1. No category

Zrak, voda, zemlja.
Kri e šepet neumnih,
karajo napak.
Urša Klinc, 9. r.
Pojdi, svet, na pot
brez konca in za etka.
Reši si dušo.
Urša Klinc, 9. r.
Mesec na nebu.
Skozi temo mi sveti
zimo pomladi.
Urša Klinc, 9. r.
Sti iš e svetov!
Spodaj mir, tišina,
zgoraj smeh in jok.
Tanja Vozelj, 9. r.
Vrh hriba drevo;
pogled duha iz zemlje
skoz' sivo meglo.
Saša Vozelj, 9. r.
Vrhovi dreves,
veter in son ni žarek –
risba življenja.
Maja Horvat, 9. r.
SESTAVLJANKA
Kot puzle sestavljanka življenje pri enja.
Ali za neš sestavljati zgoraj, spodaj, desno, levo ali na sredini,
nikoli ne veš, v kaj se lahko razblini.
Ko eno figuro postaviš,
še stotine aka v vrsti,
da pride nekdo in jih pravilno razvrsti.
Sestavljaš, sestavljaš,
pa spet razstavljaš,
veliko razmišljaš,
kombinacije razne izmišljaš.
Gre ali pa ne,
odvisno, kako težka sestavljanka je.
Taka so naša življenja.
Nekje se za nejo,
nekje strmo se vzpnejo,
spet padci so trdi,
kruti, zahrbtni.
V asih, nekje na sredini,
z ni emer nismo edini,
obupano stran se ozremo,
pa kaj vidimo? …Temo;
A le ta se skoraj vedno s svetlobo kon a.
Ko turobnost mine,
sonce nam zopet posije,
spet žarki upanja zasijo,
spet je življenje lepo.
Kateri toki življenja so pravi, nih e ne ve.
Vsi pa vemo, življenje je bilo in bogastvo bo.
Vsak trenutek življenja je korak naprej,
naprej … in do konca.
Anže Molka, 8. a
ŽIVLJENJE
Kaj je življenje? Na to vprašanje je zelo težko kratko odgovoriti. Lahko bi rekli, da je to
as od rojstva do smrti. Po drugi strani pa ta trditev ne drži, saj tudi rastline živijo, pa se niso
rodile. S tem vprašanjem se ne bom ve mu il, ampak bom raje razmišljal o svojem življenju
sedaj in v prihodnost.
V življenju vsakega loveka so vzponi in padci, s katerimi se moramo sprijazniti. Mami
mi pravi, da mi je sedaj najlepše, saj je moja edina skrb le šola. V asih se z njeno trditvijo ne
strinjam, ko pa mi za ne pripovedovati o svojem življenju in življenju drugih ljudi in
odgovornostih, ki jih imajo, ji moram dati prav. V otroštvu je življenje za ve ino otrok lepo. Na
svetu pa je veliko takih, ki živijo v revš ini, lakoti in vojni. Ti otroci se verjetno vsi veselijo
življenja in upajo na boljše ase. Tudi v mojem življenju bo prišlo drugo leto do spremembe, saj
se bom mora odlo iti za poklic. Svoje življenje v prihodnosti vidim v lepi lu i. Želim postati
lesni tehnik, po kon ani šoli pa bi si rad ogledal svet, e bo to le mogo e.
Življenje je zelo kratko, zato ga moramo im bolje izkoristiti. ŽIVETI, pomeni biti
hvaležen za lu in ljubezen, za toplino doma in lepih stvari.
Andrej Ules, 8. c
SLIKA
Moja slika je v svetlo modrem okvirju. Obešena je na steni z drugimi slikami. Takrat sem bila v
bolnici in sem ležala v posteljici. Stara sem bila dva dni. Imela sem majhen nos in sem bila zelo
velika. Imela sem tudi dolge lase, o i pa sem imela zelo svetle. Usta so bila našobljena. Odrasli
pa ugotavljajo, ali sem bila jaz na sliki ali pa moj bratec. Vše mi je, ker sem na sliki oble ena v
vijoli no obleko.
Gordana Markovi , 4. b/9
SANJE
Sanjal sem že o mnogih stvareh. Da padam iz vesolja, da hodim po cesti v neznano, da grem v
šolo brez copat, da pozabim v trgovini nekaj kupiti ... Najbolj pa so mi ostale v spominu
naslednje sanje: hodil sem po poti do telovadnice Zas-ten, za katero so bile skrite skale. Plezal
sem po njih. Ko pa sem se želel vrniti, mi je spodrsnilo in zapeljal sem se po zadnjici. Ker je bilo
polno peska, sem imel umazane hla e. Iz sanj me je prebudila budilka. Zazvonila je in zbudil
sem se ob osmi uri. Takrat pa se že za ne pouk! Zamudil sem, a u iteljica ni bila huda.
Tadej Šuhel, 3. b
.....
Neko sem sanjala, da sem šla zve er na sprehod. Videla sem prelepo hišico. Zjutraj sem šla po
isti poti v šolo, a hišice ni bilo. Zdelo se mi je udno. Le kako je lahko hišica izginila? Ko sem
prišla domov, sem mamici povedala vso zgodbo. Povedala mi je, da je hišica arobna – vedno
stoji na drugem mestu, a vedno le v naši domišljiji.
Nika Belcijan, 3. b
UDEŽ
Kdo ne pozna zobne š etke? Seveda, naš mali Andraž. Sem njegova zobna š etka Tanja
in tu je moja prijateljica zobna pasta Nika. Obe sva isto novi in akava, kdaj si bo Andraž umil
umazane zobe.
Zgodil se je udež, Andraževe zobe so napadle bakterije, v roke so vzele pilo in kladivo.
Tolkle so in pilile, da so Andraža boleli zobje. Tistega dne je k njemu pozno pono i prišla zobna
vila Zofi. Andraž se je prebudil in jo zagledal. Vile se ni ustrašil. Povedala mu je, da ima rešitev
za njegove umazane zobe. Andraž se je tega res veselil, ko pa mu je vila povedala rešitev, je bila
v sobi ista tišina. Rešila ga bo, e bo svoje napadene zobe umil zmeraj in z zobno pasto Niko.
Od takrat so Andraž umiva zobe vsak dan in bakterij ni ve . Tako sva jaz in Nika sre ni.
In ne pozabite. Tudi vi morate skrbeti za svoje zobe in im ve nas uporabljajte!
Tamara Navrboc, 4. c/8
NAROBE ŠOLA
Zjutraj je namesto mami priskakljala v sobo torba in me potrepljala po rami. Mislil sem, da
sanjam, zato sem se obrnil in spal naprej.
Znova me je pocukala za lase. Kar posko il sem, ko sem videl to razigrano torbo. K
postelji mi je prinesla obleko, ki sem si jo nadel. Ko sem bral urnik, so se zvezki in u beniki kar
sami zvrstili v torbo. Usedel sem se nanjo in urno me je odnesla proti šoli. Na poti sem sre al
prijatelje, ki so ob udovali mojo torbo. Pred šolo sva se ustavila še na šolskem igriš u. Tam so
se šil ki podili za barvicami in svin niki. Ko so šil ki ošilili zadnji svin nik, me je torba skozi
dimnik spustila v razred. V klopeh so sedele u iteljice in akale na moj prihod. Ker so vse dobro
znale, sem jim še isti dan napisal spri evala.
Torba me je odnesla domov, kjer se je trudna ulegla v omaro in akala na novo šolsko
desetletje.
Alen Debevec, 4. c/8
NAROBE SVET
e žoga vrže košarkaša,
e mamo zalila roža je naša,
e luna namesto je sonca sijala,
e roža s ebele ves med je pobrala,
e Mika po vrtu je muco lovila,
e muha je pajka v mrežo zvabila,
e lokvanj je v mlaki na žabi sedel,
e zajec v gozdu je lovca ujel,
e sneg je poleti v dolino prišel,
e Triglav pozimi je v rožcah cvetel,
e Matic je starše v kot kle at poslal,
res uden ta svet, je narobe postal.
Matic Golob, 4. b/8
KATARININA DOGODIVŠ INA
(pravljica)
Neko , za tremi gorami in tremi vodami, je živela deklica, ki ji je bilo ime Katarina.
Bila je navadna deklica s podeželja. Imela je tri sestre, ki so bile starejše od nje in so ji ves as
nagajale.
Nekega dne se je Katarina odlo ila, da bo morala na nek na in prepre iti sestram, da bi ji
tako nagajale. Ko so se sestre istega dne gledale v ogledalo in ob udovale svojo lepoto, je
Katarina pobegnila od doma. Hodila je po vasi in iskala delo. Potem pa je zašla in prišla v gozd.
Tavala je po njem in zagledala rumeno ma ko, ki je govorila. Vprašala je Katarino, kaj dela v
gozdu. Odgovorila ji je, da se je izgubila. Ma ka ji je obljubila, da ji bo pokazala pot iz gozda, e
bo ona našla nekoga, ki bo premagal strašnega zmaja, ki ogroža njeno vas. eprav Katarina ni
vedela, kje bo našla takšnega junaka, je ma ki obljubila pomo . Ma ka se je trikrat zavrtela in
Katarina se je znašla doma. Ker je bila poštena deklica, je takoj za ela izpolnjevati svojo obljubo
ma ki. Hodila je po vasi in vsakega mladeni a vprašala, e bi ji pomagal. Toda nih e ni bil tako
pogumen, da bi se spustil v boj z zmajem. Katarina je prišla do travnika in sedla, da si odpo ije.
Pa je zagledala petperesno deteljico. Odtrgala jo je in si zaželela, da bi kmalu našla hrabrega
junaka. Nenadoma pa je deteljica oživela in ji povedala, da ji lahko pomaga, saj ima mo , da se
lahko spremeni v karkoli ho e. Katarina ji je povedala, kaj je obljubila rumeni ma ki. Deteljico
je nato prosila, naj se spremeni v velikana in premaga zmaja. Deteljica se je spremenila in
premagala zmaja. Ko se je vrnila v svojo prvotno podobo, jo je Katarina prosila še za eno uslugo.
Želela je namre , da bi ji sestre nehale nagajati. Deteljica ji je tudi to željo izpolnila.
Ko se je Katarina vrnila domov, so jo pri akale sestre, se ji opravi ile za svoje vedenje in
vse skupaj so veselo zaplesale v krogu. Deteljico je Katarina posušila in jo spravila v knjigo
pravljic, ki jo je imela najrajši.
Manca Trampuš, 4. c/9
LIZA IN ZMAJ
(pravljica)
Za sedmimi gorami, za sedmimi travniki je živela rumena ma ka z imenom Liza.
Bila je prijazna ma ka. Imela je tri, zelo hudobne sestre muce. Vedno so se nor evale iz nje, ker
je bila rumena.
Nekega dne je prišel v vas rde i zmaj. Pojedel je vse tri sestre. Lizo je pustil, ker je bila
dobrega srca. Dal ji je deteljice, vendar Liza ni bila zadovoljna. Bilo ji je žal za sestrami, eprav
so ji nagajale. Brez njih ji je bilo dolg as. Nekega dne je hotela deteljice vre i stran. Deteljice pa
so takrat zasijale in Liza je ugotovila, da so arobne. Priletel je zmaj in ji rekel, naj si nekaj
zaželi. Liza si je zaželela , da bi se sestre vrnile. Vendar ji te želje deteljice niso mogle izpolniti,
ker je sestre zmaj požrl. Liza je bila žalostna in jezna. Za ela trgati deteljice. Takrat pa je zmaj
za el bruhati in izbruhal vse tri sestre.
Liza in sestre muce so bile zelo vesele in skupaj so sre no živele še mnogo let.
Zala Barli , 4. c/9
MARSOV EK PRI MENI DOMA
Zunaj se je že mra ilo in as je bil za spanje. Ležal sem v postelji in se trudil zaspati.
Nenadoma pa slišim udno piskanje in skozi okno sem zagledal zeleno lu ko, ki je utripala.
Premamila me je, zato sem šel pogledat kaj se zunaj dogaja.
Pred oknom je stal mali stvor rde e barve. Na obrazu je imel troje rumenih o i ter sedem
ust. Zdel se mi je nevaren, vendar sva se kmalu spoprijateljila. Ime mu je bilo Atokal in prihajal
je s planeta Mars. Nenehno je govoril: »Žabu uma bu da la,« in kazal na usta. Zdelo se mi je, da
mi želi povedati, da je la en. Hranil sem ga dve uri, kajti njegovih sedem la nih ust kar ni hotelo
biti sitih. Ko je izpraznil vsebino hladilnika, je za el vpiti: »Miži da stu na zdi«. Želel se je igrati.
Igrala sva se ves preostanek no i. Razmetal mi je sobo, zlomil mizo za mali nogomet ter raztrgal
knjige. Bil sem že zelo jezen nanj zato sem ga postavil pred smetnjak. Radovedno ga je za el
ogledovati. Zjutraj so odpeljali smeti in žal ga nisem ve videl.
Velikokrat se spomnim nanj.
Timi Drolc 4. a/9
ŠKRAT PERKMANDELJC
Neko je živel škrat Perkmandeljc. Na svetlobo ni bil navajen, ker je živel v podzemlju. Ko so šli
rudarji v službo, jih je že pri akal na njihovem delovnem mestu. Ko so delali, se jim je plazil
med nogami in zganjal nor ije. Ko so na hunte nalagali premog, jim je v asih sunil malico. A s
tem ni mislil ni slabega, zato se rudarji niso jezili nanj. Enega od njih je presenetil tako, da je
njegovi h eri prinesel zdravilne rože.
Nekateri pravijo, da ne živi ve , a jaz menim, da sedaj nagaja porednim otrokom.
Eva Bartelme, 3. b
.....
Neko je globoko pod zemljo živel škrat po imenu Perkmandeljc. Rudarji so se ga izogibali, ker
je bil tako grd. Imel je špi asta ušesa, zakrivljen nos, vedno je bil smrkav in vedno je nosil rde e
kratke hla e. Kadar je kak rudar ostal brez malice, so bili prepri ani, da za tem ti i
Perkmandeljc. Kadar pa je bil v rudniku potres ali kaj podobnega, jih je opozoril, naj bežijo ven
in jim tako rešil življenje. Prav zato so ga rudarji vzljubili in postali so prijatelji.
Eva Kotnik, 3. b
E BI BILA ŠOLSKA MIŠ
e bi bila šolska miš, bi najraje živela v šolski kuhinji. Tam bi opazovala kuharice pri delu. Ob
dobri hrani bi bila verjetno la na in bi pojedla vse drobtinice, ki bi padle na tla. Najlepše pa bi
bilo pono i, ko bi bila kuhinja prazna. Poklicala bi še ostale miši in priredile bi zabavo z veliko
dobre hrane in plesom. Nato bi odšla spat in sanjat, kakšne dobrote me akajo naslednji dan.
Nika Šašek, 4. a/9
STARI LJUDSKI OBI AJI – LI KANJE KORUZE
V Sloveniji poznamo kar nekaj ljudskih obi ajev: pustovanje, kurentovanje, prejo, koline
in druge. Nekaj se jih je ohranilo do današnjih dni, ve ina pa je prisotnih samo še v
pripovedovanju naših babic, dedkov in v razli nih knjigah. Obi aja, ki sem si ga izbrala, v
današnjih asih ne sre amo ve pogosto – li kanje koruze.
V sredini jeseni je gospodar kmetije posušeno koruzo iz kozolca prinesel na skedenj in jo
zložil v veliko kopico. V ta velik kup neoli kane koruze je skril žganje in klobase. Temu skritem
zakladu so rekli »baba«. Zve er so se zbrali mladi in stari iz vse vasi in posedli okrog kopice. Ob
tem, ko so li kali koruzne storže, so se pogovarjali o kme kem življenju, o starih asih, o tem,
kdo se bo naslednjo pomlad oženil, komu letina bolje uspeva in še o marsi em. e je bil
gospodar dober gostitelj in ni skoparil s kozarci vinca, so se mnogim še bolj razvezali jeziki.
V asih se je li kanje kon alo tudi s pretepom, a to ni bilo obi ajno. Kup koruze se je po asi
manjšal. Vse bolj napeto je bilo, kdo bo prvi prišel do skrite babe. Tistemu, ki je to uspelo, je
moral žganje in klobase skriti, ne da bi ga kdo opazil, ali pa z nastavljenim darilom im prej
pobegniti. Tako so vsi tekli za njim in ko so ga ujeli, so skupaj pojedli klobase in popili žganje.
To se je zgodilo bolj proti koncu li kanja, saj je bila baba skrita v sredini in na dnu kopice. Ko je
bilo vse delo opravljeno, se pravi vsa koruza zli kana, jih je gospodar povabil na slastno ve erjo,
ki jo je pripravila njegova žena. A s tem se ve er še ni kon al. S harmoniko, petjem in plesom se
je nadaljeval še pozno v no . Ne malokrat so se ravno pri tem družabnem dogodku spletle nove
ljubezni in prijateljstva.
eprav je ta obi aj že skoraj pozabljen, ga pri babici še vsako leto oživimo. In povem vam,
res je super!
Anja Zore, 5. b
PUST
Pustni torek je bil v našem razredu res zanimiv. Po razredu so se sprehajale arovnice,
gusarji in Indijanka. Jaz pa sem bila edina morska deklica. Bila sem oble ena v dvodelni kostim,
na glavi pa sem imela lasuljo.
Po dveh urah pouka smo odšli v veliko telovadnico. Posedli smo se na blazine. Najprej je
nastopal drugi razred, nato še mi in etrti razred za nami. Za ele so se igre. Po njih pa je žirija
izbrala najlepšo masko. Vsi smo napeto poslušali. In kon no je knjižni arka rekla: »Najlepša
maska je morska deklica!« To sem bila jaz. Odšla sem na oder in dobila nagrado. V darilni
vre ki so bili: sok, Kinder-jaj ek, okolada in lizika. Izbrane so bile tudi druge maske iz drugih
razredov. Po prireditvi pa smo odšli domov.
Bila sem zelo vesela.
Ajda Ihanec, 3. b
BILO ME JE STRAH
Na Miklavža sem bila poredna in babi mi je rekla, da e ne bom pridna, bo prišel parkelj in
me odnesel. Ampak jaz ji nisem verjela.
ez nekaj asa je na hodniku nekaj zaropotalo. Šla sem pogledat, kaj je, eprav me je bilo
pošteno strah. In tam sem zagleda rno postavo. Imela je koni asta ušesa, dolg jezik, na ramah
pa velik koš. Parkelj je stopil proti meni in me hotel zgrabiti, a sem se brž umaknila. Še bolj se
mi je približal in me ujel. Potegnil me je k sebi, pa se m se prijela za okvir vrat. Jokajo sem
izdavila, da bom odslej pridna in ne bom ve nagajala. Nekaj asa me je še držal, potem pa me je
izpustil. Rekel je, da se bo vrnil, e bom še poredna. Odšel je, jaz pa sem stekla k babi.
Zdaj vem, da e si poreden, se lahko marsikaj zgodi.
Sara Smrekar, 4. c/8
PONEDELJEK IN SOBOTA
Od vseh dni mi je najbolj vše ponedeljek. To pa zato, ker imam na ta dan verouk in plesne vaje.
Pri babici ne maram sobote, ker moramo takrat pospravljati. Toda v asih je tudi sobota nekaj
posebnega. Ko se v šoli pogovarjamo o starih asih, se mi zdi, da smo dandanes mi veliko
bogatejši in so naši dnevi veliko svetlejši.
Urška Hostnik, 4. b/9
DNEVI VESELJA
Moji najbolj svetli dnevi so nedelje, prazniki in po itnice. Spomladi dišijo po gorah, kamor grem
s starši. Med prazniki, ob tem asu smo doma, imamo obiske sorodnikov in prijateljev. Ve krat
se gremo kopat ali pa na daljše izlete. Med poletnimi po itnicami gremo na morje, vsako leto v
drug kraj. Tu se imam vedno udovito, saj poleg plavanja tudi veliko kolesarimo in raziskujemo.
Svetle dneve imam seveda tudi pozimi, ker se smu am in zganjam nor ije na snegu.
Miha Drnovšek, 4. a/9
VESELJE IN STRAH
e ne bi imel vsak dan svojega imena, bi bili zame vsi dnevi popolnoma enaki. Obi ajno so
zame vsi dnevi lepi, zanimivi in zabavni. Vsakega posebej se znova razveselim. Kljub temu pa
se en dan v letu zame še posebej lepo blesti. Najbrž ste uganili, da je to moj rojstni dan. Seveda
pa se vsake toliko asa k meni prikrade tudi kak temen dan. Že sedaj se ga bojim, ko samo pišem
o njem. Ta dan je vedno napisan na majhnem karton ku, ta pa je z magnetkom pritrjen na
hladilnik. Vedno znova me opozarja, da se približuje ta strašno temen dan. e se mi ne boste
smejali, vam zaupam, da je to obisk pri zobozdravniku.
Nastja Renko, 4. b/9
SRE A
Kar pomnim, so v mojem življenju ve inoma sre ni dnevi. Obkrožajo me ljudje, ki me imajo
zelo radi. Skušajo mi izpolniti im ve mojih želja. Moje edino delo je u enje. Starša mi
omogo ata, da lahko obiskujem tudi tiste interesne dejavnosti, ki me veselijo (badminton,
lokostrelstvo, glasbena šola, šahovski krožek). Trudil se bom, da mojih najdražjih ne bom
razo aral, saj jih imam zelo rad. Upam, da bodo tudi v bodo e v mojem življenju sami svetli
dnevi.
Aljaž Rot, 4. a/9
PO ITNICE NA MORJU
Med poletnimi po itnicami, ko sem imela šest let, smo odšli k sorodnikom v Labin. Ko
smo prispeli, so nas lepo sprejeli. Mama in o e sta mislila, da je prepozno, za kopanje, toda
sorodniki so vztrajali.
Odpravili smo se na plažo. Jaz in brat sva se takoj zapodila v vodo. O e in stric sta odšla po
oln. Z bratom sva kar dolgo akala, da sta se o e in stric vrnila. Kon no sta se prispela in
vkrcali smo se v oln. Mama mi je povedala, da se ne smem nagibati ez rob olna, toda jaz tega
nisem upoštevala. Bila sem preve radovedna. Ko sem se prvi nagnila, me je o e opozoril, da
lahko padem. Takrat pa sem se malo bolj nagnila, ker sem se hotela dotakniti vode. Pridivjal je
val in kar nenadoma sem se znašla v vodi, a hip za tem pod vodo. Videla sem senco, ki je sko ila
za menoj, ta senca se mi je vse bolj približevala, me prijela in vedela sem, da je moj o e.
Potegnil me je na površje in globoko sem zajela sapo. Stric pa me je prijel za obe roki in me
potegnil v oln. Ko sem se obrnila, sem zagledala o eta, ki je bil ves prestrašen. Odpravili smo
se proti obali in povedali, kaj se nam je zgodilo. Mama mi je prepovedala, da bi se še vozila s
olnom.
Zdaj vem, da moramo poslušati odrasle, saj nam želijo le dobro.
Medina Oki , 4. a/8
PRVI V SEATTLU
Naša družina se je odlo ila, da gre na obisk v Ameriko – k babici, dedku, stricu in teti.
Težko se je bilo posloviti od doma. Prišel je dan, ko smo odšli.
Na letalu sem že util strah. Mamica me je potolažila. Ko smo prišli v Seattle, sem že
zagledal babico, dedka in teto. Ko smo prišli k njim domov, smo najprej potrebovali po itek.
Kmalu nas je utrujenost minila in odšli smo se kopat. Vstopnica je bila zelo draga. Naslednji dan
sem spoznal novega prijatelja, ki mu je bilo ime Jack. Nau il me je metati žogo na koš. Bil je
zelo prijazen. ez teden dni smo odšli nazaj v Slovenijo.
Še danes se spominjam lepih in zanimivih dni, ki sem jih preživel v ZDA.
Armin Mujezinovi , 4. a/8
PREDSTAVA OB DNEVU REFORMACIJE
V sredo, 26. oktobra 2005, v tednu pred praznikom reformacije, je naša šola gostila
igralca Anatola Šterna. Ta izvrstni, a malo poznani igralec je u encem in u enkam zadnjih dveh
razredov zaigral monodramo o življenju Lovra Tomana, vélikega slovenskega politika in
izobraženca, ki se je zavzemal za skupno slovensko državo in kot prvi razvil slovensko zastavo.
Tema se sicer neposredno ne navezuje na praznik reformacije, saj se je reformacija kot
gibanje sprva razvilo kot odgovor na nepravilnosti v katoliški Cerkvi, vendar pa je vsaj na
Slovenskem dobilo nove razsežnosti, saj so se reformatorji na Slovenskem oprli predvsem na
pravice naroda, kot je branje Svetega pisma v maternem jeziku, in to v asu, ko smo bili
Slovenci kot narod nepriznani in neuveljavljeni, pogosto obravnavani kot hlapci. Lovro Toman
je šel še korak dlje: zavzel se je namre , da bi ta narod, ki mu je Jurij Dalmatin podaril enega
zgodnejših prevodov Biblije v materinš ino, dobil tudi samostojno državo. Lovro Toman je bil
zaveden Slovenec, kljub temu da je domnevno izdal domovino, ko je pridobil koncesijo za
gorenjsko železnico kot podkupnino v zameno za njegovo glasovanje v prid dualisti ni
avstroogrski monarhiji. Vendar ostaja v zgodovino zapisan kot lovek, ki mu ni vseeno za
slovenstvo, saj niti po smrti njegovo, tj. Sloven evo premoženje ni smelo priti v tuje roke.
Takšnega je upodobil Anatol Štern v uro trajajo i monodrami, ki povzema celoten ciklus
Tomanovega politi nega, ljubezenskega pa tudi pesniškega udejstvovanja skozi o i samega
Lovra Tomana. V predstavo nas je uvedla Anja Prosenc-Benc, ki je prebrala sestavek, ki je
smiselno povezal reformacijo s Tomanovim delom in pojasnil izbor predstave. Monodrama pa
nas je povedla v zadnje trenutke politikovega življenja, ko sam s sabo dela obra un, ko dela
nekakšno kroniko svojega življenja, svojih dotedanjih dosežkov, pripoveduje nam o ljubezni do
nekega dekleta, s katero je preživel vse premalo asa, o svoji ljubezni do domovine, o vsem, kar
je storil zanjo, o svojih politi nih nasprotnikih … Kljub temu da v predstavi nastopa en sam
lovek, je ne moremo ozna iti kot dolgo asno ali nezanimivo. Igralec namre spretno zavzema
vse položaje, lovi razpoloženja in povzdiguje glas do vrha napetosti. Svoje politi ne nasprotnike
okara in prekolne, o svoji prekmalu umrli nevesti govori zasanjano, povsem druga e kot v drugih
delih. V predstavo so vneseni tudi rekviziti. S kozarcem šampanjca nazdravi domovini, svoji
preljubi Josipini … Z grabljami kot simbolom slovenskega naroda in zemlje nam pridiga o
zvestobi domovini, z zastavo, ki jo je ta politik prvi razvil na sedanji Wolfovi ulici v letu
mar ne revolucije, nam pokaže vso svojo ljubezen do domovine. Na splošno se vse Tomanove
misli vrtijo okoli treh stvari: naroda, ženske in premoženja. Ta monodrama nekako nam vsem
polaga na srce, naj se ne sramujemo svoje domovine in naj se ne obra amo po vetru, naj
dokažemo svoj prav in se borimo za svoje pravice.
Po predstavi sem imela to ast, da sem mu zastavila nekaj kratkih vprašanj, ki so se
dotikala predstave, lika, njegovega pogleda na lik, o igranju in igralskem poklicu na splošno, na
koncu pa nam je posvetil še nekaj misli, lepih besed in nasvetov za prihodnost. Na sre o je bil
precej zgovoren, tako da je intervju potekal gladko in sproš eno. Na vprašanje, kako gleda na
Lovra Tomana kot osebo, je odgovoril, da pozitivno, eprav je seveda imel svoje napake,
upodobiti pa ga je bilo precej težje. Za u enje tovrstne monodrame se je intenzivno pripravljal
nekaj mesecev, znanje pa je pred predstavami osveževal. O igralskem poklicu nam je predstavil
tako dobre kot slabe strani, povedal nam je tudi, da so v igralstvu bolj zaželeni moški, saj so
glavne vloge napisane pove ini zanje. Na koncu pa je natrosil še nekaj nasvetov za prihodnost.
Upam, da je ta predstava navdušila vse naše nadebudne zgodovinarje, da so odgovori
gospoda Šterna nudili koristne informacije za naše bodo e igralce in igralke, morda je predstava
koga navdušila za ta poklic, nekateri pa kot vedno niso bili pozorni. Verjamem, da bi vsi radi, da
takšne predstave potekajo nemoteno in da iz njih potegnemo im ve , ob tej predstavi pa smo
spoznali še en poklic, še en vidik življenja. Zato poskrbimo, da nas bodo obiskovalci naše šole
ohranili v lepem spominu.
Urša Klinc, 9. a
MEDŠOLSKO TEKMOVANJE V ROKOMETU
V decembru smo imeli turnir v mini rokometu za deklice. Sodelovale so vse tri ekipe: OŠ
Ivana Kav i a, OŠ Ivana Skvar e in OŠ Toneta Okrogarja.
Zbrali smo se pred telovadnico na Izlakah, nato pa smo se napotili v sla ilnice in
preoblekle smo se v športno opremo. Igrati sta za eli nasprotni ekipi. Zmagala je OŠ Ivana
Kav i a. Sledila je naša prva tekma z OŠ Ivana Skvar e. Tekmo smo gladko zmagale, saj smo
prejele le štiri gole. Nato pa je sledila druga tekma. Igrale smo z OŠ Ivana Kav i a. Tudi to
tekmo smo zmagale in osvojile prvo mesto. Lepo smo se pozdravile, odšle v sla ilnice, potem pa
smo se odpeljali domov.
Na poti domov, sem razmišljala, da je lepo zmagati, še lepše pa je sodelovati v tako
prijetni igri, kot je rokomet. Želim še dolgo uspešno igrati in sodelovati na tekmah.
Špela Gol ar, 4. a/8
DAN Z …
Prihajamo s podružni ne šole Kisovec blizu Zagorja ob Savi. Na šoli imamo dva oddelka
podaljšanega bivanja, v katera so vklju eni u enci od 1. do 4. razreda. V obeh oddelkih so
ve inoma fantje, ki so športno zelo aktivni. Zelo smo se razveselili novice, da nas bo obiskal
Domen Pociecha, ki je bil v asih naš u enec. Tistim, ki ga ne poznate, naj vam zaupamo, da je
bil Domen na minulih OI v Torinu prvi slovenski olimpijec v sankanju. Z Domnom smo se
najprej pogovarjali o zimskih športih na OI.
Prijetno smo ga presenetili, saj smo veliko vedeli. Izdelali smo tudi plakate o posameznih
zimskih športih. Malo smo si olajšali delo in za predstavitev na plakatih izbrali smu arske skoke,
alpsko smu anje in sankanje.
Vsaka skupina je na koncu predstavila svoje delo.
Kot se za obisk športnika spodobi, ni manjkalo fotografiranje in isto za konec še dajanje
avtogramov.
U enci ter u iteljici
Karmen Medved in Urška Mavec,
OPB, Podružni na šola Kisovec
IZ NAŠEGA DNEVNIKA
Brezskrbnih po itniških dni je konec. Prav ni nam ni bilo žal, saj smo se že na za etku šolskega
leta odpravili v Fieso, kjer smo preživeli pet zanimivih dni v letni šoli v naravi. U enci 4. b
razreda OŠ Toneta Okrogarja smo v svoj dnevnik zapisali nekaj zanimivih doživetij.
V vojašnici v Ankaranu
Kar spotoma, še preden smo prišli v Fieso, smo se ustavili v Ankaranu. Tam so nas pri akali
predstavniki slovenske mornarice. Popeljali so nas po vojašnici in nato v predavalnico, kjer smo
izvedeli nekaj o organiziranosti in nalogah naše mornarice. Polkovnik nas je povabil, da bi se po
kon ani osnovni šoli odlo ili za poklic v slovenski vojski. Z zanimanjem sem si ogledoval
razstavljene makete. Zunaj nam je potaplja pokazal potapljaško obleko in opremo, ki smo si jo
lahko tudi nadeli. Z avtobusom smo se odpeljali v Luko Koper, kjer je zasidran patruljni oln
Ankaran-21. Po zanimivem ogledu smo nadaljevali pot.
Tin Troha
Na plaži
Prvi dan smo se po kosilu odpravili na plažo, kjer smo najprej opravili preizkus plavanja.
Razvrstili so me v skupino plavalcev. Že naslednji dan nas je akala preizkušnja. Plavali smo
deset krogov, od prvih do tretjih stopnic. Moram priznati, da je bilo precej naporno. Ker smo bili
pridni, smo imeli prosto. Lahko smo se potapljali, plavali po želji, igrali z žogo in skakali v vodo
s pomola. Na plaži smo lahko plezali po drevesu zanimive oblike, se igrali na igralih, igrali
nogomet ali odbojko. Ko so se oglasili naši la ni želod ki, smo odšli na kosilo.
Elvedina Pervi
Sladko veselje
Ni se mi preve ljubilo hoditi pol ure do Pirana, da bi se lahko posladkala s sladoledom. Nisem
pri akovala, da bo tako zanimivo. Prodajalec, ki je delil sladoled, je bil zelo dobre volje. Pri aral
nam je pravo predstavo. Z zajemalko je vrgel sladoled in ga spretno ujel v kornet. Najprej mi ni
bilo do sladoleda, potem pa sem si kupila eno kepico. Prodajalec mi je iz sladoleda naredil
pti ka. Kapico in kljun je imel iz korneta. Sošolka Ajda je dobila moži ka s kapico iz korneta, za
nos je imel sladkorno pali ico, za o i pa borovnice. Spla alo se je hoditi pol ure, pa še dober
sladoled je bil.
Klara Veteršek
Na solinah
Na soline v Se ovlje smo se odpeljali z ladjico Solinarko. Med potjo smo videli Portorož z morja
in gojiš e školjk. Ko smo pristali, smo se peš odpravili po ozki poti med kanali do solinarskega
muzeja. V njem smo videli orodje, ki so ga pri svojem napornem delu uporabljali solinarji, ko so
pridobivali sol. Tudi ogled stare solinarske hiše je bil zelo zanimiv. Spoznala sem, da je bilo
življenje solinarjev skromno in težko.
Ajda Zubak
Bungalov številka 13
V našem bungalovu smo bili štirje fantje; Emir in Nejc sta bila skupaj v sobi, jaz pa sem bil s
sošolcem Klavdijam. Drugi dan našega bivanja smo odkrili v kopalnici majhna vratca. Seveda
smo jih odprli in pogledali v notranjost, ki nam je takoj burila domišljijo. Prepri ani smo bili, da
smo odkrili skrivni rov. Takoj smo se pohvalili z nenavadnim odkritjem. Izkazalo se je, da je
podoben rov tudi v bungalovu številka14. U iteljica nam je pojasnila, da so v ta prostor verjetno
spravljali umazano perilo, preden so ga odnesli v pralnico. Na naše razo aranje odkritje torej ni
bilo ni posebnega.
Klemen Klavs
V akvariju
V šoli v naravi mi je bilo najbolj vše , ko smo šli v akvarij. Do Pirana smo šli peš. Ustavili smo
se pred veliko zgradbo, na kateri je bil morski konji ek, ki je zaš itni znak akvarija. V njem smo
videli najrazli nejše ribe, želvo, mlade morske pse, morske konji ke, morske zvezde in jegulje.
Vse te živali, ki živijo tudi v našem morju, so se mi zdele zelo zanimive in sem jih dolgo
opazovala.
Ana Alešnik
Naravoslovni dan
Ni bilo asa za po itek, saj smo se takoj po kosilu odpravili v Piran. Vkrcali smo se na ladjo,
imenovano Laho. Odpeljali smo se ob slovenski obali. Ogledali smo si naša primorska mesta:
Piran s cerkvijo in obzidjem, Izolo, ki ima na hrib ku bolnišnico v obliki ladje in pristaniš e
Koper. Z morja je vse videti druga e. Opazil sem, da je ponekod obala ravna, drugod pa se strmo
spuš a v morje. Odpluli smo nazaj v Piran. Tam nas je pri akal vodi , ki nas je popeljal po
zanimivem mestu. Pokazal nam je znamenitosti Pirana in nam nekaj povedal o Tartiniju. V
Piranu so zelo ozke ulice, hiše, zgrajene iz kamna pa tesno skupaj. Videli smo hišo Bene anko,
ki je najlepša hiša v Piranu, Tartinijevo rojstno hišo in spomenik, mestno hišo in piransko
obzidje. Ta dan sem se veliko nau il.
Domen Mrežar
OBISK V ŽIVALSKEM VRTU
Rad imam živali. Starše sem prosil, da me peljejo v živalski vrt.
Nekega dne smo se odpeljali proti Ljubljani. Parkirali smo in kupili vstopnice.
Bil je lep son en dan in bilo je veliko obiskovalcev. Naprej sem šel k opici. Bila je zelo
razigrana. Prišel je oskrbnik, da jo nahrani. Dovolil mi je, da sem ji dal banano. Odpravil sem se
naprej. Vesela igra tjulna v vodi je tudi mene zadržala ob ograji. Njegovo ofotanje me je
spomnilo na mojo igra o, s katero sem se vedno kopal, ko sem bil majhen. Usedel sem se na
klop in za el premišljevati. Živali so se mi smilile, ker nimajo svobode. Z mami sva se o tem
dolgo pogovarjala.
Moj obisk se je po asi zaklju il. Preživel sem lep dan. Odpeljali smo se proti domu.
Dejan Hajri , 4. a/8
POŽAR
V soboto zjutraj je zagorela hiša z ve stanovanji. Požar je povzro il dvanajstletni fant, ki je
vrgel vžigalico v lesen zaboj za smeti.
»Požar! Požar! Mami! O i!« je vpil Žan, ki je stal na hodniku in opazil, kako se groze
plamen širi po lesenih stopnicah navzgor. Pritekla sta k njemu. Naših spodnjih sosedov ni bilo
doma, ker so bili na po itnicah. Oni bi požar verjetno že prej opazili, saj je za elo goreti v
pritli ju. Mami je takoj poklicala gasilce. ez pet minut smo že zaslišali gasilsko sireno. Takoj
so za eli gasiti. Pred hišo se je zbrala radovedna množica ljudi. Vodja intervencije je
radovedneže odstranil na varno mesto. Žan je stekel po stopnicah v drugo nadstropje. Ognjeni
zublji so se plazili za njim. Ker so gorele stopnice, se ni mogel vrniti. Ogenj se je razširil
vsepovsod. Mami je za ela histeri no kri ati. Gasilci so pristavili gasilsko lestev in Žana rešili
skozi okno. Zdelo se mu je zanimivo, zato je hotel iti še enkrat. Komaj smo mu dopovedali, da to
ni igra. Požar je bil hitro pogašen, pogled na ožgane stopnice in hodnik pa zelo žalosten.
Drugi dan so o požaru poro ali v asopisu in tudi mi tega dogodka ne bomo pozabili.
Ajda Zubak, 4.b/8
KLIC V SILI
Halo! Halo!
Tu nekdo.
Kdaj pišemo slovenš ino?
Iš emo u iteljico Romano,
da povedala nam bo.
Hvala. Imejte se lepo.
Halo! Halo!
Tu nekdo.
Kdaj pišemo matematiko?
Iš emo u iteljico Karmi,
da povedala nam bo.
Ko povedala nam bo,
lažje se u iti bo.
Polona Kurež in Nataša Prašnikar, 4. c/9
KLIC V SILI
Halo! Halo!
Tu nekdo.
Nujno prosim u iteljico, ki nas u i,
naj me nau i matematiko!
Poleg tega naj se z u enci pogovori,
da me ne bodo zbadali.
Halo! Halo!
Tu nekdo.
Zadeva je nujna – tu gre za u enje;
Upam, da se bom nau il,
lepo oceno dobil
in zbadanje s tem zadušil!
Arnela Junuzovi in Selim Mu aj, 4. c/9
KLIC V SILI
Halo! Halo!
Tu Mirko.
Nujno prosim teto Meto,
naj odstrani mi tapeto,
ker je moj prijatelj Žak,
napisal tja, da sem bedak.
Halo! Halo!
Tu Mirko.
Zadeva je nujna!
Jemljite me zares,
druga e pokažem vam
kaj je »potres«.
Jan Burgar in Manca Trampuš, 4. c/9
ZIMA
Ferdinando zanima,
kako pride zima.
Morda jo naredi Vida,
ki zmeraj sneg kida?
Ali je morda to Jaka,
ki zmeraj naredi snežaka?
Povedal ji bom.
Najprej je mraz, potlej je
veter, na koncu pa pada
sneg na naš svet.
Brigita Perak in Tjaša Kova i , 4. c/9
ZIMSKI ZGODBI
Zdaj je zima in mraz. Otroci delajo snežene može in skakalnice. Jaz pa obujem drsalke in se
grem drsat na led. Karin vzame smu i in gre smu at, ati pa mami kepa.
Larisa Bokal, 2. c
.....
V soboto smo se šli smu at. Midva z atijem sva se smu ala. Veronika in mami sta se sankali.
Veronika je imela kapo s cofom in šal. Jaz pa sem si nadel rokavici, ker je bilo mrzlo.
Urh Smrkolj, 2. c
DOBILA SEM NE AKINJO
Bil je lep son en dan, ko je na svet prijokala moja mala ne akinja. Njen prihod na svet ni
podoben, kot pri obi ajnih otrocih, saj se je rodila prezgodaj.
Ker je bila prezgodaj rojena, je bila prva dva tedna v inkubatorju. Ko sem jo prvi
zagledala, je imela na prsih aparate za snemanje bitja srca. V nosu je imela prav posebno cev, s
katero so jo hranili. Kmalu se je izkazalo, da zelo dobro napreduje. Za ela je jesti iz stekleni ke,
zato je bila premeš ena v vodno posteljo. Na intenzivni negi je bila en mesec. Kmalu so jo
odpustili iz bolnišnice.
Sedaj je stara šestnajst mesecev in je res nekaj posebnega. eprav je bila rojena
prezgodaj, ni nobene razlike med njo in tistimi otroki, ki so se normalno rodili. Zelo sem vesela,
da ji lahko ponagajam, jo varujem in da me razvedri.
Irma Meši , 4. a/8
SIAMSKI MA EK RAZLAGA, KAJ JE:
HLADILNIK
To je velika škatla. Kadar se odpre, je kakor v zgodbi, saj prideš v drug svet – v svet hrane in
mraza. V tem svetu je prižgana lu ka in je veliko polic ter gumbov. Ta udežni svet je moj
najljubši svet. Ta škatla je grozno koristna, saj je v njej spravljena moja hrana. Vsake toliko asa
za ne presti kot jaz. Super stvar!
Klara Veteršek, 4. b
ŠTEDILNIK
Je velika kovinska škatla, ki požene ogenj iz sebe in kuha hrano ali pa jo samo pogreje. Je zelo
vro a in je z vrvico privezana na steno.
Elvedina Pervi , 4. b
PRALNI STROJ
Je robot pravokotne oblike, ki mu v trebuh natla iš obla ila in potem se ves trese. Obla ila
premetava sem ter tja in ko se naveli a, jih pobereš iz trebuha in obesiš na vrv.
Lucija Zmrzlak, 4, b
TELEVIZOR
Je škatla s prozorno stranico. V njej so zaprti majhni love ki, ki razveseljujejo ljudi. V asih so
notri tudi ma ke, a e mijavkam, se sploh ne zmenijo zame. Moji lastniki imajo tudi posebno
majhno škatlico, ki ji pravijo daljinec, s katero naredijo, da se mali love ki pokažejo ali
izginejo.
Tin Troha, 4. b
SESALEC
Je žival, ki ji vtaknejo rep v luknjo v steni, in ta žival sploh nima dlake. Kadar ga gospodarji
vklju ijo, ta žival posrka vse, kar vidi, tudi mojo ve erjo, tako da se te živali raje izogibam.
Blaž Ostrožnik, 4. b
GOBJI PLES – nadaljevanje pesmi
Jur ek žalosten odšel je stran,
takoj prišel je vražji goban.
Jur ek se jo e, goban pa smeji,
rožice nese mušnici.
Goban že pleše z mušnico.
Jur ek osvaja novo gobico.
Goban vidi gobico
in se takoj zaljubi v njo.
Blaž Novak in Tilen Prašnikar, 4. c/8
MAMA
Mama, rad te imam zelo!
Skupaj rajamo.
Mama, dam ti vrtnico,
vrtnico diše o.
Mama rad te imam zelo,
ker ti si ena sama
in moja samo.
Blaž Ostrožnik, 4. b/8
PESEM O MLEKU
Mleko dobro je in zdravo.
Le privoš i si zabavo!
Enkrat vsaj na dan je prav.
Kdor pije ga, ostane zdrav.
Otrok vsak ima mleko rad.
Je s kalcijem in vitamini bogat!
Energije je potrebne vir.
Zdravja trdnega izvir!
Dojen ku to je prva hrana.
Redna uporaba znana!
Alpsko mleko s kalcijem!
Vsepovsod je znan napitek!
O, le privoš i si ta užitek!
Elvedina Pervi , 4. b/8
KAJ POMENI BESEDA LJUBEZEN ?
Beseda ljubezen pomeni nekaj lepega, udovitega,
nekaj, kar izvabi rde ico na lica,
ko lovek poleti kot ptica;
ljubezen je nekaj najbolj plemenitega.
Ob utiš metulj ke v trebuhu,
v glavi se ti vrti,
vse lažje se ti zdi
in imaš težave v vidu in sluhu.
e pa te ta oseba živcira in nervira
in te niti ne pogleda,
ti v spanju ne da mira.
Dokler se vanjo ne zaljubiš,
v glavi nastaja še hujša zmeda,
in na koncu lahko vztrajaš ali vse izgubiš.
Aleksandra Zupanc, 8. a
LJUBEZENSKA
So rekli, naj napišem ti sonet
in naj v njem vsa ustva ti priznam;
vem, da pisala ne bom zaman,
ker zate sem lahko poet.
»Poet tvoj nov Slovencem venec vije …«
Vendar kot Prešeren pisati ne znam,
a povedati v rimah znam, kar v srcu imam,
da od ljubezni mi pogled do tebe sije.
e bi rekel mi, naj poletim,
bi krila zrasla mi v trenutku –
takoj za tebe to storim.
Prepotujem Afriko ti celo,
te em do ekvatorja,
stopim Antarktiko ti belo.
Ana ebin, 8. a
LJUBEZEN
Ljubezen pride isto tiho,
v srce se prikrade.
Mogo e zjutraj, mogo e zve er,
a vedno povzro i nemir.
Ko gledaš skozi okno,
vidiš vsako drevo,
vsako rožo, dehte o mo no.
Ko telefon zazvoni,
vedno oglasiš se ti.
Tudi, e ne kli e te ljubljena oseba,
vedno v sobi je zmeda.
Mama udno te gleda,
tako kot te vedno soseda.
Sam sediš, v prazen travnik strmiš.
Zagledaš zvon ek, majhen, tih.
Veselo ponj odhitiš.
Ko prideš na travnik ni zvon ka nikjer,
zato vedno si re eš: »Oh, ta bolezen,«
a vedno je tukaj skrita ljubezen.
Katja Drnovšek, 7. c
NA MORJU
Ko zve er zaspim,
se v svoje sanje zatopim.
Prikaže se mi morje,
v daljavi pa obzorje.
Zaman iš em tvojo bližino,
poslušam morje in tišino.
In akam, da se bo zdanilo,
in me k tebi vrnilo.
Ko pridem k tebi,
od veselja zaživim,
in komaj akam,
da ti šopek izro im.
Tjaša Sedlar, 7. c
LJUBEZEN
Frana Levstika poznamo po mnogih stvaritvah, med drugim tudi po pesmi Dve otvi, v
kateri opiše svojo ljubezen. V prvi kitici nam pred o i naslika dve otvi (divji raci), ki družno
plavata po vodi. Zakaj otvi in zakaj dve? Otva je divja raca in pridevnik divja skriva v sebi neko
prvinskost, divjost in iz tega lahko sklepamo, da je Levstik doživel mo no, morda tudi prvo
pravo ljubezen. V pesmi pesnik opazuje par na jezeru – to je dovolj o iten namig na ljubezen.
Pesnik ob pogledu na zaljubljeni par pri ara žalostno, melanholi no vzdušje, saj je svojo
ljubezen izgubil. Pokazal je svojo žalost in jo prelil v besede.
Ljubezen je lahko tudi nekaj lepega. Sama morda o tem ne bom vedela veliko, saj sem še
mlada in v tem pogledu precej neizkušena. A vsak ima svojo simpatijo, pa naj jo opazuje od
dale ali pa z njo deli skupne radosti. Ljubezen je grenko-sladka zmes toplih nasmehov,
ob udujo ih pogledov, pa tudi solz. In to zmes si zmešaš sam. Od tebe je odvisno, ali jo boš
za inil s solzami ali s smehom in veseljem. In zdaj, v tem najstniškem obdobju, ljubezen zares
spoznavamo skozi prve prave poljube, prve solze razo aranja. A spoznali ali našli je (še) nismo.
V tem obdobju je zaljubljenost pravzaprav nekakšna družabna igra. Vsi jo igramo in vsi ho emo
zmagati. A vsi slej ko prej spoznamo, da ljubezni ni povsod. Ljubezen je simbioza dveh src.
Ujemanje dveh duš, dokon evanje stavkov, komunikacija brez besed. Znanstveniki že dolgo
ugotavljajo, zakaj ljubimo in zakaj nam oseba sploh postane vše . Pravijo, da se odgovor na to
vprašanje skriva v hormonih in v živ nih impulzih. A ne morem si pomagati, da ne bi verjela, da
je ljubezen kaj ve od tega. Da se ne zaljubimo s telesom, temve z duhom. Bolje je, da ne veš,
zakaj ljubiš ali ne ljubiš ve . In jaz želim ljubiti in biti ljubljena. Hkrati se morda ljubezni tudi
bojim. Sama je še nisem spoznala, a kot pravijo, je ljubezen tako slino ustvo, da si zanj
pripravljen obrniti hrbet vsem in zapustiti imetje. A kaj, e
ljubezen mine ali e spoznaš, da si mislil, da ljubiš, samo zato, ker si želel ljubiti? Kako si takrat
drzneš spet pogledati v o i tistim, ki si jih zapustil? Da, ljubezni se veselim, a hkrati
bojim. Ljubezen je moj navdih in tisto, kar mi prepre uje misliti. Ljubezen so moje sanje in moja
môra.
Ljubezen nima primere. Morda je samo iskreno sovraštvo tisto, ki se lahko kosa z njo.
Zagotovo pa ni kot pesem. Pesem prebereš in ta te lahko presune, a kaj kmalu pozabiš nanjo,
ljubezen pa pusti v tebi pe at in služi za navdih pesmim. Sama ljubezen je dovolj mo na, da
preživiš brez pesmi. Pa lahko ljubezenska pesem preživi brez ljubezni? Ali bi Levstik napisal
Dve otvi brez ljubezni.
Urša Klinc, 9. a
.....
Med branjem pesmi Dve otvi se mi utrnila misel nekega pesnika: »Nobena vrv ne more tako
mo no vle i in tako trdno povezati kot tanka nitka ljubezni«.
Nesre ni Levstik je bil bržkone tako mo no vpet v spone ljubezni, da je v vsaki podobi
sožitja v naravi za el hrepeneti po izvoljenki svojega srca. Nikakor ni našel poti iz labirinta
kon ane romance.
Tako mo no hrepenenje in ljubezenske muke si težko predstavljam, saj me v mojem mladem
življenju še ni zadela Amorjeva puš ica. Vse to je še pred mano. Iz izkušenj drugih spoznavam,
da se lovek ponavadi zaljubi v napa nega, tistega, ki mu ni mar zate. Tako se lahko ljubezenske
bole ine za nejo že, preden sploh postaneta (sre en) par. Takrat seveda trpi le eden. e pa med
obema za ne tleti ogenj ljubezni, se svet za ne vrteti v drugo smer. Zdi se, da jima zvezde
mahajo z neba, luna nagajivo mežika, zaljubljenca pa se blaženo smehljata, sre na, da dihata isti
zrak. Taka ljubezen lahko traja dolgo, e jo znamo negovati. Ljubezni namre ni brez
spoštovanja in sprejemanja njegovih oziroma njenih malih napak.
Ljubezen je sre a, ki jo dajemo drug drugemu. e je prava, lahko iz drobnega želoda zraste
v mo no drevo. Vse viharje preživi, odeta v košate veje, in vsak list posebej ima svoj pomen. e
pa je ljubezen plehka, mine kot aprilska ploha. e to spoznata oba, zanju ni tako bole e.
Žalostno pa je, e ljubezen splahni le pri enem. Nesre ni zaljubljenec še dolgo trpi hude duševne
bole ine, ki jih lahko ozdravi le as. A takrat as te e po asi in rana še dolgo skeli. Nesre než se
venomer ozira naokrog in nehote zavida sre nim parom, takim, ki jim luna še mežika. A za
vsakim dežjem posije sonce in za nekim vogalom ga bo spret pri akal Amor in napel lok.
Mislim, da je ljubezen kot pesem. In e je ljubezen pesem, obstaja veliko razli ic le-te.
Ena je kratka, druga dolga, ena spevna, druga spet neuglašena. Ena pripoveduje zanimivo
zgodbo, druga poka od mo nih ustev. Vsaka je druga na, vsaka edinstvena. Tako kot mi, ljudje.
Vid Petelin, 9. b
OTROCI – ODRASLI
ali
ŽIVLJENJE V SIMBIOZI
V pesmi Otroštvo pesnik Boris A. Novak pravi:
»Zdaj sem velik! – A tisti mali Boris še uživa pod mojo resnobo:
tisti, ki je v mavrici slišal skladbo za sonce, dež in orkester barv;
- ki je plaval v zraku, preplavljenem z dehte o svetlobo;
- ki se je smejal belemu konju, tej rni ovci v redi rjavih krav;
- ki je svojo sobo imel za vesolje in vesolje za svojo sobo!«
In v tej pesmi pravzaprav povzame bistvo otroštva; otrok uživa, si domišlja najbolj neverjetne
stvari, ves svet je njegov dom, eprav ga je videl le koš ek. A ko zrasteš, se mavrica skr i na
rno in belo, dež je zate le nadloga, eprav je taisti mož kot kratkohla nik stekel na dež, da bi se
igral s kapljami in ga prehlad ni prav ni motil. In sedaj, ko je meter višji, ne zna biti ve otrok.
Ne zna ve opazovati mavrice ali se jokati zaradi strganih hla . In otroštvo je zanj le spomin z
vonjem po plesni.
Otroštvo bi moralo biti ve kot spomin, ve kot lanski sneg. A mnogi svojo otroško plat
odrivajo v najtemnejši paj evinasti koti ek. Bežijo od smeha, ker je tam tudi jok; stran od sonca,
ker je tam tudi dež; stran od igre, ker so tam tudi modrice. Ne vedo, da niso vse solze slabe. Raje
postanejo kosi mesa brez ustev, u inkovita delovna sila z vcepljenim pogledom na svet. e ste
bili otroci, zakaj se iz tega esa ne nau ite? Zagotovo so vam prijatelji pri kakšnih petih letih
povedali, da je beg za reve. Zakaj še vedno bežite? Je odkrito kazanje ustev res tako moralno
nesprejemljivo, tako družbeno opore no? Bolje je v sebi shranjevati vso tisto jezo, da ez
desetletja prekipi, kajne? Otroci tega ne znajo. Oni jo ejo, ko jim je hudo ali ko jih boli in solze
odplavijo vso bol, ki se razblini in izgine. Vpijejo, kri ijo in me ejo stvari naokrog, ko so jezni;
veselijo, smejijo se in pojejo, ko jih kaj vzradosti. In to ni slabost. Otroštvo tudi niso samo pti ki
in rožice in smeh in brezskrbnost. Prav tako kot vsi drugi so tudi otroci lahko razjarjeni,
sovražni, a njihova ustva so kot nenaden piš vetra, ki ti obrne dežnik – silna, a kratkotrajna. In
ko veter neha veti okrog voglov, ga pozabiš, tako kot na bes pozabijo otroci, ki izkri ijo svoja
ustva. Odrasli pa so kot vulkan – pritisk in vro ina lahko naraš ata ve desetletij, preden se
dokon no sprostita. Toda – im dlje se nabirata, tem ve je je opustošenje. V tem vidim glavno
prednost otroštva, saj se otroci ne obremenjujejo s tem, kaj je bilo v eraj ali s tistim, kar bo jutri;
preprosto živijo za danes.
Sama nisem ve otrok, kajti otroci niso obremenjeni sami s sabo pa tudi ne z drugimi. Prav
tako nisem odrasla, kajti igra in smeh sta mi še vedno potrebna. In takim, kot sem jaz, ki so
razpeti med enim in drugim, je precej težko. Nimajo besede, ki bi kaj veljala, a ho ejo biti slišani
in ne vedo, na katero stran naj se nagibajo. Ta trenutek ho eš dale stran od doma ega gnezdeca,
drugi trenutek ho eš ste i v mamino naro je, da bi ti rekla, da bo vse v redu. Bodite potrpežljivi,
odrasli vseznalci, e se mi kdaj zalomi in vas razo aram. Nisem taka kot vi, a sem vam vseeno
tako zelo podobna. In jaz se bom potrudila v isti smeri. Namre svet lahko deluje le kot celota in
ne moremo ter ne smemo se deliti na Afri ane in Evropejce, na katoli ane in Hindujce, na bele in
rne, na ženske in moške in nenazadnje tudi ne na otroke in »velike«. Vsi smo eno, živimo na
enem planetu in moramo se po utiti kot eno. To marsikdo pozabi, velikokrat tudi starejši zviška
gledajo na otroke in mladostnike, eš kaj pa vedo. A voljni smo se u iti in spoznavati are
življenja. Mi smo vaša prihodnost in vi naši u itelji ter vzgojitelji. Neko bomo mi na vaših
mestih in vzgajali bomo naslednji rod. Življenjski krog bo sklenjen in žarnica bo zasvetila.
Morda pa med nami niti ni toliko razlik, kot se zdi na prvi pogled. Bolj ko se zavedam sebe in
bolj ko opazujem otroke in odrasle, bolj ugotavljam, da smo resni no pripadniki iste vrste. Vsi,
otroci in odrasli, znamo razmišljati izvirno, vse nas lahko nekdo prizadene in mi lahko
prizadenemo drugega, vsi znamo biti zlobni. Otroško razmišljanje ni nujno slabo in otro je z
negativnim predznakom. Otroci kljub temu da vedo, da je ena plus ena dve, še vedno iš ejo nove
možnosti, iš ejo na ine, kako bi lahko bil rezultat vezalka desnega evlja. Otroci pa tudi niso
mali odrasli!
»Veliki« naj to razumejo in naj ne poskušajo vsiljevati otroku svojega pogleda na svet. Naj
ga otroci najdejo sami. Naj ga najdem sama. Naj sama ugotovim, kaj mi ustreza in kje so moje
meje. Naj sama odkrijem štiriperesno deteljico, ne iš ite je zame. Naj sama najdem pot k
odraslosti skozi vse pasti. Ne ponujajte mi svojih izkušenj in zlatih naukov. Upoštevajte moje
mnenje. Prosim. In trudila se bom postati dobra »velika« in dobra vzgojiteljica.
Urša Klinc, 9. a
OSNOVNA ŠOLA TONETA OKROGARJA, ZAGORJE OB SAVI
NOVI KORAKI – GLASILO OSNOVNE ŠOLE TONETA OKROGARJA , ZAGORJE OB SAVI
IZDALA IN ZALOŽILA: Osnovna šola Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi
UREDNICA: Ana Knez
UREDNIŠKI ODBOR: u enci literarnega krožka z mentorico Mojco Cerar
LIKOVNA UREDNICA: Jadranka Ka i
NASLOVNA STRAN: Katarina Pograjc, 3. b, Ajda Ihanec, 3. b
ZADNJA STRAN: Julija Sršen, 3. b, Daša Sirše, 3. b
NAKLADA: 400 izvodov
asopis so napisale lanice tipkarskega krožka:
Andreja Kljaji , Slavica Doci , Mirela Hodži , Asima Zukanovi in Petra op
MENTORICA: Duši G. Železnik
Zagorje ob Savi, junij 2006