opazujemo srno, navadnega jelena,muflona, gamsa, divjo svinjo in poljskega
zajca. Neredek gost v gozdovih pod Kumom pa je tudi rjavi medved, ki v te kraje
zaide na poti z Dolenjske ali Ko~evskega
proti severni Sloveniji.
V teh krajih najdemo tudi jazbeca, lisico,
kuno zlatico in kuno belico, hermelina,malo podlasico, dihurja, veverico in polha.Lovci se
vse manj sre~ujejo z veli~astnim velikim petelinom,vendar po letu 1989 na kumskih pobo~jih ni ve~
sli{ati njegove svatovske pesmi. Tu pa {e `ivijo gozdni
jereb, sokol selec, kragulj, navadni skobec, navadna
kanja, sr{enar, navadna pastovka, lesna sova, urulska
sova, kot ptica selivka se tu zadr`uje spomladi belovrati muhar, spodaj ob reki Savi pa najdemo sive
~aplje, ~rne liske in velikega kormorana. Tudi med
`u`elkami `ivi na kumskih pobo~jih endemitska vrsta,
to je kumski jamski brzec. V planinski ko~i na Kumu pa
si lahko ogledate naravoslovno zbirko,v kateri je na
ogled nekaj najlep{ih primerkov metuljev.
VABI
V sredi{~u Slovenije, dolenjski in zasavski Triglav,
simbol ponosa, romarska pot, sprostitev in u`itek.
Krajinski park - KUM
VAS
gnojenja z mineralnimi gnojili in velike uporabe pesticidov, zato ostaja rastlinski svet {e
razmeroma pester. Raznovrsten rastlinski svet
pa ni prijeten samo za izletnikovo oko in du{o,
pa~ pa pomeni ugoden `ivljenjski prostor tudi
za `ivali.
^e smo med hojo proti vrhu ali vzno`ju Kuma
dovolj tihi, lahko, ~e nam je sre~a naklonjena,
1220 m
ime @upa pa nam nakazuje tudi zgodnjo prisotnost Slovanov v na{ih krajihBolj znan kot
kraji pod Kumom pa je v novej{i zgodovini sam Kum, ali sveti Kum, kot so ga imenovali
v~asih. Kum je `e ve~ stoletij ena najpomembnej{ih romarskih poti na obmo~ju Slovenije.
Kum so v svojih delih omenjali `e Primo` Trubar v Katekizmu leta 1575,Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske,Fran Levstik v Potovanju od Litije do ^ate`a,Fran Erjavec-Ena no~ na Kumu in Janez Trdina-Kamenita krava na Kumu…Do pred pribli`no 200
let nazaj so ti kraji spadali pod rade{ko upravo. Kot lastniki zemlje so omenjeni Ostrovrharji,gra{~aki iz Svibna,pa tudi grofje Celjski.
Kum le`i v osr~ju Slovenije, na stiku predalpskega sveta
s preddinarskim, kar se odra`a tudi v pestrem rastlinskem svetu. Tu uspevajo tako tiste hladoljubne rastlinske
vrste, ki so zna~ilne za alpski svet, kot rastline, zna~ilne
za dinarski svet, najdejo pa se celo tudi povsem toploljubne submediteranske vrste.
Med drevesnimi vrstami je tod najpogostej{a bukev, poleg nje pa uspevajo {e naslednji listavci: beli ali gorski
javor, ostrolistni javor, hrasta dob in graden, puhasti
hrast, beli in ~rni gaber, mali in veliki jesen, lipa in {e
nekateri drugi.
Od iglavcev je predvsem v vi{jih legah pogosta smreka,s
katero so pred leti tudi veliko pogozdovali. Nekaj je
tudi jelke, ~rnega in rde~ega bora ter macesna.
Tu uspevajo nekatere zavarovane rastline: lepi jegli~
ali avrikelj, di{e~i vol~in,kranjska in brsti~na lilija,
tisa, bodika ali bo`ji les, {irokolistna lobodika, sibirska perunika. Teh rastlin ni dovoljeno nabirati, izkopavati ali prena{ati iz naravnih rasti{~, saj so redke in
Popotnik, ki pride v na{e kraje ima kaj po~et. Prekrasni pohodi z ogledom znamenitosti ali
pa kolesarjenje po ozna~enih poteh okoli Kuma. Tudi lovski obhodi po {e nepoznanih poteh
nas presenetijo v lepoti zelene krajine. Za malo bolj koraj`ne pa vam Kumska konjenica v
sedlu odkrije skrivnosti planot pod
Kumom.V zimskih mesecih pa se
lahko razvajate v zimskih radostih
od alpskega smu~anja v Trotovniku
in Lontov`u,teka na smu~eh po urejenih progah, dvig adrenalina na
skakalnici pa do sanka{kih u`itkov
iz samega vrha Kuma.
Ob vsem lepem kar boste do`iveli,
pa ne smemo pozabiti na dobro jeda~o in
pija~o za kar poskrbijo na vseh poteh in krajih od gostilne Jelen v [kofji ri`i, gosti{~u
Cuci Dobovec, trgovina Dobovec, smu~arska
ko~a Trotovnik, smu~arska ko~a v Lontov`u
in planinski dom na Kumu.
Z veseljem Vas pri~akujemo:
KO za turizem KS Dobovec tel. 031/544 471, 041/632 157
Kumska konjenica tel. 041/637981
Smu~arsko dru{tvo KUM Dobovec tel. 031/692 569
Planinski dom Kum tel. 03/5626 219
Lovska dru`ina Dobovec
KUM
ogro`ene. Posebnost Zasavja je opojna
zlatica, ki uspeva samo na severnovzhodnem pobo~ju Kuma(^imerno.@upa) in na
Mrzlici. Zaradi omejenosti na manj{e geografsko okolje sodi opojna zlatica med endemite.
Hribovit kumljanski svet onemogo~a intenzivno kmetijstvo. Tako ni pretiranega
NA
RAZGLED
Kumljansko le`i na sti~i{~u alpskega in dinarskega sveta. Zna~ilnosti alpskega sveta se
ka`ejo v konfiguraciji terena in v zastopnikih rastlinskih in `ivalskih vrst, znaki dinarskega
sveta pa se ka`ejo v {tevilnih vrta~ah, ki so posejane po ravnicah in na pobo~jih hriba, v hribu pa se skriva tudi nekaj kra{kih jam.
Ti kraji so bili ljudem privla~ni `e v prazgodovini, saj nam viri govore o `eleznodobni poselitvi na Klju~evici (na mestu cerkve sv. Marije), Kumu in gomilnih pokopih na Dobovcu. Rimskodobna poselitev pa naj bi bila prisotna v Matici, ki se nahaja nad rimskim sveti{~em v
Podkraju posve~enemu vodnim bo`anstvom iz prvih dveh stoletij na{ega {tetja. Ledinsko
Zasnova in realizacija:
Marjan Dolin{ek
Risba: Jo`e Ovnik
Izdajatelj in zalo`nik:
KO za turizem KS Dobovec
Naklada: 10.000 izvodov
Dobovec, avgust 2003