Priloga 8_Rimska arhitektura.pdf

Avtor: Tamara Vesel, 1.c
Mentor: V. Kušar
Pomlad 2014
Rimska arhitektura
Tamara Vesel
Kazalo
Povzetek .............................................................................................................. 3
Summary ............................................................................................................. 3
UVOD .................................................................................................................. 4
GRADBENI MATERIAL ........................................................................................... 4
RIMSKI URBANIZEM ............................................................................................. 6

MESTO ....................................................................................................... 6

FORUM ....................................................................................................... 6
SAKRALNA ARHITEKTURA .................................................................................... 7

PANTEON ................................................................................................... 7
JAVNE ZGRADBE .................................................................................................. 9

BAZILIKA .................................................................................................... 9

TERME ....................................................................................................... 9

GLEDALIŠČE ............................................................................................. 10

CIRKUS .................................................................................................... 10

AMFITEATER ............................................................................................ 11
STANOVANJSKA ARHITEKTURA .......................................................................... 12

INZULA..................................................................................................... 12

DOMUS .................................................................................................... 12

VILA ......................................................................................................... 13

PALAČA .................................................................................................... 13
MONUMENTALNA ARHITEKTURA ........................................................................ 13

SLAVOLOK ................................................................................................ 14
...................................................................................................................... 15
1
Rimska arhitektura

Tamara Vesel
STEBER .................................................................................................... 15
POSEBNA ARHITEKTURA .................................................................................... 16

RIMSKE CESTE.......................................................................................... 16

MESTNE ULICE ......................................................................................... 17

MOSTOVI ................................................................................................. 17
Kazalo grafov, tabel in slik ............................................................................... 19
Stvarno kazalo ................................................................................................ 20
VIRI: .............................................................................................................. 21
Spletni: ....................................................................................................... 21
Pisni: .......................................................................................................... 21
2
Rimska arhitektura
Tamara Vesel
Povzetek
V tem referatu vam bom predstavila antično arhitekturo in gradbeništvo. Rimljani so
navdih za svoje zgradbe (domus, inzula,..) in ostale gradbene objekte (amfiteater,
gledališče, cirkus,..) črpali tudi od svojih sodobnikov Grkov. Njihov največkrat
uporabljen material pri gradnji je bil beton. Gradili so stavbe, ki so bile namenjene
vsem slojem prebivalstva, od vladarjev do najpreprostejših ljudi. Veliko so dali tudi na
bivanjsko kulturo, zato so zgradili kanalizacijo in vodovod in s tem uredili higienske in
zdravstvene razmere v cesarstvu. Zgradili so ceste, tunele, akvadukte, mostove –
vse to tudi z namenom povečati rimski imperij, saj je tako vojska imela olajšan dostop
do neosvojenih ozemelj. Rimljani so bili tudi ljubitelji blišča, zabave, druženja – v ta
namen so zgradili cirkus, Kolosej in vsem dostopne terme, kjer so se poleg druženja
med posameznimi sloji prebivalstva sklepali tudi posli.
Najbolj zanimivo se mi zdi to, kako napredni, iznajdljivi in vsestranski gradbeniki so
bili Rimljani. Njihove gradbene mojstrovine odlično kljubujejo zobu časa in jih lahko
občudujemo ter uporabljamo tudi danes.
Summary
In this paper I will present ancient architecture and construction. The Romans were
inspired by ther contemporaries greeks. The most used material in the construction
was concrete. Build buildings were intended for all sections of the population, from
the rulers to the simplest people. Residntial culture have been very important, so
they built a sewage system and water supply and thereby regulate the hygiene and
health conditions in the Empire. They built roads, tunnels, aqueducts, bridges –
everyting with a view to increasing, that the army had easier access to not won
terriories. The Romans were also fans of glamour, parties, gatherings – for this
purpose the circus werw built, the Colosseum and the spas accessible to all, where
in addition to the association between the individual layers population suggest a
business.
It seems to me that the most interesting thing about the Romans was how advanced,
resourceful and versatile builders were they. Their construction masterpieces can be
admired and used even today.
3
Rimska arhitektura
Tamara Vesel
UVOD
Antično1 obdobje obsega čas rimske osvojitve Vzhodnih Alp od začetku štetja let do
ustalitve njihove civilizacije2 v prvih treh stoletjih našega štetja. Rimska kultura je
dosegla višek antične kulture in umetnosti. Rimljani so z izgradnjo cest, ustanovitvijo
trgovskih poti in postavljanjem vojaških taborov, dali našim krajem zgodovinski
pomen. Razvile so se razne obrti, ustanavljali so mesta, ki so v prirejeni obliki
ohranila imena. Posledice vplivov rimske civilizacije v preteklosti so vidne še danes.
GRADBENI MATERIAL
Gradbeni material je vsaka snov, ki jo lahko uporabimo v gradbeništvu, pri izdelavi
konstrukcij. Za gradnjo domovanj in drugih objektov je človek preizkusil že veliko
večino materialov, ki pa jih je poiskal v naravi.
Tudi Rimljani so uporabljali naravne gradbene materiale kot so kamen, les, glina. V
glavnem so Rimljani uporabljali zidavo, katero so prekopirali iz grške in etruščanske
tehnike. Njen temeljni material je bila opeka, zidana na suho brez malte. Kamne so
držali skupaj zatiči. Vendar je imela ta tehnika tudi nekaj pomanjkljivosti. Dvigalne
naprave, ki so bile v presenetljivem tehničnem razvoju, so ob dviganju blokov pustile
sledi. Druga pomanjkljivost pa je bila ta, da zatiči niso zagotavljali zadostne trdnosti
stavbe.
MATERIAL Delež materiala zgrajenih stavb (%)
Les
19 %
Beton
50 %
Kamen
31 %
Tabela 1: Delež materiala
1
2
Doba starih Grkov in Rimljanov
Prikaz faz razvoja skupnosti
4
Rimska arhitektura
Tamara Vesel
Delež materiala zgrajenih
stavb(%)
19%
31%
Les
Beton
Kamen
50%
Graf 1: Delež materiala zgrajenih stavb
Eden od vzrokov za razmah opečne vezave je tehnična iznajdba imenovana OPUS
CAEMENTICUM ali uliti zid. Pri tem postopku so malto nadevali v opaž iz desk, nato
pa nanjo nalagali plast kamnov ter to ponavljali dokler, zid ni dosegel želene višine.
Zid so nato obložili z drobnimi lomljenci ali opečnimi zidaki. S to tehniko je bilo
mogoče postaviti loke in oboke, zmožne velike nosilnosti. Zidne obloge so se na
trenutke menjale. Omenila bom le najpomembnejše. OPUS INCERTUM – sestavljen iz
majhnih koščkov lomljenca, položenih drug ob drugem
OPUS RETICULATUM – sestavljen iz majhnih, rombastih kamnitnih blokov, ki
spominjajo na mrežo
OPUS QUASI RETICULATUM - je podobna prej omenjeni, le manj izdelana
OPUS LATERICIUM – je zidna obloga za oblikovanje pripravnih opečnih zidakov
OPUS MAXTUM – je mešanica obeh prej omenjenih kamnitnih in opečnatih oblok
Približni časovni podatki o nastopih različnih tehnik:
Tehnika zidne obloge
Opus
Opus
Opus
Opus
Opus
Opus
Opus
Časovni podatki
quadratum ..................................................................... 8. stoletje pred
caemenicum ......................................................... konec 3. stoletja pred
incertum .............................................................. konec 3. stoletja pred
reticulatum ............................................................. sredi 1. stoletja pred
quasi reticulatum .................................................... sredi 1. stoletja pred
latericium ............................................................... sredi 1. stoletja pred
mixtum ..................................................................... sredi 1. stoletja po
5
Kr.
Kr.
Kr.
Kr.
Kr.
Kr.
Kr.
Rimska arhitektura
Tamara Vesel
RIMSKI URBANIZEM
 MESTO
Rim je bil naraščajoče mesto, na sedmih gričih se je širilo spontano. Tako hitro
naraščajoča mesta so bila v imperiju redka. Mestno jedro je bilo na Kapitolu –
rimska akropola z Jupitrovim središčem s forumom (glavni trg) ob vznožju. Med
hišami so bile raztreseni različni arhitekturni elementi.: terme, gledališča, javne
knjižnice, amfiteatri… Dvanajst akvaduktov je Rimu dnevno dovajalo več kot milijardo
litrov sveže gorske vode. Odplake je odvajal sistem podzemnih kanalov – nekateri so
bili še iz etruščanskih časov.
Nova mesta so načrtovali geometrično pravilno, po vzorcu rimskih vojaških taborov.
Ti so imeli svoja izhodišča v etruščanski shemi mest – URBUS QUADRATA. Rimska
urbus quadrata je bila komunalno dobro opremljena (tekoča voda, kanalizacija itd.).
 FORUM
Na mestu današnjega rimskega foruma so imeli Etruščani tržnico, v Rimu pa je ta
kraj dobil izrazito političen in gospodarski pomen. Najpomembnejše stavbe na
forumu so bili državni arhivi (tabularium), slavoloki, govorniški oder (rostra) in pa
senat (kurija).
Forum se je nahajal v križišču glavnih cest
(carda in decumanusa) in je bil srce mesta.
Namenjen
je
bil
političnemu,
gospodarskemu in javnemu življenju
prebivalcev. Poleg javnih zgradb prej
omenjenih, so ga krasili tudi obeliski,
pripeljani iz Egipta. Rimski forum se je
začel razvijati v času Julija Cezarja in se je
z vladanjem Avgusta, Nerona in Trajanja
čedalje bolj širil. Na njem so se sklepali Slika 1: Ostanek foruma
posli, tu so potekali najsvetejši družabni
obredi, govorniki boji, zmagoslavja in pogrebne svečanosti; tu sta se zbirala senat in
ljudstvo.
6
Rimska arhitektura
Tamara Vesel
SAKRALNA ARHITEKTURA
Rimljani so gradili pravokotna in okrogla svetišča. Rimski tempelj združuje
etruščansko zasnovo (oblika) in grško stebrišče (dekoracija). Tempelj stoji na
visokem podstavku, po stopnicah je dostopen le s prednje strani. Polovico templja
zavzema eno ali triladijska celota, drugo polovico pa trem – nadstrešek na stebrih.
Znameniti rimski tempelj je rimski Panteon.
 PANTEON
Panteon je temelj posvečen vsem
bogovom religije ali mitologije
določene kulture. Panteon v Rimu
je
najbolj
ohranjena stavba
starega Rima in morda tudi ena
najbolj ohranjenih stavb tistega
časa.
Je
ena
od
najbolj
pomembnih stavb v zgodovini
arhitekture. Zgradil ga je rimski
imperator Hadrijan med 118-128,
na mestu, kjer je stal manjši
tempelj, ki ga je zgradil državnik
Markus Vipsanius Agrippa 27 pred
našim štetjem. V začetku 7 stol. je Slika 2: Sprednja stran panteona
bil posvečen v katoliško cerkev, kar
ga je obvarovalo pred uničenjem. Panteon je najstarejši stoječi objekt kupolaste
oblike.
Preddverje je sestavljeno iz 16 korintskih granitnih stebrov, ki so visoki 12,50 m.
Ogrodje strehe je bilo iz brona, ki ga je papež Urban VIII.
porabil za baldahin v cerkvi sv. Petra. Streha preddverja je
bila iz pozlačenih bronastih ploščic; to je leta 665 cesar
Konstant II. odpeljal v Carigrad. Stavba je iz zidane opeke
in je bila večkrat obnovljena (leta 80 jo je zaradi požara
obnovil Domicijan, nato Hadrijan, Septimij Sever in
Karakala, zadnjo obnovo je izvedel papež Pij IX.). Vhodna
bronasta vrata so še stara. V notranjosti je bilo v sedmih
vdolbinah med marmornatimi stebri sedem kipov glavnih
planetarnih bogov, in sicer: Apolona, Diane, Jupitra,
Marsa, Merkurja, Saturna in Venere. Vse stene v
notranjosti so bile pokrite z marmorjem. Kasete v kupoli so
Slika 3: Okulus
7
Rimska arhitektura
Tamara Vesel
bile okrašene z modrimi polji in pozlačenimi bronastimi zvezdami. Kupola ima 43,3m
premera (142 ft.), na vrhu je okulus, odprtina s premerom 9m, skozi katero je
prostor osvetljen. Kupola, v bistvu obok nad okroglim tlorisom, je bila poleg križnega
oboka nad vse pomembno rimljansko inženirsko odkritje. Zaradi horizontalnih sil je
bila omejena njena konstrukcija, a še vedno bolj stabilna kot sodasti obok. Debelina
kupole se giblje od 6,4 m pri tleh do 1,2 m na vrhu. Temelji Panteona pa so dolgi kar
7,4 m visoki pa 4,5 m.
OKULUS je okrogla luknja na strehi, premera
približno 9m. Služi za prezračevalne in
klimatske ter optične namene. Svetloba, ki
pada skozenj, obsije večino notranjščine (na
tleh so narejene luknjice, ki skrbijo za
drenažo). Okulus ni namenjen samo dekoraciji,
ampak predvsem zmanjšanju mase strehe, saj
je le-ta ogromna.
Slika 4: Cel Panteon
Kot sem že omenila, je Panteon (grško παν, pan, »vse« in θεόs, teós, »bog«) antični
naziv za svetišče, posvečeno vsem bogovom. Predstava o panteonu, kot svetišču
vseh bogov izvira iz sumerske, grške in manihejske mitologije in je bila že zgodaj
povezana s konkretnim krajem oz. samo zgradbo templja.
Od razsvetljenstva naprej se je v evropski duhovni zgodovini, kakor tudi v nauku o
veri, pojem besede »panteon« sčasoma posplošil in danes ne opisuje več samo (po
pristojnostih/namembnosti razvrščene) skupine bogov sumerske, grške, manihejske
ali rimske veroizpovedi, temveč se uporablja pri vseh mnogobožnih (politeističnih)
religijah. Posamično ga uporabljajo tudi pri veroizpovedih, ki predstave o
razvrščenosti bogov po pristojnostih, ne povezujejo s konkretnim zbirnim mestom za
njihovo čaščenje. Med slednje sodita med drugim hinduizem in budizem.
8
Rimska arhitektura
Tamara Vesel
JAVNE ZGRADBE
 BAZILIKA
Ime te zgradbe prihaja iz grške
besede Basilika Stoa. 3 V
grškem svetu je bila to
zgradba, katero notranjščino so
delili stebri na različne ladje.
Rimska bazilika pa je bila čisto
nasprotje Grški. V Rimu je bila
bazilika namenjena sodišču,
trgovanju in javnim shodom.
Bila je ena pomembnejših stavb
na forumu. Lahko je bila eno,
tri ali pa pet ladijska, s
pravokotnim tlorisom. Kip, pod
katerem so razsojali, je stal na Slika 5: Bazilika sv. Petra
koncu osrednje ladje. Nad
stanskimi ladjami so zgradili galerije, zato da je bila dobro osvetljena tudi glavna oz.
osrednja ladja.
 TERME
Terme Rimljanov niso bile namenjene samo
za kopanje temveč so bile večnamenski
objekt s prostori za rekreacijo in duhovno
sprostitev. Sredi parka, ki so ga obdajali
družbeni prostori, knjižnice, tekališča,
športna igrišča, je stala kopališka zgradba
oz. terme v ožjem pomenu besede.
V termah so bili prostori s toplim zrakom,
topla in mrzla kopel, potilna kopel, masažni
prostori, restavracije. Značilni so bili izjemni
oboki in kupole iz betona nad glavnimi Slika 6: Stare rimske terme
dvoranami. Notranjščina je bila zelo
razkošna. Da bi cesarji dosegli večjo priljubljenost med ljudmi, si je skoraj vsak cesar
v Rimu zamislil svoje terme.
3
Velika stebrna dvorana v Atenah
9
Rimska arhitektura
Tamara Vesel
Za ogrevanje so Rimljani izumili oseben sistem ogrevanja kopališč, ki se je imenoval
HIPOKAVST. Ta sistem je izgledal tako, da so naredili dvojna tla. Zgornji sloj, po
katerem so hodili, je bil postavljen na približno 60 cm visokih stebričkih. V vmesnem
prostoru je krožil vroč zrak, ki so ga ogrevali v velikih pečeh. Vroči zrak je krožil tudi
po ceveh, ki so bile vgrajene v zidove. Kasneje so ta sistem ogrevanja začeli
uporabljati tudi v zasebnih hišah. Vodo, ki so jo potrebovali za kopališča in terme, so
zbirali v posebnih zbiralnikih. Javna kopališča so imela tudi javna stranišča. Vso
odpadno vodo iz kopališč so speljali do stranišč in z njo odplakovali iztrebke v javno
kanalizacijo.
 GLEDALIŠČE
Gledališče so Rimljani postavili na
ravnem – kot samostojno zgradbo sredi
mesta. Gledališča so bila lesena, dokler
ni dal Pompej zgraditi v Rimu prvo
zidano gledališče. Igralci so nastopali
na odru, za katerim se je dvigala zidana
stena z nadstreškom. Orkestra tako ni
več služil kot prostor za nastopajoče,
ampak kot prostor, kjer so sedeli
senatorji.
Slika 7: Gledališče
 CIRKUS
Najstarejša oblika rimskih iger so bile
konjske dirke, ki so jih prirejali v kotlini z
imenom
Vallis
Marcia.
Cirkus
je
pravokotnik, njegovi krajši stranici sta bili
zaokroženi in nesimetrični. Areno je po
dolgem delil dvignjen zid, ki je omejeval
dirkališče.
Najslavnejši in največji cirkus v Rimu je
Cirkus Maximus; zgradil ga je Julij Cezar.
Najpogostejše so bile dirke s konji. V
Cezarjevem času pa so bile dokaj pogosti
tudi boji z zvermi.
10
Slika 8: Zasnova cirkusa
Rimska arhitektura
Tamara Vesel
 AMFITEATER
Najslavnejši amfiteater, amfiteater Flavijcev, bolj znan kot Kolosej, so začeli graditi
pod Vespazijanom. Ime je dobil po kolosalnem, velikanskem Neronovem kipu, ki je
stal v bližini.
Kolosej ima štiri nadstropja, ki so gledano od
spodaj navzgor, okrašena z dorskimi,
jonskimi in korintskimi stebri. Četrto, najvišje
nadstropje krasijo, pilastri. Dostop v poslopje
je bil možen le skozi arkade v pritličju, nato
so se gledalci po hodnikih razdelili po
gledališču. Stebriščne konzole so nosile
jambore, ki bi gledalce ščitile pred slabim
vremenom.
Slika 9: Amfiteater
Sedeži gledalcev so bili razdeljeni po
družbenih slojih. Čisto zgoraj, s stebri
podprta terasa, je bila prostor za žene. Sužnji
so morali na terasah stati. Edini del tribune,
ki je bil zgrajen iz marmorja, je bil namenjen
senatorjem. Vsak senator je imel sedež s
svojim imenom. Visok je 54 m, veliki premer
elipse meri 188 m, mali pa 156 m; s temi
merami res dela čast svojemu vzdevku –
Kolosej.
Slika 10: Kolosej
Napoved angleškega zgodovinarja Beda Venerabilis:
˝Dokler bo stal Kolosej, bo stal tudi Rim.
če bo padel Kolosej, bo padel tudi Rim.
in če bo padel Rim, bo padel tudi ves svet.
Gledalci
Stavba
Gledalci
Cirkus
400.000
400.000
300.000
Cirkus
200.000
Kolosej 50.000
Kolosej
100.000
Tabela 2: Javne zgradbe
0
Cirkus
11
Graf 2: Število gledalcev
Kolosej
Rimska arhitektura
Tamara Vesel
STANOVANJSKA ARHITEKTURA
Rimljani so razvili številne stanovanjske zgradbe – inzula, domus, vila ter palača.
Imeli so najvišjo bivalno kulturo antičnega sveta. Sodobnost je te vrhunske dosežke
presegla le na tehničnem področju. Kakovost bivanja je ostajala vzor.
 INZULA
Inzula (lat. Otok) je bila
večnadstropna najemniška
stanovanjska
zgradba.
Danes bi ji lahko rekli
blok. Ime je dobila po
svoji postavitvi. Stale so
med ulicami kot otoki in
tako ohranjale pravokotno
zasnovo omrežja ulic v
mestu. Visoke so bile
približno 6 nadstropji (21
m). Niso poznali navpične kanalizacije, zato so bili prebivalci inzul prisiljeni uporabljati
javna stranišča. Bivalne razmere so bile slabe, zato so najemniki večino časa preživeli
zunaj in svoja stanovanja uporabljali le, ko so to morali – za spanje. Pogosti so bili
tudi požari.
Slika 11: Rimska insula
 DOMUS
Domus je bila atrijska –enodružinska
hiša. Pravimo mu tudi pompejska hiša,
saj se je ta tip arhitekture najbolj ohranil
prav v Pompejih. Ima značilen atrij –
notranje dvorišče.
Tloris ima v obliki pravokotnika. Ob ožji
stranici je bil vhod s ceste. Za vhodom
je veža (vestibul), ki vodi v notranje
dvorišče (atrij) z bazenom za vodo v tleh
(impluvij – hlajenje) in odprtino v stropu
(compluvij – svetloba), skozi katero
pada dež v bazen. Ob vestibulu so krila – to so prostori za čaščenje larov in penatov
ter skladišča za živež. Lari so skrbeli za dober pridelek, penati pa za zalogo živeža –
oboji so pomenili zaščitnike doma. Edikula je bil majhen tempelj, hišica, niši podoben
arhitekturni element, namenjen za kip, oltar ali grob. Atrij se zaključuje s sprejemnico
Slika 12: Rimski domus
12
Rimska arhitektura
Tamara Vesel
z ležišči – tu se je čakalo na sprejem. Sledi družinski del, ki ima v sredini peristil –
parkovno urejen zunanji prostor, obdan s stebrišči. Ob vzdolžni stranici so sobe, na
drugi strani pa je obednica. Če je zemljišče dovolj veliko, se družinski del nadaljuje v
vrt. Vsi prostori so obrnjeni navznoter ali v atrij. Taberne so trgovine in obrtne
delavnice, ki se odpirajo na cesto in ne spadajo v gospodinjstvo domus.
 VILA
Vila je bila razkošna hiša za
bivanje v poletnem času. Danes
bi ji lahko rekli vikend. Sestavlja
jo več zgradb, vrtovi in parki.
Tloris je bil poljuben. Lep primer
je Hadrijanova vila v Tivoliju, ki
je
izjemen
arhitekturni
kompleks. Če vili dodamo še
gospodarske prostore (oljarne,
vinarne, skladišča,..)
villo rustico.
Slika 13: Rimska vila
dobimo
 PALAČA
Palača je imela osnovno shemo
domusa,
vendar
ogromnih
razsežnosti.
Znan
primer
je
Dioklecijanova palača v Splitu, ki kaže
ureditev po načelu rimskega mesta –
urbus quadrata.
Slika 14: Dioklecijanova palača (Split)
MONUMENTALNA ARHITEKTURA
V nasprotju z grško arhitekturo, ki je v svoje središče postavljala tempelj, so Rimljani
v središče svoje gradbene umetnosti postavili izjemne, trajne umetniške
(monumentalne) stavbe, ki so nastale iz praktičnih življenjskih potreb. Ta arhitektura
je lahko izraža politično moč posameznika.
13
Rimska arhitektura
Tamara Vesel
 SLAVOLOK
Je verskega izvora. Ob vrnitvi z vojnih pohodov so morali vojaki, da so se otresli
maščevalne moči, sprehoditi skozi sveta vrata. Kasneje so bili slavoloki bolj
namenjeni za simbol zmage enega samega moža. Pokazala se je težnja po slavljenju
posameznika, tako so vedno bolj slavili človeka in ne zmage. Zaradi želje, da bi bilo
mogoče ohraniti ta politično pomemben dogodek, so lok sezidali iz kamna ali
marmorja. Ti loki so imeli praviloma en ali tri prehode, s stebri in ploskovnimi reliefi
ob strani.
Nekaj znamenitih slavolokov:
Titov slavolok(1. stol. n. št.): nekakšen
posmrtni izraz spoštovanja do zmagovalca.
Tit je bil pomemben, saj je osvojil
Jerzualem in tako končal vojaški pohod, ki
ga je njegov oče vodil od leta 66.
Slika 15: Titov slavolok
Slavolok Semptija Severa (18. – 19. stol.):
gre za triločen slavolok
Slika 16: Slavolok Semptija Severa
Konstantinov slavolok (4. Stol.): za
spomin zmage v bitki pri Milvijskem
mestu; zaradi visoke kvalitete umetniških
del, ga imamo lahko za pravo zbirko
uradne rimske skulpture.
Slika 17: Konstantinov slavolok
14
Rimska arhitektura
Tamara Vesel
Slavolok
Višina (m)
Titov
15,4
Septimija Severe 20,88
Konstantinov
21
Tabela 3: Slavoloki
Višina (m)
25
15
21
20,88
20
15,4
10
5
0
Titov
Semptija Severe
Konstantinov
Graf 3: Višina slavolokov
 STEBER
Rimski steber ima kip vladarja na vrhu. Plašč stebra je v celoti okrašen s spiralastim
vzpenjajočim se reliefom4, ki pripoveduje o rimskih bojih in zmagah. Steber je sicer
votel. Ohranila sta se Trajanov steber in steber Marka Avrelija. Kipe cesarjev so po
sprejetju krščanstva nadomestili s kipi svetnikov.
Rimljani so trem grškim stebrnim redom dodali še dva:
toskanskega (spremenjen jonski steber, sprejeli so ga od
Etruščanov) in kompozitnega (ki združuje elemente jonskega
in korintskega stebrnega reda).
Slika 18: Odlomljen rimski steber
4
kiparsko delo, pri katerem lik, upodobitev izstopa iz osnovne ploskve
15
Rimska arhitektura
Tamara Vesel
POSEBNA ARHITEKTURA
V posebno arhitekturo uvrščamo zgradbe, ki opravljajo določeno javno, običajno
vlogo, a so zaradi oblikovne kakovosti prerasle v arhitekturo. Rimljani so bili mojstri
inženirske gradnje (vodovodi,mostovi,…).
 RIMSKE CESTE
V času starega Rima so imele ceste zelo pomemben pomen. Ceste so povezovale vse
osvojene dežele z Rimom, omogočale so gospodarske
stike ter vojaško in politično kontrolo nad celotnim
imperijem. Brez cest se ne bi mogla širiti rimska
kultura, način življenja in vsega ostalega znanja.
Glavni razlog za postavitev cest pa je bil seveda tudi
ta, da je lahko vojska v najhitrejšem možnem času
prišla na vse konce imperija in branila svoje meje
pred vpadi “barbarov”.
Ceste so v večini primerov gradili vojaki. Na začetku
so gradili ceste, ki so bile na ravnih odsekih široke
2,45m in 4,90m na ovinkih. Kasneje se je širina ceste
ustalila med štirimi in šestimi metri. To je omogočalo,
da sta se na cesti normalno srečala dva voza. Na
nekaterih mestih naj bi bile ceste tudi široke do
7,50m. Za te dele ceste arheologi predvidevajo, da so bila neke vrste počivališča ob
cesti. S pomočjo mostov in viaduktov so prečkali reke in doline, znali so tudi narediti
tunele. Ceste so pogosto potekale na nasipih. Ob glavnih cestah so postavljali tudi
miljnike, s katerimi so označevali razdaljo do večjih mest. Postavljali so jih na razdalji
ene milje (=147 8,5m = 1000 rimskih korakov).
Slika 19: Tlakovane rimske ceste
Pri gradnji cest so najprej na vsaki strani
naredili odtočni jarek5 in potem vmesni prostor
odkopavali, dokler niso prišli do trdne kamnite
podloge. Jarek, ki je nastal, so nato napolnili v
večjih plasteh. Najprej so steptali sloj zemlje in
nato položili plast drobnega kamenja, zalitega z
malto. Na ta sloj so položili trdo polnilo iz malte
in nato velike kamnite plošče.
Slika 20: Rimske ceste na slovenskem
5
v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina
16
Rimska arhitektura

Tamara Vesel
MESTNE ULICE
Ulice v Rimu in kasneje v ostalih mestih imperija ne spadajo v pojem rimska cesta.
Ulice so imenovali VIAE VICINALES, kar bi slovenščini pomenilo poti do soseda. V
Rimu so bile ulice že opremljene z odtočnimi
kanali, pločniki in prehodi za pešce, kar je bilo
takrat prava redkost. Čeprav sta takrat pojma
mesto in država sovpadala , pa je bilo
oskrbovanje in vzdrževanje strogo ločeno. Ulice
so oskrbovale mesten uprave. Razlike med cesto
in ulico pa so bile v rimskem času velike. Cesta
so bile zgrajene brez ovinkov zaradi vojaškega
napredovanja, ulice pa so bile namenoma
speljane skozi ozke obokane prehode.
Slika 21: Ulica v Pompejih
 MOSTOVI
V času antike so bili Rimljani največji graditelji mostov. Zaradi velikosti imperija so
morali Rimljani izpiliti znanje gradnje mostov. Z njimi so si omogočili lažje in varnejše
potovanje do vseh delov imperija. Za gradnjo večjih in pomembnejših mostov so
uporabljali kamne, katere so lepili med
seboj z malto, imenovano pozzola (=
mešanica vode, peska, apna in
vulkanskih
kamnin).
Za
začasne
mostove so uporabljali les, da so lahko
most kasneje porušili. Če vodni tok ni
bil premočan, si je vojska izdelala most
tudi s pomočjo ladij. Trdno so privezali
ladjo ob ladji in si tako naredili prehod
preko reke.
Slika 22: Rimski most
Napeljava, ki naj bi vodo pripeljala na nek kraj, pravzaprav ni bila Rimskega izvora. V
času, ki sega daleč nazaj v Antiko, so v
Mezopotamiji že oskrbovali stanovanjske hiše
z vodo. Rimljani so bili prvi, ki so si izmislili
velikanski vodovod. Nagnjenost vodovodov so
kar se da skrbno izračunali, da bi se ognili
prevelikemu naklonu in s tem prehudemu
pritisku. Med potjo so bili postavljeni
rezervatorji, iz njih je tekla voda po bronastih
ceveh v svinčene razdelitve cevi. Tehnika
Slika 23: Akvadukt
17
Rimska arhitektura
Tamara Vesel
ulitega zidu je omogočala gradnjo velikih obokov. Na deželi so se veliki oboki, ki so
večkrat nosili večnadstropne vodovode, čudovito prilagodili pokrajini in so
predstavljali včasih prave umetnine.
Preskrba z vodo je bila vedno ena glavnih cesarjevih skrbi, kajti voda je bila potrebna
tako za terme kot za varnost rimskega mesta nasploh.
V celoti gledano je tehnologija 6 omogočila odličen napredek z iznajdbo in
izpopolnitvijo gradnje vodovodnih mest. Če količina vode, ki jo navaja Frontin –
992.200 kubičnih metrov na dan- zares drži, moramo mirne duše reči, da so imeli
prebivalci antičnega Rima bistveno več pitne vode na razpolago, kot jo imajo
prebivalci v današnjih velemestih.
6
skupek postopkov obdelave, predelave od začetka do končnega stanja
18
Rimska arhitektura
Tamara Vesel
Kazalo grafov, tabel in slik
Graf 1 delež materiala zgrajenih stavb ................................................................... 5
Graf 2 število gledalcev ....................................................................................... 11
Graf 3 višina slavolokov ...................................................................................... 15
Tabela 1 delež materiala ....................................................................................... 4
Tabela 2 javne zgradbe ...................................................................................... 11
Tabela 3 Slavoloki .............................................................................................. 15
Slika 1: Ostanek foruma ....................................................................................... 6
Slika 2: Sprednja stran panteona ........................................................................... 7
Slika 3: Okulus ..................................................................................................... 7
Slika 4: Cel Panteon ............................................................................................. 8
Slika 5: Bazilika sv. Petra ...................................................................................... 9
Slika 6: Stare rimske terme ................................................................................... 9
Slika 7: Gledališče .............................................................................................. 10
Slika 8: Zasnova cirkusa...................................................................................... 10
Slika 9: Amfiteater .............................................................................................. 11
Slika 10: Kolosej ................................................................................................. 11
Slika 11: Rimska insula ....................................................................................... 12
Slika 12: Rimski domus ....................................................................................... 12
Slika 13: Rimska vila ........................................................................................... 13
Slika 14: Dioklecijanova palača (Split) ................................................................. 13
Slika 15: Titov slavolok ....................................................................................... 14
19
Rimska arhitektura
Tamara Vesel
Slika 16: Slavolok Septimija Severa ..................................................................... 14
Slika 17: Konstantinov slavolok ........................................................................... 14
Slika 18: Odlomljen rimski steber ........................................................................ 15
Slika 19: Tlakovane rimske ceste ......................................................................... 16
Slika 20: Rimske ceste na slovenskem ................................................................. 16
Slika 21 Ulica v Pompejih .................................................................................... 17
Slika 22: Rimski most ......................................................................................... 17
Slika 23: Akvadukt .............................................................................................. 17
Stvarno kazalo
B
M
Basilika Stoa .................................................................... 9
mesto .............................................................................. 6
monumentalne ............................................................. 13
C
O
cest ................................................................................ 16
Cirkus Maximus ............................................................. 10
OPUS CAEMENTICUM ..................................................... 5
D
P
Domus ........................................................................... 12
Palača ............................................................................ 13
Panteon ........................................................................... 8
F
R
Forum .............................................................................. 7
Rimska kultura ................................................................ 4
G
S
gradbeništvu.................................................................... 4
svetišča............................................................................ 7
K
T
kamen, les, glina .............................................................. 5
Kolosej ........................................................................... 11
Terme .............................................................................. 9
20
Rimska arhitektura
Tamara Vesel
Vila ................................................................................ 13
V
VIRI:
Spletni:

bs.wikipedia.org. (2014). Pridobljeno iz wiki/rimski most.

kulturaantickogrima.blogspot.com. (2013). Pridobljeno iz 2013/11/stanovanjeu-antickomrimu-rimska-kuca.

sl.wikipedia.org. (2014). Pridobljeno iz wiki/rimska arhitektura.

sl.wikipedia.org. (brez datuma). Pridobljeno iz slika:sevenarches.

sl.wikipedia.org. (2014). Pridobljeno iz wiki/slika:rome-forum romanum.

www.dars.si.

www.rtvslo.si.

www.slideshare.net.
(brez
datuma).
Pridobljeno
Dokumenti/O_avtocestah/Avtocestne_zanimivosti/Rimska_cesta.
(brez datuma). Pridobljeno
kandidatov-za-novih-7-cudes-sveta-1/200393.
(brez
datuma).
iz
Pridobljeno
iz
tureavanture/novice/21-
iz
iskraclaudia/rimska
arhitektura.

www2.arnes.si. (brez datuma). Pridobljeno iz ~gljsentvid10/slo_denar.
Pisni:

Kerrigan, M. (2002). Stari Rim in rimsko cesarstvo . Ljubljana: Cankarjeva
založba.

Steele, P. (2009). Stari Rim . Učila international.

velike kuture sveta. (1999). Celovec-Ljubljana-Dunaj: Mohorjeva založba.
Slike:

cirkus. http://www.aviewoncities.com/rome/circusmaximus.htm.

forum,r. http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Rome-Forum_romanum.jpg.
21
Rimska arhitektura
Tamara Vesel

kolosej.http://www.rtvslo.si/tureavanture/novice/21-kandidatov-za-novih-7cudes-sveta-1/200393.

okolus. http://zlataleta.com/rim-vecno-mesto-1-del/.

panteon. http://pl.wikipedia.org/wiki/Panteon_w_Rzymie.

Pompejih, u. v.. http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Pompeii-Street.jpg.

terme, s. r. http://sh.wikipedia.org/wiki/Rimske_terme.
22