1. No category

SAMOEVALVACIJSKO POROČILO
O KAKOVOSTI
IZOBRAŽEVANJA
ODRASLIH NA VIŠJI STROKOVNI
ŠOLI V ERUDIO IZOBRAŽEVALNEM
CENTRU, ŠTUDIJ NA DALJAVO
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 2 od 60
Projekt Razvoj kakovosti v izobraževanju odraslih od 2009 do 2013
Pri izpeljavi samoevalvacije so uporabljeni koncept, metodologija in vodila modela
samoevalvacije Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje – POKI, ki
ga je razvil Andragoškega centra Slovenije.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 3 od 60
Komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti, ki je sodelovala pri
pripravi samoevalvacijskega poročila o kakovosti izobraževanja odraslih v ERUDIO
izobraževalnem centru:
1. Mag. Nataša Makovec, ravnateljica višje šole ERUDIO, predsednica (področje
ekonomije)
2. Ga. Ana Starc Žagar, pomočnica ravnateljice Višje šole ERUDIO, članica
3. Ga. Boni Colnar, koordinatorka izobraževanj, tajnik ŠMK za poklicno in splošno
maturo, članica
4. Prof. Marjeta Čampa (področje organizator socialne mreže), članica
5. Mag. Marko Hrženjak (področje logistike), član
6. Dr. Hubert Froehlich (področje mehatronike), član
7. Ga. Tanja Bordon (področje gostinstva in turizma), članica
8. G. Iztok Slokan (področje gradbeništva in varstva okolja in komunale), član
9. Ga. Nataša Slivšek (študentka 1. letnika programa organizator socialne mreže),
članica
10. G. Robert Peterlin (študent 1. letnika programa gradbeništvo), član
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 4 od 60
Vsebina
1.
UVOD
1.1. Predstavitev izobraževalne organizacije
1.2. Poslanstvo, vizija, vrednote
2.
Str.
4
6
SWOT ANALIZA KOT IZHODIŠČE ZA DOLOČITEV 7
3.
PREDMETA SAMOEVALVACIJE
METODOLOGIJA SAMOEVALVACIJE
4.
REZULTATI SAMOEVALVACIJE
5.
6.
7.
SKUPNI ZAKLJUČKI
LITERATURA IN VIRI
PRILOGE
3.1. Anketiranje/intervjuvanje
3.2. Zgledovanje
4.1. Rezultati anketiranja in intervjuvanja
4.2. Rezultati zgledovanja
15
17
17
19
19
47
58
60
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 5 od 60
1. UVOD
1.1. Predstavitev izobraževalne organizacije
Zasebne višje strokovne šole ZARIS, Zavod IRC in EURO ŠOLA LJUBLJANA so bile na
področju izobraževanja odraslih prisotne že več kot 10 let. V letu 2012 pa so se šole
združile pod imenom ERUDIO izobraževalni center, Zavod za izobraževanje,
svetovanje in organizacijo, ki poleg višješolskih strokovnih programov ponuja še
srednješolsko strokovno izobraževanje in gimnazijo.
Ponujamo 8 različnih javnoveljavnih višješolskih izobraževalnih programov, in sicer:
Ekonomist
Poslovni sekretar
Varstvo okolja in komunala
Logistično inženirstvo
Organizator socialne mreže
Mehatronika
Gradbeništvo in
Gostinstvo in turizem.
Od študijskega leta 2011/12 poleg klasičnega izrednega študija, ponujamo tudi eštudij (študij na daljavo) za programe Logistično inženirstvo, Organizator socialne
mreže in Ekonomist. Smo eni izmed prvih izobraževalnih centrov, ki ponujamo
sodoben način e-študija.
Ponujamo tudi več različnih strokovnih srednješolskih programov, in sicer:
Predšolska vzgoja
Ekonomski tehnik
Elektrotehnik, elektrikar
Maturitetni tečaj
Gastronomija in turizem
Frizer
Trgovec
Administrator
V ERUDIO izobraževalnem centru, nas je 28 redno zaposlenih, od tega 13 učiteljev
na gimnaziji. Poleg redno zaposlenih z nami sodeluje že preko 150 učiteljev in
predavateljev.
V projekt »Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje« smo se vključili z željo, da
bi vključitev v projekt pripomogla k večji kakovosti naših izobraževalnih procesov, da
se osebje v izobraževalni organizaciji usposobi za izpeljavo posameznih postopkov pri
presojanju in razvijanju kakovosti v izobraževalni organizaciji in da se znotraj
organizacije razvije kultura kakovosti.
Projekt bo vpeljal model samoevalvacije za ERUDIO izobraževalni center, Višjo
strokovno šolo. S strokovno in načrtno izpeljanimi procesi samoevalvacije bomo
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 6 od 60
prispevali k večji kakovosti načrtovanja in izpeljave procesov ter izobraževanja
odraslih v izobraževalni organizaciji.
1.2 Poslanstvo, vizija, vrednote
Poslanstvo ERUDIO izobraževalnega centra, Višje strokovne šole je izvajanje
kakovostnega višješolskega izobraževanja in usposabljanja izrednih študentov, da
izgubijo strah pred nastopi, so sposobni suvereno komunicirati v vseh okoliščinah in
so vešči dela z računalnikom. To dosegamo s predavatelji, ki so odlični strokovnjaki
in uporabljajo sodobne andragoške metode.
Vizija ERUDIO izobraževalnega centra, Višje strokovne šole je ostati sodobna
višja šola, ki nenehno širi ponudbo višješolskih programov skladno s potrebami
družbe in razvojem višjega šolstva, v regiji pa zagotavlja dostopnost izobraževanja s
povečevanjem števila študijskih središč.
Vrednote ERUDIO izobraževalnega centra, Višje strokovne šole:
Odgovornost (ponujamo kvalitetno izobraževanje, predavatelj je odgovoren,
da posreduje sodobno znanje na način, prilagojen trenutni skupini študentov,
spoštujemo zakonodajo)
Vztrajnost (želimo da naši študenti diplomirajo in jih spodbujamo),
Inovativnost (uvajamo nove načine študija, dobrodošli so predavatelji z novim,
svežim pogledom na znane stvari, spodbujamo učenje izven predavalnic: npr.
ekskurzije)
Komunikativnost (Odprti smo za predloge študentov in predavateljev, se o njih
z njimi pogovarjamo. Prav tako za njihove stiske skušamo poiskati rešitve, ne
ukrepov.)
Znanje (naši predavatelji so dobri strokovnjaki, naši zaposleni obvladajo svoje
delo. Znanje je in študenti imajo možnost priti do njega. Predavatelji iščejo
znanje.)
Kompetenčnost (izhaja iz znanja: smo kompetentni, ker znanje iz področja
izvajanja izobraževanja imamo in ga znamo uporabiti, prav tako vzgajamo
kompetentne študente, ki pridobljeno strokovno znanje lahko uporabijo v
delovnem okolju).
Iz poslanstva in vizije izhajajo temeljni dolgoročni cilji šole, ki so:
Razvijanje novih študijskih programov in na ta način povečevati ponudbo
programov,
Postati šola, ki je opremljena z najnaprednejšo informacijsko komunikacijsko
tehnologijo,
Izvajati kakovosten študij na daljavo,
Povečati število študijskih središč, preko katerih želimo doseči kar največjo
regijsko pokritost.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 7 od 60
2. SWOT ANALIZA KOT IZHODIŠČE ZA DOLOČITEV PREDMETA
SAMOEVALVACIJE
SWOT analizo smo izpeljali na področjih:
Področje
Področje
Področje
Področje
Področje
Področje
1:
2:
3:
4:
5:
6:
DOSEGANJE CILJEV KURIKULUMA
IZOBRAŽEVALNI PROCES
UDELEŽENCI
UČITELJI
IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA IN PARTNERJI
VODENJE IN UPRAVLJANJE
SWOT analizo smo izpeljali na naslednji način:
Namen swot analize, ki smo jo naredili v času od 21. do 28. marca 2012, je bila
samoevalvacija organizacijskih procesov znotraj naše višje strokovne šole v
izobraževalnem centru.
Komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti (v nadaljevanju Komisija) se je v
namen izdelave SWOT analize sestala najprej 21. 3. 2012 kjer sta članici, ki se
udeležujeta usposabljanj predstavili ostalim članom Komisije swot analizo in kaj je
potrebno narediti, ter katere podatke bo kateri izmed članov priskrbel.
Nato smo se sestajali vsak dan in predelali vsakega izmed 6 kazalnikov posebej.
Kot vire pri pripravi analize smo uporabljali evidence vpisanih udeležencev za zadnje
tri študijska leta iz posameznega zavoda (Zavod IRC, ZARIS, EURO ŠOLA) iz
računalniškega programa SIO - Spremljanje izobraževanja odraslih in ostalih evidenc
v izobraževanju odraslih, ki jih vodimo na šoli. Program omogoča spremljanje vseh
pedagoških podatkov in izpise različnih evidenc v skladu z zahtevami šolskih pravil.
Na ta način lahko sproti in ažurno spremljamo pedagoški proces posameznih
udeležencev, skupin ipd, zato nam je pri pripravi samoevalvacije zelo pomagal.
Uporabili smo tudi razpoložljive podatke iz analize anket študentov za posameznega
predavatelja, ki smo jih nato posplošili in pogovore s sodelavci (saj nas je malo
zaposlenih).
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 8 od 60
Ugotovitve po posameznih področjih so naslednje:
Področje 1: DOSEGANJE CILJEV KURIKULA
PREDNOSTI
1
2
3
SLABOSTI
Število študentov, ki so uspešno 1
zaključili izobraževanje v zadnjih treh
letih narašča, razlog je zakonsko
določeni rok za zaključek študija po
starih izobraževalnih programih. Na ta
način smo uspeli motivirati
tiste
študente, ki študija niso nameravali
dokončati.
Kljub zmanjšanemu številu vpisanih v 2
zadnjih treh letih, smo na račun
vpeljave nove oblike študija uspeli vsaj
deloma zmanjšati še večji upad vpisa.
Povprečna ocena diplomantov je 8,7, 3
kar smatramo, da je zelo uspešno.
PRILOŽNOSTI
Nimamo razvitega načina spremljanja
napredovanja udeležencev (oteženo
tudi zaradi tega, ker se nekaj
študentov vpiše neposredno v 2.
letnik).
Stopnja osipa je med 10 in 15 %, v
zadnjem
času
predvsem
zaradi
nezmožnosti
plačevanja
študija
(spremenjene gospodarske razmere).
NEVARNOSTI
1
Vzpostaviti bi bilo dobro
spremljanja
kakovosti
diplomantov v podjetjih.
2
Povečati število študijskih središč in na 2
ta način povečati število vpisanih
študentov.
3
3
Število vpisanih v višješolske študijske
programe v zadnjih treh letih je močno
upadlo
(2009-10,
skupaj
731
udeležencev, 2011-12 skupaj 485
udeležencev) kljub vpeljavi nove oblike
študija, t.j. e-študij oz. študij na
daljavo, v zadnjem letu.
sistem 1
znanja
Glede na to, da ne ugotavljamo
kakovosti pridobljenega znanja (razen
z izpiti), obstaja nevarnost, da študenti
na delovnem mestu niso kompetentni,
kar je slabo za ugled šole.
Glede na razmere v gospodarstvu,
obstaja nevarnost povečanja osipa.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 9 od 60
Področje 2: IZOBRAŽEVALNI PROCES
PREDNOSTI
1
2
3
Imamo vpeljano sodobno obliko 1
študija, in sicer e-študij oz. študij na
daljavo, kar nam daje prednost pred
konkurenco, saj na ta način lahko
dosežemo vpis večih študentov, ki se
sicer izobraževanja ne bi mogli
udeleževati.
Že v naprej določen urnik za celotno 2
študijsko leto, skupaj z rokovnikom
(Študijske komisije, zagovori diplom,
izpitni roki, praktično izobraževanje, in
ostalo).
Zelo dobro izdelana Merila za 3
priznavanje predhodno pridobljenega
znanja in vsi ostali obrazci ter dorečeni
postopki s predavatelji in študenti.
PRILOŽNOSTI
1
2
3
SLABOSTI
Nimamo narejene analize značilnosti
učnih skupin.
Večina
uvodnih
pogovorov
je
skoncentrirana na mesec september,
ko je veliko interesentov in tako manj
premalo
časa
na
posameznega
študenta
manj
poglobljena
obravnava.
Zaradi
nesistematičnih
uvodnih
pogovorov, obstaja nevarnost, da
kandidata ne prepričamo k vpisu v
naše programe.
NEVARNOSTI
Glede na to, da je v mesecu septembru 1
največje zanimanje za vpis, bi bilo
dobro imeti obrazec, na katerem bi bile
navedene vse ključne zadeve, ki jih
moramo
sporočiti
posameznemu
študentu/interesentu in katere podatke
potrebujemo od njega za lažje
načrtovanje izobraževalnega procesa.
Potrebno bi bilo vpeljati sistematičen 2
način komuniciranja med predavatelji,
referatom, ravnateljem in vodjo
izobraževanja, v primerih spremembe
urnika/ Potrebno bi bilo vpeljati
sistematičen način komuniciranja in
sodelovanja novih
predavateljev z
referatom,
ravnateljem,
vodjo
izobraževanja.
Priložnost za našo šolo bi lahko bila 3
večje
promoviranje
dobro
vzpostavljenega sistema priznavanja
predhodno pridobljenega znanja, saj bi
na ta način lahko vzpodbudili še
kakšnega
študenta
za
formalno
izobraževanje pri nas.
Neprilagojene organizacijske oblike
izobraževanja (premalo izpitnih rokov,
neustrezna razporejenost rokov, ipd.)
bi lahko vodile k preusmeritvi k drugim
ponudnikom izobraževanja.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 10 od 60
Področje 3: ŠTUDENTI
PREDNOSTI
1
2
3
SLABOSTI
Imamo sodobno spletno učilnico 1
Moodle, kjer imajo udeleženci na voljo
vsa pomembna obvestila, napotke (za
izdelavo diplome, urnike, učna gradiva,
tudi e-gradiva).
Imamo dogovor s predavatelji, da se 2
na elektronska sporočila študentov
ažurno odzivajo, referat pa je
udeležencem na voljo vsak dan med
10. in 17. uro.
Študenti imajo na šoli možnost 3
brezplačnega brezžičnega dostopa do
interneta.
PRILOŽNOSTI
Nimamo dobro založene knjižnice, ki bi
študentom
omogočala
izposojo
aktualnih učbenikov, knjig, gradiv.
Nimamo
tutorja
za
posamezni
program, ki bi študente podpiral, jim
nudil pomoč (za razliko od e-študija,
kjer je tutor zelo pomemben akter).
NEVARNOSTI
1
Sistematično spremljanje in prijava na 1
aktualne razpise, ki bi nam omogočila
dodatna sredstva za pripravo e-gradiv
(glede na to, da reference iz tovrstnih
razpisov že imamo).
2
Sistematično spremljanje zadovoljstva 2
študentov tudi z organi šole in osebjem
ter prostori, bi nam omogočilo še boljše
načrtovanje dela v prihodnje (imamo
vzpostavljen le sistem spremljanja
zadovoljstva s predavatelji).
Ker smo eni izmed prvih izobraževalnih 3
inštitucij, ki ponuja e-študij, bi bilo
dobro, da se tudi na tem področju
naredi analiza zadovoljstva s to obliko
študija in načinov komuniciranja (ki so
nekoliko drugačni kot pri klasičnem
študiju), za naše delo v prihodnje.
3
Spletno
okolje
občasno
zaradi
zamujanja
objave
gradiv
predavateljev, ni redno ažurirano.
Vedno več izobraževalnih centrov ima
v okviru svojega delovanja tudi
svetovalna središča oz. karierna
središča, ki nudijo dodatno ponudbo in
konkurenčno prednost. Če tega ne
bomo zagotovili, obstaja nevarnost, da
bodo študenti odhajali drugam.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 11 od 60
Področje 4: PREDAVATELJI
PREDNOSTI
1
2
3
SLABOSTI
V zadnjih treh letih, smo preko projekta 1
IMPLETUM, katerega nosilec je bil
Zavod IRC, ki je vplival tudi na vsebine
usposabljanj, omogočili predavateljem
večje število koristnih usposabljanj.
Za predavatelje, ki sodelujejo pri 2
izvajanju e-študija, smo v lanskem in
letošnjem študijskem letu, organizirali
interna usposabljanja, katerih so se
udeležili vsi predavatelji, ki sodelujejo
pri e-študiju (24 predavateljev).
V našem izobraževalnem centru, 3
prihaja kar 90 % predavateljev iz
gospodarstva, kar nam omogoča, da
študentom nudimo zelo praktična in
uporabna znanja, kar je bistvo
višješolskih programov.
PRILOŽNOSTI
Nimamo organiziranih andragoških
usposabljanj za predavatelje, ki bi jim
omogočila
obnavljanje
in
dopolnjevanje svojega pedagoškoandragoškega znanja.
Ker
nimamo
redno
zaposlenih
predavateljev, je pripravljenost za
vključenost v razvojno delo manjša.
NEVARNOSTI
1
Glede na to, da so vsi naši predavatelji 1
zunanji sodelavci, bi bilo dobro v
prihodnje razmisliti o načrtu potrebnih
usposabljanj in izobraževanj.
2
Glede na to, da večina zunanjih 2
predavateljev prihaja iz gospodarstva,
bi bilo smiselno, da v določene projekte
iz gospodarstva, vključijo še naše
študente, ki jih to zanima.
3
Glede
na
to,
da
zadovoljstva 3
predavateljev z delom pri izobraževanju
odraslih sistematično ne spremljamo
(le posamična povratna informacija
posameznega predavatelja), bi bilo
dobro vpeljati merjenje zadovoljstva
predavateljev.
Glede na to, da je za posamezne
predmete (zelo specifične, npr.
Konstrukcije I. in II.) v Sloveniji na
voljo
malo
strokovnjakov,
smo
»vezani« na tega predavatelja, ne
glede na to ali ima poleg strokovnega
znanja tudi ustrezne pedagoškoandragoške izkušnje.
Glede na to, da trenutno ni programa
za
pedagoško-andragoško
izobraževanje
za
višješolske
predavatelje, obstaja nevarnost, da
predavatelji
ne
bodo
ponovno
imenovani v naziv višješolskega
predavatelja (kar je pogoj za
izvajanje). To predstavlja veliko težav
za izobraževalni center.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 12 od 60
Področje 5: IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA IN PARTNERJI
PREDNOSTI
1
2
SLABOSTI
Vzpostavljena imamo partnerstva s 1
podjetji,
ki
našim
študentom
omogočajo praktično izobraževanje
npr. Terme Snovik, Tango, turistična
agencija, ipd.). Preko njih potem tudi
izvajamo strokovne ekskurzije.
S strani partnerjev pridobivamo po 2
obisku posameznega študenta na
praktičnem izobraževanju povratne
informacije (v obliki pogovora) glede
kakovosti
njihovega
praktičnega
znanja.
Baza podatkov o partnerjih je le delno
pripravljena (manjkajo na enem mestu
zbrani kontaktni podatki in nekaj
informacij o podjetju).
Partnerje doslej v razvijanje kakovosti
nismo dosti vključevali, saj imamo
izredni način študija in letno pošljemo
na praktično izobraževanje le okvirno
20 študentov (ostali imajo PI priznano
na
podlagi
preteklih
delovnih
izkušenj).
3
3
PRILOŽNOSTI
NEVARNOSTI
1
2
3
Sedaj smo združeni v en izobraževalni 1
center, ki ponuja veliko formalnih
izobraževalnih programov, zato bi
lahko za partnerje organizirali posebne
delavnice oz. tudi neformalne oblike
izobraževanja za potrebe njihovega
podjetja.
Glede na to, da dobre mreže 2
partnerskih povezav še nimamo
vzpostavljene, bi bilo le-to smiselno,
saj bi nas podjetja na ta način spoznala
in nato pošiljala k nam svoje zaposlene
na izobraževanje.
3
Če ne bomo uspeli vzpostaviti in
ohraniti partnerskih povezav s podjetji,
lahko to dolgoročno vpliva na manjši
vpis v naše izobraževalne programe.
Glede na to, da so pomemben partner
Centri za socialno delo, ki v zadnjem
letu zmanjšujejo transfere namenjene
nezaposlenim
za
izobraževanje,
obstaja nevarnost še manjšega
zanimanja za vpis v naše programe.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 13 od 60
Področje 6: VODENJE IN UPRAVLJANJE
PREDNOSTI
1
2
3
Imamo vzpostavljeno vizijo, poslanstvo 1
in vrednote našega izobraževalnega
centra, s katero so seznanjeni vsi
zaposleni.
Zunanji sodelavci (predavatelji) lahko 2
komunicirajo neposredno z referatom
in ravnateljem. Možnost osebnega
pogovora, elektronske in telefonske
komunikacije.
Vzpostavljen imamo intranet, kjer se 3
nahajajo vsi potrebni obrazci, zahtevki
in ostali dokumenti potrebni za delo
znotraj izobraževalne inštitucije.
PRILOŽNOSTI
1
2
3
SLABOSTI
Zaposleni so v premisleke o strateških
odločitvah bolj malo vključeni (samo
vodstveni kader).
Pretok informacij med vodstvom in
referatom je pomanjkljiv. Informacije
niso posredovane pravočasno in
natančno.
Sistemizacija
delovnih
mest
nepregledna in nedostopna.
je
NEVARNOSTI
Glede na to, da so usposabljanja 1
namenjena le vodstvenemu kadru, bi
bila priložnost, da organiziramo interna
izobraževanja za npr. sodelavce v
referatu.
Z željo zagotoviti večjo pripadnost 2
izobraževalnemu
centru,
bi
bila
priložnost, da se vse zaposlene vključi
v snovanje in premislek o razvoju
izobraževalnega centra (v smislu več
glav več ve).
3
Določene morebitne spremembe na
področju zakonodaje vezane na
zasebno šolstvo in področje višjega
šolstva, bi nam lahko preprečile razvoj
in delovanje izobraževalnega centra.
Na podlagi tako izpeljane SWOT analize ugotavljamo, da je na področju
zagotavljanja kakovosti že bilo nekaj narejenega, vendar je sedaj priložnost, da se
tega področja lotimo bolj sistematično.
Ugotavljamo, da glede na to, da smo zasebni zavod in izvajamo izredno obliko
študija, ki je plačljiva, veliko nevarnost predstavljajo spremenjene gospodarske
razmere v Sloveniji in širše, saj se povečuje delež neplačnikov naših storitev, prav
tako pa stanje na trgu odraža manjše finančne zmožnosti ljudi za vpis (kar kažejo
podatki o upadu števila vpisanih v zadnjih treh letih). Na drugi strani pa kot rešitev
zgoraj omenjene situacije vidimo v povečevanju števila študijskih središč in
posledično večjega vpisa v e-študijske programe.
Ugotovili smo, da imamo dobro vzpostavljen sistem priznavanja predhodno
pridobljenega znanja, katerega bi lahko še bolj poudarili in predstavili interesentom
za naše programe. Na področju študentov imamo zaradi vpeljave e-študija interes,
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 14 od 60
da izvemo in dobimo povratne informacije iz njihove strani, predvsem zato ker želimo
v prihodnje to obliko študija še razvijati. Prav tako predstavlja veliko priložnost za nas
sistematično spremljanje zadovoljstva študentov z organi in zaposlenimi na šoli.
Glede na to, da so vsi naši predavatelji zunanji sodelavci, obstaja na tem področju
veliko možnosti za analizo in razvoj, saj bi jih lahko še bolj vključili v svoje delo, jim
zagotovili dodatna, predvsem pedagoško-andragoška usposabljanja, in jih motivirali,
da v delo v svojih podjetjih vključijo še več naših študentov. Zanimivo bi bilo
analizirati predvsem predavatelje, ki poučujejo v e-obliki, da vidimo kje so naše
pomanjkljivosti in priložnosti za izboljšave. Ugotovili smo tudi, da bi na področju
naših partnerskih povezav potrebovali nekaj več strateških povezav s podjetji, preko
katerih bi potem lahko pridobili dodatne študente. Problem pa na tem področju
predstavljajo že na začetku omenjene gospodarske sprememb, saj npr. Centri za
socialno delo, s katerimi smo zelo dobro sodelovali, krčijo svoja sredstva namenjena
za izobraževanje, zato je tudi posledično manjši vpis v naše programe. Na področju
vodenja in upravljanja smo ugotovili, da je pomanjkljiv predvsem pretok informacij
med vodstvom in referatom, saj posredovane informacije niso posredovane
pravočasno.
Ugotavljamo, da smo še na začetku poti presojanja kakovosti v naši organizaciji in da
bo vključitev v projekt POKI vsekakor pripomogla k večji kakovosti (vseh) naših
izobraževalnih procesov.
Na tej podlagi smo se odločili, da bomo v letu 2012 izpeljali
samoevalvacijo na naslednjih področjih:
IZBRANA PODROČJA, PODPODROČJA IN KAZALNIKI KAKOVOSTI
Področje kakovosti:
Podpodročje:
Kazalniki kakovosti:
PREDAVATELJI (PRI PROGRAMIH, KI JIH IZVAJAMO KOT
ŠTUDIJ NA DALJAVO)
ZADOVOLJSTVO PREDAVATELJEV (PRI PROGRAMIH, KI
JIH IZVAJAMO KOT ŠTUDIJ NA DALJAVO)
1 ZADOVOLJSTVO PREDAVATELJEV Z DELOM V
IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH
2
3
4
Področje kakovosti:
Podpodročje:
Kazalniki kakovosti:
ŠTUDENTI (PRI PROGRAMIH, KI JIH IZVAJAMO KOT
ŠTUDIJ NA DALJAVO)
ŠTUDENTI
NA
VIŠJI
STROKOVNI
ŠOLI
(PRI
PROGRAMIH, KI JIH IZVAJAMO KOT ŠTUDIJ NA
DALJAVO)
1 KOMUNICIRANJE MED ŠTUDENTI IN PREDAVATELJI
2 ZADOVOLJSTVO ŠTUDENTOV
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 15 od 60
3. METODOLOGIJA SAMOEVALVACIJE
3.1.
Anketiranje, vodeni pogovori in analiza dokumentacije
SAMOEVALVACIJSKI NAČRT
Za izpeljavo samoevalvacije smo pripravili samoevalvacijski načrt (glej Prilogo 1). Iz
njega povzemamo:
Subjekti, vključeni v samoevalvacijo
V empirični del samoevalvacije smo vključili naslednje subjekte:
SUBJEKTI, KI SMO JIH VKLJUČILI V SAMOEVALVACIJO
1
Udeleženci (študenti 1. letnika vseh treh višješolskih programov, ki jih
izvajamo na daljavo – Ekonomist, Organizator socialne mreže in Logistično
inženirstvo)
2
Ravnatelj
3
Predavatelji prvega letnika vseh treh višješolskih programov, ki jih izvajamo na
daljavo - Ekonomist, Organizator socialne mreže in Logistično inženirstvo.
Uporabljeni viri (Analiza dokumentacije)
Upoštevajoč izbrano področje kakovosti ter opredeljene cilje kakovosti smo
procesih samoevalvacije uporabili naslednje vire:
v
UPORABLJENI VIRI
Odgovori študentov na anketni vprašalnik
1
Odgovori predavateljev na anketni vprašalnik
2
Odgovori ravnateljice v vodenem pogovoru
3
4
5
Uporabljene metode
V procesu samoevalvacije smo uporabili naslednje metode:
UPORABLJENE METODE
1
Polstrukturiran spletni anketni vprašalnik za študente
2
Polstrukturiran spletni anketni vprašalnik za predavatelje
3
Metoda vodenega pogovora z ravnateljico
4
5
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 16 od 60
Določitev vzorca
V anketiranje smo vključili udeležence, študente 1. letnikov vseh treh programov, ki
jih izvajamo na daljavo, zato vzorčenje ni bilo potrebno.
Vključili smo še predavatelje istih programov.
V vodeni pogovor smo vključili ravnateljico istih programov.
PRIPRAVA INSTRUMENTARIJA
Za izvedbo samoevalvacije smo pripravili naslednji instrumentarij:
PRIPRAVLJEN INSTRUMENTARIJ
1
Anketa za udeležence
2
Anketa za predavatelje
3
Vprašanja za vodeni pogovor
4
5
*Pri oblikovanju instrumentov smo uporabili Spletno zbirko vprašanja POKI, ki jo je
razvil Andragoški center Slovenije.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 17 od 60
IZPELJAVA SAMOEVALVACIJE:
Izpeljano anketiranje
V anketiranje smo vključili udeležence, študente 1. letnikov vseh treh programov, ki
jih izvajamo na daljavo, zato vzorčenje ni bilo potrebno.
Vključili smo še predavatelje istih programov.
V vodeni pogovor smo vključili ravnateljico istih programov.
Izpeljano anketiranje predavateljev
Anketiranje je potekalo:
Poslanih anket:
Vrnjenih anket:
Anketiranje smo izpeljali v času od 09. 5. 2012 do
18. 5.2012.
Predavateljem je bilo poslanih 22 anket.
Predavatelji so vrnilli 16 anket, oz. 72,73% anket.
Izpeljano anketiranje študentov
Anketiranje je potekalo:
Poslanih anket:
Vrnjenih anket:
Anketiranje smo izpeljali v času od 09. 5. 2012 do
18. 5.2012.
Udeležencem je bilo poslanih 75 anket.
Udeleženci so vrnilli 28 anket, oz. 37,33% anket.
Sodelovalo je 28 študentov.
spol
ženski
moški
N
23
5
%
82,14
17,86
Starostna struktura študentov
30
25
do 20 let
20
od 21 do 30 let
od 31 do 40 let
15
od 41 do 50 let
10
51 let in več
skupaj
5
0
skupno število = 28
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 18 od 60
Izpeljani vodeni pogovori
Vodeni
pogovori
so
potekali:
Vodeni pogovor smo izpeljali 15. 05. 2012.
Število
opravljenih Opravili smo en voden pogovor, z ravnateljico
vodenih pogovorov:
višješolskih programov.
3.2.
Zgledovanje
Predmet zgledovanja:
komunikacija med predavatelji in študenti: odzivnost predavateljev
zadovoljstvo študentov: tehnični vidik izvedbe študija na daljavo
Zgledovalni partner:
Berlitz Slovenija d.o.o.
XLAB d.o.o.
Potek priprav na zgledovanje:
Za zgledovalni obisk smo najprej izbrali: Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, Fakulteto
za Organizacijske Vede v Kranju, Microsoft Slovenija d.o.o. in NIL Communications
d.o.o. Vsi so nas zavrnili, uspelo nam je pri Berlitz Slovenija d.o.o. in XLAB d.o.o.
Podjetja smo najprej poklicali in če se je izkazal interes, smo poslali še pismo po e
pošti. Kasneje smo se dogovorili še za termin obiska. Obema podjetjema sem pred
prihodom poslala zgledovalna vprašanja, iz XLAB-a so odgovore poslali pred našim
obiskom, iz Berlitza pa ne.
Obisk v partnerski organizaciji:
Pri XLAB d.o.o. sva 7.11.2012 šla na obisk Jure Arh (zadolžen za tehnično podporo pri
nas) in Tanja Bordon, vodja zgledovalnega obiska. Ker so nam odgovore na
vprašanja že poslali, smo na obisku pogledali le še kar je ostalo nejasno in kjer smo
imeli dodatna vprašanja. Prejeli smo tudi predstavitveno brošurico in o njihovi
multiplatformi. Natančnejši zapisnik obiska je v prilogi.
Pri Berlitzu smo se več pogovorili 15.11.2012, saj odgovorov na vprašanja nismo
prejeli vnaprej. Sestanka sva se udeležili Tanja Bordon in mag. Nataša Makovec,
ravnateljica. Natančnejši zapisnik je v prilogi. Odgovore sem zapisala in zapisnik
poslala v potrditev na obe podjetji. Če kaj ni bilo jasno, so še dodatno odgovorili.
Dokumentacija o partnerski organizaciji, ki smo jo pridobili in analizirali:
1
2
Berlitz virtualno učenje, povezeto 20.11.2012, dostopno na:
http://www.berlitz.si/sl/jezikovni_tecaji/virtualno-u/
Predstavitvena brošura ISL online: Complete Multi – platform: On line
Communication & Collaboration Software
3
4
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 19 od 60
4. REZULTATI SAMOEVALVACIJE
4.1. Rezultati anketiranja, vodenih pogovorov
Naslov kazalnika 1:
Zadovoljstvo predavateljev (pri programih, ki jih
izvajamo v obliki študija na daljavo) z delom v
izobraževanju odraslih
Predmet samoevalvacije/opis problema (Kaj nas je v samoevalvaciji
zanimalo?)
Želeli smo proučiti različne vidike zadovoljstva predavateljev z organizacijo dela pri
nas.
NA TEM PODROČJU
KAKOVOSTI:
ŽELIMO
DOSEGATI
NASLEDNJI
STANDARD
Predavatelji so zadovoljni s pogoji dela v našem izobraževalnem centru.
Da bi ugotovili, v kolikšni meri ta standard že dosegamo, smo se odločili, da se bomo
v postopku samoevalvacije osredotočili na naslednja samoevalvacijska vprašanja:
SAMOEVALVACIJSKA VPRAŠANJA
1
Ali imamo razvite ustrezne instrumente za potrebe ugotavljanja zadovoljstva
predavateljev?
2
Kako so predavatelji zadovoljni s pogoji dela v našem izobraževalnem centru?
3
Kako so predavatelji zadovoljni s podporo pri seznanjanju z delom v spletnem
okolju?
4
Ali so predavatelji zadovoljni z odnosom med referatom in njimi?
Ali so predavatelji zadovoljni z odnosom med ravnateljem in njimi?
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 20 od 60
V procesu samoevalvacije smo ugotovili naslednje:
Prikaz podatkov
Na samoevalvacijsko vprašanje št. 1: » Ali imamo razvite ustrezne instrumente
za potrebe ugotavljanja zadovoljstva predavateljev?« je odgovarjala ravnateljica
v polstrukturiranem intervjuju.
Dejala je, da je s sodelovanjem s predavatelji zadovoljna. Kot vsakega
pedagoškega vodjo tudi njo veseli, kadar se predavatelji osebno angažirajo, so
inovativni in študente učijo razmišljati. Pri študiju na daljavo so potrebne
določene prilagoditve – tako pri gradivih, kot pri tehničnem znanju, na čemer
bo potrebno še delati. Šola ponuja usposabljanja predavateljem in pomoč pri
izvedbi predavanj.
Ugotavlja, da je zadovoljstvo predavateljev pomembno, ker se neposredno
odraža v zadovoljstvu študentov, ki pa so za šolo najpomembnejši.
Zadovoljstvo predavateljev ob začetku dela spremljajo z individualnimi pogovori,
kasneje pa želijo uvesti vprašalnike, kjer so spremljanje kakovosti lažje in bolj
poenoteno.
Za zadovoljstvo predavateljev pri delu pa na šoli pa skrbijo tako, da jim
pomagajo glede njihove tehnične opismenjenosti za delo v okolju e študija z 23 usposabljanji letno, nudijo stalno pomoč, a opažajo, da se je ne poslužujejo
vsi. Ob predavanjih je prisoten IKT tehnik, da v primeru prekinjene povezave
to uredi. Šola je predavateljem tudi pripravljena nuditi dodaten termin za
predavanje, če se izkaže, da študenti potrebujejo več časa.
Na samoevalvacijsko vprašanje št. 2: »Kako so predavatelji zadovoljni s pogoji dela v
našem izobraževalnem centru?« smo poiskali odgovor s temi anketnimi vprašanji:
1. Kako ste na splošno zadovoljni z delom pri izobraževanju odraslih v naši
izobraževalni organizaciji?
Graf 1: Zadovoljstvo z delom pri izobraževanju v naši izobraževalni organizaciji
1. Sem
nezadovoljen (na).
2. Nisem posebno
zadovoljen (-na).
8
7
6
5
3. Sem dokaj
zadovoljen (-na).
4
3
4. Sem
zadovoljen(-na).
2
5. Sem zelo
zadovoljen (-na).
1
0
skupno število = 16
Predavatelji so v veliki večini zadovoljni z delom pri izobraževanju odraslih v naši
organizaciji. Zelo zadovoljnih je 50 %, zadovoljnih pa 37%.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 21 od 60
4. S čim ste pri nas najbolj zadovoljni?
Udeleženci so odgovarjali z odprtimi odgovori. Med odgovori so daleč najbolj
izstopalo zadovoljstvo glede dobrih odnosov, korektnost in podpora, ko jo
potrebujejo. Kot ostale razloge zadovoljstva so navedli: hiter pretok informacij,
bodisi kot odzivnost ali obveščanje, strokovnost zaposlenih, dobra organizacija
dela in samostojnost, ki jo imajo predavatelji pri svojem strokovnem delu. Vsi
razlogi so bili navedeni v približno enakem številu.
5. S čim ste pri nas najmanj zadovoljni?
Udeleženci so odgovarjali z odprtimi odgovori. Skoraj vsi odgovori se nanašajo
na nezadovoljstvo glede delovanja računalniškega sistema študija na daljavo.
Ta se je večkrat sesul. Nekateri pa so si želeli tudi več izobraževanja
predavateljev za delo v Moodlu (programu študija na daljavo). Med odgovori
so bili tudi: slabo predznanje študentov, kar se kasnje zaradi majhnega števila
ur negativno pozna, okrnjenost sistema, ki ne omogoča interakcije kot na
klasičnih predavanjih … Iz odgovorov je razvidno, da je problem tudi na strani
študentov, ki sistema ne poznajo dovolj in imajo težave, oz.jih povzročajo celi
skupini.
Na samoevalvacijsko vprašanje št.3: »Kako so predavatelji zadovoljni s podporo
pri seznanjanju z delom v spletnem okolju?« smo postavili to vprašanje v
anketi:
6. Kako ste zadovoljni z opremo, ki vam jo omogoča izobraževalna organizacija
za izobraževanje odraslih?
Graf 2: Zadovoljstvo z opremo v izobraževalni organizaciji za izobraževanje
odraslih
10
8
6
ni ustrezna
je delno ustrezna
4
je ustrezna
2
0
skupno število=16
Iz odgovorov vidimo, da predavatelji večinoma menijo, da je oprema delno
ustrezna (56,25%), da je ustrezna pa je prepričanih 37,50% anketiranih.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 22 od 60
Na samoevalvacijska vprašanja št.4: »Ali so predavatelji zadovoljni z odnosom
med referatom in njimi?
Ali so predavatelji zadovoljni z odnosom med ravnateljem in njimi?« smo
postavili ta vprašanja v anketi:
2. Kako ste zadovoljni s sodelovanjem z vodjo izobraževanja odraslih?
Graf 3: Zadovoljstvo s sodelovanjem z vodjo izobraževanja odraslih
sploh nisem
zadovoljen
10
8
nisem posebno
zadovoljen
6
sem dokaj
zadovoljen
4
sem zadovoljen
2
sem zelo
zadovoljen
0
skupno število = 16
ne sodelujem
Predavatelji so z delom vodje izobraževanja odraslih zadovoljni, 62,50% je zelo
zadovoljnih, 31,25% pa zadovoljnih.
3. Kako ste zadovoljni s sodelovanjem z ravnateljem/direktorjem?
Graf 4: Zadovoljstvo s sodelovanjem z ravnateljem/direktorjem
sploh nisem
zadovoljen
12
10
nisem posebno
zadovoljen
8
sem dokaj
zadovoljen
6
sem zadovoljen
4
sem zelo
zadovoljen
2
0
skupno število = 16
ne sodelujem
Predavatelji so s sodelovanjem z ravnateljem zadovoljni, 75,00% je zelo
zadovoljnih, 25,00% pa zadovoljnih.
Analiza dokumentacije tu ni bila uporabljena.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 23 od 60
Ugotovitve, sklepi, predlogi
Pri kazalniku Zadovoljstvo predavateljev študija na daljavo z delom v
izobraževanju odraslih smo si zastavili standard: Predavatelji so zadovoljni s
pogoji dela v našem izobraževalnem centru. Ugotavljamo, da so predavatelji na
splošno zadovoljni z delom pri izobraževanju odraslih.
Najbolj so zadovoljni z dobrimi odnosi (tako z ravnateljico, vodjo izobraževanja
in z referatom), korektnostjo in podporo, ko jo potrebujejo. Zadovoljni so še s
hitrim pretokom informacij, strokovnostjo zaposlenih, dobro organizacijo dela in
s samostojnostjo, ki jo imajo pri svojem strokovnem delu. Najmanj zadovoljni so
z delovanjem računalniškega sistema za izobraževanje na daljavo.
Standard zadovoljstva predavateljev s pogoji dela pri nas dosegamo posebno pri
odnosih predavatelji – zaposleni. Dobri smo tudi pri organizaciji dela in ažurnem
podajanju informacij. Naš odnos zaupanja v strokovnost predavateljev se kaže
tudi v
avtonomnosti, ki jo imajo - to cenijo. Standarda zadovoljstva ne
dosegamo pri tehnični podpori študiju na daljavo, tu imamo še mnogo rezerve. Iz
dogovorov se vidi, da tudi nekateri študenti slabo poznajo delo v tem okolju, kar
upočasnjuje delo skupine (sesuva se sistem).
Ravnateljica je z delom predavateljem sicer zadovoljna, meni pa, da bi se dalo še
mnogo narediti na področju njihove računalniške opismenjenosti, ponujenih jim
je bilo namreč več možnosti za izobraževanje, ki se jih ne poslužujejo. V
prihodnje bodo na izobraževanju predavateljev naredili še več. Posebnih
vprašalnikov glde spremljanja zadovoljstva zaenkrat še ni (bodo kasneje),
zadovoljstvo spremljajo z individualnimi pogovori.
Predlogi:
-
Izboljšati je potrebno delovanje računalniškega sistema za e študij
predavatelje je potrebno bolje pripraviti na delo za spletna predavanja in v
spletnih učilnicah
razviti anketne vprašalnike za spremljanje zadovoljstva predavateljev in se
individualno pogovoriti s tistimi, ki bi imeli težave
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 24 od 60
Naslov kazalnika 2:
KOMUNICIRANJE MED ŠTUDENTI IN PREDAVATELJI
Predmet samoevalvacije/opis problema (Kaj nas je v samoevalvaciji
zanimalo?)
Skozi spremljanje prakse smo v tem času, odkar izvajamo študij na daljavo
ugotovili, da nismo vedno zadovoljni z načinom komuniciranja med predavatelji
in udeleženci. Želeli smo ugotoviti kaj še lahko izboljšamo.
NA TEM PODROČJU
KAKOVOSTI:
ŽELIMO
DOSEGATI
NASLEDNJI
STANDARD
Pretok informacij med udeleženci in predavatelji je dvosmeren in vključuje
različne oblike komunikacije.
Da bi ugotovili, v kolikšni meri ta standard že dosegamo, smo se odločili, da se
bomo v postopku samoevalvacije osredotočili na naslednja evalvacijska
vprašanja:
SAMOEVALVACIJSKA VPRAŠANJA
1
Kakšne oblike komuniciranja zagotavljamo študentom?
2
Ali so z obstoječimi oblikami komuniciranja študenti zadovoljni?
3
Ali so z obstoječimi oblikami komuniciranja predavatelji zadovoljni?
4
Na kakšen način imajo študenti možnost posredovati svoje (negativno)
mnenje, opažanja o predavatelju in tutorju?
5
Ali se predavatelji ažurno odzivajo na vprašanja študentov?
6
Ali so študenti s posredovanimi informacijami zadovoljni?
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 25 od 60
V procesu samoevalvacije smo ugotovili naslednje:
Prikaz podatkov
Na samoevalvacijsko vprašanje št. 1: »Kakšne oblike komuniciranja
zagotavljamo udeležencem?« lahko odgovorimo, da zagotavljamo več oblik
komunikacije: v veliki večini preko forumov, e – pošte, preko tutorja, v nekaterih
primerih pa predavatelje lahko tudi pokličejo, včasih se z njimi osebno srečajo
(npr. na ustnem izpitu). Komunikacija poteka tudi preko referata.
Na samoevalvacijsko vprašanje št. 2: »Ali so z obstoječimi oblikami
komuniciranja študenti zadovoljni?« smo v anketi Vprašalnik za študente
postavili to vprašanje:
6. Kaj menite o zdajšnjih oblikah komuniciranja?
Graf 5: Mnenje študentov o zdajšnjih oblikah komuniciranja
25
zdajšnji načini
komuniciranja so
ustrezni
predlagam še te
načine
komuniciranja
ne vem
20
15
10
5
0
skupno število = 28
Kot je vidno, je večina udeležencev zadovoljna z oblikami komuniciranja (75,00
%), nekaj (25,00 %) pa se jih je opredelilo še za druge predloge, vendar je bil to
v resnici le eden, ki je predlagal skype, ostali so želeli le več sodelovalnosti iz
strani predavateljev (hitrejši odgovori, več sodelovanja na forumih).
Na samoevalvacijsko vprašanje št. 4: »Na kakšen način imajo študenti možnost
posredovati svoje (negativno) mnenje, opažanja o predavatelju in tutorju?«
Naše izkušnje kažejo, da svoje negativno mnenje lahko vedno posredujejo
vodstvu šole, oz. v referat.
Samoevalvacijsko vprašanje št. 5: »Ali se predavatelji ažurno odzivajo na
vprašanja študentov?« lahko predstavimo z anketnim vprašanjem
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 26 od 60
št. 7: »Ali si želite, da bi vpeljali še kakšen način komuniciranja s predavatelji?«
Tabela 1: Želja po vpeljavi dodatnega načina komuniciranja s predavatelji
odgovor
ne
da
število študentov
22
6
78,57%
21,43%
Velika večina vprašanih (78,57%) meni, da to ni potrebno. Le 21,43 %
udeležencev misli drugače in predlaga še skype, videokonferenco kot možnost
dodatnega pogovora in večkrat možnost vključevanja mikrofona udeleženca v
času spletnega predavanja. Večinoma pa o potožili zaradi prepočasne odzivnosti
predavateljev in premajhne uporabe forumov.
Tu bi predstavila še vprašanje iz ankete št.8: »Ali se vam zdi pomembno, da
imate stik s predavateljem, ko potrebujete pomoč?«
Tabela 2: Pomembnost stika s predavateljem, ko je potrebna pomoč
odgovor
da
ne
število študentov
28
0
100,00 %
0,00 %
Vsem udeležencem brez izjeme se to zdi pomembno. Večinoma zaradi tega, ker
se pomoč nanaša na vsebino predavanega predmeta in na naloge in podatke o
izpitu, ki bo na koncu. Pri direktni komunikaciji se nejasnosti rešijo takoj, tu pa je
zaradi pisne razlage navodil več možnosti za nesporazume. Le povratna
informacija, ki je pri običajnih predvanjih samoumevna, jih lahko reši, tako lahko
študenti bolje in hitreje opravijo naloge. Kot je zapisala ena od študentk: »Vloga
učitelja je, da nam po najboljših močeh razloži snov ali reši določena vprašanja.
Za samo podajanje snovi bi bila dovolj gola literatura.«
Pri samoevalvacijskem vprašanju št. 6: »Ali so udeleženci s posredovanimi
informacijami zadovoljni?« sicer nimamo neposrednega odgovora, a ga lahko
najdemo v prejšnjih odgovorih. Lahko bi rekli da so udeleženci z vsebino
posredovanih informacij sicer zadovoljni, moti pa jih prepočasna odzivnost
predvateljev, tehnične težave in premajhno sodelovanje predavateljev na
forumih.
Analiza dokumentacije tu ni bila uporabljena.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 27 od 60
Ugotovitve, sklepi, predlogi
Zastavili smo si ta standard kakovosti: Pretok informacij med udeleženci in
predavatelji je dvosmeren in vključuje različne oblike komunikacije.
Lahko rečemo, da standard sicer dosegamo, pretok informacij je dvosmeren in
vključuje različne oblike komunikacije. Vendar študenti pogrešajo več
komunikacije iz strani predavateljev. Čeprav so z oblikami komuniciranja
večinoma zadovoljni, pa jih moti odzivost - predvsem čas, ko čakajo na odgovore
in to, da predavatelji premalo sodelujejo na forumih. Moramo se zavedati, da ima
»neživa komunikacija« svoje značilnosti, vsebuje premalo povratnih informacij,
ki so samoumevne pri klasičnih predavanjih, kar povečuje možnost nejasnosti in
nesporazumov. Najlepše to ponazorim z izjavo študentke: »Vloga učitelja je, da
nam po najboljših močeh razloži snov ali reši določena vprašanja. Za samo
podajanje snovi bi bila dovolj gola literatura.« Ta vloga je tu precej okrnjena, če
pa prištejemo še občasne tehnične težave in neodzivost nekaterih predavateljev,
vidimo, da imamo tu še mnogo možnosti za izboljšave.
Predlogi:
- predavatelje je potrebno opozoriti na čimhitrejšo odzivnost do študentov in
to tudi redno spremljati/preverjati
- proučili bomo možnost uvedbe dodatnih videokonferenc s predavatelji za
dodatna pojasnila in uporabo skypa, ki so jih predlagali študentje
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 28 od 60
Naslov kazalnika 3:
ZADOVOLJSTVO ŠTUDENTOV
Predmet samoevalvacije/opis problema (Kaj nas je v samoevalvaciji
zanimalo?)
Začeli smo z novo obliko študija – študija na daljavo, kjer so drugačne metode
dela. Odziva na novost nismo še testirali pri udeležencih in zanima nas kako so
zadovoljni z izvedbo študija ali uresničuje pričakovanja, ki so jih imeli ob vpisu.
Hkrati pa bi radi vedeli tudi kako so zadovoljni z našimi storitvami (odnos
zaposlenih, predavateljev, obveščanje, kvaliteta predavanega znanja) in kaj
lahko še izboljšamo.
NA TEM PODROČJU
KAKOVOSTI:
ŽELIMO
DOSEGATI
NASLEDNJI
STANDARD
Študenti so zadovoljni z izobraževanjem v naši izobraževalni organizaciji.
Da bi ugotovili, v kolikšni meri ta standard že dosegamo, smo se odločili, da se
bomo v postopku samoevalvacije osredotočili na naslednja evalvacijska
vprašanja:
SAMOEVALVACIJSKA VPRAŠANJA
1
Ali imamo oblikovan ustrezen instrument za ugotavljanje zadovoljstva
študentov?
2
Ali so študenti zadovoljni z e študijem?
3
V kolikšni meri so se študentom uresničila pričakovanja, ki so jih imeli ob
vpisu?
4
Ali so udeleženci zadovoljni z aktualnostjo in in uporabnostjo
pridobljenega znanja?
Na samoevalvacijsko vprašanje št. 1: »Ali imamo oblikovan ustrezen instrument
za ugotavljanje zadovoljstva študentov?« je odgovarjala ravnateljica v
polstrukturiranem intervjuju.
Dejala je, da se ji zdi zadovoljstvo študentov izjemnega pomena in da obstaja
nekaj vprašalnikov, s katerimi spremeljajo zadovoljstvo: ob vpisu (kjer povedo
svoja pričakovanja, kako so izvedeli za nas), med letom spremljajo zadovoljstvo
s predavatelji in predmetom (pridobljeno znanje in njegova uporabnost), ob
koncu študija (povedo, kako so se uresničila njihova pričakovanja in zadovoljstvo
s študijem). Razviti je potrebno še ankete za e – študij, pri spremljanju kakovost
pa je v veliko pomoč projekt POKI.
Kot nekatere predloge za povečanje zadovoljstva študentov je navedla večjo
odzivnost predavateljev in zaposlenih, ki pa za sabo potegne protokol glede
spremljanja odzivnosti ter odpravljanje težav s tehniko.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 29 od 60
Samoevalvacijsko vprašanje št. 2: »Ali so študenti zadovoljni z e študijem?« je
imelo v anketnem vprašalniku največ vprašanj:
9. Kako ste zadovoljni z zaposlenimi v naši izobraževalni organizaciji?
Graf 6:Zadovoljstvo študentov z zaposlenimi v naši izobraževalni organizaciji
16
nezadovoljen,
ker
14
12
ne posebno
zadovoljen, ker
10
8
6
dokaj zadovoljen,
ker
4
zadovoljen, ker
2
0
skupno število = 28
zelo zadovoljen,
ker
Največ uporabnikov je zadovoljnih (53,57%), kar nekaj jih tudi ni zadovoljnih
(21,43%), tretja največja skupina pa je zelo zadovoljna (14,29%).
V odprtih odgovorih vidimo, da se nezadovoljstvo vseh skupin nanaša v največji
meri na tehnične težave in na pozno odzivnost predavateljev, ki tudi sicer niso
dobro poučeni o delu v tem spletnem okolju. Uporabnike moti tudi to, ker niso
pravočasno seznanjeni s tehničnimi navodili glede izpitov in nalog.
V odprtih odgovorih so zadovoljni uporabniki povedali, da so zadovoljni, ker
predavatelji pomagajo rešiti njihove težave, so jim na voljo, ko jih potrebujejo in
to skoraj vedno v doglednem času. Pohvale vreden se jim zdi tudi trud
predavateljev, ker so, posebej na začetku, stvari vedno bolj kaotične kot ko je
sistem že utečen.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 30 od 60
10. Kako ste zadovoljni z obveščanjem v naši izobraževalni organizaciji?
Graf 7:Zadovoljstvo študentov z obveščanjem v naši izobraževalni organizaciji
10
nezadovoljen
8
ne posebno
zadovoljen
6
dokaj zadovoljen
4
zadovoljen
2
zelo zadovoljen
0
skupno število = 28
Večina uporabnikov je z obveščanjem pri nas dokaj zadovoljna (35,71%) ali
zadovoljna (32,14%). Nekaj jih tudi ni posebej zadovoljnih (17,86%), tako zelo
zadovoljnih kot nezadovoljnih pa je isto število (7,14%).
11.
Kateri način informiranja je po vašem mnenju najbolj učinkovit?
Graf 8: Najučinkovitejši način informiranja po mnenju študentov
25
oglasna deska
20
sporočilo po pošti
15
sporočilo po
telefonu
10
sporočilo po e pošti
5
ustne informacije
strokovnih delavcev
0
skupno število = 28
drugo
Največ udeležencev (85,71%) se strinja, da je najbolje obveščati po e pošti. Med
odprtimi odgovori (drugo, 7,14%) pa bi izpostavila obveščanje po sms za nuje
spremembe.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 31 od 60
12. Kako ste zadovoljni z naslednjimi organizacijskimi rešitvami?
Graf 9: Zadovoljstvo študentov z letno razporeditvijo predavanj z oceno od 1 - 5
25
20
sploh ne (1)
2
15
3
10
4
v celoti (5)
5
ne vem
0
skupno število = 28
Graf 10: Zadovoljstvo študentov s tedensko razporeditvijo predavanj z oceno od
1-5
25
20
sploh ne (1)
2
15
3
10
4
v celoti (5)
5
ne vem
0
skupno število = 28
Graf 11: Zadovoljstvo študentov z dnevno razporeditvijo predavanj z oceno od 1
-5
20
sploh ne (1)
15
2
3
10
4
v celoti (5)
5
ne vem
0
skupno število = 28
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 32 od 60
Graf 12: Zadovoljstvo študentov z razporeditvijo izpitnih rokov z oceno od 1 - 5
25
20
sploh ne (1)
2
15
3
10
4
v celoti (5)
5
ne vem
0
skupno število = 28
Graf 13: Zadovoljstvo študentov z ustreznostjo števila izpitnih rokov z oceno od
1-5
16
14
12
sploh ne (1)
10
2
8
3
6
4
4
v celoti (5)
2
ne vem
0
skupno število = 28
Graf 14: Zadovoljstvo študentov z ustreznostjo razporeda govorilnih ur z oceno
od 1 - 5
12
10
sploh ne (1)
8
2
6
3
4
4
v celoti (5)
2
ne vem
0
skupno število = 28
Udeleženci so zelo zadovoljni s celotno razporeditvijo svojih obveznosti.
Letna razporeditev predavanj, tedenska razporeditev predavanj, dnevna
razporeditev predavanj. izpitni roki in njihovo število
se jim zdijo dobro
razporejeni. Tako meni 53,57% - 75,00% udeležencev. Niso se mogli odločiti
glede ustreznosti razporeda govorilnih ur.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 33 od 60
13. Kako ste na splošno zadovoljni s predavatelji?
Graf 15: Zadovoljstvo študentov s strokovnostjo predavateljev od 1- 5
20
sploh ne (1)
15
2
3
10
4
5
v celoti (5)
ne vem
0
skupno število = 28
Graf 16: Zadovoljstvo študentov z načinom razlage odpredavane snovi od 1- 5
14
12
sploh ne (1)
10
2
8
3
6
4
4
v celoti (5)
2
ne vem
0
skupno število = 28
Graf 17: Zadovoljstvo študentov, kako jih predavatelji razumejo in spodbujajo pri
delu, od 1- 5
18
16
14
12
10
8
6
4
2
0
sploh ne (1)
2
3
4
v celoti (5)
ne vem
skupno število = 28
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 34 od 60
Graf 18: Zadovoljstvo študentov s prijaznostjo predavateljev, od 1- 5
20
sploh ne (1)
15
2
3
10
4
v celoti (5)
5
ne vem
0
skupno število = 28
Graf 19: Zadovoljstvo študentov glede svetovanja predavateljev pri gradivu za
učenje, od 1- 5
16
14
12
sploh ne (1)
10
2
8
3
6
4
4
v celoti (5)
2
ne vem
0
skupno število = 28
Graf 20: Zadovoljstvo študentov
samostojnemu učenju, od 1- 5
18
16
14
12
10
8
6
4
2
0
glede
spodbujanja
predavateljev
k
sploh ne (1)
2
3
4
v celoti (5)
ne vem
skupno število = 28
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 35 od 60
Graf 21: Mnenje študentov ali jim predavatelji pomagajo pri učnih težavah, z
oceno od 1- 5
14
12
sploh ne (1)
10
2
8
3
6
4
4
v celoti (5)
2
ne vem
0
skupno število = 28
Graf 22: Mnenje študentov ali imajo predavatelji dobre govorilne ure in
konzultacije, z oceno od 1- 5
14
12
sploh ne (1)
10
2
8
3
6
4
4
v celoti (5)
2
ne vem
0
skupno število = 28
Udeleženci so večinoma tudi v celoti zadovoljni s predavatelji:
42,86% se zdi da dobro razlagajo snov,
46,43% se zdi da je razlaga dobra a bi bila lahko malenkost boljša.
Predavatelji tudi zelo radi priskočijo na pomoč pri učnih težavah:
kar 46,43% udeležencem se zdi, da predavatelji naredijo vse, kar se da,
39,29% pa jih meni da predavatelji naredijo skoraj vse.
Večina udeležencev tudi meni, da jim dobro svetujejo glede izbora gradiva za
študij (57,14%). Večji del udeležencev (64,29%) misli, da so predavatelji dobri
strokovnjaki, da študente
razumejo in spodbujajo ter jih spodbujajo k
samostojnemu učenju. Med vsemi parametri v tabeli pa je največ študentov
glasovalo za prijaznost predavateljev (71,43%).
Pri izobraževanju na daljavo govorilnih ur in konzultacij ni, zato ne preseneča
odgovor študentov: ne vem. S predavatelji komunicirajo perko forumov, e in
pošte.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 36 od 60
15. Ali ste med izobraževanjem pri nas lahko pripomogli k spremembam in
izboljšavam izobraževalnega procesa?
Graf 23: Mnenje študentov ali so med izobraževanjem pri nas lahko pripomogli k
spremembam in izboljšavam izobraževalnega procesa
nikoli
9
8
7
6
5
4
3
2
1
0
redko
včasih
pogosto
vedno
skupno število = 28
nič nisem
predlagal
Študenti so povedali, da so lahko vplivali na spremembe in izboljšave
izobraževalnega procesa; redko ali včasih (obakrat 32,14%) ali pa pogosto
(10,71%).
16. Ali bi znancu ali prijatelju priporočili, da se izobražuje pri nas?
Graf 24: Ali bi znancu ali prijatelju priporočili, da se izobražuje pri nas
30
25
20
Ne, ker
15
Da, ker
10
5
0
skupno število = 28
Večina bi naše programe na daljavo in izobraževalni center priporočili znancem in
prijateljem. Med odprtimi odgovori so izpostavili časovno prednost študija na
daljavo, torej prilagojenost zaposlenim in aktivnim osebam. Všeč jim je tudi, da
so predavanja posneta in shranjena; pohvalili so organizacijo študija. Nekateri so
poudarili tudi medsebojno razumevanje ter prilagodljivost predavateljev.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 37 od 60
18. Ali učitelji upoštevajo predloge, ki jih dajete študenti za izboljšanje poteka
izobraževanja?
Graf 25:Kako predavatelji upoštevajo predloge študentov za izboljšanje poteka
izobraževanja
nikoli
14
12
redko
10
8
včasih
6
pogosto
4
vedno
2
0
skupno število = 28
ničesar ne
predlagamo
Udeleženci so povedali, da predavatelji pogosto upoštevajo njihove predloge
(46,43%), 25,00% študentov pa meni, da predavatelji predloge upoštevajo le
včasih, 17,86% pa pravi, da predloge upoštevajo vedno.
19. Kako ocenjujete ustreznost pripomočkov za izobraževanje?
Graf 26: Študentom se zdijo učna sredstva zelo dobra
20
15
sploh se ne
strinjam
10
deloma se
strinjam
zelo se strinjam
5
0
skupno število = 28
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 38 od 60
Graf 27: Študentom se zdijo učna gradiva zelo dobra
20
15
sploh se ne
strinjam
10
deloma se
strinjam
zelo se strnijam
5
0
skupno število = 28
Večina študentov se deloma strinja, da so učna sredstva zelo dobra (64,29%),
pri učnih gradivih se večina zelo strinja, da so le-ta dobra (67,86%).
22. Kako ste na splošno zadovoljni z izobraževanjem v naši izobraževalni
organizaciji?
Graf 28: Splošno zadovoljstvo študentov z izobraževanjem v naši izobraževalni
organizaciji
16
nezadovoljen
14
12
ne posebno
zadovoljen
10
8
dokaj zadovoljen
6
zadovoljen
4
2
zelo zadovoljen
0
skupno število = 28
Večinoma so študenti zadovoljni z izobraževanjem pri nas (57,14%), precej jih je
dokaj zadovoljnih (32,14%), nekaj pa zelo zadovoljnih (10,71%).
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 39 od 60
23. Kako ste zadovoljni z naslednjim:
Graf 29: Zadovoljstvo študentov z učnim gradivom
nezadovoljen
14
12
ne posebno
zadovoljen
10
dokaj zadovoljen
8
6
zadovoljen
4
2
zelo zadovoljen
0
skupno število = 28
ne vem
Graf 30: Zadovoljstvo študentov z obveščanjem o spremembah, novostih
nezadovoljen
9
8
7
6
5
4
3
2
1
0
ne posebno
zadovoljen
dokaj zadovoljen
zadovoljen
zelo zadovoljen
skupno število = 28
ne vem
Graf 31: Zadovoljstvo študentov s svetovanjem
nezadovoljen
12
10
ne posebno
zadovoljen
8
dokaj zadovoljen
6
zadovoljen
4
zelo zadovoljen
2
0
skupno število = 28
ne vem
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 40 od 60
Graf 32: Zadovoljstvo študentov z učno pomočjo
nezadovoljen
8
7
6
ne posebno
zadovoljen
5
dokaj zadovoljen
4
zadovoljen
3
2
zelo zadovoljen
1
0
ne vem
skupno število = 28
Graf 33: Zadovoljstvo študentov z učnimi prostori
nezadovoljen
7
6
5
ne posebno
zadovoljen
4
dokaj zadovoljen
3
zadovoljen
2
zelo zadovoljen
1
0
skupno število = 28
ne vem
Razvidno je, da je največ študentov zadovoljnih z učnim gradivom (46,43%),
mnogo jih je tudi zelo zadovoljnih (39,29%). Zadovoljni so tudi z obveščanjem o
spremembah in novostih (32,14%), nekaj jih je zelo zadovoljnih (17,86%), prav
toliko pa tudi dokaj zadovoljnih, kar pomeni da bi se tu dalo narediti še več. S
svetovanjem so dokaj zadovoljni (39,29%); tu je najmanj zadovoljnih (17,86%)
in zelo zadovoljnih (21,43%). Prav tako so slabo zadovoljni z učno pomočjo: od
ne posebno zadovoljnih (14,29%), do
dokaj zadovoljnih (21,43%), in
zadovoljnih ter zelo zadovoljnih (isto: 28,57%). Prav tako so povprečno
zadovoljni z učnimi prostori, ki pa pri študiju na daljavo niso tako zelo
pomembni.
24. Ali nam želite sporočiti še kaj?
Večina študentov se je pritoževala zaradi tehnike in težav, ki jih imajo z njo.
Želijo se tudi srečanj v živo, tako s predavatelji kot študenti in več informacij o
študiju na začetku leta, predvsem o praktičnem izobraževanju.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 41 od 60
Na samoevalvacijsko vprašanje št.3: » V kolikšni meri so se študentom uresničila
pričakovanja, ki so jih imeli ob vpisu?« smo postavili to anketno vprašanje:
17.Z izobraževanjem so se mi uresničila tale pričakovanja:
Graf 34: Študentom se je uresničilo
izobraževalnih vsebin njihovim izkušnjam
pričakovanje
glede
prilagojenosti
20
15
Ne
Delno
10
Zelo
Nisem pričakoval
5
0
skupno število = 28
Graf 35: Študentom se je uresničilo pričakovanje glede zanimivosti predavanj
20
15
Ne
delno
10
zelo
nisem pričakoval
5
0
skupno število = 28
Graf 36: Študentom se je uresničilo pričakovanje glede pridobivanje praktičnega
znanja v zvezi s poklicem, za katerega so se šolali
10
8
Ne
6
Delno
4
Zelo
Nisem pričakoval
2
0
skupno število =28
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 42 od 60
Graf 37: Študentom se je uresničilo pričakovanje glede prilagojenosti urnika
njihovim časovnim zmožnostim
25
20
Ne
15
Delno
10
Zelo
Nisem pričakoval
5
0
skupno število = 28
Graf 38: Študentom se je uresničilo pričakovanje glede možnosti za učno pomoč
12
10
8
Ne
6
Delno
Zelo
4
Nisem pričakoval
2
0
skupno število = 28
Graf 39: Študentom se je uresničilo pričakovanje glede možnosti za družabne
stike
16
14
12
Ne
10
8
Delno
6
Zelo
4
Nisem pričakoval
2
0
skupno število = 28
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 43 od 60
Graf 40: Študentom se je uresničilo pričakovanje glede možnosti za nadaljevanje
šolanja na višji stopnji
14
12
Ne
10
Delno
8
6
Zelo
4
Nesem
pričakoval
2
0
skupno število = 28
Graf 41: Študentom se je uresničilo pričakovanje glede možnosti za zaposlitev po
končanju šolanja
16
14
12
Ne
10
8
Delno
6
Zelo
4
nisem pričakoval
2
0
skupno število = 28
Graf 42: Študentom se je uresničilo pričakovanje glede odraslim primernih
načinov poučevanja
16
14
12
Ne
10
8
Delno
6
Zelo
4
Nisem pričakoval
2
0
skupno število = 28
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 44 od 60
Študenti pravijo, da so se jim pričakovanja najbolj uresničila na teh področjih:
- pri 82,14% uporabnikov glede prilagojenosti urnika njihovim časovnim
možnostim; delno so se ta pričakovanja uresničila le 17,86 % študentov.
- Druga stvar, ki se jim je najbolj uresničila so bili odraslim primerni načini
poučevanja, v kar 75,00% primerov, delno so se ta pričakovanja uresničila
21,43 % študentov.
Tretje pričakovanje, ki so ga v veliki meri uresničili, je bila prilagojenost
izobraževalnih vsebin njihovim izkušnjam, kar 67,86% študentov je bilo s
tem zadovoljnih, 25,00% pa delno zadovoljnih.
60,71% študentov je pričakovalo zanimiva predavanja in jih tudi dobilo,
35,71% študentov pa meni, da se je to pričakovanje le delno uresničilo.
Pričakovanja glede možnosti za nadaljevanje šolanja na višji stopnji so se
zelo uresničila 46,43% uporabnikom, 28,57% pa le delno.
Možnost za učno pomoč se je večini uresničila le delno (39,29%), 35,71%
študentov pa zelo.
32,14% študentov se je zelo uresničilo pričakovanje glede pridobivanja
praktičnega znanja v zvezi s poklicem, za katerega so se šolali, prav
takemu odstotku so se ta pričakovanja le delno izpolnila, 28,57% pa meni,
da se niso izpolnila.
- 32,14% študentov je pred začetkom menila, da bodo imeli večje možnosti
za zaposlitev po končanju šolanja in še vedno tako misli, kar 53,57% pa se
je to pričakovanje le delno izpolnilo.
Študenti so pričakovali tudi nekoliko več družabnih stikov, 28,57% se jim
je ta možnost uresničila, 53,57% le delno, 17,86% pa se možnost ni
uresničila. Pri študiju na daljavo pač ni mnogo možnosti za stike, tako da
mislim, da so študenti pričakovali preveč.
Na samoevalvacijsko vprašanje št.4: »Ali so udeleženci zadovoljni z aktualnostjo
in in uporabnostjo pridobljenega znanja? « smo postavili ta anketna vprašanja:
14. Kako ste zadovoljni z vsebino izobraževalnega programa?
Graf 43: Zadovoljstvo študentov z vsebino izobraževalnega programa
20
Nezadovoljen,
ker
15
Ne posebno
zadovoljen, ker
10
Dokaj
zadovoljen, ker
5
Zadovoljen, ker
0
Zelo zadovoljen,
ker
skupno število = 28
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 45 od 60
Največ študentov je z vsebino izobraževalnega programa zadovoljnih (67,86%).
Med odprtimi odgovori so največkrat navedli da vsebina zajema to, kar je
potrebno znati pri delu in v vsakdanjem življenju ter da je zanimiva. Pohvalili so
tudi prilagodljivost njihovim časovnim zmožnostim. Želeli pa bi več predavanj.
Iste stvari so pohvalili tisti, ki so bili zelo zadovoljni (17,86%), dokaj zadovoljni
(14,29%) pa bi želeli bolj uporabno znanje, več nadgradnje oz. se jim zdi
prelahko.
20. Kako ste zadovoljni z znanjem, ki si ga pridobivate v izobraževalnem
programu?
Graf 44: Zadovoljstvo študentov z uporabnostjo pridobljenega znanja pri delu
16
14
12
Ne
10
8
6
4
2
0
Delno
Da
Še ne vem
skupno število = 28
Graf 45: Zadovoljstvo študentov z aktualnostjo pridobljenega znanja
25
20
Ne
15
Delno
10
Da
Še ne vem
5
0
skupno število = 28
Graf 46: Študenti menijo, da jim pridobljeno znanje koristi v vsakdanjem
življenju
20
15
Ne
Delno
10
Da
5
Še ne vem
0
skupno število = 28
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 46 od 60
Največ študentov meni, da je znanje v programu aktualno (78,57%). Večinoma
so tudi dejali, da jim koristi v vsakdanjem življenju (67,86%), čeprav jih skoraj
tretjina meni, da je znanje le delno koristno (28,57%). Dobra polovica (53,57%)
pa jih misli, da je pridobljeno znanje uporabno za njihovo delo, več kot tretjina
pa je ocenila da je znanje le delno uporabno (35,71%).
21. Ali ste zadovoljni z uporabnostjo znanja, ki si ga pridobivate v naši
izobraževalni organizaciji?
Graf 47: Zadovoljstvo študentov z uporabnostjo pridobljenega znanja
20
15
Nisem
zadovoljen
10
Sem dokaj
zadovoljen
Sem zadovoljen
5
Sem zelo
zadovoljen
0
skupno število = 28
Glede uporabnosti pridobljenega znanja lahko rečemo, da so študenti v splošnem
zadovoljni. (60,71%). Velik je odstotek zelo zadovoljnih (21,43%), čeprav je tudi
precej delno zadovoljnih (17,86%).
Analiza dokumentacije tu ni bila uporabljena.
Ugotovitve, sklepi, predlogi
Zastavljeni standard: »Udeleženci so zadovoljni z izobraževanjem v naši
izobraževalni organizaciji,« dosegamo, vendar je potrebno še nekaj izboljšav.
Ugotavljamo, da so študenti študija na daljavo v splošnem zadovoljni, posebej
ker jim predavatelji pomagajo rešiti njihove težave in so jim na voljo, ko jih
potrebujejo. Glede obveščanja so dokaj zadovoljni ali zadovoljni, nekaj jih tudi ni
posebej zadovoljnih. Vsekakor je bilo to področje v primerjavi z drugimi slabše
ocenjeno in tu imamo še mnogo možnosti za izboljšanje.
Najraje vidijo, da se jih obvešča po e pošti, za nujne spremembe pa bi izpostavila
predlog obveščanja po sms.
Zelo zadovoljni so tudi z razporeditvijo obveznosti. Pri predavateljih jim je najbolj
všeč, da so prijazni in skoraj polovica študentov meni, da se maksimalno
potrudijo zanje. Zadovoljni so tudi z njihovimi nasveti glede izbora gradiva in v
več kot polovica študentov meni, da so predavatelji dobri strokovnjaki. Skoraj
polovica pa jih meni, da bi bila razlaga lahko tudi malenkost boljša. To je
verjetno povezano z novim načinom predavanj, prihodnje leto bo lahko boljše.
Večina študentov se je pritoževala zaradi tehnike in težav z njo.
Študentom so se najbolj uresničila pričakovanja glede prilagojenosti urnika
njihovim časovnim možnostim, glede primernosti načinov poučevanja odraslim
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 47 od 60
ter glede prilagojenosti izobraževalnih vsebin njihovim izkušnjam. Skoraj tretjini
pa so se le delno uresničila pričakovanja glede možnosti za nadaljevanje šolanja
na višji stopnji. Pričakovanje glede pridobivanja praktičnega znanja v zvezi s
poklicem, za katerega so se šolali so se jim bolj slabo izpolnila. Pričakovali pa so
več družabnih stikov - a vendar gre za študij na daljavo.
Večinoma bi študij pri nas priporočili znancem in prijateljem, zaradi večje
časovne prilagodljivosti predavanj na daljavo in dobre zastavljenosti študija.
Uporabniki menijo, da predavatelji mnogokrat upoštevajo njihovo mnenje glede
izboljšav, prepričani pa so tudi, da imajo dobra študijska gradiva, kar je
razveseljivo, saj so drugačna kot za klasični študij.
Zadovoljni so tudi z aktualnostjo znanja, zdi se jim uporabno v službi in v
vsakdanjem življenju.
Ravnateljici je zadovoljstvo študentov zelo pomembno, razvite imamo tri
vprašalnike za spremljanje le tega – ob vpisu, zadovoljstvo s predavetelji in ob
diplomiranju. V prihodnje bi radi področje kakovosti še izboljšali, tudi s pomočjo
POKI-ja. Opaža, da imajo težave s tehniko pri spletnih predavanjih in odzivnostjo
predavateljev, kar bi radi izboljšali.
Predlogi:
- Izboljšati obveščanje študentov
- Izboljšati kakovost predavanj, razlago
- Bolje usposobiti študente za delo v spletnem okolju
- V čimvečji meri odpraviti težave s tehniko
a. Rezultati zgledovanja
Naslov kazalnika 1:
Komuniciranje med predavatelji in udeleženci
Predmet zgledovanja (Kaj nas je pri zgledovanju zanimalo?)
Ugotavljamo, da bi glede komunikacije na daljavo med študenti in predavatleji
potrebovali natančna navodila, oz. protokol obnašanja, saj odzivnost predavateljev
ni taka, kot si jo želijo študenti. Zanimalo nas je, kako imajo to področje urejeno pri
virtualnem učenju v Berlitz Slovenija d.o.o., ki smo si jih izbrali za zgledovanje.
Zgledovalno vprašanje 1:
1. Kako pri vas medsebojno komunicirajo predavatelji in udeleženci pri
izobraževanju na daljavo? (npr.čas, trajanje, oblika, oz. okolje komuniciranja)
Na zgledovalnem obisku smo od gospe Marjete Mrak, pomočnice direktorice izvedeli:
Virtualno učenje pri Berlitz Slovenija d.o.o. lahko razdelimo na dva dela:
delo na interaktivni platformi Cyber teacher in delo z učiteljem preko skyp-a in
telefona. Možno je zakupiti oboje ali samo en del. Stranka se lahko odloči za
zakup različnih licenc, oz. dolžin tečaja: 3, 6, 9 ali 12 mesecev. Kot rečeno tečaji
lahko vsebujejo le interaktivno platformo ali platformo in delo z učiteljem.
Individuano delo z učiteljem je omejeno na zakup (odvisen od trajanja licence:
od 12- 24 pri tromesečni licenci, 12, 24,48 pri šest mesečni licenci; 72 ur…),
medtem ko delo na platformi ni omejeno, torej ves čas trajanja licence stranka
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 48 od 60
prejema dnevno sveže aktualne članke, individualizirane vaje in rabi chat –
room.
Komunikacija med učitelji in uporabniki v virtuanem okolju poteka preko dveh
programov virtualnega učenja: CyberTeachers® Corporate – interaktivno e-učenje
tujega jezika in Individual Phone/Skype Lessons – učne ure prek telefona ali
skypa.
Prvi je v bistvu platforma s prilagojenim učnim načrtom, ki zadovolji individualne
potrebe in učne cilje vsakogar. Učenje poteka z mentorjem, v živo prek spleta pa
so tečaji konverzacije –dostopni sedem dni v tednu in 24 ur na dan. Program
ponuja poglavja in tematike prilagojene stopnji znanja tujega jezika in potrebam
posameznika.
Drugi program, Individual Phone/Skype Lessons metoda zagotavlja individualne
učne ure prek telefona ali skypa 24 ur na dan s katere koli lokacije. Program je
100% učinkovit, saj pri 30-minutnih učnih urah učenci izkoristijo najvišjo stopnjo
koncentracije, učenje pa je popolnoma prilagojeno njihovim potrebam.
Priporočljivo za učence, ki potrebujejo intenzivno učenje in veliko komunikacije.
Zgledovalno vprašanje 2:
2. Ali imate pri vas standarden (predpisan) način komuniciranja med njimi? Če da,
prosim če nam lahko opišete temeljne značilnosti?
Da, imajo zelo dobro razdelan način medsebojnega komuniciranja. Spodaj
sta predstavljane oba primera.
1. Primer platorma Cyber teachers:
Stranka dobi geslo za interaktivno platformo. Ob vpisu opravi test znanja (na
platformi, v nekontroliranem okolju), vnese pa še: svoj poklic, želje, kaj bi rada
odnesla od tega izobraževanja. Vse to dobi učitelj, ki individualno pripravi učno
gradivo.
Na platformi so različne vaje, članki, ki se dnevno posodabljajo, glede na interes
stranke (ki ga je sporočila ob vpisu). Članki so aktualni, ki se pojavljajo v
dnevnem časopisju – npr. če vas zanima zunanja politika bi v teh dneh lahko
brali o Baracku Obami in izidu volitev. Stranka pa lahko vedno zamenja področje
interesa, tako da si ga izbere v enem od polj – ni potrebno neke procedure.
Lahko pa se npr. zanima za več področij in jih menjuje.
Po vsaki učni uri učitelj pove priporočila in mnenje, na podlagi teg pa so
sestavljene tudi Flash lessons: hitre vaje, ki trajajo največ 5 minut in jih
stranka prejema na mail - močno pomagajo izboljšati jezik.
Priporočene vaje pa so na levi strani v okvirčku (niso obvezne): lahko izbira
med 15, 30 in 45 minut trajajočimi vajami – tudi te priporoči učitelj. Izbira
besdišče ali slovnico in spet prejme povratno informacijo (avtomatizirana)
kako je šlo.
Če ima ob delu na platformi stranka vprašanje – npr. nečesa ne zna, ne
razume, morda ne ve, kaj pomeni določena beseda ali katero bi bilo bolje
uporabiti v besedilu s katerim vadi in zakaj, se za pomoč lahko obrne na
chat-room (okvirček je znotraj platforme). Najkasneje v 5 minutah prejme
odgovor tistega učitelja, ki je tedaj zadolžen za chat room – ni nujno, da je to
strankin učitelj. Najdaljši čas, ki ga stranka lahko preživi v chat roomu je 5-10
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 49 od 60
minut, ni namreč namenjen klepetu, pač pa hitri pomoči. Po 30 minutah vaj
lahko stranka ponovno vpraša, če česa ne ve.
Poročilo o napredku se pojavi vsakič, ko se stranka logira. Je v obliki
pajkove mreže in spremlja različna področja napredovanja (vsak del
šesterokotnika svoje).
2. Primer delo z učiteljem, oz.seansa z učiteljem Individual
Skype Lessons – učne ure prek telefona ali skypa:
Phone/
Delo poteka preko telefona ali skyp-a (to priporočajo), vsaj 30 minut
(ocenili so, da je pri tem načinu dela to najbolj idealna dolžina koncentracije),
platforma pa je tabla na kateri delata učitelj in stranka (podobno kot pri nas, le
da je pri nas enosmerno). Stranka se na platformi odloči za urnik in način
dela z učiteljem ter intenzivnost.
Posebne spletne strani Net planning so namenjene le organizaciji dela–
imajo precej razdelkov: želje glede izbora učitelja (npr. angleški naglas, ameriški
naglas, moški, ženska, katero področje naj obvlada, kdaj si želi vaditi z njim). V
koledarčku je napisano, koliko ur je zakupljenih, stranka jih rezervira, ko želi.
Na Net planningu učitelju lahko sporoči še, česar morda prej ni – dodatne
želje:koliko časa želi nameniti govoru, pisanju, lahko pa to predlaga učitelj in
večina kar zaupa njegovi izbiri.
Ure je mogoče odpovedati vsaj 6 ur prej, kar je dokaj pozno, v večini šol je to
potrebno narediti vsaj 24 ur prej. Pogleda se na koledarček učitelja in se
dogovori za zamenjavo ur.
Virtualno učenje z učiteljem poteka tako, da se gre 5 minut pred začetkom na
virtualno tablo. Učitelj pred začetkom ure stranko pokliče!!!
Če nič ne delaš, dobiš opomnik kaj se dogaja ali te učitelj pokliče in
vpraša.
Po vsaki uri stranka pove, kako se ji je zdelo (sprotne evalvacije!).
Hkrati svoje mnenje o znanju in napredku poda tudi učitelj. Na spletni
platformi se na vrhu pojavijo mesečne analize koliko časa in kaj je stranka
delala na platformi. Med učenjem, še pred koncem tečaja se opravi
vmesni test, da se vidi, kako stranka napreduje. Tudi sicer se napredek
spremlja.
Za vsako učno uro je pripravljeno shranjeno gradivo na platformi (podobno kot
pri nas), ki se ga lahko natisne ali shrani na disk računalnika.
Pisanje testov poteka v nekontroliranem okolju in delo s stranko se prilagaja
njenemu trenutnemu znanju. Učitelj znanje stranke ob delu z njo redno
spremlja in se prilagaja njenemu nivoju. V posebnem okvirčku za chat
(ni isti kot chat-room) zapiše, kaj ne gre, oz. kaj je potrebno izboljšati in
to ostane kot opomnik za stranko.
Povratne informacije o delu z učitelji so dobrodošle.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 50 od 60
Zgledovalno vprašanje 3:
Kakšnega načina komuniciranja si po vaših izkušnjah udeleženci najbolj
želijo?
Osebnega stika, oz.komuniciranja in tega, da se jim prilagajajo – kar tudi se,
seveda je pa cena druga.
Zgledovalno vprašanje 4:
Kakšnega načina komuniciranja si najbolj želijo predavatelji?
Jih ne sprašujejo po tem, način obnašanja je že izdelan in se mu učitelji
prilagodijo. Vedno morajo biti na voljo za odgovore, cyber chat in ob rednih urah
za stranko.
Zgledovalno vprašanje 5:
Kako ustrežete obem skupinam? Ali sodelujejo pri odločanju o poteh
komuniciranja? Sodeluje morda še kdo drugi iz podjetja, npr. vodja oz.
organizator izobraževanja, tutor, tehnična ekipa?
Tehnična ekipa sodeluje v primeru težav. Udeleženci iz Slovenije se običajno
obrnejo na Berlitz Slovenija, oni pa kontaktirajo tehnično ekipo izven Slovenije,
če ne gre drugače.
Zgledovalno vprašanje 6:
Imate predpisano v kolikem
udeležencem?
času
mora
predavatelj
odgovoriti
Da, na Cyber teacher, Chat room, ki je »prva pomoč« za hitre odgovore,
najkasneje v 5 minutah.
Zgledovalno vprašanje 7:
Ali je hitra odzivnost predavateljev na vprašanja udeležencev in ažurnost
pri urejanju informacij o svojem predmetu na spletu vključena v
pogodbo o delu?
Da, ko se zaposlijo, sprejmejo te pogoje.
Zgledovalno vprašanje 8:
Kako motivirate in nagrajujete predavatelje za ažurnost in odzivnost?
Razume se, da morajo biti ažurni in odzivni, to je predpogoj za delo.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 51 od 60
Zgledovalno vprašanje 9:
Ali in kdo preverja ažurnost odgovorov predavateljev?
Da – sistem beleži vprašanja in odgovore, tako da je vsaka komunikacija skrbno
zabeležena. Če se pritožite, vodstvo to pregleda in vidi kaj je res. Če je potrebno,
reagira na učitelje.
Zgledovalno vprašanje 10:
Kako so predavatelji usposobljeni za delo v spletnem okolju?
Da, učitelji zelo dobro poznajo delo v spletnem okolju in novosti, saj so so v
stalnem usposabljanju.
Zgledovalno vprašanje 11:
Kako jih usposabljete?
Za oba načina učenja so učitelji iz celega sveta in se ne usposabljajo v Sloveniji.
Morda le utrinek iz izobraževanja učiteljev, ki ne poučujejo na daljavo na Berlitz
Slovenija:
Že na uvodnem pogovoru jih vprašajo ali znajo uporabljati Skype in internet – če
ne ali se ne želijo naučiti, potem niso pravi za to delo. Potem imajo individualno
učenje, pokažejo jim platformo in vse funkcije ki jih ponuja, delo na njej,
gradivo. Nadzornik učiteljev spremlja (opazuje) delo učiteljev na začetku. Imajo
tudi on-line treninge, na dve – tri leta pa je obvezen re-training, oz. osvežitveni
tečaj z novostmi. Če on line training in v živo treninga ne opravijo, ne poučujejo
več.
Zgledovalno vprašanje 12:
Je usposabljenje predavateljev in udeležencev vključeno v šolnino,
oz.ceno izobraževanja?
Cene so določene vnaprej in veljajo na globalni ravni. Dodala bi, da sem spada
tudi usposabljanje njihovega kadra.
Zgledovalno vprašanje 13:
Kateri so po vašem mnenju tisti temeljni standardi komunikacije med
predavateljem in udeleženci, ki bi se je morala držati vsaka organizacija
za izobraževanje odraslih?
Komunikacija bi morala biti kvalitetna, tehnično dobro podprta in obojestransko
povratna. Informacije bi morali obravnavati kot priložnost za izboljšanje, v
primeru, ko ne gre vse gladko. Ta način virtualnega učenja dobro deluje že preko
20 let.
Druge informacije, podatki, opažanja itd.:
Učenje na daljavo, oz.virtualno učenje, kot ga imenujejo pri Berlitz Slovenija
d.o.o., ima pri Berlitz – u dolgo tradicijo.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 52 od 60
Podjetje Berlitz je mednarodno podjetje, ki ponuja izobraževanje po svojih
standardih, stranka točno ve, kaj dobi, kjerkoli po svetu.
Vsi jezikovni programi so osredotočeni na poslovna področje, učno gradivo
je prilagojeno izbranim vsebinam in panogi. Na voljo je široka paleta
strokovnih programov, ki bodo kandidata pripravili na učinkovito komunikacijo
v poslovnem okolju:
Več kot 600 strokovnih vsebin, 218 delovnih profilov in 20 ključnih industrijskih
panog
Strokovno besedišče
Več kot 200 različnih medkulturnih nasvetov za 20 držav
Pomoč pri pisanju dopisov
Novice iz panoge, ki zanima stranko
(Berlitz virtualno učenje)
Ugotovitve, predlogi za izboljšave
- maksimalno dobro izdelan sistem poteka izobraževanja, z vsemi predvidenimi
scenariji (kaj se zgodi v različnih primerih)
- individualiziran in zelo prilagodljiv sistem (koliko možnosti izbire!) ,
- voden sistem, zavedajo se svojih omejitev (učitelj pokliče na začetku ure, ura
traja največ 30 minut)
- ponujajo največjo možno prilagodljivost in tudi na cyber teachers (brez skype
lessons) skoraj neomejeno možnosti učenja, ki jih je možno dobiti tudi brez
največjega plačila
- največji možen trud za stranko:
- delujejo v smislu da bodo stranko za vsako ceno naučili tujega jezika –
občutek ima, da delajo oni, stranka le sodeluje, ne pustijo je same na spletu
- stranka nikakor ne more imeti občutka, da jim gre le za denar
- sprotne evalvacije – ljudje smo tekmovalni in evalvacije nas spodbujajo
Predlogi za izboljšave
- Potrebujemo jasna navodila obnašanja v spletnem okolju: kaj je naloga
predavatelja (vključno z odzivnostjo, ki naj bo definirana in vključena v
pogodbo o delu): tudi sodelovanje na forumu v času trajanja predavanj vse do
izpita, odgovarjanje na e pošto v roku dveh dni, razen, če iz upravičenih
razlogov ne more
- Sprotne evalvacijske ankete med študenti in predavatelji, kjer spremljamo tudi
odzivnost
- Uvedba dodatnih govorilnih ure preko skypa ali videokonference
- Uvedba dodatnega učnega kotička: naložimo dodatno gradivo, seznam
literature, povezave za tiste, ki jih zanima več o predavani snovi
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 53 od 60
Naslov kazalnika 2:
Zadovoljstvo udeležencev z e študijem
Predmet zgledovanja (Kaj nas je pri zgledovanju zanimalo?)
Ugotavljamo, da bi bilo potrebno odpraviti razne tehnične težave pri študiju na
daljavo. Zanimalo nas je, kaj nam glede gladkega poteka izobraževanja na daljavo
lahko svetujejo v podjetju XLAB d.o.o., ki se ukvarja z rešitvami komuniciranja na
daljavo (webinarji, video konference).
Zgledovalno vprašanje 1:
Kakšen način izobraževanja na daljavo najbolj priporočate izobraževalnim
organizacijam? (kakšno okolje, spletna učilnica, forumi, videokonference –
koliko jih lahko sodeluje?)
Na zgledovalnem obisku smo od gospoda Jerneja Groma, vodje prodaje izvedeli:
V splošnem predlaga Windows okolje, ker je med uporabniki najbolj razširjeno,
čeprav ISL Groop deluje tudi na Macu in Linuxu. Tehnične specifikacije so na
voljo tule: http://www.islonline.com/help/isl-groop/2-4/manual/?g-intro-systemrequirements.htm.
ISL Groop omogoča interaktivno delo z manjšimi skupinami ali pa webinarje, kjer
je udeležencev več, so pa le-ti glede na njihovo vlogo omejeni glede pravic. ISL
Groop smo testirali do 150 uporabnikov.
Način uporabe in pravice udeležencev so odvisne od konkretnega učnega
scenarija, ki ga želite doseči.
Na webinarju je lahko hkrati prisotnih do 150 ljudi, licenca pa velja za 10 ljudi.
Iz pogovora smo izvedeli še, da Webinar v bistvu deluje tako kot že poteka
izobraževanje na daljavo pri nas.
Primerjava z našim sistemom: IKT administrator je predstavil naše
izobraževanje na daljavo, učilnico v Moodlu, forum za študente in tudi Jernej
Grom se je strinjal, da je naš sistem zelo dobro urejen in v bistvu ni imel
pripomb.
Naš cilj (ERUDIO) je, da bo delujoč sistem čimbolj samozadosten, saj zanj skrbi
le ena oseba – IKT administrator ( za izobraževanje “navadnih” študentov + na
daljavo).
Prav tako kot pri nas, tudi v webinar lahko uvažamo različne datoteke (power
point, besedila, slike, linki do vsebin na spletu) ali si jih že vnaprej pripravimo,
da na predavanjih ne izgubljamo časa. Datoteke se lahko shrani, pri nas je to
avtomatsko, ker predavanja niso obvezna in si jih lahko ogledajo večkrat: ko
imajo čas, pred izpiti … Na ekranu se pojavijo: glavno okno, prenos predavatelja,
ki se ga lahko izključi; levo pa: zgoraj: okno, kjer se vidi, kdo je prisoten, spodaj
pa chat (klepet) z vprašanji, ki jih študenti zastavljajo predavatelju. Pri nas
sproti odgovarja nanje. Če mu ne uspe odgovoriti na vsa, lahko še malo podaljša
predavanja, če pa nima časa, na preostala vprašanja odgovori v forumu.
Naši študenti svoje izdelke oddajo na splet, vse kar oddajo se vidi, omogočena je
sledljivost zaradi dokumentacije.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 54 od 60
Zgledovalno vprašanje 2:
Se vam zdi smiselno, da bi obstajale določene standardne zahteve za
predavatelje, tutorje za tehnično izvedbo poteka izobraževanj?
Standardne zahteve se mu zaenkrat ne zdijo smiselne, ker je na trgu kar nekaj
rešitev za spletna predavanja.
Bolj se mi zdi smiselno, da ima organizacija, ki izobraževanja izvaja, zaposlenega
tehničnega strokovnjaka, ki bo predavatelje naučil uporabe konkretnega
programa, da bodo sčasoma predavanja lahko organizirali in vodili sami.
Zgledovalno vprašanje 3:
Kako naj IKT strokovnjaki sodelujejo pri pripravi izvedbe izobraževanj?
IKT strokovnjaki naj sodelujejo pri tehničnem usposabljanju predavateljev in kot
tehnična podpora na predavanjih, kadar je to potrebno.
Zgledovalno vprašanje 4:
Kako naj tutorji sodelujejo pri pripravi izvedbe izobraževanj - morda tudi iz
izkušenj organizacij, s katerimi ste delali?
Nimajo izkušenj.
Zgledovalno vprašanje 5:
Ali pri pripravi izvedbe predmeta na daljavo sodelujejo tudi predavatelji? Npr.
pri oblikovanju spletne učilnice, pri oblikovanju predmeta? Sodeluje še kdo
drug?
Nimajo izkušenj.
Zgledovalno vprašanje 6:
Ali nudite usposobljate IKT strokovnjakov za pripravo izobraževanj na daljavo?
Našim strankam nudijo tehnično pomoč v povezavi z njihovim programom ISL
Groop. Lahko se dogovorijo za usposabljanje IKT strokovnjakov, če podjetje
tako želi.
Zgledovalno vprašanje 7:
Kakšen sistem študija na daljavo se vam zdi najstabilnejši? Pri nas se npr.
pojavijo težave: ko se jih na začetku več logira, ko so ustni izpiti in študenti
vključujejo kamere ... Kako bi lahko preprečili izpade?
Delovanje sistema je odvisno od dodeljenih pravic študentom, torej kaj jim
dovolimo, da lahko delajo: se pojavi njihova slika na zaslonu, govorijo ….
Predstavnik XLAB d.o.o. predlaga, da jih je čim manj (le pisna vprašanja na chatu, kar že imamo), ker tako preprečimo možnost napak, sesutja sistema, nedelovanja … iz vidika skrbnika sistema je lažje imeti nadzor.
Ob vpisu smo enako kot lansko leto razdelili udeležencem prenosnike (1€
doplačila) z namenom, da jim zagotovimo strojno opremo predvsem za ustne
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 55 od 60
zagovore (kamera + mikrofon) – Uniformirana strojna oprema za celoten čas
študija.
Poleg tega pa mora biti predavatelj ali IKT strokovnjak vešč vodenja predavanj in
poznati sam program in njegove funkcionalnosti. Po naših izkušnjah je več kot
90% »napak«, ki se pojavljajo, posledica človeškega faktorja oz. napačnega
ravnanja s programom, lokalnih težav z internetno povezavo ali pa gre za napake
na hardwaru uporabnikov.
Minimalna zahteva po prenosu podatkov za naše študente 1MB se mi je zdela še
prevelika, mora biti taka zaradi rezerve.
Zgledovalno vprašanje 8:
Kako bi lahko zagotavljali varnost pri izvedbi izpita na daljavo v nekontroliranem
okolju?
Izpostavimo problem pisnih izpitov v nekontroliranem okolju in preverjanje
avtentičnosti uporabnika. Pisne izpite smo zaščitili tako: potekajo v obliki kviza, z
lock down browser-jem, ki deluje z internet explorerjem. Ne da se vračati na
prejšnja vprašanja (v okolju PHP), ne da se kopirati. Vendar je poleg študenta
lahko še nekdo drug, študent bi lahko imel še en računalnik … skratka, možnosti
zlorabe so. Žal pa tudi v XLAB-u nimajo izkušnje s takimi primeri.
Zgledovalno vprašanje 9:
Kako priporočate, da bi reševali težave na strani uporabnikov? (Remote desktop
connection, ustna navodila, pisna navodila)
Priporoča kratka in jasna pisna navodila za študente, remote desktop, chat, v
nepreverjenem okolju naj bo vsekakor prisoten tehnik. V ERUDIO imamo ISL
light in če se težav ne da odpraviti po telefonu, se Jure poveže z uporabnikom, a
to je časovno res zamudno in se želimo posluževati čimmanj.
Iz vidika uspešnega dela študenta pa se nam je vsem zdelo nujno, da naredimo
načrt dela, oz. navodila. Tu bi pisale ključne funkcije, kje jih najdejo (npr. če
poveča okvirček na ekranu, je bolja resolucija)
IKT administrator pove, da trenutno pisnih navodil še nimamo, a se nuje
zavedamo in jih bomo pripravili za študente in predavatelje. Za študente
organiziramo sestanek, kjer se jim predstavi delovanje študija na daljavo in
funkcije, ki jih bodo potrebovali. Sledi uvajalni teden s testnim predavanjem
(spremljajo od doma), da se nejasnosti preprečijo še predno se predavanja
prično. Ugotovili smo, da je za mnoge zaplete krivo neznanje študentov in to, da
ne vedo, kaj podarjeni notesnik zmore in kje so njegove meje, v kombinaciji z
internetno povezavo, ki jo imajo. Nekako ne vedo, kje se konča naš del in začne
njihov. Spet pridemo do navodil, ki bi jih morali napisati in hkrati poudariti, da za
težave, ki izvirajo iz neznanja ali neprimernega ravnanja z opremo, ne
odgovarjamo.
Zgledovalno vprašanje 10:
V primeru, da sistem zataji – kako reševati težavo, naj bo tehnična podpora
vedno prisotna ob predavanjih?
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 56 od 60
Tako kot zgoraj, v nepreverjenem okolju ali pri novih sklopih predavanj naj bo
vsekakor prisoten tehnik. V XLAB-u, kjer imajo zaposlene po celem svetu, svoje
težave ob zatajitvi sistema rešujejo tako, da sejo prenesejo na geografsko
najbližji server, mi pa jo moramo z našo tehnično podporo.
Tehnična podpora je pri nas na začetku stalno dosegljiva, kasneje le za
predavatelje (vse v isti stavbi), za študente pa v pisni obliki (za nujne primere
tudi telefon).
Zgledovalno vprašanje 11:
S kakšnimi učnimi pripomočki si med predavanji lahko pomaga predavatelj? (pri
nas npr. tabla, delo z besedilom) Kakšna učna gradiva imate?
Na XLAB-u so razložili, kako poteka delo pri njih, oz.kako njihovi predavatelji
predavajo na daljavo in sistem je tak kot naš.
Zgledovalno vprašanje 12:
Ali iz pogovoriv z uporabniki vaših storitev veste kakšnih spletnih predavanj si
njihovi udeleženci najbolj želijo?
To je zelo odvisno od ciljev izobraževanja, števila udeležencev, predmeta
poučevanja in programske opreme, ki jo uporabljajo, zato težko odgovorim na
splošno.
Zgledovalno vprašanje 13:
Kateri so po vašem mnenju tisti temeljni standardi za izvedbo izobraževanja na
daljavo, ki bi se ga morala držati vsaka organizacija?
-
jasna navodila udeležencem
točno določen scenarij oz. potek predavanj
predavatelji, ki so tehnično usposobljeni za delo s programom
zagotovljena tehnična podpora IKT administratorja v primeru težav
gradivo, ki je prilagojeno načinu predavanj
Jernej Grom lahko produkte XLAB-a predstavi vsem zainteresiranim, pride tudi v
podjetja. XLAB nudi tudi 15 dnevni brezplačni preizkus izdelkov.
Druge informacije, podatki, opažanja itd.:
Jernej iz XLAB-a postavi zanimivo vprašanje: ali imajo predavatelji vključeno v
pogodbo, da morajo pregledovati forum in odgovarjati na vprašanja?
Zanimalo nas je, kolikšna je lahko najmanjša resolucija za celo postavitev
ekrana. Pri nas študenti ob vpisu namreč gratis (1 euro) prejmejo notesnik s
velikostjo ekrana 10”, kjer pa je zaslon za zadostno preglednost premajhen,
večino chata (vprašanj) se ne vidi dobro, pravzaprav sta vidni le zadnji dve
vrstici. Jernej Grom je povedal, da bi to oni sicer lahko uredili, a ugotovimo, da
je za študente bolj ključna vsebina in zvok kot slika. Za predavatelje pa je
drugače – oni morajo imeti pregled nad vprašanji in celotno sliko ekrana, zato
morajo imeti računalnike z večjim zaslonom, kar tudi imajo.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 57 od 60
Zanimalo nas je tudi, kako izgleda user management na začetku leta. Mi bi
potrebovali profesorske account-e, profesor potem povabi študente, ni potrebno,
da ima vsak študent svoj račun, oni lahko dostopajo prosto.
Jernej Grom je naš sistem pohvalil, da je zelo dobro dodelan in zaenkrat ne bi
spreminjal ničesar.
Glede objavljenih predavanj so se predavatelji bali za avtorske pravice, a smo
jim povedali, da so predavanja tudi reklama znanje in jih bodo tudi drugi
interesenti lažje poiskali.
Ugotovitve iz proučene dokumentacije
Predstavljena je multiplatforma in vse funkcije, ki jih ima (v prilogi): podpora na
daljavo (Remote support), dostop na daljavo (Remote Access), kjer dostopaš do
svojih računalnikov iz katerihkoli spletnih brskalnikov (Ipad, iPhone …), pogovor
v živo (Live Chat), spletna konferenca (Web Conference): nudi funkcije, ki jih
potrebujemo tudi mi za učenje na daljavo: skupna uporaba zaslona, avdio in
video vsebine, predstavitve. Več ljudi iz različnih lokacij lahko sodeluje in dela na
zahtevnejšem projektu ter si izmenjuje razline dokumente, informacije …
V zakupu ene licence ISL online so štiri produkti. (ISLonline, predstavitvena
brošura)
Ugotovitve, predlogi za izboljšave
Glavne ugotovitve in predlogi za izboljšave:
- predavatelji morajo biti tehnično usposobljeni za delo s programom
- zagotovljena mora biti tehnična podpora IKT strokovnjaka v primeru težav
- gradivo mora biti prilagojeno načinu predavanj
- potek predavanj, oz.scenarij naj bo točno določen
- udeleženci morajo imeti navodila za ravnanje
- skupina, ki se skupno izobražuje ali ima skupni sestanek na daljavo, naj
dela v istih pogojih, z istimi računalniki in orodjem
- več ko je udeležencev, manj naj imajo pravic, da je proces obvladljiv
Predlogi za izboljšave:
- potrebujemo kratka, jedrnata navodila za predavatelje in študente
(tehnična in v smislu: pogoste težave uporabnikov – kako ravnati)
- vsi študenti naj imajo isto opremo, to znatno zmanjša obremenitev
tehnične podpore
- študentom dodelimo pravic le toliko kot je za njihov uspešen študij nujno
potrebno, kar prepreči možnost nepravilnega delovanja sistema
- predavatelji naj imajo v pogodbi da morajo odgovarjati na maile,
pregledovati forum in odgovarjati na vprašanja
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 58 od 60
2. SKUPNI ZAKLJUČKI
Pri kazalniku 1: Zadovoljstvo predavateljev (pri programih, ki jih izvajamo
v obliki študija na daljavo) z delom v izobraževanju odraslih, smo želeli
proučiti različne vidike zadovoljstva predavateljev z organizacijo dela pri nas, naš cilj
je, da so predavatelji zadovoljni.
Izkazalo se je, da so z delom zaposlenih na splošno zadovoljni: z ravnateljico,
referatom; večkrat so izpostavili korektnost in dober odnos, podporo ravnateljice ter
ažurnost in strokovnost zaposlenih in referata. Posebej cenijo avtonomnost, ki jo
imajo pri nas. Standard kakovosti dosegamo predvsem na področju: predavatelj zaposleni. Mnogo rezerve pa imamo še pri tehničnem delovanju izobraževanja na
daljavo. Ankete so bile opravljene lani, letos bi bila slika drugačna, ker je tehničnih
težav bistveno manj, oprema je namreč bolj poenotena. Tudi predavatelji izvedbo
izobraževanj bolje obvladajo. Vseeno pa bomo tu poskusili narediti še več.
Predlogi za izboljšavo:
- Izboljšati je potrebno delovanje računalniškega sistema za e študij
- predavatelje je potrebno bolje pripraviti na delo za spletna predavanja in v
spletnih učilnicah
- razviti anketne vprašalnike za spremljanje zadovoljstva predavateljev in se
individualno pogovoriti s tistimi, ki bi imeli težave
Pri Kazalniku 2: Komunikacija med študenti in predavatelji smo si
zastavili ta standard kakovosti: Pretok informacij med udeleženci in
predavatelji je dvosmeren in vključuje različne oblike komunikacije smo
opazili, da študenti pogrešajo več komunikacije iz strani predavateljev, predvsem
pa jih moti odzivnost. Zdi se jim, da predolgo čakajo na odgovore in da
predavatelji premalo sodelujejo na forumih.
Zavedamo se, da je odzivnost relativna: kar je za nekoga hitro je drugemu lahko
počasi, zato jo je potrebno natančno definirati.
Predlogi:
- predavatelje je potrebno opozoriti na čimhitrejšo odzivnost do študentov in
to tudi redno spremljati/preverjati. To bomo uvedli v njihovo pogodbo o
delu (odgovor naj sledi v dveh dneh), z anketami študentov pa bomo
spremljali kako se izvaja v praksi.
- proučili bomo možnost uvedbe dodatnih videokonferenc s predavatelji za
dodatna pojasnila in uporabo skypa, ki so jih predlagali študentje
Pri Kazalniku 3: Zadovoljstvo študentov je bil naš standard: Udeleženci so
zadovoljni z izobraževanjem v naši izobraževalni organizaciji; in smo se
mu dobro približali. Zadovoljni so s »človeško platjo« predavateljev: ko jih
potrebujejo, so pripravljeni pomagati, so prijazni in dobri strokovnjaki. Pohvalili
so tudi študijska gradiva. Želeli so le nekoliko boljšo razlago, ki je posledica
novega načina predavanj in bo vsakič boljša. Možnosti za izboljšanje so na
področju obveščanja študentov. Motile so jih težave s tehniko, ki so letos že
manjše.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 59 od 60
Predlogi:
- Izboljšati obveščanje študentov
- Izboljšati kakovost predavanj, razlago
- Bolje usposobiti študente za delo v spletnem okolju
- V čimvečji meri odpraviti težave s tehniko
Glavni cilji in ugotovitve so:
Zastavili smo si te cilje: zadovoljstvo predavateljev, študentov in dvosmerna
komunikacija med študenti in predavatelji.
Predavatelji so zadovoljni z delom zaposlenih in ravnatljice, predvsem z odnosom.
Naše izobraževanje je v očeh študentov dobro, zadovoljni so s predavatelji, njihovo
pomočjo in strokovnostjo, gradivi ter uporabnostjo pridobljenega znanja. Malce manj
so zadovoljni z načini obveščanja.
Ugotovili smo, da moramo izboljšati odzivnost predavateljev in tehnični potek študija
na daljavo. Vsi so pohvalili prilagodljivost, kijo nudi študij na daljavo.
Na zgledovalnih obiskih smo proučevali odzivnost predavateljev (Berlizt Slovenija
d.o.o.) in možne izboljšave za potek študija na daljavo (XLAB d.o.o.). Ugotovili smo,
da je glede odzivnosti potrebno dodati določilo v pogodbo, da naj predavatelji
odgovorijo v roku dveh dni, študentom pa morda omogočiti še govorilne ure na
daljavo (videokonferenca). Glede tehnične izvedbe smo ugotovili, da je naš način
dober in naj tak ostane. Pogoje je le: poenotena oprema za vse študente, čim manj
pravic študentom – toliko, da sistem še dobro deluje in predvsem: jasna navodila za
študente in predavatelje. Jasno mora biti, kje se začne njihova in neha naša
odgovornost.
Naše glavne prednosti so:
1. Kvaliteta študija
2. Prilagodljivost, ki jo nudi študij na daljavo
3. Prijaznost in ustrežljivost osebja
Glavne pomanjkljivosti so:
1. Tehnične težave pri izvedbi študija na daljavo
2. Manjša odzivost predvateljev, kot bi jo študenti želeli
Poglobljeno smo želeli proučiti prav ti dve področji, zato smo izbrali
zgledovalna obiska, ki sta potrdila naše ideje o rešitvah za izboljšavo.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Stran 60 od 60
3. LITERATURA IN VIRI
Berlitz virtualno učenje, povezeto 20.11.2012, dostopno na:
http://www.berlitz.si/sl/jezikovni_tecaji/virtualno-u/
Predstavitvena
brošura
ISL
online:
Complete
Communication & Collaboration Software
Multi
–
platform:
On
line
PRILOGE
Priloga 1: Samoevalvacijski načrt
Priloga 2: samoevalvacijski instrumentarij: vprašalniki za študente, predavatelje,
vprašanja za intervju za ravnateljico
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti
sistemov izobraževanja in usposabljanja.«