Miha Tručl, 1.f Ment

II. gimnazija Maribor
Trg Miloša Zidanška 1
2000 Maribor
Projektna naloga pri Glasbeni umetnosti
Avtor : Miha Tručl, 1.f
Mentor vsebine : Vili Babič
Mentor oblike : Mirko Pešec
Maribor, maj 2009
Projektna naloga iz Glasbene umetnosti
Miha Tručl, 1.f
Kazalo
1. Kaj so glasbila? ................................................................................................. 2
2. Godala................................................................................................................ 3
2.1 Violina.......................................................................................................... 3
2.2 Viola.............................................................................................................. 4
2.3 Violončelo .................................................................................................... 5
2.4 Kontrabas ..................................................................................................... 6
3. Brenkala............................................................................................................. 7
3.1 Kitara............................................................................................................ 7
4. Pihala ................................................................................................................. 8
4.1 Flavta............................................................................................................ 8
5. Trobila ............................................................................................................... 9
5.1 Razlikovanje med trobilnimi in pihalnimi instrumenti................................ 9
5.2 Pozavna ........................................................................................................ 9
6. Tolkala ............................................................................................................. 10
6.1 Kastanjete ................................................................................................... 10
7. Glasbila s tipkami ............................................................................................ 11
7.1 Klavir ......................................................................................................... 11
Slika 1 Električna kitara ............................................................................................................. 7
Slika 2 Flavtistka ........................................................................................................................ 8
Slika 3 Tenorska pozavna........................................................................................................... 9
Slika 4 Kastanjete ..................................................................................................................... 10
Slika 5 Koncertni klavir ........................................................................................................... 11
1
Projektna naloga iz Glasbene umetnosti
Miha Tručl, 1.f
1. Kaj so glasbila?
Glasbilo oziroma glasbeni inštrument je priprava, s katerim izvajamo glasbo. Glasbilo je
lahko vsaka stvar, ki povzroča neki zvok ali ton. Glasbila lahko razločujemo na več načinov,
najbolj uveljavljeni pa sta znanstvena (akustična) in razdelitev po načinu izvajanja.
V akustičnem smislu lahko glasbila delimo na;
idiofone (samozveneče) instrumente
aerofone instrumente (zveni zračni
steber, ki je zaprt v cevi instrumenta)
kordofone instrumente (s strunami)
metalofone instrumente (zveni kovina;
nekateri so hkrati tudi idiofona glasbila)
elektrofone instrumente (potreben
je električni tok)
membranofone instrumente (zvenijo membrane,
narejene iz napete ustrojene kože)
Glede na način izvajanja glasbila delimo na:
tolkala, (tolčemo)
trobila, (trobimo)
brenkala, (brenkamo)
godala, (godemo)
pihala, (pihamo)
glasbila s tipkami (s prsti igramo po klaviaturi)
2
Projektna naloga iz Glasbene umetnosti
Miha Tručl, 1.f
2. Godala
Godala so glasbeni instrumenti, s katerimi ustvarjamo zvok tako, da nanje godemo z lokom,
ki napete strune spravlja v nihanje oziroma v vibracijo. Ker strune s pomočjo trupa ustvarjajo
zvok, spadajo godala v skupino kordofonih (corda = struna) glasbenih inštrumentov. Poleg
igranja z lokom lahko na njih tudi brenkamo (izvajalska tehnika pizzicato), v skladbah 20.
stoleta po njih tudi tolčemo z roko.
2.1 Violina
Violina (tudi gosli) spada med najmanjše godalne instrumente, ki so danes v uporabi. Ima
štiri strune, nanjo pa igramo z lokom.
Violina je sestavljena iz glave, vratu in trupa. Glavo sestavljajo zaključek violine ti. polž,
vijačnica in vijaki za uglaševanje, vrat z ubiralko, trup z obodom , na sredini pokrova je
postavljena lesena kobilica, ki podpira strune, strunik na katerega so pripete strune in tudi
mali kovinski vijaki za fino uglaševanje, gumb, ki z vezjo drži strunik in duša (postavljena v
notranjosti trupa violine kot podpora kobilici in tonska povezava pokrov - dno ter kot
ojačevalec zgornjih tonov). Na sredini pokrova sta prisotni dve reži oz.luknji f-odprtini (v
obliki črke f). Na spodnji del telesa violine se namesti podbradnik za lažjo držo in mostiček, ki
se opira na ramo. Tega pripomočka ne uporabljajo vsi.
Slika 1 Violina z lokom
3
Projektna naloga iz Glasbene umetnosti
Miha Tručl, 1.f
2.2 Viola
Viola je glasbilo s štirimi strunami iz skupine godal. Podobna je violini, le da je nekoliko večja.
Zvok izvajanja je podoben violininemu, vendar pa je interval tonov, ki jih lahko izvajamo,
pomaknjen navzdol (izvajanje nižjih tonov), zato so note običajno zapisane v altovskem
ključu. Strune pri violi so C, g, d1 in a1, torej je uglašena po kvintah navzgor. Primerna starost
za učenje viole je 11-14 let, priporočeno je predznanje vsaj 3 let violine.
Slika 2 Viola z lokom
4
Projektna naloga iz Glasbene umetnosti
Miha Tručl, 1.f
2.3 Violončelo
Violončelo (ali čelo) je strunsko glasbilo iz družine godal. Violončelo je nekajkrat večji od
violine, glasbenik pa med igranjem nanj običajno sedi in z nogami oklepa instrument, ki stoji
na tleh, naslonjen na kovinsko špico. Kot pri drugih godalih glasbenik iz violončela običajno
izvablja tone s potegom loka čez strune.
Čelo ima štiri strune, ki so uglašene v kvintah: C (najnižja), G, d in a (nad srednjim c). S tem je
uglašen točno oktavo nižje od viole. Glasba za violončelo je običajno zapisana v basovskem
ključu, za višje note pa se pogosto uporabljata tudi tenorski in violinski ključ.
Ime čelo je okrajšava italijanske besede violoncello, ki pomeni 'majhen violon'. Violon je
starejši instrument, ki danes ni več v rabi, gre pa za veliko violo, podobno današnjemu
kontrabasu.
Instrument je tesno povezan z zahodno klasično glasbo. Je del zasedbe običajnega
simfoničnega orkestra, pa tudi godalnega kvarteta in številnih drugih komornih zasedb. Zanj
so napisana tudi številna solistična dela, kot so koncerti, sonate, suite in druga, ki so jih pisali
znameniti skladatelji, kot so Bach, Vivaldi, Boccherini, Haydn, Dvoržak, Elgar in Šostakovič.
Oseba, ki igra violončelo, se imenuje violončelist ali čelist.
Slika 3 Violončelo
5
Projektna naloga iz Glasbene umetnosti
Miha Tručl, 1.f
2.4 Kontrabas
Kontrabas je največji izmed godalnih instrumentov in proizvaja najnižje tone. Za razliko od
ostalih godalnih instrumentov so njegove strune uglašene v čistih kvartah (g, d, A, E); lahko
ima tudi peto struno, praviloma uglašeno na ton C.Kontrabase so vedno izdelovali v različnih
velikostih. Glasbilo polne velikosti (približno 2 metra), so uporabljali v zgodnjem baroku. Z
razvojem ovitih črevnih strun so ga izdelovalci lahko zmanjšali na obvladljivo velikost. V
modernem orkestru je običajno osem tri-četrtinskih kontrabasov, z dolžino trupa okoli 115
centimetrov, s povsem jeklenimi strunami. V 17. stoletju so v procesijah prenašali
kontrabase polovične velikosti, obešene z jermeni čez ramena. Izdelanih je bilo tudi nekaj
gigantskih kontrabasov. Med njimi velja omeniti Vuilaumov»oktobas« izdelan leta 1849.
Visok je bil več kot štiri metre. Zaradi velikosti sta bila za igranje potrebna dva izvajalca. Na
strune sta pritiskala s pomočjo vzvodov in pedalov. Največji kontrabas, visok 4.8 metra, je
izdelal glasbilar Martin iz Liechestra v Angliji. Bil je tako velik, da so morali v strop izvrtati
luknjo. Uglaševali so ga v sobi v zgornjem nadstropju.
Slika 4 Kontrabas
6
Projektna naloga iz Glasbene umetnosti
Miha Tručl, 1.f
3. Brenkala
Brenkala so glasbeni instrumenti, ki jih združujemo v isto skupino glasbil glede na
način izvajanja. Nanje brenkamo in ker so strunski instrumenti, lahko brenkala štejemo tudi
med kordofone instrumente.
Navkljub dejstvu, da tudi na te instrumente lahko igramo na različne načine (npr. godalne
citre itd.), je splošna razdelitev brenkal dovolj konsistentna.
Posebno mesto bi sicer lahko zajemala družina električnih kitar, pri katerih tudi brenkamo na
strune, vendar je pri splošni uporabi le-teh potreben električni tok in ozvočenje, zato jih
prištevamo k elektrofonim glasbenim instrumentom.
3.1 Kitara
Kitara je strunsko glasbilo, ki ima po navadi 6 strun. Delijo se na akustične in
električne kitare.
Akustične imajo debel, votel trup za boljši odmev zvoka, električne pa imajo tanjši
trup, saj so za zvok pomembni le magneti, ki so pritrjeni na zgornjo stran kitare. Magnet lahko
vgradimo tudi na akustično kitaro, vendar so zato potrebne jeklene strune, ki so pri električnih
splošno uveljavljene.
Kitara je glasbeni instrument, katerega izvor sega daleč v preteklost, uporablja pa se v
široki množici glasbenih zvrsti. Običajno ima šest strun, obstajajo pa tudi primerki s štirimi,
sedmimi, z desetimi in dvanajstimi strunami. Kitare so osrednji instrumenti v glasbenih žanrih
kot so blues, country, flamenko, rok in mnogih oblikah pop glasbe. Uporablja se tudi kot solo
klasični instrument. Kitare se lahko igra akustično, kjer vibriranje strun oddaja zvok, ki ga
spreminja votel trup kitare, lahko pa jih priključimo na ojačevalec, ki je zmožen elektronsko
upravljati z zvokom. Takšne električne kitare so bile predstavljene v 20. stoletju in imajo
visok vpliv na popularno kulturo. Tradicionalno so kitare narejene iz kombinacije različnih
vrst lesa, strune pa so bile narejene iz živalskega črevesja, dandanes pa se za izdelavo strun
uporablja najlon ali jeklo. Kitare izdelujejo in popravljajo plunkarji.
Slika5 Električna kitara
7
Projektna naloga iz Glasbene umetnosti
Miha Tručl, 1.f
4. Pihala
Pihála so glasbila, ki ustvarjajo zvok tako, da glasbenik pihne zrak v ustnik. S tem
zračni steber v notranjosti pihala zaniha. Če je frekevenca nihanja enakomerna, zaslišimo
točno določen ton.
4.1 Flavta
Flavta, slovensko imenovana tudi piščal, spada med pihala in je eno prvih glasbil, ki
jih je izumil človek. Narodni muzej Slovenije hrani najstarejše glasbilo iz družine flavt v svetu,
t.i. fistulo, katere starost je ocenjena na 42.000 do 82.000 let. Narejena je iz kosti jamskega
medveda in ima 4 luknjice, ki jih lahko pokrijejo prsti. Med primitivne oblike tega pihala
štejemo pastirske žveglje in antične piščali, ki so jih povezovali v skupine in jih poimenovali
siringa (tudi panova piščal). Te piščali so narejene iz trstičja in nimajo luknjic. Njihova
nadgradnja so piščali z luknjicami, kasneje kljunasta flavta, ki ima tudi ustnik, in blok flavta.
Poznamo različne flavte:





mala flavta, t.i.i
kljunasta flavta
prečna flavta - najpogostejši instrument
altovska flavta
basovska flavta (zelo redek instrument)
Slika 6 Flavtistka
8
Projektna naloga iz Glasbene umetnosti
Miha Tručl, 1.f
5. Trobila
Trobila so cevasta glasbila, ki proizvajajo zvok tako, da glasbenik z pihanjem povzroči
vibracijo ustrezno napetih ustnic, ki se v glasbilu pretvori v zvok.
5.1 Razlikovanje med trobilnimi in pihalnimi instrumenti
Medtem ko je pri pihalih cev, v kateri niha zračni steber, ravna in pogosto tudi lesena,
sestavljajo trobila okroglasto zavite kovinske cevi s kombinirano cilindrično - konično
menzuro. Tako kot pri vseh aerofonih instrumentih, je višina osnovnega (najnižjega) tona
odvisna od dolžine cevi. Daljša kot je cev, nižji je ton. Trobila se od pihal razlikujejo seveda še
po načinu vnašanja zraka v instrument; izvajalec v kovinski ustnik trobila vnaša zrak tako, da
s tresenjem ustnic določa višine željenih tonov (proizvede ton že na samem ustniku),
izvajalec na pihalnih instrumentih pa ne.
5.2 Pozavna
Pozavna (tudi trombon) je aerofono glasbilo iz skupine trobil. Slovenci smo ime pozavna
prevzeli iz nemškega jezika (Posaune), sicer pa naziv instrumenta trombon prihaja iz
italijanščine (tromba = trobenta + "one" = trombone; kar pomeni - velika trobenta). Pozavne
so trobentam sorodna družina, ker imajo cilindrično, dvakrat prepognjeno cev in ustnik, ki je
po obliki enak trobentinemu, vendar večji. V orkesterski partituri se nahajajo med trobento
(višjim) in tubo (nižjim trobilnim instrumentom). Naziv glasbenika, ki izvaja glasbo na ta
instrument, je pozavnist.
Slika 7 enorska pozavna
9
Projektna naloga iz Glasbene umetnosti
Miha Tručl, 1.f
6. Tolkala
Tolkála so glasbila, na katera igramo tako, da z roko ali s paličastimi pripravami (tolkalci)
udarjamo nanje. To poimenovanje izhaja iz načina igranja na te instrumente, sicer pa se v
akustičnem smislu delijo v dve skupini: idiofoni in membranofone. Pri idiofonih
(samozvenečih) zveni snov, iz katere je narejeno glasbilo, pri membranofonih pa zvenijo
napete membrane, narejene iz ustrojene kože. Kot pri vseh ostalih resonatorjih, je višina
tona odvisna od velikosti glasbila oziroma opne. Večji resonatorji nihajo počasneje in zato
proizvajajo nižje frekvence, t.j. nižje zvoke (tone). Tolkala bi lahko razdelili še na dve vrsti: na
tista, ki intonirajo in tista, ki ne intonirajo (z nedoločljivo tonsko višino). V primerjavi z
ostalimi skupinami instrumentov glede na način izvajanja najdemo pri tolkalih največ
različnih vrst instrumentov. V preteklih obdobjih klasične glasbe si je pot v simfonični
orkester izborilo le malo od njih. V začetku so bile stalno zastopane samo pavke, ostala
tolkala so nastopala le priložnostno.
6.1 Kastanjete
Kastanjete je ritmični glasbeni inštrument, izdelan iz trdega lesa (npr. palisandra).
Sestavljena je iz dveh ploščic školjkaste oblike, povezane z vrvico. Glasbenik jih drži v roki in z
medsebojnim udarjanjem ploščic proizvaja značilni zvok. Najbolj pogosto jih slišimo v španski
tracionalni glasbi (npr. ples flamenko).
Slika 8 Kastanjete
10
Projektna naloga iz Glasbene umetnosti
Miha Tručl, 1.f
7. Glasbila s tipkami
Glasbila s tipkami so tisti instrumenti, ki imajo (črnobelo) klaviaturo, po kateri glasbenik igra
s pritiski prstov. V kategorizacijah glasbil so najbolj nekonsistenta skupina, saj jih ne
povezujejo skupne akustične značilnosti. Za primer: klavir je kordofoni instrument (zvenijo
strune), orgle so aerofoni instrument (zvočilo so piščali), čelesta je idiofoni instrument (zveni
kovina).
7.1 Klavir
Klavír je glasbilo s tipkami. Od 18. stoletja naprej je eden najbolj razširjenih glasbil. Razvil se
je iz čembala, spineta in njima podobnih glasbenih instrumentov. Manjši klavir, pri katerem
so strune obrnjene vertikalno, je pianino.
Skladatelji, ki so v svetovnem merilu največ prispevali k solistični klavirski literaturi:
Johann Sebastian Bach, Domenico Scarlatti, Wolfgang Amadeus Mozart, Ludwig van
Beethoven, Robert Schumann, Sergej Rahmaninov, Franz Liszt, Aleksander Skrjabin, Claude
Debussy, Frederic Chopin. Ti skladatelji so del obvezne študijske literature v vseh svetovnih
pianističnih šolah.
Temu instrumentu je bilo najbolj naklonjeno "romantično" 19. stoletje, saj so skladatelji
skoraj brez izjeme komponirali za klavir. Nepogrešljiv je kot spremljevalni instrument pri
skladbah za pihala, trobila, godala in vokal. Poleg tega je najbolj konvencionalen za izvajanje
izvlečkov simfoničnih in opernih skladb, ki so nekakšna simulacija glasbe, komponirane za
izvajanje z mnogimi različnimi instrumenti hkrati. Tako se npr. pevske vaje za operno
predstavo ne izvajajo z orkestrom, kar bi pomenilo velik organizacijski problem, ampak le s
spremljavo klavirja, ki simulira orkestersko igro. Takim spremljavam pravimo korepeticije,
pianistu pa korepetitor.
Slika 9 Koncertni klavir
11
Projektna naloga iz Glasbene umetnosti
Miha Tručl, 1.f
8. Zaključek
"Glasba je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija." (Ludwig van Beethoven)
"V naravi ni najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona usmerja človeka v globine
njegove duše." (Marij Kogoj)
"Glasba je lirična pajčevina med srcem in možgani." (Miroslav Krleža)
"Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse bolečine srca." (William
Shakespeare)
"Glasba je skrivnostna veščina aritmetike, je veščina duha, ki samega sebe ne zna računati."
(Gottfried Wilhelm von Leibniz)
"Glasba bo vedno ostala najvišja odrešujoča umetnost. Ona dokončno uresničuje to, kar
ostale umetnosti samo nakazujejo s svojo čisto resno naravo preobrazi in prečisti vse, česar
se dotakne." (Richard Wagner)
"Z glasbo je mogoče povedati več kot z besedami." (Carl Maria von Weber)
"Glasba pričenja tam, kjer končuje beseda." (Heinrich Heine)
"Kdor muzicira, srce odpira." (Salomon)
Za zaključek sem vam pripravil nekaj misli o glasbi.
12
Projektna naloga iz Glasbene umetnosti
Miha Tručl, 1.f
ELEMENTI PROJEKTNE NALOGE
ELEMENTI PROJEKTNE NALOGE
ELEMENTI PROJEKTNE NALOGE
OSNOVNI ELEMENTI
OSNOVNI ELEMENTI
OSNOVNI ELEMENTI
1
naslovnica
3
besedilo:K, L, P
1
6000 znakov ali več
4
poravnave: L,D,S,O 6
glava,noge, štev. strani
3
uvod, jedro,
zaključek
4
avtom.
označ.,oštevilč.
2
pretvorba v PDF format
1
rob 2-3 cm
4
tabela, obrobe in
senčenje
1
WordArt
1
prelom strani
1
tabulator
4
kazala:vsebinsko,stvarno,slikovno
3
tip, velikost, barva
pisave
2
barva ozadja
besedila
2
opombe
10 SKUPNO ŠT. TOČK
2
18 SKUPNO ŠT. TOČK
pretvorba v verzijo HTML
17 SKUPNO ŠT. TOČK
ELEMENTI PROJEKTNE NALOGE
ELEMENTI PROJEKTNE NALOGE
ELEMENTI PROJEKTNE NALOGE
NADGRADNJA
UPORABA DRUGIH PROGRAMOV
KOLIČINA VLOŢENEGA DELA (oceni
profesor)
SKUPNO ŠT. TOČK
i
3
izdelava spletne strani s
karatkim povzetkom,
povezava na PDF
format, objava na
osebni spletni strani
1
za nalogo ni bilo otrebno
veliko casa in truda;
2
kopiranje naloge (*.pdf in
*.zip) na "
skupni račun informatika" OBVEZNO!!!
2
ucenec se je trudil, da bi
bila naloga uspešna
4
objava naloge (*.PDF) na
spletni strani za prijavo (*
glej dodatno
navodilo)OBVEZNO!!!
3
razvidno je, da je bilo
uporabljeno veliko casa
in truda
9
SKUPNO ŠT. TOČK
piccolo
13
3
SKUPNO ŠT. TOČK