1. No category

Umetniška gimnazija – glasbena smer
Modul C: jazz – zabavna glasba
Učni načrt
TEORIJA JAZZA Z OSNOVAMI ARANŢIRANJA
DRUGE OBLIKE SAMOSTOJNEGA ALI
SKUPINSKEGA DELA
140 ur
Učni načrt
TEORIJA JAZZA Z OSNOVAMI ARANŢIRANJA
Druge oblike samostojnega ali skupinskega dela (140 ur)
Učni načrt je pripravil:
Matevţ Smerkol, prof., Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana
Vodja in koordinator predmetnih skupin za glasbeni stavek – modul C, skupinsko igro, osnove
improvizacije, teorijo jazza z osnovami aranžiranja in za glasbeno tehnologijo:
Anton Savnik, prof.
Vodja področne skupine za glasbeno šolstvo:
dr. Dimitrij Beuermann, Zavod RS za šolstvo
Vsebinsko prenovo srednjega glasbenega šolstva je pripravila in izvedla nacionalna komisija za
glasbeno šolstvo v mandatu 2011–2015.
Recenzenta:
doc. mag. Jaka Pucihar, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
Marijan Mlakar, prof., Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana
Izdala: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo
Za ministrstvo: dr. Jernej Pikalo
Za zavod: mag. Gregor Mohorčič
Uredili: izr. prof. mag. Ivan Florjanc, Marija Gregorc, prof., in mag. Tomaţ Faganel
Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba
Objava na spletnem naslovu:
http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_izobrazevanj
e_odraslih/srednjesolsko_izobrazevanje/srednjesolski_izobrazevalni_programi/
Prva izdaja
Ljubljana 2013
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
37.091.214:781.63(0.034.2)
SMERKOL, Matevž
Učni načrt. Teorija jazza z osnovami aranžiranja [Elektronski vir] : druge oblike
samostojnega ali skupinskega dela : 140 ur / [pripravil Matevž Smerkol]. - 1. izd. - El.
knjiga. - Ljubljana : Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport : Zavod RS za
šolstvo, 2013. - (Umetniška gimnazija - glasbena smer. Modul C, Jazz - zabavna glasba)
ISBN 978-961-03-0195-0 (pdf, Zavod RS za šolstvo)
1. Gl. stv. nasl.
271422720
Učni načrt za predmet teorija jazza z osnovami aranžiranja je koreniteje posodobljeni učni načrt
osnove aranžiranja, ki je bil določen na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje,
7. maja 1998. Novi učni načrt upošteva podobne in preizkušene tuje učne načrte ter pedagoško
doktrino in prakso poučevanja jazz teorije v povezavi z glasbenim stavkom v modulu C in aranžiranja
na področju glasbe.
Učni načrt je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje določil na 161. seji 19. decembra 2013.
2
VSEBINA
1
OPREDELITEV PREDMETA
4
2
SPLOŠNI CILJI
4
3
OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE
5
4
STANDARDI ZNANJA IN MINIMALNI STANDARDI ZNANJA
9
5
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA
10
5.1
Preverjanje in ocenjevanje znanja
11
5.2
Medpredmetne povezave
12
6
MATERIALNI POGOJI
12
7
ZNANJA IZVAJALCEV
12
3
1 OPREDELITEV PREDMETA
Predmet teorija jazza z osnovami aranžiranja je glasbenostrokovni predmet v programu
umetniške gimnazije, modul C: jazz-zabavna glasba. Izvajamo ga kot obliko skupinskega dela
v obsegu 140 ur. Predmet je sestavni del maturitetnega predmeta glasba.
Predmet teorija jazza z osnovami aranžiranja seznani dijaka* s prvinami glasbe in z načinom,
kako se te uresničujejo v jazzu s posebnim ozirom na različne jazzovske sloge. Podrobno se
ukvarja s harmonijo, s harmonsko analizo in z uporabo harmonskih postopkov, vse to pa
poteka v luči aranžiranja za manjše in večje ansamble. Skupaj s predmetom glasbeni stavek,
ki ga na področju jazza dopolnjuje predmet teorija jazza z osnovami aranžiranja, pa tudi s
solfeggiom in z drugimi strokovnimi predmeti vzgaja in izobražuje glasbene talente ter jim
omogoča pridobivanje nujnih in integralnih glasbenih znanj in izkušenj. Predmet teorija jazza
z osnovami aranžiranja je vzgojno in didaktično dragocen vezni člen med individualnim
poukom izbranega glasbila in predmetom skupinska igra, saj poglablja teoretične uvide v
jazzovskih glasbenostavčnih zakonitostih, hkrati pa del snovi, ki jo pridobi učenec pri
individualnem pouku, prestavi v teoretske okvire in s tem z novimi znanji obogati in poglobi
zahteve muziciranja v skupinah.
Pri predmetu dijaki razširjajo svoja estetska in intelektualna obzorja, razvijajo in uzaveščajo
domišljijski, čustveni in osebni kritično-analitični odnos do glasbene ustvarjalnosti, tako svoje
kot tuje. Teorija jazza z osnovami aranžiranja teoretično in praktično pripravi dijaka na
slogovno primerno ustvarjanje in prirejanje glasbenih del. Zato tvori nepogrešljivo strokovno
in teoretsko osnovo za katero koli relevantno samostojno ustvarjalnost in poustvarjalnost.
2 SPLOŠNI CILJI
Dijaki pri predmetu teorija jazza z osnovami aranžiranja:
─ se naučijo analitičnega gledanja na gradnjo glasbenega dela;
─ pridobivajo osnove zavestnega spremljanja vertikalnih in horizontalnih gibanj ter
sposobnosti za spremljanje notnega zapisa;
─ razvijajo svoje glasbeno pomnjenje, slušne predstave, koncentracijo, harmonsko občutje,
čut za obliko in strukturo, smisel za skladnost, stilne karakteristike;
─ poglabljajo sposobnosti za doživljanje, umevanje in estetsko vrednotenje glasbenih del in
si razvijajo glasbeni okus;
*
V tem učnem načrtu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, veljajo za oba spola (dijak za dijaka
in dijakinjo, učitelj za učitelja in učiteljico).
4
─ na podlagi analize jazzovskih slogov in ustvarjalnih postopkov razvijajo slogovno
primerno svoj izraz;
─ razumejo in usvojijo zakonitosti glasbene teorije ter znajo teoretično znanje uporabiti na
primerih iz glasbene literature;
─ se spoznajo s sodobnimi elektronskimi načini notacije in prednostmi, ki jih ta prinaša;
─ na različne načine predstavljajo dosežke glasbene ustvarjalnosti;
─ redno spremljajo in presojajo uspešnost svojega učnega procesa, razvijajo odgovornost za
svoje znanje ter ga vzajemno z učiteljem soodgovorno načrtujejo in usmerjajo;
─ osveščajo in razvijajo svojo usposobljenost načrtovanja učenja;
─ znajo poiskati različne vire in jih uporabiti pri delu;
─ aktivno sodelujejo pri ustvarjalnih projektih, si pridobivajo samoiniciativnost in
podjetnost; utrjujejo dobre oblike socialnosti, si privzgajajo pravila za enakopravno
sodelovanje ter razvijajo in izboljšujejo vzajemne odnose;
─ se vključujejo v domača in mednarodna šolska partnerstva in spoznavajo raznolika
kulturna okolja;
─ oblikujejo svojo osebnost in identiteto;
─ se usposabljajo za svoje poklicno delo v glasbi;
─ spoznavajo enakost in različnost slovenskih, evropskih in z globalizacijo prejetih kulturnih
prvin, jih nato kritično vrednotijo in s tem razvijajo čut za razlikovanje prvin lastne in tuje
glasbene dediščine;
─ spoznavajo, razumevajo in uporabljajo strokovne glasbene izraze tako v slovenščini kot v
izvirniku v tujih jezikih (v italijanščini in angleščini);
─ spoznavajo in utrjujejo glasbeno izrazoslovje v slovenščini in angleščini;
─ se sporazumevajo v slovenščini in večajo nabor ustreznih slovenskih izrazov za sicer
tipične pojme in besede iz ameriško-angleškega jazzovskega okolja.
3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE
Cilji in vsebine so urejeni po tematskih sklopih.
3.1 Uvod
OPERATIVNI CILJI
Dijaki:
─ se seznanijo z notnim zapisom lead sheet,
specifičnim za jazz, in z zapisom aranžmaja
v tej obliki;
─ se seznanijo s specifičnim označevanjem
VSEBINE
─
Lead sheet – notna pola in informacije, ki jih
ta (lahko) vsebuje: naslov in avtorji,
melodija, transpozicija, druge oznake,
harmonija v obliki akordnih simbolov, oblika
5
─
─
harmonske podlage skladb – z akordnimi
simboli;
se seznanijo z osnovami glasbenega
oblikoslovja in s tem povezanimi pojmi;
aktivno oblikovno analizirajo jazzovske
skladbe in izvedbe.
─
─
─
─
─
─
3.2 Glasbene prvine – ritem
Dijaki:
─ se seznanijo z zgodovinskim razvojem in s
pomenom ritma kot najpomembnejše
glasbene prvine;
─ se seznanijo s pojmi, vezanimi na ritem in z
različnimi pojmovanji izraza ritem;
─ se seznanijo s specifiko jazzovskega ritma;
─ se seznanijo s tipi jazzovskega ritma;
─ aktivno ritmično preoblikujejo melodijo;
─ se seznanijo s pravilnim zapisovanjem
ritmičnih fraz.
─
─
─
─
─
─
─
─
─
3.3 Glasbene prvine – melodija
Dijaki:
─ se seznanijo s pojmom homofonija;
─ se seznanijo s pojmom in z zgradbo/gradnjo
melodije;
─ se seznanijo z načeli konstruiranja melodije –
enoglasni kontrapunkt in motivična variacija;
─ aktivno analizirajo dano melodijo kot
motivično variacijo;
─ aktivno ustvarjajo melodijo na način
motivične variacije;
─ aktivno posegajo v ritmično sliko melodije
na način off beat – jazzying up the melody;
─ aktivno konstruirajo motiv ali frazo po
načelih glasbene ekonomike/enoglasnega
kontrapunkta.
─
─
─
─
─
─
skladbe
Lead sheet arrangement – kot izdelan
aranžma v obliki zapisa lead sheet –
informacije, ki jih ta vsebuje
Akordni simboli – »decimalni« sistem
označevanja akordov in različice simbolov
Numerično označevanje intervalov in tonov
Glasbeno oblikoslovje jazza; pojmi pesniška
oblika, verse, chorus, refren, bridge, intro
idr.
Oblikovni tipi jazz standardov in primeri
Oblika (formalna analiza) izvedb ali/in
aranžmajev jazzovskih skladb in pojmi
»sendvič aranžma«, head arrangement, intro,
interlude, koda, tag, solo chorus, soli chorus,
shout chorus idr.
Vloga ritma v evropski glasbi; poganstvo in
umetna glasba, vloga ritma v afriški glasbi
Pojmovanje specifičnega ritma kot
osnovnega utripa in prostora glasbenega
dogajanja
Večplastnost jazzovskega ritma, osnovni
ritem (ground beat) in naloženi ritmi (cross
rhythm)
Swing – izvor, razvoj in oris
Swingovsko off beat fraziranje – anticipacija
in delayed attack, ritmično preoblikovanje
melodije
Latinskoameriški ritmi
Rockovski in funk ritmi
Pojmi, imena, znaki in simboli, ki označujejo
ritem, metrum itd.
Pravilna pisava ritma
Homofonija kot rezultat zgodovinskega
razvoja, kot osredotočenost glasbe na
človeka
Kaj je melodija, kako se nam daje in kako
deluje – fenomenološka razlaga, zgradba
melodije glede na dramatski učinek,
dramaturška in grafična analiza melodičnega
loka
Pojmi, povezani z melodijo: fraza, tema,
motiv itd.
Motivične variacije – postopki
Ritmične variacije melodije – off beat
fraziranje
Enoglasni kontrapunkt – principi oblikovanja
melodije in fraze
6
3.4 Glasbene prvine – harmonija
Dijaki:
─ se seznanijo z vlogo harmonske spremljave
in s potrebnimi pogoji zanjo;
─ se seznanijo s pojmom funkcionalne
harmonije in z njeno notranjo logiko;
─ se seznanijo s sklopi akordov in z njihovimi
funkcijami;
─ se seznanijo s harmonskimi postopki v jazzu;
─ se seznanijo s pojmom akordna lestvica;
─ se naučijo prepoznati akordno lestvico kot
vsebino določene harmonske funkcije;
─ vse to znanje uporabijo za poseganje v
harmonski potek skladb oz. reharmonizacijo.
─
─
─
─
─
─
─
─
─
─
─
─
─
3.5 Jazzovsko večglasje
Dijaki:
─ se seznanijo s tipi in tehnikami jazzovskega
večglasja od štiriglasne close harmony,
spread voicingov, tehnik jazzovskega
dvoglasja, triglasja, petglasja in šestglasja ter
posebnih neterčno grajenih sozvočij;
─ se seznanijo z gradnjo neodvisnih notranjih
linij;
─ aktivno harmonizirajo melodije na dane
načine.
─
─
─
─
─
─
─
─
Harmonija – pojem, vloga,
vertikalno/sinhrono in vodoravno/diahrono
obravnavanje harmonije
Dur: četverozvoki in njihova funkcionalna
določitev v okviru lestvice
Mol: variante molove lestvice v jazzu, tipi
molovih lestvic – naravni mol, melodični
mol, harmonski mol, dorski modus
Mol: četverozvoki in njihova funkcionalna
določitev v okviru molovih lestvic
Jazzovska kadenca – molova in durova
Naloga harmonskih sredstev v jazzu, tipi:
diatonika, sekundarne dominante, sekundarni
sklopi II–V, tritonus substituti; related II –
sub V, zmanjšani akordi, modal interchange
akordi in molove subdominante
Modulacije: neposredne in pripravljene
Mala poglavja: harmonski ritem, vodenje
glasov, vodenje funkcionalnih tonov,
funkcionalna harmonska (in stopenjska)
analiza, nefunkcionalni sklopi II–V,
contiguous II–V, akordi s črto, pedalni ton,
constant structure chord progression itd.
Akordne lestvice – pojem in razlika med
pojmoma modus in lestvica
Diatonične akordne lestvice – dur, vse vrste
mola, modusi na ostalih stopnjah diatonike,
notranji intervalni odnosi, pripadajoči
akordni simbol, pojma tensions in avoid note
Dominantne akordne lestvice –
»miksolidijska« skupina in konstruirane
dominantne lestvice – notranji intervalni
odnosi, pripadajoči akordni simbol, pojma
tensions in avoid note
Lestvice na delu – določanje akordnih lestvic
glede na akordni simbol/funkcijo akorda in
melodijo nad njim
Reharmonizacija: opis tipov in ravni ter vaje
Close harmony štiriglasno – pojem in tipi
Harmonizacija four way close: harmonizacija
akordnih tonov, tensions in approach not
Pojem, definicija in tipi approach not
Harmonska analiza fraze
Harmonizacija melodij na način 4wc
Pravilo o spodnji uporabnosti intervalov (low
interval limits)
Spread voicingi – konstruiranje, harmonsko
vodenje glasov, uporaba
Jazzovsko dvoglasje (writing for two horns);
tehnike: harmonizacija – stalni intervali,
guide tone line, jazzovski kontrapunkt, t. i.
7
─
─
─
─
3.6 Glasbila v jazzu
Dijaki:
─ se seznanijo s tipologijo glasbil s posebnim
ozirom na glasbila, značilna za jazz;
─ se seznanijo z družinami glasbil in s
posameznimi glasbili s stališča tehnične
zgradbe, izvora, značilnosti (registri) in
načina pisanja za njih (ključ, obseg,
transpozicija, posebni načini notacije);
─ se seznanijo z referenčnimi posnetki za vsako
glasbila in slog za oblikovanje lastne slušne
predstave.
─
─
─
─
─
─
3.7 Aranţiranje
Dijaki:
─ se seznanijo s pojmi v zvezi z aranžiranjem
(oblike notnega zapisa, partitura, particello,
lead sheet), z ravnmi aranžerskega dela;
─ se seznanijo z oblikovnimi prvinami
aranžmaja, ki so v domeni aranžerja;
─ se seznanijo s tipi oblikovnih prvin in z
njihovimi vlogami;
─ se seznanijo s principi gradnje in
stopnjevanja aranžmaja;
─ se seznanijo z metodo sistematičnega
pristopa k aranžiranju – metoda lay out.
3.8 Ustvarjalna uporaba znanja
Dijaki:
─ na podlagi znanja aktivno pišejo aranžmaje
na jazzovske standarde za različne manjše
zasedbe ali sodelujejo pri pisanju le-teh.
─
─
─
─
─
─
linear writing
Jazzovsko triglasje (writing for three horns):
harmonizacija – omit tehnika, trozvoki in
tehnika 3 + 2
Jazzovsko petglasje, tehnike
Jazzovsko šestglasje, tehnike
Posebni tipi akordov: kvartni voicingi,
clustri, trozvoki upper structure
Tipične zasedbe v jazzu, od tria do noneta in
velikega jazzovskega ansambla big banda;
pojmi revijski orkester, street 'n' marching
band, tipična zasedba tradicionalnega jazza
itd.
Sistemska delitev glasbil: aerofoni, idiofoni,
strunska glasbila, glasbila s tipkami
Pojem transpozicija in vaje iz transponiranja
Pihala: saksofoni, klarineti, flavte
Trobila: trobente, krilovka, pozavne, tube in
rog
Glasbila ritmične sekcije: kitare, kontrabas in
basovska kitara, klavir, orgle, klaviature,
sintetizatorji itd., bobni in tolkalca
Notni zapis jazz skladb in aranžmajev
Oblikovne prvine jazzovskih skladb, njihovi
tipi in namen, formalna analiza aranžmajev
Stopnjevanje napetosti v okviru aranžmaja
Načini razširjanja oblike
Tehnika lay out, metodični pristop k
aranžiranju
Praktična uporaba tehnike lay out: določitev
delovne naloge, grafična skica aranžmaja,
postopna izdelava aranžmaja po določenih
korakih
Poleg navedenih za doseganje ciljev lahko uporabljamo tudi druge izbirne vsebine.
8
4 STANDARDI ZNANJA IN MINIMALNI STANDARDI ZNANJA
Standardi znanja so določeni z obvladovanjem posameznih sklopov predpisanih vsebin in
izkazujejo pričakovano stopnjo obvladovanja teorije jazza in osnov aranžiranja.
Minimalni standardi znanja so operacionalizirani cilji (količina in kakovost znanja,
spretnosti in veščin), ki naj bi jih dijak dosegel in izkazal za pozitivno oceno (zadostno)
in so tista kakovost in količina znanja, spretnosti in veščin, ki sta nujni za nadaljnje
učenje in razvoj pri določenem predmetu. So mejna kategorija razumevanja teorije
jazza in prenosa le-te na področje aranţiranja. Kljub temu da je razumevanje teorije
nepopolno ali omejeno in da dijak ne pokaţe razumevanja in prenosa teorije v prakso v
podanih nalogah, pa dijak izkazuje še sprejemljivo zahtevano glasbenoteoretično
razumevanje in praktično uporabo pri aranţiranju.
Minimalni standardi znanja so izraţeni v vsebinah po posameznih letnikih.
1. letnik
Dijak:
– na podlagi slušnega primera zadovoljivo razčleni obliko izvedbe jazzovske skladbe in
to ustrezno zapiše;
– zadovoljivo obvlada načelo označevanja akordov s simboli analitično in sintetično;
– zadovoljivo prepozna in pravilno zapiše vzorec tipičnega jazzovskega ritma v okviru
predpisane snovi;
– zadovoljivo prepozna in aktivno poseţe v oblikovanje danega motiva na osnovni ravni;
– slogovno primerno ritmično oblikuje dani melodični fragment;
– zadovoljivo funkcionalno analizira nalogo in pravilno vodi funkcionalne tone.
2. letnik
Dijak:
– zadovoljivo funkcionalno analizira nalogo in aktivno posega v harmonsko sliko;
– zadovoljivo razčleni harmonsko gibanje in na podlagi znanja o harmonskih postopkih
v jazzu predlaga spremembe;
– zadovoljivo ugotovi pravo akordno lestvico na podlagi funkcionalne analize in dane
melodije;
– na podlagi slušnega primera zadovoljivo prepozna glasbila in jih določi po njihovih
značilnostih;
– zadovoljivo transponira dani melodični fragment za zahtevana glasbila in to pravilno
označi.
9
3. letnik
Dijak:
– na način close harmony zadovoljivo harmonizira dano linijo v okviru predpisane
snovi;
– v tehniki spread voicings zadovoljivo harmonizira dano melodijo v okviru predpisane
snovi;
– dvoglasno v poljubni ali predlagani tehniki zadovoljivo reši dano nalogo v okviru
predpisane snovi;
– triglasno v poljubni ali predlagani tehniki zadovoljivo reši dano nalogo v okviru
predpisane snovi;
– dano nalogo zadovoljivo transponirano razpiše za predlagana glasbila.
4. letnik
Dijak:
– zadovoljivo reši nalogo, ki zdruţuje znanje iz poglavij 3.3 in 3.4;
– zadovoljivo harmonizira dano frazo z uporabo več tehnik v okviru predpisane snovi;
– v particello zadovoljivo napiše glasove za ritemsko sekcijo na podlagi dane melodije in
akordov;
– zadovoljivo reši harmonizacijo melodičnega fragmenta s posebnimi voicingi ali s
harmonizacijo;
– zadovoljivo sam izdela aranţma jazzovskega standarda z ustreznim vsaj delnim
stopnjevanjem za predlagano zasedbo.
5 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA
Pouk predmeta teorija jazza z osnovami aranžiranja kot enega od temeljnih predmetov z
dejavnostmi in vsebinami prispeva k splošnemu in h glasbenemu razvoju dijakov. Dijakom
daje podlago, da bodo po končanem šolanju lahko delovali kot kompetentni ustvarjalni
strokovnjaki, hkrati pa kritični in aktivni umetniki. Prav tako jim bo pridobljeno znanje lahko
služilo kot dobra podlaga za nadaljevanje izobraževanja.
Temeljni cilj poučevanja tega predmeta je, da dijaki analitično spoznajo vse teoretične temelje
jazz glasbe, v kakšno strukturo so ti ujeti v različnih jazzovskih slogih in znajo v njih tudi
aktivno aranžersko ustvarjati.
Učitelj je avtonomen pri izbiri gradiva, prav tako pri izbiri metod dela in učnih oblik. Slediti
mora temeljnim ciljem, sicer pa lahko izvedbo učne ure prilagaja potrebam, zmožnostim in
zanimanju dijakov. Ker operativni cilji in vsebine niso razdeljeni po letnikih, temveč so
zapisani kot celota, je s tem dopuščena možnost, da učitelj sam ustrezno razporedi snov.
10
Predvsem je smiselno pouk teorije jazza z osnovami aranžiranja izvajati v različnih učnih
oblikah in ob uporabi različnih metod, tudi v okviru projektnih dni in s timskim poučevanjem
v povezavi z drugimi predmetnimi področji. Učitelj je v vlogi mentorja in moderatorja, ki
pomaga dijakom, da dosežejo splošne in operativne cilje. Pomembno je, da učitelj dijake
usmerja k povezovanju pridobljenega teoretičnega znanja z izkušnjami, ki jih že imajo, in jih
spodbuja k razvijanju mišljenja, ki je pomembno za njihovo splošno razgledanost. Prav tako
naj dijaki tudi veliko delajo individualno, naj ne uporabljajo le učbenika in ustrezne strokovne
in poljudne literature, temveč naj razvijajo svoje poglobljeno zanimanje za jazzovsko
glasbeno umetnost tudi ob obiskih koncertov, klubov in festivalov. Prav ti pomenijo
pomemben vir izkušenj in informacij, ki jih ne more dati pouk. Dijaki tudi tako spoznavajo
bogastvo glasbene literature in se srečujejo z interpretativnimi in aranžerskimi dosežki
priznanih umetnikov, kar oblikuje njihovo umetniško osebnost. S tem dijakom ponudimo
dodatna znanja in razvijamo pozitiven odnos do umetniškega ustvarjanja ter uzaveščamo
kulturne vrednote.
Pouk predmeta teorija glasbe z osnovami aranžiranja je primerno izvajati v ustrezno
opremljeni učilnici, ki omogoča posredovanje vseh sodobnih učil in učnih pripomočkov
(avdio, video, računalniška projekcija, računalnik z notografskim programom, klaviatura
midi). Zaradi dostopa do informacij je smotrno, da imajo dijaki in učitelj možnost dostopa do
spleta tudi med poukom. Pouk je teoretičen, poteka frontalno v obliki predavanja, v
posameznih fazah pa pod vodstvom mentorja dijaki rešujejo bodisi pred tablo bodisi s
pomočjo notacijske programske opreme pred računalnikom.
Obvezna literatura
M. Smerkol, Teorija jazza z osnovami aranžiranja, učbenik (v pripravi).
J. Osredkar, Glasbeni stavek – kontrapunkt, Ljubljana, 1999.
Priporočena literatura
A. Schönberg, Fundamentals of Musical Composition / Grundlagen der musikalischen
Komposition, London, 1967.
V. Persichetti, Twentieth-Century Harmony, New York, London, 1961.
M. Levine, The Jazz Theory Book, Petaluma, 1995.
S. Nestico, The Complete Arranger, Carlsbad, 1993.
D. Sebesky, The Contemporary Arranger, Van Nuys, 1975.
B. Dobbins, Jazz Arranging And Composing, A Linear Approach, Linz, 1986.
5.1 Preverjanje in ocenjevanje znanja
Pomembno je, da ločimo preverjanje in ocenjevanje. Rezultatov preverjanja ne uporabimo za
ocenjevanje.
11
Preverjanje
Pri preverjanju znanja učitelj redno spremlja dijakov razvoj in napredek, preverja njegovo
moč dojemanja, raven znanja in zmožnosti, dijaku pa daje tudi povratne informacije o
njegovem napredovanju. Sprotno razčlenjevanje dijakovih dosežkov in znanja ter morebitnih
pomanjkljivosti pomaga pri razvoju njegovih spretnosti in omogoča načrt za nadaljnje delo.
Ocenjevanje
Znanje ocenjujemo pisno in ustno. Dijaki pišejo pisni test z določenim številom harmonskih
zvez oziroma linijskih in sozvočnih gibanj ter krajše aranžmaje na jazzovske standarde za
različne manjše zasedbe. Pri ustnem ocenjevanju dijaki posamezno razlagajo obravnavano
snov s ponazoritvijo praktičnih primerov na tabli ali računalniku. Oceno je mogoče pridobiti
tudi s pripravo različnih izdelkov, ki so rezultat projektov.
5.2 Medpredmetne povezave
Namen interdisciplinarnega povezovanja med bolj ali manj sorodnimi predmeti je močnejša
vez ter vzajemno učinkovanje in prenosljivost znanja, s čimer gradimo pogoje za večjo
ustvarjalnost, podjetnost in boljšo didaktično učinkovitost na vseh vpletenih predmetnih
področjih. Večja prenosljivost znanja oblikuje tudi samostojnejšo osebnost, ki se laže spopada
z različnimi izzivi v stroki in v življenju. Zmožnost povezovanja različnih znanj, uvidov in
spretnosti prispeva k večji kulturni in etični zavesti ter osebnostni trdnosti posameznika.
Medpredmetno povezovanje pomeni iskanje povezav svojega predmeta z drugimi
predmetnimi področji, sodelovanje učiteljev različnih predmetnih področij v učno-vzgojnih
dejavnostih, vzajemno načrtovanje skupne ali sočasne obravnave sorodnih vsebin ipd. Učitelj
se povezuje z drugimi strokovnimi člani pedagoškega aktiva, sodeluje pri načrtovanju
medpredmetnih povezav in ustvarjalno sodeluje pri izvajanju učnega procesa.
Dijaki se medpredmetno ustvarjalno povezujejo z drugimi področji pri predmetu skupinska
igra in pri igranju v velikem jazzovskem orkestru. Svoja teoretska znanja, pridobljena pri
pouku solfeggia, harmonije, kontrapunkta, zgodovine jazza in osnov aranžiranja, lahko
uporabljajo pri kompozicijski in slogovni analizi skladb in aktivno v obliki lastnih
aranžmajev, kar je v prid boljšemu razumevanju snovi, bolj osebnemu odnosu do pouka in
tudi bogatejši raznolikosti in svežini izvajanih skladb.
6 MATERIALNI POGOJI
Cilji vzgojno-izobraževalnega procesa pri predmetu osnove improvizacije terjajo za svoje
uresničevanje primerno veliko učilnico, skladno s predpisi. Opremljena mora biti s klavirjem,
12
tablo, z avdiovizualnimi sredstvi in ustrezno programsko podprtim računalnikom, povezanim
z elektronsko klaviaturo.
7 ZNANJA IZVAJALCEV
Izvajalec
Učitelj
Znanja s področja
- visokošolskega izobraževanja jazz kompozicije in aranžiranja ali
visokošolskega izobraževanja kompozicije ali glasbeno-teoretske
pedagogike ali dirigiranja z znanji jazza
- srednješolskega izobraževanja jazza po določilih 93. člena ZOFVI
13