RAČUNALNIŠKO DIGITALNO OPISMENJEVANJE
RAČUNALNIŠKO DIGITALNO OPISMENJEVANJE Gradivo Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Vsebina VHODNE ENOTE RAČUNALNIKA .............................................................................................................. 4 TIPKOVNICA (Keyboard) ...................................................................................................................... 4 MIŠKA (Mouse) .................................................................................................................................... 4 ORGANIZACIJA PODATKOV V RAČUNALNIKU.......................................................................................... 5 OPERACIJSKI SISTEM WINDOWS 7 (OKNA) ............................................................................................. 6 IZGLED OKEN ....................................................................................................................................... 7 OPRAVILNA VRSTICA ........................................................................................................................... 7 ZAKLJUČEK DELA Z RAČUNALNIKOM................................................................................................... 8 UPORABA POMOČI .......................................................................................................................... 8 ISKANJE PREDMETOV .......................................................................................................................... 9 KOŠ ...................................................................................................................................................... 9 DELO Z MAPAMI IN DATOTEKAMI..................................................................................................... 10 NAMIZJE ............................................................................................................................................ 11 NADZORNA PLOŠČA (Control Panel) ................................................................................................. 12 PRIPOMOČKI ...................................................................................................................................... 12 INTERNET ............................................................................................................................................... 13 Kaj je Internet? .................................................................................................................................. 13 Kako je internet zgrajen?................................................................................................................... 13 Kako Internet deluje? ........................................................................................................................ 14 Kaj potrebujem za uporabo Interneta (od doma)? ........................................................................... 15 Kaj je splet (web)? ............................................................................................................................. 15 Kaj je HTML? ...................................................................................................................................... 16 Naslovi ............................................................................................................................................... 17 Kratka zgodovina interneta ............................................................................................................... 17 Čigava last je Internet in kdo skrbi za njegov razvoj? ........................................................................ 17 Glavni problemi Interneta ................................................................................................................. 18 Komunikacija na Internetu ................................................................................................................ 19 Razvoj in prihodnost interneta .......................................................................................................... 20 Skrbi, ki jih prinaša Internet .............................................................................................................. 21 INTERNET EXPLORER ............................................................................................................................. 22 Shranjevanje vsebin iz spleta ............................................................................................................ 23 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju ISKANJE INFORMACIJ PO SPLETU .......................................................................................................... 26 Slovenski iskalniki .............................................................................................................................. 26 Tuji iskalniki ....................................................................................................................................... 27 Tuji metaiskalniki ............................................................................................................................... 28 Možnosti pri iskanju .......................................................................................................................... 29 ELEKTRONSKA POŠTA ............................................................................................................................ 31 Kaj je elektronska pošta?................................................................................................................... 31 Kaj je elektronski naslov? .................................................................................................................. 31 Kako pridobimo elektronski naslov? ................................................................................................. 31 Branje in pošiljanje elektronske pošte .............................................................................................. 34 DIGITALNA FOTOGRAFIJA ...................................................................................................................... 35 Katere so prednosti digitalne fotografije? ........................................................................................ 36 Kateri faktorji naj bi vplivali na izbiro fotoaparata? .......................................................................... 36 LOČLJIVOST ali RESOLUCIJA ............................................................................................................... 37 Izdelava digitalne fotografije ............................................................................................................. 38 Naprednejše fotografiranje ............................................................................................................... 38 Goriščna razdalja ........................................................................................................................... 38 Svetloba ............................................................................................................................................. 38 Osvetlitveni čas.............................................................................................................................. 38 Zaslonka ......................................................................................................................................... 39 ISO ................................................................................................................................................. 39 Možnost odpravljanja rdečih oči ................................................................................................... 39 Časovni zamik ................................................................................................................................ 39 Temno ali svetlo ozadje ................................................................................................................. 39 Uporaba programa photoshop online............................................................................................... 40 Parkirišča: ...................................................................................................................................... 45 Parkirišča: ...................................................................................................................................... 45 Parkirna kartica ............................................................................................................................. 45 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju VHODNE ENOTE RAČUNALNIKA TIPKOVNICA (Keyboard) Preden začnemo z uporabo računalnika, si najprej oglejmo, kako lahko vnesemo podatke v računalnik. Najpogosteje se za vnos podatkov uporablja tipkovnica. Poleg tipk, ki jih poznamo iz pisalnih strojev, ima tipkovnica še nekaj dodatnih tipk, ki so namenjene delu z računalnikom. Tipkovnica je sestavljena iz treh delov: Alfanumerični del (črke, številke, posebne tipke) Numerični del (številke in tipke za računanje) Funkcijski del (funkcijske tipke). MIŠKA (Mouse) Miška je vhodna naprava računalnika, ki v okolju oken v veliki meri zamenjuje tipkovnico. Če premikamo miško po podlagi, lahko na zaslonu opazujemo premikanje puščice (miškinega kazalca) v isti smeri. Miška ima lahko dve ali tri tipke, lahko pa tudi internetno kolesce, s katerim poskrbimo za hitrejše premikanje po spletnih straneh. Uporaba miške: premikanje miškinega kazalca z miško izberemo predmet, tako da premaknemo miškin kazalec na objekt in enkrat pritisnemo levo tipko (Click). Enojni klik se uporablja za potrditev oz. aktiviranje gumba. če dvakrat hitro kliknemo levo tipko (Double Click) na izbrani ikono, se ikona odpre. kadar želimo označiti večje območje, prenesti izbrane predmete drugam, povečati ali zmanjšati okna, uporabljamo metodo pritisni in potegni (Click and Drag). Pri tem držimo pritisnjen levi gumb miške in jo premaknemo na želeno mesto. če pritisnemo desni gumb na miški na izbranem predmetu dobimo meni z več ukazi, med katerimi spet izbiramo z levim gumbom na miški. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju ORGANIZACIJA PODATKOV V RAČUNALNIKU Podatki, ki so shranjeni v računalniku so zaradi lažjega iskanja organizirani v datotekah in mapah. Med seboj jih razlikujemo po ikonah, imenih in končnicah. Ikona je sličica, ki predstavlja neko datoteko ali mapo. Zraven vsake ikone je tudi tekstovni opis ikone. W Windows 7 poznamo več tipov ikon in vsaka je rezervirana za posebno vrsto podatkov. Slika ikone Kako se datoteka imenuje Kaj v resnici predstavlja Dokument Enega ali več listov papirja in je osnovni gradnik Oken. Lahko je sestavljen iz besed, številk, slik itd. Ikone dokumenta so odvisne od programa, s katerim je bil dokument narejen. Dokumenti istega tipa imajo enake ikone. Program datoteke, ki izvajajo neko obdelavo (Word, Excel, Internet Explorer,…) Njihove ikone so zanimive in različne. Mapa To je prostor, kamor shranjujemo druge mape, dokumente, programe, bližnjice,… Uporabljamo jih zaradi boljše preglednosti podatkov na računalniku. Enota Vsak del računalnika ima svojo ikono (trdi disk, CD, DVD, izmenljivi mediji-USB ključek) Bližnjica Bližnjica vas popelje do dokumenta, programa, mape,.. ki je shranjena nekje drugje. Ikona vedno vsebuje majhno puščico v levem spodnjem kotu. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju OPERACIJSKI SISTEM WINDOWS 7 (OKNA) Ko prižgemo računalnik se operacijski sitem zažene samodejno. Na začetku nam računalnik ponudi izbiro med različnimi uporabniki, ki imajo lahko svoj uporabniški račun zaščiten tudi z geslom in tako onemogočijo, da bi drugi uporabniki brali njihove dokumente. ikone gumbi za hiter zagon statusne ikone Nato se prižge osnovna zaslonska slika Windowsa Namizje. Na namizju se nahaja nekaj ikon, v spodnjem delu zaslona imamo opravilno vrstico z okroglim gumbom Start. Ikona nam predstavlja določen predmet v Windowsih. Vsaka ikona je sestavljena iz slikice in tekstovnega opisa, ki navadno opisuje, kaj se skriva za ikono. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju IZGLED OKEN V oknih imamo lahko naenkrat odprtih več oken, med katerimi se lahko premikamo. Vsa okna imajo enako osnovno obliko: Ikona za pomanjšanje Spreminjanje okna v opravilno vrstico velikosti okna Ime odprtega okna zapiranje okna in izhod iz programa vrstica z ukazi statusna vrstica – vrstica stanja OPRAVILNA VRSTICA Na dnu namizja se nahaja opravilna vrstica z gumbom Start. V tej vrstici so gumbi, ki predstavljajo trenutno aktivna okna, med njimi se premikamo s klikom na izbrani gumb okna. V Oknih se lahko izvajajo programi, obdelujejo dokumenti ali pa se prikažejo mape. Na desni strani imamo prostor za sistemsko uro in obvestila o stanju računalnika. Meni ,ki ga dobimo, ko kliknemo gumb Start, je izhodišče za dela v Oknih. Ponuja nam naslednje možnosti: Pod ukazom Vsi programi se nam pokažejo vsi programi, tudi tisti, ki jih nimamo dodane na namizje. Tukaj lahko tudi poiščemo pomoč za Okna ali poiščemo datoteko, za katero ne vemo kam smo jo shranili. Tukaj imamo dostop do Nadzorne plošče, kjer spreminjamo nastavitve računalnika. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju ZAKLJUČEK DELA Z RAČUNALNIKOM Najvažnejšo operacijo menija Start uporabljamo pri zaključku dela z računalnikom. Računalnik je potrebno pripraviti na izklop, preden ga izklopimo ali ponovno poženemo. Tako se izognemo morebitnim poškodbam datotek, ki so pomembne pri izvajanju operacijskega sistema. S tem se tudi izognemo morebitni izgubi svojih podatkov. V meniju start izberemo opcijo Zaustavitev sistema (Shut Down). UPORABA POMOČI V Oknih imamo na voljo veliko količino navodil. Obstaja več načinov za iskanje pomoči. Lahko gremo na spletno stran izdelka in iščemo pomoč preko spleta, lahko Prebrskamo pomoč , tam najdemo pomoč za najpogostejše probleme ali v okno pomoč pri iskanju vnesemo ključne besede. V skrajni sili pa lahko poiščemo telefonske in se obrnemo na zastopnike za podporo. Uporaba pomoči je preprosta, sledite navodilom in kliknite na dane povezave: Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju ISKANJE PREDMETOV Iskanje omogoča okence v meniju Start (Iskanje programov in datotek). Uporabljamo ga takrat, ko ne najdemo datotek ali programov, pa mislimo da bi morali biti na računalniku. Mogoče smo jih napačno poimenovali ali shranili na napačno mesto. Ko vpišemo iskani niz znakov, dobimo zgoraj več zadetkov. Lahko kliknemo na najdeni predmet in se bo odprl, če pa želimo izvedeti kje je shranjen, se postavimo nanj z miško in trenutek počakamo, pa nam napiše pot do predmeta. Pri iskanju ni potrebno navesti celega naslova, računalnik avtomatsko poišče vse rezultate, ki so podobni. KOŠ Brisane datoteke in mape se vržejo v Koš. Koš je zelo uporabna varnostna naprava. To je mapa na namizju , kamor se shranjujejo izbrisane datoteke. Koš nam omogoča obnoviti datoteko, katero smo izbrisali. Operacije, ki jih izvajamo v Košu so: Obnovi ta element (ali Obnovi vse elemente) Izbrani predmeti ali vsi predmeti se iz koša vrnejo nazaj na svoje mesto od koder so bili izbrisani. Izprazni Koš Dokončno brisanje vseh elementov v Košu. Izbriši Dokončno brisanje izbranega elementa. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju DELO Z MAPAMI IN DATOTEKAMI Mape nam omogočajo pregledno razporeditev podatkov v računalniku. Mapa vsebuje datoteke in druge podmape. Navadno shranjujemo v mape datoteke in podmape, ki so vsebinsko povezane. Tudi mapa je s stališča Oken predmet in ima svoje lastnosti, ki jih lahko spreminjamo. Novo mapo lahko ustvarimo na več načinov in na različnih mestih ( v Raziskovalcu, na Namizju,na USB ključu..) USTVARJANJE NOVE MAPE: Postavimo se v predmet, ki bo vseboval novo mapo, kliknemo desno miškino tipko in izberemo ukaz Novo > Mapa. novo mapo lahko tudi poljubno poimenujemo. ODPIRANJE MAPE: dvoklik miške na izbrani mapi ZAPIRANJE MAPE: klik na gumbu za zapiranje okna BRISANJE MAPE: označimo mapo za brisanje in pritisnemo tipko DEL ali označimo mapo za brisanje, kliknemo nanjo z desnim gumbom in izberemo ukaz Izbriši. BLIŽNJICE Bližnjica omogoča hiter dostop do programov in dokumentov, ki se pogosto uporabljajo. Ustvarimo lahko bližnjico do datoteke, programa, mape, pogona, tiskalnika. Bližnjica je datoteka v kateri je shranjen kazalec, ki kaže na originalno datoteko. Če bližnjico izbrišemo, originalna datoteka ostane. ikono bližnjice spoznamo po puščici v spodnjem levem kotu. USTVARJANJE BLIŽNJICE: postavimo se v predmet, ki bo vseboval bližnjico, kliknemo desno tipko miške in izberemo ukaz Novo> Bližnjica. Pokaže se novo okno, kjer z gumbom Prebrskaj poiščemo pravi predmet. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Bližnjica je le kazalec na dejanski element, zato se vse spremembe odražajo v dejanskem elementu. NAMIZJE Vsak uporabnik si lahko sam nastavi izgled Oken , spreminjamo ga z ukazom Prilagodi, ki ga dobimo z desnim klikom miške na Namizje. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju NADZORNA PLOŠČA (Control Panel) Nadzorna plošča je sistemska mapa, kjer se nahajajo programi za spreminjanje nastavitev računalnika. Do Nadzorne plošče pridemo v meniju Start. PRIPOMOČKI Tam kjer se nahaja gumb Prilagodi za spreminjanje nastavitev računalnika, najdemo tudi gumb Pripomočki. To so dodatni pripomočki kot npr. Vremenska napoved, Koledar, Ura,… Kakšnega pa lahko prenesemo tudi iz spleta. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju INTERNET Kaj je Internet? Kadar povežemo dva ali več računalnikov z namenom, da bi lahko v vsakem trenutku in z različnih lokacij vzpostavili medsebojno komunikacijo med njimi, govorimo o računalniškem omrežju ali Internetu. Kadar računalniki niso zelo oddaljeni med seboj (znotraj stavbe ali v bližnji stavbi) jih lahko povežemo v samostojno lokalno omrežje LAN (Local Area Network). Če povežemo več računalnikov ali omrežij znotraj mesta ali druge urbane zaključene celote, so to mestna omrežja MAN (Metropolitan Area Network) Omrežja, ki povezujejo tudi zelo oddaljene računalnike in računalniške sisteme med seboj, imenujemo prostrana omrežja WAN (Wide Area Network). Povezava je vzpostavljena med računalniki in računalniškimi sistemi, ki se lahko nahajajo v različnih državah ali kontinentih in tako se »porušijo geografske "meje" med njimi. Kako je internet zgrajen? hrbtenica (backbone) iz največjih omrežij, ki so v lasti največjih ISP (tudi državne). Vozlišča povezana z izredno hitrimi vodi. Najgosteje v ZDA, Evropi, na Japonskem- povezave s podoceanskimi kabli. Omrežje je redundantno: če izpade eno vozlišče, se promet preusmeri (kar se znotraj dobro omreženih držav skoraj ne pozna na hitrosti, pač pa če je prekinjena medcelinska povezava). Do končnih vozlišč rezervne (backup) linije. Hrbtenica omrežja ZDA s petimi glavnimi vozlišči. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Hrbtenica omrežja v Sloveniji ARNES (akademsko in raziskovalno omrežje Slovenije) Komunikacijsko omrežje ARNES je sestavljeno iz hrbtenice (angl. backbone) omrežja, ki povezuje kraje po Sloveniji, in strank omrežja, ki so priključene na hrbtenico ARNES na njenih vozliščih. Hrbtenica omrežja je povezana v tuja omrežja preko mednarodnih vodov. Javna omrežja v Sloveniji (Siol, T2, Amis, Telemach…) so plačljiva omrežja, medtem ko ARNES omogoča brezplačen dostop akademskim in raziskovalnim ustanovam, ter kulturnim in športnim društvom ter posameznikom (učitelji, dijaki, študentje). Kako Internet deluje? Metodo so razvili v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in se uradno imenuje internetni protokol. Bistvo internetnega protokola je, da se vsaka informacija, ki jo pošiljamo od enega računalnika do drugega, pa naj je to e-pošta, digitalna slika, spletna stran ali dokument z besedilom, razbije na majhne pakete, ki se nato samostojno gibljejo po povezavah od računalnika do računalnika. Vsak takšen paket, ki nosi za približno kilobajt informacij, je opremljen z ovojnico, ki vsebuje podatke o naslovniku in pošiljatelju. Ko recimo odpošljemo elektronsko pismo, ga naš poštni program razdeli na majhne pakete in jih posreduje naprej sosednjemu računalniku v mreži. Ti pakete posredujejo naprej naslednjim računalnikom in ti spet naprej, dokler paketi ne dosežejo cilja. Takšen prenos paketov se tudi z enega konca sveta na drugega praviloma opravi v delcu sekunde. Usmerjanje paketov Za učinkovit pretok informacij prek interneta so še posebej pomembni računalniki, katerih osrednji namen je usmerjanje podatkovnih paketov med različnimi povezavami. Te računalnike si lahko predstavimo kot usmerjevalce prometa na križišču, kjer se križa zelo veliko cestnih povezav, pakete pa kot vozila, ki želijo zapeljati skozi križišče. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Ko pride posamezni paket do takšnega usmerjevalnega računalnika, ta pogleda naslov na ovojnici, ki označuje cilj, na katerega je paket namenjen, in ga odpošlje naprej po pravi povezavi. Dokler v križišču ni gneče, je seveda vse v najlepšem redu. Ko pa začne v križišče prihajati več paketov, kot jih je usmerjevalnik zmožen usmeriti naprej po pravi povezavi, se pojavijo težave. Če gre zgolj za kratkotrajno povečanje prometa, se paketi začasno skladiščijo v spominu usmerjevalnika, ki jih nato, ko se gneča sprosti, z rahlo zamudo posreduje naprej na prave naslove. Kaj potrebujem za uporabo Interneta (od doma)? Strojna oprema: telefonska linija (navadna, ISDN, ADSL, mobitel), optični kabel ali TV kabel in ustrezen modem. Programska oprema: Za tolmačenje spletnih strani je potreben poseben program, imenovan uporabniški agent, večinoma so to spletni brskalniki (Internet Explorer, Firefox, Opera), za elektronsko pošto (Outlook Express), za konference (Free Agent),… Vstopna točka pri ponudniku dostopa: za šolarje, učitelje in študente brezplačno pri ARNES, za ostale plačljivi ponudniki (Siol, T2, Amis, Telemach,…) Kaj je splet (web)? Svetovni splet (angl.World Wide Web, WWW) je množica povezanih dokumentov, ki so nameščeni na milijonih računalnikov, ki se nahajajo v internetu. V času od svojega nastanka je dosegel nesluten razvoj in marsikdo ga danes imenuje "internet". Vendar to ni internet, je samo ena izmed storitev v internetu, danes sicer najbolj uporabljena. Za začetnika je izredno prijazna, saj ima grafični uporabniški vmesnik Svetovni splet se je rodil leta 1989 v CERN (European center for nuclear research). CERN ima mnogo pospeševalnikov in se ukvarjajo z fiziko delcev. Raziskovalci so večinoma vrhunski znanstveniki iz Evropskih držav. S stališča uporabnika je svetovni splet množica dokumentov, ki se imenujejo spletne strani. Posamezne spletne strani imajo povezave na druge strani širom po svetu. Uporabnik sledi tem povezavam s klikom. Ta proces se lahko neskončno ponavlja. Hiperpovezave je iznašel profesor na MIT Vannevar Bush že leta 1945, dolgo preden je bil izumljen internet. Za ogled spletnih strani je potrebna programska oprema, ki se imenuje brskalnik (angl. browser), najbolj popularen je Internet Explorer, uporabljajo pa se še Firefox in drugi. Brskalnik s protokolom HTTP (angl. Hypertext Transfer Protocol) pridobi spletni dokument s spletnega strežnika, interpretira besedilo in ga (če je pravilno napisano) prikaže na ekranu. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Kaj je HTML? HyperText Markup Language (HTML) je jezik za opis strani, ki se uporablja v internetu. Naša navodila brskalniku na kakšen način naj prikaže stran, če v HTML jeziku napišemo: <html> <head> <title>Moja prva stran</title> </head> <body> <h1>Pozdravljen svet!</h1> Tole kar gledate je moja prva spletna stran! </body> </html> se v brskalniku Internet Explorer prikaže: Tak zapis vsake spletne strani si lahko tudi pogledamo, če kjerkoli na spletni strani kliknemo z desno tipko na miški in v meniju izberemo ukaz Poglej izvorno HTML kodo. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Naslovi Vsak računalnik in vsak dokument imata svoj naslov. IP-naslov (angl. Internet Protocol) je številka, ki natančno določa računalnik v omrežju Internet. Število je 32- bitno , zapisano s štirimi osem bitnimi vrednostmi v desetiški obliki med seboj ločenim s piko npr.: 193.2.108.115. Ker si je številke težko zapomniti so pogosto zamenjane z domenami (angl. domain). Ti naslovi so lahko stalni (morajo jih imeti strežniki) ali začasni (za končne odjemalce, ki se priključijo preko telefonskih linij). Tudi dokumenti imajo svoje naslove, ki jih imenujemo URL (Uniform Resource Locator). Vsaka spletna stran ima edinstven naslov, ki jo enolično določa, prav tako kot enolično določa telefonska številka telefonskega naročnika. Če iz revije, TV, časopisa ali vizitke prepišete URL naslov v brskalnik boste obiskali te spletne strani ne glede na to na katerem računalniku na svetu se nahajajo. Tak naslov je sestavljen iz treh delov: o vrste protokola (http, mailto,…) o domene (lu-kranj.si) o imena datoteke ali poti do nje. Kratka zgodovina interneta 1969 je bila vzpostavljena prva povezava med dvema oddaljenima računalnikoma na univerzi UCLA (ZDA) po protokolu, ki je bil predhodnik TCP/IP protokola. Internet so razvili na zahtevo agencije ARPA iz ameriškega obrambnega ministrstva. Prvi uporabniki so bili ameriške univerze, vladne ustanove in vojska. Leta 1972 je bila poslana prva javna e-pošta. Začetki svetovnega spleta segajo v leto 1989 (www.), revolucijo pa doživi z razvojem grafičnih brskalnikov 1993-1995, ko preide iz akademsko- vojaških sfer v vsakodnevno življenje. Čigava last je Internet in kdo skrbi za njegov razvoj? Ker je Internet omrežje omrežij, nima enega samega lastnika. Vsako podjetje, univerza, vlada ali kaka druga organizacija je lastnik svojega dela. Podjetja in vlade imajo v lasti strojno in programsko opremo, kar pa ne pomeni, da si lahko lastijo informacije, ki se po spletu pretakajo. Za povezave skrbijo vladne ustanove in zasebna podjetja. Za vzdrževanje vsebine omrežja, na primer za datoteke in skupine novic Usenet, ni zadolženo nobeno podjetje. Vsakdo lahko javno ponudi kakršnokoli informacijo. Vsak kraj na Internetu je odgovoren za svojo vsebino in neprimerne vsebine dolgo časa niso bile preganjane, ker je vedno obstajala dilema o svobodi govora. V Sloveniji je sprejet zakon, ki prepoveduje posedovanje, proizvodnjo in razširjanje otroške pornografije na spletu, ter prepoveduje razpihovanje verskega, rasnega, narodnostnega ali drugega sovraštva na spletu. Če na spletnih straneh naletite na tako vsebino, jo lahko anonimno prijavite na spletni strani www.spletno-oko.si. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Glavni problemi Interneta POČASNOST – Prenosi podatkov iz strežnika na vaš računalnik (po linijah) pogosto zahtevajo ogromno časa. Za to obstaja več razlogov: počasne linije do ponudnika dostopa, počasne in preobremenjene zunanje linije, preobremenjeni strežniki… Včasih se počasnosti lahko izognemo z večkratnim hkratnim prenosom (odpiramo več spletnih strani naenkrat, vsako v svojem oknu). Počasnost pomeni za delodajalce tudi strošek. RAZDROBLJENOST INFORMACIJ – informacij na spletu je ogromno, zato imajo uporabniki, predvsem začetniki, večkrat težave kako do njih priti. Za iskanje porabijo veliko časa, na koncu pa že pozabijo kaj so iskali na začetku. Pri iskanju nam pomagajo iskalniki, ki imajo hierarhično urejene informacije. KVALITETA INFORMACIJ – Ker so informacije brezplačne in je njihovo publiciranje enostavno, se mnogi poskusijo v vlogi ponudnikov informacij, vendar jim manjka znanja, oblikovalske spretnosti in časa, da bi svoje strani ažurirali in jih napolnili z bogato in celovito vsebino. Zato ne smete slepo verjeti informacijam z interneta. VARNOST - varnost: ker je omrežje Internet javno, lahko podatke, ki se po njem pretakajo (npr. osebni in zaupni podatki, kot so številke kreditnih kartic) prebere vsakdo, ki ima za to primerno znanje in programe (tudi ti so javno dostopni na samem Internetu). Problem je tudi prepoznavanje, ali so podatki, ki smo jih prejeli, res od osebe, ki se razglaša kot izvor (npr. pošiljatelj e-pošte) in ali podatki niso bili med prenosom spremenjeni. Nevarnost okužbe z virusi (e-pošta, prenešene datoteke). Bulk mail. Spletni programi (npr. Active-X) lahko razsujejo računalnik, brišejo ali kradejo datoteke na lokalnem disku itd. Pornografija in nasilje. Problem je tudi zasebnost (vohljanje, piškotki itd.). Za vse težave obstaja bolj ali manj učinkovita (in draga zaščita): lokalna omrežja (npr. podjetij) se običajno pred vdori ščitijo s požarnimi zidovi; zaupni podatki (z obrazcev, e-pošto itd.) se lahko kodirajo (PGP); uporablja se lahko varne protokole (HTTPS); piškotke in active-X se lahko v brskalniku izključi; dostop do pornografskih strani se zaščiti s posebnimi programi; protivirusni programi; avtentičnost pošiljatelja zagotavljajo agencije z izdajanjem potrdil (certifikatov) itd.; varnost, zlasti elektronskega poslovanja, začenja počasi urejati zakonodaja (tudi slovenska). SPAM - Nadležna pošta (tudi vsiljena, nezaželena ali nenaročena elektronska pošta; angleško spam) je pošiljanje enakih ali podobnih sporočil na veliko število (tisoče, milijone) naslovov. Takšna sporočila pošiljajo spammerji (»spammers«), ki naslove prejemnikov pridobivajo s forumov, spletnih strani, podatkovnih baz, ali pa jih preprosto uganejo s kombiniranjem pogostih uporabniških imen in domen. Spam sporočila največkrat vsebujejo reklamna sporočila. Spamerjem se to izplača zato, ker je pošiljanje spam sporočil na veliko število naslovov poceni, in če le majhen odstotek prejemnikov (od večih milijonov) kupi izdelke, ki so oglaševani v sporočilu, se to splača. Ime spam naj bi bilo izpeljano iz skeča skupine Monty Python oziroma iz imena vrste mesnih konzerv. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Komunikacija na Internetu Na začetku je bil Internet samo vir informacij (ogromna javna knjižnica) in sredstvo za komuniciranje (elektronska pošta). Spletni obrazci nam danes omogočajo tudi pošiljanje podatkov – spletno nakupovanje, npr. naročanje knjig (cangura.com – spletna knjigarna) in izdelkov iz živilske trgovine (mercator.si) ali bančno poslovanje (Klik, Link,…), anketiranje… Komunikacija se je začela z elektronsko pošto, ki je še danes najbolj pogosta oblika komunikacije na Internetu. Servis Elektronska pošta IRC Medij HTML besedilo (in priložene datoteke) besedilo (in datoteke) Prejemnik sporočila posameznik posameznik ali skupina Internetni telefon glas (zvok), opcijsko video posameznik SMS kratko besedilo posameznik ali skupina Usenet HTML besedilo (in priložene datoteke) skupina besedilo skupina video skupina Spletne diskusijske skupine Video konference Oblika, zakasnitev Opombe off-line, nekaj Najbolj razširjen način sekund do nekaj komuniciranja. minut Najbolj priljubljen način v živo komuniciranja med mladimi. Obstaja tudi možnost klica z Interneta v živo na navadne telefone (za majhno plačilo). off-line, nekaj sekund do nekaj Z Interneta na mobilne telefone. deset minut off-line, nekaj Potrebujemo posebni odjemalec minut do nekaj (News Reader, npr. Outlook) dni Podobno kot Usenet, le da lahko off-line, brez beremo v kateremkoli spletnem zakasnitve brskalniku Zahteva drago opremo in hitre v živo povezave Elektronska pošta: eden najpogosteje uporabljenih servisov, skorajda nujnost v poslovnem in akademskem svetu. Poceni, enostavno, predvsem pa hitro. Lahko v delcu sekunde dobimo elektronsko pošto iz drugega konca sveta, ne samo besedilo, ampak v priponki tudi dokumente, fotografije, programe,… Naslove lahko iščemo v imenikih. IRC: Internet Relay Chat je program, ki se je razvil na Finskem leta 1988. Prvi program s katerim so ljudje klepetali v živo in ni imel časovnega zamika. Internetni telefon: brezplačno telefoniranje, možnost klica na navadne linije za manj denarja. Usenet, spletne diskusijske skupine: Predstavljajte si rubriko “pisma bralcev”, kot jo najdete v dnevnem časopisju. Nekatera od pisem so polna modrosti in vredna branja, druga so zabavna, nekatera pa so prepolna napačnih in zavajajočih informacij. Se vam je posvetilo? Predstavljajte si, da bi bilo vsako pismo bralcev poslano na naslov vseh časopisov sveta, objavljeno v vsakem časopisu sveta. Dnevna izdaja takih časopisov bi krepko presegla 80.000 strani. Da bi tak časopis dostavili na vaš prag, bi se morali pošteno potruditi. Usenet je po obsegu podoben opisanemu hipotetičnemu časopisu, na srečo pa je njegova dostava elektronska. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Ne skrbite, ne bo vam treba pregledati stotisoče sporočil, da bi našli nekaj zanimivih primerkov. Usenet je po temah razdeljen na tisoče novičnih skupin (novic), ki vsaka nosi značilno ime in vsebuje poročila na dano temo. Zastopane so prav vse teme, ki si jih lahko zamislite, nekaj pa je celo takih, na katere ne bi nikoli pomislili. Poleg spletk in čistih neumnosti pa so tudi dragulji. Če najdete v Usenetu novice na temo, ki vas zanima (zaradi hobija ali čisto strokovno), se zna zgoditi, da bo Usenet postal za vas nekaj nepogrešljivega . V splošnem so največ vredne tehnično usmerjene skupine novic. V njih vlada resnično dobro vzdušje, naklonjeno izmenjavi informacij in virov. Najpogosteje so kakovostne tudi tiste novice, ki so podvržene pregledu človeških moderatorjev. Ti skrbijo zato, da so objavljeni samo tisti prispevki, ki res tematsko spadajo v dano skupino novic. Video konference: Videokonferenca je način komunikacije, pri kateri se s pomočjo elektronskih naprav in omrežja živa slika, zvok in drugi podatki sproti zajemajo, prenašajo in se predvajajo med dvema ali več oddaljenimi lokacijami. Lahko naredimo sestanek z ljudmi iz različnih koncev sveta, da se med seboj vidijo in slišijo. Ni potrebe po dragih potovanjih. Razvoj in prihodnost interneta Internet je dandanes ena najhitreje razvijajočih se medijev na svetu. Iz dneva v dan se pojavljajo nove in nove ideje, kako bi ga lahko dopolnili, izpopolnili. Vendar pa vsaka nova ideja venomer znova opozarja na probleme, ki jih je Internet s seboj prinesel. Najbolj pereč problem Interneta pa predstavlja hitrost komunikacije, predvsem cena hitre komunikacije. Zavedati se namreč moramo, da so mimo časi, ko so se po linijah med računalniki prenašali samo občasno kakšni zelo kratki dokumenti. Z razvojem multimedije je danes preko Interneta možno predvajati zvok in sliko na daljavo, kar lahko s pridom uporabljamo za izvajanje videokonferenc, za izvajanje in realizacijo videotelefonov. Močno se bo povečalo elektronsko poslovanje in nam prihranilo čas in denar: nakupovanje, bančno poslovanje, upravne zadeve… Razvilo se bo učenje na daljavo. Internet bo vir informacij, povezoval bo učence med seboj in z učitelji tako pri rednem izobraževanju kot pri izpopolnjevanju zaposlenih. Pogostejše bo delo na domu: Zmožnost dela na domu s pomočjo PC ali notesnika in preko komunikacijskih povezav prinaša podjetju in zaposlenim precej prednosti: Zmanjšajo se stroški uporabe pisarn (najemnina, elektrika, ogrevanje), kar posledično zmanjša potrebo po pisarniških prostorih. Zmanjšajo se problemi s potovanjem do delovnega mesta. Tak način dela lahko pritegne k delu v podjetju boljše osebje. Osebje planira delovni čas v skladu s svojimi družinskimi obveznostmi. Vendar pa tak način dela terja večje zaupanje v osebje. Pripravljeni moramo biti na to, da imamo nad njimi manj nadzora. Internet se bo povezal še z drugimi napravami: prenosni telefoni, televizija, naprave v vozilih in gospodinjstvu. In če strnemo v nekaj besed, kakšen bi naj bil Internet v prihodnosti, lahko jasno razberemo trend za prihodnost, ki bi ga najkrajše opisal z besedami MAJHNO, HITRO, MOBILNO. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Skrbi, ki jih prinaša Internet Internet in svoboda govora: o o Nihče ni lastnik interneta, zato lahko nanj kdorkoli namešča kakršnekoli vsebine. Internet je pomemben informacijski vir, vendar na njem zasledimo tudi politično propagando, rasizem, pornografijo in druga sporna in nelegalna gradiva. Argumenti za nadzor: o o o o Preprečiti želimo dostop do obstoječih spornih gradiv. Preprečiti želimo, da bi otroci dostopali do neprimernih vsebin. Zagotoviti želimo učinkovit splet. Na njem je vse preveč neuporabne vsebine. Zagotoviti želimo spoštovanje avtorskih pravic. Argumenti proti nadzoru pa so: o o o Internet naj bi bil svoboden vir informacij. Neprimerne vsebine se dajo tako ali tako dobiti tudi na drugačne načine. Nadzor nas bo nekaj stal. Nadzorovanje je zelo težavno. Internet in kriminal: Nova tehnologija prinaša nove oblike kriminala. Zato morajo vlade vzpostavljati nove enote, ki to obravnavajo. In kakšne so naše skrbi: o o o Prestrezanje podrobnosti o naših kreditnih karticah Vdiranje v naše zasebne datoteke s kriminalnimi nameni. Prevarantske spletne strani, ki pridobivajo podatke o kreditnih karticah Razširjanje virusov in podobnih škodljivcev po internetu. Varnost na Internetu: Javnosti naj bi zagotovili varnost interneta naslednji ukrepi: o Pred prenašanjem podatkov le-te kodirajo oziroma zamešajo. Na strani prejemnika podatke spet uredimo oziroma dekodiramo. o Nivo dostopa do spletnih strani omejujemo z gesli. o Uporabljamo požarne zidove, ki filtrirajo prihajajoča sporočila in ščitijo lokalna omrežja pred virusi in vdori. Zloraba interneta je kazniva. Za boljšo varnost je priporočljivo, da si naložite antivirusni program. Eden takih brezplačnih je dostopen tudi na spletu in se imenuje AVG. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju INTERNET EXPLORER S pomočjo brskalnikov lahko »deskate« po spletu, kot bi brskali po svojem računalniku. Internet Explorer je najbolj popularen brskalnik, saj ga uporablja približno 90 % uporabnikov svetovnega spleta. Razlog za popularnost je, da je prednameščen in privzet od Microsoft Windows 98 dalje. S tem je Microsoft osvojil tekmovanje med Internet Explorerjem in Netscape Navigatorjem, svojim do tistega časa močnejšim tekmecem. To je tudi razlog, zaradi katerega je bila družba Microsoft tožena zaradi monopola. V zadnjem času Internet Explorer ponovno dobiva močno konkurenco, predvsem odprtokodni Firefox, ki ga po nekaterih raziskavah uporablja skoraj polovica slovenskih uporabnikov medmrežja. Prepoznaven je predvsem zaradi množice programskih napak, ki dopuščajo nevarno brskanje po medmrežju. Gumba »Nazaj« in »Naprej« : Če se želite vrniti na prejšnjo stran kliknete levo puščico, če želite iti na naslednjo stran v zaporedju že obiskanih strani kliknete desno puščico. Gumb »Osveži« : Če želite posodobiti trenutno stran ali pa če se stran ne odpre pravilno kliknite tale gumb. To je priročni kadar se kaj na strani ne prikaže pravilno, če stran »zmrzne«, se ne odpre do konca ali pa če smo na aktivni strani, ker se informacije sproti posodabljajo. Gumb »Stop« : S tem gumbom prekinemo prenašanje informacij s spletne strani na naš računalnik. Uporabimo ga, kadar želimo prekiniti nalaganje spletne strani, ali kadar predolgo traja nalaganje strani. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Gumb »Domov« : Če želite obiskati vašo domačo stran (prvo stran, ki se prikaže, ko zaženete brskalnik), kliknete tukaj. Gumb »Iskanje« : Če želite odpreti iskalni mehanizem s katerim lahko iščete pojme po Internetu, kliknete tukaj. Gumb »Priljubljene« : Tukaj lahko odprete vrstico s priljubljenimi povezavami, kamor lahko sami shranjujete povezave (bližnjice) do pogosto obiskanih spletnih strani. Tukaj lahko na isti strani odprete novo spletno stran, tako se hitreje pomikate med različnimi spletnimi stranmi. Naslovna vrstica : sem vnesite naslove spletnih strani (URL-je). Vrstica stanja : Levo spodaj je prikazano napredovanje pri nalaganju spletne strani, ko se naloži piše Done ( sl. končano). Shranjevanje vsebin iz spleta Vso vsebino, ki jo gledamo preko našega spletnega brsklalnika (Internet Explorerja), lahko shranimo na naš računalnik in jo uporabimo v naših dokumentih. Poglejmo si shranjevanje nekaterih najpogostejših oblik informacij: celotnih internet strani, besedila, slik, datotek. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Shranjevanje celotnih dokumentov Internet explorer nam ponuja možnost shraniti celotno internet stran, ki jo trenutno gledamo, vključno z vsemi slikami, tekstom in ostalimi elementi na strani. Postopek shranjevanja: V meniju Datoteka izberemo Shrani kot in odpre se nam naslednje pogovorno okno: Imamo možnost izbrati, kam shraniti spletno stran, pod katerim imenom in kakšnim formatom. Internet Explorer nam predlaga ime, a ga lahko spremenimo (V zgornji sliki je predlagano ime »Najdi_si«). Privzet format strani je HTML - to je format, ki ga znajo brati spletni brskalniki. Ko izberemo lokacijo in ime strani, kliknemo gumb Shrani. Če ne želimo shraniti strani imamo na voljo gumb Prekliči, ki nam zapre okno in razveljavi vse naše natipkane spremembe. Shranjevanje besedila Besedilo je najpogostejša oblika informacij na svetovnem spletu. Poleg shranjevanja celotnega dokumenta lahko shranimo tudi posamezne dele besedila. Besedilo bomo prenesli s pomočjo odložišča v program za delo z besedilom - v našem primeru Microsoft Word. Besedilo, ki ga želimo prenesti, moramo najprej označiti. To storimo z miško. Miškin kurzor postavimo pred izbrano besedilo, pritisnemo levi miškin gumb - ga držimo in povlečemo preko izbranega dela (označeno besedilo spremeni barvo ozadja) – slika spodaj, kjer so vidno označene tri vrstice (črno ozadje). Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Besedilo, ki je označeno moramo najprej prekopirati na odložišče. To storimo preko menija Urejanje in ukaza Kopiraj. Izbrano besedilo imamo sedaj na odložišču in ga lahko uporabimo v katerem koli programu za delo z besedilom. Mi bomo uporabili Microsoft Word. Zaženemo torej omenjeni program. V dokumentu se postavimo na prostor, kamor želimo skopirati naše besedilo in v meniju Urejanje izberemo Prilepi (lahko tudi klik na gumbek prilepi). Besedilo lahko sedaj poljubno preoblikujemo. Shranjevanje slik Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Sliko s spletne strani lahko shranimo na več načinov. Najlažji način je desni klik na sliko odpre se nam priročni meni (prikazan na sliki na drugi strani). Izberemo ukaz Shrani sliko kot (angl. Save Picture As…). Odpre se nam podobno pogovorno okno, kot pri shranjevanju celotne internet strani. Napišemo ime in izberemo lokacijo shranjevanja in pritisnemo gumbek shrani. Shranjevanje datotek · Datoteke, ki jih želimo shraniti, so ponavadi na voljo kot običajne povezave - na sliki spodaj imamo primer internet strani na kateri so povezave do posameznih datotek. Če kliknemo na neko povezavo do datoteke, se nam odpre pogovorno okno, ki nas vpraša kaj želimo z datoteko narediti. Na voljo imamo štiri možnosti: Odpri: datoteka se shrani v začasni prostor in se požene · Shrani: datoteko shranimo na poljuben prostor na disku (odpre se pogovorno okno) · Pre kliči: prekličemo shranjevanje · Več informacij: odpre nam pomoč, ki nam pove več o shranjevanju datotek ISKANJE INFORMACIJ PO SPLETU Velikost interneta in s tem spletnih strani še vedno skokovito narašča, zato potrebujemo iskalnike, ki znajo vse te spletne strani urediti in nam jih posredovati glede na naše želje. Iskalniki so danes že zelo dobro razviti, vendar pa predvidevam, da bodo vsako leto še boljši in "pametnejši". Izmed domačih spletnih iskalnikov se je najbolje izkazal Najdi.si. Tuji iskalniki so pokazali izjemne sposobnosti tudi v iskanju slovenskih strani, kar jim je bilo še pred leti velika neznanka. Najvišjo oceno sta dobila Google in Yahoo. Po raziskavi sodeč pa so se meta iskalniki razvili v zelo močne in neverjetno dobre iskalnike, ki pa za svoje rezultate zaposlijo predvsem druge znane iskalnike. Med meta iskalniki naj omenim DogPile. Slovenski iskalniki www.najdi.si Kdor poskuša z znanimi (tujimi) internetnimi iskalniki najti določeno slovensko spletno stran, se mu lahko zgodi, da bo zelo razočaran. Odgovori so pogosto nepopolni, zastareli ali pa jih sploh ni. Slovenija je pač majhna in s tem tudi zanimanje urednikov spletnih iskalnikov za vsebino na naših spletnih straneh. Toda tudi pri nas število spletnih strani strmo narašča, zato je uporaba slovenskega iskalnika še kako smiselna. Najdi.si nam poleg dobrega razvrščanja zadetkov omogoča tudi iskanje oseb (elektronskih naslovov), poslovnih oseb (prek registra), omogoča napis različnih sklonov besed (npr. napišemo "računalnik", pa nam bo poiskal tudi tiste strani, ki se začnejo ali pa vsebujejo besedo "računalniški") ter še mnogo drugih. Zna pa tudi poiskati besedo, katera vsebuje šumnike, čeprav so le ti napisani v različnih standardih. Išče tudi slike, avdio in video zapise, novice, ki jih zajema iz 32 virov in ima vgrajen zemljevid Slovenije. Lahko rečemo, da je trenutno najboljši iskalnik pri nas. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju www.matkurja.com Najstarejši slovenski iskalnik, na katerem najdemo ogromno podatkov o Sloveniji. Iščemo lahko tudi po kategorijah (Posel in ekonomija, Umetnost in kultura, Računalništvo in internet, Vlada in Zakon, Izobraževanje in znanost, Družba in mediji, Šport in prosti čas). Idealen je za iskanje slovenskih spletnih strani študentov, dijakov in drugih nadebudnežev, ter dnevne nove spletne povezave t.i. What's new (kaj je novega). Na strani so tudi potovanja, e-zmenki, zaposlitev, … www.slowwwenia.com Na začetni strani se odprejo zadnje novice dneva, vreme, možnost pošiljanja e-voščilnic. Zanimiva je možnost prevajanja kratkih besedil iz angleščine v slovenščino in obratno. Lahko oddate in berete male oglase, grafite ali pa se povežete na trgovski portal. Tuji iskalniki www.google.com Če iščete le navaden dober iskalnik, brez oglasov in drugih navlak, vas bo Google očaral. Iskanje mu je v užitek in brez problemov najde vse. Na prvi strani izberemo iskanje po celotnem spletu ali pa samo po straneh v državi Slovenija. Navadno iskanje poženemo z gumbom Iskanje Google, če pritisnemo na gumb Klik na srečo pa nas vrže kar na prvo izbrano stran. Tukaj imamo tudi možnost odpreti brezplačen predal za elektronsko pošto, ki slovi po tem, da ima veliko prostora. Ko zaženemo iskalnik Google, le ta prepozna regijo v kateri se nahajamo in nam ponudi uporabniški vmesnik v lokalnem jeziku. Z njim lahko enostavno iščemo tudi slike. www.altavista.com Altavista omogoča poleg iskanja po spletnih straneh tudi iskanje po slikah, po video in audio posnetkih (tudi mp3 zvočne datoteke). Zanimiva je možnost Babel Fish Translation, kjer lahko prevedete besedilo, ki ga odtipkate ali pa kar cele spletne strani iz angleščine v 12 drugih jezikov in obratno. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju www.yahoo.com Pred Googlom verjetno najbolj priljubljen in obiskan iskalnik.Yahoo! zelo dobro pišče tudi slovenske strani. Tukaj lahko dobite svoj elektronski naslov, kupujete na dražbi, izveste novice, poiščete glasbo, filme, igre, klepetate in še in še. Če želite spozanti vse funkcije si morate vzeti čas in jih pregledati. Ena izmed slabosti je ta, da išče samo po svojem katalogu. Tuji metaiskalniki Metaiskalniki so iskalniki, ki za svoje iskanje zaposlijo predvsem znane in dobre tuje iskalnike, rezultate pa nekateri razvrstijo, glede kvalitete iskalnika in podobno, drugi pa jih podajo le kot najboljših 20 zadetkov vsakega iskalnika posebej. www.dogpile.com Med uporabniki najbolj priljubljen, išče po vseh največjih iskalnikih, ne po slovenskih iskalnikih. Pokaže nam 10 najboljših zadetkov iz posameznega iskalnika. Na strani je napisanih tudi nekaj najbolj iskanih besed. V letu 2007 je bil izbran za najboljši metaiskalnik po raziskavah J.D. Power & Associates. www.metacrawler.com Eden izmed najstarejših meta iskalnikov na spletu. Na začetni strani ima rubriko MetaSpy v kateri lahko pokukamo kaj ljudje po svetu trenutno iščejo. Za vsak rezultat tudi napiše v katerem iskalniku ga je našel, izpiše kratek opis strani in spletni naslov. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Zakaj potrebujemo iskalnike? Na kratko: zato, ker nam pomagajo do željene informacije. Na spletu je namreč na milijone strani, iskalniki se trudijo namesto nas, prebijajo se skozi večino teh strani in nam priporočajo le najboljše med tistimi, ki jih potrebujemo oz. smo jih iskali. Tukaj ustreza pregovor: Čas je denar! Zakaj je en iskalnik boljši od drugega? Prvič: za uporabnika je važno, koliko spleta pregleda posamezen iskalnik. Dejstvo je, da tudi dandanašnji iskalniki pregledajo zmeraj manj svetovnega spleta. Govori se, da v povprečju posamezen iskalnik pregleda le kakšnih 20 odstotkov vsega svetovnega spleta. Drugič: Še pomembneje pa je, da nam iskalnik med prve zadetke zmeraj izpiše le najboljše strani (informacije), ki smo jih od njega zahtevali. Na eni strani obstajajo nekakšni "lokalni" imeniki in iskalniki ter na drugi strani "globalni". Kateri so boljši? Tukaj je važen namen vašega iskanja. Npr. če ne obvladate tujih jezikov, vam je v interesu, da vam iskalniki (imeniki) podajo zahtevane strani, ki so v slovenskem jeziku. Svetujem, da v takšnem primeru raje uporabljate kakšen (lokalni) slovenski imenik in/ali iskalnik, saj je velika verjetnost, da bo ta bolje preiskal domač teren kot pa globalni iskalnik. Zanimivost: še pred časom se je vedelo, da imajo nekateri globalni iskalniki težave z nekaterimi znaki: šumniki ali znakom &. Naš nasvet: - Ko iščete informacije (spletne strani z določeno temo) uporabite več različnih iskalnikov in imenikov! - Vzemite si čas. Nikoli ne boste določene teme dobro pregledali v nekaj urah ... še nekaj dni bo premalo. Več boste iskali lažje boste našli. - Uporabite različna gesla (besede, besedne zveze). Vpisujte fraze, rezultati bodo boljši. - Komunicirajte! Znanci ali prijatelji vam lahko včasih pomagajo bolj, kot vsi iskalniki in imeniki skupaj. Primer: Iskal sem dobre strani o ferrariju, zadetkov milijone (!?!?), potem se spomnim na našega "formulaša" Aleša, oboževalca "rdečih Italijanov" in dobre povezave so bile čez nekaj minut že med mojo elektronsko pošto. Če iščete slovenske ali tuje iskalnike jih boste zagotovo našli na strani; www.iskalniki.com Možnosti pri iskanju Pri iskanju je največkrat težava v tem, da programu ne znamo povedati, kaj nas zanima, ne pa da v svoji bazi ne bi imel nič primernega za nas. Zato nam ti programi ponujajo bolj ali manj prijazne uporabniške vmesnike z različnimi možnostmi za opis iskanih dokumentov. Kljub različnosti v načinu delovanja ima večina iskalnih programov nekatere možnosti za opis iskanega, skupne. Specifične možnosti so bile pri posameznih iskalnih programih že naštete, tu pa bodo prikazane nekatere splošne ter na koncu primerjalne tabele. Nekatere so dostopne v osnovnem, nekatere le pri naprednem (advanced search, custom search, power search, ... ) iskanju, odvisno od programa. To so: Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Razlikovanje velikih/malih črk (case sensitivity): uporabno, če iščemo kako ime. Nekateri iskalni programi upoštevajo razlikovanje samo za besede, ki vsebujejo velike črke. Fraze: besede, ki morajo nastopati dobesedno tako kot v vnosnem polju npr. "ink-jet printer". Podaljševanje besed (wildeard expander): iščemo le po korenu besede. Npr. tisk* za tiskalnik, tiskalniki, tisk, tiskovina, tiskanje, ... Potrebne / prepovedane besede: seznam besed, ki v dokumentu morajo biti (+) oz. jih ne sme biti (-). Primer: Lotus +products +new -Notes Vsebovan OR / AND: prikaz dokumentov z vsaj eno / vsemi od naštetih besed (možnost odločanja). Včasih veljata tudi znaka & in 1. Logični izrazi: možnost vnosa logičnih izrazov z operaterji AND, OR, NOT (in morda še kakšnega npr. NEAR) v vnosno polje iskanja. Primer: "Windows XP" AND course AND (London OR Vienna) AND NOT January Iskanje po poljih (search fields): glede na vsebino navedenega polja dokumenta (title, author, keywords, URL). Časovno omejevanje rezultatov: tipa od _ do _ ali zadnjih _ dni/mesecev/let. Fokusiranje - iskanje znotraj rezultata: ponovno iskanje znotraj zadetkov ali ponovno iskanje na podlagi zadetka, ki najbolj ustreza (More Like This). Rangiranje rezultatov po ustreznosti (relevance ranking): ocenjevanje skladnosti rezultatov z našim iskanjem, navadno v odstotkih. Nadzor nad rangiranjem rezultatov: možnost vplivanja na prikaz rezultatov, npr. po ustreznosti, po datumu, po lokaciji (Sort by Site) Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju ELEKTRONSKA POŠTA Kaj je elektronska pošta? Pod nazivom "elektronska pošta" se skriva eden izmed servisov Interneta, ki omogoča pošiljanje sporočil in podatkov med posameznimi uporabniki Interneta. Ti se lahko nahajajo v sosednji sobi ali pa na drugem koncu sveta. Hitrost in fleksibilnost elektronske pošte je ena od glavnih prednosti tega medija pred običajno pošto. Od trenutka, ko uporabnik odda pošto, do trenutka, ko ta prispe v e-mail nabiralnik naslovnika mine od nekaj sekund do največ nekaj minut, če so povezave do ciljnega strežnika ravno tisti trenutek zelo obremenjene. Elektronska pošta je tudi sicer zelo prilagodljiv medij. Čeprav so pod besedo "elektronska pošta" večina uporabnikov običajno predstavlja le tipkana besedila, lahko dejansko pošiljamo še veliko več - besedilu lahko pripnemo poljubno datoteko, dodamo zvočni posnetek ali celo krajši film. Kaj je elektronski naslov? Elektronski naslov je sestavljen iz dveh delov. Ločuje ga znak @, ali po domače afna, opica. Prvi del naslova je dejansko ime ali vzdevek uporabnika. Za @ pa sledi domena. Domena je sestavljena, od desne proti levi, iz končnice (lahko je to .si [država], mil [vojska], '" net [network]), sledi ji ime "prve" domene in nato imena računalnikov. Kako pridobimo elektronski naslov? Če pri vašem internet ponudniku niste dobili elektronskega naslova, si lahko brezplačno naredite svoj elektronski naslov. V zadnjem času se vse bolj uporablja elektronska pošta preko spleta. Brezplačni naslov pridobimo pri enem od ponudnikov kot so: www.hotmail.com www.gmail.com Pošto lahko pošiljamo in pregledujemo z brskalnikom, kar pomeni, da to lahko naredimo na kateremkoli računalniku, ki je povezan v internet. Torej naredimo si svoj brezplačni elektronski naslov! Odpravimo se na naslov http://www.gmail.com. Če želimo ustvariti nov naslov, se moramo najprej registrirati. Kliknemo gumb Ustvarite račun (samo prvič, ko se registriraš, za uporabo predala naslednjič vpišeš Uporabniško ime in Geslo). Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Ko kliknete na gumb Ustvarite račun se pokaže naslednje okno: Tukaj izpolnite vsa okna in sicer: Ime: Priimek: (pri obeh lahko uporabite šumnike in veliki začetnici) Željeno prijavno ime: (levi del vašega elektronskega naslova. Ponavadi je sestavljen iz imena in priimka, napisano z malimi črkami in brez šumnikov, vmes je lahko pika, ni pa obvezno. Desni del elektronskega naslova se nahaja za znakom @ in je ime strežnika, v našem primeru je to @gmail.com) gumb Preverite razpoložljivost (lahko se zgodi, da je predal že zasedel vaš soimenjak, lahko dodate kakšno številko ali premečete črke.) Izberite geslo: (vpišite gaslo, ki ga ne boste pozabili, sestavljeno iz 8 znakov, lahko črke in številke razen šumnikov in posebnih znakov. Zraven vam pokaže kako močno geslo ste izbrali.) Znova vnesite geslo: (ko tipkate geslo se izpisujejo črne pike, zato da vam kdo ne prebere vašega gesla, da se pa niste zmotili sami, ga morate ponovno vnesti.) Varnostno vprašanje: (tukaj izberete že ponujeno vprašanje ali ga napišete sami. To vprašanje naj bo o nečem kar veste samo vi. Če boste pozabili geslo, vam bo pravilen odgovor na to vprašanje odprl vaš predal.) Preverjanje z besedo: (angl. verification – zaradi varnosti na Internetu) Pogoji storitve: (tukaj lahko preberete pogoje gmaila in če se z njimi strinjate, pritisnite gumb: Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju In postali ste ponosni lastnik elektronskega poštnega predala! Potem vas program sam prestavi v vaš poštni predal. Sedaj pa poglejmo kako vstopamo v predal, ko imamo že ustvarjen račun: Desno pod Goggle račun vnesite: Uporabniško ime: ime.priimek Geslo: in kliknite gumb Prijava. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Odpre se vaš poštni predal: Branje in pošiljanje elektronske pošte Na prvi sliki je Inbox (naš predal). Tukaj vidimo vso pošto, ki se nahaja v našem predalu. Napisan je pošiljatelj, ime sporočila, velikost, ali ima pripeto kakšno datoteko in čas kdaj je bilo sporočilo dostavljeno v naš predal. Če želimo sporočilo prebrati, kliknemo na naslov sporočila. Če želimo odgovoriti pošiljatelju, kliknemo na gumb Odgovori. Napišemo sporočilo in nato pritisnemo gumb Pošlji. Če želimo poslati novo sporočilo kliknemo na gumb Novo sporočilo. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju DIGITALNA FOTOGRAFIJA Fotografija je področje, ki se vsaj malo dotakne skoraj vsakogar. Le kdo ne vzame s sabo fotoaparata, ko izkoristi prosti čas in gre na morje ali na potovanje? Le tako si lahko še po dolgih letih prikliče pred oči zanimive in lepe trenutke. Vedno bolj pomemben pa postaja fotoaparat tudi v poslu za dokumentiranje raznih poslovnih dogodkov, izdelkov, storitev in za marketing. Digitalna fotografija v zadnjih letih vedno bolj izpodriva klasično. Sodobni digitalni fotoaparati nudijo uporabnikom mnogo več kot klasična fotografija, zato se tudi vse bolj uveljavljajo. Razlika med navadno in digitalno fotografijo je v obliki zapisa slike. Zapis na filmskem traku je analogna fotografija, digitalna fotografija pa je zapis na elektronski medij (najprej spominsko kartico, nato na disk ali cd). V digitalnih aparatih je namesto filma vgrajen elektronski čip CCD, ki je sposoben zaznati količino in barvo svetlobe. Priključen je na elektronsko vezje, ki iz vseh točk CCD čipa sestavi digitalno sliko. To sliko je mogoče prikazati na ekranu računalnika ali TV sprejemnika ali pa jo natisnite na tiskalnik. (CCD ang. charge-coupled device - senzorski čip v fotoaparatu, ki pretvori svetlobo v digitalno informacijo. CCD čip ima 4 barvne senzorje - po enega za rdečo in modro ter dva za zeleno barvo.) Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Katere so prednosti digitalne fotografije? • ostre slike z veliko globinsko ostrino zaradi manjših in bolj občutljivih senzorjev; • močno približane (zoomirane) slike in makrofotografije brez menjave objektivov; • takojšnji pregled slik in možnost ponovitve neuspešnih posnetkov; • prihranek časa in prostora pri urejanju fotografij ali diapozitivov; • majhne dimenzije in teža, ki olajšajo prenašanje in omogočajo mirne slike; • enostavna uporaba, odlične avtomatske nastavitve za začetnike in ročne nastavitve za bolj ustvarjalne; • obilo dodatnih možnosti kot so snemanje filmčkov, zvokov, spomin za več sto fotografij z največjo kvaliteto, različne nastavitve. Digitalne fotoaparate lahko kupite kjerkoli: v veleblagovnicah, pri fotografih, v računalniških trgovinah, na internetu in v kataloških prodajah. Žal pa čisto povsod prodajalci lahko postrežejo le s podatki o megapikslih in zoom-u. Kakšne bodo videti fotografije, se ne da videti skoraj nikjer. Prav tako so redke trgovine, v katerih lahko kupec fotoaparat tudi preizkusi. Kateri faktorji naj bi vplivali na izbiro fotoaparata? Na žalost je v večini primerov nakup kompromis med željami in ceno. Lahko rečem, da je dobra odločitev plod potrošenega časa, ki ga žrtvujemo za brskanje po revijah in spletnih straneh, ki ponujajo primerjave in analize raznih fotoaparatov. Preden pa se spustimo v podrobnosti, je dobro vedeti, za kaj bomo fotoaparat rabili. Zato je prav, da se najprej vprašamo: o o o o kakšna bo zahtevana končna kvaliteta in velikost slike iz kakšne razdalje in v kakšnih pogojih bomo večinoma fotografirali kako hitro bomo fotografirali in koliko spretni bomo navsezadnje pa tudi, koliko opreme smo pripravljeni nositi s seboj Amaterski digitalni fotoaparati delujejo na podobnem principu kot klasični fotoaparati, le da sliko posnamejo z elektronskim senzorjem, objekt pa namesto v iskalu vidimo na zaslonu iz tekočih kristalov. Senzor je trikrat manjši kot film, zato so ustrezno krajše tudi goriščne razdalje. Posnetek se shrani v obliki digitalnega zapisa v spominsko kartico. Sliko se v trenutku posnetka vidi na zaslonu in se jo lahko takoj ali kasneje izbriše iz spomina, če nam le-ta ni všeč. Na spominsko kartico se lahko shrani od nekaj dobrih pa tja do nekaj sto slabših fotografij, pač odvisno, kakšno ločljivost slike se zahteva in kakšna kartica se uporabi. če zmanjka prostora na kartici, se lahko zapisi prekopirajo na disk osebnega računalnika in se vsebino kartice izbriše ali pa se enostavno vstavi drugo spominsko kartico. Za posnetek se lahko uporabi avtomatske nastavitve, ali pa se parametri (zaslonka, čas osvetlitve in drugo) nastavijo ročno. Velika prednost digitalne kamere je v tem, da se lahko posnetek takoj natisne s posebnim tiskalnikom za fotografije na foto papir formata A6 ali pa prenese na računalnik, se še po potrebi dodatno obdela in natisne z navadnim barvnim tiskalnikom. Za sliko nam torej ni treba čakati, da postrelimo film do konca in čakamo razvijanje filma, ampak si lahko posnete slike ogledamo takoj na ekranu ali natisnjene z omenjenim baterijskim tiskalnikom kar na terenu. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju LOČLJIVOST ali RESOLUCIJA je pojem, ki pove, koliko točk je zapisanih na neki površini in se ponavadi izrazi v točkah na palec (po angleško DPI - Dots per Inch). Tako pomeni 254 DPI celih 10 točk na mm (100 točk/mm 2), kar je tudi meja zaznavanja zdravega očesa, zato se za boljše tiske ponavadi uporablja ločljivost 300 DPI. Pri manj točkah se vidi posamezne točke oziroma zrnatost, večje ločljivosti pa se uporabijo le za povečave slik. Pogosto je nerazumljiva tudi ločljivost. Vse ločljivosti se ponavadi podajajo na neko dimenzijo. Za digitalno sliko je definirano število točk po dolžini × število točk po širini, ko pa sliki dodamo še dimenzijo, se število točk preračuna v število točk na mm oz palec. Pri ekranu pomeni ločljivost 1024×768 pač 1024 točk na širino in 768 na višino ekrana. Ločljivost digitalne slike se določa s številom točk na velikost slike, na velikost datoteke pa vpliva še format datoteke in barvna globina oz. število posnetih barv. Digitalni aparati izdelajo datoteke različnih formatov, vendar se povečini zaradi dragih spominskih kartic uporablja format JPG. Skenerji posnamejo sliko z 24, 32 in celo 48 bitno barvno globino, izdelajo pa lahko datoteke raznih tipov, pač odvisno od programa in se dajo večinoma prevesti iz ene oblike v drugo, vendar moramo natančno vedeti, kaj se pri spremembi formata zgodi, sicer lahko izgubimo podatke o barvah. Tiskarne uporabljajo datoteke tipa TIF, kjer so definirane vse barve posebej in se tudi posebej tiskajo s sublimacijskimi tiskalniki. Za Internet se uporabljajo pretežno stisnjene datoteke tipa JPG z ločljivostjo 72 oz 96 DPI, zato programi shranjujejo JPG slike tako, da samodejno spremenijo velikost slike in prilagodijo ločljivost na 96 DPI. Velikost datotek je odvisna od namembnosti slike. Posnetek z digitalko 1600×1200 se shrani v obliki 24 bitnega JPG formata, datoteka pa meri 1,2 MB. če tako sliko pretvorimo v TIF ali kakšen drug večplastni format, nastane desetkrat večja datoteka in jo je smiselno shraniti na zgoščenko, sicer imamo v enem mesecu zapolnjen računalniški disk, vendar je to nesmiselno, ker TIF format potrebujemo le za tisk. Z digitalnim fotoaparatom je torej smiselno shraniti originalno JPG datoteko in iz te po potrebi izdelati TIF datoteko za tisk oz. zmanjšati velikost slike na 80 - 140 KB za Internetne predstavitve. Za pošiljanje slik po elektronski pošti ali objavljanje na spletnih straneh je dovolj velikost slike 640 × 480. Za fotografiranje na vaših fotoaparatih pa nastavite ločljivost 1600 × 1200. Slika1 (196 KB) Slika 2 (41 KB) Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Izdelava digitalne fotografije Za začetek izberete način slikanja AUTO , to pomeni, da vi samo poiščete objekt, ki ga boste slikali in pritisnete na sprožilec, ostalo naredi aparat sam. Moramo pa biti pozorni: 1. pritisnemo gumb za slikanje samo narahlo, da aparat izvede vse potrebne nastavitve (izmeri svetlobo in nastavi potreben čas oziroma zaslonko, izostri sliko do objekta, ki ga slikate.) 2. Po teh nastavitvah pritisnite gumb do konca, da se izvede samo slikanje. Lučka ob iskalu začne utripati, kar pomeni, da se slika zapisuje na spominsko kartico. Za ogled slik aparat preklopite v način za predvajanje slik. Naprednejše fotografiranje Včasih pa ne zadostuje AUTO način slikanja, ampak boste želeli sami nastaviti kakšen način slikanja boste uporabili. Vse nastavitve boste našli na gumbu MENU in možnosti se bodo prikazale na LCD zaslonu. Goriščna razdalja Ali zoom je razmik med lečami v fotoaparatu. Fotoaparati imajo ponavadi razpon od 35 mm do 300 ali 400 mm, nekateri naprednejši začnejo pri 28 mm. Če torej fotografiramo z 28 mm bomo videli širok kot (hiše s pokrajino recimo)… če pa zoom povečamo na npr. 300 mm bo na sliki samo nek detajl (streha neke hiše, dimnik…). Svetloba Svetlost fotografije določamo s tremi faktorji: osvetlitvenim časom, zaslonko in ISO. Osvetlitveni čas je čas, ki ga bo fotoaparat potreboval, da najde svetlobo, ki jo bo spustil na tipalo. Večina fotoaparatov omogoča čase osvetlitve od nekaj sekund do 1/1000 sekunde, naprednejši kompakti omogočajo čase od 30 sekund do 1/4000 sekunde. Krajši kot je čas zajema, manj časa ima aparat, da najde svetlobo. Če torej izberemo čas 1/4000 sekunde, bo fotoaparat zelo hitro naredil sliko in bo zato zelo temna. Daljši kot izberemo čas, več svetlobe bomo spustili na tipalo, svetlejša bo slika. S krajšim časom tudi »zamrznemo« gibanje (pri fotografiranju ljudi, ali stvari, ki se premikajo). V sončnem dnevu ponavadi nastavimo čas nekje okrog 1/250 sekunde. Paziti moramo tudi na goriščno razdaljo. Če fotografiramo pri 300 mm, izberemo čas 1/250 ali 1/500 sekunde. Če fotografiramo na 50mm, izberemo čas 1/50 ali 1/60 sekunde. Pri uporabi funkcije »auto« bo fotoaparat sam izbral vse nastavitve. Če želimo sami določiti čas izberemo fukcijo Tv (ponekod S). Sami bomo izbrali čas osvetlitve, fotoaparat pa bo sam prilagodil ISO in zaslonko. Zadeva je uporabna, kadar smo recimo v avtomobilu in želimo poslikati nek objekt mimo katerega se peljemo (nimamo časa nastavljati več stvari). Izberemo čas npr. 1/1000 sekunde, da zamrznemo gibanje, fotoaparat pa bom sam priredil ostale nastavitve. NAMIG: človeka, ki hodi mimo nas »zamrznemo« s časom približno 1/300 sekunde (z uporabo tega časa bomo dobili lepo, čisto sliko). Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Zaslonka Zaslonka je kot en »krogec« v fotoaparatu. Če krogec odpremo, je večji, več svetlobe bo prišlo na tipalo. Bolj kot krogec zapiramo, manj svetlobe bo prišlo na tipalo. Zaslonka je označena s črko f. Aparati omogočajo zaslonke od f2,8 do f8, nekateri do f11. f2,8 pomeni bolj odprto zaslonko, f8 pa bolj zaprto. Če torej rečemo, da bomo zaslonko zmanjšali (potrebujemo/želimo manj svetlobe) v bistvu pomeni, da bomo uporabili npr. f8. Če zaslonko povečamo (potrebujemo/želimo več svetlobe), nastavimo na f2,8. Pri zoomiranju manjša zaslonka pomeni bolj zamegljeno ozadje – manj globine. Če želimo sami določiti koliko odprta bo zaslonka, fotoaparat pa naj izračuna ostalo, uporabimo nastavitev A (ponekod Av). NAMIG: V slabih svetlobnih pogojih nastavimo zaslonko na najnižjo vednost, za slikanje pokrajin v lepem vremenu nastavimo zaslonko na najvišjo vrednost. ISO Iso predstavlja občutljivost tipala. Večja kot je številka, bolj občutljivo je tipalo, več svetlobe pride na tipalo. Z večanjem ISO se veča tudi zrnatost fotografije (šum). Fotoaparati omogočajo ISO od 100 do 400, naprednejši pa od 80 do 1600. Slabši kot so svetlobni pogoji, večji ISO bomo morali uporabiti, da dobimo več svetlobe. Vse tri stvari so bistvene, da določimo pravo količino svetlobe. Skombinirati vse troje v optimalno fotografijo je že kar mala umetnost… potrebno je veliko vaje. Možnost odpravljanja rdečih oči Profesionalni fotografi rdeče oči popravijo pozneje s pomočjo računalniškega programa, pa vendar aparat ponuja možnost odpravljanja rdečih oči. Pri tej možnosti aparat najprej pobliskne in šele nato se sproži bliskavica, tako da oči že predhodno osvetli. Časovni zamik Včasih bi želeli biti na fotografiji tudi sami, takrat odložite aparat na ravno površino, nastavite vse potrebno in vklopite časovno proženje z zamikom. Ponavadi imajo aparati različne čase od 3 do 10 sekund zamika ali celo več. Temno ali svetlo ozadje Včasih se zgodi, da želimo na hitro slikati neki objekt, ki je temen in stoji pred svetlim ozadjem. Takrat pomerimo aparat v neki enako oddaljen objekt z drugačno svetlobo, pritisnemo sprožilec do polovice, da se fotoaparat nastavi, potem pa premaknemo aparat in slikamo drug objekt, tako v bistvu prelisičimo avto nastavitve. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Uporaba programa photoshop online Na spletnem naslovu www.photoshop.com lahko preiskusite brezplačni program za urejanje fotografij. Za preizkus lahko pritisnete na gumb TEST drive zgoraj desno, če vam je urejevalec všeč, pa se lahko vpišete (gumb SIGN IN) kot uporabnik s svojim elektronskim naslovom in geslom. Tako boste dobili tudi prostor na strežniku, kamor boste lahko naložili in shranjevali svoje fotografije. S testnim programom lahko preizkusite urejanje na primerih fotografij, ki so že naložene. Izberemo fotografijo in nanjo kliknemo, ko se pokaže v polni velikosti, lahko izbiramo med več ukazi spodaj pod fotografijo. Ukaz EDIT: na desni strani fotografije se odpre nov meni z ukazi za urejanje fotografij: Crop & Rotate – Obreži in zasukaj Resize – Spremeni velikost Auto Correct – računalnik samo popravi fotografijo (svetlobo,..) Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Exposure – Izpostavljenost Red-Eye – Rdeče oči Touchup – Retuširanje Saturation – Moč barve White balance – ravnovesje beline Highlight – Spremeni svetlost slike Fill light – Dodajanje flasha Sharpen – Izostriti Soft focus - Omehčati Ukaz DECORATE: na desni strani se odpre nov meni z ukazi za okraševanje, oz. »fotomontažo« fotografij Text – dodaj besedilo Bubbles – dodaj govorne in miselne oblačke Stickies – dodaj nalepko Party – dodaš animacije balončkov,… Animals – dodaš animacije živali Costumes - preobleke Sports – športni pripomočki Miscellaneous – razni vzorci Expressions - izrazi Frames – okvirji Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju V tem programu lahko izdelate tudi svoj album fotografij z dodanimi komentarji, ki si jih lahko ogledajo tudi vaši prijatelji. Fotomontaža Ogledali si bomo še kako lahko naredimo preproste fotomontaže s pomočjo programa Slikar, ki ga najdete med Pripomočki v okolju Windows. (Start – Vsi programi – Pripomočki – Slikar) Naročanje slik preko Interneta Slike lahko kar iz našega računalnika pošljemo preko interneta do laboratorija, kjer nam jih razvijejo in po pošti vrnejo domov. Pogledali si bomo na primeru Pošte Slovenije. Gremo na spletni naslov: www.posta.si Kliknemo na gumb Razvijanje fotografij in prenesemo program za pošiljanje na svoj računalnik. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Uporaba bankomata Bankomat je najpreprostejša pot do gotovine, na njih pa lahko opravite tudi nekatere druge bančne storitve: preverjanje stanja, plačilo posebnih položnic, zamenjavo osebne indentifikacijske številke (PIN) za kartico BA Maestro, polog gotovine in polnjenje računov mobilnega telefona. Njegovo uporabo poglejmo na spletni strani NLB, kjer imate videopredstavitev bankomatskih storitev. Enako se uporablja tudi bankomate drugih bank: http://www.bankart.si/si/ponudba/upravljanje_mreze_bankomatov/video/ Osnovne informacije na bankomatu: za poslovanje potrebujete Maestro, MasterCard ali Visa kartico in osebno številko (PIN) gotovino lahko dvigate do zneska vašega osebnega dnevnega limita, v okviru stanja na računu po opravljenem dvigu na zaslonu izveste novo stanje na računu. Lastnosti in ostale prednosti: pri vnosu osebne številke se lahko dvakrat zmotite, pri tretjem poskusu pa bo bankomat zadržal kartico; vrnili vam jo bodo v poslovalnici, ki vodi vaš račun, pri dvigu "znesek po izbiri" lahko dobite tudi potrdilo o dvigu; potrdilo lahko prejmete tudi za "informacijo o stanju", prek menija GSM kartica si lahko izberete enega od ponujenih zneskov in napolnite svoj mobilni telefon, omogočajo zamenjavo osebne indentifikacijske številke (PIN) za kartico BA Maestro, do gotovine in vpogleda v stanje lahko pridete tudi imetniki mednarodnih kartic MasterCard in Visa. Vse o bankomatih izveste tudi na spodnji povezavi: http://deepblue.uni-mb.si/lukoper/uporaba_bankomata/index.html Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Uporaba mlekomata Mlekomat je avtomat za prodajo svežega mleka, ki ga ustekleniči ob naročilu. Na mlekomatu so izobešeni podatki o trenutni pošiljki svežega mleka. V primeru odstopanja od ustaljenih postopkov avtomat preneha delovati, to velja predvsem v primeru, če je avtomatu mleko starejše od 24 ur ali pa če mleko preseže določeno temperaturo. Mlekomati so postavljeni po več krajih v Sloveniji, pojavili so se leta 2009. V mlekomatih je mleko sveže in ni pasterizirano. FDA (Uprava za prehrano in zdravila) in CDC (Center za nadzor in preprečevanje bolezni) opozarjata o nevarnostih surovega mleka, ki ni pasterizirano, in o dejstvu, da je lahko za potrošnika nevarno ne glede na to, kako skrbno je proizvedeno. Omenjeni organizaciji priporočata pasterizacijo surovega mleka, saj raziskave ne kažejo nobenih pomembnih razlik v hranilni vrednosti pasteriziranega in surovega mleka. Pri mlekomatu imate možnost nakupa plastičnih steklenic, ali pa ga natočite v svojo embalažo. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Uporaba parkomata Parkomat je naprava, ki omogoča hiter in enostaven nakup parkirnega listka. Parkirišča v Kranju: Parkiranje na območjih, kjer parkiranje ni časovno omejeno: Prva ura parkiranja je brezplačna, vsaka začetna nadaljnja ura stane 1 €. Prav tako na teh lokacijah brezplačno lahko parkirate vsak dan med 20. in 6. uro ter ob sobotah in nedeljah. Parkirišča: Pri Čebelici ob Likozarjevi cesti pred Avlo Mestne občine Kranj na Sejmišču pred Zdravstvenim domom Kranj. Prva ura brezplačna, vsaka začeta nadaljnja ura 1 €. Pri vstopni zapornici vzamete listek, s katerim ob povratku plačate parkirnino na bližnjem avtomatu. V primeru, da niste prekoračili neplačljivega termina (1 ura), listek, ki ste ga prejeli ob vhodu, vstavite v izhodno zapornico in zapustite parkirišče. Modre cone, kjer je parkiranje časovno omejeno na dve uri. Parkirišča so označena z modrimi talnimi oznakami. Prva ura parkiranja je brezplačna za imetnike parkirne kartice MOK, druga ura parkiranja pa stane 1€. Parkirišča: Gregorčičeva ulica Slovenski trg Na Skali ob Likozarjevi cesti na Hujah pred stavbo Gorenjske banke ob Bleiweisovi cesti parkirišče pred Staro pošto. Ko parkirate v modri coni, na najbližjem parkomatu s pomočjo parkirne kartice dobite parkirni listek in ga postavite na vidno mesto v avtomobilu. Listek za brezplačno parkiranje dobite za eno uro vsak dan, a le enkrat na dan. Če nimate parkirne kartice MOK, lahko parkirnino plačate s kovanci ali preko mobilnega telefona (vendar v tem primeru prva ura parkiranja ni brezplačna). Parkirna kartica Parkirno kartico (4 oz. 8 €) kupite v sprejemni pisarni, v pritličju Mestne občine Kranj. Kartica je plačilno sredstvo. Kartica vam hkrati omogoča vsak dan eno uro brezplačnega parkiranja v modri coni. Vstavite jo v parkomat in izberete čas parkiranja »1 ura«. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Zakaj je dobro imeti kartico? Z njo lahko vsak dan eno uro brezplačno parkirate. Imate jo vedno pri roki, saj je enostavno plačilno sredstvo. Tako ne boste npr. iskali ustreznih kovancev ali uporabljali mobilnega telefona za plačevanje parkirnine. Kako plačamo parkirnino? V modri coni (parkomati) in na parkiriščih, kjer trajanje parkiranja ni časovno omejeno (avtomatske blagajne), je pa plačljivo, uporabniki parkirnino lahko plačajo z gotovino, s parkirno kartico MOK, mobilnimi telefoni ali plačilnokreditnimi karticami. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju
![Priročnik celostne grafične podobe [pdf, 9.01 MB]](http://cdn3.abcdocz.com/store/data/002681557_1-0aa2101b33d4d335ac25fa1878fcf028-250x500.png)
© Copyright 2024