1. No category

hrbet
zadaj
Borut Juvanec, Domen Zupan i
zavihek 2
Borut Juvanec
vernakularne arhitekture
Arhitekt, profesor na Univerzi v Ljubljani. Ukvarja se s
teorijo arhitekture, z njenimi izvori in z vernakularno
arhitekturo, kar uporablja pri projektih oblikovanja
podeelja.
Objavlja znanstvene lanke in knjige, objavlja v
dvajsetih dravah, dela so prevajana v dvanajst
jezikov. Predava na nekaterih evropskih univerzah ter
je redno vabljen na znanstvene kongrese.
Je aktiven lan CERAV Paris, SPS Le Val, Patronat de
Sant Galderic Barcelona, ISPROM Sassari , ICOMOS ekspertni lan CIAV, Scientic Committee of
Vernacular Architecture.
Domen Zupan i
Arhitekt, docent na Univerzi v Ljubljani. Ukvarja se z
ekonomiko v arhitekturi z iskanjem izvorov oblike,
raziskovanjem delovanja arhitekturnih elementov in
sestavov na osnovi kulture, tradicije in logike
razmiljanja. Je soavtor stalne arhitekturne razstave
Vrtujak, Kor ula na otoku Kr ula (HR) in Suhi zid na
Krasu, JZ Park kocjanske jame.
Predava na nekaterih evropskih univerzah ter je redno
vabljen na znanstvene kongrese.
Je lan ICOMOS - ekspertni lan CIAV. Je tudi lan
mednarodnega akademskega zdruenja The
International Society for the Interdisciplinary Study of
Symmetry ISIS, SPS Société Scientique Internationale
pour l'étude pluridisciplinaire de la Pierre Sèche.
Aktivno deluje kot predstavnik RS v okviru Delovne
skupnosti Alpe-Jadran.
spredaj
Borut Juvanec
Domen Zupan i
zavihek 1
Knjige Zalobe i2 o vernakularni arhitekturi:
Borut Juvanec
KAMEN NA KAMEN, Ljubljana 2005
KOZOLEC, Ljubljana 2007
vernakularne arhitekture
dictionary of vernacular architecture
ARHITEKTURA SLOVENIJE 1,
Alpe
ARCHITECTURE OF SLOVENIA 1,
Alps
Ljubljana 2009
ARHITEKTURA SLOVENIJE 2,
Severovzhod
ARCHITECTURE OF SLOVENIA 2,
Northeast
Ljubljana 2010
ARHITEKTURA SLOVENIJE 3,
Osrednji pas
ARCHITECTURE OF SLOVENIA 3,
Central part
Ljubljana 2011
ARHITEKTURA SLOVENIJE 4,
Juna hribovja
ARCHITECTURE OF SLOVENIA 4,
Southern Hills
Ljubljana 2012
ARHITEKTURA SLOVENIJE 5,
Kraki svet
ARCHITECTURE OF SLOVENIA 5, The
Karst
Ljubljana 2013
26,50 9 789616 348805
i2, Druba za zalonitvo,
Koprska 94, 1000 LJUBLJANA
[email protected]
D
deblo
osnovni, vertikalni del drevesa, ki ga najbolj
uporabljamo v tesarstvu in v mizarstvu;
teoretično je deblo okroglega prereza
→ drevo
decimalni sistem
desetiški sistem, kjer je večja enota
razdeljena na deset manjših
dediščina
kar dobimo od prednikov: je snovna,
materialna ali nesnovna (beseda, pesem …);
v arhitekturi je najpomembnejša kulturna
dediščina v celoti
posameznost, sestavni del, del celote; lahko
je zaključen detajl ali pa je sestavni del
večjega sklopa
odvzem vode (v arhitekturi: sušenje
je počasen, ogrevanje je hitrejši način
dehidracije)
dež
dekor
deževnica
segment fizikalnega kroga: voda na Zemlji
izpareva v oblake in se vrača kot dež → voda
kapnica, voda, zbrana iz dežja: ker (še) ni v
stiku z rudninami v zemlji, je brez njih, je
mehka voda
sistem okrasja: ponavljajoči se detajli, ki
predstavljajo krašenje
deža
delavnica
diagonala
1 prostor za delo
2 študijski način terenskega dela (na primer
arhitekturna ali urbanistična delavnica),
workshop ang.
delo
36 BESEDNJAK
deska
detajl
dekoracija
Mojstrana.
oblikovanje; v arhitekturi obstajajo
grafično oblikovanje (dvodimenzionalno),
oblikovanje izdelkov (tridimenzionalno),
industrijsko oblikovanje (oblikovanje
industrijskih proizvodov)
deformacija
1 sistem krašenja
2 posamični element, detajl okrasja
decoration
design ang.
dejstvo, najkrajši opis
definicija
dehidracija
Mojstrana.
lesena sušilna naprava, pri kozolcu pladenj
za sušenje, predvsem prosa; ima jo kozolec
na Dolenjskem
ploski profil žaganega lesa, do debeline
palca: deska je žagana iz debla (zato ima
vzdolžno ranjene žile); kot oblogo jo
nameščamo drugo zraven druge, tesnjenje
je izvedeno s preklopom naslednje plasti
sprememba oblike (zaradi vlage, pritiska,
vročine, fizičnih vplivov)
dekoracija
dera
posoda za mast: spodaj je širša in zgoraj ožja
1 prečna povezava dveh nasprotnih točk
geometrijskega lika , ki ima vsaj štiri stranice
2 določa razmerje dolžin stranic in s tem lika,
ki ga stranici oklepata (s pomočjo simetrije
tudi drugi liki, s trikotniki)
umsko ali fizično opravljanje naloge (ročno,
strojno, obrtniško, industrijsko)
diferenca
delovanje
diferenciacija
trajno delo, tekoča akcija
razlika
razlikovanje, ločevanje, delitev
dijnata kvenja
črna kuhinja, iz: dimnata kuhinja (Mavčec,
Pomurje)
morajo zagotavljati odvod dima tudi v
neugodnih vremenskih okoliščinah − na
soncu in v vetru)
dila
diploma
deska (Snoj)
stopnja univerzitetnega študija
dim
distanca
zunanji, stranski produkt oksidacije
(gorenja), ki se zaradi toplote dviga
oddaljenost, razstoj
dim v črni kuhinji
vmesnik, ki drži stalni razstoj dveh
elementov
1 ‘topli’ dim se dviga, a je zaradi isker
nevaren
2 ‘hladni’ dim je dim, ki ga vodimo po
najdaljši možni poti (diagonalno) skozi
prostor v odvod, da pride v dimnik (ali
dimnično odprtino) že ohlajen (prvi dimniki
so bili leseni)
dimnata kuhinja
črna kuhinja pri madžarskih Slovencih
(kuenja: Kozar – Mukics), > dijnata kvenja
dimenzija
razsežnost, razdalja med dvema točkama,
izražena v dogovorjeni merski enoti; dve
dimenziji določata ploskev, tri dimenzije pa
telo
dimenzioniranje
1 določanje razsežnosti
2 v arhitekturi računanje statične
konstrukcije, nosilnosti
→ predimenzioniranje
dimnica
zgradba z osrednjim prostorom, ki ima peč,
ki se odpira v prostor; hiša dimnica ima
lahko dimnik (v drugem prostoru in ne v
‘hiši’), prvotno pa odvaja dim skozi množico
oken po vsem čelu zgradbe, ki so majhna
in imajo praviloma drsne lopute (dimnica
navadno še ne pozna stropa)
dimnik
arhitekturni element odvoda dima iz gorišča
v zrak: najbolj viden je zunanji del dimnika;
najznačilnejši zunanji deli so na Krasu (ker
distančnik
djasli
jasli (Kozar – Mukics, Madžarska)
dleto
orodje za ročno obdelavo lesa, predvsem za
detajle
dimnica
Koroška.
building without chimney
Koroška.
dm
decimeter, deseti del metra, deset
centimetrov
dninar
najemnik; delavec, ki dela za dnino, za borno
mezdo
doga
deska pri sodu ali pri lesenem čebru, doge
veže kovani obroč, ki je nabit na stožčasto
obliko čebra
doktrina
dogovorjeno, sprejeto izhodišče, vsebinska
usmeritev za reševanje problematike, sistem
teorij (Snoj 117), ang. charter, navadno
je poimenovana po kraju dogovora, za
arhitekturo so najpomembnejše doktrine,
sprejete v okviru združenja ICOMOS
→ ICOMOS
Dolenjska
pokrajina južno od Save, v arhitekturi so tam
najpomembnejše lesene konstrukcije
doline
vrtača, mednarodni strokovni izraz, ki izhaja
iz slovenščine
JUVANEC, ZUPANČIČ
37
dolmen
1 kompozicija dveh vertikalnih kamnov,
prekrita s tretjim, s preklado
2 predzgodovinski objekt, prvotno zatočišče
družba
amorfna, sedimentna karbonatna kamnina
skupnost (ljudi) s skupnimi interesi,
arhitektura jim nudi urejen prostor, možnosti
za delo in bivanje
dolžina
drva
dom
1 pojem: varno in humano zatočišče za
družino
2 zgradba: v arhitekturi hiša (splošno)
domačija
sestav bivalne hiše z gospodarskimi poslopji
(in hišami drugih) ter s funkcionalnimi
površinami (dvorišče, gumno itn.), ki
delujejo v sklopu
dotok
pritok toka (zraka, plinov, tekočin)
dovod
fizični element, ki dovaja
drajfus nem.
trinožno stojalo na ognjišču (Kozar – Mukics)
drenaža
odvajanje vode
drevo
les za kurjavo (Gorenjci poudarjajo na a)
drvar
delavec, ki seka drevesa
drvarnica
objekt, prostor za spravilo drv
držaj
oprijemalo, oprijemek za roke
duplja
kraška jama, špilja (Pavlovec 37)
duplo
prostor votlega drevesnega debla (→ panj),
naravno zatočišče za živali, tudi za čebele
duri
vrata, odprtina prostora
dvojno kritje
prekrivanje strehe z elementi v dveh
ravninah: tesnenje je izvedeno s preklopom
(tako kritje je debelejše in težje od enojnega,
zahteva močnejšo strešno konstrukcijo)
visokodebelna rastlina (→ iglavec: drevo z
iglicami; → listavec: drevo z listi)
dvokapnica
drča
dvor
1 lesen žleb za spravilo hlodov v dolino (riža:
Pohorje)
2 lesena konstrukcija za spuščanje lesa v
naklonu (Košir, Gorenjska)
drevak
lesen čoln, iztesan iz enega samega kosa
debla
38 BESEDNJAK
dolga palica, kij (Snoj 125)
dolomit
razsežnost daljše stranice elementa,
starinsko 'dolgost'
dolmen
dolmen
drog
dvokapna streha, streha z dvema strešinama
1 dvorišče
2 večja, bogatejša domačija (iz nem.: 'hof')
3 uskoška zaprta domačija (Bela krajina)
4 dvorec
domačija
Gozd Martuljek.
farmstead
Gozd Martuljek.
JUVANEC, ZUPANČIČ
39
hrbet
zadaj
Borut Juvanec, Domen Zupan i
zavihek 2
Borut Juvanec
vernakularne arhitekture
Arhitekt, profesor na Univerzi v Ljubljani. Ukvarja se s
teorijo arhitekture, z njenimi izvori in z vernakularno
arhitekturo, kar uporablja pri projektih oblikovanja
podeelja.
Objavlja znanstvene lanke in knjige, objavlja v
dvajsetih dravah, dela so prevajana v dvanajst
jezikov. Predava na nekaterih evropskih univerzah ter
je redno vabljen na znanstvene kongrese.
Je aktiven lan CERAV Paris, SPS Le Val, Patronat de
Sant Galderic Barcelona, ISPROM Sassari , ICOMOS ekspertni lan CIAV, Scientic Committee of
Vernacular Architecture.
Domen Zupan i
Arhitekt, docent na Univerzi v Ljubljani. Ukvarja se z
ekonomiko v arhitekturi z iskanjem izvorov oblike,
raziskovanjem delovanja arhitekturnih elementov in
sestavov na osnovi kulture, tradicije in logike
razmiljanja. Je soavtor stalne arhitekturne razstave
Vrtujak, Kor ula na otoku Kr ula (HR) in Suhi zid na
Krasu, JZ Park kocjanske jame.
Predava na nekaterih evropskih univerzah ter je redno
vabljen na znanstvene kongrese.
Je lan ICOMOS - ekspertni lan CIAV. Je tudi lan
mednarodnega akademskega zdruenja The
International Society for the Interdisciplinary Study of
Symmetry ISIS, SPS Société Scientique Internationale
pour l'étude pluridisciplinaire de la Pierre Sèche.
Aktivno deluje kot predstavnik RS v okviru Delovne
skupnosti Alpe-Jadran.
spredaj
Borut Juvanec
Domen Zupan i
zavihek 1
Knjige Zalobe i2 o vernakularni arhitekturi:
Borut Juvanec
KAMEN NA KAMEN, Ljubljana 2005
KOZOLEC, Ljubljana 2007
vernakularne arhitekture
dictionary of vernacular architecture
ARHITEKTURA SLOVENIJE 1,
Alpe
ARCHITECTURE OF SLOVENIA 1,
Alps
Ljubljana 2009
ARHITEKTURA SLOVENIJE 2,
Severovzhod
ARCHITECTURE OF SLOVENIA 2,
Northeast
Ljubljana 2010
ARHITEKTURA SLOVENIJE 3,
Osrednji pas
ARCHITECTURE OF SLOVENIA 3,
Central part
Ljubljana 2011
ARHITEKTURA SLOVENIJE 4,
Juna hribovja
ARCHITECTURE OF SLOVENIA 4,
Southern Hills
Ljubljana 2012
ARHITEKTURA SLOVENIJE 5,
Kraki svet
ARCHITECTURE OF SLOVENIA 5, The
Karst
Ljubljana 2013
26,50 9 789616 348805
i2, Druba za zalonitvo,
Koprska 94, 1000 LJUBLJANA
[email protected]