ŠOLA PSIHODINAMSKEGA
PSIHOTERAPEVTSKEGA PRISTOPA
Vpis 2013/ 2014
Kazalo
1. Uvodne informacije
2. Certifikat evropske konfederacije psihoanalitičnih pristopov in
.....evropska diploma iz psihoterapije
3. Psihodinamska psihoterapija
4. Program šole psihodinamske psihoterapije
4.1. Praktični del izobraževanja
Individualna osebna izkušnja
Skupinska osebna izkušnja
Asistenca v skupini
Supervizija
4.2. Teoretični del izobraževanja
Predavanja
Seminarska srečanja
Tutorska skupina
Obveznosti edukantov
4.3. Predmetnik
Prvi letnik
Drugi letnik
Tretji letnik
5. Nazivi v psihodinamskem pristopu
6. Predstavitev predavateljev
7. Vpis
Priloga: Prijavnica za vpis v šolo psihodinamskega psihoterapevtskega pristopa
1. Uvodne informacije
Šola psihodinamskega psihoterapevtskega pristopa je organizirana v okviru INŠTITUTA
ZA PSIHODINAMSKO PSIHOTERAPIJO. Predavanja večinoma potekajo na lokaciji šole v
Ljubljani. Skupine za osebno izkušnjo delujejo v Ljubljani, v pomladansko-poletnem času
tudi na sedežu Slovenskega društva za globinsko psihološko psihoterapijo v Marezigah nad
Koprom.
Za vse informacije smo dosegljivi na:
Naslov: Inštitut za psihodinamsko psihoterapijo
Trg Mladinskih delovnih brigad 5, 1000 Ljubljana
Telefon: + 386 (0)40 333 576
E- naslov: [email protected]
Spletna stran: www.psihodinamska-psihoterapija.org
Organizacijska ekipa
Vsi v ekipi smo aktivni psihoterapevti, zato nosimo realnost našega poklica in se dobro
zavedamo različnih vidikov našega dela. Vse, kar izvajamo in razvijamo v okviru naše šole, je
tako posvečeno cilju: ponuditi dovolj široko paleto znanj in veščin, s katerimi se lahko skozi
študij in delo na sebi kot naši študentje aktivno opremite za psihoterapevtsko delo na visoko
kvalitetnem začetnem nivoju.
Lan Pečjak, univ.dipl.soc.del.
vodja študija in direktor Inštituta za psihodinamsko psihoterapijo Lan je psihodinamski psihoterapevt, učni terapevt in supervizor. Pridobljena ima certifikata
Evropske zveze za psihoterapijo – EAP in Evropske konfederacije psihoanalitičnih pristopov – ECPP.
Barbara Debeljak, univ.dipl.soc.del.
koordinatorka študija Barbara je psihodinamska psihoterapevtka in učna terapevtka
Pridobljena ima certifikata Evropske zveze za psihoterapijo - EAP in Evropske konfederacije
psihoanalitičnih pristopov - ECPP.
Tina Božič, univ.dipl.psih., strokovna sodelavka
psihodinamska psihoterapevtka, učna terapevtka in psihologinja
Pridobljena ima certifikata Evropske zveze za psihoterapijo - EAP in Evropske konfederacije
psihoanalitičnih pristopov - ECPP.
Vera Klemenčič, strokovna sodelavka Vera je psihodinamska psihoterapevtka. Pridobljena ima certifikata Evropske zveze za
psihoterapijo - EAP in Evropske konfederacije psihoanalitičnih pristopov - ECPP.
Ingo Klimkus, univ.dipl.psih, univ.dipl.polit., strokovni sodelavec Ingo je psihoterapevt, učni terapevt, supervizor in učitelj. Svojo prakso opravlja v Berlinu in
je ustanovitelj psihodinamske psihoterapije v Sloveniji.
*ECPP – EVROPSKA KONFEDERACIJA PSIHANALITIČNIH PRISTOPOV
*EDP – EVROPSKA DIPLOMA IZ PSIHOTERAPIJE, KI JO PODELJUJE EVROPSKA ZVEZA ZA
PSIHOTERAPIJO
2. Certifikat evropske konfederacije psihoanalitičnih
pristopov in evropska diploma iz psihoterapije
Program naše šole je usklajen z normativi in smernicami Slovenskega društva za globinsko
psihološko psihoterapijo SDGP, ki ima polnopravno članstvo v Slovenski krovni zvezi
za psihoterapijo SKZP. Izobraževanje vam omogoča pridobitev certifikata Evropske
konfederacije psihoanalitičnih psihoterapij (ECPP) ter Evropske diplome iz psihoterapije po
kriterijih Evropske zveze za psihoterapijo (EAP), skupaj s Slovensko diplomo iz psihoterapije,
ki pa jo podeljuje SKZP.
Ob uspešnem zaključku študija psihodinamske psihoterapije imate tako opravljen:
• študij uvodnih oziroma splošnih psihoterapevtskih vsebin,
• 570 ur študija specialističnih psihoterapevtskih vsebin,
• najmanj 150 ur osebne individualne psihoterapevtske izkušnje pri izbranem učnem
terapevtu. Od teh, 70 ur pridobite v skupinski osebni izkušnji.
• najmanj 320 ur osebne skupinske izkušnje v izbrani psihodinamski skupini,
• najmanj 160 ur asistence v psihodinamski skupini,
• najmanj 150 ur supervizije.
3. Psihodinamska psihoterapija
“Ego je najprej in predvsem telesni ego.”
Sigmund Freud
CELOSTNI PRISTOP
Psihodinamska psihoterapija kot jo razvijamo v Sloveniji, je psihoanalitično utemeljena
in telesno usmerjena psihoterapija. Naši začetki segajo v leto 1997, ko se je v okviru
mednarodnega izobraževalnega projekta začela oblikovati prva skupina bodočih
psihoterapevtov.
TRADICIONALNO IN MODERNO
Program šole je zasnovan tradicionalno in hkrati moderno. Psihodinamska psihoterapija
v osnovi pripada družini psihoanalitičnih psihoterapij, kar pomeni, da črpamo iz stoletne
tradicije analitičnega razumevanja nastanka in obravnave motenj. Hkrati v psihodinamski
način obravnave uspešno integriramo učinkovite, na telesni in energetski nivo usmerjene
modele razumevanja ter odpravljanja psihičnih in telesnih težav. Ohranjamo korak z novimi
spoznanji kognitivnih in drugih naravoslovnih znanosti, ki pomembno vplivajo na razvoj
psihoterapije.
PSIHOANALITIČNO OZADJE
Obravnava nezavedne dinamike in strukture, iz katerih izvirajo aktualne težave posameznika,
je osrednji moment psihodinamske obravnave. Delamo na ozaveščanju, predelavi nezavednih
konfliktnih vsebin, spreminjanju neustreznih delov strukture osebnosti ter integraciji.
Poudarek velja nagonskim in nezavednim gibalom, ki so osnova delovanja osebnosti.
Kognitivni in čustveni uvidi ter ponotranjenje pozitivne odnosne izkušnje s terapevtom so
temelji klientove spremembe v psihodinamski psihoterapiji.
Ker pa je psihoanaliza sama po sebi semantična znanost in njena moč seže do točke, v
kateri še obstaja jezik, pomembni osnovni zapleti v razvoju osebnosti pa nastajajo pred
tretjim letom starosti, torej v zgodnjih in preverbalnih fazah razvoja, v naše psihodinamsko
psihoterapevtsko delo integriramo delo s telesom.
TELESNE TEHNIKE
Delo s telesom nudi široke možnosti modificiranih tehnik obravnave in dostop do preverbalnih
vsebin. Temeljna izkušnja realnosti sebe in drugih namreč vedno poteka na nevrobiološki
osnovi čutenja v telesu. In čeprav v psihodinamski psihoterapiji razumemo razvoj stanja
v sedanjosti skozi prizmo preteklih izkušenj in izhajamo iz dejstva, da je večina naših
impulzov, čustev, misli in dejanj motivirana iz nezavednega dela naše biti, pa je sprememba
možna le v sedanjosti - tukaj in sedaj. Le s pomočjo zavesti se lahko osrediščimo v tukaj in
sedaj. In center osrediščenja je naše telo. S telesnimi tehnikami in dotikom se v psihoterapiji
mobilizira energija in telesni procesi, stimulirajo se nove energetske poti ali nagovarjajo
primarne potrebe na telesno-čustveni ravni. Telesne tehnike so poskusna ravnanja, ki so
hkrati konkretne in simbolične narave. Za razliko od drugih telesnih psihoterapevtskih
pristopov niso shematizirana, so prilagojena razvoju individualne ali skupinske situacije
znotraj psihoterapevtskega procesa.
4. Program šole
“As therapists we are not in service of clients,
but in service of nature in clients.”
Ingo Klimkus
Sestavljen je na podlagi več kot petnajst letnih izkušenj s treningi psihoterapevtov v
Sloveniji in Nemčiji. Dovolj dober temelj - ali dobra prizemljitev, kot temu rečemo v jeziku
telesne psihoterapije - je najpomembnejši dejavnik uspeha na katerem koli področju v
življenju. Ponujamo vam možnost, da absolvirate dva trdna temelja vašega uspešnega
psihoterapevtskega dela. Ta dva temelja boste skozi kasnejšo prakso dela s klienti nadgradili
v vaš avtentičen stil dela. Prvi temelj programa je intenzivno praktično izobraževanje, drugi
je triletno poglobljeno teoretično izobraževanje.
Po uspešno zaključenem študiju boste usposobljeni za samostojno individualno delo s
klienti. Poznali boste inicialno in adaptivno razvojno diagnostiko, razumeli simptomatiko v
subjektivnem pomenu in delovanju, znali boste identificirati situacije, ki sprožajo simptome,
postaviti biografsko anamnezo, razumeli boste način klientovega primarnega objektnega
odnosa, njegovo doživljanje sebe ter izdelali oceno strukturnega nivoja, konfliktov, obrambe
in odporov. Naučili se boste ustreznih intervenc v odvisnosti od vseh teh ocen ter njihovo
uporabo v posameznih fazah terapije.
S pomočjo znanj in izkušenj, ki jih boste pridobili tekom vašega usposabljanja na praktičnem
in teoretičnem nivoju, lahko zgradite trden temelj za strokovno psihoterapevtsko delo s
klienti.
4.1. Praktični del izobraževanja
“Kjer je dih, je življenje.”
-Marion Rosen
Psihodinamski psihoterapevti zavzemamo v terapevtskem procesu aktivno in interakcijsko
vlogo. Ta zahteva od nas precej neposredne udeležbe ter različnih oblik poseganja v odnosno
polje med nami in klientom. Tudi posebnost psihodinamske psihoterapije, torej delo s telesom,
sama po sebi vsebuje nujnost visoke stopnje zavedanja terapevtovih lastnih procesov in meja
v odnosu s klientom.
Zdravilni učinek terapevtskega odnosa je zelo odvisen od terapevtove čustvene prisotnosti
in empatičnega razumevanja. Za delo na odnosnem nivoju, ki je potreben pri šibkejše
strukturiranih klientih - in taki predstavljajo velik del naših klientov, je temeljnega pomena
psihoterapevtova razvojna izkušnja. Iz vsakodnevnega dela s klienti vemo, da je dobro
poznavanje sebe in lastnih tem pogoj za dolgoročno uspešno psihoterapevtsko prakso. To
je tudi izkustveno ozadje za uspešno delo z najbolj kompleksnimi deli psihoterapevtske
obravnave, predvsem močnimi afekti in odpori.
Zato v šoli psihodinamske psihoterapije vztrajamo pri temeljiti osebni izkušnji. Z njeno
pomočjo boste v individualni in skupinski modaliteti izkustveno poglobili lastne razvojne
procese. Razvili boste sposobnost, da se poglobite v čutenje in razumevanje lastnega procesa
ter razvili široko zavedanje sebe v odnosu z drugimi. Zavedanje sebe je osnova za stik z drugim
in najpomembnejši izkustveni dejavnik za odpiranje v kompleksno polje odnosa s klientom.
Struktura praktičnega dela
Praktično usposabljanje poteka najmanj tri leta. Sestavljeno je iz (1) individualne osebne
izkušnje, (2) skupinske osebne izkušnje, (3) asistence, (4) supervizije.
1. INDIVIDUALNA OSEBNA IZKUŠNJA
Potrebnih je najmanj 80 ur osebne izkušnje v individualni psihoterapevtski obravnavi
pri učnem psihodinamskem psihoterapevtu. Izjemoma se lahko določen delež (do 50%
zahtevanih ur) opravi tudi pri učnem psihoterapevtu sorodnih pristopov, predvsem iz
integrativne psihoterapije, psihoanalize, transpersonalne psihoterapije ali geštalta.
2. SKUPINSKA OSEBNA IZKUŠNJA
Vsebuje najmanj 320 ur osebne izkušnje v stalni psihodinamski skupini, ki jo skozi triletno
obdobje vodi psihoterapevt ali terapevtski par s pridobljenim nazivom skupinskega
psihodinamskega psihoterapevta. Kot ekvivalent se upošteva tudi osebna izkušnja iz
skupinskega procesa sorodnih psihoterapevtskih pristopov, vendar največ do 25%
zahtevanih ur. Od skupnih ur skupinske osebne izkušnje se jih 70 ur šteje v individualno
osebno izkušnjo.
Psihodinamska terapevtska skupina je sestavljena iz 8 do 24 članov skupine. Po nekaj
začetnih srečanjih se skupina zapre. Skupina se tako letno srečuje na štirih vikend delavnicah,
dvojih 4 dnevnih intenzivnih in občasnih popoldanskih 5 urnih srečanjih (možna so manjša
odstopanja v številu in obliki srečanj, odvisno od terapevta in skupine).
3. ASISTENCA V SKUPINI
Ko bodoči psihoterapevt izpolni pogoje osebne izkušnje v skupini, se lahko kot asistent
vključi v novo skupino. Potrebnih je najmanj 160 ur asistence v psihodinamski skupini. Za
edukante, ki bodo želeli delati kot skupinski psihoterapevti, je obveznih 480 ur asistence
(celoten proces).
4. SUPERVIZIJA
Pred zaključkom šole je potrebno opraviti najmanj 150 ur individualne supervizije pri
supervizorju psihodinamskega pristopa. Upošteva se lahko tudi supervizija sorodnih
psihoterapevtskih pristopov, vendar največ do 25% vseh zahtevanih ur. Supervizija se
lahko opravlja individualno in tudi skupinsko, pri čemer se skupinska supervizija šteje kot
polovična kvota, ko se prišteva k individualnemu normativu.
4.2. Teoretični del izobraževanja
Poteka tri leta in je sestavljen na osnovi naših izkustvenih spoznanj o potrebah psihoterapevta
pri praktičnem delu s klienti. Učno ekipo sestavljajo psihodinamski psihoterapevti in
predavatelji drugih pristopov. Osnovni kriterij za izbor predavateljev so njihove akademske
in pedagoške reference ali pa večletne praktične izkušnje pri delu s klienti.
PRVO LETO: Prvi letnik zajema 7 različnih predavanj, ki so izvedena v šestih sklopih. V
prvem letu se srečate z zgodovino in teoretičnimi osnovami psihoanalize in psihodinamske
psihoterapije. Poudarek je na spoznavanju povezav med psihičnim in somatskim ter razvojem
in delovanjem telesa. Seznanjeni ste z psihoanalitično razvojno psihopatologijo, osnovami
transfernega dogajanja ter ICD klasifikacijo motenj in bolezni.
DRUGO LETO: Drugi letnik vsebuje 6 predavanj, izvedenih v šestih sklopih. V drugem
letu najprej spoznate nevrotične strukture, transferno dogajanje, obrambno varovalne
mehanizme in odpore. Predstavljene bodo tehnike dela z zgodnjimi motnjami ter uvod v
telesno delo v psihodinamski psihoterapiji. Podan bo uvod v strukturno-dinamični model
razumevanja osebnosti ter strukturno-dinamični vidik nastanka zgodnjih motenj. Seznanjeni
boste s teorijo objektnih odnosov in self psihologijo ter teorij navezanosti v povezavi z
nevrobiološkimi vidiki razvoja možganov.
TRETJE LETO: V tretjem letu je pripravljenih 7 predavanj, izvedenih v šestih sklopih, in ena
izkustvena delavnica. Poglabljali boste razumevanje zgodnjih motenj ter delo s telesom. Več
pozornosti boste namenili mejni osebnosti motnji in narcističnim motnjam ter načinu dela z
njima. Seznanjeni boste s fleksibilnim settingom ter razlikami med naravo psihoterapevtskega
odnosa z nevrotičnimi klienti oz. klienti z zgodnjimi motnjami. Poleg tega boste spoznavali
sistemske faktorje razvoja, se seznanili s prakso etike in antropološkimi vidiki psihoterapije
ter osnovami skupinske dinamike in skupinske psihoterapije.
Struktura teoretičnega dela
1. PREDAVANJA
Teoretično izobraževanje na letnem nivoju poteka skozi 150 - 190 kontaktnih ur, ki so
razporejene na šest vikend sklopov. Predavanja potekajo od petka do nedelje v obsegu 25 ur.
Poleg teh morajo se morajo študentje udeležiti dveh sklopov predavanj (2 x 20 ur) v okviru
psihoanalitičnega pristopa.
2. SEMINARSKA SREČANJA
V vsakem študijskem letu je organiziranih 8 – 10 popoldanskih seminarskih srečanj.
Seminarska srečanja potekajo med tednom ob popoldanskih urah v obsegu 5 ur na srečanje.
Seminarska srečanja so namenjena predstavitvi referatov s strani edukantov. V začetku
študijskega leta predavatelji določijo vsaj dve temi iz predavanih vsebin, na podlagi katerih si
edukantje izberejo seminar (en edukant za eno vsebino) in pripravijo referat, ki ga predstavijo
na popoldanskem srečanju ter s tem širijo in poglabljajo svoja znanja.
3. EVALVACIJSKA SKUPINA
V vsakem študijskem letu sta organizirani dve evalvacijski srečanji. Srečanji potekata med
tednom v obsegu 2. šolskih ur, ki ju vodi koordinator/ka študija. Srečanja so namenjena
sledenju teoretičnega in praktičnega izobraževanja edukantov. So prostor za razreševanja
najrazličnejših vprašanj, dilem in težav, ki spremljajo proces izobraževanja.
4. OBVEZNOSTI EDUKANTOV
Potrebna je 100% prisotnost na vseh predavanjih in seminarjih. Odsotnost je opravičena
le na podlagi smiselnega in dokazljivega opravičila. Manjkajočega/ih predavanj se mora
edukant udeležiti v naslednjem študijskem letu.
• opravljeni vsi izpiti
• opravljeni vsi seminarji (1-2 na študenta na leto)
• zaključna diploma – predstavitev analize psihoterapevtskega srečanja ter 3
teoretična vprašanja komisije (1 iz splošne pst. vsebine, 1 iz spec. PDP, 1 iz prakse)
po zaključenem teoretičnem in praktičnem usposabljanju
Vsak predmet ima tri izpitne roke:
1. rok: najmanj mesec dni po zaključku predavanj predmeta
2. rok: v mesecu juniju
3. rok: v mesecu septembru
4.3. Predmetnik
Prvi letnik
UVOD V PSIHOANALITIČNO TEORIJO (15 ur) // Blaž ULES
Pregled najpomembnejših del Sigmunda Freuda in začetki psihoanalize kot samostojne
znanstvene discipline, ki proučuje dinamično nezavedno. Predstavljen je nadaljnji razvoj
psihoanalitične teorije in prakse, s poudarkom na ego psihologiji, self psihologiji ter teoriji
intersubjektivnosti.
UVOD V PSIHODINAMSKO PSIHOTERAPIJO (10 ur) // Vera KLEMENČIČ
Zgodovinska umeščenost in razvoj psihodinamske psihoterapije, kot jo razvijamo v Sloveniji.
Odnos med psihoanalizo in psihodinamsko psihoterapijo ter podobnosti in razlike med
analitično psihoterapijo in psihodnamsko psihoterapijo. Orisana je zgodovina telesnih
terapij, ki jih uporabljamo znotraj slovenske psihodinamske psihoterapije. Predstavitev
vsebin učbenika Woller & Kruseja “Globinsko psihološka psihoterapija”, kako ga beremo in
opozorila na priporočeno literaturo.
ZGODNJI RAZVOJ IN TEORIJA NAVEZANOSTI (25 ur) // dr. Leonida KOBAL
Temeljne značilnosti zgodnjega razvoja, ključne za razumevanje čustvene in odnosne
dinamike v odraslosti. Poudarek je na razumevanju razvoja občutka sebe in navezanosti v
prvih letih življenja. Predstavi se razvoj iz perspektive otroka in osvetli možne zaplete, ki se
kažejo v odraslosti kot čustvene in mentalne težave.
DIAGNOSTIKA I., II. (50 ur) // Ingo KLIMKUS
Težišče začetka psihoterapevske obravnave je obsežna in točna diagnostika. V relativno
kratkem času je potrebno pridobiti veliko natančnih podatkov o klientovi osebnosti z namenom
načrtovanja obravnave. Podan je uvod v diagnostiko in strukturo po mednarodni klasifikaciji
bolezni MKB 10, najobsežnejšem in najbolj uporabljenem načinu diagnostičnega procesa. Gre
za polstandardiziran postopek diagnoze, ki se uporablja na kliničnem, psihoterapevtskem in
znanstvenim področju.
TELO IN NJEGOVI NIVOJI (25 ur) // Samo LUTMAN
Telo kot osnovna informativna matrica, ki nam omogoča izkušnjo na našem planetu Zemlja.
Eksperimentalna anatomija - obujanje somatosenzoričnega občutka o legi posameznih telesnih
delov ter njihova anatomska umestitev v sistem s pomočjo palpacije (otipanja). Raziskovanje
subtilnejših telesnih nivojev s pomočjo holističnih tehnik (transpersonalnega svetovanja,
kundalini yoge, kraniosakralne terapije ipd.). Predstavitev možnosti, ki jih ponujajo naturopatija
in bodywork pri delu na sebi oz. kot pomoč pri obravnavi klientov v psihoterapevtski praksi.
PSIHANALITIČNA RAZVOJNA PSIHOPATOLOGIJA (25 ur) // Tina BOŽIČ
Razvoj našega intrapsihičnega prostora v povezavi s telesom na eni strani in oblikovanjem
odnosnega prostora na drugi strani. Psihoanalitična razvojna psihologija je integrirana v razvojni
model karakternih struktur. Te priznavajo telo kot nosilni medij organske rasti intrapsihičnega
prostora. Tako ima telo naravno pomembno funkcijo tudi v procesu naknadne rasti, znotraj
psihoterapevtskega procesa. Uvodne praktične smernice za delo z različnimi karakternimi
strukturami, na različnih razvojnih nivojih.
Drugi letnik
DINAMIKA IN STRUKTURA I, II (50 ur) // Ingo KLIMKUS
Osnove sistemskega razmišljanja - teorija kaosa, teorija kompleksnih sistemov, kvantna teorija
ipd. Pristop “dinamike in strukture” je odprta zgradba teorij; izpolnjuje kriterije moderne
psihologije, saj razjasnuje osebno dinamiko z danimi disfunkcionalnimi posledicami. Na
podlagi emocionalnih in mentalnih procesov se pojavi nov pogled na psihične procese, ki
upošteva intrapsihiče in interakcijske sfere. Ta omogoči široko sliko celotne osebnosti klienta.
Procesi kot transfer, odpor in kontakt se pokažejo v celostni povezavi, kar prinaša posledice
za vedenje psihoterapevta, ki klienta obravnava. Razložene bodo osnove posebnih pogojev
nastanka t.i. “zgodnjih motenj”.
TEORIJA OBJEKTNIH ODNOSOV (25 ur) // dr .Gregor ŽVELC
Predstavljena je teorija objektnih odnosov, psihologija selfa in sodobne relacijske teorije v
psihoanalizi. Praktični del je usmerjen na raziskovanje relacijskega odigravanja v psihoterapiji
in možnosti uporabe kontratransfernih reakcij v psihoterapiji.
PSIHOTERAPEVTSKI ODNOS (25 ur) // dr. Leonida KOBAL
Koncept psihoterapevtskega odnosa in njegova pomembnost v psihoterapiji. Kvaliteten
psihoterapevtski odnos najbolje napoveduje uspešen izid psihoterapije. Koncepti transferja,
kontratransferja, delovne zveze in njihova uporaba v psihoterapiji. Posebej so osvetljeni
terapevtovi in klientovi dejavniki, ki vplivajo na kvaliteto terapevtskega odnosa. Podan je
model, kako delati z motnjami, ki so del psihoterapevtskega odnosa in procesa ter uporabo
kontratransferja v prid psihoterapevtskega izida. Poudarek bo na delu s klienti z mejno
organizacijo osebnosti oz. motnjami osebnosti.
PSIHOPATOLOGIJA V PSIHODINAMSKI PSIHOTERAPIJI (25 ur) // Barbara DEBELJAK
Osnovni psihodinamski koncepti s poudarkom na nevrotični osebnostni strukturi in
transferju, kontratransferju in odporih. Poglobili bomo znanje o osebnostnih patologijah v
smislu definiranja fokusa intervenc. Integrirali bomo psihodinamski in telesno orientirani
pristop dela z nevrotično osebnostno strukturo. Teoretičnemu predavanju so dodane
praktične vaje.
TELO V PSIHOTERAPIJI I (25 ur) // Lan PEČJAK
Obravnava in odnos do telesa skozi različne vidike psihoterapevtskih teorij in pristopov.
Razvoj telesnih tehnik. Zaznava in obravnava telesa skozi fizični, miselni, čustveni, energetski
in duhovni vidik. Etika telesnih tehnik. Predavanje je teoretsko in osebno izkustveno.
Tretji letnik
ETIKA V PSIHOTERAPIJI (5 ur) // Jana RIJAVEC
Praktični vidiki in dileme etičnega psihoterapevtskega odnosa. Kje so meje in kako se jih
zavemo in postavimo.
SOCIALNA IN KULTURNA ANTROPOLOGIJA (20 ur) // dr. Nina VODOPIVEC
Osnove socialno antropoloških pogledov, razumevanja družbenih procesov, družbeno
zaznamovanih položajev in pogledov, različnih kulturnih praks, simbolnih vpisov, izkušanja
in interpretiranja realnosti ter odnosov. Antropološki pogled in psihoterapevtska praksa,
terapevtska situacija v antropološki perspektivi, terapevtska dinamika in antropološke
dileme. Predstavitvi metodološkega dela bo sledila razprava konkretnih družbenih oblik in
odnosov na izbranih primerih.
DINAMIKA IN STRUKTURA III (25 ur) // Ingo KLIMKUS
Psihodnamika narcističnih in borderline motenj. Posebni diagnostični pokazatelji, s pomočjo
katerih najdemo način obravnave, ki je učinkovit, ima pa hkrati določena pravila in pasti.
Rečeno je, da naj bi bila obravnava tovrstnih klientov zahtevna in hkrati nevarna ter naporna
za psihoterapevta. Delo z njimi pa je lahko drugačno, če dojamemo globoko bistvo teh motenj
in se naučimo, kako jih vzeti na čustvenem nivoju, ki je po izkušnjah predavatelja edini način,
da jih resnično “dobimo”.
SISTEMSKI FAKTORJI V PSIHOTERAPIJI (25 ur) // dr. Leonida KOBAL
Sistemska teorija predpostavlja, da je vsak posameznik sam po sebi sistem in hkrati
del različnih sistemov. Sistemi imajo skupne značilnosti, npr. krožnost, komunikacijsko
mrežo pozitivnih in negativnih povratnih informacij, pravila delovanja, hierarhije, kritične
vrednosti, dinamično (ne)ravnotežje, vzorce in nenadne porajajoče vzorce novih kvalitet itd.
Razumevanje lastnosti sistema omogoča bolj celosten in kompleksen pogled na življenje.
Vpliva na učinkovitejše psihoterapevtsko delo, ne glede na to, ali delamo s posameznikom,
parom, družino ali skupino. Sistemska perspektiva nam omogoči širše razumevanje nastanka
čustvenih in odnosnih težav in celovitejše zdravljenje. Na simptome pogledamo iz vidika
funkcije, ki jo imajo v sistemu in kot taki so tesno povezani z odnosno dinamiko (preteklo
ali sedanjo, ponotranjeno ali aktualno tu in zdaj). Pri načrtovanju terapevtskih intervenc
smo pozorni na dva temeljna vira: posameznikovo samopodobo (potreba po vzdrževanju
lastne samopodobe je naša temeljna potreba) in na podporno mrežo posameznika. Edukanti
s pomočjo demonstracij raziskujejo terapevtsko spremembo iz vidika sistemske perspektive.
TELO V PSIHODINAMSKI PSIHOTERAPIJI II (25 ur) // Barbara DEBELJAK, Tina BOŽIČ
Načini obravnave telesa, ki so značilni za psihodinamsko psihoterapijo. Razlike med
individualnim in skupinskim settingom pri različnih osebnostnih strukturah in v različnih
fazah terapevtskega procesa. Teoretični del je kombiniran z izkustvenimi vajami.
SKUPINSKA DINAMIKA I,II (50 - 70 ur) // Ingo KLIMKUS
Teoretični uvod v problem splošne dinamike in formiranja skupin s pomočjo teorije kaosa,
teorije kompleksnih sistemov in kvantne teorije. Kako skupine razvijejo svojo posebno
skupinsko identiteto, pravila in prikrite zakone, po katerih delujejo; skupine kot “self-
referential systems” in “emergent processes”. Kako nastavimo terapevtski skupinski setting,
kontroliramo skupinsko dinamiko skozi terapevtski proces in kako razumemo trenutno
dinamiko skupine v tem celotnem procesu. Razlike med timsko in skupinsko dinamiko ter
psihoanalitičnim in psihodinamskim načinom dela s skupnami.
Razumevanje delovanja skupine je možno samo skozi osebno izkušnjo v skupini zato predavanje
vključuje osebni terapevtski proces, z istočasnim preklopom na supervizijski nivo na katerem
govorimo in pojasnjujemo, kaj se dogaja v tekoči dinamiki skupine. Premik iz nivoja osebne
terapevtske izkušnje na učni nivo je zahteven, zato je cilj predavanja, da študentje pridobijo
osnovni občutek kako skupine delujejo ter prenesejo teoretična spoznanja v prakso ter znajo
začeti s skupinskim delom.
ZAČETKI PSIHOTERAPEVTSKE PRAKSE (25 ur) // Lan PEČJAK
Predavanje se osredotoča na notranje - osebne in zunanje faktorje pri pričetku samostojnega
psihoterapevtskega dela. Obravnavamo občutek psihoterapevtove kompetentnosti skozi
vidike dela s klienti kot tudi vzpostavitev identitete poklica – psihoterapevt.
SPECIALIZANT PSIHODINAMSKE PSIHOTERAPIJE
Specializant je edukant psihodinamske psihoterapije, ki ima opravljene pogoje za
začetek praktičnega dela s klienti pod supervizijo:
• zaključeno 7. stopnjo univerzitetne izobrazbe oz. 1+2 stopnjo po Bolonjskem
sistemu
• opravljene splošne vsebine (propedevtika) iz psihoterapevtskih vsebin,
• opravljen 1. in 2. letnik šole za psihodinamsko psihoterapijo,
• 150ur: od tega 80 ur osebne individualne osebne izkušnje, 70 ur pridobi edukant s
skupinsko osebno izkušnjo,
• 320 ur osebne izkušnje v skupini,
• 1. leto asistence (min. 160 ur),
• dovoljenje skupinskega in individualnega učnega terapevta,
• dovoljenje vodje študija.
PSIHODINAMSKI PSIHOTERAPEVT
Edukant postane individualni psihodinamski psihoterapevt, ko:
• uspešno zaključi teoretično izobraževanje in opravi vse izpitne obveznosti,
• uspešno izpolni vse kriterije iz praktičnega dela usposabljanja.
Skupinski psihodinamski psihoterapevt postane posameznik, ko:
• izpolni vse pogoje za individualnega psihodinamskega psihoterapevta,
• opravi dodatno izobraževanje iz skupinske psihoterapije v obsegu 80 ur,
• ima v celoti zaključeno skupinsko osebno izkušnjo (min. 480 ur),
• ima v celoti zaključeno asistenco (min. 480 ur).
5. Nazivi v psihodinamskem pristopu
UČNI PSIHODINAMSKI PSIHOTERAPEVT
Učni terapevt postane posameznik, ko:
• ima izpolnjene vse pogoje za individualnega in skupinskega psihodinamskega
psihoterapevta,
• doseže minimalno 1500 ur in 5 let neoporečne psihoterapevtske prakse,
• ima pridobljena certifikata ECPP in EAP.
SUPERVIZOR PSIHODINAMSKE PSIHOTERAPIJE
Supervizor postane posameznik, ko:
• izpolni pogoje in pridobi naziv učnega terapevta,
• ima minimalno 1500 ur in 10 let neoporečne psihoterapevtske prakse,
• uspešno opravljeno izobraževanje in usposabljanje za naziv supervizorja v obsegu
60 ur,
• ima pridobljena certifikata ECPP in EAP.
6. Predstavitev učiteljev
INGO
KLIMKUS, dipl.pol.,dipl.psih., psihodinamski
psihoterapevt,
supervizor, učitelj
Ingo Klimkus je diplomirani politolog in psiholog, predvsem pa je
psihodinamski psihoterapet, supervizor in učitelj. V svoji praksi
v Berlinu že vrsto let dela s posamezniki in skupinami. Leta
1997 je še z nekaterimi nemškimi in nizozemskimi terapevti, začel s svojo prvo slovensko
terapevtsko skupino ter uspešno izobrazil prvi dve generaciji slovenskih psihodinamskih
psihoterapevtov. Leta 2010 je v okviru SKZP prejel zlato plaketo za dosežke in doprinos na
področju razvoja psihoterapije v Sloveniji. Od leta 2008 predava v okviru psihodinamskega
in psihoanalitičnega študija tudi v izobraževalnem programu Slovenskega inštituta za
psihoterapijo, ki je povezan z Univerzo Sigmunda Freuda na Dunaju. Praktično delo s telesom
je v njegovi psihoterapiji združeno z globinsko psihološkim psihoterapevtskim pristopom, ki
vključuje znanje moderne razvojne analitične psihologije, teorijo objektnih odnosov in self
psihologije ter številne druge prakse v katerih se izobražuje že vrsto let.
Doc. dr. GREGOR ŽVELC, specialist klinične psihologije, psihoterapevt in
supervizor (evropska diploma iz psihoterapije)
Gregor Žvelc je klinični psiholog in psihoterapevt. Je direktor Inštituta
za integrativno psihoterapijo in svetovanje, kjer vodi podiplomsko
izobraževanje iz integrativne psihoterapije in transakcijsko
analitične psihoterapije. Na Inštitutu ima redno psihoterapevtsko in supervizijsko prakso.
Je doktor znanosti in docent s področja klinične psihologije (Univerza v Ljubljani) in avtor
monografije Razvojne teorije v psihoterapiji – Integrativni model medosebnih odnosov ter
glavni urednik zbirke Psihoterapevtske študije. Deluje kot sourednik mednarodne revije
International Journal of Integrative Psychotherapy in član uredniškega odbora European
Journal for Qualitative Research in Psychotherapy, Transactional Analysis Journal ter
slovenske revije za psihoterapijo Kairos.
LAN PEČJAK, univ.dipl.soc.del.,psihodinamski psihoterapevt, učni
terapevt in supervizor (evropska diploma iz psihoterapije in diploma
Evropskega združenja za psihoanalitične psihoterapije)
Lan Pečjak je diplomiral na Fakulteti za socialno delo. Med
študijem se je vklučil v psihoterapevtsko skupinsko osebno
izkušnjo v okviru prve slovenske skupine iz globinsko psihološke telesne psihoterapije
ter kasneje nadaljeval usposabljanje in izobraževanje v psihodinamski psihoterapiji v
okviru mednarodnega pilotskega projekta za izobraževanje psihodinamskih in telesnih
psihoterapevtov v Marezigah. Trenutno je vključen v Doktorski študij na Univerzi Sigmunda
Freuda na Dunaju. Lan je v letu 2006 bil del ekipe pri ustanavljanju Slovenskega inštituta
za psihoterapijo in tudi njegov direktor do leta 2012. Je soustanovitelj in strokovni vodja
Centra za osebnostno rast in psihoterapijo, vodja šole za psihodinamsko psihoterapijo in
soustanovitelj ter direktor Inštituta za psihodinamsko psihoterapijo. Lan ima več kot deset
let izkušenj pri psihoterapevtskem delu s posamezniki, pari in še posebej s skupinami.
Dr. LEONIDA KOBAL, univ. dipl. psihologinja in psihoterapevtka
Leonida Kobal je psihologinja in psihoterapevtka. Je doktorica
znanosti iz področja klinične psihologije. V psihoterapevtsko delo
integrira sistemsko družinsko in partnersko terapijo, sodobno
analitsko terapijo, razvojne teorije, geštalt, NLP, kognitivne tehnike,
hipnoterapijo, EMDR in meditativno prakso. V privatni praksi dela psihoterapevtsko s
posamezniki, pari, družinami in skupinami. Predava na psihoterapevtskih inštitutih v
Sloveniji in na Hrvaškem ter v okviru Univerze Sigmunda Freuda iz Dunaja. Izobražuje
edukante iz sistemske, psihoanalitske in integrativne terapije, predava skupinsko dinamiko,
psihologijo in razvojno psihologijo za psihoterapevte. Vodi delavnice osebnostne rasti za
posameznike in organizacije. Raziskuje na področju psihoterapije in je avtorica znanstvenih,
strokovnih člankov in delov monografij. Njeno temeljno raziskovanje je, kaj v psihoterapiji
deluje in kako povečati njeno učinkovitost.
Dr. NINA VODOPIVEC
Nina Vodopivec je kot znanstvena sodelavka zaposlena na Inštitutu
za novejšo zgodovino. Doktorica znanosti s področja socialne
antropologije se kot raziskovalka ukvarja z vprašanji socialnega
spomina, antropologije vednosti, antropologije postsocializma
in dela, s študijo spolov ter z medkulturno komunikacijo. V letu 2010 je kot Fulbrightova
štipendistka predavala na Univerzi Wittenberg, Ohio, ZDA. V ospredju njenih raziskav ter
predavanj so vprašanja družbenih izključenosti, procesi družbeno ekonomskih preoblikovanj,
predvsem načini, kako družbene spremembe na mikro ravni doživljajo oz. izkušajo
posamezniki. Na področju medkulturne komunikacije in globalnega učenja je organizirala
številne delavnice in usposabljanja za učence, dijake in učitelje.
JANA RIJAVEC, univ. dipl. psih. in psihoterapevtka integrativne in gestalt
terapije (evropska diploma iz psihoterapije)
Jana Rijavec je svojo psihoterapevtsko izobrazbo zaključila v okviru
Evropske akademije za psihosocialno zdravje - Inštitut Fritza Perlsa
iz Düsseldorfa (dr. Hilarion Petzold).
Po končanem izobraževanju se je dodatno izpopolnjevala pri učnem terapevtu in supervizorju
Blažu Topolovcu (integrativni gestalt terapevt, Dunaj), pri dr. Petru Heinlu (družinski terapevt,
London) in dr. Petru Bolenu (telesni terapevt, Dunaj). Ima dolgoletne izkušnje na področju
individualne in skupinske psihoterapije. Aktivno sodeluje pri izobraževanju študentov
psihoterapije različnih šol (predavanja, izkustvene skupine). Vodi seminarje in intenzivne
delavnice za kliente in psihoterapevte.
VERA KLEMENČIČ, psihodinamska psihoterapevtka, učna terapevtka in
supervizorka (evropska diploma iz psihoterapije in diploma Evropskega
združenja za psihoanalitične psihoterapije)
Vera Klemenčič je študirala svetovno književnost in sociologijo. Še
kot študentka je bila kot prostovoljka vključena v terapevtske tabore
dr. Anice Kosove in dr. Bernarda Stritiha. Pri svojem učiteljskem delu ter pri delu z mladimi s
posebnimi potrebami je vedno bolj ugotavljala potrebo po osebni psihoterapevtski izkušnji.
S pomočjo International Academy for Bodytherapy in Gesellschaft für tiefenpsychologische
Körpertherapie je leta 1997 na svojem domu v Marezigah organizirala prvo slovensko
skupino iz globinsko psihološke telesne psihoterapije. Leta 2001 je nadaljevala s študijem
propedevtike pri SKZP in psihodinamske psihoterapije v okviru mednarodnega pilotskega
projekta za izobraževanje psihodinamskih in telesnih psihoterapevtov. Kot psihoterapevtka
dela od 2003. S sodelavko Renato Fabec je izvedla več izobraževalnih delavnic za zdravstvene
in socialne delavce ter bodoče starše o pomenu prenatalnega, perinatalnega in zgodnjega
otroštva za psihofizični razvoj otrok. Sedaj je upokojena in nadaljuje z delom psihoterapevtke
in učne terapevtke.
TINA BOŽIČ, univ.dipl.psih., psihodinamska psihoterapevtka, učna
terapevtka (evropska diploma iz psihoterapije in diploma Evropskega
združenja za psihoanalitične psihoterapije)
Tina Božič je diplomirala iz klinične psihologije na Univerzi v
Ljubljani (2003). Posveča se predvsem praktičnemu delu s klienti
in vodi zasebno prakso v Novi Gorici. Njen fokus je na delu s skupinami in posamezniki, ter
raziskovanju povezav med telesnim, psihičnim in spiritualnim. Pred selitvijo v Novo Gorico
je bila terapevtka na Sana Vita zavodu v Ljubljani, kjer je delala s skupinami za zdravljenje
motenj hranjenja in soodvisnostno problematiko.
BARBARA DEBELJAK, univ.dipl.soc.del., psihodinamska psihoterapevtka,
učna terapevtka, (evropska diploma iz psihoterapije in diploma
Evropskega združenja za psihoanalitične psihoterapije)
Barbara Debeljak je dokončala Visoko šolo za socialno delo (2003)
in Diferencialni program univerzitetnega izobraževanja za socialno
delo na Univerzi v Ljubljani (2007) ter specialistično izobraževanje iz psihodinamske
psihoterapije (2007). V času študija socialnega dela je vpisala smer duševno zdravje v
skupnosti in diplomirala s temo Ocena tveganja v socialnem delu. Več let je sodelovala in bila
dve leti zaposlena kot terapevtka in vodja centra za psihoterapijo Ljubljana na Slovenskem
inštitutu za psihoterapijo.
BLAŽ ULES, bac. psihoterapevtske znanosti
Blaž Ules je psihoterapevt-psihoanalitik z ECPP certifikatom. V
zasebni praksi izvaja individualno psihoanalitično psihoterapijo.
Pri svojem terapevtskem delu združuje spoznanja tako klasične
psihoanalize kot tudi spoznanja novejših psihoanalitskih šol ter
razvojnih teorij. Je asistent pri specialističnem študiju psihoanalize v okviru SIP, kjer izvaja
seminarje in predavanja. Opravlja tudi delo terapevta za skupinsko osebno izkušnjo ter je
kandidat za supervizorja in učitelja skupinske in individualne osebne izkušnje.
SAMO LUTMAN, dipl. višji fizioterapevt
Diplomiral je 1997 na Visoki šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljani.
Njegove ostale kvalifikacije: Cyriax terapevt; European Teaching
Group of Orthopaedic Medicine Izola, 1999, Terapevt kranio
sakralne terapije; Upledger Institute Inc., Palm Beach, Florida USA
2006; Inštruktor KST, Soma integra Lutman k.d.; Reiki terapevt in učitelj kundalini yoge.
Trenutno se izobražuje iz Unconscious Processes, Transference and Therapeutic Awerness,
Nevralna mobilizacija – klinična diferenciacija in obdelava. Bil je Uradni fizioterapevt moške
alpske reprezentance 2003/04. Samo Lutman je tudi ustanovitelj Akademije za Kranio
sakralno terapijo v Sloveniji. Zaključuje triletni program šole za transpersonalni counselling
»il mutamento« v Vidmu in je organizator ter predavatelj na mednarodni šoli za Evolutivno
Naturopatijo.
Psihodinamski psihoterapevti za osebno izkušnjo:
Barbara Debeljak, Irena Papež, Lan Pečjak, Ljudmila Srebot Brezigar, Meta Furlani, Renata
Fabec, Tina Božič, Urša Adam, Vera Klemenčič in Vita Rozman.
Psihodinamski supervizorji:
Irena Papež, Lan Pečjak, Renata Fabec, Vera Klemenčič in Vita Rozman.
7. Vpis
“We participate in the forming of the future by virtue of our capacity to
conceive of and respond to new possibilities, and to bring them out
of imagination and try them in actuality.”
Rollo May
V izobraževanje za psihodinamskega psihoterapevta se lahko vključi vsakdo, ki:
• uspešno opravi uvodni razgovor z vodjem študija,
• ima najmanj VII. stopnjo predhodne univerzitetne izobrazbe oz. 1+2 po bolonjskem
sistemu ali jo bo dosegel do zaključka šole PDP,
• ima ali bo v času študija zaključil tudi študij uvodnih in splošnih psihoterapevtskih
vsebin,
• podpiše pogodbo o vključitvi v šolo.
V šolskem letu 2013/14 poteka vpis od 1.5. do 6.9.2013.
Študijsko leto traja od 1.10. do 31.5. naslednjega koledarskega leta.
Urniki se določijo ob začetku študijskega leta.
Predavanja in seminarji potekajo v slovenskem jeziku, z izjemo predavanj g. Inga Klimkusa, ki
potekajo v angleškem jeziku.
Šolnina za šolsko leto 2013/14 znaša 2.750 EUR in vključuje:
• vsa predavanja,
• vse seminarje,
• organizacijo treh izpitnih rokov za vsak predmet,
• dve tutorski srečanji,
• govorilne ure,
• podporo pri študiju.
PRIJAVNICA ZA VKLUČITEV V ŠOLO
PSIHODINAMSKEGA PSIHOTERAPEVTSKEGA PRISTOPA
Z izpolnjeno prijavnico se vpisujem v šolo psihodinamskega psihoterapevtskega pristopa.
(izpolnite z velikimi tiskanimi črkami.)
Priimek in ime:
Rojen-a (datum in mesto rojstva):
Domači naslov:
Telefon:
E- naslov:
Naziv in stopnja izobrazbe:
Poklic:
Zaposlen-a:
Morebitna dosedanja izobraževanja na področju psihoterapije:
Datum prijave in lastnoročni podpis:
Prosimo, da k prijavi priložite:
• pristopno izjavo,
• fotokopijo maturitetnega spričevala in diplome oziroma potrdilo o vpisu na visokošolski
zavod,
• potrdilo o zaključku oz. vpisu v študij splošnih vsebin - propedevtiko,
• fotokopije potrdil o morebitnih izobraževanjih iz psihoterapije.
Izpolnjeno prijavnico skupaj s prilogami pošljite na naslov:
INŠTITUT ZA PSIHODINAMSKO PSIHOTERAPIJO,
Trg mladinskih delov. brigad 5, 1000 Ljubljana
Trg mladinskih delov. brigad 5, 1000 Ljubljana
www.psihodinamska-psihoterapija.org
Oblikovanje: Good Karma Design
INŠTITUT ZA PSIHODINAMSKO PSIHOTERAPIJO,