1. Naslov učne enote / predmeta RAZVOJ PSIHOTERAPEVTSKIH PRISTOPOV – SISTEMSKI PRISTOPI 6 3. Število ECTS kreditov 2. Koda enote 4. Kontaktne ure Skupaj Predavanja 75 30 5. Stopnja prva 3 6. Letnik Psihosocialna pomoč Vaje 45 Seminar 7. Semester 6 Ostale oblike Program nima smeri 8. Študijski 9. Študijska program smer Slovenski, angleški 10. Vrsta predmeta Izbirni 11. Jezik 12. Posebnosti: 13. Cilji / kompetence Cilj: Temelječ na predmetu osnove psihosocialne pomoči prvega semestra se v vsebinah študentom predstavi razvoj sistemskih pristopov. Kompetence:  poznavanje in razumevanje osnovnih konceptov in metod, seznanjenost z novostmi na področju študija  kooperativnost, delo v skupini (in v mednarodnem okolju),  sposobnost argumentiranega ter spoštljivega razpravljanja in reševanja problemov  zmožnost avtonomno uporabljati vire za učenje konkretnih vsebin  zmožnost učenja, strokovnega izpopolnjevanja z visoko stopnjo samostojnosti  poznavanje in razumevanje splošnih teoretičnih in kliničnih načel vseh psihoterapevtskih modalitet in specifičnih za izbrano modaliteto, 14. Opis vsebine                  definicije in temeljne značilnosti sistemske terapije podoba o človeku in terapevtske drže v sistemskih pristopih zgodovina sistemskih pristopov - od družinske terapije do sistemske terapije in svetovanja: izvori družinskih terapij, milanski model in posledice, rešitve namesto problemov, sodelovanje namesto interveniranja, interakcija kot konverzacija, temeljni red in ponižnost (Hellingerjeva postavitev družine) kratka zgodovina sistemskih pristopov: klasični pristopi, kibernetika drugega reda, narativni pristopi klasični modeli družinske terapije: strukturni, večgeneracijski, izkustveni, strateški, milanski kibernetski model kibernetika drugega reda: sistemsko konstruktivistična terapija, reflektirajoči tim narativni pristopi: terapija kot konstruktivni in pomagajoči dialog, terapija kot dekonstrukcija, k virom in rešitvam usmerjena terapija ključne teme in vprašanja sistemske teorije: realnost, vzročnost, jezik in rekurzivnost sistemsko razumevanje »problema« sistemske metode in tehnike: drže (nevtralnost, radovednost, usmerjenost na vire in rešitve), temeljne predpostavke, cilji, hipoteze, sistemska vprašanja (krožna vprašanja, vprašanje vrat, vprašanje o izjemah in virih, vprašanje o možnem čudežu, vprašanja z lestvicami, eksistenčna vprašanja, spodbujajoča vprašanja, humor), kipi, uporaba metafor in zgodb (reka življenja), komentarji (pohvale in spodbujanje, preokvirjanje, splitting – terapevtsko cepljenje), reflektirajoči tim prispevek sistemske terapije k evoluciji psihoterapije: vključevanje klientovih pomembnih bližnjih v terapevtsko obravnavo, upoštevanje in vključevanje socialnega konteksta, usmerjenost na vire, odprtost in dostopnost za kliente z različnimi pričakovanji, stališče udeleženosti, premik poudarka od patogeneze k salutogenezi in salutodinamiki področja uporabe sistemskih pristopov (poleg psihoterapije) in indikacije: družinska medicina, psihiatrija, socialno delo, šola, menedžment, politika raziskave učinkovitosti in uspešnosti sistemske terapije upoštevanje konteksta in robnih pogojev v sistemskih pristopih: trajanje terapij, vključevanje pomembnih bližnjih in socialnega konteksta, konferenca pomagajočih izobraževanja na področju sistemske terapije prispevek sistemskega pristopa kot transdisciplinarne znanstvene paradigme: novi val psihoterapevtov – raziskovalcev, raziskave učinkovitosti psihoterapije, psihoterapija na poti od konfesije k profesiji,  znanstveno utemeljena psihoterapija, prispevek sistemske terapije k razvijanju nove znanstvene paradigme in k avtonomiji psihoterapije kot profesije in kot znanstvene discipline perspektive razvoja sistemskih pristopov v prihodnosti: sistemska kompetenca, integracija različnih psihoterapevtskih pristopov in preseganje terapevtskih šol, interdisciplinarnost in transdisciplinarnost, model »znanstvenika – praktika«, razvijanje novih oblik didaktike za poučevanje sistemskih pristopov, vključevanje nevrobiološkega vidika v poučevanje in raziskovanje psihoterapije 15. Temeljna literatura Izbor iz: Satir V (1995). Družina za naš čas. Ljubljana: Cankarjeva založba. Nikolić S (1996), ur. Osnove obiteljske terapije. Zagreb: Medicinska naklada. Watzlawick P, Weakland J, Fisch R (2003). Na drugi način. Zagreb: Algoritam. Jankovič J (2004). Pristupanje obitelji – sustavni pristup. Zagreb: Alinea. Stritih B, Možina M. Sistemski pogled na družino. V: Ramovš J, ur. Družina - zbornik predavanj na osrednjih strokovnih prireditvah v Sloveniji ob letu družine. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka, 1995. Čačinovič Vogrinčič G (1992). Psihodinamski procesi v družinski skupini. Ljubljana: Advance. Možina M, Kramer M (2002). Reka življenja; prikaz modela sistemske družinske terapije po Petru Nemetschku. V: Bohak J, Možina M, ur. Dialog. Zbornik prispevkov 1. študijskih dnevov Slovenske krovne zveze za psihoterapijo. Maribor: Slovenska krovna zveza za psihoterapijo, 2002: 56-67. Možina M, Solarovič J (2003). Sistemska psihoterapija je učinkovita in uspešna. V: Bohak J, Možina M, ur. Kaj deluje v psihoterapiji: novejše raziskave njene uspešnosti. Zbornik prispevkov 2. študijskih dnevov Slovenske krovne zveze za psihoterapijo. Maribor: Slovenska krovna zveza za psihoterapijo, 2003: 155- 173. Možina M (2005). Prispevek sistemske psihoterapije k sodobnim tokovom v psihoterapiji. V: Bohak J, Možina M, ur. Sodobni tokovi v psihoterapiji: od patogeneze k salutogenezi. Zbornik prispevkov 4. študijskih dnevov Slovenske krovne zveze za psihoterapijo. Maribor: Slovenska krovna zveza za psihoterapijo, 2005: 8-24. Šugman Bohinc L (2005). Kibernetika psihoterapije – razvijanje učinkovite postmoderne dialoške prakse. V: Bohak J, Možina M, ur. Sodobni tokovi v psihoterapiji: od patogeneze k salutogenezi. Zbornik prispevkov 4. študijskih dnevov Slovenske krovne zveze za psihoterapijo. Maribor: Slovenska krovna zveza za psihoterapijo, 2005: 156-163. Možina M. Gregory Bateson - glasnik nove paradigme v znanosti. Nova revija 1991; 10: 163-183. 16. Predvideni študijski dosežki  demonstrirati kritično refleksijo eksemplaričnih tekstov iz sistemskega pristopa  demonstrirati razumevanje za svetovanje in psihoterapijo relevantnega sistemskega pristopa  demonstrirati sposobnosti kritične analize, sinteze  avtonomno uporabljati vire za učenje  kritično branje eksemplaričnih tekstov  vključevati se spoštljivo in zaupno v strokovno komunikacijo z drugimi kolegi  demonstrirati zavedanje problemov in postopkov, relevantnih za profesionalno prakso  konstruktivno sodelovati z drugimi v procesu soustvarjanja možnih (želenih) rešitev  demonstrirati splošno raven razumevanja glavnih psihoterapevtskih pristopov 17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, individualne naloge, vaje. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti Pogoj za vključitev v delo je vpis v 1. letnik študija. 19. Načini ocenjevanja in ocenjevalna lestvica  Pisni izpit - 60% ocene.  Seminarska naloga s poročili eksperimentalnih vaj ter predstavitev naloge 40%. Ocenjevalna lestvica – skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja. 20. Metode evalvacije kakovosti  Samoevalvacija ob zaključku predavanj in vaj.  Vsakoletna evalvacija v okviru fakultetnega sistema zagotavljanja kakovosti