E-DRŽAVA
Država nas »osrečuje«
Dober podjetnik delovni dan prične z branjem razpisov, za polno uspešnost pa je neizogibno še občasno spremljati, če država pripravlja
kakšne zakonodajne spremembe. Še tako utečen posel se lahko sfiži, če vmes poseže nov predpis, po drugi strani pa so taki posegi lahko
tudi poslovne priložnosti. Za vas smo pregledali, s čim nas utegne letos osrečiti država.
Uvedba »davčnih blagajn«
Revidiranje proračunskih uporabnikov elektronske komunikacije, slednja pa bo poslej
DURS ugotavlja, da zavezanci vsako leto utajijo za približno 130 milijonov davka na dodano
vrednost, in sicer na različne načine: od neizdajanja računov do naknadnega prirejanja
evidenc. Zakon bo zato tistim zavezancem, ki
poslujejo gotovinsko, naložil nakup posebnih
naprav, t. i. fiskalno kontrolnih naprav (FKN),
popularno imenovanih tudi davčne blagajne, s pomočjo katerih bodo dacarji lahko
neposredno in na daljavo nadzirali promet
zavezanca.
Uvedba blagajn naj bi skupaj stala okoli 25
milijonov evrov. Okoli tri milijone bo znašal
strošek države, bolj pa bo reforma po žepu
udarila zavezance, saj naprave FKN okvirno
stanejo okoli 430 evrov za kos, omrežne
različice, ki omogočajo nadzor več blagajn pri
enem zavezancu, pa še nekajkrat več. Skupaj
bodo dobavitelji takih naprav po oceni finančnega ministrstva v prvi polovici prihodnjega
leta zaslužili okoli 22 milijonov, saj naj bi bilo
zavezancev po oceni DURS-a okoli 50.000.
Predstavitev tehničnih rešitev zainteresiranih
ponudnikov je lani konec leta že potekala na
Davčnem uradu Ljubljana.
Zakon bo predvidoma začel veljati z novim
letom 2012, rok za nakup opreme pa bo prva
polovica prihodnjega leta. Pomembno je še
dodati, da bomo s to novostjo v proračun od
prej omenjenih 130 utajenih milijonov povrnili
21 milijonov evrov.
Kaj spremljati: Ministrstvo za finance; Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona
o davčni službi
Kar nekaj novosti se nam obeta na podlagi
Strategije razvoja notranjega nadzora javnih
financ, s katero naj bi vzpostavili notranji
nadzor pri vseh proračunskih porabnikih.
Strategijo je že januarja potrdila vlada, potem
ko je Urad za nadzor proračuna ugotovil, da
nimajo vsi proračunski porabniki vzpostavljenega tovrstnega nadzora. To je zadovoljivo
urejeno le pri velikih porabnikih, pri manjših
pa ne, čeprav si lahko revidiranje zagotovijo
bodisi z lastno ali s skupno notranjerevizijsko
službo oziroma z zunanjim izvajalcem. Gre za
kadrovsko, organizacijsko in infrastrukturno
obsežen projekt, saj bodo vanj vključene tudi
vse občine. Pomemben del načrta je zato tudi
informacijska podpora, saj so pri dosedanjih
revizijah uporabljali zgolj orodja iz Microsoftovega paketa Office. Izdelana bo projektna
naloga, na podlagi nje pa bo do konca leta
2014 izveden tudi javni razpis za dobavo in
vzdrževanje programske podpore za usmerjanje, nadzor in izvajanje notranjega revidiranja
proračunskih uporabnikov. Po vladnem načrtu
naj bi enotni sistem začel delovati leto po
razpisu, torej leta 2015.
Kaj spremljati: Ministrstvo za finance; Strategija razvoja notranjega nadzora javnih
financ v Republiki Sloveniji za obdobje od
2011 do 2015
Zeleno naročanje
Zeleno naročanje je eno od področij, kjer
Slovenija že zaostaja za drugimi državami.
Uredba o zelenem naročanju bi morala biti
po akcijskem planu iz leta 2007 sprejeta že
lani, nato je bila napovedana za začetek tega
leta, postopek pa še ni zaključen. Po uredbi bo
treba pri javnih naročilih upoštevati nekatere okolijske zahteve. Za prodajalce strojne
opreme bo pomembna priloga 3, ki opredeljuje nakupe elektronske pisarniške opreme,
kamor sodi vse od osebnih računalnikov,
zaslonov, faksov, kopirnih strojev, skenerjev in
tiskalnikov. Zahteve se večinoma nanašajo na
skladnost s standardi, denimo Energy Star, so
pa tudi zanimivejše zahteve, kot je, recimo, ta,
da trdi disk med zapisovanjem ne sme preseči
glasnosti 26 dB, kar je relativno tiha meja. Tako
glasni so, denimo, nekateri ventilatorji v ohišjih
računalnikov ali pa nekoliko tišji šepet.
Kaj spremljati: Ministrstvo za finance; Uredba o zelenem naročanju
Napreden elektronski podpis
Na MVZT je konec lanskega leta javno obravnavo prestal predlog Zakona o spremembah
in dopolnitvah Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, ki zdaj čaka
na nadaljnji postopek na vladi. S spremembo
naj bi odpravili nekatere sistemske in tehnične
pomanjkljivosti. Med njimi je zlasti dvoumna
razdelitev pristojnosti med posameznimi
organi, prinaša pa tudi dve institucionalni
novosti, in sicer Nacionalni program informacijske družbe in Svet za informacijsko družbo.
Spremembe ne posegajo v samo ureditev
elektronske podpisovanja, uvajajo pa dva
nova termina, in sicer napredni in kvalificirani
elektronski podpis.
Kaj spremljati: Ministrstvo za visoko
šolstvo, znanost in tehnologijo; Zakon o
elektronskem poslovanju in elektronskem
podpisu
Prosti trg telekomunikacij
Tudi sprememba ZEK je januarja prestala
javno obravnavo, v njej pa naj bi šlo predvsem za implementacijo Direktive 2009/140/
ES, ki nadomešča dve starejši direktivi. Nova
pooblastila bosta dobili agenciji za pošto in
lahko operaterjem s pomembno tržno močjo
naložila nekatere nove ukrepe za zagotavljanje prostega trga. Novela se deloma dotika
tudi položaja direktorja agencije, saj na novo
opredeljuje pogoje za njegovo imenovanje in
razrešitev. Spremembe so v vladni proceduri in
čakajo na sprejem v DZ po skrajšanem postopku. Rok za implementacijo omenjene direktive
namreč poteče že aprila.
Kaj spremljati: Ministrstvo za visoko
šolstvo, znanost in tehnologijo; Zakon o
elektronskih komunikacijah
Elektronski sodni dokumenti
Četudi se civilnih sodnih postopkov udeležujete le kot stranka v postopku, lahko od aprila
letos pričakujete nekatere spremembe pravilnika, ki ureja dostop do sodnega informacijskega sistema. Zlasti glede različnih možnosti
prijavljanja v sistem in s tem prejemanja ter
vlaganja sodnih vlog in drugih dokumentov v
elektronski obliki.
Kaj spremljati: Ministrstvo za pravosodje;
Pravilnik o spremembah in pravilnika o
elektronskem poslovanju v civilnih sodnih
postopkih
Informatizacija upravnih postopkov
MJU si je zadal več projektov informatizacije upravnih postopkov. Prvi med njimi je
eSociala, s katerim želijo povezati javnopravne
evidence in podatke, da bi omogočiti hitro in
pravilno odločanje v zvezi s socialnimi pravicami, dosegli večjo preglednost in znižali stroške,
povezane s socialnimi transferji. Za projekt
je predvidenih 2,6 milijona evrov. Naslednji
projekt je Enotna kontaktna točka (EKT), pri
čemer gre za implementacijo Direktive o
storitvah na notranjem trgu. V letu 2011 bo
vzpostavljen tudi dostop do vseh informacij in
sistem »e-odložišče«, kjer bodo stranke lahko
vlagale vse e-dokumente in imele dostop do
njih. Predvidena sredstva znašajo 1,8 milijona
evrov. V letošnjem letu načrtujejo še izdelavo
e-kataloga za vsa skupna javna naročila ter
sistema eObjav in eDražb, za kar namenjajo
600 tisoč evrov. Nadgradili bodo tudi dveri
eVEM s kadrovskim vmesnikom, ki bo omogočal samodejno posredovanje podatkov iz
kadrovskih sistemov v ZZZS vsem državnim
ustanovam in gospodarskim subjektom. Prenovljene pa bodo tudi dveri E-uprave, in sicer
za okroglih 510 tisočakov.
Kaj spremljati: Ministrstvo za javno upravo,
Prioritetni projekti informatizacije upravnih postopkov
Dare Hriberšek
POMLAD 2011 I MonitorPro I
19
TRENDI
I
E-DRŽAVA
e-VEM: fascikli gredo v pokoj
Če je E-uprava namenjena pretežno navadnim državljanom, so dveri e-VEM njena
ustreznica za gospodarske družbe in samostojne podjetnike. Sistem je zaživel leta
2005 kot dveri za samostojne podjetnike, tri leta pozneje pa so svojo različico dobile še
gospodarske družbe.
m a g . To m a ž V i d i c , M i r j a n a N o v o v i ć
D
veri e-VEM so v letu 2010 postale
enotne, brez ločenih shem za samostojne podjetnike in gospodarske družbe – na Ministrstvu za javno upravo (MJU) so s tem skušali doseči čim
večjo enotnost postopkov, nadzora in zbirk
podatkov, ob tem pa so pazili na čim manjši
obseg sistema. Celoten sistem e-VEM in dveri pridobivajo pomen v času zaostrenih gospodarskih razmer, ko so hitrost, odzivnost,
prijaznost in cena storitev ključna komponenta uspešnosti ter učinkovitosti. Zato želijo na MJU sistem tudi v prihodnje nadgrajevati. Da bi bile sprejete odločitve pravilne, so
izvedli podrobnejšo analizo stanja z anketiranjem zadovoljstva uporabnikov in pregled
števila izvedenih »transakcij« v sistemu, pogostih vprašanj ter mnenj uporabnikov. Na
podlagi teh analiz in drugih ugotovitev bo
začrtana nadaljnja usmeritev dveri.
e-VEM se predstavi
Projekt e-VEM izvaja MJU, sredstva pa je
zagotovil delno Evropski socialni sklad (85
%), deloma pa slovenski proračun (15 %). Za
izvedbo je bilo do sedaj porabljenih več kot
4 milijone evrov, 2 milijona pa so za prilagoditev lastnih sistemov zagotovile ustanove,
ki so povezane v sistem.
Dveri predstavljajo odskočno desko v svet
podjetništva, saj kot eno temeljnih storitev
omogočajo registracijo samostojnega podjetnika in gospodarske družbe. e-VEM pa
ne predstavlja vstopne točke samo za državljane, pač pa tudi za referente in notarje.
Uporabniki lahko samostojno, iz domačega
naslanjača, opravijo 16 storitev za družbe in
14 za podjetnike. Z obiskom točk VEM oz.
notarskih pisarn pa je na voljo še več storitev – trenutno 40. Razlog za to je v nekaterih
postopkih, ki za zakonitost potrebujejo sodelovanje uradnih oseb, v tem primeru referentov in notarjev. Dveri e-VEM pa poleg
naštetih za vpise po uradni dolžnosti uporabljajo tudi okrožna sodišča.
Vse storitve, ki so na voljo prek spleta ali
na kateri koli od 154 točk VEM, so brezplačne, storitve opravljene pri notarjih pa se
plačujejo po notarski tarifi.
Lansko leto je bil razvit poseben kadrovski vmesnik, ki predstavlja alternativo ob-
20
I MonitorPro I POMLAD 2011
Zadovoljstvo uporabnikov s
sistemom e-VEM v letu 2010
stoječemu načinu dela prek e-VEM dveri.
Namenjen je zlasti večjim družbam, ki želijo enostavneje in hitreje posredovati podatke o socialnih zavarovanjih Zavodu za
zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Podatki potujejo v elektronski obliki, brez
ročnega vpisovanja na dverih e-VEM ali
celo pošiljanja po pošti. Za uporabo omenjenega vmesnika morajo imeti podjetja
vzpostavljeno informacijsko rešitev za vodenje kadrovskih evidenc, ki jo povežejo
s kadrovskim vmesnikom. Rešitve bodisi
razvijejo sami ali pa jih kupijo pri ponudnikih. Ko je povezava vzpostavljena, sistem za
vodenje evidenc zaposlenih samodejno pošilja podatke o zavarovanjih ZZZS. Vmesnik
je namenjen tako gospodarskim družbam,
samostojnim podjetnikom kot ustanovam
javne uprave, njegova uporaba je brezplačna.
Zadovoljni uporabniki
Zadovoljstvo uporabnikov in tudi stanje
sistema samega je moč spremljati z analizami vsakoletnih anket, števila izvedenih
»transakcij« v sistemu ter najpogostejših
mnenj in vprašanj uporabnikov. Predvsem
število vloženih zahtevkov na neki način
predstavlja »zdravje« sistema, medtem ko
Število vseh oddanih
vlog v letih 2008–2010
drugi pokazatelji kažejo na njegovo izkoriščenost in učinkovitost.
V okviru večletnega spremljanja zadovoljstva uporabnikov portala e-VEM je moč zaznati visoko zadovoljstvo uporabnikov; tako
z delom zaposlenih na točkah VEM kot tudi
s storitvami. V okviru anketnega ocenjevanja z ocenami od 1 do 5, ki je bilo izvedeno
leta 2008, je bila prijaznost referentov ocenjena s 4,8, medtem ko je bila z oceno 4,6
ocenjena splošna raven storitev. V letih 2009
in 2010 so izvedli še eno anketo, in sicer o
zadovoljstvu uporabnikov z dvermi e-VEM.
Ocenjevali so preprostost in jasnost vmesnika, prijaznost do uporabnikov in morebitne težave, na katere so le-ti naleteli.
Počasi, a zanesljivo navzgor
Leta 2010 se je izkazalo, da je z dvermi e-VEM zadovoljnih 95 odstotkov vseh uporabnikov, ki do njih dostopajo od doma. Od
tega je bilo zelo zadovoljnih nekaj več kot
polovica, le malo manj, 43 %, je bilo zadovoljnih, 5 % pa nezadovoljnih. Glede na leto
poprej je moč sklepati, da se je odstotek zelo
zadovoljnih uporabnikov povečal, odstotek
zadovoljnih pa zmanjšal, prav tako – za odstotek – se je zmanjšal delež nezadovoljnih.
Eden od kriterijev izkoriščenosti in obre-