ODGOVORI NA ZASTAVLJENA VPRAŠANJA 1. Za nova

ODGOVORI NA ZASTAVLJENA VPRAŠANJA
1. Za nova dodana polja (vrsta posla, oznaka posla, odlog) ni definirano v katerih primerih se to
poroča.
Polja vrsta posla in oznaka posla sta namenjeni izpolnitvi ustreznih popisnih listov na
napovedi zavezanca, zato sta obvezna za poročanje v sklopu PrefilData, v sklopu KpdData pa
ne. Poleg tega v sklopu PODINVK nimata posebne loge. Pri odlogu gre za informacijo o
izvedeni priglasitvi v skladu s 331. členom ZDavP-2 (neobvezen podatek).
2. Točnega navodila kdaj in kako se poroča sklop podatkov pridobitve oz. odsvojitve ni zaznati v
pravilniku.
Na nivoju KpdData se podatki poročajo za leto 2013 – pridobitve in odsvojitve, ki so bile
izvedene v letu 2013. Na nivoju PrefillData pa se pod sklop Sale dodatno poročajo tiste
pridobitve, ki se nanašajo na transakcijo odsvojitve (tudi če se nanašajo na leto 2013 in so bile
za namene KpdData že poročane v sklopu Purchase). Popisni listi na napovedih se
predizpolnjujejo le v primerih, ko je PrefillData=true in sicer s podatki iz sklopa Sale in podatki
iz sklopa Purchase, ki so poročani pod Sale.
Povzetek: Poročanje KpdData ostaja na nivoju obveznega poročanja podatkov o transakcijah
za preteklo leto. Za namene predizpolnjevanja popisnih listov v napovedi, pa se podatki o
pridobitvah poročajo pod podatki o odsvojitvah.
3. Nezapisano je pravilo poročanja dedovanj (poročanje o zapustniku, poročanje podatkov
pridobitev po poljih, dilema datum sklepa pravnomočnosti ali datum vnosa. Za datum pod K7
lani ni omogočalo datuma izven obdobja poročanja, kar pomeni da sklep pravnomočnosti ne
more biti. Ali to še velja?
Ne. Pod K7 je možno poročati datum ne glede na leto.
4. Nerešeno ostaja oziroma še vedno ni nikjer opredeljeno, če se in kako se poročajo odtujitve
po sklepih, ki niso iz naslova razvez ali dedovanj.
Iz navedenega ni jasno, za katere sklepe gre.
5. Nezapisano je pravilo o poročanju za osebe brez davčnih številk.
V zvezi s poročanjem zavezancev brez davčne številke je v Pravilniku pod opombo 1 zapisna
usmeritev za poročanje.
6. Nezapisano je pravilo poročanja popravkov (transakciji 08 in 09). V katerih primerih se
popravke poroča. Kako se podatke popravka poroča po posameznih obveznih poljih.
Popravki se poročajo samo takrat, ko je popravek opravljen v skladu s Pravilnika o sledljivosti
prehodov med podskladi istega krovnega sklada (Uradni list RS, št. 37/08, 101/08,
87/09, 107/11), torej, ko vlagatelj pristopi k DZU, da bi unovčil kupon ali da bi opravil
zamenjavo, in ima njegov kupon oznako SEKUN-NEP. DZU ga pozove k predložitvi
originalnih dokumentov, in če jih vlagatelj predloži, se lahko popravijo podatki, to pa se poroča
DURS. V prvem zapisu se poročajo stari podatki, torej podatki iz prvotne priglasitve, v drugem
zapisu se poročajo novi – popravljeni podatki.
7. Za polja K13,14,15 se po nekaterih informacijah različno poroča vsebina podatkov.
Enoznačna identifikacija, ki se poroča pod oznakami K13-K17 je namenja povezavi
posameznega para vrste transakcije (02, 03), (05, 06), (08, 09), (10, 11) ali (12, 13).
8. Kako se poroča, kadar država rezidentstva vlagatelja ni znana?
Če je vlagatelj nov, potem morate ob vstopu pridobiti informacijo o njegovem rezidentstvu, če
vlagatelj izstopa (odsvojitev, unovčitev), pa z informacijo o rezidentstvu ne razpolagate, jo je
potrebni pridobiti v tej fazi.
9. V Pravilniku je določeno, da če davčna številka ne obstaja, se vpiše osemmestno celo število,
ki se mora obvezno začeti z nič (O). Ponovno prihaja do konflikta s Pravilnikom o sledljivosti
prehodov med podskladi istega krovnega sklada, kjer je za te namene opredeljena davčna
številka 00000000. Naslednja dilema je, da se navedene številke ne bi ponavljale za različne
zavezance med različnimi DZUji/BPDjilbankami, da ne bi nehote prišlo do »združevanja«
podatkov različnih zavezancev, ki bi slučajno imeli isto fiktivno davčno številko.
Zavezance, ki nimajo ustrezne davčne številke, na DURS obravnavamo po drugih kriterijih.
10. V Pravilniku so v tabeli za investicijske kupone dodane naslednje rubrike/polja, ki pri
poslovanju z investicijskimi kuponi ne pridejo v poštev:
Pri vrsti posla najdemo oznaki MAN - v gospodarjenju in P - v posredovanju,
Pri oznaki posla najdemo S - short in L -long
Pri načinu pridobitve najdemo C - povečanje kapitala družbe z lastnimi sredstvi
zavezanca, D - povečanje kapitala družbe iz sredstev družbe, E - zamenjava kapitala ob
statusnih spremembah družbe;
Res je, da sta vrsta in oznaka posla neobvezna podatka in da bo pri načinu pridobitve prišla v
poštev kakšna od drugih oznak, a vseeno omenjamo, da navedene rubrike za investicijske
kupone niso relevantne oziroma uporabne.
Vaša ugotovitev popolnoma drži, vendar pa poudarjamo, da so bili za dopolnitev z vrsto in
oznako posla upoštevani predlogi s strani nekaterih predstavnikov z vaše strani. Poleg tega je
bil Pravilnik pred objavo v Uradnem listu na voljo za podajo pripomb, ki pa jih nismo prejeli.
Načini pridobitve se z dejanskimi načini pridobitve na nivoju INVK razlikujejo z razlogom usklajeni so s podatki na popisnem listu napovedi, popisni list pa je isti za poročanje transakcij
vrednostnih papirjev in investicijskih kuponov.
11. Pravilnik nadalje določa oznako DA ob unovčitvi ali razdelitvi skupnega premoženja na
podlagi odločbe. Gre za osredotočanje na eno izmed možnih »netipičnih« transakcij, do
katerih lahko pride v praksi, vendar bi želeli poudariti, da je to le eden izmed primerov, v
praksi se lahko srečamo tudi z drugačnimi. Omenili bi še izvršbe, stečaje, vplačilo stvarnih
vložkov v družbo ....
Izvršbe, stečaji, vplačilo stvarnih vložkov so transakcije, za katere je poročanje obvezno, prav
tako pa morajo zavezanci vložiti tudi napovedi.
12. Ali bo obstajala omejitev napak pri posredovanju podatkov in kje naj bi bila postavljena meja
ter ali je predvideno, da se ista napaka ne bo seštevala?
Omejitev napak bo identična kot v preteklem letu.
13. Ali glede na spodnje pojasnilo pravilno razumemo, da bomo DZU-ji lahko oddali le eno
datoteko kontrolnih podatkov (KpdData), iz katere bo potem DURS lahko sam pripravil
predizpolnjene popisne liste za davčne zavezance (PrefillData) in bo dejansko DUR S
zagotovil, da bodo podatki iz datoteke KP-KDVP pravilno povzeti v podatke za
predizpolnjevanje napovedi zavezanca? Ali je mogoče pojasnilo razumeti, da vse oddajamo
mi, pri čemer se lahko odločimo za istočasno ali ločeno oddajo neobveznih podatkov (pri
DZU-jihje situacija malo drugačna, ker smo dejansko vse podatke že dolžni posredovati
DURSu in so vsi podatki vsebovani v KP-KDVP datoteki).
Tudi v tem primeru vaša ugotovitev drži. Vsi podatki, ki so potrebni za predizpolnitev
napovedi, so že vključeni v nivo KpdData. Vendar pa je odločitev o tem, ali zavezancem
ponudimo podatke za predizpolnitev ali ne, na nivoju poročevalca. Če v shemi ne bo
označeno PrefillData=true, potem bomo zavezancem za predizpolnitev ponudili le podatke o
odsvojitvah. Prednost pri poročanju sklopa PODINVK je v tem, da lahko v istem poročanju
označite KpdData=true in PrefillData=true in se s tem izognete dvojnemu poročanju, kar je
osnovni namen poenotenja xml sheme za poročanje.
14. Predlagamo, da se davčni uradi dobro seznanijo s specifiko zadeve, saj dobivamo prošnje po
podatkih in klice z vprašanji, prav tako pa se večkrat pozove vlagatelja za nadaljnja pojasnila
glede oddaje/neoddaje davčne napovedi, ki so sicer razvidna že iz same datoteke KP-KDVP.
Predlagamo krajša navodila zjasnim opisom podatkov v datoteki in kje lahko vidijo določene
posebnosti (npr PRlV kuponi, fiktivno vpisani datumi pridobitve ob dedovanj ih, kadar gre za
dedovanje v preteklem letu, delne unovčitve ipd), da se preveri v prejetih podatkih, preden se
kontaktira vlagatelje oziroma nas (tudi vlagatelji se ponavadi obrnejo na nas in potem pride do
cele verige pojasnjevanj, vpletenih je več ljudi).
Vaš predlog je dobrodošel in ga bomo skušali v največji možni meri tudi realizirati.
15. V primeru, da poročamo vse podatke naenkrat, torej tudi podatke za Doh-KDVP, je bolj ali
manj jasno, kako je to potrebno narediti, razen v primeru atributa ISDEFERRAL. Problem pri
tem atributu je po našem mnenju v njegovi poziciji v primerjavi z njegovo vsebino. Po našem
mnenju se vsebinsko namreč nanaša na to, ali je posamezna transakcija predmet odloga
davčne obveznosti, kar predstavljajo recimo vsi prehodi med podskladi istega krovnega
sklada. Če je temu tako, menimo, da bi ta atribut bilo potrebno postaviti pri elementu <Sale> in
ne pri lastnosti sklada, saj potem ni jasno, ali naj za sklad ločeno poročamo vse transakcije, ki
so predmet odloga, ločeno pa vse tiste, za katere se odlog ne ugotavlja in so predmet
obdavčitve. Po drugi strani sem nam zdi, da bi podatke o tem, ali je posamezna transakcija
predmet odloga, lahko pridobili skozi dodatna polja KDP_Type, in sicer Način pridobitve
(Type) in K10 (PREH).
Atribut IsDeferral je namenjen zgolj informaciji, ali je bila izvedena priglasitev za uveljavljanje
odloga po 331. členu ZDavP-2. Vse preostale informacije so razvidne iz preostalih podatkov.
16. V primeru, da poročamo Doh-KDVP podatke posebej, podatkov o ISDEFERRAL sploh ne
izpolnjujemo, ker so predmet poročanja le transakcije, ki predstavljajo osnovo za obračun
davčne obveznosti zavezanca, kar pa transakcije, za katere se lahko uveljavlja odlog davčne
obveznosti, niso.
Vaša ugotovitev popolnoma drži. To ni podatek, ki bi bil namenjen za predizpolnjevanje
napovedi, zato ga ni potrebno poročati. Prav tako ta podatek ni obvezen niti na nivoju
KpdData.