Evropsko leto državljanov 2013 Aktivno evropsko državljanstvo je koncept, ki se razvija skozi razpravo o skupnih evropskih vrednotah ter z razvojem občutka pripadnosti skupnemu družbenemu in kulturnemu okolju. To je skladno s širšim razumevanjem državljanstva v smislu aktivne solidarnosti in medsebojnega spoznavanja ter razumevanja kulturne raznolikosti, zagotavljanja človekovih pravic in demokracije, ki so glavni temelji EU. Aktivno državljanstvo postaja v EU vedno pomembnejše zaradi občutka izključenosti državljanov iz procesov odločanja in zmanjševanja volilne udeležbe. S ciljem zmanjšanja demokratičnega primanjkljaja in krepitve participativne demokracije Evropska komisija državljane spodbuja k odprtemu dialogu in široki javni razpravi o tem v kakšni Evropi si želijo živeti in kaj od nje pričakujejo. K vključevanju v razpravo državljane poziva tudi slogan evropskega leta: »Za Evrope gre. Za vas gre. Vključite se v razpravo.« 2 Pravice državljanov EU EU temelji na vrednotah človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, vladavine prava in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. EU si prizadeva, da bi državljani EU poznali svoje državljanske pravice in jih polno uveljavljali v vsakdanjem življenju. Pravica do prostega gibanja in prebivanja v EU in nediskriminacije na podlagi državljanstva Pravice do izobrazbe in do priznanja poklicnih kvalifikacij Pravica do peticije Pravica do pritožbe pri evropskem varuhu človekovih pravic Pravice do iskanja zaposlitve in dela Pravice do socialne varnosti Pravice, ki jih imajo državljani kot potrošniki blaga in storitev Pravica do konzularne zaščite državljanov EU, katerih država na ozemlju tretje države nima svojega predstavništva vir: http://www.evropa.gov.si Pravice do zdravstvenega varstva Pravice, ki jih imajo državljani kot potniki ali turisti Volilna pravica in pravica do kandidiranja na volitvah Pravica državljanov, da pozovejo Komisijo, naj predlaga novo zakonodajo 3 Perspektive mladih evropskih državljanov »Ko govorimo o mladih nikakor ne smemo pozabiti na Evropsko leto državljanov. EU je leto 2013 posvetila svojim državljanom in njihovim pravicam, vendar ne govorimo zgolj o informiranju in pravicah, ki jih prinaša evropsko državljanstvo, ampak tudi o spodbujanju aktivnega državljanstva. Tako med Evropejci kot tudi pri nas v Pomurju je najbolj znana pravica do prostega gibanja, ki jo pogosto povežemo s pravico do izobraževanja in zaposlovanja v drugih državah članicah. Pomemben vidik evropskega državljanstva predstavlja aktivno državljanstvo, ki pomeni predvsem aktivno vključevanje državljanov in organizacij civilne družbe v življenje skupnosti ter sooblikovanje politik na vseh ravneh. Tudi mladi se morajo bolje zavedati svoje odgovornosti do sooblikovanja in sodelovanja pri kreiranju prihodnjih politik EU in s tem svoje prihodnosti«. Položaj mladih v Evropski uniji ni pozitiven, predvsem v zvezi z naraščajočo brezposelnostjo. Trenutno zaposlitve nima več kot 5 milijonov mladih v Evropski uniji. Potrebno je poudariti, da je ravno Slovenija beležila največjo porast brezposelnosti mladih v letu 2012 na Evropski ravni. Pri izvajanju svojih aktivnosti se velikokrat soočimo ravno s to problematiko in opažamo ključne vzroke, zakaj brezposelnost mladih še kar narašča. Izobraževalni sistem v Sloveniji namreč ni usklajen s potrebami na trgu dela oz. znanje ki ga pridobijo mladi v procesu izobraževanja, ni prilagojeno potrebam po znanju s strani delodajalcev. Pravtako se premalo poudarja oziroma izpostavlja pomen samozaposlovanja, mladi pa težko razvijajo svoje podjetniške ideje. Velikokrat slišimo, da se za trenutno generacijo mladih pojavlja poimenovanje »izgubljena generacija«, vendar pa mora biti cilj vseh akterjev, da se ta potencial pri mladih, ki trenutno ni izkoriščen v celoti, izkoristi veliko bolje. Zavedati se moramo, da v času krize potrebujemo ravno nove ideje in kreativnost pri mladih. Kajti - na Mladih Evropa stoji! Dejan Bogdan Zavod PIP, Europe Direct Murska Sobota 4 Ni konec sveta, če v tem trenutku ne najdete zaposlitve primerne vaši izobrazbi ali zaposlitve nasploh. Vzemite to kot priložnost, da doživite več, si razširite pogled, si stkete mednarodno mrežo poznanstev, naberete novih izkušenj in kompetenc in dejavno razmislite v čem ste dobri in kako lahko zares uspete! Priložnosti je veliko, nihče pa jih ne bo zagrabil namesto vas! Evropska prostovoljna služba - EVS je s strani EU podprta priložnost za prostovoljce v starosti 18–30 let, da v obdobju od dveh do dvanajstih mesecev razvijajo svoje veščine preko prostovoljnega dela v skupnosti v drugi evropski državi. EVS je del programa Evropske komisije na področju mladine (trenutno program Mladi v akciji 2007-2013). Več informacij o programu: http://www.mva.si/fileadmin/user_upload/doc/1_ mladi_v_akciji/0_Info_o_programu/Vodnik_po_programu_MvA_2013.pdf Na različnih portalih lahko iščete projekte in organizacije v katerih bi želeli sodelovati kot prostovoljec: http://ec.europa.eu/youth/evs/aod/hei_en.cfm http://www.youthnetworks.eu/SearchVacancy.aspx Leonardo da Vinci – mednarodno poklicno izobraževanje in usposabljanje podpira pridobivanje in uporabo znanja, spretnosti in kvalifikacij za opravljanje poklica. Program je namenjen »svežim« diplomantom brez redne zaposlitve in si prizadeva za povečanje števila in kakovosti mednarodnih usposabljanj ter prispeva k zaposljivosti posameznikov in njihovi vključenosti na evropski trg dela. http://www.cmepius.si/vzu/leonardo.aspx Opravljanje plačane mednarodne prakse v Bruslju. Pripravništvo za čas petih mesecev se opravlja pri Evropski komisiji in sicer se delo nanaša na področje prava konkurence, človeških virov, okoljske politike ... Vsakdanje delo v glavnem sestoji iz udeležbe in organizacije srečanj, delovnih skupin, forumov, javnih obravnav, raziskovanja in zbiranja dokumentacije, priprave poročil, posvetovanja, podajanja odgovorov, poizvedbe in vodenja projektov. http://ec.europa.eu/stages/ EURES - pomoč pri iskanju zaposlitve v drugi državi EU, na Norveškem, v Islandiji, Švici ali Lihtenštajnu. EURES je mreža javnih zavodov za zaposlovanje, sindikatov in organizacij delodajalcev. Brezplačno pomaga iskalcem zaposlitve pri iskanju dela v drugi državi. Mreža lokalnih EURES svetovalcev zagotavlja dnevno individualno posredovanje zaposlitve ter svetuje o vseh pravnih, upravnih in praktičnih vidikih bivanja in dela v drugih državah. http://eures.euroa.eu 5 Maja Mataič bivša udeleženka programa IAESTE v Nemčiji in LEONARDO DA VINCI v Angliji Moje prvo popotovanje po Evropi se je začelo s pomočjo društva IASTE – študentskega združenja tehničnih fakultet. Potovala sem v Aachen v Nemčiji, kjer sem prebivala štiri mesece in tam tudi delala. Na osnovi svojega strokovnega dela sem napisala diplomsko nalogo, izkušnje pa so mi bile v pomoč pri nadaljnjem študiju. Vedela sem, da želim na vsak način iti ponovno v tujino. Slišala sem, da obstaja program Leonardo da Vinci, ki je namenjen vsem mladim diplomantom, zato sem prosila profesorico na fakulteti za pomoč. Preko njene mreže poznanstev na fakultetah sem uspela hitreje dobiti privolitev države gostiteljice (Univerze v Leedsu, Angljija), Univerza v Mariboru pa je ob tem prevzela vlogo pošiljajoče države. 6 Pomemben je bil močan motiv, da bom šla, da bom sama zaživela v tuji državi in cilj, da si bom pridobila neke nove izkušnje, katerih si v Sloveniji ne bi mogla. Vsekakor bi priporočila mladim, da gredo in poskusijo, kajti svet ni le v knjigah in zemljevidih, svet je tam zunaj. V času šestih mesecev trajanja programa sem se naučila in doživela stvari, o katerih bi lahko doma samo sanjala. Odlično sem se naučila angleškega jezika, spoznala nove zanimive prijatelje iz vsega sveta, uživala, potovala in spoznavala drugo kulturo. Postala sem bolj samostojna in razgledana oseba. Pravzaprav je tako, da te ena zgodba pelje v drugo in pred iztekom programa sem si našla delo kot prostovoljka pri organizaciji, kjer smo delali na izmenjavi rabljenih oblačil. Ostala sem še nadaljnje štiri mesece in bi najbrž še dlje, če medtem v Sloveniji ne bi dobila službe. 7 Valentina Škafar bivša EVS prostovoljka v Španiji Nekoč sem nekje prebrala, da je v bistvu svet zunaj kot ena velika debela knjiga in da tisti, ki ne potuje, oziroma nikoli ne zapusti svojega domačega okolja, pravzaprav prebere samo eno poglavje. Sama sem že od malega zelo rada brala, najprej ta prave knjige iz knjižničnih polic, potem pa sem začela »prebirati« prva poglavja pisana nekje v tujini. Najprej preko zelo enostavnih in kratkoročnih mladinskih izmenjav (preko programa Mladi v Akciji), ki mladim omogoča druženje in sodelovanje s sovrstniki iz cele Evrope na različne tematike. Navdušilo me je tovrstno neformalno nabiranje znanja in izkušenj, zato sem se po faksu odločila, da bom nova poglavja »velike debele knjige« definitivno »prebirala« še kje v tujini. Že v času mladinskih izmenjav sem izvedela za program Evropska prostovoljna služba, ki mladim omogoča, da lahko odpotujejo tudi za leto dni v neko drugo državo Evropske unije in si z delom pri izbrani nevladni organizaciji nabirajo nove delovne izkušnje. Ta program je zelo zanimiv in zelo dober, predvsem zaradi tega, ker omogoča izkušnjo v tujini tudi tistim, ki ne študirajo. To pomeni, da je namenjen prav vsem mladim, mlajšim od 30 let. Moja prva taka dolgoročna izkušnja bivanja v tujini je bila v Španiji. Zakaj sem se za to odločila? Predvsem zaradi tega, ker se mi zdi, da je pomembno, da razbijemo meje v naših lastnih glavah. Se pravi, da se postavimo v neke nove situacije, ki so v bistvu novi izzivi in ki ti veliko povedo o samem sebi. Meni osebno ni šlo toliko za delovno izkušnjo, čeprav seveda je to prva in skoraj najpomembnejša stvar pri taki prostovoljni službi, ampak je v meni tlela motivacija po čisto osebni izkušnji. Ko enkrat začneš »brati« knjige v tujini oziroma svetovne knjige, ko zapustiš svoje območje udobja in okusiš življenje nekje drugje, te le-to lahko zadane, kot droga in te kar potegne, da si želiš še več takih izkušenj. Po letu dni prostovoljnega dela sem se odločila, da bom ostala v Španiji. Vpisala sem se na magistrski študij in ga uspešno končala ter zatem dobila tudi možnost opravljanja mednarodne prakse v Bruslju. Pridobiti si tako delovno izkušnjo v tujini je neprecenljivo, 8 saj imaš kot iskalec zaposlitve veliko prednost pred drugimi kandidati na trgu delovne sile. Postopki in papirji, ki jih je potrebno urediti pred odhodom v tujino lahko koga odvrnejo, da bi zares poizkusil in se zato zgovarjajo, da je to težko, da je težko priti zraven, ampak jaz zmeraj pravim, kjer je volja, je tudi pot. In če si resnično želiš neke take izkušnje, te birokratski postopki pravzaprav ne bodo ovirali, ampak boš še toliko bolj motiviran in zavzet, da uresničiš, kar si si zamislil in zastavil. Najpomembnejša izkušnja je, vsaj zame, bila na osebni ravni. Bivanje in delo v novem okolju ti omogoči, da začneš na veliko stvari, ki so se ti prej zdele samoumnevne, gledati drugače. Morda te je v začetku strah, ampak kmalu ugotoviš, da gre le za strah pred neznanim. Ko pa enkrat že stopiš v nov življenjski prostor, ugotoviš, da gre za lepo, prijetno in pozitivno spremembo, ki je tudi velik izziv, ki te bogati in zaznamuje za celo življenje, zato nikoli več nisi isti človek. Pridobiš samozavest, zaupanje v samega sebe, se naučiš bolj odprtega načina razmišljanja, usvojiš drugačen pogled na svet in nase v odnosu do drugih ljudi. Naučiš se, da so si ljudje iz najrazličnejših koncev sveta lahko zelo drugačni na prvi pogled, ampak hkrati tudi zelo podobni in blizu. Vsekakor priporočam vsem, ki se želijo preizkusiti v novih situacijah, da izkoristijo priložnost Evropske prostovoljne službe. Pravzaprav jo priporočam tudi tistim, ki imajo občutek, da niso kos določenim nalogam, saj jim bo ta izkušnja potrdila, da pravzaprav so sposobni za stvari, ki jih prej nikoli ne bi rekli zase. Samo skočiti je treba in zaplavati in poglavje v »veliki knjigi življenja«, ki jo pišeš v tujini, postane nekaj edinstvenega. Ti si tisti, ki imaš v roki pero in lahko začneš pisati naslednjo knjigo, svojo lastno. Tako da, ne bojte se črnila, četudi si popackate roke, prste, ker ob pisanju tudi le-to izgine. Spomini, izkušnje, prijateljstva, jezik, dobra piva, dobra hrana pa ostanejo za zmeraj. In četudi se vrnete domov, vedno veste, da imate po svetu prijatelje, ki vas bodo sprejeli odprtih rok, ko boste čutili, da bi šli ponovno »brat« v tujino kako novo poglavje življenja. 9 Tatjana Baligač bivša udeleženka programa Leonardo da Vinci v Italiji Udeležila sem se programa Leonardo da Vinci, to je program, ki se imenuje tudi »Learning to fly« v okviru Evropske unije in omogoča opravljanje delovne prakse v tujini. Program je vsako leto razpisan za mlade diplomante in sicer se nanj lahko prijavijo diplomanti, ki niso diplomirali pred več kot letom dni in še nimajo redne zaposlitve. Sam postopek prijave niti ni tako zapleten. Potrebno se je prijaviti na razpis takrat, ko je ta objavljen, priložiti potrdilo o diplomi, napisati motivacijsko pismo v katerem razložimo, zakaj bi ravno mi bili primerni za takšno usposabljanje v tujini in dodamo še življenjepis z morebitnimi dosedanjimi izkušnjami, tako formalnimi kot neformalnimi in to je to. Potem sledi postopek izbire in če smo primerni kandidat, smo izbrani. Sama sem se prijavila za državo Italijo, saj me Italija navdušuje že sama po sebi, motivacija pa mi je bila tudi učenje italijanskega jezika, pridobivanje mednarodnih delovnih izkušenj in spoznavanje ljudi iz drugih držav. Hkrati je Italija tudi dežela, ki slovi po bogatih kulturno-umetnostnih spomenikih, kar je področje, ki me izjemno zanima, zato sem bila 10 tudi toliko bolj vesela dela v muzeju, ki sem ga opravljala preko prakse. S prijavo sem si postavila največji izziv dotlej – kako se bom znašla v tujini, čisto sama med novimi ljudmi, med tujimi delodajalci in v novih situacijah. Počutila sem se vznemirjeno a hkrati zelo svobodno, da imam priložnost izkusiti nekaj takega. V Italiji sem bivala slabo leto in lahko rečem, da sem pridobila zelo, zelo lepo življenjsko izkušnjo. Ne samo izkušnjo opravljanja prakse v tujini, ampak sem spoznala tudi mnogo prijateljev, lahko rečem, da iz celega sveta. Danes imam tako prijatelje na Novi Zelandiji, v Ameriki, po Evropi, ki jih lahko kadarkoli obiščem in obratno. Mednarodna mreža znancev in prijateljev mi zelo veliko pomeni. Izjemen občutek je, ko veš, da nisi omejen samo na majhen slovenski prostor, kar ti daje nek zalet, varnost, ti daje širino. V času opravljanja prakse sem si pridobila odlično znanje italijanščine in izgradila svojo samozavest, saj sem sama sebi dokazala, da sem sposobna sama preživeti leto dni v tujini, da sem se sposobna znajti in delati v mednarodnem okolju. Hkrati sem dobila odlično referenco, ki mi pomaga pri iskanju službe in lahko rečem, da je to ena najlepših izkušenj v mojem življenju, kar sem jih kdaj doživela. 11 Adrian Dan-Vilcan EVS prostovoljec iz Romunije pri Ekokulturi Lendava Ko sem končal magistrski študij in se vpisal na doktorskega, sem začutil, da bi rad poskusil neko daljšo obliko neformalnega izobraževanja. Pravzaprav sem si želel vzeti odmor od svojega precej aktivnega življenja v Romuniji in začeti nekaj povsem novega. Vse bolj resno sem razmišljal o Evropski prostovoljni službi – EVS. Skupaj s punco sva začela iskati organizacijo, ki je v Romuniji registrirana kot pošiljajoča organizacija in sodeluje z gostiteljskimi organizacijami širom Evropske unije. Predstavila sva jim svoje želje in interese, potem pa čakala, da nama najdejo projekt, ki bi naju lahko zanimal. Ko so nama poslali informacijo o projektu Zavoda Ekokultura Lendava »Eco Motivation for All Generation», sva bila takoj navdušena nad njim. Začutil sem, da bo to »pravi odklop«! Napisala sva prijavo, poslala svoja življenjepisa, motivacijsko pismo, opravila kratek intervju preko Skypa, se dogovorila o podrobnostih preko elektronske pošte in bila sprejeta. Vse je potekalo zelo, zelo gladko in zelo hitro – po mojem mnenju in doživljanju je bil postopek za nastop EVS res precej preprost. 12 V času devetih mesecev opravljanja Evropske prostovoljne službe, želim doživeti čim več. Želim se naučiti novih stvari, slovenskega jezika, želim ... želim pridobiti čim več. Ne vem, kaj naj pričakujem. Nimam seznama pričakovanj, vendar sem prepričan, da bo odlično, da se bom naučil veliko stvari in da se bom razvil kot oseba. 13 Andreea Iosif EVS prostovoljka iz Romunije priEkokulturi Lendava Vedno sem si želela sodelovati v EVS-u, že odkar sem prvič slišala, da obstaja. Lani sta se moja prijatelja odločila za vpis v dolgoročni EVS in takoj, ko sem slišala o njuni izkušnji, sem se odločila, da bom tudi jaz poskusila. Skupaj s fantom sva začela z iskanjem pošiljajoče organizacije. Ko sva jo našla, sva takoj pričela dobivati novice o projektih v različnih državah EU. Tudi sicer smo ostajali v stiku. Izrazila sva željo, da bi EVS rada opravljala skupaj. Razložili so nama, da se lahko zgodi, da bi na takšno priložnost morala čakati dlje časa, vendar sem imela občutek, da se bo našel pravi projekt za naju in tako se je tudi zgodilo. Sprva sem mislila, da je postopek prijave za EVS zapleten, da je dolgotrajen postopek izbora kandidatov, da bom morala opraviti veliko intervjujev, vendar temu ni bilo tako. Če uspete najti akreditirano pošiljajočo organizacijo v vaši državi in pravi projekt za vas, bo vse steklo zelo gladko, vse je zelo preprosto. Za naju je obstajal samo en intervju s pošiljajočo organizacijo in en intervju z gostiteljsko organizacijo in to je bilo to. Z Evropsko prostovoljno službo sva že pričela in sicer pri Ekokulturi Lendava. Skozi delavnice promoviramo zdravo prehrano, zdrav način življenja in ekološko samooskrbno kmetovanje – permakulturo. Imamo veliko različnih dejavnosti z mladimi, z lokalnim prebivalstvom in lokalno skupnostjo. Uživava, se učiva in učiva druge. Pričakujem, da bom v času opravljanja EVS izvedela več o sebi, o načinu dela v organizaciji tega tipa in se naučila slovenskega jezika. Ja, mislim, da sem na pravem kraju, da uresničim svoja pričakovanja in še kaj več. 14 15 Vladimíra Mazourová Bivša EVS prostovoljka iz Češke v Sloveniji, trenutno zaposlena v Sloveniji Sem Vladimíra. Rodila sem se na Češkem v mali vasici blizu Brna. Kot zavedna vaščanka sem se vedno borila za svoje ozemlje in vas, moje razmišljanje pa takrat zagotovo ni preseglo državnih meja. Pri geografiji in tujem jeziku sem bila zelo slaba, ker nikoli nisem niti pomislila, da bi mi tovrstno znanje lahko prišlo kdaj prav. Po fakulteti – umetniški akademiji, sem se srečno prebijala skozi življenje, hkrati pa sem ugotavljala, da tudi v drugih državah živijo zanimivi ljudje iz moje poklicne sfere, vendar je bil jezik ovira za nova sodelovanja ali prijateljstva. Ob neki priložnosti sem tako srečala prostovoljce iz Makedonije in Francije in z njimi celo soustvarjala skozi gledališko predstavo, na žalost pa je bila moja komunikacija omejena zgolj na »zdravo in kako si?«. Ravno želja, naučiti se tujega jezika, je zame predstavljala prvo motivacijo, ko sem se odločala postati EVS prostovoljka. Zavedati sem se namreč začela, da me učenje jezika navsezadnje veseli, če le-to ne poteka v pustih učilnicah. Ravno v tem obdobju je naš Center prostovoljnih dejavnosti v Brnu, na svojem FB profilu objavil oglas »last minute EVS Slovenija«. Šla sem poiskat zemljevid, da bi pogledala kje leži Slovenija in ugotovila, da je precej blizu. Pomislila sem, da se lahko enostavno vrnem domov, če mi delo ne bo šlo in sem se odzvala na oglas. Čez mesec dni sem že sedela v avtu na poti do Dunaja, Slovenija pa me je čakala z odprtimi rokami. 16 Moje življenje se je postavilo na glavo. Še nekaj trenutkov nazaj sem bila igralka, pevka, stilistka, managerka, nato pa samo še Čehinja, ki je prišla v Slovenijo, ki ne govori angleško in ne pozna drugega jezika, kot jezik svoje države. Pričela sem s službo v Mladinskem centru Dravinjske doline. S Sodelavci smo v letu dni vzpostavili pristne odnose. Bili so mi vzorniki, učitelji, na koncu smo postali tudi prijatelji. Z veseljem sem se učila angleščine, spoznavala novo kulturo in spremenila svoje mnenje o mobilnosti in odprtosti svetu. Hkrati sem postala še bolj zavedna Čehinja, ker sem se pričela zavedati raznolikosti in bogastva kulture iz katere prihajam. Tudi na lastne »velike« probleme sem začela gledati z drugačne perspektive in ugotovila, da je moj ego v zaporedju življenjskih prioritet preveč pri vrhu, zato sem ga sčasoma uspela nekoliko znižati. Na najvišjih stopnicah so tako dobili svoje mesto spoštovanje, toleranca, zdrava samozavest, samostojnost in odprtost. V svojem EVS projektu sem si pridobila ogromno izkušenj, o katerih ne bi niti slutila, če bi ostala na poti, ki sem si jo prvotno začrtala, med drugim tudi z izbiro srednje šole in akademije. Dobila sem priložnost sodelovanja s starejšimi ljudmi, z režiserjem gledališča, otroki, dijaki, študenti. Sodelovala sem pri formalnem in neformalnem izobraževanju ljudi različnih starosti in interesov. Pridobila sem veliko kompetenc, ki mi sedaj pomagajo pri mojem delu – znanje slovenskega jezika, delo s fotoaparatom, kamero in računalnikom. Izboljšala sem svojo angleščino in bolje spoznala svojo lastno državo. V sodelovanju z drugimi prostovoljci sem stopila v svet medkulturnega dialoga, se naučila tudi drugih jezikov in se nemalokrat razjezila, da me nihče ne razume . Menim, da sem se v letu dni, odkar opravljam delo prostovoljke, naučila zelo veliko in se hkrati priučila pravega vrednotenja stvari. (nekaterim stvarem sem se naučila dati pravo ime) Zaenkrat res nisem več igralka, managerka ali stilistka, vendar bom vedno Čehinja, hčerka, sestra, prostovoljka, optimistka, in predvsem Vladimíra Mazourová – punca ki je zamenjala svoj svet. 17 Z jasno vizijo do moči realizacije Sara Köleš Ekološka kmetija Krplivnik Sem Sara Köleš in od junija 2013 gospodarim na 1 hektarju ekološke posesti na Krplivniku, v občini Hodoš. Pripravljam doktorat s področja filozofije, preživljam se pretežno s prevajalskim delom in kot učiteljica angleškega jezika. Sedaj vodim tudi dva mednarodna projekta za razvoj podeželja. Na kmetiji postopoma razvijam primarno dejavnost, ki je povezana s pridelovanjem ekološke hrane z upoštevanjem načel trajnostnega kmetovanja – permakulture. To pomeni uravnoteženo, zdravo, ekološko kmetovanje, ki upošteva pomembni etični načeli: odgovornost za zemljo in odgovornost za ljudi. Vključena sem v program ekološke kontrole in v tej sezoni sem se odločila zemljo obogatiti z ekološkima ajdo in deteljico, le majhen del sem odmerila za vrt. Sočasno razvijam tudi sekundarne dejavnosti, ki so predvsem povezane z razvojem podeželja, še posebej pa turizma v naši občini. Želim vzpostaviti mrežo učnih kmetij, oblikujem programe mednarodnega sodelovanja s šolami, na kmetiji pa sem do sedaj sprejela dva mlada popotnika preko programa WWOOF (Worldwide Opportunities on Organic Farms), enega iz Portlanda in drugo iz Montreala. Pravtako sem gostila okrog 200 osnovnošolskih otrok, ki so se izobraževali o ekološkem kmetovanju. Življenje in delo na tej kmetiji je zame priložnost, da pridobim velike življenjske izkušnje. Na to pot sem se podala iz čistega notranjega klica, da je vzpostavitev kmetije, kjer bom pridelovala ekološko zelenjavo, prava pot zame in vse, kar sodi zraven, sprejemam kot dobro, tudi vse izzive. Kar mi je prinešeno, budno spremljam in jemljem kot učni del življenja, tako vse preobrazim v snov, na kateri osebnostno zorim. Najpomembnejše, kar sem se kot nova kmetovalka naučila, je, da sta v mojem življenju bistvena zgolj jasna vizija in moč 18 realizacije te vizije. Uspeh pa merim predvsem po tem, kako se vsak dan počutim. Zelo dobro se počutim ob tem, da korak po korak rastem skupaj z nastajanjem kmetije, da postopoma udejanjam, kar sem si zastavila, da spoznavam domačine in se učim madžarskega jezika. Krplivnik je prelepa vas in v meni se iz dneva v dan povečuje občutek «doma» in «ognjišča». Še nikjer drugje, kot prav tukaj, tega nisem tako močno občutila. Zelo rada bivam v tej hiši in na tej zemlji. Eko-kmetija na Krplivniku Krplivnik 17 9205 Hodoš T: 031 308 488 E: [email protected] 19 Mladi onstran meja Simona Ferčak vodja projekta Permakulturni Inkubator Kako preživeti, je vprašanje, ki si ga dandanes zastavlja čedalje več mladih. Možnosti je veliko, vendar priložnosti ljudje ne vidimo, ker smo preveč osredotočeni na pričakovanja drugih in podvrženi kalupom, ki nam jih je skozi vzgojo vsililo družbeno okolje. Ko bi se znali osvoboditi sledenja nekih splošnih idej in uspeli prisluhniti svojim notranjim vzgibom in željam, bi odkrili, da imamo pred sabo nešteto možnosti, da zaživimo polno in kvalitetno življenje. Na takšno pot želimo posredno popeljati mlade skozi osveščanje in izobraževanje o pomenu in preprostosti samooskrbe. V okviru Ekokulture – Zavod za dialog z naravo Lendava, smo vzpostavili Permakulturni samooskrbni vrt, ki v svojem namenu združuje zeleni turizem, didaktični eko vrt in priložnost za delovno izkušnjo prostovoljcem iz Evropske unije. Ravno mednarodna dimenzija našega samooskrbnega vrta omogoča, da se prepričanje in sonaraven način življenja dotakne mladih iz drugih držav Evropske unije, hkrati pa z opravljanjem njihove prostovoljske službe pri nas puščamo odprta vrata za nove zgodbe »na in ob vrtu«. Kaj pravzaprav je Permakulturni Inkubator? Je edinstveni primer permakulturne učilnice na prostem, ki se nahaja v čudovitem gričevnatem okolišu v bližini Lendave. Oblika in struktura vrta po eni strani ohranjata spomin na bogato kulturno dediščino, po drugi strani pa upoštevata pogoje za ustvarjanje trajnostnega življenjskega prostora s posnemanjem vzorcev iz narave. 20 Skupaj s svetovalno točko, permakulturno posestvo omogoča, da se z ekološkim načinom samooskrbe podrobneje seznani večje število posameznikov. Obiskovalci spoznajo temeljni princip in prednosti permakulture, ter različice in načine izgradnje dvignjenih gredic (gomil, korit). Seznanijo se z načrtovanjem zasajanja rastlin in osnovne skrbi zanje, ter s pomenom vključevanja samoniklih rastlin in živali v funkcionalnost vrta. V okviru permakulturnega inkubatorja zato nudimo vodene oglede samooskrbnega eko vrta, strokovne ekskurzije za skupine, didaktični permakulturni vrt, praktične permakulturne delavnice in kulinarične eko delavnice. Cilj Permakulturnega inkubatorja je prispevek k izboljšanemu gospodarjenju z naravnimi viri in širjenje okolju prijazne pridelave hrane z upoštevanjem načel trajnostnega kmetovanja – gre za način, s katerim ustvarjamo uravnotežena okolja in vzpostavljamo uravnotežen odnos med etiko, ekologijo in ekonomijo. Projekt je delno sofinanciral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje (Program LEADER). Permakulturni inkubator Süč 114, Čentiba 9220 Lendava 00 386 41 673 739 www.ekokultura.si www.facebook.com/permakulturninkubator 21 Bodi pogumen, upaj si uresničiti svoje sanje Polonca Gjörek lastnica in direktorica podjetja Ko tekne Bio d.o.o. Sem Polonca Gjörek, 29-letna diplomirana geografinja, in sem, zaradi spleta okoliščin ter težke ekonomske situacije v državi, ubrala drugačno karierno pot. Po končanem študiju in vrnitvi domov v Prekmurje sem hitro ugotovila, da je situacija na področju zaposlovanja težka, pridobitev zaposlitve znotraj pa tudi zunaj področja geografije se je zdela skorajda nemogoča. Morda je bil prav stres zaradi neuspešnega iskanja zaposlitve tisti, zaradi katerega sem se začela ukvarjati z jogo. Vadba joge namreč umiri misli, sprosti telo in sproži dobro počutje. To dobro počutje sem želela deliti tudi z drugimi, zato sem začela organizirati vadbo joge na več lokacijah po Pomurju. V decembru 2012, sem dobila pozitiven odgovor na razpis za operacijo Podjetno v svet podjetništva 2013. Bila sem povabljena na razgovor na Regionalno razvojno agencijo Mura, ki je zbirala mlade diplomante s poslovnimi idejami. Izmed petdesetih prijavljenih je bila izbrana tudi moja poslovna ideja lokalnega turizma in športa. Skozi mnoga predavanja, s pomočjo mentorjev in s kontakti uspešnih pomurskih poslovnežev, se je moja poslovna ideja razvijala ter se na koncu nekoliko preoblikovala in, kar je najpomembneje, uresničila. V juliju sem registrirala svoje podjetje Ko tekne bio, d.o.o. in v septembru odprla trgovino z ekološkimi izdelki v BTC Murska Sobota. V sklopu operacije Podjetno v svet podjetništva, sem, kot lastnica novega podjetja, bila tudi nagrajena z obiskom seje v Evropskem parlamentu v Bruslju, kjer se je obravnavala tematika »Zaposlovanje mladih znotraj in zunaj matičnih držav«. 22 Način življenja je področje, kateremu ljudje hočeš nočeš moramo posvečati več pozornosti. Poleg rednega gibanja je pomembno kaj vnašamo v telo in na telo, da poznamo izvor hrane ter da je le-ta čim bolj raznolika. Pridelava ekološke hrane, kozmetičnih izdelkov, oblačil in podobno, je podrobno nadzorovana. Vsak izdelek ima svoj certifikat, točno znano je kje in kako je bil izdelek pridelan oz. iz kakšnih surovin narejen. Ekološko ne pomeni le skrbi zase, ampak pomeni tudi skrb za naravo in Zemljo, ki ji za vse kar nam daje, dolgujemo spoštljivo ravnanje in ohranjanje vseh teh danosti. Ponosna sem, da sem stopila na pot podjetništva. Vesela, da sem v dejavnost in vizijo podjetja uspela zaobjeti tisto, kar sicer najraje počnem in v kar z vsem srcem verjamem. Iskrenost pri delu je bistvena za uspeh, pravtako pa odprtost za nove izzive. Pred mano jih je veliko in z nestrpnostjo jim grem naproti. Ko tekne bio, d.o.o. Ulica Daneta Šumenjaka 7 9000 Murska Sobota www.koteknebio.si https://www.facebook.com/biotekaUP [email protected] 00 386 31 881 531 23 EkoKultura Lendava Kranjčeva 19 9220 Lendava 00 386 41 673 7 39 [email protected] www.ekokultura.si www.facebook.com/pages/Na-mladih-Evropa-stoji Izvajalec projekta: Projekt je sofinanciral Urad Vlade RS za komuniciranje Izdal: EkoKultura Lendava Fotografije: osebni arhivi, Ekokultura Lendava Oblikovanje in tisk: Tiskarna aiP Praprotnik d.o.o. Naklada: 500 izvodov September 2013 Vsebina brošure izraža mnenje avtorja in ne predstavlja stališče Vlade Republike Slovenije.