določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja
DOLOČITEV EKONOMSKIH KRITERIJEV VREDNOTENJA NELEGALNEGA ODLAGANJA ODPADKOV Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov Naslov projekta Naročilnica številka Naročnik REMEDISANUS X/2011-IOP OPERATIVNI PROGRAM IPA SLOVENIJA - HRVAŠKA 2007-2013 INSTITUT ZA OKOLJE IN PROSTOR Ipavčeva ul. 18, 3000 Celje Kontaktna oseba: dr. Cvetka Lasnik Ribarič e-pošta: cvetka.ribarič@iop.si Izvajalec Odgovorni vodja projekta Sodelavci na projektu Projektna naloga Datum Tehnološki center za aplikativno ekologijo EKO d.o.o. Sp. Preloge 55 3210 Slovenske Konjice Dr. Marinka Vovk Dr. Janja Klinčar Katja Zajko Franc Zver OPREDELITEV EKONOMSKIH KRITERIJEV VREDNOTENJA NELEGALNEGA ODLAGANJA ODPADKOV 24. 05. 2011 2 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov KAZALO 1 UVOD 2 PROJEKTNO OBMOČJE REMEDISANUS V SLOVENIJI 3 STANJE IN TVEGANJA NA PODROČJU NEZAKONITEGA ODLAGANJA ODPADKOV 3.1 DEJAVNIKI NEZAKONITEGA ODLAGANJA ODPADKOV 3.2 VLOGA LOKALNE SKUPNOSTI IN VLADE PRELIMINAREN NAČRT UKREPOV ODSTRANJEVANJA DEJAVNIKOV SPODBUJANJA NEZAKONITEGA ODLAGANJA ODPADKOV IDENTIFICIRANI UKREPI 4 TEHNOLOGIJE ZA PREPREČITEV NEZAKONITEGA ODLAGANJA ODPADKOV IN ONESNAŽEVANJA 5 UPORABA EKONOMSKIH INSTRUMENTOV PRI RAVNANJU Z ODPADKI TRŽNI INSTRUMENTI 5.1 POMANJKANJE ALTERNATIV ZBIRANJA /ODLAGANJA ODPADKOV IN RECIKLIRANJA 6 EKONOMSKI VIDIKI VREDNOTENJA ODPADKOV ZA ZMANJŠANJE ČRNIH ODLAGALIŠČ 6.1 POVEZAVA MED USPEŠNOSTJO LOČENEGA ZBIRANJA ODPADKOV IN NASTAJANJEM ČRNIH ODLAGALIŠČ 6.2 GLAVNI VIDIKI VREDNOTENJA EKOSISTEMA 6.3 NAJPOGOSTEJE UPORABLJENE METODE EKONOMSKEGA VREDNOTENJA EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH (VO) NARAVE 7 ILLEGAL DUMPING ECONOMIC ASSESSMENT (IDEA) MODEL 7.1 VKLJUČENI PARAMETRI ZA UPORABO METODE IDEA 7.2 ZBIRANJE PODATKOV – EVIDENTIRANJE 7.3 PRIKAZ MODELA IDEA – DIAGRAM. 8 VIRI 9 PRILOGA: PRIKAZ MODELA “IDEA” 3 4 5 8 9 9 10 11 13 14 16 16 18 19 21 22 26 27 29 30 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov 1 UVOD na črnih odlagališčih, ki lahko pomenijo tudi tveganje za zdravje. Tovrstna odlagališča z ostanki pnevmatik zagotavljajo idealno gojišče za komarje, ki se lahko namnožijo 100-krat hitreje kot običajno. Hude bolezni, vključno z encefalitisom, so bile ugotovljene prav zaradi komarjev, ki prenašajo bolezni, ki izvirajo iz kupov odpadnih pnevmatik. Nezakonito odlaganje lahko vpliva na pravilno odtekanje voda na območjih, ki so bolj dovzetna za poplave. Na podeželskih območjih lahko sežiganje odpadkov na divjih odlagališčih povzroči gozdne požare in erozije. Nelegalno odlaganje odpadkov ima negativen vpliv na rastline in prosto živeče živali na obremenjenem območju. Okužijo se lahko tudi viri potne in površinske vode. Zaradi nezakonitega odlaganja odpadkov in zmanjšanja vrednosti nepremičnin postane obremenjeno območje neprivlačno za poslovne in stanovanjske investitorje. Za učinkovito preprečevanje težav z nelegalnim odlaganjem odpadkov so potrebna namenska sredstva za vzpostavitev in vzdrževanje učinkovitih programov za preprečevanje nezakonitega odlaganja. Nekatera mestna območja v svetu so poročala o porabi več milijonov dolarjev na leto zaradi odstranjevanja črnih odlagališč in stroškov, povezanih z nezakonitim odlaganjem. Ti stroški se lahko prenesejo v obliki višje pristojbine za storitve ali davka na premoženje. V Sloveniji obstaja mnoštvo sektorskih (resornih) in medsektorskih (medresornih) pristopov in politik (npr. politika varovanja in ohranjanja okolja in prostora; politika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; nacionalni program varstva okolja itd.), ki posegajo na/se ukvarjajo z vprašanjem zaščite/varovanja okolja (in posledično družbe) v najširšem pomenu. Problem nastopi, ko je potrebno identificirati enotno, celostno in konsistentno varnostno politiko, ki bo dala odgovor, kako in s čim se zoperstaviti najrazličnejšim virom in vrstam ogrožanja. V tem smislu je ekološka kriminaliteta v strateških in izvedbenih dokumentih predstavljena kot specifični (namerni) vir ogrožanja, ki je deležen relativno malo pozornosti, čeprav je marsikatero ekološko in okoljsko ogrožanje (npr. antropogena nesreča) v resnici lahko posledica/rezultat (ne)namernega človeškega dejanja ali opustitve. To pa pomeni, da morajo biti vzpostavljeni in v pripravljenosti Nezakonito odlaganje odpadkov povzroča velike težave v mnogih urbanih in podeželskih skupnostih. Finančni in socialni učinki nezakonitega odlaganja odpadkov so razumljeni v splošnem pomenu, sicer pa velja, da nezakonito odlaganje odpadkov vpliva na javno zdravje in varnost, zmanjša vrednost nepremičnin, odvrača gospodarski razvoj, povečuje občinske stroške poslovanja, v nekaterih državah povečuje davke na premoženje in storitve, pristojbine in ima za posledico izgubo dohodkov. Poleg tega so lokalne oblasti in zasebni lastniki nepremičnin beležili velike kapitalske in vzdrževalne stroške, povezane s potrebo po čiščenju območja zaradi nezakonito odloženih odpadkov. NEZAKONITO ODLAGANJE ODPADKOV Nezakonito odlaganje odpadkov ima za posledico odstranjevanje odpadkov na nedovoljenem območju. Nezakonito odloženi odpadki so predvsem nenevarni materiali in nevarni odpadki, ki so odloženi z namenom izogibanja stroškov plačila odstranitve. Ti materiali običajno vključujejo gradbene odpadke in ruševine, strešno kritino, les, opeko, beton, avtomobile, avtomobilske dele, gume, pohištvo, gospodinjske odpadke. Mesta nezakonitega odlaganja se razlikujejo, vendar so to običajno težje dostopna območja, ki lahko vključujejo tudi opuščene industrijske, stanovanjske ali poslovne stavbe, nepozidane parcele na javnem ali zasebnem zemljišču in redko se za ilegalno odlaganje uporablja ulica ali cesta. Zaradi težje dostopnosti in slabe razsvetljave so površine ob podeželski cesti in železnici še posebej ranljive. Nezakonito odlaganje se lahko pojavi ob katerem koli času dneva, vendar je bolj pogosto ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah in v toplejših mesecih. Če se črnih odlagališč ne nadzira in čisti, pogosto privabijo več odpadkov, vključno s potencialno nevarnimi odpadki, kot so azbest, gospodinjske kemikalije in barve, avtomobilske tekočine ter industrijski odpadki. Območja, ki se uporabljajo za nezakonito odlaganje odpadkov, so kljub težji dostopnosti lahko zlahka dostopna ljudjem, zlasti otrokom, ki so žrtve fizičnih (štrlečih žebljev ali ostrih robov) in kemičnih (škodljive tekočine ali prah) nevarnosti. Glodalce, žuželke in druge škodljivce privlačijo biološko razgradljivi odpadki 4 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov vsi potrebni mehanizmi in instrumenti nacionalnovarnostnega sistema in ne le tisti, ki bi se naj ukvarjali z relativno ozkim področjem kriminalitete. prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 19. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 85 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tukaj manjša kot v celotni državi (100 prebivalcev na km2). Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 2,0 (v Sloveniji 1,7). Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je negativen, znašal je -2,2. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil negativen, znašal je -0,2 (v Sloveniji 10,9).Povprečna starost občanov je bila 40,1 let in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (41,3 leta). 2 PROJEKTNO OBMOČJE REMEDISANUS V SLOVENIJI V nadaljevanju navajamo statistične podatke, ki imajo vpliv na ilegalno odlaganje odpadkov, saj je le-to odvisno od prebivalcev, ki živijo na določenem območju. Nelegalno odloženi odpadki se pojavijo predvsem na območjih, kjer ni zagotovljen reden odvoz komunalnih odpadkov in kjer se ne izvaja nadzor nad potencialnimi območji ilegalnih odlagališč. Poleg masovne proizvodnje odpadkov je tudi dokazano, da je veliko teh odpadkov nevarnih in takih, ki izhajajo iz kemične industrije. Gospodarski razvoj v teh družbah je zelo usmerjen k povečanju potrošnje. Tako odpadki (po količini in kakovosti), ki se proizvajajo kot nekaj “potrebnega” za pravilno delovanje novih gospodarskih sistemov, privedejo do točke, ki šteje za enega od ekonomskih kazalnikov razvoja in razširitev argumenta sociale in navideznega dobrega počutja. Lahko pa se to simbolno vlogo sprejema tudi kot vidik družbe. Tako veljajo “odpadki” za kulturno identiteto, ki je nujen element za socialno vključevanje v vseh družbah. OBČINA ŠENTJUR Občina Statistična regija Upravna enota Ime Šentjur Savinjska Šentjur pri Celju Šifra 120 4 52 Za leto 2009: Masa - količina zbranih komunalnih odpadkov (tone): 4.934 ton Masa - komunalni odpadki (kg/preb): 263 kg Občina Šentjur sodi med večje slovenske občine ter sega od Drameljskih goric do razgibanega Kozjanskega in vrhov Bohorja. V občini je razvita sodobna kmetijska proizvodnja, pospešeno pa se razvijajo obrt, predelovalne dejavnosti in drugo. (Vir: Statistični urad RS). Občina Šentjur je del savinjske statistične regije Meri 222 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 23. mesto. Statistični podatki za leto 2008 kažejo o tej občini tako sliko: Konec leta 2008 je imela občina približno 18.800 prebivalcev (približno 9.300 moških in 9.500 žensk). Po številu Karta 1: Občina Šentjur 5 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov OBČINA BREŽICE Občina Statistična regija Upravna enota Ime Brežice Spodnjeposavska Brežice Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 4,5. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 4,2 (v Sloveniji 10,9). Povprečna starost občanov je bila 42,9 leta in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (41,3 leta). Šifra 9 6 2 Zaobljeni griči, obrobje Gorjancev, zeleni svet ob sotočju Save in Krke, vinogradi, vode in gradovi – vse to je občina Brežice. Bogastvo naravne in kulturne dediščine plemeniti razvoj turizma in storitvenih dejavnosti. (Vir: Statistični urad RS). Občina Brežice je del spodnjeposavske statistične regije. Meri 268 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 14. mesto. Konec leta 2008 je imela občina približno 24.200 prebivalcev (približno 11.900 moških in 12.300 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 13. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 90 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (100 prebivalcev na km2). Število živorojenih je bilo nižje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu negativen, znašal je -0,2 (v Sloveniji 1,7). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Karta 2: Občina Brežice Masa - zbranih komunalnih odpadkov: 9.449 ton Masa - komunalni odpadki (kg/preb): 390 kg 6 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov OBČINA SEVNICA Občina Statistična regija Upravna enota Ime Sevnica Spodnjeposavska Sevnica Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 2,4. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 0,2 (v Sloveniji 10,9). Povprečna starost občanov je bila 41,8 leta in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (41,3 leta). Šifra 110 6 47 Občina Sevnica leži ob rekah Savi in Mirni. Med kulturnimi znamenitostmi je pomembnejši Sevniški grad, med naravne znamenitosti pa sodi avtohtono rastišče pontske azaleje in avtohtono rastišče encijana. (Vir: Statistični urad RS).Občina Sevnica je del spodnjeposavske statistične regije. Meri 272 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 12. mesto. Konec leta 2008 je imela občina približno 17.700 prebivalcev (približno 8.900 moških in 8.800 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 23. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 65 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (100 prebivalcev na km2). Število živorojenih je bilo nižje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu negativen, znašal je -2,2 (v Sloveniji 1,7). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Karta 3: Občina Sevnica Masa- zbranih komunalnih odpadkov: 6.189 ton Masa - komunalni odpadki (kg/preb): 351kg 7 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov 3 STANJE IN TVEGANJA NA PODROČJU NEZAKONITEGA ODLAGANJA ODPADKOV tal, podtalnice in vodotokov z nevarnimi snovmi. Vir nevarnih snovi so predvsem zavržena izrabljena motorna vozila, sodi in druga voluminozna embalaža z neznano vsebino, različna embalaža lakov, barv, motornih olj in fitofarmacevtskih proizvodov. Zaradi izpostavljenosti atmosferskim dejavnikom (različne padavine) prihaja do izcejanja in pronicanja nevarnih snovi v podtalnico. Nezakonito odloženi odpadki zmanjšujejo vrednost nepremičnin ter sploh kvarijo izgled krajine, s čimer se neposredno znižuje kakovost bivanja v lokalnih skupnostih. S tem je prizadeta tudi njihova blaginja, saj morajo lokalne skupnosti (občine) pokrivati visoke stroške odstranjevanja nezakonito odloženih odpadkov. “Črna odlagališča” nastajajo razpršeno v okolju, vendar predvsem ob nenadzorovanih in neosvetljenih poteh in cestah v bližini naselij, v gramoznicah ali drugih že obremenjenih lokacijah, kamor lahko storilec neopaženo dostopi z vozilom in odpadke zavrže. Nekatere raziskave1 so pokazale, da se manjši del odpadkov nahaja na zasebnih zemljiščih. Večina lokacij se nahaja na lokacijah v lasti pravnih oseb. Raziskave so pokazale, da gre za mešanico odpadkov različnega izvora. Celovita raziskava na Ljubljanskem polju je ugotovila, da prevladujejo divja odlagališča z mešanimi odpadki (gradbeni, industrijski, komunalni, odpadki iz primarnega sektorja, jalovina) lokalnega izvora. Podrobnejša analiza je pokazala, da sta dve tretjini odpadkov gradbenega izvora, petino zasedajo odpadki primarnega sektorja, medtem ko je komunalnih odpadkov desetina (A. Smrekar). Glede na zadnji popis lokacij nezakonito odloženih odpadkov lahko identificiramo še dodatne elemente problema: veliko lokacij je onesnaženih z odloženo izrabljeno azbestno-cementno kritino, ki predstavlja veliko tveganje in nevarnost za prebivalstvo, v kolikor se s takšnim odpadkom ravna nestrokovno. Vlada oz. ministrstvo ne zbira in ne vodi evidence lokacij nezakonito odloženih odpadkov. Zato pa je Agencija RS za okolje v sodelovanju z Ribiško zvezo Slovenije v zadnjih letih v sklopu zbiranja podatkov o malih onesnaževalcih voda identificirala preko 3000 lokacij nezakonito odloženih odpadkov na območjih vodotokov. Za učinkovito soočenje s problemom nezakonitega odlaganja odpadkov je potrebno dobro Na Ministrstvu za okolje in prostor ugotavljajo, da se v Republiki Sloveniji in Hrvaški že desetletja soočamo s problemom nezakonitega odlaganja različnih vrst odpadkov v naravno okolje. Dolžnost povzročitelja odpadkov je ravnati po pravilih ravnanja z odpadki, ki so potrebna za preprečevanje ali zmanjševanje nastajanja odpadkov in njihove škodljivosti za okolje. Lokacije, na katerih so nezakonito zavržene različne vrste odpadkov, poznamo tudi pod nazivi, kot sta “črna” ali “divja odlagališča”. Nezakonito odlaganje različnih vrst odpadkov razlikujemo od smetenja, ko posameznik ne glede na lokacijo zavrže določen predmet (pločevinko, cigaret, drobno embalažo in podobno). Nezakonito odlaganje kakršnih koli odpadkov v naravnem okolju je zdravstveno, ekološko in socialno nesprejemljivo ravnanje. Odlaganje heterogenih odpadkov različnega izvora predstavlja v prvi vrsti nevarnost in tveganje za zdravje ljudi in narave. Odpadki glede na svojo fizično in kemično sestavo velikokrat vsebujejo nevarne snovi. Nepravilno odloženi odpadki na nenadzorovanih lokacijah predstavljajo tudi gojišče za različne prenašalce nalezljivih in drugih bolezni (glodalci, komarji). Odlaganje bioloških odpadkov privablja in hkrati nudi hrano različnim vrstam živali. Nekatere vrste odpadkov omogočajo zadrževanje vode (npr. gume), ki jo za svoj razvoj potrebujejo različni insekti. Velikokrat se na takšnih lokacijah odpadki nenadzorovano sežigajo. Zaradi heterogenosti odpadkov se lahko pri takšnem sežiganju sproščajo tudi zelo nevarni strupi, predvsem v primerih, ko se sežigajo predmeti (npr. PVC kabli) z namenom pridobivanja kovine za prodajo zbiralcem odpadnih kovin. V takih primerih prihaja do velikih emisij dioksinov in furanov. Na večjih divjih odlagališčih lahko pride tudi do samovžiga določenih vrst odpadkov, kar prav tako privede do nenadzorovanih emisij. Črna odlagališča so vir nevarnosti za onesnaženje 1 Na primer, Aleš Smrekar: Divja odlagališča odpadkov na območju Ljubljane, 2007, Georitem 1, Založba ZRC SAZU 8 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov poznati dejavnike za takšno ravnanje storilcev. obveznosti do družbe in da so drugi za to plačani, da čistijo za njimi. 3.1 DEJAVNIKI NEZAKONITEGA ODLAGANJA ODPADKOV Glede na razprostranjenost identificiranih lokacij nezakonito odloženih odpadkov v Sloveniji in na Hrvaškem lahko sklepamo, da gre za posledico ravnanja večjega števila ljudi. Splošno uveljavljeno stališče je, da so najmočnejši dejavnik nezakonitega odlaganja odpadkov prav obstoječa črna odlagališča. Zasmetenost okolice deluje spodbujajoče na potencialne storilce, saj jim ponujajo “izgovor”, da to počnejo tudi drugi. 3.2 VLOGA LOKALNE SKUPNOSTI IN VLADE Ravnanje s komunalnim odpadki sodi v izvirno pristojnost občin in mest. Zato je posledično tudi nazor ravnanja nad tovrstnimi odpadki v pristojnosti nadzornih organov občin in mest. To potrjujejo tudi njihovi odloki v katerih je med drugim določena obveznost evidentiranja in saniranja divjih odlagališč odpadkov. V primeru, da gre za nepravilno odlaganje drugih odpadkov v okolje v nasprotju s predpisi, je pristojnost nadzora in ukrepanje na inšpektorjih Inšpektorata RS in RH za okolje in prostor, ki skušajo ugotoviti, kdo je povzročitelj odpadkov. Pomembno je namreč, da je za ravnanje z odpadki primarno odgovoren njihov povzročitelj oz. imetnik, zato mu inšpektor za okolje naloži obveznost odstranitve in plačilo stroškov. Drugi najmočnejši dejavnik je izmikanje stroškom in porabi časa. Ker imamo v Sloveniji in na Hrvaškem celovito urejen sistem ravnanja z odpadki (od povzročitelja do odstranjevalca), raziskave o vrstah nezakonito odloženih odpadkov kažejo neposredno na izvajalce različnih gradbenih posegov, ki se z nezakonitim odlaganjem želijo izogniti plačilu zakonitega odstranjevanja odpadkov. Svoj delež prispeva tudi lokalno prebivalstvo, ki se na ta način prav tako izogne plačilu stroškov in si hkrati prihrani čas, ki bi ga v nasprotnem primeru porabili za odvoz na zakonito odlagališče ali v zbirni center v brezplačno oddajo. V primeru pa, da povzročitelja odpadkov ni možno ugotoviti, inšpektor za okolje v skladu z določili 157. a člena Zakona o varstvu okolja odredi odstranitev teh odpadkov izvajalcu javne službe ali drugi osebi pooblaščeni za ravnanje z določenimi vrstami odpadkov. Naslednji dejavnik je nezadostnost ali odsotnost storitev zakonitega odlaganja. V Sloveniji in na Hrvaškem imamo vzpostavljen sistem zbirnih centrov na določeno število prebivalcev oziroma v vsaki občini. Zbirni center je pokrit, posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij odpadkov, kjer jih povzročitelji lahko prepuščajo izvajalcu in frakcij odpadkov, ki jih izvajalec sam prevzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij odpadkov do rednega prevzema frakcij odpadne embalaže ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Tudi redko zagotavljanje storitve odvoza kosovnih odpadkov ali neprimerni delovni čas zbirnega centra lahko prispeva k večjemu nezakonitemu odlaganju odpadkov. Med dejavnike štejemo tudi neznanje in nevednost posameznikov glede posledic, ki jih nezakonito odlaganje lahko povzroči v okolju. Srečamo pa tudi samozadostno prepričanje storilcev, da so s plačilom davkov poravnali svoje Ministrstvo za okolje in prostor pojasnjuje, da ima enako pooblastilo za ukrepanje tudi občinska inšpekcija v primeru, da gre za komunalne odpadke. Stroški odstranitve bremenijo povzročitelja oz. imetnika odpadka tudi, če ga odkrijejo naknadno. Za primere nepravilnega ravnanja z odpadki, kot je nepravilno odlaganje v okolju, je v predpisih s področja nadzora inšpekcije za okolje in naravo določena globa. Pri odločanju o višini globe se upošteva teža prekrška in njegove posledice za okolje. Globe v zvezi z nepravilnim ravnanjem s komunalnimi odpadki pa določajo predpisi lokalnih skupnosti, ki ne sodijo v pristojnost nadzora inšpektorjev za okolje. Vlada ima poleg pristojnosti nadzora in ukrepanja tudi nalogo, da oblikuje dolgoročno, srednjeročno in kratkoročno politiko v zvezi odstranjevanjem 9 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov dejavnikov spodbujanja nezakonitega odlaganja odpadkov. Ta politika mora določiti cilje, ki jih želimo doseči. ter ukrepe, s katerimi bodo ti cilji doseženi, prav tako pa tudi zagotoviti finančna sredstva, ki so potrebna za izvajanje politik in ukrepov. ciljano uveljavljanje predpisov. • Izvajanje ukrepov oteževanje dostopa do območij pogostega nezakonitega odlaganja odpadkov (fizične ovire in podobno). • Posebno pozornost nameniti trem vrstam odpadkov, ki se pogosto odlagajo na “divjih odlagališčih”: PRELIMINAREN NAČRT UKREPOV ODSTRANJEVANJA DEJAVNIKOV SPODBUJANJA NEZAKONITEGA ODLAGANJA ODPADKOV Ker izhajamo iz dejstva, da je področje ravnanja z odpadki izvorna pristojnost občin, lahko vlada svojo vlogo odigra predvsem v vlogi katalizatorja izmenjave dobrih praks in uveljavljanja pozitivne zakonodaje. To je tudi izhodišče za pripravo preliminarnega načrta ukrepov odstranjevanja dejavnikov spodbujanja nezakonitega odlaganja odpadkov. Poseben element problema sanacije stanja nezakonito odloženih odpadkov v naravnem okolju je že omenjena izrabljena azbestno-cementna kritina. Zaradi narave te vrste odpadkov bo potrebno pripraviti poseben načrt. 1. gradbeni odpadki 2. izrabljena azbestno-cementna kritina (salonitke) 3. gume Vse te dejavnosti predpostavljajo delujočo organizacijsko strukturo z zadostnim kadrom, finančnimi sredstvi in močjo uveljavljanja predpisov. IDENTIFICIRANI UKREPI Dosedanje izkušnje saniranja “divjih odlagališč” so identificirale zelo različne ukrepe za zmanjševanje količin nezakonito odloženih odpadkov: • Izvajanje sanacij obstoječih divjih odlagališč na kritičnih območjih. • Izobraževanje lokalnega prebivalstva o posledicah nezakonitega odlaganja odpadkov. • Pravočasno obveščanje občanov o možnostih odlaganja v obstoječih zakonitih oblikah odlaganja, na primer v zbirnih centrih. • Prebivalstvu ponuditi dodatne zakonite možnosti odstranjevanja odpadkov: členitev potreb zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov na izpostavljenih območjih ter povečanje letnega števila zbiranj (več kot dve na leto). • Priprava lokalnih načrtov preprečevanja nezakonitega odlaganja odpadkov, ki upoštevajo rezultate analize lokalnih dejavnikov – v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom. • Označevanje območij pogostega nezakonitega odlaganja odpadkov z opozorilnimi in informativnimi napisi. • Krepitev dejavnosti nadzora in sankcioniranja oz. 10 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov 4 TEHNOLOGIJE ZA PREPREČITEV NEZAKONITEGA ODLAGANJA ODPADKOV IN ONESNAŽEVANJA Iz referenčnih dokumetov je mogoče sklepati, da družbeni dejavnik, kot je strošek odlaganja odpadkov, nastopa v tesni navezavi z nelegalnim odlaganjem odpadkov. Da bi odpravili temeljne vzroke nezakonitega odlaganja ter socialne in gospodarske strukture, ki prispevajo k temu, mora biti dovolj razumljen pomen preventive in sistemov, ki jih je mogoče uvesti. ZNAČILNOSTI OBSEŽNIH INCIDENTOV IN SPREJETI PROTIUKREPI Za onesnaževanje okolja zaradi nezakonitega odlaganja odpadkov so značilne lastnosti, ki jih obravnava Toru Furuichi (ed.-in-chief/compiled by CDR Research Association, v “Diagnosis of Soil and Groundwater Pollution from Toxic Waste,” Kankyo Sangyo Shinbunsha na Japonskem), kjer se posebna pozornost namenja ukrepom za izboljšanje stanja. Sprejeti so bili ukrepi za reševanje problematike nelegalnega odlaganja odpadkov, pri čemer ima najpomembnejšo vlogo strog nadzor in revidirani ukrepi, ki se izvajajo. Vrste odloženih odpadkov se razlikujejo, prav tako tudi volumen, kot je prikazano na sliki. Slika 1: Diagram nezakonitega odlaganja odpadkov. Skrb družbe za varnost in zaščito se z leti povečuje, zato so pričakovanja državljanov usmerjena v uporabo znanosti in tehnologije, ki bo pomagala reševati ta vprašanja. Nezakonito odlaganje odpadkov je širši družbeni problem, ki poleg okoljskih posledic prinaša tudi zahtevo po družbeni spremembi, ki ima negativne ekonomske posledice (izguba virov-odpadkov, izguba in razvrednotenje prostora). Na sliki 1 je prikazan vpliv socialnih in tehnoloških dejavnikov, ki prispevajo k nezakonitemu odlaganju odpadkov ter nekateri ukrepi. Najpogosteje se uporabljajo metode za sanacijo zaradi onesnaževanja ali okoljske škode. Prednostne naloge se lahko razvrstijo glede na nujnost potrebnih ukrepov, v kolikor s hitrimi testi raziskav ugotovijo, da obstaja tveganje za zdravje ljudi (onesnažena pitna voda). Tehnična sredstva, ki se uporablajo kot ukrep omogočajo trajno dekontaminacijo in jih lahko v grobem razdelimo na dekontaminacijo in vzdrževanje. Tehnologija čiščenja težkih kovin in drugih strupenih snovi je povezana z ekonomskimi možnostmi in resursi znanja. Slika 2: Nezakonito odloženi odpadki (število primerov in prostornina). Vir: Ministry of the Environment: “About the Situation of Illegal Dumping of Industrial Waste”: http://www.env.go.jp/recycle/ ill_dum/santo uki/index.html (2005) 11 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov Tabela 1: Tehnološke možnosti čiščenja težkih kovin in drugih strupenih snovi v tleh in podtalnici. Vir: Katsuya Kawamoto; Restration and Recovery technologies for illegal dumping of waste pollution Zniževanje okoljskih tveganj zaradi nelegalnega odlaganja odpadkov in tehnoloških možnosti odstranjevanja okužb in zmanjšanje tveganja za okolje vključuje ključna vprašanja, kako vzpostaviti racionalne metode za izbiro tehnologij predelave odpadkov, ki so odstranjeni iz nelegalnih odlagališč. 12 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov 5 UPORABA EKONOMSKIH INSTRUMENTOV PRI RAVNANJU Z ODPADKI TRŽNI INSTRUMENTI Market-Based Instruments (MBI), kot so okoljski davki, sistemi trgovanja z dovoljenji ali ciljne subvencije so stroškovno učinkovit način za varovanje in izboljšanje okolja. Zagotavljajo spodbude za podjetja in potrošnike, da se odločijo za okolju prijaznejšo proizvodnjo ali izdelke. Vlade se lahko odločijo tudi za okoljske fiskalne reforme ali reforme okolju škodljivih subvencij. Za preprečevanje nelegalnega odlaganja odpadkov je potrebno vzpostaviti in oblikovati okoljsko politiko, ki bo spodbujala legalno ravnanje z odpadki in preprečevala ilegalno odlganje odpadkov. Raziskave kažejo, da na splošno ekonomski instrumenti ponujajo več prožnosti in učinkovitosti za ravnanje z odpadki. Poleg tega lahko spodbujanje razvoja preprečevanja onesnaževanja in tehnologij zagotavlja vlada z viri prihodkov, da podpira programe za ravnanje z odpadki. ZELENA KNJIGA O TRŽNIH INSTRUMENTIH Komisija je ta dokument izdala v marcu 2007 z namenom sprožiti široko javno razpravo o pospeševanju uporabe tržnih instrumentov za okolje in z njo povezanih politik v skupnosti. Zelena knjiga se začne z na splošno skupnim stališčem, da tržni instrumenti, kot so davki, dajatve in sistemi trgovanja z dovoljenji niso dovolj, ampak tudi ciljno naravnane subvencije, prilagojene kot stroškovno učinkovito sredstvo za uveljavljanje načela “onesnaževalec plača”. V zeleni knjigi Komisija raziskuje zelo široko paleto področij, kjer bi se lahko uporaba tržnih instrumentov nadalje spodbujala bodisi na ravni skupnosti ali ravni držav članic. Ta vključuje porabo energije, vpliv prometa na okolje, pa tudi trajnostno gospodarjenje z vodo, ravnanje z odpadki, varstvo biotske raznovrstnosti in zmanjšanje konvencionalnega onesnaževanja zraka. Zlasti pri ravnanju z odpadki se lahko uporablja kot orodje za spodbujanje razvoja in zmanjšanja onesnaževanja: • • • • zmanjšati količino odpadkov zmanjšati delež nevarnih odpadkov iz odpadkov ločiti nevarne odpadke za poseben način ravnanja spodbujati predelavo, ponovno uporabo in recikliranje odpadkov • podporo stroškovno učinkovitemu ravnanju s trdnimi odpadki, zbiranju, prevozu, obdelavi in odstranjevalnimi sistemi • zmanjšati škodljive vplive na okolje, povezane s trdnimi odpadki, zbiranje, prevoz, obdelavo in odlagalne sisteme in • ustvarjanje prihodkov za pokrivanje stroškov. Ekonomski instrumenti za ravnanje z odpadki, ki so uvedeni v EU in imajo nekatere učinke na ravnanje z odpadki: • • • • • Davek na odlagališča Odlaganja odpadkov - davek Recikliranje kreditne sheme Subvencije za sekundarne proizvode / obdavčitev Cena ravnanja z odpadki po shemi “pay-as-youthrow” (plačaj, kolikor odvržeš) • Deposit - sistemi vračil Ugotovitve o uspešnosti izvajanja programov za izboljšano ravnanje z odpadki kažejo, da strategija vključuje neposredne ureditve skupaj s sistemi za spremljanje in izvrševanje. To običajno zahteva od vlade, da oblikuje standarde za ravnanje z odpadki, določi urnik za izpolnjevanje standardov, ki omogočajo in izvrševanje postopkov, odgovornost in kazni v primeru neizpolnjevanja. Glavna prednost pristopa vodenje - upravljanje je, da vključuje razumno stopnjo predvidljivosti o tem, kako močno se bo zmanjšal obseg in raven onesnaženosti okolja zaradi izvajanja izboljšanega programa ravnanaj z odpadki. NAČELA RAVNANJA Z ODPADKI V mnogih evropskih državah ravnanja z odpadki kot dejavnost države sega v začetek del 20. stoletja. V začetku leta 1990 so bili uvedeni programi za zmanjšanje in postavljeni cilji za preprečevanje onesnaževanja okolja. Glavna vodilna načela EU 13 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov o odpadkih politike upravljanja danes vključujejo preventivne ukrepe, kot so odgovornost proizvajalca in načelo “onesnaževalec plača”, načelo previdnosti in načelo bližine (Evropskih skupnosti, 1999): in kakovost življenja, ki jih povzroča nelegalno odlaganje odpadkov, so se skupnosti v razvitem svetu odzvale z različnimi vrstami dejavnosti zbiranja in specializiranih programov za nekatere odpadke, ki so se nezakonito odlagali. Vzpostavitev ustrezne infrastrukture, ki je brezplačna, enostavna in priročna za uporabnika pomaga prebivalcem, da se odločijo za ločevanje odpadkov in bistveno zmanjšajo odlaganje odpadkov v naravo. • načelo preventive, torej ali je bolje preprečiti kot zdraviti, pomeni, da je preprečevanje škode za okolje pred povračilom škode, ki nastane zaradi onesnaževanja okolja, kar je še posebej pomembno na področju nedovoljenega odlaganja odpadkov, • previdnostno načelo v primeru nedovoljenega odlaganja pomeni, da je v primeru nevarnosti in nepopravljive škode zaradi napačnega ravnanja z odpadki ter pomanjkanja popolne znanstvene gotovosti potrebno preprečiti vsakršno obliko onesnaževanja okolja. Na primeru nelegalnega odlaganja je to še zlasti pomembno, saj v večini primerov v lokalnih okoljih prihaja le do načrtovanega čiščenja, ne pa do konkretnih programov preprečevanja nastajanja tovrstnega onesnaženja. Za preprečevanje nezakonitega odlaganja odpadkov so pomembna programska področja, ki jih je razvila EPA (Environmental Protection Agency), pri čemer je pomembno tudi, da je urejen nadzor, uporabe praks, ki izobražujejo in vključujejo lokalne skupnosti, industrijo za odpravo nezakonitega odlaganja odpadkov. Prikazujemo le nekatera orodja: • Čiščenje onesnaženih območij je prva aktivnost, ki pripomore k vzpostavljanju prvotnega stanja in zmanjšanju onesnaženosti. Ko so očiščene lokacije, se lahko namestijo znaki, osvetlitev ali ovire za preprečevanje nelegalnega odlaganja v prihodnosti. Znaki na lokacijah, kjer prepovedujejo nelegalno odlaganje, morajo imeti navedeno kazen za nezakonito odlaganje in telefonsko številko za poročanje o incidentih. Urejeno območje storilce praviloma odvrne od nelegalnega odlaganja v prihodnosti, kot tudi zagotavlja vidnost in odprti prostor. Organizacija posebnih dogodkov čiščenja, kjer sodelujejo skupnosti pri pravilnem odstranjevanju nezakonito odvrženih materialov. Na ta način naj bi se povečalo razumevanje nezakonitega odlaganja med prebivalci ter prepoznali učinki, ki jih prinaša pravilno ravnanje z materiali, saj se lahko reciklirajo. 5.1 POMANJKANJE ALTERNATIV ZBIRANJA / ODLAGANJA ODPADKOV IN RECIKLIRANJA Raziskave v svetu so pokazale, da lokalne skupnosti, ki imajo uveden sistem “plačaj, kolikor odložiš” (payas-you-throw) in programe, ki temeljijo na preventivi in odstranjevanju odpadkov po sistemu “od vrat do vrat” (door to door) ne beležijo težav z naraščanjem nelegalnega odlaganja odpadkov. Čeprav se lahko taki skupnosti sprva poveča nezakonito odlaganje, ko so začeli z novimi programi, se kasneje, ko javnost razume sistem, problem zmanjša. Vzdrževanje izobraževalnih in ozaveščevalnih programov je pomembno, ker se je le tako mogoče izogniti tovrstnim problemom. Problem nezakonitega odlaganja je v neurejenih pravnih dokumentih, kjer povzročitelj-onesnaževalec sploh ne plača kazni, ali pa so stroški glob manjši od stroškov za pravilno odstranjevanje odpadkov. Pogosto ni poskrbljeno za odpadke avtoprevoznikov, ki povzročajo nelegalno odlaganje odpadkov v naravo. • Pri uporu proti nezakonitemu odlaganju v skupnosti sodeluje policija, ki brez dodatnih stroškov in zaposlovanja novega osebja nadzira očiščene lokacije. Mediji predvajajo preprosta sporočila v zvezi s stroški nezakonitega odlaganja na lokalni ravni in pojasnujejo pravilno ravnanje z odpadki. Uvedena je brezplačna telefonska linija za prijavo storilcev črnih odlagališč. ALTERNATIVE ZBIRANJE ODPADKOV IN PROGRAM RECIKLIRANJA Zaradi velikih stroškov in negativnih vplivov na zdravje 14 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov • Usmerjeno ukrepanje vključuje uporabo odlokov za urejanje ravnanja z odpadki in odpravljanje nezakonitega odlaganja z metodami, kot so globe, kazni za povračilo stroškov za čiščenje in zahteve za dovoljenja za dejavnosti ravnanja z odpadki. Te globe in kazni je mogoče uporabiti za pomoč pri financiranju preventivnih programov ali zagotoviti koristi za državljane, ki prijavijo nezakonito odlaganje odpadkov. Druga priporočila za to orodje vključujejo usposabljanje osebja iz vseh občinskih oddelkov za odkrivanje in poročanje nezakonitega odlaganja in incidentov in so namenjeni osebju, ki so pristojni za izvajanje nadzora in inšpekcijskih pregledov. ekonomskega vrednotenja se lahko ekosistemske storitve, ki jih prinaša posamezni ekosistem, ovrednotijo, tako da so vladne institucije in širša javnost dobro seznanjene, kolikšna je pravzaprav škodljivost nenadzorovanega izkoriščanja naravnih dobrin in kako koristne so aktivnosti ohranjanja. Z ekonomskim vrednotenjem naravnih storitev bi v prihodnje utegnili bodisi upravičiti obstoječe stroške projektov ohranjanja okolja (npr. ustanovitev zavarovanih območij) bodisi upravičiti izpeljavo takšne spremembe v prostoru, ki bi vodila k višji blaginji lokalnega prebivalstva ali celotne družbe. Koristi, ki izhajajo iz ohranjanja naravnih območjih, zlasti biotske raznovrstnosti, je zelo težko opredeliti in ovrednotiti, vendar lahko s pomočjo še vedno se razvijajočih različnih metod za ekonomsko vrednotenje ekosistemov ocenimo, kolikšna je celotna ekonomska vrednost ekosistemov. Vrednotenje nam prav tako pomaga prepoznati, v kakšnem obsegu bodo posamezne skupine z ohranjanjem pridobile ter tako pripomore k oblikovanju mehanizmov za zbiranje nekaj teh koristi za namene ohranjanja. Tovrstni mehanizmi so osnova pridobivanja finančnih virov za ohranjanje ekosistema. • Spremljanje in vrednotenje ukrepov prepoznava vpliv prizadevanja za preprečevanje in ugotovitve, če so cilji doseženi. Uporaba kartiranja in računalniških podatkovnih baz omogoča opredelitev področja, na katerih so nelegalno odloženi odpadki ter beležen čas (dan v tednu, ura, itd) in izračunano število izdanih zahtevkov za kaznovanje. Takšna evidenca omogoča boljše razporejanje sredstev in realno doseganje ciljev in prizadevanja za ozaveščanje in izobraževanje za kršitelje. Z ekonomskim vrednotenjem naravnega okolja se mora ukvarjati interdisciplinarna skupina strokovnjakov s področij biologije, ekologije, ekonomije itn. Menedžerji zaščitenih območij in nosilci odločanja bi se morali pri odločitvah o primernosti določenih ukrepov posvetovati s strokovnjaki s področja ekonomije, ki se ukvarjajo z vrednotenjem naravnih dobrin in ekosistemskih storitev, da jim pomagajo oceniti vpliv ukrepa na širše okolje. Zgolj evidentiranje črnih odlagališč in nelegalnega odlaganja odpadkov je ukrep, ki ne prinaša učinkov in izboljšanja stanja, predvsem zaradi podcenjenosti negativnih vplivov na okolje, ki pa jih nihče ne evidentira. Projekt, kot je Remedisanus, lahko prispeva k višji stopnji vrednotenja naravnih virov in hkrati nakaže smernice pristopa reševanja tovrstnih problemov degradacije okolja in naravnih virov prihodnje. Ekosistemi so se in se še vedno pogosto prikazujejo kot manjvredna območja ali območja, ki ne prispevajo k ekonomski vrednosti lokalne skupnosti, regije ali države. Toda dejstvo je, da ekosistemi ponujajo široko paleto storitev (oskrbovalne storitve, ki oskrbujejo z dobrinami, na primer s hrano, vodo, z lesom, vlakni in zdravili in manj otipljive storitve, ki so težje merljive, vendar enako kritične, na primer uravnalne, podporne in kulturne storitve), ki niso nekaj večnega, neuničljivega in neomejenega. Zaradi naraščanja števila prebivalstva, dohodka in porabe se vse bolj izkorišča naravno okolje. Človeške dejavnosti so pripeljale do zvišane atmosferske koncentracije ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, slabe kakovosti zraka, izgube biotske raznovrstnosti, podnebnih sprememb, kemikalij, odpadkov, onesnaževanja voda ... S pomočjo 15 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov 6 EKONOMSKI VIDIKI VREDNOTENJA ODPADKOV ZA ZMANJŠANJE ČRNIH ODLAGALIŠČ a) preprečevanje nastajanja odpadkov; b) priprava za ponovno uporabo; c) recikliranje; d) druga predelava, npr. energetska predelava, in e) odstranjevanje. Teorija odstranjevanja odpadkov Vsaka strategija nacionalnega ravnanja z odpadki, vključno s politikami, bi morala vključevati naslednje faze: Največja pozornost je namenjena preprečevanju nastajanja odpadkov, ki zajema ukrepe, sprejete preden odpadek nastane in ki zmanjšujejo količino odpadkov, škodljive vplive nastalih odpadkov na okolje in zdravje ljudi ali vsebnost nevarnih snovi v materialih in proizvodih. Takšni ukrepi so npr. program preprečevanja nastajanja odpadkov, spodbujanje ponovne uporabe proizvodov in priprave odpadkov za ponovno uporabo (npr. vzpostavitev omrežij za ponovno uporabo in popravila). a) zmanjšanje količine odpadkov na izvoru do točke, kjer so koristi dodatni vir znižanja in stroški dodatnega zmanjšanja virov dejansko prihranek zaradi zmanjšanja količin odpadkov. Zato je potrebno v celostnem pogledu upoštevati, da je “zmanjševanje odpadkov” tudi strošek, čeprav v praksi opažamo zavajajoče tolmačenje, saj ne upoštevajo stroškov zmanjševanja odpadkov; b) uvedba okoljskega cilja; nova direktiva je usmerjena k zmanjševanju vplivov na okolje zaradi nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi, ob upoštevanju celotnega življenjskega kroga vir-izdelekodpadek. Namen direktive je, da se EU približa “družbi recikliranja”, ki se poskuša izogibati nastajanju odpadkov in uporablja odpadke kot vir. Zaradi zmanjšanja emisije toplogrednih plinov, kot posledice odlaganja odpadkov je pomembno ločeno zbiranje bioloških odpadkov in njihovo kompostiranje, kajti na črnih odlagališčih je mogoče najti do 20 % tovrstnih odpadkov. 6.1 POVEZAVA MED USPEŠNOSTJO LOČENEGA ZBIRANJA ODPADKOV IN NASTAJANJEM ČRNIH ODLAGALIŠČ Evropska komisija je objavila poročilo, kako uspešno države članice zmanjšujejo količino odpadkov na odlagališčih in kako uspešno jih reciklirajo. Komisija ugotavlja, da so nekatere države članice zelo dobro napredovale, a Slovenije ni med njimi. EU namerava izpolniti dolgoročni cilj in postati “družba recikliranja”, to je družba, ki odpadke uporabi kot vir, ne pa samo da zmanjšuje njihovo količino. V EU v povprečju konča na odlagališčih 40 % odpadkov, v Sloveniji pa kar 80 %. c) opredelitev odpadka; direktiva določa, kdaj so snovi ali predmeti, ki nastanejo pri proizvodnem procesu, katerega glavni namen ni proizvodnja takšnih snovi ali predmetov, stranski proizvodi in ne-odpadki in kdaj določen odpadek preneha biti odpadek, in sicer z določitvijo meril za prenehanje statusa odpadka. d) Nova definicija predelave in odstranjevanja odpadkov. Za opredelitev predelave je ključna nadomestitev virov. S tem je povezana tudi nova opredelitev energetsko učinkovitega sežiga odpadkov. Do sedaj so se namreč vse sežigalnice odpadkov uvrščale med naprave za odstranjevanje odpadkov. Na podlagi kriterija energetske učinkovitosti pa se lahko tudi sežigalnice trdnih komunalnih odpadkov uvrščajo med naprave za predelavo odpadkov. Čeprav delež recikliranih odpadkov v Sloveniji hitro narašča, še vedno znaša le okoli 12 %. Slovenija je skupaj z Romunijo, Slovaško, Malto, Portugalsko in Bolgarijo med državami članicami, v katerih se je delež odpadkov, odloženih na odlagališčih, v obdobju od leta 1995 do 2007 povečal. e) Izvajanje 5-stopenjske hierarhije ravnanja z odpadki kot prednostnega vrstnega reda pri načrtovanju politike in pripravi zakonodaje na področju odpadkov: 16 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov Graf 3: Zmanjšanje/povečanje količine odpadkov v mestih v Graf 1: Količina odpadkov (v 1000 ton) obdobju od leta 1997-2008 Vir: Poročilo Evropske komisije Vir: Evropska komisija Iz sestave odpadkov po gospodarskih dejavnostih je razvidno, katere dejavnosti prevladujejo glede na količino odpadkov iz dejavnosti. Podatki kažejo, da se v Sloveniji na črna odlagališča odloži več kot 60 % gradbenih odpadkov. Komisija med državami članicami ugotavlja velike razlike. Delež odpadkov, ki jih reciklirajo, znaša od nekaj odstotkov do 70 %. V nekaterih državah članicah odpadke tako rekoč ne odlagajo več na odlagališčih, v nekaterih pa na odlagališčih še vedno odložijo in zakopljejo 90 % vseh odpadkov. Ti podatki kažejo, da je treba spremeniti minimalne cilje, ki v EU trenutno veljajo na področju zbiranja in recikliranja odpadkov. Sprememba predpisov v EU bi pomembno pripomogla k zmanjšanju ilegalnega odlaganja odpadkov iz dejavnosti, saj mora postati predelava in recikliranje odpadkov bolj zanimiva za podjetja. Prav tako je treba na ravni EU uvesti pravne instrumente, vključno s prepovedjo odlaganja odpadkov in z razširitvijo uporabo načela odgovornosti proizvajalca na druge tokove odpadkov. Za nadaljnje pospeševanje recikliranja je potrebno več doslednosti med načrtovanjem izdelka in politikami ravnanja z odpadki. Ker je za uresničitev uspešnejšega recikliranja in preprečevanja odpadkov potrebno sodelovanje celotne družbe, Evropska komisija izpostavlja tudi pomen ozaveščenosti javnosti. Graf 2: Sestava odpadkov v letu 2008 po gospodarskih področjih (deleži v celotni količini odpadkov) Vir: Evropska komisija V večini držav članic se količina odpadkov še vedno povečuje, a je ta rast manjša od gospodarske rasti. V zadnjih desetih letih se je proizvodnja komunalnih odpadkov ustalila na okoli 524 kg letno na osebo, čeprav se je poraba v gospodinjstvih v istem obdobju povečala za okoli 16 %. Komisija ugotavlja, da v EU na primer med odpadki konča 25 % hrane, ki jo kupijo gospodinjstva. Količino odvržene hrane bi po njeni oceni lahko zmanjšali za okoli 60 %, s čimer bi vsako gospodinjstvo prihranilo 500 evrov na leto. 17 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov po impresivnih, vendar včasih nezdravih rezultatih vrednotenja in jih pogosto neustrezno nekritično uporabljali” (Pagiola et al., 2004, PV). Zato je na videz preprosto vprašanje “kako dragocen je ekosistem?” mogoče razlagati na več različnih načinov. Graf 4: Količina hrane, ki konča med odpadki (v kilogramih na prebivalca) Glavne vidike vrednotenja ekosistemov je mogoče povzeti v naslednjih vprašanjih: a) kakšna je ekonomska vrednost veljavnega toka koristi ekosistema in prihodnjih tokov? b) kakšna je vrednost ohranjanja ekosistema? c) namesto njegovega spreminjanja za potrebe kakšne druge uporabe? Vir: Evropska komisija Zgornja vprašanja se med seboj razlikujejo in dajejo povsem različne odgovore. Svojo pozornost usmerjajo na način uporabe ekonomskega vrednotenja za preučitev štirih različnih vidikov vrednotenja ekosistemov. Ekosistemi, obremenjeni z divjimi odlagališči, imajo nižjo vrednost. Graf 5: Količina odvržene hrane v proizvodnji (delež odvržene hrane glede na proizvodnjo v odstotkih) OPREDELITEV VREDNOSTI SKUPNEGA TOKA KORISTI EKOSISTEMOV Ta vidik se običajno pojavlja v okviru “nacionalnih računov” (Koliko ekosistemi dejansko prispevajo k ekonomski aktivnosti?) in se najpogosteje uporablja na nacionalni, lahko pa tudi na globalni, regionalni ali lokalni ravni. Vrednost različnih koristi, ki jih zagotavlja ekosistem se lahko oceni kot kaže slika 3. Vir: Evropska komisija Ohranjanje biodiverzite Do leta 2020 je potrebno zagotoviti, da bodo države članice EU reciklirale 50 % komunalnih odpadkov in 70 odstotkov gradbenih odpadkov ter odpadkov, ki nastanejo pri rušenju objektov. Pričakovati je, da se bo zaradi tega cilja zmanjšala količina tovrstnih odpadkov, ki so odvrženi v naravo oz. na črna odlagališča. KORISTI Vodne storitve nižje ob strugi 6.2 GLAVNI VIDIKI VREDNOTENJA EKOSISTEMA Študije o vrednotenju so bistveno povečale naše znanje o vrednosti ekosistemov. Ker se prvotne študije niso usmerjale na specifična vprašanja, so bile pogosto podcenjene. Žal pa so okoljski zagovorniki v medijih, vlade, podjetja in civilne družbe pogosto posegli Rekreacija Izkoriščanje dozdnih produktov Slika 3: Koristi, ki jih ponuja določen ekosistem. Vir: Assessing the Economy Value of Ecosistem Conservation, JUCN, 2004, str. 16 18 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov ohranjanjem. Da se lahko ugotovi, ali je pretvorba ekosistema iz ekonomskega vidika učinkovita, pa moramo spremembam koristi odšteti stroške izvedbe posegov (10; str. 26). Slika 4 prikazuje, kako lahko neposredno primerjamo vrednosti različnih storitev, ki bi jih dobili z in brez ohranjanja. Iz ekonomskega vidika so stroški ohranjanja razdeljeni na dva dela: neposredne stroške, ki so povezani z uresničevanjem samih ukrepov ohranjanja, in oportunitetne stroške, ki ponazarjajo izpad koristi, ker je bila uporaba določenih storitev onemogočena. Celotni stroški so nato primerjani z bruto povečanjem ekosistemskih koristi, ki nastajajo zaradi uresničevanja ohranitvenih ukrepov. Če so koristi večje od stroškov, je investiranje v ohranjanje upravičeno. Ključni izziv je identificirati spremembe, ki bi izhajale iz predlaganih ukrepov, npr. koliko več proizvodnje bi bilo in kako hitro bi se koristi povečale/zmanjšale kot posledica predlaganih ukrepov (koristi, ki so pridobljene kasneje v prihodnosti, so manj vredne). OPREDELITEV NETO KORISTI POSEGOV, KI SPREMINJAJO EKOSISTEM Ta vidik ima običajno projektno ali politično ozadje (ali bi koristi, ki jih prinaša ohranjanje, predpis ali spodbuda upravičile svoje stroške?) in se bistveno razlikuje od prejšnjega v tem, da se sprašuje o spremembah tokov stroškov in koristi (neto vrednosti) in ne o vsoti celotne vrednosti tokov. Za potrebe presoje o upravičenosti ohranjanja moramo vedeti dvoje: • Kaj bi se zgodilo, če ne naredimo nič? in • Kaj bi se zgodilo, če bi se odločili za določen način ohranjanja (slika 4)? Kot kaže slika 4, ohranjanje ni nujno v celoti učinkovito. Nekateri ukrepi tako lahko le prispevajo k upočasnitvi, ne pa k zaustavitvi propadanja. Vprašanje je, ali je za ekosistemske storitve, ki jih omogoča ekosistem z ukrepi ohranjanja, večja ali manjša od storitev, ki jih omogoča ekosistem brez ohranjanja. V primeru z ohranjanjem je treba upoštevati tudi stroške za uresničevanje ukrepov ohranjanja. 6.3 NAJPOGOSTEJE UPORABLJENE METODE EKONOMSKEGA VREDNOTENJA EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH (VO) NARAVE Varovana območja so območja, za katera ne veljajo zakonitosti klasične tržne ekonomije. Posebnost je v tem, da VO poleg dobrin, s katerimi se trguje na trgu, ponujajo tudi celo paleto ekosistemskih storitev, ki nimajo delujočih trgov oziroma trgi ne delujejo učinkovito. Tako sta poraba in ponudba takih storitev v večini primerov iz družbenega vidika neučinkoviti. Vendar pa se ljudje zaradi današnjega stresnega načina življenja, pomanjkanja nekaterih naravnih virov, sprememb gospodarskih razmer, demografskega razvoja, spremenjenih vrednot in drugih socioekonomskih sprememb vedno bolj zavedajo pomembnosti ohranjene narave in dajejo prednost tradicionalni rabi naravnih dobrin (npr. ekološko pridelana živila). Tako VO-jem pripisujejo vedno večji pomen, kar posledično vpliva na dvigovanje ekonomske vrednosti ekosistemskih storitev in na lažje upravičevanje aktivnosti ohranjanja. Možni načini vrednotenja ekosistemskih storitev omogočajo, da se netržnim storitvam pripišeta dejanski pomen in vrednost, kar je izjemno pomembno iz vidika odločanja o optimalni porazdelitvi virov in odločitvah o ciljih vpliv degradacije Ohranjanje biodiverzite KORISTI Vodne storitve nižje ob strugi Ohranjanje biodiverzite Ohranjanje biodiverzite Vodne storitve Vodne storitve nižje ob strugi Rekreacija Izkoriščanje dozdnih produktov Izkoriščanje dozdnih produktov Rekreacija Izkoriščanje dozdnih produktov Stroški ohranjanja ekosistemske koristi ekosistemske koristi jutri brez ohranjanja ekosistemske koristi jutri z ohranjanjem Slika 4: Sprememba celotnih ekonomskih koristi, ki jih omogoča ekosistem z in brez ohranjanja. Vir: Assessing the Economy Value of Ecosistem Conservation, JUCN, 2004, str. 24 Vrednost ohranjanja ni nujno pozitivna. Obstajajo primeri, v katerih vrednost pridobljenih dodatnih storitev na račun pretvorbe ekosistema v alternativno rabo presega vrednost storitev, pridobljenih z 19 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov gospodarjenja. Potrebna je namreč takšna porazdelitev virov, da bodo družbene koristi maksimalne, kar pa je možno doseči le, če tudi ekosistemske storitve ustrezno ovrednotimo. Glavne značilnosti najpogosteje uporabljenih metod za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, so razvrščene s pomočjo naslednjih kriterijev: dobrin, ki imajo tržno ceno in so povezane z naravnimi dobrinami, ki jih vrednotimo. Poudarek je na dejanski izbiri posameznika in njegovi “pripravljenosti, da plača” (willingness to pay - WTP), kar je tudi prednost teh metod (9; str. 224). METODA TRŽNIH CEN TEORETIČNA OSNOVA: Metoda tržnih cen (Market Price Approach – MPA) ocenjuje ekonomsko vrednost naravnih storitev, ki se kupujejo in prodajajo na trgu (neposredno in posredno uporabno vrednost). • potrebnih podatkov za izvedbo ekonomskega vrednotenja ekosistema, • stroškov izvedbe ekonomskega vrednotenja ekosistema, • ustreznega znanja za opravljanje ekonomskega vrednotenja ekosistema, • kompleksnosti izvajanja ekonomskega vrednotenja ekosistema, • časa, potrebnega za izvajanje ekonomskega vrednotenja ekosistema, • zanesljivosti rezultatov ali natančnosti ekonomskega vrednotenja ekosistema, • prenosljivosti rezultatov, • pogostosti uporabe metod, • univerzalnosti uporabe metod. PROCES VREDNOTENJA: Postopek vrednotenja okoljskih storitev po MPA: 1. Izbira ustreznega načina ocenjevanja – stroškovni pristop: a. metoda oportunitetnih stroškov, npr. oblikovanje novega gozda, pomeni izgubo zemljišč; b. metoda alternativnih stroškov, npr. mokrišča, ki zagotavljajo varstvo pred poplavami, se lahko vrednotijo na osnovi stroškov gradnje umetnih obramb pred poplavami enake učinkovitosti; Razvrščanje po kriterijih se opravi s pomočjo rangiranja, in sicer je vsaki značilnosti metode določen rang od 1 do 5, ki določa položaj metode po posameznem kriteriju v primerjavi z drugimi metodami. Rang 5 pomeni najboljšo, rang 1 pa najslabšo oceno po posameznem kriteriju. Namen takšnega pregleda metod je, da lahko uporabniki dobijo uporabno informacijo o značilnostih in rangu posamezne metode glede na izbrani kriterij ali v celoti v primerjavi z drugimi metodami. Kako pomemben je posamezni kriterij za posameznika, je odvisno od potreb načrtovane raziskave (npr. od predmeta preučevanja, namena in ciljev vrednotenja, značilnosti storitev, ki se jih vrednoti, financ, razpoložljivega časa, posebnosti izdelave študije, obsega preučevanega prebivalstva in vpliva na njihovo blaginjo itd). c. metoda nadomestnih stroškov/preprečevanja škode, npr. stroški ponovne vzpostavitve prejšnjega stanja (stroški filtriranja vode se lahko uporabijo kot približek za vrednost škode onesnaževanja vode); d. metoda “projekta v senci”, npr. stroški zagotavljanja enakih okoljskih storitev na alternativnih lokacijah; e. metoda stroškov subvencije, npr. subvencija kmetijskemu sektorju za okoljsko občutljive prakse; METODA RAZKRIVANJA PREFERENC Pri metodah razkrivanja preferenc se vrednosti določajo posredno na osnovi podatkov o potrošnji 20 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov 7 MODEL ILLEGAL DUMPING ECONOMIC ASSESSMENT (IDEA) Uporabniki morajo oceniti skupne stroške čiščenja mesta in oceniti posredne stroške, kot so tisti, povezani z mesti nadzornih dejavnosti, premoženja in obveznosti preprečevanja, ki so vključeni v izdelanih programih. Uporabniki se lahko zanesejo na model vrednot, ki so bile sestavljene iz različnih stroškov ocenjevanja izdelkov in od okoljskih in gospodarskih poročil, ki so osnova za vrednotenje parametrov ter mnogih stroškov. Kljub temu, da privzeti način predvideva hitro oceno stroškov, mora uporabnik zbrati več podatkov in izvršiti ročni vnos. Uporabnike je potrebno seznaniti in spodbujati, da: Model IDEA zagotavlja povzetek podatkov, ne samo za oceno prizadevanj za preprečevanje, ampak tudi za analizo “cost-benefit”, načrtovan proračun in različne programe nepovratnih sredstev za odpravo črnih odlagališč. Model IDEA je enostaven za uporabo orodja za ocenjevanje različnih stroškov, povezanih z dejavnostmi nezakonitega odlaganja odpadkov v naravo, predvsem v urbanih območjih. Predvideni uporabniki so: (1) natančno določijo in ocenijo količino materiala, ki je odložen kot nelegalno odložen odpadek, (2) zbirajo posebne informacije o lokalnih aktivnosti različnih organizacij in dela, opreme ter materialne stroške. (1) državne in lokalne oblasti ter (2) skupnost skupin in civilnih organizacij. Nezakonito odlaganje odpadkov je velik problem, ki sproža resne pomisleke glede varnosti, vrednosti nepremičnin in kakovost življenja v naši skupnosti. Poleg tega je veliko gospodarsko breme lokalni skupnosti, ki je običajno odgovorna za čiščenje črnih odlagališč. Nezakonito odlaganje odpadkov ima ekonomsko ceno, ki se ovrednoti npr. z modelom IDEA (Illegal Dumping Economic Assessment). Model IDEA je bil razvit z obširnim prispevkom lokalne vlade in družbenih skupin iz cele ZDA. Testiranje modela je že bilo izvedeno, ugotavlja se, da je model IDEA enostavno in uporabno orodje, ki pomaga uporabnikom razumeti in vrednotiti skupne stroške, ki so povezani z nezakonitim odlaganjem odpadkov in gospodarskim vplivom na njihovo skupnost. Natančneje je mogoče model IDEA uporabljati za: Povzetek stroškov se lahko natisne v finančnem poročilu z izjavo, da so podatki nezakonitega odlagališča lokacijskih značilnosti in dela, opreme in materiala, stroški za več posebnih kategorij stroškov. Ta izjava se lahko uporablja za: • obveščanje nosilcev odločanja • obveščanje odgovorne osebe (če se zahteva z povrnitev stroškov) • analiza in primerjava stroškov • pregled stroškov in predlogov. Model IDEA temelji na naslednjih parametrih: • • • • • • • • • • • • Oceno stroškov čiščenja • Oceno posrednih stroškov • Vrednotenje stroškovne analize Orodje za analizo je na voljo v programski platformi. Model se lahko uporablja za: (1) stroške čiščenja, ki nastanejo kot posledica čiščenja (2) dejanske stroške in (3) izvajanje analiz za posamezno mesto čiščenja, posebno skupino lokacij čiščenja, za vsa mesta v posamezni skupnosti. 21 značilnosti črnega odlagališča; vrsti odloženih odpadkov in ocenjenem obsegu; čiščenju (izvedbi); prevozu odpadkov; odstranjevanju odpadkov; obnovi/remediaciji območja in varnosti; nadzoru; vrednosti nepremičnin; programu administrativnih stroškov; izravnavi stroškov; prilagoditvi privzete vrednosti stroškov. Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov Nekateri parametri stroškov so povezani z nezakonitim odlaganjem in dejavnostmi, ki niso bile vključene zaradi omejenih podatkov o razpoložljivost ali obremenitev in zahtevnosti zbiranja podatkov. Čeprav se ti parametri niso posebej obračunali, model zagotavlja prostor in prožnost za uporabnike in ročno vnašanje dodatne postavke stroškov in tako ocenitev teh stroškov. Preglednica ima pet zavihkov, na dnu naslova je Model Input. S klikom na zavihek se odpre delovni list, v katerega se podatki lahko vpišejo ali pregledajo. Vsak delovni list vključuje podrobne podatke. Stroške je mogoče hitro oceniti z izpolnitvijo dveh informacijskih parametrov (seznamov A in B) in privzete vrednosti za izračun čiščenja, transporta in stroškov odstranjevanja ilegalno odloženih odpadkov (tabele C, D in E). Na splošno velja, da so podatki, ki se zbirajo in so vpisani v model, bolj točni za izračun dejanskih stroškov in ekonomskih kriterijev. Zaradi tega mora uporabnik prepoznati pomembnost vnosa čim bolj točnih podatkov o ilegalno odloženih odpadkih, čim bolj natančno je potrebno zbirati posebne informacije o delu lokalnih skupnosti, opreme in stroškov materiala stroškov ter se seznaniti s področjem lokalnega nezakonitega odlaganja in preprečevanja odlaganja odpadkov. Model izračuna stroškov IDEA poteka v programu .exe in omogoča izbiro eno od številnih možnosti, običajno spremenljivko. 7.1 VKLJUČENI PARAMETRI ZA UPORABO METODE IDEA Model temelji na dveh informativnih parametrih in devetih stroškovnih parametrih, pomembnih za ekonomsko vrednotenje nezakonitega odlaganja odpadkov. Ti parametri ustrezajo razporedu, ki določa prostor za vnos večino podatkov. Seznam Seznam Seznam Seznam Seznam Seznam Seznam Seznam Model Input list zagotavlja prostor, v katerga je mogoče vnesti večino podatkov. Ta delovni list je razdeljen po seznamih, ki ustrezajo parametrom modela. 22 A - lokacije črnih odlagališč B - vrsta odpadkov, količina in načini odstranjevanja C - stroški čiščenja črnih odlagališč D - stroški prevoza odpadkov E - stroški odstranjevanja odpadkov F - obnova in stroški varovanja G - stroški nadzora H - nepremičnine (ocena zmanjšanja vrednosti) Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov Primer 2: Pri čiščenju so sodelovali trije delavci in dve napravi (oprema). Na podlagi časovnice ugotovimo, da je en nadzornik in en operater opreme delal na ilegalnem odlagališču 8 ur in da je en operater opreme delal na mestu za 6 ur. Na podlagi potrdila za odstranjevanje odpadkov so odstranili 90 ton odpadkov. Za izračun dejanske stopnje procesa je izračun: (90/8 + 90/8 + 90/6)/3, kar je enako 12,5 tone na uro. Povprečna oprema: (90/8 + 90/6)/2, kar znaša 13,125 tone na uro. Rezultat - dobili bi celoten “cleanup” posadke, torej dejansko stopnjo postopka: (12,5 +13,125)/2, kar je enako 12,8 tone na uro. Seznam I - program administrativnih stroškov Seznam J - izravnava stroškov Seznam K - uskladitev stroškov PARAMETRI, KI JIH NI MOGOČE VKLJUČITI V MODEL IN SO POVEZANI Z NEZAKONITIM ODLAGANJEM ODPADKOV Določeni parametri še niso vključeni v stroške, saj podatki o stroških še niso na voljo za model. Takšni parametri vključujejo kratkoročne in dolgoročne vplive na zdravje ljudi in posledične stroške, stroške zaradi pojava različnih škodljivcev, stroške razvrednotenja okolja v lokalni skupnosti. Čeprav ti parametri niso posebej vključeni v model, ima IDEA prostor in fleksibilnost, da lahko uporabnik ročno vnaša dodatne stroške in postavke, če so potrebni in jih je mogoče pridobiti. Obstajata dva načina za izračun dejanskih stroškov glede na postopke čiščenja črnih odlagališč: Če merimo učinkovitost posadke čiščenja črnih odlagališč, lahko opazujemo njihovo splošno produktivnost in bolje razumemo pomen te spremenljivke. Poleg tega lahko ugotovimo, kako pogoji na lokaciji nelegalnega odlaganja in drugi dejavniki vplivajo na produktivnost, ki vpliva na višino stroškov. Na podlagi izkoristkov in učinkovitosti je bilo ugotovljeno, da so stroški odvisni od treh posebnih spremenljivk: Če bi vsaka enota (posadke), vključno z enotami dela in opremo, delala isto število ur, uporabite to formulo: Produktivnost = WQ/T1 WQ = skupna količina odpadkov T1=skupaj ur čiščenja na enoto posadke • velikosti in količine odpadkov, ki jih je potrebno spraviti v zabojnike oz. ustrezno naložiti; • število enot – posadk za čiščenje, če se zahteva 8-urni delavnik; • oddaljenost lokacije črnega odlagališča in logistika ter dostopnost do lokacije Primer 1: Posadko čiščenja so sestavljali trije delavci in dve enoti težke opreme/mehanizacije. Na podlagi časovnic ste ugotovili, da je vsak delal 8 ur na nelegalnem odlagališču, odstranili so 90 ton odpadkov. Ker vsak dela na enoto in opremo, ki je bila na razpolago za 8 ur, je potrebno izračunati stopnjo procesa (90/8), kar znaša 11,25 tone na uro. Seznam od A do K ponuja splošne prilagoditvene faktorje, ki se uporabljajo za izvajanje sprememb v stopnjah neplačila izvedbe procesa (ali dejanskih stopenj procesa), ki temelji na velikosti opreme in različnih dejavnikov. Ker je logistika zelo različna, je potrebno upoštevati več faktorjev, ki vplivajo na produktivnost izvedbe procesa čiščenja območja nelegalno odloženih odpadkov. Model se uporablja za ugotavljanje stroškovne učinkovitosti, torej koliko časa je potrebna določena oprema in delovna sila za čiščenje celotne količine odpadkov na črnem odlagališču. Model pretvori količine odpadkov, navedenih v seznamu B v enote, te vrednosti so odvisne od vrste odpadkov na črnem odlagališču Produktivnost = (WQL1+…WQLn) + WQE1 + … WQEn)n2n V = število enot dela ali opreme WQ = skupni količini odpadkov (v enakovredne enote) L1 ... Ln = delovne ure vseh posameznih enot zaposlenih E1 ... En = opreme ur za vsako posamezno opremo zaposlenih 23 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov Tabela 2: Izračun neplačil procesa čiščenja divjega odlagališča po vrstah odpadkov Vrsta odpadka Vrsta opreme Kapaciteta Čas - Ocena Št. opreme Ocena procesa - opreme transport urne enota skupaj 1 28 m3 na uro postavke Mešani komunalni 4m kontejner stransko odpiranje 4m kontejner Se ne uporablja 12-44 kubičnih metrov na uro Aparati 4m3 kontejner, transko odpiranje 1 enota domnevno vsakih 5 min domnevno 1 12 enot na uro 12 enot na uro Gume 4m3 kontejner, transko odpiranje 46 pnevmatik minus 15% = 40 pnevmatik domnevno vsakih 10 min domnevno 240 gum na uro 240 gum na uro odpadki, gradbeni material, 3 3 neznani odpadki Prirejeno po: Vir: (Paul Ruesch, Jack Brunner, Jeff Swano: IDEA 2. Cost Estimating Model, User’s Guide. EPA, U.S. Environmental Protection Agency Region, Chicago). 3. in opreme. Produktivnosti je odvisna od številnih spremenljivk, vključno s težo opreme, velikosti in števila delovnega tima v 8-urnem delavniku in izvedbe logistike. 4. 5. Stroške je mogoče hitro oceniti z izpolnitvijo dveh informacijskih parametrov (seznamov A in B) in privzete vrednosti za izračun čiščenja, transporta in stroškov odstranjevanja ilegalno odloženih odpadkov (seznami C, D in E). Na splošno velja, da so podatki, ki se zbirajo in so vpisani v model, bolj točni za izračun dejanskih stroškov in ekonomskih kriterijev. Uporabnik mora prepoznati pomembnost vnosa čim bolj točnih podatkov o ilegalno odloženih odpadkih, potrebno je zbirati tudi informacije o delu lokalnih skupnosti, potrebne opreme in stroškov materiala ter se seznaniti s področjem lokalnega nezakonitega odlaganja in preprečevanja odlaganja odpadkov. Na področju nezakonitega odlaganja odpadkov bodo po predvidevanjih Ministrstva za okolje in prostor izvedeni naslednji ukrepi: 1 odpadkov; Analiza obstoječega pravnega okvira, inšpekcijske in sodne prakse za namenom ugotavljanja ozkih grl oz. priložnosti za izboljšanje; Analiza možnosti za ekonomsko spodbujanje ukrepanja zoper nezakonito odlaganja odpadkov; Aktivna podpora “Evropskemu tednu zmanjševanju odpadkov”; Krepitev in izboljšanje učinkovitosti inšpekcijskega nadzora. Pristop k izvajanju ukrepov za preprečevanje nastajanja novih črnih odlagališč in sanacijo obstoječih zahteva izvedbo predpisane metodologije, po kateri je mogoče slediti učinkovistost in izvajati nadzor na stanjem na terenu. Prikazujemo primer za sledljivost parametrov v modelu IDEA. MIXED OR UNKNOWN, HOUSEHOLD, C&D, AND BRUSH OR LANDSCAPE WASTES TIRES AND APPLIANCES DEFAULT PROCESS RATE Tires @ 240 Tires per hour Appliances @ 12 Units per hour DEFAULT PROCESS RATE 28 cubic yards per hour Illegal Dump Site 1. Oblikovanje medsektorske delovne skupine z nalogo identificirati izvedljiv načrt ukrepov odstranjevanja dejavnikov nezakonitega odlaganja Disposal Facility 24 Labor and Equipment Labor and Equipment Disposal Facility Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov To first adjust model's default values for inflation, go to Schedule K. If you want to replace default values with your own actual values, enter them in the yellow boxes. The IDEA Model will use those values in the Default mode. You can use a mix of default values and your own values. You will also be able to use the Manual mode to affect line item costs in the IDEA Model Schedules. Process Rates Mixed, unknown, household, C&D, brush or landscape wastes (cu. yd./hr.) Appliances (units/hr.) Tires (units/hr.) Grading (sq. ft/hr.) Model Default Values Enter Your Default Values 28 Schedule C, Part 2, Labor and Equipment 12 240 Schedule C, Part 3, Labor and Equipment Schedule C, Part 4, Labor and Equipment Dump Truck ($/hr.) 4-cu. yd. Front-End Loader ($/hr.) Grader ($/hr.) 3,000 Model Default Values* $ 23.45 $ 27.20 $ 22.10 $ 21.45 $ 32.40 Model Default Values* $ 59.06 $ 72.11 $ 46.65 40-cu. yd. Dumpster (each) $ 200.00 Labor ($/Hr.) Supervisor Front-End Loader Operator Dump Truck Driver Other Worker Grader Operator Equipment Materials Fence Gates (each) Fence ($ per linear ft.) Traffic Barrier ($ per LF) Signs (incl. Labor & Materials) Disposal Facilities ($/ton) Solid Waste Landfill/Transfer Sta. Solid Waste Incinerator C&D Landfill C&D Recycler Compost Landfill Metals Recycler Tire Recycler Tire Incinerator *In 1999 Dollars Schedules That Values Apply To Model Default Values* $ 250.00 $ 30.00 $ 28.00 $ 48.00 Model Default Values* $ 37.00 $ 40.00 $ 42.00 $ 28.00 $ 20.00 $ 22.00 $ 26.00 $ 31.00 Schedule F, Site Restoration Enter Your Default Values Schedules That Values Apply To Schedule C, Parts 2, 3 and 4 Schedule C, Parts 2, 3 and 4 Schedule C, Parts 2, 3 and 4 Schedule C, Parts 3 and 4 Schedule F, Site Restoration Enter Your Default Values Schedules That Values Apply To Schedule C, Parts 2, 3 and 4 Schedule C, Parts 2, 3 and 4 Schedule F, Site Restoration Schedule C, Parts 2, 3 and 4, "Per Unit Equipment Costs" Enter Your Default Values Schedules That Values Apply To Schedule F, Site Security Schedule F, Site Security Schedule F, Site Security Schedule F, Signs and Other Items Enter Your Default Values Schedules That Values Apply To Schedule E Schedule E Schedule E Schedule E Schedule E Schedule E Schedule E Schedule E 25 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov 7.2 ZBIRANJE PODATKOV – EVIDENTIRANJE Prirejeno po: Vir: (Paul Ruesch, Jack Brunner, Jeff Swano: IDEA Cost Estimating Model, User’s Guide. EPA, U.S. Environmental Protection Agency Region, Chicago). ILLEGAL DUMPING ECONOMIC ASSESSMENT (IDEA) MODEL Cost Estimate of an Individual Site* Date Printed Date Evaluated 8/28/00 01/00/00 Unknown County , Illegal Dump Site Features Unknown square feet of an abandonned/vacant lot in an urban setting. Waste Quantities and Types Mixed or unknown 0 Household 0 C&D--Building Materials 0 C&D--Concrete Brush or landscape Appliances Tires Cleanup, Waste Transport, and Disposal Costs: Cleanup Costs Total Labor Costs Total Equipment Costs $0 $0 Subtotal $0 Waste Transport Costs $0 Disposal Costs $0 Total Cleanup, Transport, and Disposal Costs Post-Cleanup Costs: Site Restoration and Security Costs $0 $0 Site Monitoring Costs Labor Equipment Materials $0 $0 $0 Subtotal $0 Total Post-Cleanup Costs $0 Other Direct and Indirect Costs: Net Property Liabilities1 $0 Program Administrative Costs Labor Equipment Materials $0 $0 $0 Subtotal $0 Total Other Direct and Indirect Costs Offsetting Costs2: $0 Total Illegal Dumping Cost Estimate * Costs rounded to the nearest $0 $100 1 These costs are highly variable; completion of this section does not constitute due diligence. 2 This value from Schedule J is treated as a debit against total costs. Page 1 of 1 26 $0 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov 7.3 PRIKAZ MODELA IDEA – DIAGRAM. Vir: (Paul Ruesch, Jack Brunner, Jeff Swano: IDEA Cost Estimating Model, User’s Guide. EPA, U.S. Environmental Protection Agency Region, Chicago). Model Input Worksheet Schedule Data to Enter or Consider Output How the model is being used Schedule A Dump site area measurement Identify Illegal Dump Site Features Dump site location or address Dump site summary information Date of dump site evaluation Types and quantities of wastes at site Waste disposal method Transport distance to disposal site Schedule B Select Values for Waste Type, Quantity, and Disposal Methods Waste and disposal information Labor and equipment quantities Schedule C Labor and equipment process rates Estimate Site Cleanup Costs Labor and equipment hourly costs Site cleanup costs Labor and equipment needs Waste disposal method Waste transport labor and equipment needs Schedule D Waste transport labor and equipment costs Estimate Waste Transport Costs Waste transportation costs Total number of loads Total waste volume or area Schedule E Disposal method Estimate Disposal Costs Disposal costs Waste disposal costs Site restoration needs Schedule F Method of barricading site entrance Estimate Site Restoration and Security Costs Barrier labor, material, and equipment needs Barrier labor, material, and equipment costs Go to next page (Schedule G) 27 Post-cleanup activity costs Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov Model Input Worksheet Schedule Data to Enter or Consider Output Continued from Schedule F Labor, equipment, and material needs for conducting surveillance of dump site Schedule G Estimate Site Surveillance Costs Surveillance labor, equipment, and material costs Site surveillance costs Dump site property liabilities Schedule H Dump site and nearby property values Assess Property Liabilities Dump site characteristics Total property liability costs Local real estate market issues Schedule I Labor, equipment, and materials associated with local illegal dumping prevention program administrative costs Estimate Program Administrative Costs Civil fines paid Schedule J Value of volunteer efforts Estimate Offsetting Costs Grants or donations Program costs attributable to dump site(s) evaluated Offsetting costs attributable to dump site(s) evaluated Default cleanup process rates Schedule K Actual cleanup process rates Adjustments to Default Cost Values Default weight values for waste categories Annual inflation rate since 1999 Go on to Cost Summary Worksheet 28 Key default values adjusted Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov 8 VIRI 14.Pearce, D. & Moran, D. (1994). The economic value of biodiversity, UK: IUCN. 15.Ozdemiroglu, E., Tinch; R., Johns, H.; Provins, A.; Powell, J.; Twigger-Ross, C.(2006a). Valuing our natural environment – Final Report, UK: Efec. 16.Ozdemiroglu, E.; Tinch, R.; Johns, H.; Provins, A.; Powell, J.; Twigger-Ross, C. (2006b). Valuing our natural environment – Annexes NRO103, UK: Efec. 17.Secretariat of the Convention on Biological Diversity, (2007). An exploration of tools and methodologies for valuation of biodiversity and biodiversity resources and functions, Technical Series no. 28, Montreal, Canada: CBD. 18.Steiner. A. (2004). How much is an ecosystem worth? Assessing the economic value of conservation, USA: IUCN. 19.Verbič M. & Slabe Erker R. (2007). Economic Valuation of environmental values of the landsca 20.Paul Ruesch; Jack Brunner; Jeff Swano: IDEA Cost Estimating Model, User’s Guide. EPA, U.S. Environmental Protection Agency Region, Chicago. 21.http://www.epa.gov/reg5rcra/wptdiv/illegal_dumping/ downloads/ideafctsht.pdf 22.http://ec.europa.eu/environment/waste/strategy.htm 23.Poročilo Evropske komisije: http://ec.europa. eu/environment/waste/pdf/Commission%20 Working%20Doc.pdf 24.http://www.nmenv.state.nm.us/swb/documents/201 1RAIDGrantInstructionst. 25.http://lup.lub.lu.se/luur/download?func=downloadFil e&recordOId=1168073&fileOId=1168083 26.http://gov.si_odpadki 27.http://www.stat.si/ 28.Katsuya Kawamoto; Kuniko Urashima; Restration and Recovery technologies for illegal dumping of waste pollution. Science & Technology trends, No . 21/29. October 2006 1. Alcamo, J. et al. (2003). Ecosystems and Human Well-being, A Framework for assessment, Millennium Ecosystem Assessment. 2. Cressey, P. & Lake R. (2008). Risk ranking: Estimates of the cost of foodborne disease for New Zealand, New Zealand: ESR 3. Dudley, N. (2008). Guidelines for applying protected area management categories, Switzerland: IUCN. 4. Hanley, N. & Barbier, E. (2009). Pricing nature Cost-Benefit Analysis and Environmental Policy, USA: Edward Elgar. 5. IUCN (1994), Guidelines for Protected Area Management Categories, Switzerland and UK:IUCN. 6. King, D. M., & Mazzotta, M. J. (2010). Dollar-based Ecosystem valuation methods 7. http://www.ecosystemvaluation.org/dollar_based. htm, 10. February 2011. 8. Lippmann, M. (2000). Economic Guidelines for Preparing Economic Analyses, USA:EPA. 9. Managing MPA. A toolkit for the Western Indian Ocean. 2010. Theme sheets: Economic valuation. http://www.wiomsa.org/mpatoolkit/Themesheets/ E6_Economic_valuation.pdf, 10. February 2011. 10.Masimo, F. & Maffini S. (2008). Guide to CostBenefit analysis of investment project, Italy: European Commission. 11.Pagiola, S.; Ritter, K.; Bishop, J. (2004). Assessing the Economic Value of Ecosystem Conservation, USA: IUCN. 12.Pagiola, S. (1996). Staff appraisal report, Republic of Croatia Coastal forest reconstruction and protection project - Annex J, USA: World bank 13.Pearce, D.; Atkinson, G.; Mourato, S. (2006) Cost-Benefit analysis and the environment, France:OECD. 29 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov 9 PRILOGA: PRIKAZ MODELA ”IDEA” Vir: (Paul Ruesch, Jack Brunner, Jeff Swano: IDEA Cost Estimating Model, User’s Guide. EPA, U.S. Environmental Protection Agency Region, Chicago). I llegal D umping E conomic A ssessment (IDEA) Cost Estimating Model Version 1.2 Start Here Schedule A. Identify Illegal Dump Site Features I'm using the model to. . . located in. . . that is best described as. . . estimate costs of an individual site an urban setting an abandonned/vacant lot Area measurement square feet The assessed dump site is known as Street address City County State Zip Code Date Evaluated Schedule B. Select Values for Waste Type, Quantity, and Disposal Methods For each waste type: 1. 2. Enter how much Select unit 3. Select a disposal method and… 4. distance to the disposal facility Mixed or unknown cu yd S.W. landfill/transfer near Household cu yd S.W. landfill/transfer near ton C&D landfill near C&D--Concrete cu yd C&D landfill near Brush or landscape cu yd Compost landfill near units S.W. landfill/transfer near various tires Tires recycler near C&D--Building Materials Appliances Tires Hazardous waste drums 30 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov Schedule C. Estimate Site Cleanup Costs Schedule C, Part 1 (for lump sum) 1. Do you have a lump sum for the cleanup? no Then go on to Part 2 of this Schedule Schedule C, Part 2. Cleanup Costs for the Following Waste Types Mixed or unknown Household C&D--Building Materials C&D--Concrete Brush or landscape 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 Total Labor Costs Waste not present Waste not present Waste not present Waste not present 0.0 cubic yards Process Rate Cu Yd/Hour # of Workers Supervisor Default Waste not present 1 Total Hours 28 $ per hour 0.0 Total $23.45 $0.00 0.0 Equipment Operator Default 1 28 0.0 $27.20 $0.00 0.0 Drivers Default (Manual Only) 2 28 0.0 Other Labor $22.10 $0.00 0.0 - 0.0 Labor Subtotal Process Equipment Costs Dump Truck Default Process Rate Cu Yd/Hour Quantity 2 Total Hours 28 $ Per Hour 0.0 $0.00 Total $59.06 $0.00 0.0 Front-end Loader (4 cy) Default (Manual Only) (Manual Only) 1 Other Equipment Term (Manual Only) (Manual Only) (Manual Only) 0.0 Compactor Term Equipment Costs (Manual Only) 28 (Day, Wk, Mo) # of Equipment Units Length of Term $72.11 $0.00 0.0 - 0.0 $0.00 0.0 $0.00 $ Per Unit Per Term Compactor Total $0.00 Shredding Equipment $0.00 40-cu yd Container $0.00 Other Term Equipment $0.00 Equipment Subtotal 31 $0.00 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov Schedule C, Part 3. Cleanup Costs by the Following Waste Type Appliances 0 Total Labor Costs 0 Process Rate Units Per Hour # of Workers Supervisor Default Waste not present 1 Total Hours 12 $ per hour 0.0 Total $23.45 $0.00 0.0 Equipment Operator Default 1 12 0.0 $27.20 $0.00 0.0 Other Worker Default (Manual Only) 1 12 0.0 Other Labor $21.45 $0.00 0.0 - 0.0 $0.00 Labor Subtotal Process Equipment Costs Default (Manual Only) Front-end Loader (4 cy) 1 (Manual Only) Units Per Container # of Equipment Units $72.11 $0.00 - 0.0 $0.00 Cost per Container 0 Length of Term Total 0.0 Total Containers Other Container (Day, Wk, Mo) $ Per Hour 0.0 50 Term (Manual Only) 12 40-cubic yard Container Term Equipment Costs (Manual Only) Total Hours Crusher or Grinder Per Unit Equipment Costs Default Process Rate Units Per Hour Quantity $0.00 Total $200.00 $0.00 0 - 0 $0.00 $ Per Unit Per Term Total Crusher or Grinder $0.00 Other Container $0.00 (Manual Only) Other Term Equipment $0.00 Equipment Subtotal 32 $0.00 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov Schedule C, Part 4. Cleanup Costs by the Following Waste Type Tires 0 tires Total 0 tires Labor Costs Process Rate Units Per Hour # of Workers Supervisor Default Waste not present 1 Total Hours 240 $ per hour 0.0 Total $23.45 $0.00 0.0 Equipment Operator Default 1 240 0.0 $27.20 $0.00 0.0 Other Worker Default (Manual Only) 1 240 0.0 0.0 Other Labor $21.45 $0.00 - 0.0 $0.00 Labor Subtotal Process Equipment Costs Default (Manual Only) Process Rate Units Per Hour Quantity Front-end Loader (4 cy) 1 240 Units Per Container 345 (Manual Only) $72.11 $0.00 $0.00 Cost per Container 0 0 Total $200.00 $0.00 - 0 Term (Manual Only) Total Containers Other Container Term Equipment Costs Total 0.0 40-cubic yard Container (Manual Only) $ Per Hour 0.0 0.0 Shredder Per Unit Equipment Costs Default Total Hours $0.00 (Day, Wk, Mo) # of Equipment Units Length of Term $0.00 $ Per Unit Per Term Shredder Total $0.00 Other Container $0.00 (Manual Only) Other Term Equipment $0.00 Equipment Subtotal 33 $0.00 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov Schedule D. Estimate Waste Transport Costs (for lump sum) Waste Type Default Review this Schedule for accuracy. no Do you have a lump sum for waste transport costs? # of Loads Mixed or unknown Hours per Load 0 2.0 Hourly Labor $22.10 Hourly Equipment Total $59.06 $0.00 - Household Default 0 2.0 $22.10 $59.06 $0.00 - Default C&D--Building Materials 0 2.0 $22.10 $59.06 $0.00 Default C&D--Concrete 0 2.0 $22.10 $59.06 $0.00 Default Brush or landscape 0 2.0 $22.10 $59.06 $0.00 - Appliances Default 0 2.0 $22.10 $59.06 $0.00 - Tires Default 0 2.0 $22.10 $59.06 $0.00 - Total Transport Costs $0.00 Schedule E. Estimate Disposal Costs Do you have a lump sum for disposal costs? W aste Total (in cu yds) Disposal Method Default Solid Waste Landfill Default Solid Waste Incinerator Default no (for lump sum) Review this Schedule for accuracy. W aste Total (in tons) $ Per Unit 0.0 $37.00 Total $0 - 0.0 $40.00 $0 0.0 $42.00 $0 C&D Landfill Default C&D Recycler 0.0 $28.00 $0 - Default Compost Landfill 0.0 $20.00 $0 - Default Metals Recycler 0.0 $22.00 $0 - Default Default Tire Recycler 0.0 $26.00 $0 Tire Incinerator 0.0 $31.00 $0 Total Disposal Costs 34 $0 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov Schedule F. Estimate Site Restoration and Security Costs Area in Square Feet Site Restoration Square Feet Per Hour Grading Default Equipment $ Per Hour 3,000 Labor $ Per Hour $46.65 Total $32.40 $0.00 - (Manual Only) Reseeding $0.00 (Manual Only) Infrastructure Improvements Site Security $0.00 # of Gates $ per Gate Fencing Default Barrier Linear Feet $ Per Linear Foot $250.00 Total $30.00 $0.00 - Concrete Traffic Barrier Default $28.00 $0.00 - (Manual Only) Other Barrier $0.00 Signs and Other Items # Automatic Signs # Manual 0 $ Per Unit $ Total 48.00 $0.00 Other Items (quantity and price) $0.00 Total Site Restoration and Security Costs $0.00 Schedule G. Estimate Site Surveillance Costs # of People Total Hours Scratch Pad Hours Per Day # of Days Term Total 0 0 0 Term Term Total Labor Rate Equipment Rate Materials $ Total Hours $0.00 Hours $0.00 Days $0.00 Days $0.00 Lump Sum $0.00 Lump Sum $0.00 Subtotals $0.00 $0.00 $0.00 Total Site Surveillance Costs 35 $0.00 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov Schedule H. Assess Property Liabilities Property Characterization Size Amount of Wastes Present Estimated Cleanup and Disposal Costs an urban setting an abandonned/vacant lot 0 square feet 0 tons $0.00 Is the property tax delinquent? no Has due diligence been conducted? Other Property Liability (in $) Other Property Liability (in $) Property in Square Feet Real Estate Comparable Values Nearby Lot Value $ Per Sq Ft Lot Value $ Per Sq Ft Net Difference* $ Per Sq Ft Total* Use the two lines if you are comparing several properties Line 1 $0.00 $0 Line 2 $0.00 $0 *A negative number implies a depressed market value due to presence of dump. Total Property Liabilities $0 Schedule I. Estimate Program Administrative Costs Cost Item Type in a name for each cost item below Quantity Labor Equipment Materials $ Total Item 1 $0.00 Item 2 $0.00 Item 3 $0.00 Item 4 $0.00 Item 5 $0.00 Item 6 $0.00 Item 7 $0.00 $0.00 $0.00 $0.00 Total Program Administrative Costs Schedule J. Estimate Offsetting Costs Lump Sum $ Value Civil Fines Paid Grants or Donations Community/Volunteer Support Total Offsetting Costs $0.00 36 $0.00 Določitev ekonomskih kriterijev vrednotenja nelegalnega odlaganja odpadkov Schedule K. Adjustments to Default Cost Values % Change Default process rates (negative to slow down) Enter an annual inflation rate and enter the current year #N/A Geographic location affects default values Round costs in the Cost Summary to nearest… 37 $100
© Copyright 2024