Razvoj psihoterapevtskih pristopov – sistemski pristopi

1. Naslov učne enote / predmeta
RAZVOJ PSIHOTERAPEVTSKIH PRISTOPOV –
SISTEMSKI PRISTOPI
6
3. Število ECTS kreditov
2. Koda enote
4. Kontaktne ure
Skupaj Predavanja
75
30
5. Stopnja
prva
3
6.
Letnik
Psihosocialna pomoč
Vaje
45
Seminar
7. Semester
6
Ostale
oblike
Program nima smeri
8. Študijski
9. Študijska
program
smer
Slovenski, angleški
10. Vrsta predmeta Izbirni
11. Jezik
12. Posebnosti:
13. Cilji / kompetence
Cilj: Temelječ na predmetu osnove psihosocialne pomoči prvega semestra se v vsebinah študentom predstavi
razvoj sistemskih pristopov.
Kompetence:
 poznavanje in razumevanje osnovnih konceptov in metod, seznanjenost z novostmi na področju študija
 kooperativnost, delo v skupini (in v mednarodnem okolju),
 sposobnost argumentiranega ter spoštljivega razpravljanja in reševanja problemov
 zmožnost avtonomno uporabljati vire za učenje konkretnih vsebin
 zmožnost učenja, strokovnega izpopolnjevanja z visoko stopnjo samostojnosti
 poznavanje in razumevanje splošnih teoretičnih in kliničnih načel vseh psihoterapevtskih modalitet in
specifičnih za izbrano modaliteto,
14. Opis vsebine

















definicije in temeljne značilnosti sistemske terapije
podoba o človeku in terapevtske drže v sistemskih pristopih
zgodovina sistemskih pristopov - od družinske terapije do sistemske terapije in svetovanja: izvori
družinskih terapij, milanski model in posledice, rešitve namesto problemov, sodelovanje namesto
interveniranja, interakcija kot konverzacija, temeljni red in ponižnost (Hellingerjeva postavitev družine)
kratka zgodovina sistemskih pristopov: klasični pristopi, kibernetika drugega reda, narativni pristopi
klasični modeli družinske terapije: strukturni, večgeneracijski, izkustveni, strateški, milanski kibernetski model
kibernetika drugega reda: sistemsko konstruktivistična terapija, reflektirajoči tim
narativni pristopi: terapija kot konstruktivni in pomagajoči dialog, terapija kot dekonstrukcija, k virom
in rešitvam usmerjena terapija
ključne teme in vprašanja sistemske teorije: realnost, vzročnost, jezik in rekurzivnost
sistemsko razumevanje »problema«
sistemske metode in tehnike: drže (nevtralnost, radovednost, usmerjenost na vire in rešitve), temeljne
predpostavke, cilji, hipoteze, sistemska vprašanja (krožna vprašanja, vprašanje vrat, vprašanje o
izjemah in virih, vprašanje o možnem čudežu, vprašanja z lestvicami, eksistenčna vprašanja,
spodbujajoča vprašanja, humor),
kipi, uporaba metafor in zgodb (reka življenja), komentarji (pohvale in spodbujanje, preokvirjanje,
splitting – terapevtsko cepljenje), reflektirajoči tim
prispevek sistemske terapije k evoluciji psihoterapije: vključevanje klientovih pomembnih bližnjih v
terapevtsko obravnavo, upoštevanje in vključevanje socialnega konteksta, usmerjenost na vire, odprtost
in dostopnost za kliente z različnimi pričakovanji, stališče udeleženosti, premik poudarka od patogeneze
k salutogenezi in salutodinamiki
področja uporabe sistemskih pristopov (poleg psihoterapije) in indikacije: družinska medicina,
psihiatrija, socialno delo, šola, menedžment, politika
raziskave učinkovitosti in uspešnosti sistemske terapije
upoštevanje konteksta in robnih pogojev v sistemskih pristopih: trajanje terapij, vključevanje
pomembnih bližnjih in socialnega konteksta, konferenca pomagajočih
izobraževanja na področju sistemske terapije
prispevek sistemskega pristopa kot transdisciplinarne znanstvene paradigme: novi val psihoterapevtov –
raziskovalcev, raziskave učinkovitosti psihoterapije, psihoterapija na poti od konfesije k profesiji,

znanstveno utemeljena psihoterapija, prispevek sistemske terapije k razvijanju nove znanstvene
paradigme in k avtonomiji psihoterapije kot profesije in kot znanstvene discipline
perspektive razvoja sistemskih pristopov v prihodnosti: sistemska kompetenca, integracija različnih
psihoterapevtskih pristopov in preseganje terapevtskih šol, interdisciplinarnost in transdisciplinarnost,
model »znanstvenika – praktika«, razvijanje novih oblik didaktike za poučevanje sistemskih pristopov,
vključevanje nevrobiološkega vidika v poučevanje in raziskovanje psihoterapije
15. Temeljna literatura
Izbor iz:
Satir V (1995). Družina za naš čas. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Nikolić S (1996), ur. Osnove obiteljske terapije. Zagreb: Medicinska naklada.
Watzlawick P, Weakland J, Fisch R (2003). Na drugi način. Zagreb: Algoritam.
Jankovič J (2004). Pristupanje obitelji – sustavni pristup. Zagreb: Alinea.
Stritih B, Možina M. Sistemski pogled na družino. V: Ramovš J, ur. Družina - zbornik predavanj na osrednjih
strokovnih prireditvah v Sloveniji ob letu družine. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka, 1995.
Čačinovič Vogrinčič G (1992). Psihodinamski procesi v družinski skupini. Ljubljana: Advance.
Možina M, Kramer M (2002). Reka življenja; prikaz modela sistemske družinske terapije po Petru Nemetschku.
V: Bohak J, Možina M, ur. Dialog. Zbornik prispevkov 1. študijskih dnevov Slovenske krovne zveze za
psihoterapijo. Maribor: Slovenska krovna zveza za psihoterapijo, 2002: 56-67.
Možina M, Solarovič J (2003). Sistemska psihoterapija je učinkovita in uspešna. V: Bohak J, Možina M, ur. Kaj
deluje v psihoterapiji: novejše raziskave njene uspešnosti. Zbornik prispevkov 2. študijskih dnevov Slovenske
krovne zveze za psihoterapijo. Maribor: Slovenska krovna zveza za psihoterapijo, 2003: 155- 173.
Možina M (2005). Prispevek sistemske psihoterapije k sodobnim tokovom v psihoterapiji. V: Bohak J, Možina
M, ur. Sodobni tokovi v psihoterapiji: od patogeneze k salutogenezi. Zbornik prispevkov 4. študijskih dnevov
Slovenske krovne zveze za psihoterapijo. Maribor: Slovenska krovna zveza za psihoterapijo, 2005: 8-24.
Šugman Bohinc L (2005). Kibernetika psihoterapije – razvijanje učinkovite postmoderne dialoške prakse. V:
Bohak J, Možina M, ur. Sodobni tokovi v psihoterapiji: od patogeneze k salutogenezi. Zbornik prispevkov 4.
študijskih dnevov Slovenske krovne zveze za psihoterapijo. Maribor: Slovenska krovna zveza za psihoterapijo,
2005: 156-163.
Možina M. Gregory Bateson - glasnik nove paradigme v znanosti. Nova revija 1991; 10: 163-183.
16. Predvideni študijski dosežki
 demonstrirati kritično refleksijo eksemplaričnih tekstov iz sistemskega pristopa
 demonstrirati razumevanje za svetovanje in psihoterapijo relevantnega sistemskega pristopa
 demonstrirati sposobnosti kritične analize, sinteze
 avtonomno uporabljati vire za učenje
 kritično branje eksemplaričnih tekstov
 vključevati se spoštljivo in zaupno v strokovno komunikacijo z drugimi kolegi
 demonstrirati zavedanje problemov in postopkov, relevantnih za profesionalno prakso
 konstruktivno sodelovati z drugimi v procesu soustvarjanja možnih (želenih) rešitev
 demonstrirati splošno raven razumevanja glavnih psihoterapevtskih pristopov
17. Metode poučevanja in učenja
Predavanja, individualne naloge, vaje.
18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti
Pogoj za vključitev v delo je vpis v 1. letnik študija.
19. Načini ocenjevanja in ocenjevalna lestvica
 Pisni izpit - 60% ocene.
 Seminarska naloga s poročili eksperimentalnih vaj ter predstavitev naloge 40%.
Ocenjevalna lestvica – skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja.
20. Metode evalvacije kakovosti
 Samoevalvacija ob zaključku predavanj in vaj.
 Vsakoletna evalvacija v okviru fakultetnega sistema zagotavljanja kakovosti