1. No category

2. OSNOVNA ŠOLA
ŠOLSKA ULICA 5
2310 SLOVENSKA BISTRICA
MI SMO ZA SLOVENSKO…
Turistična naloga učencev turističnega krožka
Sodelujoči: Ela Leskovar, Lucija Brumec, Hana Brumec, Karmen Brezovšek, Žana Jug –
Blagovič, Zara Novak, Neva Zalokar, Ana Erker, Alja Kotnik , Sara Lešnik, Lili – Kristjana
Vrbek, Matevž Kralj, Filip Mlakar, Jakob Moškotevc, Rok Javornik, Rok Knuplež, Žiga
Janežič, Matic Kocbek, Blaž Tramšek, Primož Podlesnik, Tinkara Juhart, Andraž Juhart
(vsi učenci 5.a)
Mentorica: Marijana Jereb, prof.
Slov. Bistrica, šol. leto 2012/13
Kazalo
I.
Uvod……………………………………………………………………...3
II.
Mi smo za slovensko…………………………………………………......3
Osebna lastna imena v Sloveniji……………………………………….3
2. Najbolj pogosti priimki v Sloveniji so………………………………...5
3. Osebna lastna imena učencev, ki so raziskovali imena………………..6
4. S svojimi imeni so se nekateri poigrali v rimah………………………6
5. Lastna imena staršev in starih staršev…………………………………7
6. Osebna lastna imena učencev naše šole……………………………….7
7. Poimenujmo slovensko………………………………………………..8
8. Učenci so predlagali veliko zanimivih imen za novo slaščičarno…….9
9. Učenci so predlagali veliko zanimivih imen za trgovino z igračami...10
10. Uživajmo slovensko hrano…………………………………………...11
11. Kupujmo slovensko ………………………………………….............11
1.
III.
Povzetek……………………………………………………...................11
IV.
Viri…………………………………………………………...................13
V.
Predstavitev na stojnici……………………………………....................13
2
I. UVOD
Učenci turističnega krožka smo letos razmišljali o slovenskih imenih. Posebej se je vsak učenec
poglobil v svoje ime, ime staršev in starih staršev. Raziskovali smo osebna lastna imena v domačem
okolju in v Sloveniji. Pogledali smo imena trgovin v našem mestu, imena gostinskih lokalov in imena
kulinaričnih dobrot iz našega okolja. Ob vsem spoznanem smo sami podajali predloge, kako bi mi
poimenovali določene objekte, trgovine, šole, vrtce, podjetja.
Zanimale so nas predvsem dejavnosti in imena, ki bi jih lahko predlagali v uporabo. Raziskovali smo
po literaturi, na terenu, izdelali plakate in jih predstavili sošolcem. Učenci, ki raziskujemo, prihajamo
iz 5.a razreda in odločili smo se, da vsako jutro zapojemo slovensko ljudsko pesem. Tako si
popestrimo jutro in začnemo pouk veselo.
Posebej smo raziskali slovenske jedi in poudarili pomen prehrane, pridelane v Sloveniji.
Osebna lastna imena v
Sloveniji
Kupujemo slovensko
Uživajmo slovensko
hrano
MI SMO ZA
SLOVENSKO
Poimenujmo slovensko
II.
Osebna lastna imena
učencev turističnega krožka,
njihovih staršev in starih
staršev
Osebna lastna imena
učencev naše šole
MI SMO ZA SLOVENSKO
1. Osebna lastna imena v Sloveniji
Z imeni se predstavniki človeškega rodu kličejo že dolga tisočletja. Kdaj, kako in na kateri
stopnji človeškega razvoja so nastala, je težko reči. V primitivnih družbah je ime, ki je stalen
spremljevalec in simbol osebnosti, ozko povezano z magičnimi željami, istoveti se z »dušo« in
kaže na usodo človeka.
3
Po podatkih Centralnega registra prebivalcev Republike Slovenije je bilo 31.12.1997 v
Sloveniji 35691 različnih imen, od tega 19120 ženskih in 16571 moških. Več kot dve tretjini
teh imen se pojavlja samo enkrat. Število imen v Sloveniji pa se povečuje in to kaže podatek
iz leta 2007, ko imamo 40442 različnih imen, od tega 21708 ženskih in 18734 moških.
Filip Mlakar
Ime Filip izhaja iz latinskega imena Fillipos, kar pomeni »ljubitelj konj«. Ime sta mi izbrala starša,
ker jima je bilo všeč. Tudi meni je všeč in ga ne bi zamenjal.
Ime mi je Ana,
rimo imam na banana.
Sem pridna in mila,
saj ime izhaja iz besede milina.
Ime Ana je po pogostosti na 2. mestu v Sloveniji.
Če bi si sama izbrala ime, bi bila tudi Ana.
Ana Erker
Sem Ela in se rimam na nutela.
Izviram iz imena Špela
in sem majhna kot čebela.
Sem Ela, ki bi rada kar naprej pela,
sem zmeraj zelo vesela
in bi rada za vse poskrbela.
Ela Leskovar
Sem Ela, če bi si sama izbrala ime bi bila Katarina ali Barbara.
4
Ob pregledu slovenskih imen smo našli podatke o pogostosti in številu imen. Podatki so
sledeči:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
Ženske
IME
Marija
Ana
Irena
Jožefa
Maja
Frančiška
Mojca
Mateja
Ivana
Nataša
Jožica
Barbara
Terezija
Andreja
Petra
79589
30967
13041
12589
12199
11774
11500
10563
10522
10305
10005
9878
9747
9666
9161
Moški
IME
Franc
Janez
Anton
Jožef
Ivan
Andrej
Marko
Jože
Marjan
Peter
Stanislav
Milan
Branko
Tomaž
Matej
34907
27509
24711
24030
23770
18088
17061
17039
14198
13556
13256
13104
11628
11559
11373
2. Najbolj pogosti priimki v Sloveniji so:
1.
2.
3.
PRIIMEK:
Novak
Horvat
Krajnc
ŠTEVILO:
11450
10258
5839
Priimki so glede nastanka v primerjavi z imeni bistveno mlajši.
Nastali so v Italiji v 9. stoletju. V začetku je to bila bolj moda kot družbena potreba. Najprej
so jih začeli uporabljati višji sloji, predvsem zaradi dedovanja imetja, podpirale so jih tudi
oblasti zaradi izterjatve davkov, potem meščani, kar je bila zlasti v večjih mestih že potreba,
ker samo vzdevki ob imenih niso več zadostovali za prepoznavanje.
Najkasneje so se priimki uveljavili v kmečkem okolju, posebno pri ljudeh brez posestva,
imetja, t. j. med hlapci in deklami. Te so, tudi ko so uradno že imeli priimke, vaščani še vedno
poznali samo po imenih.
Iz Italije se je moda priimkov širila v sosednje dežele. Tako tudi k nam v smeri proti Dunaju.
Na slovenskem ozemlju so bili priimki v 14. stoletju še precej redki, zelo pa so se razvili v 15.
in dokončno v 16.stoletju. Prej so se uveljavili na zahodnem delu slovenskega ozemlja
ter prej v mestih kot na deželi. V času Primoža Trubarja so bil priimki na slovenskem ozemlju
že splošno uveljavljeni.
5
3. Osebna lastna imena učencev, ki so raziskovali imena
Predvsem je učence zanimal izvor imen, ali ima ime poseben pomen, koliko jih je v
Sloveniji s tem imenom in na katero mesto sodi po pogostosti v Sloveniji. Večina
učencev je s svojimi imeni zadovoljna. Tisti, ki pa si želijo drugo ime, si želijo
predvsem imena, ki danes prevladujejo na šoli. Zlasti prevladujejo krajša in enostavna
imena, ki se z lahkoto izgovarjajo.
Ime učencaučenke
Karmen
Hana
Ela
Lucija
Ana
Žana
Sara
Zara
Matic
Blaž
Jakob
Primož
Filip
Rok
Matevž
Izvor imena
Pomen imena
Špansko ime
Hebrejsko ime
Pesem
Milost,
naklonjenost
Častilka boga
Svetloba, luč
Milina
Špansko ime
Latinsko ime
Hebrejsko ime
Francosko ime
Hebrejsko ime
Arabsko ime
Hebrejsko ime
Latinsko ime
Svetopisemsko
ime
Latinsko ime
Latinsko ime
Latinsko ime
Latinsko ime
Mesto po pogostosti v
Sloveniji
62. mesto
118. mesto
148. mesto
86. mesto
2. mesto
Princesa, kneginja
Bogastvo, blišč
Božji dar
Krivonog
Zavetnik romarjev
47. mesto
355. mesto
60. mesto
39. mesto
65. mesto
Prvi, najboljši
Ljubitelj konj
Vladati, rjoveti
Dar od boga
40. mesto
25. mesto
88. mesto
4. S svojimi imeni so se nekateri poigrali v rimah
ŽANA
je punca pretkana.
Ko je treba v šolo,
je bolana.
Ko je treba
pospravljat,
je zaspana.
Le atletiki je povsem
predana.
PRIMOŽ
se je tako smejal, da
do polnoči ni zaspal.
Ko zjutraj je vstal, je
v šolo odskakljal,
da hitro bi knjige
bral.
JAKOB
Fant z imenom Jakob veselo živi,
po svetu trosi smeh in nima skrbi.
Za vse si čas vzame, za vse poskrbi,
dobre volje je vedno,
kadar ga kdo ne razjezi.
Sreča vedno v njegovi bližini živi.
6
5. Lastna imena staršev in starih staršev
Učenci so ugotovili, da starši nosijo drugačna imena kot njihovi otroci in tudi
drugačna kot njihovi starši. Med babicami so pogosta imena: Marija, Jožica, Ivanka,
Ivana, Anka, Dragica, Anica, Danica, Cvetka, Milena, Silva….
Med dedki so pogosta imena: Jože, Anton, Ivan, Franci, Milan, Edvard, Martin,
Slavko, Karel, Janko, Oto, Branko…..
Srednja generacija žensk nosi imena: Andreja, Mojca, Petra, Saša, Marjana, Anita,
Klavdija, Urška, Tanja….
Srednja generacija moških nosi imena: Marko, Jure, Aleš, Andrej, Tomaž, Primož,
Vlado, Matej, Marjan, Peter, Uroš…..
6. Osebna lastna imena učencev naše šole
PRVA TRIADA – učenci stari od 6 do 8 let
Zap. št.
Deklice
Število
1.
Hana
4
2.
Larisa
3
3.
Ana
3
4.
Eva
3
5.
Maja
1
6.
Sara
1
Dečki
Nik
Tim
Žiga
Jan
Nejc
Luka
Število
5
4
4
2
2
2
Dečki
Miha
Nejc
Jan
Rok
Luka
Žiga
Število
4
4
3
3
2
2
Dečki
Aljaž, Žan
Luka, Martin
Jan
Nejc
Rok
Žiga
Število
po 2
po 2
2
2
2
2
DRUGA TRIADA – učenci stari od 9 do11 let
Zap. št.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Deklice
Ana
Maja
Sara
Lana
Eva
Hana
Število
3
3
3
2
2
2
TRETJA TRIADA – učenci stari od 12 do 14 let
Zap. št.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Deklice
Sara
Anja, Katarina, Kaja
Eva, Katja, Špela
Ana
Hana
Maja
Število
6
po 3
po 3
2
1
1
7
Najpogostejša imena učencev 2. osnovne šole Slovenska Bistrica
Mesto
1.
2.
3.
4.
5
Deklice
Sara
Ana in Eva
Hana
Maja
Lana
Število
10
po 8
7
5
3
Dečki
Nejc in Žiga
Luka in Jan
Miha
Nik, Tim, Rok, Aljaž
Število
po 8
po 7
6
po 5
Deklice so raziskovale imena učencev na šoli
Ugotovile so, da prevladujejo kratka imena, na prvih mestih je veliko starih
slovenskih imen.
Seveda pa je na šoli tudi veliko, za nas nenavadnih imen, ki jih nosijo predvsem
učenci, ki pridejo iz drugih držav in si jih mi težje zapomnimo: Albenita, Arjan,
Bekri, Flora, Hamza, Kimete, Mendrit, Redon, Endrit, Albionesa, Altin, Astrit,
Beslind….
7. Poimenujmo slovensko
Ob priložnosti smo obiskali sejem poklicev in imeli nalogo, da razmišljamo o
imenu, naslovu, znaku, ki ga ima podjetje z določeno dejavnostjo. Tudi po mestu
smo opazovali imena trgovin in raznih lokalov. Ugotavljali smo, da pri nas radi
dajemo ustanovam in lokalom nenavadna imena, pa tudi veliko tujih imen smo
opazili. Sami smo določene lokale preimenovali.
8
Karmen in Lucija sta si zamislili Frizerstvo LIMONA.
8. Učenci so predlagali veliko zanimivih imen za novo slaščičarno
Lizika
Sladica
Mijam
Sladkorček
Torta
Čokolada
Moja
slaščičarna
a
Malina
Cukerček
Borovnica
Slaščica
Mrvica
Jagoda
9
9. Učenci so predlagali veliko zanimivih imen za trgovino z igračami.
Igralnica
Medvedek
Čebelica
Igračka
Moja
trgovina z
igračami
Ciciban
Štorklja
Biba
Igra
Polžek
Marjetica
Mravljica
Pikapolonica
10. Uživajmo slovensko hrano
Slovenske šole so imele dan za »zdrav zajtrk«. Dobili so maslo, med in mleko. Vsi so
z veseljem jedli, saj so na ta dan tudi veliko slišali o pomenu zajtrka za zdravje, sploh
pa o pomenu hrane, ki je pridelana na domačem vrtu, njivi. Slišali so kako daleč se
uvaža hrana v Slovenijo in kako taki prevozi, na stotine kilometrov daleč, slabo
vplivajo na kvaliteto hrane.
Dobrote iz naših krajev, ki jih ob priložnosti pripravijo kmečke žene
10
Na naši šoli se vedno bolj zavedamo, da moramo obdelati vsak košček zemlje, ki jo
imamo in to delamo tudi na naši šoli. Preteklo pomlad smo uredili naravoslovno
učilnico. Uredili smo visoke in nizke grede z zelišči, dišavnicami, nekaterimi
vrtninami, posadili drevesa in posadili sadike malin in drugih grmovnic. Svoje znanje
bi radi prenesli na odrasle ali pa sami pomagali obdelovati zemljo, ki jo imajo naši
starši in stari starši.
Deklice sadijo maline
11. Kupujmo slovensko
Po pogovoru o kilometrih, ki jih prevozijo, da pripeljejo hrano v Slovenijo, so se učenci
zamislili. Učenci so dobili nalogo, da pogledajo na police trgovin in pogledajo poreklo
hrane. Zlasti so pogledali od kod prihaja sadje in zelenjava. Ob analizi so ugotovili, da
lahko kupijo slovensko čebulo, hren, kolerabo, krompir in jabolka. Vse ostalo je
večinoma pripeljano na stotine kilometrov daleč.
Odslej bodo več pozornosti posvetili doma pridelani hrani in tudi starše opozarjali, da
v trgovinah kupujejo slovensko, če je le mogoče, seveda s čim manj odvečne
embalaže, ki še dodatno ustvarja ekološki problem.
11
III.
POVZETEK
Na 2. osnovni šoli v Slovenski Bistrici smo raziskovali imena. Naši nalogi smo dali
naslov: MI SMO ZA SLOVENSKO. Posebej smo se poglobili v osebna lastna imena,
ki jih nosijo učenci naše šole, njihovi starši in stari starši.
Ugotovili smo, da prevladujejo kratka in enostavna imena. Veliko je imen, ki so jih
nosili naši predniki že pred mnogimi leti. Med starši naših učencev prevladujejo
drugačna imena, med starimi starši zopet drugačna. Lahko govorimo o popularnosti
imen v nekem časovnem obdobju, ki pa se ponavljajo.
Zanimiva so tudi stvarna lastna imena. Zlasti smo pogledali imena trgovin, raznih
lokalov in podjetij. V našem mestu nismo našli posebnosti, smo pa dali veliko
predlogov, ki bi naše mesto naredili bolj slovensko.
Ugotavljali smo tudi izvor prehrane, ki jo uživamo. Še zlasti nas je zanimalo, kaj lahko
v naših trgovinah kupimo slovenskega in od kod prihaja hrana, ki jo kupujemo.
Prav z namenom, da bi učence in starše ozaveščali o pomenu slovenske prehrane, smo
na naši šoli uredili naravoslovno učilnico, preko katere bomo znanje in izkušnje
prenašali v vsakdanje življenje.
Odločili smo se tudi, da pouk vsak dan pričnemo s slovensko ljudsko pesmijo.
Abstract
At 2. osnovna šola in Slovenska Bistrica (2nd Primary School Slovenska Bistrica) we
have been investigating names. Our paper is called: WE PREFER SLOVENIAN. We
were particularly concerned with personal names of pupils of our school, their parents,
and grandparents.
We have found out that short and simple names are the most frequent. There are still
many names which our ancestors used a long time ago. Our pupils' parents are named
differently than our pupils' grandparents. There are certain names that are popular in a
given time period and after a while they are popular again.
Impersonal names are also interesting. We dealt with names of shops, cafes and
companies. We haven't found any special examples in our town, but we offer a lot of
suggestions that would make our town more Slovenian.
We were looking for the source of food we eat. We were particularly interesting in the
Slovenian food we can buy in our shops and where does the food that we buy, comes
from.
To educate our pupils and their parents about the importance of Slovenian food we
have developed a classroom outdoors, through which we intend to transfer our
knowledge and experiences to our everyday life. We have decided to start class with a
Slovenian folk song every day.
12
IV.
VIRI
Keber J.: Leksikon imen, Onomastični kompendij, Četrta, dopolnjena izdaja, Celjska
Mohorjeva družba, 2008
http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/oseb_stran/slo_ime_spol.html
Ustni viri: pripovedi staršev, učencev, starih staršev
Fotografije: Marijana Jereb
V.
PREDSTAVITEV NA STOJNICI
Na festivalu se bomo predstavili v mesecu aprilu, v Mariboru. Uredili bomo primerne
kulise na katerih bo scena z motivom domače pokrajine. Pripravili bomo likovne
izdelke in spominke za obiskovalce. Naša scena bo nosila napis: MI SMO ZA
SLOVENSKO. Sami bomo pripravili primerno ozadje scene in pripomočke ob njej.
Učenci bodo imeli namen obiskovalce prepričati o pomenu slovenske hrane,
slovenskih imen… in se bodo z anketo in napisi sprehodili po trgovskem centru.
Učenci bodo pripravili anketo s katero bomo anketirali obiskovalce in jih spraševali ali
so pri nakupih pozorni na slovenske izdelke ali jim dajejo prednost pri nakupu ali jim
to ni pomembno, tudi kaj menijo o slovenskih imenih in pridelavi slovenske hrane. Za
anketirance bomo pripravili darilca. Predstavili se bomo tudi s pesmicami, ki smo jih
sami pesnili in slovensko ljudsko pesmijo.
13