1. No category

CENTER ZA PODJETNIŠTVO
IN TURIZEM KRŠKO
Javni zavod
Cesta krških žrtev 46, 8270 KRŠKO
STRATEGIJA
RAZVOJA TURIZMA IN STROKOVNIH PODLAG
ZA PRIPRAVO
OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
V OBČINI KRŠKO – STRATEŠKI IN IZVEDBENI DEL
SVET V MALEM - V SOŽITJU Z NARAVO IN KULTURO
- Priloga I Analiza stanja
Krško, oktober 2014
NAROČNIK DOKUMENTA
Občina Krško
DELOVNA SKUPINA ZA AŽURIRANJE DOKUMENTA
PROJEKTNA SKUPINA
Center za podjetništvo in turizem Krško - nosilec razvoja turizma v občini Krško:
Franc Češnovar, odgovorna oseba s strani izvajalca projekta
Sodelavci: Ksenja Kragl, Tanja Levstik Levičar
2
KAZALO
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
10.1
10.2
10.3
10.4
10.5
11.
12.
13.
13.1
13.2
13.3
13.4
13.5
13.6
13.7
14.
14.1
14.2
14.3
14.4
14.5
14.6
14.7
14.8
14.9
14.10
14.11
14.12
14.13
15.
16.
17.
18.
18.1
18.2
KRAJEVNE SKUPNOSTI V OBČINI KRŠKO ........................................................ 5
NARAVNA DEDIŠČINA......................................................................................... 10
ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA.................................................................................... 15
KULTURNA DEDIŠČINA....................................................................................... 18
SAKRALNA DEDIŠČINA ....................................................................................... 23
POMEMBNEJŠE OSEBNOSTI ............................................................................... 42
TURISTIČNE INSTITUCIJE ................................................................................... 46
TURISTIČNE AGENCIJE........................................................................................ 46
TURISTIČNI VODNIKI V OBČINI KRŠKO.......................................................... 47
DRUŠTVA ................................................................................................................ 48
Turistična društva ...................................................................................................... 48
Kulturna društva ........................................................................................................ 48
Planinska društva ....................................................................................................... 48
Društva vinogradnikov .............................................................................................. 48
Aktiv kmečkih žena ................................................................................................... 49
NOČITVENE KAPACITETE................................................................................... 49
POSTAJALIŠČA ZA AVTODOME ........................................................................ 49
PONUDBA KULINARIKE IN VINA ...................................................................... 50
Kavarna, bar, pub, slaščičarna ................................................................................... 50
Okrepčevalnice .......................................................................................................... 53
Pizzerije ..................................................................................................................... 53
Gostilne in gostišča.................................................................................................... 54
Restavracije ............................................................................................................... 56
Izletniške in turistične kmetije................................................................................... 57
Vinske kleti................................................................................................................ 58
ROKODELCI ............................................................................................................ 60
Izdelki iz testa ............................................................................................................ 60
Suho sadje.................................................................................................................. 60
Izdelki iz gline ........................................................................................................... 60
Kvačkani, vezeni in ročno pleteni izdelki ................................................................. 61
Tekstilni in usnjeni izdelki ........................................................................................ 62
Dekorativni izdelki iz različnih materialov ............................................................... 62
Izdelki iz papirja in kartona ....................................................................................... 63
Izdelki iz čokolade..................................................................................................... 63
Med in izdelki iz medu .............................................................................................. 63
Medenjaki .................................................................................................................. 64
Izdelki iz zelišč .......................................................................................................... 64
Grenčice in likerji ...................................................................................................... 64
Ekološka moka in mlevski izdelki............................................................................. 64
PRIREDITVE V OBČINI KRŠKO........................................................................... 65
TURISTIČNI PROGRAMI....................................................................................... 67
VINOGRADNIŠTVO IN VINSKO TURISTIČNE CESTE .................................... 76
ŠPORT IN REKREACIJA ........................................................................................ 79
Planinske poti ............................................................................................................ 81
Pohodniške poti ......................................................................................................... 82
3
18.3
18.4
18.5
19.
19.1
20.
21.
Učne poti.................................................................................................................. 123
Kolesarske poti ........................................................................................................ 124
Romarske poti.......................................................................................................... 132
ŠPORTNI OBJEKTI ............................................................................................... 135
Športni objekti v občini Krško po krajevnih skupnostih ......................................... 135
KONFERENČNE IN VEČNAMENSKE DVORANE ........................................... 143
RAZNO ................................................................................................................... 145
4
1. KRAJEVNE SKUPNOSTI V OBČINI KRŠKO
 Krajevna skupnost Brestanica
Kraj Brestanica, do leta 1952 imenovan Rajhenburg, se nahaja ob sotočju reke Save in potoka
Brestanica. S strmega skalnatega pomola nad reko Savo si kraj ogleduje grad Rajhenburg,
najstarejši z listino izpričani grad na Slovenskem.
V krajevni skupnosti Brestanica živi okoli 2.200 prebivalcev in sicer v krajih Anže, Armeško,
Brestanica, Dolenji Leskovec, Gorica, Lokve, Raztez in Stolovnik.
Brestanica ima bogato preteklost, saj naj bi bile prve arheološke najdbe na tem področju že iz
starejše železne dobe, iz časa od 1000 do 400 let p. n. štetjem. Z lego v manjši kotlini, ki jo do
zunaj omejujejo hribi Bohorja, Sremiča in vzhodnega dela Zasavskega hribovja, nudi odlične
možnosti izletov na okoliške vrhove. Najbolj priljubljena točka pohodnikov je bližnji vrh
Mohor s cerkvijo na sremiškem hribovju. Svojevrstna zanimivost so umetno narejeni ribniki
Mačkovci, ki s premerom dobrega pol kilometra združujejo tri večje ribnike. Ležijo na več
kot 15 ha površin, razpeti med gozdovi okoliških gričev.
 Krajevna skupnost Dolenja vas
Dolenja vas je središče krajevne skupnosti, katere del so Dolenja vas, Stari Grad, Libna in
Pesje. Razprostira se severno in južno od regionalne ceste Krško – Brežice. Skozi krajevno
skupnost Dolenja vas, ki šteje nekaj manj kot 1000 prebivalcev, poteka tudi mednarodna
železnica.
V teh krajih sta doma sadjarstvo in dobro vino. Kot vinorodna okoliša velja izpostaviti Čele in
Libno. Slednje je zeleni hrib z vrhom 254 m, kjer je pomembno arheološko najdišče. Na vrhu
hriba je namreč v času starejše železne dobe stala utrjena naselbina, na pobočjih pod vrhom
pa so se razprostirala grobišča tedanjih prebivalcev. Na Libni danes stojijo cerkvica sv.
Marjete, ki je bila zgrajena v 16. st., Lovski dom in poslopja dveh kmečkih gospodarstev.
 Krajevna skupnost Gora
Gora je središče krajevne skupnosti Gora z okoli 550, leži v severno-zahodnem sosedstvu
mesta Krško. Kraji v tej krajevni skupnosti so Cesta, Čretež, Dunaj, Golek, Gora, Gunte,
Osredek, Senožete, Spodnje Dule, Straža in Strmo Rebro. Večji del prebivalstva tega
hribovitega območja je že leta zaposlen v krški industriji in drugje, zato je pravih kmečkih
gospodarstev iz leta v leto manj. Področje je bilo naseljeno že v bronasti in starejši železni
dobi, kar dokazujejo številne najdbe iz današnjega naselja Dunaj, ki se nadaljujejo še v
obdobju latena in rimski dobi.
 Krajevna skupnost Koprivnica
Koprivnica je majhna vas v severovzhodnem delu krške kotline, na robu Kozjanskega. V
krajevni skupnosti Koprivnica, ki združuje kraje Koprivnica, Mrčna sela, Veliki Dol in Veliki
Kamen, živi okoli 700 prebivalcev. Svet je valovit, prepleten z gozdovi, travniki in potočki, v
ozadju pa se dvigujejo hribi Reštanj s sv. Joštom, Mrčna sela, Ravni log in Vetrnik. Narava je
vabljiva v vseh letnih časih. Z vinogradi zasajen hrib Šikovec, ki spada v bizeljsko-sremiški
vinorodni okoliš. V bližnji okolici je nekaj večjih nasadov jablan, ki jih pridelujejo za sokove
in sušenje. V bližini sta dve ribogojnici: v Koprivnici in v Mrčnih selah.
Ob potočku v Mrčnih selah stoji in še vedno melje mlin na vodo.
Čeprav je Koprivnica majhen kraj, ima sodobno osnovno šolo s koreninami iz leta 1838.
5
 Krajevna skupnost Krško polje
Krajevno skupnost Krško polje, kjer živi okoli 1000 prebivalcev, sestavljajo vasi Drnovo,
Brege, Mrtvice in Vihre. Ravninsko območje Krškega polja omejuje na jugu avtomobilska
cesta Ljubljana – Zagreb. Prodno savsko naplavino žal pokriva le pičla plast prsti, zato je
rastje izpostavljeno pogostim sušam. Znova bi veljajo posvetiti več pozornosti nekdaj znani
pomembni krškopoljski lahki konjereji, tudi v športne namene. Tu je dom krškopoljskega
prašička, avtohtone pasme, dobre in ponovno spoštovane. Na tem območju se nahajata vodna
vira Drnovo in Brege, ki napajata vodovodni sistem Krško.
Za celotno območje krajevne skupnosti je značilna zgodnja poselitev. Poseben pomen je
območje imelo v rimskih časih – tedaj je bilo v današnji vasi Drnovo znamenito mesto
Neviodunum.
Kmetje Krškega polja se prek Kmetijske zadruge Krška združujejo v močne pridelovalce
zelenjave.
 Krajevna skupnost Leskovec pri Krškem
Krajevna skupnost Leskovec pri Krškem, kjer živi okoli 2.000 prebivalcev, obsega naselja
Gorenja vas, Ivandol, Kobile, Loke, Libelj, Leskovec, Nemška Gora, Selce, Velika vas,
Veniške, Volovnik in Žadovinek.
Posodabljanje kmetijstva in tržno usmerjanje v nekatere panoge (živinoreja,
vinogradništvo,…) je prineslo marsikatero spremembo v tradicionalno življenje in dodobra
spremenilo videz naselij. Na to je vplivalo prehajanje kmečkega prebivalstva na delo v krško
industrijo.
Arheološke najdbe potrjujejo naseljenost že v mlajši kameni dobi, izrazito bogate in razširjene
pa so iz obdobja Rimljanov. Današnja krajevna skupnost Leskovec skupaj s KS Krško polje
neposredno nadaljuje zgodovino rimskega Neviodunuma.
Med pomembnimi spomeniki kulturne dediščine velja omeniti grad Šrajbarski turn, ki je
danes v slabem stanju, datira pa v 15. st. dolgo obdobje je bil last grofov Auerspergov, katerih
mavzolej se nahaja na vzpetini nad gradom.
 Krajevna skupnost mesto Krško
Mesto Krško je leta 1964 nastalo na obeh bregovih reke Save, iz mesta Krško in vasi Videm.
Je edino mesto v Sloveniji, ki je cerkveno-upravno razdeljeno na dve škofiji: Škofijo Celje in
Škofijo Novo mesto. Območje Krajevne skupnosti mesta Krško, kjer živi okoli 8.300
prebivalcev, obsega mesto Krško, ki ga tvorita levi in desni brez z naselji: Bučerca, Kremen,
Sremič, Trška Gora, Sotelsko, del Vrbine, Gunte, Narpel ter Spodnje, Srednje in Gornje
Pijavško.
Nekdanje prvotno mesto leži na desnem bregu. Prepoznamo ga po povečani sklenjeni zidavi
ob glavni ulici, ki poteka od nekdanjega kopališča na Savi do stadiona, s priključenem
Žadovinkom in naseljem individualnih hiš na Griču pred Leskovcem. Sredi preteklega stoletja
se je združil z Vidmom, ki leži na levem bregu z vinogradi v zaledju.
Staro mestno jedro je obnovljeno, kar odseva urejenost upravnega središča. Novejši del mesta,
ki se je oblikoval na levem bregu reke, je namenjen predvsem gospodarski in poslovni
dejavnosti. Obdobje polpretekle zgodovine Krškega, zaznamovane z intenzivnim
industrijskim razvoje, je mestu pustilo svojevrsten pečat. Energetika in papirna industrija se
zato v tem prostoru še danes prepletata in dopolnjujeta s številnimi drugimi dejavnostmi na
področju podjetništva, turizma in obrti.
6
 Krajevna skupnost Podbočje
Središčno naselje krajevne skupnosti Podbočje, ki danes šteje nekaj več kot 1.800
prebivalcev, sega od pogorja Gorjancev preko Krke še na del Krškega polja. Krajevna
skupnost združuje kraje Brezje, Brezovica, Brlog, Brod, Dobrava, Dol, Frluga, Gradec,
Gradnje, Hrastek, Kalce Naklo, Malo Mraševo, Mladje, Planina, Podbočje, Premagovce,
Pristava, Prušnja vas, Selo, Slivje, Stari Grad, Šutna, Veliko Mraševo in Žabjek.
Nekoč Sv. Križ, danes Podbočje. Prvič j bilo naselje pisno omenjeno leta 1249. Območje je
bilo naseljeno že veliko pred tem, sploh širša okolica, najdbe pričajo, da vse od
prazgodovinskega časa naprej. Predeli na obrobju Gorjancev slovijo kot imenitno
vinogradniško področje, ravninski predeli na obeh bregovih Krke pa so usmerjeni v
poljedelstvo z živinorejo. Podoba pokrajine in nižinskih naselij se spreminja že vrsto let z
zaposlovanjem prebivalstva v neagrarnih dejavnostih.
Izredno pomembno najdišče je Stari Grad nad Podbočjem. Izkopavanja so odkrila sledove
halštatskega gradišča z dvojnim nasipom utrjenega naselja ter njemu pripadajoče grobišče.
Naselje se je nadaljevalo še v latenu. Posebna vrednost je marmornat kip leva iz obdobja
romanike. Njegov odlitek so leta 1999 postavili sredi obnovljenega podboškega trga, pred
cerkev sv. Križ.
Do Podbočja se popeljemo preko lesenega mostu, ki povezuje bregova reke Krke. Zanimivi so
tudi mostovi v vasi – čez Sušico, ki povezujejo domačije z medkrajevno cesto. Nekaj
posebnega je tročelni kamniti most, zavarovan kot tehnični spomenik. V preteklosti je voda
Sušica poganjala tudi mlinska koles, ki danes le še nemo pričajo o tej dejavnosti.
 Krajevna skupnost Raka
Raka je središče istoimenske krajevne skupnosti z okoli 1.900 prebivalci, ki živijo v krajih
Ardro, Brezje, Celine, Cirje, Dobrava, Dolenja vas, Dolga Raka, Gmajna, Goli Vrh, Gradišče,
Jelenik, Koritnica, Kržišče, Mali Koren, Mikote, Planina, Podlipa, Podulce, Površje, Pristava,
Raka, Ravno, Sela, Smednik, Videm, Vrh pri Površju, Zabukovje in Zaloke. Leži v
severnovzhodnem delu Krškega gričevja, na razgibanem slemenu med dolinama potokov
Orehovec in Račne, ob cesti, ki vzhodno Krško kotlino prek Krškega gričevja povezuje s
Sevnico v dolino reke Save.
Ostanki poselitve tega območja so že iz mlajše kamene dobe, največ najdb pa sodi v obdobje
Rimljanov. Jedro kraja je trg, ob njem pa srednjeveške hiše, ki so jih postavili premožni
trgovci in obrtniki, ter velika baročna župnijska cerkev sv. Lovrenca, sezidana na mestu
starejše cerkve. Zunaj naselja stoji dvorec Raka, katerega predhodnik je bil eden najstarejših
srednjeveških gradov pri nas. Grad je od leta 1998, ko so ga zapustile nune usmiljenke,
nenaseljen in izpraznjen.
Višinsko razgiban svet krajevne skupnosti se proti jugu zniža do ravnine ob Krakovskem
(pra)gozdu, proti severu pa se najvišje vzpne do 360 m. vsa njena zahodna meja je ločnica
med krško in sevniško občino. Tu še vedno najdemo številne pomembne ostanke stare
kmečke arhitekture, vinske kleti, zidanice in druga gospodarska poslopja. V višjem svetu je
poglavitno vinogradništvo, manj sadjarstvo, v nižinskem pa prevladujejo njivsko-travniške
površine.
 Krajevna skupnost Rožno - Presladol
Krajevna skupnost Rožno – Presladol je bolj hribovita in redko poseljena pokrajina z okoli
475 prebivalci, ki živijo v krajih Rožno in Presladol. Meji na KS Blanca, KS Senovo, KS
Brestanica in preko Save na KS Krško.
Prebivalci se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, zaposleni pa hodijo v službo v bližnjo
Brestanico ali Krško.
Na Rožnem stoji podružnična cerkev Sv. Kancijana s pokopališčem.
7
 Krajevna skupnost Senovo
Krajevna skupnost Senovo leži na severnem delu občine Krško. Ima nekaj manj kot 4.000
prebivalcev na Senovem, Malem Kamnu, Šedmu, Dobrovi, Brezjah, Kališevcu, Stranjah in
Dovškem, v Reštanju ter Gorenjem Leskovcu.
Arheološke najdbe nakazujejo, da je bila dolina naseljena že v prastarih časih. Poleg tega pa
nagrobne plošče in žarna pokopališča dokazujejo prisotnost Rimljanov v teh krajih. Območje
je znano tudi po gosti postavitvi srednjeveških gradov. Povsem izginila sta dva gradova:
Tvorag in Šperenberg, o gradu Reštanj na Senovem, leži na slemenu strme vzpetine
jugovzhodno od strnjenega istoimenskega naselja pri Senovem, je le še nekaj sledov.
Kmetijstvo je tu pomembna panoga, vendar prevladuje živinoreja, pred sadjarstvom pa
poljedelstvo in vinogradništvo. Območje Senovega je primerno za ekološko in integrirano
pridelavo različnih vrst sadja, še posebej so pomembni travniški sadovnjaki, ki so
razpoznavna in nepogrešljiva sestavina podeželja. Na tem območju je ohranjenih zelo veliko
sort jabolk in hrušk, ki so že skoraj šle v pozabo.
Glavno vlogo pri razvoju senovsko-brestaniške doline je imel premogovnik, ki so ga odprli
pred več kot 200 leti. Visoka kvaliteta premoga je pritegnila več ljudi, ki so se pričeli
naseljevati po vsej dolino. Tako je nastalo tipično rudarsko naselje Senovo.
 Krajevna skupnost Senuše
Krajevna skupnost Senuše meji na KS Raka, KS Veliki Trn ter KS Leskovec pri Krškem.
Povezuje šest vasi: Senuše, Drenovec, Brezovska Gora, Brezje, Straža, Dedni vrh, v katerih
živi okoli 450 prebivalcev. Ukvarjajo se pretežno z vinogradništvo, sadjarstvom in
jagodičevjem.
Krajevna skupnost je najbolj znana po Ajdovski jami pri Nemški vasi, kraški votlini v nizkem
Krškem hribovju z dvema vhodoma nad dvema ha velikim Kartuševim dolom.
 Krajevna skupnost Spodnji Stari Grad – Spodnja Libna
Krajevna skupnost Spodnji Stari Grad – Spodnja Libna je nova, saj je nastala z odcepitvijo od
KS Dolenja vas leta 2010. Nahaja se ob cesti proti naselju Spodnji Stari Grad, v bližini
Nuklearne elektrarne Krško. Vključuje naselji Spodnji Stari Grad z nekaj več kot 200
prebivalcev in Spodnja Libna, ki ima okoli 50 prebivalcev.
V teh krajih so priljubljene raceland karting proga, sicer pa gre za ravninski del, ki pogosto
poplavlja. Krajevna skupnost ima sodoben Zbirni center Spodnji Stari Grad, ki deluje od leta
2004, leta 2012 pa so odprli novo investicijo, in sicer sortirnico odpadkov.
V Spodnjem Starem Gradu je obsežen športni center, ki se pa še dograjuje (nogometno
igrišče, balinišče, tenis igrišče in igrišče za odbojko). Na Spodnji Libni je ogleda vreden
urejen studenec pitne vode tik pod regionalno cesto.
 Krajevna skupnost Veliki Podlog
Veliki Podlog se nahaja na Krškem polju, ki se razprostira južno od Krškega, do Gorjancev.
Krajevna skupnost Veliki Podlog združuje vasi Veliki Podlog, Gržeča vas, Mali Podlog, Jelše,
Gorica in Pristava, v kateri živi okoli 1.000 prebivalcev. V Velikem Podlogu stoji edina
podružnična šola v občini, ki je bila zgrajena že leta 1902. Zraven šole je asfaltno rokometno
igrišče z razsvetljavo. V vasi je zadružni dom, v katerem od določenih praznikih krajani in
šola pripravijo razne prireditve. Vas ima dva obnovljena vodnjaka, ki sta skozi stoletja
oskrbovala vas s pitno vodo.
Med vasmi Mali Podlog, Gržeča vas in Veliki Podlog stoji na polju cerkev sv. Miklavža.
Cerkev naj bi postavili krajani v 17. st., ko je v vaseh divjala kuga.
8
 Krajevna skupnost Veliki Trn
Veliki Trn je središčno naselje krajevne skupnosti, ki šteje okoli 700 prebivalcev v krajih
Apnenik, Ardro, Črešnjice, Dalce, Dolenja Lepa vas, Gorenja Lepa vas, Gorenje Dule,
Jelševec, Kalce, Kočno, Lomno, Mali Trn, Nemška vas, Nova Gora, Pijana Gora, Ravni,
Smečice, Srednje Arto, Veliki Trn, Vrhulje in Ženje. Imena nekaterih današnjih naselij
najdemo že v 14. in 15. st.
Župna cerkev Sv. Duha je bila na Velikem Trnu zgrajena leta 1885 in je brez stenskih
poslikav. Leto večje obnove pa je 1985. Po obnovi je v kar dobrem stanju. Ker je cerkev
novejša, nima stenske poslikave. Poleg glavnega oltarja ima še daritvenega in dva stranska. V
glavnem je umetniško vredna podoba »Prihod Sv. Duha« iz leta 1906, delo Janeza
Klemenčiča. Istega avtorja je tudi upodobitev križevega pota iz leta 1907.
Najstarejša je na tem območju cerkev sv. Andreja (Dalce). Starejši ladji je prizidan gotski
prezbiterij. Naslikani prizori pohoda svetih treh kraljev sodijo v začetek 15. st. Edini oltar iz
17. st. nosi plastiko cerkvenega patrona. Nad vasjo Ravni je cerkev sv. Vida. Starejši ladji je
leta 1778 prizidan prezbiterij, iz istega časa pa je tudi rokokojski glavni oltar. Na enem izmed
stranskih oltarjev je vpisana letnica 1701 in ime Lucas Sulen. V sv. Štefanu na gričku nad
Nemško Goro sodi stranski oltar v 17. st., glavni pa v drugo polovico 18. st.
 Krajevna skupnost Zdole
V gričevnatem svetu Posavskega hribovja, vzhodno od Krškega, so Zdole, središče krajevne
skupnosti, z okoli 800 prebivalci. Zanjo je značilno posodabljanje kmečkih gospodarstev z
zaposlitvami prebivalstva v neagrarnih poklicih v bližnjem Krškem. Zdole kot naselje
omenjajo že v 13. st. kot posest salzburških škofov. Pohvalijo se lahko z dvema velikima
namakalnima sistemoma v Anovcu in Ravnah, ki pripomoreta k intenzivni biološki pridelavi
zelenjave in jagodičevja. Zdole imajo lepo in neokrnjeno naravo, obilico vinogradov in
sadovnjakov ter bogato arhitekturno dediščino. Na Zdolah je privlačna stalna razstava lesenih
skulptur domačina Jožeta Kramžarja. Skozi Zdole vodi evropska pešpot E7, obiskane so tudi
pohodniške poti.
9
2. NARAVNA DEDIŠČINA
Kljub nenehnim posegom v naravo, je ta v krški občini še marsikje ohranila svojo prvinskost.
Tu so celo predeli, ki jih lahko označimo za naravne znamenitosti, oziroma naravno kulturno
dediščino, v njihovem celotnem obsegu ali v posameznih delih. Obsežne gozdne površine,
vodotoki, kraški svet s svojimi značilnimi pojavi, viri termalne vode,… so vredni našega
ponovnega odkrivanja in ogledov, saj nam prinašajo urice sprehodov in sprostitve.
 Bohor
Bohor leži levo od občinskega središča Krško, v sredini področja med Savo ter izlivom
Savinje in Sotle v Savo, na nadmorski višini 900 m. To je široko, v 20 km dolgem loku
raztegnjeno pogorje, ki poteka v smeri vzhod - zahod. Pretežni del pokrivajo gozdovi v pasu
od 300 do 1024 m nadmorske višine. Na južnih pobočjih so na širokih terasah v višini 720 do
750 m krčevine z zaselki. Najvišje ležeči zaselek Bohorja so Stranje (Zalog) - 820 m.
nadmorske višine. Najvišji vrh Bohorja je Veliki Javornik s 1024 m nadmorske višine. Boljši
razgled nudijo nižja Skalica (951 m) ter Veliki Koprivnik (982 m). Severna pobočja so strma
in jih prekriva predvsem mešani gozd z veliko smrek in jelk.
Med drevesnimi vrstami je tudi na Slovenskem zaščitena tisa. Tu najdemo edino ohranjeno
rastišče jarice in še nekaj posavskih rastlinskih endemitov. Številne vrste praproti in mahovja,
zaščitena širokolistna lobodika in redke orhideje dajejo pokrajini še poseben mik. Pester je
živalski svet, med katerim naletimo tudi na gamsa, v nekaterih potokih pa celo na raka
jelševca. Bohorska pokrajina je prepredena s potoki in slapovi na njih, med naravnimi
znamenitostmi pa naj omenimo še kamnito Iglo in Bohorsko naravno okno. Mogočni in
ponosni gozdovi že od nekdaj nudijo zavetje mnogim ljudem, živalim in rastlinam. Na Bohor
vodi veliko različnih planinskih poti, ki vodijo mimo štirih slapov, partizanske bolnišnice,
starega mlina, spomladi je nepogrešljiva spomladanska jarica, ki raste le tu. Na Bohorju nudi
zavetišče Planinski dom.
 Bohorsko pogorje
Bohorska krajina je prepredena s številnimi potoki, ki si utirajo dokaj strmo pot v dolino. Na
njej je tako nastalo nekaj slapov, ki so najbolj slikovit geološki pojav v preoblikovanju
pretežno triasno dolomitnega kamnitega površja. Še največ jih je v dolomitnem svetu
severovzhodnega dela Bohorja, na Blaščici in njenih pritokih.
 Gorjanci
Zakraselo in večinoma z gozdovi pokrito gorovje predstavlja celotno južno mejo krške občine
s Hrvaško. Nad krško kotlino se dviguje do Trdninovega Vrha (1178 m). Na Gorjancih so
številni izviri, med njimi sta najbolj znana bajeslovna Gospodična in zaganjalka Minutnik,
bistri potoki, kot so Kobila, Pendirjevka in Kamfer, pa so v severna pobočja vrezali globoke
in slikovite doline. V gorjanskih gozdovih je tudi rezervat Ravna Gora, s 4 ha zaščitenih
debelih bukev. Med številnimi vrstami lovne in druge divjadi najdemo jelenjad in medveda,
že iz Valvasorjevih časov pa so Gorjanci znani po polhih. Med naravnim rastlinjem najdemo
nekatera zdravilna in redka zelišča, pa tudi raznovrstne gobe. Nižje lege in območja brez
gozda so prava domovina vina cvička. Območje pogorja Gorjancev je prepredeno z voznimi
cestami in pešpotmi, ki vodijo tudi na hrvaško stran, ter z označenimi planinskimi potmi. V
številnih smereh ga lahko obvozimo in prevozimo tudi po označenih kolesarskih poteh. Predel
Gorjancev je izrazit kraški teren, kar opazimo skoraj na vsakem koraku, saj so povsod vidni
kraški pojavi. Veliko je jam in brezen, ki pa žal niso še vsa raziskana. Na območju Gorjancev
kraljuje rjavi medved. Kar nekaj stoletij pa je stara tradicija lova na polhe. Slikoviti so opisi
10
polhanja in vraževerja, ki je z njim povezano, v Slavi vojvodine Kranjske iz XVII. stoletja,
slovenskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja. Pobočja Gorjancev, še posebno Opatove
gore, so bogata z zdravilnimi zelišči (arnike, naprstca, spomladanske rese, ženiklja in kranjske
bunike). To so predvsem: naprstec (Digitalis sp.), spomladanska resa (Erica carnea), ženikelj
(Sanicula europea), kranjska bunika (Scopolia carniolica), arnika (Gentiana sp.). Številne so
tudi vrste užitnih gob.
 Krakovski (pra)gozd
Od obsežnih poplavnih gozdov med rekami Sotlo, Savo in Krko se je ohranil Krakovski gozd,
ki je nižinski poplavni hrastov gozd, zavarovan kot naravni rezervat. Kartiral ga je gozdarski
inženir, izumitelj ladijskega vijaka, Josip Ressel. Razteza se na 40,5 ha površine Razteza se na
skoraj 41 ha površine in so ga leta 1952 zaščitili kot naravni spomenik. Posebna znamenitost
je depresija Trstenik, na površini okoli 30 ha zaščiten biotop nižinskih ptic in predstavlja v
porečju reke Krke pomembno drstišče ščuk in mrestišče žabe plavček. V preteklosti je bil to
neprehoden močvirni svet, poraščen s trstiko (od tod njeno ime) in obsega danes okoli 30 ha
površine. Še danes predstavlja v porečju Krke najbolj pomembno drstišče ščuk in je hkrati
med največjimi v Evropi. V Krakovskem gozdu najdemo številne redke ptičje vrste (tudi orla
klinkača in edino gnezdišče črne štorklje, sivo čapljo, detelje) in zaščitene rastline (močvirska
logarica ali tulipan). Sicer pa so v Krakovskem gozdu številne vrste avtohtone divjaki; po
letu 1970 so tu naselili še jelena damijaka, ki se je močno razširil. Seveda je tudi Krakovski
gozd priljubljeno področje slovenskih gobarjev. Med drevesi prevladujeta hrast dob in beli
gaber. Znameniti hrast pri Cvelbarjevi domačiji na Malencah je star okoli 350 let, visok 40
metrov in ima obseg kar 7 m.
 Reka Krka
Je značilna mirno tekoča kraška reka, ki meri od izvira do izliva v Savo 92,3 km. Zanjo je
značilen izredno majhen strmec in zato skoraj rednimi pomladanskimi in zimskimi
poplavami. Krka ni prodonosna, zato so njeni bregovi praviloma vrezani v obrčno ravnico,
obdani z mnogovrstnim rastlinjem, grmovjem in značilnimi obvodnimi drevesi. Njena
značilnost so pregrade iz lehnjaka, na katerih so se izoblikovali tudi številni manjši otočki.
Njene glavne ribje vrste so somi, ščuke, platnice, ki imajo v njenih pritokih narav drstišča.
Njeni potočni pritoki, predvsem na območju Kostanjevice so salmonidni. V Prekopskem
potoku, Obrhu, Studeni in Sušici domujejo potočne postrvi, v Studeni pa celo lipan. Potok
Gradnja je varstveni in gojitveni za mladice potočne postrvi.
Reka Krka oziroma dolenjska ali zelena lepotica je največja po celotni dolžini slovenska reka.
Izvira v vasi Krka pri Žužemberku in ob daljšem deževju prihrumi na plano iz jame pri izviru.
Zaradi svoje prirode in narave ozemlja, po katerem teče, in morda zaradi relativne zaostalosti
tega področja, se je po vsej dolžini izognila velikim tehniškim posegom in vizualnim
onesnaženjem ter skoraj v celoti ohranila naravni tok, naravno obrežje, bližnjo okolico in
krajino. Ta prirodna prvinskost reke in krajine je nenadomestljive vrednosti in je naravna
dediščina, ki jo kaže za vsako ceno ohranjati in seveda le ustrezno izkoriščati.
Krka ponuja obilo užitkov: lovljenje rib, kopanje, čolnarjenje, vožnjo s kanuji ali pa samo
počitek od vsakdanjih skrbi na njenih bregovih.
 Reka Sava
Je najdaljša tekoča voda v občini. V svoji zgodovini je s spreminjajočem se toku izoblikovala
orečne terase, do druge polovice 19. stoletja pa je bila pomembna tovorna plovna pot, s
pristanišči na Drnovem, v Krškem in Rajhenburgu. Njeno nekdanje ime bo ponovno v večji
veljavi, ko bodo na območju Posavja na njej zgradili vodne elektrarne, eno tudi v krški občini.
Obrečnemu prebivalstvu je bila nekdaj vir dodatnega zaslužka z ribolovom, za športnega pa je
11
svoj pomen izgubila s kasnejšim onesnaževanjem. V zadnjih letih se je prebila v višji
kakovostni razred slovenskih voda, tako da ribiči tu in tam uplenijo ponovno celo kakega
sulca. Reka Sava priteče k nam preko občine Sevnica in po svoji strugi nadaljuje pot v občino
Brežice in deli občino na Dolenjski in Štajerski del. Izvira na Gorenjskem na dveh delih: na
enem kot Sava Bohinjka z izvirom slap Savica, na drugem delu pa je izvir Močilnik, nekakšno
močvirje, ki se izoblikuje v strugo Save Dolinke, kasneje pa se združita in razširita v mogočno
reko Savo. Iz Zasavja, kjer teče po ozki soteski, ki si jo je izdolbla skozi hribovje, priteče k
nam. Tu se dolina razširi v krško polje in Sava postane tu nižinska reka. Skozi stoletja si je
utirala pot ob naših poljih in poljubno spreminjala svojo strugo, vse dokler je nismo z nasipi
in regulacijami omejili. V preteklosti je bila to plovna reka. Največji pomnik na te čase so
nedvomno ostanki rimskega pristanišča Neviodunum pri Drnovem, ki pa danes leži daleč od
reke.
 Slapovi na Bohorju
Slap Pekel je na potoku Blanščica, ki ima zanimivo razgibano pot. Njegov začetni del je 15 m
globok padec, v nadaljevanju so 7 m globoke Orgle in v zaključku 17 m globok vodni padec
čez dolomitno steno, obraščeno z mahom. Stranjski potok se na poti v dolino prebija čez
manjše slapiče in skočnike.
Njegov osrednji del, slap Bojanca, pada skoraj 15 m globoko in se kmalu za tem z zadnjim
skokom v globino 4 m konča.
Slap Ubijavnik je na Dobrovškem potoku. Njegov padec v globino skoraj 7 m se začne, ko
voda priteče na svet sivega dolomita. Blizu je še slapišče Mlinarjev up, ki je vodnato le nekaj
mesecev v letu, v 50 m široki in 10 m dolgi strugi s položnim padcem.
Slap Bojavnik teče pod Grabenskimi pečinami. Na Dovškem potoku vijuga z vmesnimi
tolmuni po 16,4 m dolgem padcu.
Pri zaselku Poreber je slap Zapečje. Njegova voda preskoči 9 m globoko in se zbere v štiri
metre dolgem tolmunu. Je edina tovrstna naravna tvorba, ki zaradi tvorjenja lehnjaka še
napreduje, oziroma se daljša.
 Ribniki
 Ribniki Mačkovci v Brestanici so prvič uredili brestaniški grofje in kasneje vzdrževali
trapisti. Celotno območje, ki obsega več kot 15 ha površin, so leta 1961 odkupili člani
ribiške družine Brestanica - Krško. Postopno so obnovili 3 ribnike v površini 6,5 ha in jih
napolnili z raznimi ribjimi vrstami, predvsem s krapi, somi, amurji, rdečerepkami in
nekaterimi drugimi ribjimi vrstami. Ob njih srečujemo želve, sive čaplje, ponirke ter redke
žabje vrste. Ribniki so s svojo gozdno-travniško okolico in možnostmi za čolnarjenje, z leti
postali priljubljena športno-ribolovna in izletniška točka. Urejeno gostišče nudi tudi
možnost za prenočitev, v apartmajih in enoposteljnih sobah.
 Ribnik na Resi leži pri Krškem, na levem bregu reke Save na Vidmu. Je predvsem
priljubljeno sprehajališče tako za mlade kot tudi za starejše. V primeru suše voda zelo
upade in že se je zgodilo, da je ribnik poleti presušil. Pozimi pa v primeru nizkih
temperatur zamrzne in je priljubljeno drsališče. Najlepši pa je ribnik spomladi in jeseni, ko
zaživi v vsej svoji lepoti, na njem so tudi race.
 Ribišče v Bajerju se omenja leta 1503. Omenimo naj še starodavni obnovljeni mali ribnik
nekdanjega kostanjeviškega samostana in novejši pri Karlčah, v katerih gojijo predvsem
krape.
12
 Zajezitveno jezero Smolina v Drenovcu
Dostop do Drenovca je po cesti iz Krškega preko Leskovca skozi Senuše. Tik pod Drenovcem
se združita dva potoka v potok Drenovec. Le ta se po združitvi s Kačkom v Senušah
preimenuje v Senušo. Vinska gorica nad naseljem slovi po trtnih nasadih, ki dajejo v tem
okolišu dober cviček. V tesni gozdni dolini na zahodni strani Kurje vasi je leta 1934 zemeljski
plaz zaprl odtok potoku Smolinščku, tako da je tam nastalo zajezitveno jezero Smolina. V
njem so se zaredili krapi, linji, ščuke. Zato so domačini vsako leto preveč naraslo vodo
odvajali tako, da so prekopali jez. Pred leti so jezero očistili in znova zajezili, ker utegne
postati po ureditvi kopališče.
 Ajdovska jama, Brezovska Gora
Ajdovsko jamo pri Nemški vasi imenujejo tudi Kartuševa jama. Je kraška votlina v nizkem
Krškem hribovju z dvema vhodoma nad 2 ha velikim Kartuševim dolom pri Nemški vasi.
Vhod se odpira 4100 m od leskovške cerkve na višini 244 m Raziskovalna dela so se v njej
začela že leta 1938, posebej intenzivna pa so bila po letu 1967. Dokazujejo poselitev tega
področja v mlajši kameni dobi, ko je jama služila za pokope okoliškega prebivalstva in kot
poslovilni prostor. Najdeni grobovi s številnimi pridatki dokazujejo bogato ustvarjalnost
tedanjega človeka in so na slovenskem prve tovrstne najdbe mlajše kamene dobe. Jama je
kasneje služila kot zatočišče pred raznimi nevarnostmi, še v antiki in visokem srednjeveškem
obdobju. Izkopani deli človeškega okostja, ostanki lončevine, orodja, orožja in žganin sicer
niso razstavljeni na mestu najdb, je pa jama sama po sebi vredna ogleda. Kot arheološko
najdišče je bila znana že v 19. stoletju. Leta 1938 je S. Brodar jamo raziskal. Poseljena je bila
v poznem neolitiku ter v začetku bronastega obdobja. Neolitska sta dva odrasla in dva otroška
skeleta s skromnimi pridevki. Ponovno naseljenost nam kažejo izkopanine v rimskem
obdobju. V vrhnjih plasteh je ležala srednjeveška keramika z nekaj suličastimi železnimi
konicami. V jami so našli tudi kostne ostanke jamskega medveda. Najdbe hranijo v
Posavskem muzeju Brežice.
 Levakova jama, Šutna
Levakova jama, divja hudourniška jama, se imenuje tudi Jama v Šutni in se nahaja v Dolu pri
Podbočju. Ima zelo slikovit vhod, dolga pa je 350 m. Več kot tri četrtine jame napolnjuje
voda, zato je neprimerna za oglede. Zanimiv pa je prvi del, kjer so v 60. letih potekala
izkopavanja najdišč iz 2. in 3. stoletja. Ostanki se nahajajo v Posavskem muzeju Brežice.
 Jama Velika peč, Kostanjek
Vhod v jamo Veliko peč se odpira proti zahodu na robu kanjona Brestanice. Vhodni del jame
je podkvaste oblike in se nadaljuje v notranjost z manjšim rovom. Opazna so zemeljska dela,
ki so površino jamskih usedlin izravnala. Po pripovedovanju domačinov je bila v jami v letih
od 1942 do 1945 partizanska tehnika. Leta 1989 je bila v vzhodnem delu jame izkopana
poskusna sonda manjših dimenzij, ki je dosegla globino 220 cm. Usedline se v globino še
nadaljujejo. Na površini je bila najdena novoveška keramika. V plasti med 20 in 50 cm je
najti kose železnodobnega posodja in kosti domačih živali. Med 150 in 160 cm se pojavijo
kosti jamskega medveda in lesno oglje. V tej plasti je bila najdena tudi kamnita obdelana
klinica in prevrtan zob neke zveri. Nedvomno je Velika peč človeku starejše kamene dobe
vsaj občasno nudila zavetje, morda pa je bila celo naseljena.
 Rudnik rjavega premoga Senovo
Zgodovina senovskega premogovnika se začenja leta 1796, ko je premog našel podkovski
kovač Andrej Grabner, ko si je v reštanjskih gozdovih pripravljal oglje. Prvi ga je začel
13
izkoriščati grof Attems iz Rajhenburga, s površinskim kopom leta 1810. Leta 1859 je Albert
Miller pl. Hauenfels v opis vseh štajerskih premogovnikov vključil tudi podatke za senovski
premogovnik, tedaj še z imenom Reichenburg. Vestni sestavljavec poročila je napisal, da v
okraju sicer ni rudnikov ali tovarn, pač pa imajo na Reštanju površinski kop črnega premoga,
ki pripada grofu Attemsu. Premog odpravljajo v Brežice, kjer ga uporabljajo v tamkajšnji
opekarni. Transportna pot med Reštanjem in Brežicami je merila okrog 26 km in je bila
težavna. V tistih časih, ko po savski dolini še ni bila zgrajena železnica, so prevoze blaga na
večje razdalje opravljali po Savi. Ladje, imenovane “dombas”, so opravljale to nalogo. Od
leta 1904 do začetka 2. svetovne vojne je bil rudnik v lasti TPD (Trboveljske premogokopne
družbe), sedaj pa je že nekaj let v zapiranju. Danes se premogovniški muzej nahaja v osnovni
šoli na Senovem.
 Rudnik svinca in cinka Zalog pri Stranjah
Prvi podatki o nahajališču svinca in cinka na tem območju segajo v leto 1861-62, rudarske
geološke karte iz leta 1874 in 1920 pa kažejo, da so ga na Bohorju sledili že v prejšnjem
stoletju. Podatkov o količini izkopane rude ni, predvidevajo pa, da jo je bilo okoli sto ton. Na
Senovem si lahko ogledate rudniško pokrajino z napravami, v Osnovni šoli 14. divizije pa so
zbirke o rudarjenju na Senovem in zbirka kamenin ter fosilov.
 Libna
Zaselek Libna leži na severnem robu Posavja, ob lokalni cesti Krško - Brežice. Nad Libno se
dviga 359 m visok istoimenski grič, v starejši literaturi poimenovan tudi Libenska gora
(Laibenberg). Krono griča predstavlja z obrambnimi nasipi omejena prazgodovinska
naselbina, sredi katere stoji danes cerkev sv. Marjete in dve kmetiji. Pod Libno se razprostira
celotno Krško polje, obenem po nadzoruje dostop v savsko sotesko, saj dobro obvladuje
prostor na levem bregu. Prazgodovinska naselbina je že na terenu vidna po ostankih nasipov
in kamnitih ruševin, ki segajo v dolžino preko 1800 m. Večino 10 ha površine znotraj
obrambnih nasipov pokrivajo danes obdelane njive, vinogradi, košenice in poslopja dveh
kmečkih gospodarjev. Gozd, s katerim so pobočja Libne porasla, sega praviloma do zunanjih
robov nasipa in še s tem označuje prostor nekdanjega gradišča.
 Stari Grad nad Podbočjem
V območju Starega gradu nad Podbočjem je halštatsko, z dvojnim nasipom utrjeno naselje s
sledovi hiš v tamkajšnjem vinogradu. Slučajne najdbe z njega so prazgodovinske, predvsem
halštatske. Pripadajoče grobišče je na južni strani v gozdu pod hribom. Pri rigolanju svojega
vinograda na Bočju je kmet Radovanič izkopal kamnito sekiro. Morda z gradišča ali
njegovega območja sta keltska srebrnika. Z gradišča omenjajo tudi rimske izkopanine (rimske
novce). V nekem vinogradu blizu Starega gradu je bil izkopan velik marmornat rimski levdel nagrobne arhitekture, ki je bil shranjen v Podbočju, nato pa prepeljan v Ljubljano. Njegov
odlitek pa so v juniju 1999 postavili sredi obnovljenega trga pred cerkvijo Sv. Križa v
Podbočju.
14
3. ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA
Občina Krško ima bogata arheološka najdišča, mnoge najdbe hranijo v Narodnem muzeju v
Ljubljani, Naravoslovni muzej na Dunaju, Posavski muzej v Brežicah in Joaneum v Gradcu.
 Ajdovka jama
Ajdovsko jamo pri Nemški vasi imenujejo tudi Kartuševa. Je kraška votlina v nizkem Krškem
hribovju z dvema vhodoma nad 2 ha velikim Kartuševim dolom pri Nemški vasi. Vhod se
odpira 4100 m od leskovške cerkve na višini 244 m. Raziskovalna dela so se v njej začela že
leta 1938, posebej intenzivna pa so bila po letu 1967. Dokazujejo poselitev tega področja v
mlajši kameni dobi, ko je jama služila za pokope okoliškega prebivalstva in kot poslovilni
prostor. Najdeni grobovi s številnimi pridatki dokazujejo bogato ustvarjalnost tedanjega
človeka in so na slovenskem prve tovrstne najdbe mlajše kamene dobe. Jama je kasneje
služila kot zatočišče pred raznimi nevarnostmi, še v antiki in visokem srednjeveškem
obdobju. Izkopani deli človeškega okostja, ostanki lončevine, orodja, orožja in žganin sicer
niso razstavljeni na mestu najdb, je pa jama sama po sebi vredna ogleda. Kot arheološko
najdišče je bila znana že v 19. stoletju. Leta 1938 je S. Brodar jamo raziskal. Poseljena je bila
v poznem neolitiku ter v začetku bronastega obdobja. Neolitska sta dva odrasla in dva otroška
skeleta s skromnimi pridevki. Ponovno naseljenost nam kažejo izkopanine v rimskem
obdobju. V vrhnjih plasteh je ležala srednjeveška keramika z nekaj suličastimi železnimi
konicami. V jami so našli tudi kostne ostanke jamskega medveda. Najdbe hranijo v
Posavskem muzeju Brežice.
 Brestanica
V rimskem času je mimo Brestanice potekala cestna povezava med Neviodunumom in Celeio.
V Brestanici je bil na tej cesti preko Save most, kar je dajalo območju še poseben strateški
pomen. O rimski magistralni cesti preko Save most, kar je dajalo območje še poseben
strateški pomen. O rimski magistralni cesti priča najdba treh rimskih miljnikov na desnem
savskem bregu,. Na levem savskem se je od magistralne ceste odcepila vicinalna cesta, ki je
bila speljana skozi Brestanico proti Velikem Kamnu.
 Brestanica, grad Rajhenburg
Začetki poselitve Brestanice segajo že v prazgodovino, ko je bila na grajskem hribu gradišče
iz starejše železne dobe. Z območja tega najdišča mogoče izvirata halštatski fibuli, ki ju
hranita Joaneum v Gradcu in Narodni muzej v Ljubljani. Rajhenburg je naš najstarejši grad,
saj ga viri omenjajo že leta 895. V času ogrskih vpadov v dolino Save je bil uničen in nato
leta 1141 ponovno pozidan. Pri arheoloških izkopavanjih na grajskem dvorišču so poleg
romanskih zidov našli tudi ostanke najzgodnejše faze gradu.
 Drnovo – Neviodunum
Na severovzhodnem delu vasi Drnovo je ob nekdanji strugi reke Save od 1. st. pr. n. št. do 5.
st. n. št. ležalo rimsko mesto in pristanišče Neviodunum. Mesto se je razprostiralo na okrog 4
ha in je imelo forum, baziliko, kopališče, vodnjake, vodovod, kanalizacijo in stavbe z
mozaiki. V pristanišču sta bila pomola in veliko skladišče. Iz Drnovega ali njegove ožje
okolice izvira meč iz mlajše bronaste dobe. Omenjajo tudi sočasno sulično ost. Najdenih je
bilo nekaj drobnih predmetov kulture žarnih grobišč. Nekaj predmetov je tudi iz mlajšega
latena, med njimi štirje keltski srebrniki vzhodne skupine. V latensko fazo spada nastanek
keltskega opida Neviodunum, iz katerega pozneje razvil rimski municipij Flavium
Lotobicorum Neviodunum. Njegovo upravno področje je segalo do Save, Gorjancev in
15
Stične. Neviodunum so že v srednjem veku močno prekopavali. Izkopavanja zbiralcev starin
in muzejev so delno evidentirana od 19. stoletja dalje. Med leti 1857 in 1861 je za ljubljanski
muzej raziskoval Leinmuller. Z letom 1883 je pričel intenzivno razkopavati J. Plečnik, ki je
opravljal to delo, kot je videti, kar deset let. Izkopanine je v glavnem prinašal v ljubljanski
narodni muzej. Najdbe v glavnem izvirajo iz grobišč, nekaj pa tudi iz naselja samega. Izkopal
naj bi bil preko 300 grobov. Najdbe iz Drnovega so predvsem v Narodnem muzeju v
Ljubljani, hranijo pa jih tudi v graškem Joaneju, v dunajskem Naravoslovnem muzeju, v
celjskem Pokrajinskem muzeju in v Posavskem muzeju v Brežicah. Kolikor je danes
ugotovljivo, je sklenjeno mestno območje segalo na severu do stare savske struge, kjer je bil
izkopan zidan pristan. Na vzhodu ga omejuje današnja živa meja na ledini Groblje, na zahodu
je segalo do roba današnje vasi, na jugu do vaških pašnikov. Obseg mesta je približno 200 x
200 m. Mestni cardo maximus je identičen z rimsko cesto Aemona - Siscia vzdolž stare
savske struge. Ob njej je bil forum. Terme s kloako napeljano v savsko strugo so bile najdene
ob odcepu ceste proti Cerkljam. Nedaleč od tod so zadeli na rimske kletne oboke. Poleg
cerkve so ugotovili suspenzuro, na ledini Groblje ostanke lesenih poslopij. Poročajo tudi o
drugih podobnih stavbah, med drugim o večji stavbi s hlevom. Grobišč pa približno pet.
Zahodno je ob cesti v Veliko vas, jugozahodno od dveh krakih kolovoza proti Velikem
Podlogu, južno ob cesti na Gorico, jugovzhodno ob cesti proti Cerkljam iz vzhodno ob poti v
Mrtvice. Vsako od njih je bilo doslej ugotovljeno nekaj sto metrom v dolžino, nobeno pa še ni
topografsko zaključeno. Njihov časovni razpon sega od 1. do 4. stoletja. Tipološko so
izpričane skoraj vse variante grobov, ki jih srečamo v rimskem času pri nas. Zelo redki so
pokopi v sarkofagu. Neviodunumska posebnost so zidane grobnice s freskami. V
predmestnem področju in v območju grobišč so bile ugotovljene lončarske peči. Doslej je bilo
v mestu in v območju ugotovljenih kakih osem rimskih vodnjakov. V 2. stoletju je bil zgrajen
vodovod izpod Gorjancev. V Drnovem je bilo izkopanih več rimskih napisnih kamnov. Po
vsej verjetnosti izvirajo iz Drnovega tudi v Leskovcu vzidani spomeniki. Iz neviodunskega
območja sta dva miljnika. V Neviodunumu je morda bila tudi zgodnjekrščanska verska
občina, saj je bilo najdenih nekaj oljenk in fibula s kristogramom. Iz obdobja preseljevanja
ljudstev je grob in cikadna fibula, omenjajo pa tudi staroslovanski grob. V območje najdišča
Drnovo vključujemo tudi najdišče v Bregah, kjer se na njivah z ledinskim imenom Kamin
razteza vzdolž 9 m široke rimske ceste vzhodno neviodunsko grobišče. Tu je izkopaval
predvsem J. Pečnik, ki ugotavlja, da se pokopi začenjajo že 30 m od mestnega obzidja
severno od siscijske ceste. Grobovi časovno spadajo v pozno antiko, pridevki so redki,
grobnega reda ni opaziti. Kakih 200 m od neviodunskega obzidja je bil v sektorju grobišča
odkrit rimski vodnjak.
 Dunaj nad Krškim
Pri zaselku Dunaj je gradišče, v katerem je kot kaže izkopaval leta 1889-1892 Pečnik. Del
naselja imenujejo domačini Mladevine. Iz opisov bi se dalo sklepati, da so razkopavanja
zadela poznoneolitsko naselje, odkrila sledi bronastodobne in halštatske poselitve, našli so
tudi keltski novec, opeke in orožje.
 Levakova jama pri Šutni
Zaradi močnega deževja je v kraških nedrjih nabrana jamska voda 1. avgusta 1937 predrla s
kamni zazidan vhod Levakove jame pri Šutni. V potok Sušico je iz majhne jame nanesla
vozove človeških kosti, ki so pripadale v poznorimskem obdobju v jami pokopanim
prebivalcem. Kasnejše raziskave jamarjev in arheologov so odkrile poleg rimskega
keramičnega gradiva, novcev in drobnih kovinskih predmetov tudi značilno inkrustirano
keramiko ter celo bakreno sekirico iz prehoda med mlajšo kameno in bronasto dobo.
16
 Libna
Na poti mimo Libne iz Krškega proti Brežicam je pred več kot dvema tisočletjema na vrhu
griča stalo mogočno gradišče. S svojo izredno strateško in dominantno lego je skoraj tisoč let
obvladovalo prostrano Krško polje in prometne povezave ob Savi iz Balkana in Panonije v
Italijo. Tu so potekala razna raziskovanja, izkopi ter najdbe. Sodi med običajni in pri nas
pogosti tip železnodobnega gradišča vrh vzpetine ali hriba, kjer so naravna strma pobočja še
dodatno zaščitena z obrambnimi konstrukcijami. Dobro vidni okopi prazgodovinskega
gradišča ter številne gomile so že v zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja privabile prve
raziskovalce. J. Pečnik in W. Gurlitt sta tu kopala od 1884 dalje. J. Szombathy leta 1889 in
1890, R. Hoernes pa v letih 1892 in 1893. W. Schmid je kopal za grški muzej naprej od leta
1916 in nato še leta 1942. Med vojnama so kopali le »starikopi«. Moderna izkopavanja so se
začela šele po letu 1954, ko je izkopaval gomile naprej F. Stare, nato pa v letih 1962 in 1969
še T. Knez in S. Škaler. M. Guštin je raziskave Libne razširil na naselbino in v letih 1975 in
1976 sondiral utrdbeni sistem gradišča. Tega sestavljajo glavno in stransko obzidje in obsega
preko 1800 m. Večino 14 ha površine prazgodovinske naselbine pokrivajo danes njive,
vinogradi in pašniki. Gozdna meja sega praviloma le do zunanjih roba nasipov. Izkopavanja
so pokazala, da segajo kulturne plasti ponekod tudi do 3 me globoko in vsebuje šest glavnih
naselbinskih faz. Naselbina je nastala v 8. stoletju in je polno živela tako rekoč do prihoda
Rimljanov. Povsem uničena ni bila niti v antičnem času, o čemer pričajo najdbe novcev
Vespazijana, Aleksandra Severa in Galijena. Drobne najdbe iz naselbine imajo primerjave
tudi v grobovih gomilnega grobišča, ki se razprostira na vzhodnih terasah pod vrhom Libne.
Grobišče sestavlja okrog 70 gomil, ki so vsebovale od enega do največ 52 pokopov. Nekatere
gomile so danes še dobro vidne, prav tako pa tudi sledovi prekopavanj. Svojevrstno
zanimivost liberskih gomil predstavljajo pokopi konj. Izkopanine iz Libne hranijo Narodni
muzej v Ljubljani, Naravoslovni muzej na Dunaju, Posavski muzej v Brežicah in predvsem
Joaneum v Gradcu.
 Stari Grad nad Podbočjem
Na vzpetini Stari Grad nad Podbočjem so na širšem območju dobro vidnega srednjeveškega
gradu na terasah ohranjeni okopi železnodobnega gradišča. Okopi iz kamna in zemlje so slabo
vidni, vendar so izkopavanja izpričala naselbinske sloje od 7. do 4. stoletja pr. n. št. in 1.
stoletja pr. n. št. Znanih je tudi nekaj starejših najdb, med njimi kamniti sekiri s konca kamene
dobe. V bližnjih Sajevcah, na levem bregu Krke, so bili že konec 19. stoletja v družinskorodovnih gomilah najdeni skeletni pokopi iz starejše železne dobe, pri grobu, uničenem pred
leti, pa celo ostanki zlatega diadema.
 Stara vas
Na vzpetini pri Stari vasi je prazgodovinska gomila, ki jo je okrog leta 1890 izkopal Hoernes.
V njej so bili halštatski grobovi, med njimi konjenik s čelado. Pri vasi omenjajo tudi keltske
in rimske grobove.
17
4. KULTURNA DEDIŠČINA
Občina Krško ima zelo bogato zgodovino, saj so se na njenem ozemlju prepletale usode in
življenjske poti številnih zgodovinsko pomembnih osebnosti. Še danes se v občini nahajajo
različni objekti, ki nam s svojo kulturno ali zgodovinsko vsebino pričajo o zanimivostih in
lepotah preteklosti. Ti objekti v svojem osrčju skrivajo razne muzeje, galerije in ostale
znamenitosti, v večini primerov pa so že sami po sebi kulturno zgodovinski spomenik.
 Grad Rajhenburg, Brestanica
Grad Rajhenburg je prvi pisno omenjeni srednjeveški grad v Sloveniji, ki je bil prvič omenjen
leta 895. Prvotni grad je bil porušen in v začetku 12. stoletja na novo pozidan. Lastniki gradu
so se menjavali in vsak je v gradu pustil svoje sledi. Največji pečat pa so gradu pustili
Trapisti, ki so tu bivali med leti 1881 do 1941. Le-ti so izdelovali sire, čokolado in likerje.
Je najstarejši na slovenskem izpričani grad, ki je na pomolu, 60 m nad naselbino, varoval pot
ob Savi. Njegov stavbni razvoj je v temeljnih potezah znan. Četudi so trapisti po letu 1884
sledove njegove preteklosti dodobra zabrisali, so dolgo let potekajoče sistematične stavbno
zgodovinske raziskave odkrile marsikaj izredno pomembnega. Najprej naj opozorimo na
grajsko dvorišče, obdano z dvonadstropnimi stanovanjskimi trakti, v pritličju arkadiranimi, v
nadstropjih zaprti s polnimi stenami. Sprehod po tem objektu ponuja na ogled sledove prvotne
romanske grajske kapele ter prostor dvonadstropne gotske grajske kapele (iz 15. stoletja). Iz
obeh obdobij so ohranjeni in predstavljeni še nekateri drugi arhitektonski deli zgradbe. Čas
okoli leta 1600 je grad preoblikoval v renesančno rezidenco. Med odkritji zadnjih let so
posebne pozornosti vidne freske iz 20. let 16. stoletja, ki so nedvomno najstarejša ohranjena
grajska slikarija na Slovenskem, tudi z alegoričnimi upodobitvami krščanskih kreposti.
Arheološke raziskave notranjega dvorišča posegajo z najdbami v čas pred Konradovo obnovo
gradu (12. stoletja).
Brestaniški grad je bil v letih 1941-1942 nemško zbirno taborišče izgnancev, ki so jih nato z
vlaki odpeljali v izgnanstvo.
Leta 2012 je bil grad obnovljen. Danes je v gradu Muzej novejše zgodovine Slovenije – enota
Brestanica. Na ogled so: Razstava o zgodovini gradu in kraja: Brestanica skozi čas; Razstava
o menihih trapistih; Razstava o slovenskih izgnancih; Razstava o političnih zapornikih.
 Grad Reichenstein, Reštanj
Leži na slemenu strme vzpetine jugovzhodno od strnjenega istoimenskega naselja pri
Senovem. Grad je sodil k salzburški posesti, na njem pa so kot njihovi ministeriali
gospodovali vitezi Reštanjski (od začetka 13. stoletja), najbrž sorodniki bližnjih rajhenburških
gospodov. Na začetku 15. stoletja je rod reštanjskih vitezov izumrl, grad pa je dobil
salzburškega oskrbnika. 1479 leta so grad zavzeli Ogri, v letu 1494 pa je bil ponovno
salzburški, tedaj verjetno že v razvalinah in ga niso obnovili in leta 1629 je ostalo le še nekaj
zidovja. Njegovi ostanki še kažejo tehniko grajske oskrbe s pitno vodo (z vidnimi ostanki
grajske cisterne). Gre za izjemen objekt, ki kljub vsemu še vedno nazorno kaže tehniko, kako
so se na srednjeveških gradovih oskrbovali s pitno vodo. Zidava sten kaže željo po plastenju,
kar skupaj z načinom gradnje (polnjen zid) kaže na nastanek cisterne v času prehoda med
romaniko in gotiko, to je čas, v katerem so pozidali tudi grad.
 Krški grad
Kot utrdba je morda nastal že v letu 895, zanesljivo pa je bil v letu 1154 v lasti grofov
Bogenskih. Ta grad je bil sprva v lasti rodu Heme Krške s Koroškega. Med poznejšimi
lastniki so bili grofje Bogenski, ki so imeli tu svoje ministeriale; po gradu so se imenovali
18
Krški. Leta 1189 so ga zastavili salzburškem nadškofu. V letih 1351-58 so naselje, grad in
posest postali last Celjskih grofov. Po smrti Ulrika II. 1456 je grad pripadel Habsburžanom, ti
pa so ga oddajali v zakupV letu 1373 je prešel v last Celjskih grofov, kmalu po smrti Ulrika
II. je njegova vdova Katarina grad leta 1459 prodala Habsburžanom. Friderik IV. je naselbino
pod njim leta 1477 povzdignil v mesto. Pomen gradu je sčasoma tako nazadoval, da je bil že v
valvasorjevih časih opuščen in je začel propadati. Že v začetku 19. stoletja je bil v razvalinah,
danes pa se še tu in tam vidi kak kamen, a je nekdanja grajska lokacija še vedno dominantna
razgledna točka ob vstopu v današnje Krško.
 Grad Raka
Prvotni grad sodi med najstarejše na Slovenskem. Kot last Raških gospodov ga prvič
omenjajo leta 1248. Kmečki uporniki so ga leta 1515 izropali in požgali. Obnovljen je bil v
17. stoletju z Verneškimi gospodi. Je enonadstropno četverokotno poslopje z dvoriščnimi
arkadami in je dokaj dobro ohranjen.
Raški grad, ki je bil matična hiša raških gospodov, je bil omenjen že v 12. stoletju. Imel je več
lastnikov. V obnovljeni stavbi iz 16. stoletja je bil samostan za onemogle usmiljene sestre.
 Grad Šrajbarski turn, Leskovec pri Krškem
Grad Šrajbarski Turn leži en kilometer iz Leskovca. Leta 1436 se omenja kot celjski fevd,
devet let kasneje pa kot stolp (Turn am hard). Zgodovina pove, da so prvotni stolp (Turn am
Hart) v letu 1515 zavzeli in izropali kmečki uporniki. Poslopje so najbrž v drugi četrtini 16.
stoletja predelali v grad in ga utrdili. Kot njegovi lastniki so omenjeni Janez Valvasor, od
srede 17. stoletja pa grofje Auerspergi, ki so bili z vmesnimi presledki njegovi lastniki še leta
1903. Vmes so ga Auspergi že čez en mesec prodal grofu Petru Zrinjskemu. Šrajbarski turn je
leta 1685 kupil grof Janez Herbert Ausperg, general v Karlovcu. Grad je v posesti Turjačanov
ostal do leta 1903, ko sta ga kupila posestnik Karel Kotnik iz Verda in Jožef Lenarčič iz
Vrhnike. Po prvi svetovni vojni je bil graščak v Šrajbarskem Turnu pisatelj Friderik Gagern.
Zadnji lastniki so bili Trenzi iz Šentjerneja, ki so grad 1938 preuredili v letovišče.
Grad je značilen primer središčno zasnovane obrambne arhitekture z ogelnimi stolpi iz 16.
stoletja. Njegova največja arhitektonska vrednost je nadstropno arkadno dvorišče. Nad
vhodnimi vrati je portal z Aurspergovim grbom. Nekdanji grajski park s številnimi
eksotičnimi drevesi je danes sicer precej zanemarjen, v njem pa so postavili spominsko
obeležje Alfonzu Pavlinu (1853-1942), znamenitemu slovenskemu botaniku, sinu grajskega
oskrbnika.
Danes je grad v slabem stanju, v njem pa so stanovanja.
 Graščina Turn (spodnji brestaniški – Flisov grad), Brestanica
V sotočju Brestanice in Save pod grajskim gričem stoji grad Turn, mogočna trinadstropna
stolpasta stavba, v kateri je še razvidna romanska zidava. Grad so pozidali in upravljali vitezi
Brestaniški. Prvič je omenjen leta 1346, ko ga je od salzburškega nadškofa dobil v fevd
Viljem Brestaniški. Lastniki gradu so se skozi stoletja menjavali, spreminjala pa se je tudi
njegova podoba. Leta 1855 so podrli obzidje ter stavbo predelali. V pritličnem delu stolpaste
stavbe je razvidno še romansko zidovje iz obdelanih lomljencev, ki postavlja pozidavo visoke
utrjene hiše vsaj v prvo polovico 13. stoletja. Na prvotno poslopje so kasneje prizidali vhodni
stolpič ter za nadstropje nižje trakte, ki obdajajo arkadirano dvorišče. V zanemarjenem gradu
so po drugi svetovni vojni uredili stanovanja in še danes grad nudi zavetišče nekaj
stanovalcem.
Njen nastanek ni raziskan, a so bili njeni prvotni lastniki nedvomno grofje Brestaniški.
Današnja podoba poslopja je iz 17. stoletja, ko se je njen stavbni razvoj zaključil. Zgradba
nosi renesančno-baročnega značaja, z različnimi prezidavami in dozidavami. Strokovnjaki
19
domnevajo, da je bilo to prvotno večje gospodarsko poslopje, ki je služilo kot skladišče on
savskem pristanišču.
V širši okolici Brestanice je bilo še nekaj podobnih objektov. Dvor Rožno je bil leta 1477 v
fevdu Brestaniških in je stal nekje med Brestanico in Blanco, a njegovih ostankov ni več. Viri
iz leta 1300 govore še o gradu Šperenberk (Sperenberg), v lasti Brestaniških (Sperenberg), a
njegova lokacija ni znana. Nekateri govorijo, da naj bi bil to spodnji brestaniški grad.
Nepreverjena je tudi lokacija gradu Tvarog (Twarog). Ime opominja na staroslovansko
svetišče bogu Tvarogu (Svarunu). Na območju salzburške posesti so kot lastniki omenjeni
vitezi Tvaroški (1246-1325), po letu 1448 pa grad ni več omenjen. Viljem Brestaniški je leta
1353 dobil v fevd dvor ali stolp Turn ob Savi. Njegova lokacija je bila morda blizu Stare vasi
pri Krškem, leta 1855 pa so ga podrli.
 Galerija Krško
V nekdanji cerkvi sv. Duha, ki so jo v današnji podobi zgradili leta 1777 in je lep primer
baročne arhitekture, ki jo pripisujejo Johannu Fuchsu. Na pročelju je grb grofov Auerspergov.
Njena prednica je stala je že v Valvasorjevih časih. Po 2. svetovi vojni sakralnim namenom ni
več služila, od leta 1966 pa je v njej mestna galerija, s pestrim vsakoletnim programom
likovnih in drugih razstav.
 Galerija Vladimirja Štovička
Je v delu nekdanje grajske pristave, kjer je imel akademski kipar in znameniti medaljer
Vladimir Štoviček (1896-1989) svoj atelje. Že za njegovega življenja je krška občinska
skupščina v večjem delu prostora uredila stalno zbirko umetnin, ki jih je poklonil domači
občini. Danes je to za obiskovalce odprta galerija.
 Kapucinska knjižnica
Zaseda del leta 1640 zgrajenega kapucinskega samostana in je v njegovem nadstropju lepo
ohranjen baročni prostor. Po 2. svetovni vojni je izgubila pomemben del svojega fonda.
Prevladujejo latinske, nemške in italijanske knjige z nabožno vsebino, med laičnimi deli pa
slovarji, medicinska in farmacevtska dela ter kronike. Njen knjižni katalog iz leta 1695 je med
najstarejšimi ohranjenimi pri nas, največje bogastvo je vseh pet delov slovenskih pridig
Janeza Svetokriškega in dvoje pridig očeta Rogerija. Tu je še samostanska zbirka restavriranih
oljnih podob z nabožno motiviko, nastalih od 17. stoletja naprej. Večinoma avtorji niso znani,
najboljša dela pa pripisujejo Metzingerju, Herrleinu in Potočniku. Največja vrednost zbirke je
leseni kip žalostne Marije (iz leskovške župnijske cerkve), edina ohranjena srednjeveška
plastika v ožji krški okolici. V zgornjih prostorih hranijo kapucini še zbirko nabožnih oprav.
Kapucini, red sposobnih pridigarjev, so se naselili v Krškem leta 1640. Imeli so zelo bogato
knjižnico, kajti v svojem vsakdanjem življenju so potrebovali veliko znanja z raznih področji.
Knjižnica je služila za iskanje vzorcev prazničnih in nedeljskih pridig, ki so jih pojasnjevali in
krasili z anekdotami.
Najpomembnejše dragocenosti, ki so se ohranile do danes pa so tri inkunabole. Prva je
latinsko-grški slovar iz leta 1502 in je unikat, druga medicinske razprave iz leta 1508, zadnja
in ne najmanj pomembna pa je biblija iz leta 1510, ki sta jo prebirala tudi Dalmatin in
Bohorič. Knjižnica ima več kot 1500 knjig, med njimi tudi slovit izbor pridig Sacrum
promptuarium Janeza Svetokriškega in pridige očeta Rogerija. Zelo zanimiv je slovar v
sedmih jezikih in Schönlebnova zgodovina Kranjske.
20
 Valvasorjeva knjižnica in čitalnica Krško
Knjižnica ima zelo zanimivo preteklost, saj imamo že iz leta 1640 ohranjeno baročno
knjižnico, ki je nastala v prostorih Kapucinskega samostana. Iz tega obdobja so shranjene v
kapucinski knjižnici mnoge knjige, ki predstavljajo veliko kulturno bogastvo Slovencev.
Prvo samostojno knjižnico pa smo dobili leta 1964, in sicer Valvasorjevo knjižnico in
čitalnico, ki danes leži na kar 1094 kvadratnih metrov prostora, vendar se zopet nahaja v
prostorski stiski.
 Mencingerjeva hiša
Gre za hišo, v kateri je živel pisatelj, kulturni delavec in pravnik dr. Janez Mencinger med leti
1882 in 1912. Mencinger je bil gospod z dolgo brado in širokokrajnim klobukom, doktor
prava in avtor “Moje hoje na Triglav”, “Abadona” ter žal nedokončanih, Krškemu posvečenih
“Meniških spominov”, ki je pokopan na starem krškem pokopališču. Na pročelju so pisatelju
vzidali spominsko ploščo, v bližnjem parku krških zaslužnih meščanov pa je njegov
nagrobnik. Hiša sodi med baročno arhitekturo. V današnji obliki je rezultat združenja dveh
samostojnih stavbnih enot. Pri prvi gre za pozni barok, kjer imajo okna izredno bogate in
stilno čiste baročne okvirje, drugi del pa je opremljen s preprostejšimi okni v gladkih kamnitih
okvirjih.
 Valvasorjeva hiša
Zgrajena je bila leta 1609. V Krškem je edini primerek poznorenesančne meščanske stavbe. V
februarju leta 1693 jo je kupil znameniti polihistor Janez Vajkard Valvasor in v njej še isto
leto tudi umrl. Za tem je bila v poslopju dolgo let mestna hiralnica, pred drugo svetovno vojno
pa je domačin Auman v njej hranil dokaj bogato muzejsko zbirko, ki je hranila kočijo Marije
Terezije, insignije mesta, najdbe z Libne in drugo. To so leta 1949 prenesli v Brežice in je
osnova tamkajšnjemu Posavskemu muzeju. Na pročelje so Krčani leta 1894 Valvasorju
vzidali spominsko ploščo, leta 1966 pa mu pred zgradbo postavili lep spomenik, umetnino
akademskega kiparja in medaljerja Vladimirja Štovička iz Leskovca pri Krškem. Sosednja
starejša zgradba naj bi bila nekaj let last Adama Bohoriča, ki je imel v njej šolo.
 Mestni park Krško
V delu proti Cesti krških žrtev stoji spomenik NOB in izgnancem. Obelisk dopolnjuje
horizontalna pravokotna obojestranska reliefna upodobitev borčevske in izgnanske kolone,
delo kiparja Staneta Keršiča, v prostor pa je oboje postavil arhitekt Stanko Kern.
V delu parka (nekdanje mestno pokopališče), ki meji na Gasilsko cesto in ulico Pod goro naj
najprej omenimo Hočevarjev mavzolej. To je osmerokotna novogotska kapela s piramidno
streho, zgrajena iz belega kamna. S Kristusovim kipom v notranjosti spada med najbolj zrele
psevdogotske spomenike pri nas. Kot sestavni del tega parkovnega kompleksa že nekaj let
urejujejo in dopolnjujejo park zaslužnih občanov Nagrobne plošče spominjajo na pisatelja
advokata Janeza Mencingerja ter na prvega vodjo krške meščanske šole in ustanovitelja
okrajne posojilnice Ivana Lapajneta, dodali pa so jim poprsja profesorja psihologije dr.
Mihajla Rostoharja, profesorja Franca Vardjana, uglednega kmetijskega strokovnjaka in pisca
strokovnih knjig ter akademskega kiparja in medaljerja Vladimirja Štovička. Ta ogleda
vredni mestni del zaključuje onstran ceste postavljeni gasilski stolp, ki je gasilcem služil kot
opazovalnica, da so z njega meščane opozarjali na morebitne nevarnosti. Zgradili so ga z
denarjem, ki ga je prispevala Josipina Hočevar. Stolp je kasneje služil predvsem za sušenje
gasilnih cevi. To je mavzolej Martina Hočevarja, ki stoji v parku zaslužnih krajanov. Ne
smemo prezreti zaslug, ki jih imata z ženo Josipino za razvoj Krškega. Podpirala sta šole,
skrbela za reveže mnogo denarja sta darovala tudi za obnovo cerkva v Krškem.
21
 Dvorana v parku Krško
V parku je bilo nekdaj pokopališče in cerkvica sv. Križa stoji še danes, vendar svojemu
verskemu namenu ne služi že od prvih let po drugi svetovni vojni. Zgrajena je bila leta 1891,
ko so podrli prejšnjo cerkev sv. Florjana, obe pa sta bili pokopališki cerkvi. Danes se imenuje
Dvorana v parku, v njej so kulturne prireditve in drugi dogodki.
 Mavzolej Anastazija Grüna
V neposredni bližini leskovškega gradu stoji kamniti mavzolej grofa Antona Auersperga,
pesnika in politika Anastazija Grüna. Načrt zanj je leta 1877 naredil graški arhitekt Konrad
Lueff, zgraditi pa ga je dala v klasicističnem duhu pesnikova žena.
Blizu gradu Šrajbarski Turn stoji mavzolej pesnika grofa Antona Ausperga – Anastazija
Grüna, zgrajen v klasicistično historizujočem duhu. Načrt za mavzolej je leta 1877 naredil
graški arhitekt Konrad Lueff.
 Sramotilni kamen, Leskovec pri Krškem
Na vogalu hiše na trgu pri župni cerkvi v Leskovcu je še ohranjen rimski miljnik, ki so ga v
fevdalni dobi uporabljali kot sramotilni kamen. Pozneje so vanj izdolbli jamico, jo zavarovali
z železnim pokrovom in ga uporabljali kot zbiralnik cerkvenih darov.
 Etnološka zbirka Šribar, Kobile
Zbirka se nahaja na Kobilah v Leskovcu pri Krškem. Razstavljeni so stari predmeti in orodja,
v spodnjem delu pa ima tudi prostor za likovne kolonije. Večino le teh so zbiratelju podarili
ljudje iz ožje in širše okolice. Ogled je možen po predhodnem naročilu, sprejme tudi avtobus
oseb.
 Partizanska tiskarna na Bohorju
Postavili so jo avgusta 1944, kot »tehniko Franceta Prešerna«, jugovzhodno od pod Zajselami.
Lokacija je nudila primerno zavetje, saj jo je obdajalo gosto grmovje, naravna konfiguracija
terena pa je skrivala dostop do nje. Objekt je bil zgrajen kot brunarice, prekrit s krajniki in
zamaskiran z vejevjem. Imel je dva izhoda, da je bil mogoč umik v primeru presenečenja. Pod
objektom je padal slap, ki je s svojim šumenjem preglasil hrup pisalnih in rotacijskih strojev.
Ker so bila tla večinoma skalnata, ni bilo mogoče slediti stopinj kurirjev.
V tehniki so trikrat tedensko izdajali Radijski vestnik, ki je vseboval vsa aktualna poročila.
Tiskali so tudi časopis Novi glas, Mladino, Slovenskega poročevalca, Ljudsko pravico ter
razne brošure in priložnostno literaturo. 26.02.1945 je bila tiskarna izdana in sovražnik jo je
požgal, a so jo v celoti obnovili.
 Rojstna hiša patra Simona Ašiča, Gorica 16
Pater Simon Ašič je bil že za časa svojega življenja najbolj poznan Stiški menih in je z veliko
dobrote in potrpežljivosti razdajal obiskovalcem zeliščarsko znanje pridobljeno z študijem iz
takrat dostopnih literatur in izkušnjami drugih strokovnjakov in lastnimi izkušnjami.
Domačija, na kateri je bil rojen pater Simon Ašič je sestavljena z deloma prenovljene
stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja s podom in hlevom, manjše zidane delavnice in
enostavnega kozolca toplarja.
 Stalna razstava lesenih skulptur, Zdole
Razstava lesenih skulptur in zbirka rezbarij na prostem se nahaja v Pleterjih pri Zdolah.
22
5. SAKRALNA DEDIŠČINA
 Župnija Brestanica
 Bazilika Lurške Marije, Brestanica
Župnijska cerkev
Tudi Slovenci imamo svoj Lurd. Z mogočno troladijsko baziliko v kraju z izredno bogato
zgodovino. Nastal je na mestu, kjer se reka Brestanica zliva v Savo in nad katerim ima
dominantno lego grad Rajhenburg, v katerem so imeli v letih 1881 do 1947 samostan trapisti.
Prvotno se je Brestanica do leta 1953 imenovala Rajhenburg, kar v nemščini pomeni bogati
kraj. Iz katerekoli smeri se pripeljete v kraj, vam pogled kaj hitro pritegne mogočna cerkev.
Temeljni kamen so blagoslovili 16. julija 1908. Tedaj so v temeljni kamen vgradili tudi
pergament, na katerem piše: »Dvigaj se krepko iz blagoslovljenega temeljnika dom Marijin in
prinašaj Slovencem milosti Lurda.«
V začetku 20. stoletja je rajhenburška župnija pogrešala prostornejšo župnijsko cerkev. Ko je
Jožef Cerjak, do tedaj kaplan v mariborski stolnici, prišel za župnika v Rajhenburg, so se
priprave za gradnjo začele. Ustanovil je cerkveno stavbno društvo Marije Lurške, katerega
člani iz vse Slovenije so se obvezali za darove za gradnjo. Največji dar pa je bilo zemljišče, ki
ga je darovala domačinka Ana Korban. Cerkev ima častni naziv »slovenski Lurd«, ker so pri
gradnji sodelovali Slovenci iz vseh krajev naše domovine.
Cerkev so začeli zidati leta 1908 ob petdeseti obletnici Marijinih prikazovanj v Lurdu. Čez
šest let jo je posvetil mariborski škof dr. Mihael Napotnik. Kot zanimivost – ravno tistega
dne, 2. julija 1914, ko so posvečali novo cerkev, je skozi Rajhenburg peljal vlak s truplom
cesarskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in soproge Zofije, ki sta bila žrtev atentata v
Sarajevu.
Arhitekt Hans Pascher iz Gradca je s sodelavci načrtoval cerkev v skladu z njeno vlogo v
okolju in je ena največjih cerkvenih stavb v Sloveniji. Visoki zidovi in zvonika delujejo v
svojem neoromanskem slogu monumentalno. Cerkev je triladijska bazilika s prečno ladjo,
nadstropnima zakristijama in zvonikoma. Triladijsko cerkev je v notranjosti leta 1911 poslikal
Italijan Oswaldo Bierti, Slovenec Peter Markovič pa je poslikal stene s prizori iz vseh
skrivnosti rožnega venca, in upodobitvama nad stranskima oltarjema.
Posebne pozornosti je vredna Sočutna – Mati božja z mrtvim sinom v naročju iz prve polovice
15. stoletja. Zdaj stoji povsem obnovljena v krstni kapeli. Dvometrski kip lurške Marije so
izdelali v Parizu, skupaj s kipom svetega Jožefa in Srca Jezusovega. V Lurdu je škof Napotnik
blagoslovil Marijin in Jožefov kip, kip Srca Jezusovega pa v Paray le Monialu. Barvna okna
so pripeljali iz Innsbrucka, marmornati oltar so naročili v Ljubljani pri kamnoseku Feliksu
Tomanu, stranska oltarja pa pri Vincencu Čamerniku. Cerkev je bila razglašena za baziliko
leta 1929 in že istega leta so v njej zadonele nove orgle.
Glavni shodi so na lurško nedeljo po godu Lurške Matere božje in na obletnico posvetitve, ki
se praznuje prvo nedeljo v juliju ter Marijini prazniki. Posebej je obiskano vsakoletno
srečanje bolnikov, invalidov in ostarelih na prvo nedeljo v septembru. Tako je tudi slovenski
Lurd zbirališče bolnikov in invalidov.
Kontakt:
Cesta prvih borcev 8a, 8280 Brestanica
T: 07/497 91 60
W: www.zupnijabrestanica.si
23
 Cerkev sv. Petra, Brestanica
Stara župnijska cerkev
Stara župnijska cerkev stoji v najstarejšem delu Brestanice, ki se imenuje Šutna in s svojo
dominantno lego opozarja na svoj zgodovinski položaj. Njena sedanja poznogotska podoba še
skriva sledi romanske predhodnice na tem mestu iz 12. in 13. stoletja. Cerkvena ladja je v
osnovi romanska, tudi vhod s kora na zvonik gre skozi nekdanje romansko okno v zahodni
fasadi.
Enoladijska stavba je v ladji baročno preoblikovana, prezbiterij je gotski z mrežasto
rebrastimi oboki iz 15. stoletja in s stropnimi freskami, ki so sondirane in čakajo na
odkrivanje in restavriranje. Postopno je bila dozidana stranska kapela, leta 1688 zvonik in obe
baročni kapeli sredi 18. stoletja. Cerkev je dobila končno obliko z dozidavo severne zakristije
leta 1896. Severna baročna kapela je posvečena sv. Frančišku Ksaveriju s štukaturami na
stropu in oltarjem iz leta 1740, ki je bil leta 2006 obnovljen.
Glavni oltar je iz črnega marmorja in je iz leta 1592. V stranskem oltarju je bila kamnita
gotska Pieta iz 15. stoletja, danes pa je v baziliki Lurške Matere božje, ki je sedaj župnijska
cerkev.
Lesena prižnica nosi kipe štirih evangelistov.
Kapela Rožnovenske Matere božje je prazna in je v njej že vrsto let mrliška vežica.
Ob cerkvi je bila do leta 1830 tudi rotunda (kapela sv. Mihaela s kostnico). Omeniti moramo
tudi renesančna reliefna nagrobnika: iz leta 1502 je nagrobnik Margarete Rajhenburške –
Gradnek, iz leta 1563 pa nagrobnik viteza Franca Gradneka, ki je izklesan v njegovi naravni
velikosti.
V cerkvi se 29.6. slovesno obhaja praznik Petra in Pavla. Ker pa je tu že od nekdaj
pokopališče brestaniške župnije, se v njej obhaja tudi praznik vseh svetnikov in spomin vseh
vernih rajnih.
Kontakt:
Cesta prvih borcev 8a, 8280 Brestanica
T: 07/497 91 60
W: www.zupnijabrestanica.si
 Nekdanji samostan trapistov na gradu Rajhenburg, romanska in gotska kapela
Brestanica
Grad Rajhenburg v Brestanici je najstarejši na Slovenskem izpričan grad. V virih je prvič
omenjen 29. septembra 895. Kot dediščina grofice Heme je postal leta 1043 last salzburške
nadškofije. Najnovejše raziskave pa kažejo na to, da je to dvomljiv podatek, ker je listina
prepis oziroma je velika verjetnost, da je ponarejena.
Romansko kapelo so našli v romanskem pravokotnem stolpu v severovzhodnem vogalu
zasnove, kjer je tudi poznogotska kapela. Odkrili so jo decembra 1979 v prvem nadstropju.
Ohranjena je v svojih obodnih stenah, njen nekdanji kamnoseški in morebitni kiparski okras
pa je večidel uničen. Glede na arhitekturne člene ga je v temeljnih potezah mogoče
rekonstruirati. Kapela je bila urejena v pravokotnem prostoru, ki sta ga dva polkrožna stebra –
opirala sta rebro pravokotnega profila – razdelila v dve poli približno kvadratnega tlorisa, kar
je značilno za pomembnejše grajske romanske kapele. V severovzhodnem delu je bila apsida3
podkvaste oblike, ki je delno ohranjena v ostenju novejšega okna.
Apsido je krasil friz s kockastim vzorcem, ki je obenem ločeval njen spodnji, valjasti del od
polkupole. Bogato kamnoseško oblikovani detajli uvrščajo kapelo v vrh umetnostnoarhitekturnih dosežkov na Slovenskem v obdobju romanike, pozidali pa so jo v času
salzburškega nadškofa Konrada v 1. polovici 12. stoletja.
24
Ozek prehod v jugovzhodnem vogalu dvorišča nas pripelje v pritličje nekdanje
dvonadstropne, križno-rebrasto obokane gotske kapele, pod katero je v kleti ohranjen osarij kostnica. Najzanimivejši prostori so ohranjeni v prvem nadstropju severnega trakta. V najbolj
zahodni sobi, ki se sklene v ostrem kotu, so na stenah ohranjene freske iz dvajsetih let 16.
stoletja, ki so jih odkrili leta 1979. Gre za najstarejšo grajsko slikarijo na slovenskih tleh. To
so upodobitve alegorij krščanskih kreposti in prizori iz legend o sv. Kunigundi Bamberški.
Freske so delo mojstra, ki je leta 1526 poslikal podružnično cerkev Marija Gradec pri
Laškem.
Kontakt:
Muzej novejše zgodovine Slovenije, Enota Brestanica
Cesta izgnancev 3, 8280 Brestanica
T: 07/497 15 68
E: [email protected]
W: http://www.muzej-nz.si/slo/brestanica_info.html
 Dediščina trapistov
Trapisti so veja slavnega reda cistercijanov, ki ga je ustanovil benediktinski opat sv. Robert iz
Molesma v Franciji. Leta 1098 se je z nekaterimi menihi naselil v pokrajini Cistercium in od
tod tudi ime reda. Pozneje je v samostan vstopil sv. Bernard in ustanovil še 160 samostanov.
Imajo ga za drugega ustanovitelja reda in se po njem cistercijani imenujejo tudi red
bernardincev. Trapisti so dobili ime po kraju La Trappe v Normandiji. Cistercijanski
samostan v Sloveniji je v Stični, bil pa je tudi v Kostanjevici na Krki, ukinil ga je Jožef II. leta
1782.
Trapisti so prišli v Rajhenburg iz samostana Notre Dame des Dombes v Franciji. Leta 1880 so
oblasti samostan zaprle. Ko so iskali nov kraj za svoje delovanje, so našli pot preko Dunaja in
Gradca v Rajhenburg, kjer je ravno tedaj lastnik baron Christian Esebeck prodajal grad. Opat
Benedikt se je dogovoril za ceno 95.000 goldinarjev, ki jo je plačal brat Gabriel Giraud, ki je
tudi ustanovitelj samostana. Z gradom vred so kupili tudi zemljišča v okolici gradu, vinograde
na Sremiču s kletmi, posest Sotelsko, gozdove v Mačkovcih, Šedmu in Brezju. Izsušili so
ribnike in jih spremenili v travnike.
Leta 1881 je 21. aprila prišlo v Rajhenburg sedem menihov. Tako se je začelo. Grad so
preuredili za potrebe svojega samostana, ki se je imenoval samostan Marije Rešiteljice.
Pozidali so hodnike, saj je moral biti vhod v vsako sobo s hodnika. Uredili sobo za opata,
sobo za priorja – opatovega namestnika, in knjižnico. Uredili so posebno sobo za novince s
tridesetimi posteljami, bolnišnični del s posebno kapelico, naredili še majhno jedilnico,
računovodsko sobo, knjigoveznico in shrambo. V pritličju so uredili sirarno, shrambo,
kuhinjo, pekarno in umivalnico. V kleteh so si uredili shrambe za krompir in vino, v dveh
prostorih pa so zoreli sir.
Leta 1891 je bil samostan povzdignjen v opatijo, vodil pa jo je Janez Krstnik Epalle, ki je
uvedel velike spremembe. Nakupili so nova zemljišča, postavili nova gospodarska poslopja in
uvedli nove gospodarske dejavnosti. V hleve so napeljali vodo, postavili dve novi stavbi, eno
za tujce in drugo za gojence. Leta 1896 so postavili novo stavbo za tovarno čokolade in
likerjev. Zgradili so si svojo elektrarno v nekdanjem mlinu ob vznožju gradu. V tovarno in
samostan so si napeljali telefon.
Opat Epalle je zbolel in umrl v Franciji, samostan pa je vodil njegov nečak Placid Epalle, ki
pa se je leta 1940 pred vojno vihro umaknil v Francijo, za novega opata pa je bil izvoljen
Slovenec Pij Novak.
Leta 1941 so Nemci trapiste izgnali iz samostana, bilo jih je 90. Nekaj so jih Nemci zadržali,
da so delali zanje v čokoladnici, v destilaciji likerja, na pristavi pri gradu in tudi v vinogradih
25
na Sremiču, 35 menihov je odšlo k bratom v Banja Luko. Po osvoboditvi so se leta 1945
vrnili, a grad in posestva so bila leta 1947 nacionalizirana, trapisti pa so se razkropili po
raznih župnijah. Delovanje reda je s tem zamrlo. Tovarno čokolade so prestavili v Sotelsko
pri Krškem in s tem je bilo konec prave trapistovske čokolade. Tiskarske stroje so iz tiskarne
Nemci med vojno prepeljali v Celje, potem pa spet nazaj. Ob nacionalizaciji so jih odpeljali v
tiskarno Rumpret v Krškem. Nemci so odpeljali večino knjig, nihče jih nikoli ni več videl.
Trapisti so imeli kot dobri gospodarji velik vpliv na okolje. Ljudje so se zgledovali po njih, se
zaposlovali, reveži so bili deležni pomoči. Čeprav tihi menihi, so zelo živeli s krajem.
Brestaniški samostan pa ni bil le uspešno gospodarsko središče, temveč tudi kraj molitve,
pokore in zares duhovno središče. V samostanu so imeli tudi interno gimnazijo in študij
teologije.
Kontakt:
Muzej novejše zgodovine Slovenije, Enota Brestanica
Cesta izgnancev 3, 8280 Brestanica
T: 07/497 15 68
E: [email protected]
W: http://www.muzej-nz.si/slo/brestanica_info.html
 Podružnice:
- Cerkev sv. Mohorja v Brestanici
- Cerkev sv. Križa v Armeškem
- Cerkev sv. Kancijana na Rožnem
- Cerkev sv. Duha na Gorici
- Cerkev sv. Boštjana v Brestanici
- Cerkev sv. Ahaca v Stranjah
- Cerkev sv. Antona v Gorenjem Leskovcu
 Župnija Koprivnica
 Cerkev Marije vnebovzete
Župnijska cerkev
Cerkev je poznobaročna stavba iz 17. stoletja, ki sredi naselja s svojo lego opozarja nase.
Včasih je to bila uveljavljena romarska pot – saj je še danes – dokler niso postavili bazilike v
Brestanici.
Verjetno je tu že prej stala starejša cerkev ali vsaj kapela, o čemer pričajo stare freske na levi
strani ladje s prizori Kristusovega rojstva. Cerkev je leta 1808 posvetil škof Leopold von
Firrman.
Leta 1824 so cerkev podaljšali in zgradili zvonik.
V glavnem oltarju, ki je iz okrog leta 1800, je kip Marije z Jezusom in nad tem kipom še en
njen kip kot ponazoritev njenega odhoda v nebesa. Ob njej sta kipa sv. Jožefa in sv. Janeza.
Na vrhu oltarja sta kipa sv. Valentina in sv. Janeza Nepomuka. V prezbiteriju so slike štirih
evangelistov: Luke, Janeza, Marka in Matije.
Na loku, ki ločuje ladjo od prezbiterija, sta na levi strani upodobljena Kristus in na desni
Marija. Cerkev ima dva stranska oltarja. Levi je Anin oltar s kipoma sv. Frančiška in sv.
Nikolaja, desni pa je Križev oltar s kipoma Marije in Janeza.
Kontakt:
Koprivnica 4, 8282 Koprivnica
T: 07/497 65 30
26
 Kapela Lurške Matere božje, Koprivnica
Kapela stoji ob glavni cesti in je bila zgrajena v zahvalo za srečno vrnitev iz bitke pri Novari.
Leta 1885 jo je zgradil domačin Blaž Sikošek. Leta 1974 jo je povsem obnovila njegova
nečakinja Margareta Hess.
Avtorica se spominja in tako tudi piše v mali knjižici z naslovom »Kako je nastala kapelica v
Koprivnici«, da ji je oče, ko je bolna ležala v postelji in gledala sliko na steni, dejal: »Vidiš, to
malo cerkvico je dal on pozidati ljubi Materi božji v zahvalo, ker je bil rešen iz zelo burne
pomorske bitke.« On je bil njen stric Blaž Sikošek.
Pri vojaškem naboru je bil dodeljen mornarici v Pulj. Bil je izšolan za topničarja. Ko se je
začela vojna z Italijo, so ga poklicali v boj. Domači so ga v Koprivnici pospremili do mesta,
kjer je danes kapela in tam je rekel: »Če bom prejel milost, da se vrnem zdrav iz vojne, bom
na tem mestu, kjer se zaobljubljam, dal postaviti, svojim finančnim možnostim primeren
spomenik v zahvalo.«
Prvi spopad je bil pri Kustoci. Italija je bila premagana, toda maršal Radetzky se je odločil še
za en napad leta 1849. Pri tem je izgubil ladjo Novaro, na kateri je bil Blaž Sikošek. Ladja se
je potopila in z njo velik del posadke. Rešila sta se samo poveljnik ladje in Blaž.
Od tu dalje nastopijo stričeve sanje: sanjal je, da je na otoku, kamor sta se rešila s
poveljnikom, zaklad. Res sta ga našla in ko so ju rešili, je skrinjo predal oblastem. V njej je
bilo veliko denarja in on in poveljnik sta dobila lepo nagrado. Blaž Sikošek se je nastanil v
Pulju, kjer je bil poročen z Benečanko, a se je posvetoval s puljskim in koprivniškim
župnikom, kako postaviti kapelo v Koprivnici in izpolniti dano obljubo. Začel je z delom.
Kamenje, kvadri, okna, vrata, ograja in vse drugo je pripeljal iz Pulja. Pri gradnji je hotel biti
zraven od začetka do konca. Marijin kip kakor tudi kip Blaža in svete Katarine, zavetnice
njegove žene, je pripeljal z Dunaja. Pred začetkom zidanja so blagoslovili tla. V temelj je
vgradil skrinjico, v kateri je bil zaklad. V notranjosti je bila kapela bogato opremljena. Oltar
je bil z vsem priborom. Tu naj bi se brale svete maše petkrat na leto: ena v čast Mariji, ena na
dan sv. Blaža, ena na dan sv. Katarine, ena na Blažev smrtni dan in ena na smrtni dan njegove
žene. Sprva je Blaž Sikošek načrtoval, da bosta z ženo skupaj pokopana v kapeli, ker pa je
ugotovil, da je vlažna zaradi vodne žile, ki je prihajala s pokopališča, si je v Pulju dal postaviti
drugo grobnico.
Kapela je postala prava božja pot. Za mnoge verne fante, ki so šli k vojakom, se je tu brala
sveta maša. Kot simbol je dal Sikošek na štirih vogalih vzidati topovske krogle. Leta 1885 so
bile na sodišču urejene vse listine, s katerimi je kapela pripadla cerkveni lastnini.
Zahvalna maša je vsako zadnjo soboto v avgustu.
Kontakt:
Koprivnica 4, 8282 Koprivnica
T: 07/497 65 30
 Podružnice:
- Cerkev sv. Jožefa na Malem Kamnu
- Cerkev sv. Jošta na Reštanju
- Cerkev sv. Martina na Velikem Kamnu
- Kapela sv. Jožefa na Malem Kamnu
27
 Župnija Krško – Videm ob Savi
 Cerkev sv. Ruperta, Videm
Župnijska cerkev
Sedanja cerkev sv. Ruperta na Vidmu je bila posvečena 1897 leta, stoji pa na mestu prejšnje
baročne cerkve in ohranja del njenega zvonika. Je župnijska cerkev najstarejše župnije v
celotnem Posavju in v krški občini. V omenjeni cerkvi je služboval tudi znameniti župnik
Dragotin Ferdinand Ripšl (1874-1887). Po ljudskem izročilu naj bi navdih za tukajšnjo
župnijo in cerkev dal sam sveti Rupert, ki naj bi od tod potoval iz Panonije v Salzburg.
Dejanske zasluge za nastanek župnije pa ima predvsem sveta Ema Krška, ki je svoje tukajšnje
ozemlje predala salzburškom škofom, ti pa so na tem mestu ustanovili krščansko središče,
posvetili pa so ga prav ustanovitelju salzburške škofije, svetemu Rupertu. Od tod tudi sod soli
kot svetnikov atribut.
Natančen nastanek ni znan, po opisu pa bi lahko sklepali, da je iz časa gotike. Imela je
večkotno zaključen prezbiterij in vzdolžno ladjo, zakristija je bila na severni strani kora.
Zvonik je imel štirikotno osnovo in streho v obliki čebule. Cerkev je bila v 19. stoletju v zelo
slabem stanju. Leta 1831 so opustili pokopališče ob njej. Ko je leta 1888 nastopil službo Janez
Novak, so sklenili, da bodo pozidali novo cerkev. Načrte je izdelal N. Pečnik, vendar ga niso
sprejeli zaradi prevelikih stroškov. Na pomoč je, kot že tolikokrat, priskočila krška dobrotnica
Josipina Hočevar in prispevala 10.000 goldinarjev. Z gradnjo so začeli leta 1893 po
Bernikovih načrtih, gradnjo pa je vodil mojster Jože Grein iz Vojnika. Hočevarjeva je
prispevala še 1.000 goldinarjev za stranski oltar. Cerkev je leta 1897 blagoslovil škof
Napotnik. Prvo večjo prenovo je doživela leta 1934, 6. marca 1945 pa jo je močno
poškodovala bomba. Po dolgi prenovi je dobila današnjo podobo.
Zgrajena je v neobizantinskem slogu na osnovi grškega križa in ima večkotno zaključen
prezbiterij. Na severni in južni strani kornega dela sta dvonadstropni zakristiji, ob zahodni
steni pa stoji masoven zvonik. Na vseh vogalih so pilastri, ki prehajajo v dekorativni friz.
Okna so polkrožno zaključena, s kapiteli antičnega porekla ali navdiha in s poudarjenimi
sklepniki. Na prečni ladji so izdelane trifore, okna s tremi polji. Zvonik ima enako členitev
kot cerkev, na spodnjem delu pa je vzidan izstopajoč portal z lesenim nadstreškom.
Na zahodni strani južnega dela prečne ladje je vzidan epitaf v spomin videmskemu župniku
Dragotinu Ferdinandu Ripšlu.
Notranjost je prostorna in svetla. Prostor za vernike sestavlja dvopolna ladja, pod zahodno
stoji orgelska empora. Prečna ladja je od glavne širša, prezbiterij pa je sestavljen iz
petosminskega zaključka. Notranjščina je v celoti obokana s križno rebrastimi oboki, ki
slonijo na polstebrih in s historicistično oblikovanimi kapiteli. Notranjščina je bogato
poslikana z neobizantinskimi in etnografskimi elementi.
Prečna ladja ima vzidana vitraža s podobo sv. Helene in sv. Tereze, prenesli naj bi ju iz kapele
sv. Jožefa na Resi. V kornem delu so sodobnejši vitraži, delo Staneta Kregarja. Glavni oltar je
posvečen sv. Rupertu, ob njegovem kipu sta še sv. Peter in Pavel.
V severnem delu prečne ladje je historicistično izdelan oltar, v osrednji niši je kip Marije z
detetom v eni roki in z žezlom v drugi. Podoben oltar stoji na južnem kraku prečne ladje in je
posvečen sv. Jožefu. Prižnico so iz te cerkve prenesli v cerkev sv. Marjete na Libni.
Kontakt:
Krško - Videm ob Savi
Savska pot 1, 8270 Krško
T: 07/490 14 00
E: [email protected]
W: www.videmcan.si
28
 Cerkev svete Matere Božje, Dolenja vas
Podružnična cerkev
Zasnova današnje cerkve, ki stoji sredi vasi na nekoliko dvignjenem pomolu in ponuja lep
pogled na dolino, izhaja iz leta 1627. Lahko pa domnevamo, da bi bil tu zaradi strateškega
položaja srednjeveški protiturški tabor. Zgrajena je bila v istem letu kot bližnja cerkev sv.
Miklavža v Starem Gradu.
Cerkev je doživela številne posege. Zakristija in zvonik sta na severni strani, glavni portal je v
zahodni steni, stranski pa je vzidan v zvonik. Masiven spodnji del zvonika je srednjeveškega
izvora. V Ripšlovi2 kroniki je risba, na kateri ima zvonik na vrhu datum z letnico 1627, na
njem pa sta bili vzidani še ura in sončna ura iz leta 1840. Vmes je doživel še več prezidav,
nazadnje so leta 1995 izdelali nov portal v pritličju. V gornje prostore zvonika vodi lesena
lestev. Cerkvena ladja je lepo obokana.
Ob severni in južni strani glavne ladje z oprogami obokana stranska prostora tvorita plitki
kapeli. Prezbiterij je bil s poslikavo končan leta 1849, obokanje ladje pa leta 1878. Po
nekaterih podatkih je notranjščino poslikal Matija Bradaško, slogovno pa sta ladja in
prezbiterij usklajena. Na stropu prezbiterija je motiv Marijinega kronanja, ki ga obdajajo štirje
evangelisti in dve glavi puttov v medaljonih. Na stenah sta v na severni in južni steni
upodobljena prizora Obiskovanja in Oznanjenja, pod njima pa v iluzionističnih naslikanih
okvirjih še Lurška Marija in Marija Zaščitnica. Na osrednjem ladijskem oboku sta prizora
Darovanja v templju in Rojstva. Empora je poslikana s prizorom Bega v Egipt in dvema
angelskima glavama.
Glavni oltar je leta 1886 izdelal podobar Janez Kušlan. Marijin kip je starejši in je prej stal v
stekleni omari nad oltarjem. Na levi in desni strani sta postavljeni podobi sv. Joahima in sv.
Ane. Stranska oltarja imata v osrednjem polju vgrajeni sliki Poklona in sv. Janeza
Evangelista, ki ju je leta 1887 izdelal slikar J. Jagodic, ki je na eni tudi podpisan. Ob Poklonu
stojita še kipa sv. Antona Puščavnika in sv. Roka, v medaljonu pod vrhom pa je slika sv.
Jožefa. Stranski oltar na drugi strani ima še slikano podobo sv. Ane in ob strani kipa dveh
svetnic. Od starejše opreme je pod orgelsko emporo ohranjen še kip Dobrega pastirja, ki je bil
nekoč del lesene prižnice.
Kontakt:
Krško - Videm ob Savi
Savska pot 1, 8270 Krško
T: 07/490 14 00
E: [email protected]
W: www.videmcan.si
 Podružnice:
- Cerkev sv. Mihaela v Stari vasi
- Cerkev sv. Marjete na Libni
- Cerkev sv. Miklavža v Starem Gradu
- Cerkev sv. Primoža in Felicijana na Kremenu
- Samostan sester frančiškank Krško na Resi s kapelo sv. Jožefa
 Župnija Senovo
 Cerkev Kristusa iz groba vstalega, Senovo
Župnijska cerkev
Senovsko župnijo je januarja 1964 ustanovil mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik. V
tem mestnem naselju pod mogočnim Bohorjem, znanem po premogovniku in zbirki
29
mineralov in fosilov, je stala stara cerkev sv. Janeza Krstnika. Toda sčasoma je postala
premajhna in zato so jo morali nadomestiti z novo. Načrte zanjo so zaupali arhitektu Janezu
Fuerstu iz Ljubljane. Pri njenem snovanju je ob sodelovanju župnika Janeza Nanuta upošteval
preteklost kraja in z njenim zvonikom ponazoril stolp nad rudniškim jaškom Zaklo.
Temelje cerkve je 15. junija 1975 blagoslovil mariborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič.
Cerkev je posvetil 21. maja 1995 dr. Franc Kramberger, mariborski škof. Slike v njeni
notranjosti so delo ljubljanskega akademskega slikarja Leona Koporca iz Ljubljane.
Zvonovi so bili vliti v Žalcu. Največji zvon tehta nekaj več kot 600 kg. Posebnost cerkve so
tudi orgle, narejene v škofijski delavnici v Mariboru. Imajo 24 registrov in 2 manuala.
Obiskovalci se najbolj zanimajo za podobo Kristusovega Vstajenja.
Kontakt:
Titova 84a, 8281 Senovo
T: 07/497 93 62
Podružnice:
- Cerkev sv. Jakoba na Šedmu
- Cerkev sv. Pavla v Brezju
- Cerkev sv. Janeza Krstnika na Senovem – pokopališče
 Župnija Zdole
 Cerkev sv. Jurija, Zdole
Župnijska cerkev
Ljubka vasica nad Krškim se ponaša z župnijsko s cerkvijo sv. Jurija, ki so jo postavili okoli
leta 1710. Anton Seidl je leta 1843 zapisal, da je stara 200 do 300 let.
Na glavnem oltarju je kip sv. Jurija, ki ga je izdelal Adam Šerer iz Vidma. Levo od sv. Jurija
je kip sv. Janeza Krstnika, desno pa sv. Jakoba starejšega. Levi stranski oltar je oltar
Brezmadežne, ki stoji na kači oviti okoli zemeljske oble. Levo od nje je sv. Frančišek, desno
pa sv. Alojzij. Desni stranski oltar je oltar Srca Jezusovega in na njegovi je Brezmadežna, na
desni pa sv. Jožef. Na stropu so naslikani svetopisemski prizori.
Seidl je v svoji kroniki zapisal, da je stavba v dobrem stanju, razen strehe.
Navedel je tudi, da ima cerkev tri zvonove. Na velikem je napisano »Izdelek Vincenca
Zmaze, Ljubljana 1808«, na srednjem »Sveti Duh božji, usmili se nas«, mali zvon pa »Sveti
Florijan moli za nas MDCXLVI.« Najmanjši zvon pa ima napis » MARIA UNR«. Od Seidla
tudi izvemo, da je zvon s sliko in napisom o svetem Florijanu domnevno darilo dekanijske
fare Videm, kar je sredi 19. leta potrjevalo tudi ljudsko izročilo. Za najmanjši zvon je poročal,
da je imel črke v gotici in sliko, katere srednji del ni bil več dobro prepoznaven, na levem in
desnem delu pa sta stali dve figuri v viteških oblekah.
Leta 1875 se je zdolska cerkvica z leseno streho precej razširila in polepšala in dobila
neoromansko obliko. Zadnji pomembnejši obnovi segata v leti 1986 in 2002, ko je bila
zamenjana streha zvonika. Fasada pa je bila obnovljena leta 2008. Okoli župnijske cerkve je
bilo nekoč pokopališče.
Na Kostanjku se nahaja cerkev sv. Vida. Je skromna, v jedru morda že srednjeveška zgradba.
Leta 1953 so jo preoblikovali, glavni oltar pa nosi letnico 1878.
Kontakt:
Krško - Videm ob Savi
Savska pot 1, 8270 Krško
T: 07/490 14 00
30
E: [email protected]
W: www.videmcan.si
 Podružnica:
- Cerkev sv. Vida v Kostanjku
 Župnija Krško
 Cerkev sv. Janeza Evangelista, Krško
Župnijska cerkev
Cerkev sv. Janeza Evangelista so zgradili leta 1582, vendar so jo ob koncu 19. stoletja tako
predelali, da sta se v prvotni obliki ohranila le zvonik in del pod pevskim korom.
Leta 1894, ko je bila ustanovljena Župnija Krško, je bila cerkev povzdignjena v župnijsko.
Tedaj so jo tudi povsem obnovili z izdatno finančno pomočjo Josipine Hočevar. Cerkev je
bila predelana v psevdoromansko obliko. V čelu fasade stoji v niši kip Brezmadežne, nad
portalom sta velika okrogla reliefna medaljona in tudi timpanona sta reliefno okrašena. Tretji
medaljon je vzidan na zadnji zunanji steni prezbiterija. S temi plastikami je Krško pridobilo
pomembna umetniška dela, ki sodijo v zgodnji opus kiparja Ivana Zajca, poznejšega avtorja
Prešernovega spomenika v Ljubljani. Krške plastike so izklesane iz istrskega kamna in so bile
dokončane leta 1899.
Relief sv. Trojice je na prezbiteriju. Bolj razgibana sta prizora dveh fasadnih medaljonov, sv.
Janeza na Patmosu in Čudeža s kelihom. Zanimivo je to, kako je Zajc dobil to naročilo. Ko je
mladi umetnik pri osemnajstih doživel popolno družinsko revščino in je leta 1888 še osirotel,
se je zanj zavzela dobrotnica Josipina Hočevar. Z njeno podporo je odšel na študij na Dunaj.
Pozneje mu je seveda zaupala naročilo reliefov. Notranjost cerkve je banjasto obokana in
slogovno neopredeljiva. Tu je nagrobnik iz belega marmorja mestnega svetnika in trgovca
Andreja Koprive, ki je umrl leta 1648 in si je menda dal nagrobnik postaviti še za življenja.
Drugi nagrobnik je iz črnega kamna, postavil ga je župnik Gašper Thunkelsteiner svojim
staršem, bratom in sestram. Oba nagrobnika sta dobri deli zgodnjega baroka. Krstni kamen
ima preprosto kelihasto obliko in stoji na okroglem stebru. Na njem je napis, ki pojasnjuje, da
ga je naročil novomeški prošt in leskovški župnik Polidor de Montagnana, znan nasprotnik
protestantov. Na desni strani pod korom visi slika Oznanjenja. Gre za umetnino poznega 16.
ali zgodnjega 17. stoletja.
Leseni glavni oltar je obrtniško delo v psevdoromanskem slogu, sliko sv. Janeza Evangelista
pa je leta 1861 naslikal ljubljanski slikar Pavel Künl. V desnem stranskem oltarju je slika sv.
Nikolaja iz druge polovice 19. stoletja, oljno podobo v Marijinem oltarju pa je po nemški
predlogi naslikal Fran Klemenčič, tudi po naročilu Hočevarjeve. Ugledni umetnik, sodobnik
naših impresionistov, je otroštvo preživel v Boštanju. Dve leti je bival tudi v Krškem, od
koder se je leta 1909 preselil v Ljubljano. V cerkvi sta še baročni kropilnik pod korom in
lavabo iz črnega marmorja v zakristiji iz poznega 17. stoletja.
Zunaj ob cerkvi stoji kamnito stebrasto znamenje iz pozne renesanse, ki so jih pri nas
postavljali kot spomin na kugo.
Kontakt:
Pod Goro 6, 8271 Krško
T: 07/492 28 70
31
 Cerkev sv. Jožefa, Trška Gora nad Krškim
Podružnična cerkev
Že na daleč je vidna. Kot nekakšen stražar je nad poljem, po katerem se vije reka Sava. O njej
je pisal že Valvasor: »To cerkev je pred petimi leti, ponoči, 27. maja zajel požar, ki se je utrnil
z neke hiše, stoječe ob cerkvi, last krškega gradu. Cerkev je zgorela do temeljev, s tremi
oltarji, z dvema zvonovoma, enim kelihom in drugim cerkvenim posodjem ter okrasjem
vred.«
To se je zgodilo okrog leta 1683. Morda je bila prvotna cerkev še lesena. V Valvasorjevem
času je bila v razvalinah. Toda kmalu so začeli zidati novo in večjo stavbo. Delno so jo
končali verjetno leta 1705, čeprav ima kronogram na glavnem portalu letnico 1702. Cerkev
nikoli ni bila dokončana, verjetno zaradi pomanjkanja denarja.
Sprva so mislili, da so menihi avguštinci, ki so imeli v bližini samostan, gradili cerkev, toda
Ljudmila Šribar iz Valvasorjeve knjižnice v Krškem je odkrila, da je cerkev gradila grofica
Katarina Elizabeta Auersperg, zadnja lastnica Krškega gradu.
Cerkvena ladja je kar mogočna, sploh če jo pogledamo z zadnje strani. Pred nami so veliki
kubi ladje in prezbiterija. V zunanjih nišah vzhodne fasade so bili najbrž včasih kipi. Ladja je
pravokotnega tlorisa z visokim lesenim stropom, visokim 13 m. Tako obsežno stavbo so
verjetno pozidali z namenom, da bo služila kot romarska cerkev, saj so tedaj močno častili sv.
Jožefa. Nameravali so pozidati tudi dva zvonika. Na sredi ladje sta dve kapeli.
Prezbiterij je v primerjavi z ladjo ožji. Verjetno sta bila v načrtu zamišljena dva oltarja.
Vsekakor je najlepše umetniško delo v cerkvi prav glavni oltar, ki zavzema vso višino in
širino prezbiterija. Izklesan je iz črnega marmorja in okrašen z intarzijami raznobarvnih
kamnitih vložkov. V glavni oltarni niši je kip sv. Jožefa iz poznega 19. stoletja. Nastal naj bi v
Mislejevi kamnoseški delavnici v Ljubljani. Prvotni kip je danes v brežiškem muzeju. V desni
stranski kapeli, ki je starejša od leve, so oltarni nastavek sprva naslikali kar na steno. Freska je
iz okoli leta 1740, pozneje pa so sem prenesli oltar sv. Fabijana, Boštjana in Roka iz župnijske
cerkve v Leskovcu, ko so jo leta 1770 prenavljali. Gre za baročno umetnino, ki jo je izdelala
ljubljanska delavnica Avguština Ferfile. Tudi ta oltar je iz obdobja, ki je ustvarilo »zlate
oltarje«.
Oltar Rožnovenske Marije v levi kapeli je lepo poznobaročno oziroma že rokokojsko delo iz
srede 18. stoletja. Pod korom visi slika Rožnovenske Marije s sv. Dominikom in sv. Katarino.
Leta 1871 jo je po baročni ikonografski shemi naslikal Friderik Tomc, sin podobarja Tomca iz
Šentvida nad Ljubljano. Na slavoločni steni visi slika z motivom sv. Jožefa in Marije, kako
iščeta prenočišče in je mladostno delo kar malo pozabljenega, a priznanega slikarja Frana
Klemenčiča iz začetka 20. stoletja. Njegova je tudi slika sv. Družine na vrhu glavnega oltarja.
Križev pot je prenesen iz župnijske cerkve v Krškem. Zadaj je velik kor z orglami, ki jih je
izdelal mojster Račič iz Cerkelj. V majhnem zvoniku so trije manjši zvonovi. Tam, kjer je
danes lovski dom, so imeli avguštinci svoj samostan in ljudje so pravili tistemu predelu Trške
gore »na Meniškem«. Ti menihi so tudi pokopani pod glavnim oltarjem. Konec 19. stoletja je
»Meniško« kupil pisatelj in odvetnik v Krškem Janez Mencinger in je na posestvu obnovil
vinograde in sadovnjake. Vino s tega vinograda je pošiljal ljubljanskemu županu in pisatelju
Ivanu Tavčarju. Posestvo je leta 1904 prodal deželnemu učitelju vinarstva Gombaču, svoja
doživetja ob hoji po Trški gori pa je zapisal v nedokončanem delu »Meniški spomini«.
V cerkvi sv. Jožefa so svete maše trikrat na leto, in sicer v nedeljo po prazniku sv. Jožefa (19.
3.), na nedeljo po prazniku sv. Jožefa Delavca (1.5.) in prvo nedeljo v oktobru (rožnovenska
nedelja). Na veliko soboto dopoldne je v cerkvi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je lep
božji hram in kulturnozgodovinski spomenik. Deluje malo nevsakdanje, navzven skoraj
robato, a je na daleč vidna in kar vabi k ogledu.
32
Kontakt:
Pod Goro 6, 8271 Krško
T: 07/492 28 70
 Cerkev sv. Lovrenca, Gora nad Krškim
Podružnična cerkev
Kraj, kjer stoji cerkev, se je nekdaj imenoval Gora sv. Lovrenca. »Na bližnji Gori, pri
romanski cerkvi z značilnim patronicijem sv. Lovrenca, so rimski grobovi in napisi, med
njimi zanimiv nagrobnik, ki so ga svojci postavili nekemu Gesiu Sabinu, ubitemu od
barbarov; pri tem lahko mislimo na markomanske vpade v te kraje v šestdesetih letih drugega
stoletja.«
Cerkev sv. Lovrenca je usmerjena proti vzhodu. Sedanja ladja je ostanek romanske cerkve z
romansko oblikovano in iz rezanih kosov kamna sestavljeno okensko, žal že pozidano
odprtino. Ob oknu so še ostanki gotskih stenskih slik. Razmeroma široko in polkrožno
oblikovani slavolok, ki je morda ostanek romanske apside, se odpira v sedanji baročni
prezbiterij.
Glavni oltar je iz 17. stoletja, stranska oltarja pa iz druge polovice 18. stoletja. V glavnem
oltarju je kip sv. Lovrenca. V levem stranskem je kip sv. Apolonije, v desnem pa kip sv.
Jurija. Pri teh dveh oltarjih sta tudi sliki: pri Apolonijinem je slika Marije, pri Jurijevem pa
Jezusa. Na oboku, ki ločuje ladjo od prezbiterija je slika Zadnje večerje.
V severozahodni ogel ladje je vzidan rimski napisni kamen s figurativno upodobitvijo.
V dveh poljih cerkvene ladje je naslikano osem svetnikov. Na levi strani so od vhoda proti
prezbiteriju sv. Jakob, sv. Janez, sv. Bernard in sv. Jožef, na desni pa sv. Pavel, sv. Peter, sv.
Lavrencij in sv. Franc Saleški.
Kontakt:
Pod Goro 6, 8271 Krško
T: 07/492 28 70
Obisk cerkve:
Martin Mausar, Gora 6, 8271 Krško
T: 07/492 16 02
 Cerkev sv. Rozalije, Krško
Podružnična cerkev
V hribu nad starim mestnim jedrom je med drevjem na majhni ravnici cerkev sv. Rozalije.
Ime zavetnice pove, da gre za priprošnjico zoper kugo, ki je v 17. stoletju tudi v Krškem
pogosto morila ljudi, zlasti leta 1646.
V zahvalo, da se je kuga unesla, so leta 1647 postavili cerkev v čast sv. Rozaliji, v stranskih
oltarjih pa so počastili še druga dva varuha zoper kugo, sv. Roka in zavetnika brodnikov sv.
Nikolaja, o čemer je poročal Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Sedaj je namesto
oltarja sv. Nikolaja oltar sv. Antona Puščavnika.
Pred fasado kar velike pravokotne cerkvene ladje stoji stolp.
Na glavnem portalu je letnica 1647. Danes deluje notranjost cerkvene ladje nekoliko prazno,
kajti nekdaj so jo krasili oltarji tako imenovanega zlatega tipa, značilni za 17. stoletje. V
tistem času tudi stene niso bile tako suhoparno popleskane z naslikanimi kvadri. Kljub temu
pa je prostor ohranil plemenito resnost, k čemur največ prispeva raven lesen strop. Razdeljen
je na lesene kasete, ki jih je po dolžini 12 in po širini 7. Približno na sredi stropa je skupina
devetih kaset, na katerih so upodobljene naslednje svetnice: sv. Katharina, sv. Elena, sv.
33
Lucia, sv. Apolonia, sv. Rosalija, sv. Cecilija, sv. Ursula, sv. Margareta in sv. Barbara.
Svetnice so upodobljene s celimi postavami – imena so zapisana tako kot na stropu.
Cerkvena zavetnica je naslikana ležeča v skalni votlini, ob njej je letnica 1666, vse druge
svetnice pa so upodobljene stoje, pred pokrajino in s svojimi atributi. Vse so bogato oblečene
kot odlične dame.
Po obeh straneh srednje vrste je po ena kaseta s Soncem in Luno, zraven sta kaseti, ki imata v
vogalih po štiri operutničene angelske glavice. Tudi vogalne kasete so poudarjene; v njih so
operutničene angelske glave, vse druge kasete pa zapolnjuje cvetlični vzorec, ki se bohoti tako
v središčni manjši kaseti kakor tudi v trikotnih ogelnih poljih.
Na južni strani ob slavoloku je napis: JOHAN SOHAR MOLER IN VIDEM 1666. Na poljih
z upodobitvami svetnic je slikar sledil naravnim barvam, na poljih s cvetlično ornamentiko
prevladujejo bela, modra in rumena barva, slemenaste letve med kasetami so rdeče in zeleno
poslikane.
Polkrožni slavolok nas popelje v prezbiterij. Drugi napis nad slavolokom pove, da so strop že
leta 1840 obnovili. Leta 1896 je ljubljanski podobar Andrej Rovšek po načrtih prof. Celestina
Mise izdelal nov glavni oltar, po lastni zamisli pa še prižnico in stranska oltarja. Nova oprema
je psevdoromanska. Cerkev so obnovili ob njeni 200-letnici in ji tako dali pridih svojega časa.
Za obnovo je prispevala znana krška dobrotnica Josipina Hočevar, kar potrjuje plošča na južni
steni ladje.
Kontakt:
Pod Goro 6, 8271 Krško
T: 07/492 28 70
 Dvorana v parku, Krško
Nekdanja cerkev sv. Križa
V krškem parku stoji nekdanja pokopališka cerkev sv. Križa, v kateri je danes prireditveni
prostor in zato nosi ime Dvorana v parku. Na mestu, kjer stoji nekdanja cerkev sv. Križa, je
bilo mestno pokopališče in prav tu je stala cerkvica sv. Florijana. Toda zob časa jo je močno
načel, o čemer so pisale tedanje Dolenjske novice: »… zob časa jo je oglodal in od starosti
leze v zemljo. Bila je morebiti, vsaj njen sprednji del, presbiterij sezidana že v 13. stoletji…«
Cerkev sv. Križa so dogradili leta 1891 s finančno pomočjo krške dobrotnice Josipine
Hočevar, ki je s svojim prispevkom uredila tudi pokopališče, kjer je bil tedaj že pokopan njen
mož Martin Hočevar. Danes oba počivata v mavzoleju v istem parku, nedaleč od nekdanje
cerkve sv. Križa.
Celotno staro pokopališče je danes preurejeno v park, kajti pokopališče so 1. julija 1945
ukinili. Po drugi svetovni vojni je bilo v omenjeni cerkvi skladišče pohištva. Leta 2003 jo je
Občina Krško skupaj s parkom in nekdanjim vrtom kapucinskega samostana obnovila. Ker je
cerkev sedaj odposvečena, ima tudi bolj posvetno in nevtralno ime Dvorana v parku.
Neoklasicističen enoladijski prostor s polkrožnim prezbiterijem nudi odličen ambient za
različne prireditve.
Kontakt:
Po dogovoru z Občino Krško ter v času dogodkov
34
 Galerija Krško, cerkev Sv. Duh
Likovna galerija v nekdanji špitalski cerkvi
Je zadnja stavba na današnjem Valvasorjevem nabrežju. Vezana je na špital, ki so ga
ustanovili gospodje Rajhenburški, cerkev pa so mu oskrbeli meščani na mestu nekdanje
sedlarske delavnice in v njej sta bila oltarja sv. Duha in Zadnje večerje.
Zelo plemenita je fasada s svojimi višinskimi razmerji. V glavnem, spodnjem delu je
razčlenjena s štirimi močnimi polpilastri, katerih srednja oklepata pravokoten kamnit portal z
volutnimi zavihki pod vrhnjo gredo, nad to je veliko, zgoraj lahno usločeno okno. Onkraj
profiliranih kapitelov ustavi višinski vzgon močan venčni zidec, a nad njim se nadaljuje potek
pilastrov na arhitravnem vrinku, dokler kompozicije glavnega dela fasade ne zaključi golšasti
zidec; nizki del nad njim je že nekakšna atika, v sredini izpolnjena s plitvim lokom, ki
povezuje motiv osrednjih pilastrov.
Iz podolžne ladje se na obeh straneh izvijata polkrožni kapeli. Kvadratni prezbiterij zaključuje
lahno izbočena zadnja stena.
Zelo slikovita je notranjost, ki jo oblikujejo mehki prelivi ladje v stranski kapeli in v
prezbiterij. Gre za razgibano poznobaročno arhitekturo, ki kljub skoraj klasicistični členitvi
fasade deluje mehko. Po mnenju Naceta Šumija je v njej vpliv štajerske baročne arhitekture in
s tem v Maribor priseljenega arhitekta Johanna Fuchsa, Damjan Prelovšek pa v njej vidi kar
njegov osebni opus in jo primerja z dekanatsko cerkvijo v Wiesu. Ta je bila sezidana v letih
1774-1781 in na njej opazimo skoraj do pike enako, le v krasilnih podrobnostih malo
bogatejšo fasado.
Na portalu je letnica 1777 in grb ustanoviteljev grofov Turjaških, konkretno Riharda
Auersperga, starega očeta pesnika Anastazija Grüna, ki mu je bil France Prešeren na Dunaju
vzgojitelj. Slike za oltarje je ustvaril ljubljanski slikar Andrej Herrlein. Žal jih ni več v tem
ambientu. Slike se nahajajo v Posavskem muzeju v Brežicah.
Leta 1966, natančneje 25. 6., ko je bil tudi postavljen Valvasorjev spomenik, delo Vladimirja
Štovička, je bila prva razstava v obnovljeni cerkvi sv. Duha, v kateri je pričela delovati
Galerija Krško in je nekdanja cerkev dobila to ime.
Ko so v Krškem leta 1939 ustanovili »Muzejsko društvo za politična okraja Krško in
Brežice«, so snovali tudi lokalni muzej. Nameravali so ga postaviti v tej cerkvi. Istega leta je
ljubljanski škofijski ordinariat dovolil, da se cerkev razposveti in izroči Muzejskemu društvu.
Kontakt:
Mestni muzej Krško
Valvasorjevo nabrežje 4, 8270 Krško
T: 07/620 92 44
E: [email protected]
W: www.galerijakrsko.si
 Kapucinski samostan, Krško
Samostan s cerkvijo Brezmadežnega spočetja Device Marije
Kapucini so v Krško prišli v pomoč okoliškim, zlasti leskovškim (krškim), duhovnikom.
Krški magistrat je pisal vodstvu kapucinske province prošnjo, naj bi se redovniki naselili v
mestu. Vodstvo je prošnji ugodilo leta 1634 in leta 1640 so kapucini prišli v Krško. Mestni
magistrat je odobril gradnjo samostana, odkupil posest Janeza Radlekerja za 600 forintov in
jih 500 namenil za gradnjo, precej pa so prispevali tudi okoliški plemiči in meščani. Temeljni
kamen je 3. junija 1640 položil novomeški prošt Nikolaj Mrav. Po štirih letih je bila gradnja
končana. Cerkev je 11. septembra 1644 v čast Materi božji z dovoljenjem oglejskega patriarha
posvetil njegov namestnik, pičenski škof Anton Marenzi, do 1643 tukajšnji župnik.
35
Samostanski kompleks s cerkvijo sicer ne spada v umetnostne vrhove, je pa lepo vtkan v
urbanistično podobo in silhueto mesta. Arhitektura ustreza predpisom ubožne ga reda in ne
izkazuje zunanjega blišča. Nad mestne hiše se dviga le cerkveni zvonik. Leta 1718 je z
baročno prezidavo dobila cerkev sedanjo obliko. V cerkvi redovniki mašujejo in pridigajo za
meščane in druge. Glavni praznik je porcijunkula (2. avgust).
Ladja je podolžna, prezbiterij ravno zaključen, za njim je prizidan meniški kor. Ladjo prekriva
banjast obok s sosvodnicami, ki ga pokrivajo dekorativne in figuralne fresko slikarije
Oswalda Biertija iz leta 1912. Fresko poslikavo je s svojo strokovno ekipo v celoti restavriral
mag. um. Rado Zoubek med leti 1998—2000. Sliki v stranskih oltarjih Smrt sv. Jožefa in Sv.
Ana sta delo Ivana Gosarja iz leta 1892.
Samostan premore več oljnih slik nabožne tematike, ki so danes na ogled v posebni galeriji
nad knjižnico, vendar se je treba za ogled posebej dogovoriti. Med znanimi avtorji so
Potočnik, Herrlein, Zeit, dela pa pripisujejo tudi krogu Metzigerja, a avtorstvo ni potrjeno.
V samostanu je vsaj nekaj časa bival Mihael Kramer - p. Rogerij, poleg Janeza Svetokriškega
eden najbolj znanih kapucinskih pridigarjev, pomemben tudi kot pisatelj.
Samostan ima tudi dragoceno knjižnico, ki je v zgornjem nadstropju samostanske stavbe
oziroma nad prostori današnje, sodobno urejene Valvasorjeve knjižnice Krško. V baročni
samostanski knjižnici, ki ima častitljivo starost nad 300 let in je od leta 1988 v upravljanju
Valvasorjeve, je 1344 knjig. Večinoma so dobro ohranjene, z značilno kapucinsko oziroma
frančiškansko vezavo. Še vedno lahko vidimo leta 1695 narejen knjižni katalog oziroma
kodeks, ki sodi med najstarejše ohranjene kataloge na Slovenskem. Med redkimi slovenskimi
tiski je najbolj pomembnih vseh pet delov »Sacrum promptuarium« Janeza Svetokriškega ter
oba dela pridig očeta Rogerija, predstojnika samostana v letih 1711 do 1713. Najstarejša
ohranjena knjiga v knjižnici je Calepinov latinski slovar iz leta 1502, ki ima poleg
zgodovinske danes še povsem uporabno vrednost. Med več knjigami polihistorja in teologa
Janeza Ludvika Schönlebna je tudi najbolj znana Carniolia antiqua et nova iz leta 1681. Med
dragocenosti sodijo tudi stari tiski, ki so bili natisnjeni pred letom 1510 in tiski starejših
ljubljanskih tiskarjev, rokopisi in knjige z vodnim tiskom.
Kontakt:
Cesta krških žrtev 26, 8270 Krško
T: 07/492 17 80
Ogled kapucinske knjižnice:
Valvasorjeva knjižnica Krško
Cesta krških žrtev 26, 8270 Krško
T: 07/490 40 00
E: [email protected]
W: www.knjiznica-krsko.si
 Podružnice:
- Kapela sv. Jožefa
 Župnija Leskovec pri Krškem
 Cerkev Žalostne Matere božje, Leskovec
Župnijska cerkev
Cerkev, ki jo stroka uvršča med najbolj prepoznavne cerkve iz 16. stoletja pri nas, naj bi bila
prvič omenjena v listini iz leta 1074. Znano je, da je v Leskovcu stala prvotna cerkev že pred
letom 1200. Romanska stavba, bolj kapela, je bila posvečena Marijinemu vnebovzetju.
36
Imenovali so jo »Naša ljuba Gospa na jezeru«, ker je s pokopališča, ki je bilo okoli kapele,
odtekala voda.
Župnijska cerkev Žalostne Matere božje je prvič omenjena leta 1274 kot cerkev Marije na
Jezeru.
Ob njej je bila kostnica sv. Mihaela, od katere pa se ni nič več ohranilo.
Danes ima stavba ravno podolžno ladjo, v katero se poševno zajeda zvonik. Sprva je stal
prosto in je bil del utrdbenega kompleksa okoli cerkve. V notranjosti se prostor, ki ga
sestavljajo tri ladje, skozi rahlo zašiljen slavolok preliva v višji prezbiterij, torej v prostor, v
katerem se nahaja glavni oltar.
Tri ladje med seboj delijo štirje pari osmerokotnih stebrov z renesančnimi kapiteli in vsak je
drugačen, kar daje notranjosti cerkve zelo razgibano podobo. Stavba je verjetno nastala v 30.
letih 16. stoletja.
Mogočni oltar je povsem baročen, čeprav ga uvrščajo v pozne primerke »zlatega oltarja«.
Nastal je leta 1685 v delavnici ljubljanskega kiparja Avguština Ferfille. Iz istega časa sta tudi
stranska oltarja, od katerih je eden zdaj na Trški gori v cerkvi sv. Jožefa. Sedanja stranska
oltarja v ladji sta iz leta 1777. Sliko Marijino kronanje ter sv. Boštjan in Fabijan je naredil
Andrej Herlein, vendar so sliko sv. Fabijana leta 1936 zamenjali s podobo sv. Družina Slavka
Pengova.
Slika Rožnovenska Mati božja v prizidani baročni kapeli je delo Valentina Metzingerja. Ena
od posebnosti cerkve je kamnita prižnica severnorenesančnega tipa z aichelburškim grbom in
nemškim napisom, ki pravi, da naj človek v težavah zaupa samo Bogu in da samo vera nekaj
velja, kajti človeška modrost in bogastvo pri Bogu nimata cene in da revež le redko doseže
pravico. Prižnica ima obliko osmerokotnega keliha in stebrasto, s palmami okrašeno nogo.
Prva stranica na levi ima vklesane črke, ki jih je objavil že Valvasor. Nad njimi je grb, ob
njem pa črki M in D. Novejše objave Daše Pohar kažejo na to, da gre za kratici tamkajšnjega
župnika Martina Duelacherja in tudi grb naj bi bil njegov. V kapeli pod korom je gotski kip
Sočutne.
Vsa notranjost z arhitekturo in opremo deluje razgibano in bogato, toda hkrati umirjeno,
poduhovljeno. Cerkev je povezana z mnogimi legendami. Do danes se je ohranila tista, ki
pravi, da je treba samo uho prisloniti na tla, če želiš slišati šumenje vode v notranjosti zemlje.
Valvasor poroča, da so s stolpa prvotne cerkve z dvema streloma iz muškete zadeli dva Turka
ob savski strugi.
Žegnanje – patronicij obhajajo na praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta.
Kontakt:
Grebenčeva 1, 8273 Leskovec pri Krškem
T: 07/492 71 30
E: [email protected]
W: www.zupnija-leskovec.si
 Cerkev sv. Ane, Leskovec pri Krškem
Podružnična cerkev
Cerkev stoji na lahni vzpetini in je vidna že od daleč. Omenja jo Valvasor, posebej njena
oltarja sv. Ane in sv. Roka. Nastala naj bi v 17. stoletju, a je verjetno v 18. doživela tako
prenovo, da danes kaže povsem poznobaročni značaj, sicer na zelo poljudni ravni, kot
ugotavlja Cevc. Po severnem portalu sodeč se je to zgodilo v letih 1760-1770.
Pravokotna ladja ima raven lesen strop, ki je bil ometan. Na straneh se ladja odpira v dve
plitvejši kapeli, slavolok s potlačenim lokom pa jo deli od pravokotnega banjastega
prezbiterija, ki kaže značilnosti poznega 18. stoletja.
37
Na žalost je večina ometa s stropa odpadla. Pri tem sta bili uničeni dve freski. Tista nad
pevskim korom je predstavljala Marijino vnebovzetje in spodaj pet v nebo zročih apostolov,
druga pa Brezmadežno na zemeljski obli med sv. Ano in Joahimom. Krajevna tradicija ju je
kot mladostno delo pripisovala leskovške mu rojaku Janezu Wolfu, markantni umetniški
osebnosti srede in druge polovice 19. stoletja. Na steno je naslikano tudi ozadje glavnega
oltarja kot iluzionistična arhitektura iz tretje četrtine 18. stoletja. To dopolnjuje oljna slika sv.
Ane z Marijo v naročju in sv. Joahimom ob strani. Podoba je dobro, a delno preslikano
Metzingerjevo delo.
Oltar sv. Roka v desni kapeli je zlatega tipa z vitkimi in s trtno ornamentiko okrašenimi stebri
iz konca 17. ali začetka 18. stoletja.
Oltar v levi kapeli je posvečen »celovškemu trpečemu Kristusu«; sliko spremljata ob straneh
angela z orodji trpljenja. Na preprosti prižnici sta pritrjeni dve na platno naslikani podobi:
Kristus s križem, sedeč med štirimi evangelisti, in sv. Ana uči Marijo. Tudi ti sliki spominjata
na Wolfa, signatura M. T. 1870 pa ju označuje kot zgodnje delo Wolfovega učenca Tomca.
Cerkev je bila najhuje prizadeta med drugo svetovno vojno, ko so se v njej naselili nemški
vojaki in jo oskrunili ter marsikaj uničili. Žalosten spomin na tisti čas so orgle, ki še danes
niso uporabne. Toda ljudje radi romajo k njej, zavetnici mladih mater in vdov, predvsem pa
varuhinji družin. Med farani je zelo priljubljena kot romarska cerkev.
Žegnanje je na nedeljo po godu sv. Ane, običajno zadnjo nedeljo v juliju. V poletnih mesecih
so v cerkvi koncerti klasične glasbe – Anini glasbeni večeri.
Kontakt:
Grebenčeva 1, 8273 Leskovec pri Krškem
T: 07/492 71 30
E: [email protected]
W: www.zupnija-leskovec.si
 Cerkev sv. Štefana, Nemška vas
Podružnična cerkev
Na poti iz Leskovca proti Velikemu Trnu nas nekje na sredi poti z malega grička pozdravi
cerkvica sv. Štefana. Vzpetina je jugovzhodno od Nemške vasi. Ta kraj je bil poseljen že v
mlajši kameni dobi, na kar opozarjajo najdbe v bližnji Ajdovski jami. Zato lahko domnevamo,
da ima cerkev na sedanjem mestu že bogato tradicijo. Njena pravokotna osnova je iz
srednjega veka, ladja pa je bila pozneje barokizirana. Prezbiterij je ravno zaključen s
posnetimi robovi.
Ladja ima banjast obok, katerega oproge slonijo na pilastrih, banjasto obokan je tudi
prezbiterij.
Ponaša se s štirimi oltarji. Glavni oltar je iz druge polovice 18. stoletja in je posvečen sv.
Štefanu, diakonu in prvemu mučencu. Spremljata ga sv. Matija in sv. Marko.
Sv. Štefan je bil prvi mučenec, rojen okoli Kristusovega rojstva v Jeruzalemu, umrl pa je
okoli leta 40, ko ga je pobesnela množica kamenjala do smrti. Med tistimi, ki so odobravali
njegovo smrt, je bil tudi Savel, poznejši apostol Pavel. Sv. Štefan je zavetnik konjev,
konjarjev in kočijažev, zidarjev, krojačev, kamnosekov, tkalcev, tesarjev, sodarjev, kletarjev,
proti glavobolu, zastajanju kamnov, zbadanja, obsedenosti in za srečno zadnjo uro.
Stranska oltarja sta preprostejša. V levem je svetnik brez atributov ob sebi, v desnem pa zelo
lep kip sv. Lovrenca, prav tako diakona in mučenca.
Zanimiv je tudi rokokojski oltar sv. Frančiška Ksaverija v kapeli na levi strani.
Zvonik je prizidan k zahodni ladijski steni.
Od leta 2006 je v cerkvi tudi posoda za blagoslovljeno vodo, delo Vladimire Štoviček in
Andreja Čebularja.
38
Žegnanje je 26. decembra in tudi tu obujajo tradicijo blagoslova konj in soli.
Cerkev sv. Martin v Veliki vasi pa je primer skromne, v 19. stoletju predelane podeželske
cerkvene podružnice. Njeno jedro je srednjeveško.
Kontakt:
Grebenčeva 1, 8273 Leskovec pri Krškem
T: 07/492 71 30
E: [email protected]
W: www.zupnija-leskovec.si
 Podružnice:
- Cerkev sv. Janeza Krstnika na Drnovem
- Cerkev sv. Pavla na Gorici
- Cerkev sv. Miklavža Velikem Podlogu
- Cerkev sv. Martina v Veliki vasi
- Cerkev sv. Valentina na Straži
- Cerkev sv. Lucije na Senušah
- Cerkev sv. Urha na Vihrah
 Župnija Sveti Križ, Podbočje
 Cerkev sv. Križ, Podbočje
Župnijska cerkev
Župnija sv. Križ je obstajala že pred letom 1249, čeprav je tega leta prvič omenjena z
župnikom Tomažem od sv. Križa kot sopodpisnika listine za kostanjeviški samostan. Popis
župnij v ljubljanski nadškofiji omenja, da je bila tu župnija že leta 1135, cerkev pa je
omenjena, da je bila zgrajena okoli leta 1214. Leta 1689 Valvasor predstavlja župnijo sv.
Križa: »Župnija sv. Križa sodi pod samostan Kostanjevico, ki jo tudi upravlja. Sedaj je tu
župnik pater iz kostanjeviškega samostana. Farna cerkev je posvečena sv. Križu in ima štiri
oltarje.«
Cerkev je v času do leta 1907 doživljala številne spremembe. Leta 1905 je bila precej
poškodovana v potresu, zelo pa jo je prizadela tudi strela leta 1906, ki je udarila v zvonik. Inž.
Ivan Režek iz Krškega je ugotovil, da je zvonik v tako slabem stanju, da ga je treba podreti,
ker pa je bila tudi cerkev dotrajana, so se odločili, da bodo zgradili novo. Stara cerkev je bila
dolga 18 in široka 8 metrov. Podrli so jo maja 1907 in takoj začeli graditi novo po načrtih inž.
Kirschlegerja, ki jih je sicer naredil za cerkev Cerkljah, a tam se jim je zdelo, da bo prevelika.
Dogradili so jo leta 1908 in istega leta tudi blagoslovili.
Cerkev je zgrajena v novogotskem in novobaročnem slogu, je pa veličastna zaradi svoje
velikosti, ki ga lepo ilustrira podatek, da je v celotni stavbi vgrajeno preko 7 milijonov opek,
osrednja kupola pa je železobetonska. – menda prva te vrste.
Oltarji in kipi so delo tirolske šole. Glavni oltar je prenesen iz ženske bolnišnice v Ljubljani
po drugi svetovni vojni. Novi oltar je leta 1960 posvetil ljubljanski nadškof dr. Anton Vovk.
V prezbiteriju, ki so ga prenovili 1989, so vitraži Staneta Kregarja, na moški strani pa so
vitraži akademskega slikarja Gorazda Satlerja iz Ljubljane.
Cerkev sv. Križa deluje mogočno in s svojo držo obvladuje ves prostor, hiše so okrog nje
kakor otroci ob materinem krilu. Na starodavno preteklost opozarja pred cerkvijo kip
romanskega leva. Ko vstopimo v cerkev, nas objame veličasten mir preteklosti in
vznemirjajoča skrivnost mnogih sporočil, ki so bolj ali manj vidna v njeni notranji opremi.
39
Vse pa priča o veliki skrbi domačinov, da bi njihov božji hram bil lepo ohranjen in vzdrževan,
saj simbolizira vse rodove, ki so doslej delili njegovo usodo in usodo njegovih prednikov.
Na Gradcu je še cerkev sv. Miklavža, objekt z romanskimi prvinami, gotski portal pa ga po
nastanku uvršča verjetno v 14. stoletje.
Na Frlugi pa cerkev sv. Katarine, ki je z romanskimi prvinami in fragmenti baročne slikarije
pod notranjim ometom zgrajena stavba, ob kateri stoji mogočna stara lipa.
Kontakt:
Podbočje 69, 8312 Podbočje
T: 07/497 81 08
 Podružnice:
- Cerkev sv. Petra in Pavla v Velikem Mraševem
- Cerkev sv. Katarine na Frlugi
- Cerkev sv. Miklavža na Gradcu
- Kapela Lurške Matere Božje v Malem Mraševem
 Župnija Raka
 Cerkev sv. Lovrenca na Raki
Župnijska cerkev
Raka je slikovito naselje, v okolici poseljeno že v prazgodovini in nato v rimski dobi, o čemer
pričajo staro gradišče in rimski grobovi. Danes stoji sredi značilno oblikovanega trga
mogočna župnijska cerkev sv. Lovrenca iz leta 1803, kar mogočna stavba v primerjavi z
ostalimi, ki jo obdajajo. V srednjem veku je imela tu gotsko istoimensko prednico. Župnija
Raka je bila ustanovljena že leta 1363. Ko so staro cerkev podrli, so leta 1770 začeli graditi
novo mogočno stavbo, ki je bila posvečena leta 1804. Sv. Lovrenc, diakon, je bil rojen okoli
leta 230 v Španiji, umrl pa je v Rimu 10. avgusta 258. Lovrenc je prvi »jesenski svetnik«, pri
ljudeh zelo priljubljen. Njegov god je 10. avgusta in ljudje se mu priporočajo za mnoge
težave.
Cerkev je začel zidati ljubljanski stavbenik Lovrenc Prager, delo pa je nadaljeval njegov sin
Ignac, ki je v klasicističnem duhu poznega 18. stoletja poenostavil nekatere detajle kot so
fasadni stebri in zaključek prezbiterija. Cerkev so zidali več kot trideset let, vmes je leta 1899
doživela še požar. Zvonika so dokončali okrog leta 1825, zaradi pomanjkanja denarja pa so
cerkev opremili šele v drugi polovici 19. stoletja.
Veliki oltar je leta 1867 izdelal M. Tomc, slika v atiki pa je delo Janeza Wolfa, ki je leta 1870
naslikal še križev pot in leta 1883 zasnoval ter s slikama opremil stranske oltarje Marije
Kraljice, Ecce homo., sv. Ane in sv. Antona Puščavnika. Ob poznobaročni prižnici velja
omeniti kakovostno orgelsko omaro, ki so jo prenesli iz samostanske cerkve cistercijanov v
Kostanjevici na Krki. Orgle je leta 1742 izdelal orglarski mojster Janeček iz Celja. Zasnovane
so podobno kot tiste v ljubljanski stolnici in so imele 18 registrov. Orgle so na Rako prišle z
nakupom leta 1828. Strpali so jih na majhen kor, kjer jih je videl tudi Anton Martin Slomšek
na svojem drugem počitniškem potovanju leta 1837. Te orgle so služile do leta 1910, ko je
podjetje bratov Mayer na Predarlskem naredilo nove, pnevmatične orgle s 1000 piščalmi.
Postavili so jih v staro omaro. Imajo 22 registrov, dva manuala in pedal. Svojemu namenu so
služile do leta 2000. ko jih je – najbrž te stare kostanjeviške - popolnoma obnovil orglarski
mojster Marjan Bukovšek z Golega Brda pri Medvodah. Delo je končal novembra 2007,
blagoslovljene pa so bile 3. februarja 2008. Orgelsko omaro je obnovil Aleš Vene s Štrita pri
Bučki. Na Rako je med počitnicami kot dijak in študent zahajal pisatelj Ivan Tavčar k
40
svojemu stricu župniku Antonu Tavčarju, ki je tukaj tudi pokopan. Ivan Tavčar je na Raki
napisal povest Otok in struga.
Tudi cerkev sv. Lenarta (Ravno) je s svojo postavitvijo na gričku južno od avtomobilske
ceste Ljubljana - Zagreb pomemben krajinski spomenik. V stranskem oltarju je iz 17. stoletja
slika »Križev pot« in leta 1803, ki jo je podpisal Klemen Pinxit. Glavni oltar, delo Jakoba
Groma je iz leta 1888. Zunaj naselja Koritnica stoji cerkev sv. Petra. Glavni oltar je iz leta
1660, zunanja fasada pa je barokizirana.
Kontakt:
Raka 43, 8274 Raka
T: 07/497 5 303
 Podružnice:
- Cerkev sv. Lenarta v Gornjem Ravnem
- Cerkev sv. Petra v Koritnici
- Cerkev sv. Neže na Vrhu
- Cerkev sv. Marjete v Podulcah
 Župnija Sveti Duh, Veliki Trn
 Cerkev Sv. Duha, Veliki Trn
Župnijska cerkev
Cerkev Sv. Duha na Velikem Trnu je na izjemni legi in stoji na mestu svoje starejše prednice
iz 15. stoletja. Bila je zgrajena kot podružnična cerkev pražupnije Leskovec in je posvečena
Svetemu Duhu. Župnija je tu od leta 1793. Cerkev je na najvišji legi v kraju, in sicer na višini
470 m nad morjem, kjer je stičišče štirih vasi: Ardro, Apnenik, Veliki in Mali Trn.
Od nje sega pogled daleč naokoli po valoviti Dolenjski in na drugo stran, vse do Julijcev.
Letnica 1885 nad portalom nam pove, da je bila tedaj cerkev deležna temeljite predelave in
obnove. Njena psevdogotska ladja je značilna tovrstna arhitektura srede 19. stoletja.
V notranjosti je brez poslikav. Ima štiri oltarje, dva daritvena in dva stranska. V glavnem
oltarju je umetniško vredna podoba »Prihod sv. Duha« iz leta 1906, delo Frana Klemenčiča.
Levi stranski oltar je posvečen sv. Antonu Padovanskemu, desni pa Lurški Materi božji.
Križev pot, ki je razporejen po stenah ladje, je tudi delo Frana Klemenčiča, nastal pa je leta
1907.
V cerkvi so bila nekdaj le pa vitražna okna, a jih je neurje uničilo in so sedaj zastekljena z
rumenkastim steklom. Tudi prižnice ni več, ki je stala na levi strani ladje.
Na zunanji južni steni ladje je spominska plošča tamkajšnjemu kaplanu Antonu Žaklju
Rodoljubu Ledinskemu, pesniku in zapisovalcu ljudskih balad in romanc, ki je umrl v
Velikem Trnu 26. 4. 1868.
Glavni shodi so na Binkošti.
Kontakt:
Veliki Trn 2, 8270 Krško
T: 07/818 93 73
 Podružnice:
- Cerkev sv. Andreja v Dalcah
- Cerkev sv. Primoža in Felicijana v Gornji Lepi vasi
- Cerkev sv. Vida v Ravneh
41
6. POMEMBNEJŠE OSEBNOSTI
 Ambrož – Matija Gubec (1538-1573)
V letih 1572-1573 je bil skupaj z Ilijo Gregoričem vodja slovensko-hrvaškega kmečkega
upora, ki ga je sprožilo kruto ravnanje plemiča Ferenca Tahyja. V bitki pri Stubičkih Toplicah
na Hrvaškem so ga zajeli in privedli v Zagreb, ker so ga javno mučili, mu nadeli vročo
železno krono in na koncu razčetverili.
Čeprav je bil Gubec poražen, je postal slovensko-hrvaški ljudski junak, ki se ga spominjamo v
različnih umetniških delih. Njegov kip je postavljen na osrednjem, po njem poimenovanem,
trgu Vidma.
 Adam Bohorič (1520-1598)
Slovenski protestantski pisec in šolnik se je rodil leta 1520 v okolici Brestanice. Mladost je
domnevno preživel v Krškem. Na artistični fakulteti dunajske univerze je pridobil naziv
bakalaver (najnižja stopnja akademske izobrazbe) in nadaljeval šolanje v Witternbergu. Bil je
humanistično in glasbeno izobražen, tu pa je verjetno prišel tudi v stik z Luthrovimi idejami
in protestantskim naukom.
V letih 1551-1563 je v lastni hiši v Krškem vodil latinsko šolo. Med njegovimi učenci je bil
tudi Krčan Jurij Dalmatin. Leta 1581 je sodeloval v komisiji za revizijo Biblije, leta 1583 pa
je pomagal Dalmatinu pri tisku Biblije v Wittenbergu. Ob Dalmatinovem prevodu Biblije z
letnico izida 1584, je tudi Bohorič izdal knjigo, slovensko slovnico z naslovom Arcticae
horulea succisivae.
 Jurij Dalmatin (1547-1589)
Rojen v Krškem, kjer je preživel tudi mladost, se je šolal v »Bohoričevi šoli«. Hiša je sedaj
del Mestnega muzeja Krško. Bohorič je zaznal Dalmatinovo željo po znanju in mu skupaj s
Primožem Trubarjem omogočil nadaljevanje šolanja v Nemčiji, kjer je Jurij Dalmatin
magistriral in začel iskati službo. Leta 1572 so ga kranjski deželni stanovi povabili v
Ljubljano za pridigarja.
Leta 1580 je postal član cerkvenega sveta in uradni vizitator. Ves čas pa je skrbno opravljal
svoje življenjsko delo – pripravljal prevod Biblije v slovenski jezik. Napori in sanj o izdaji
prevoda so se končno začele uresničevati 22. aprila 1583, ko je Dalmatin s sodelavci odšel na
pot v Nemčijo. Še isto leto je bila Biblija z letnico 1584 natisnjena v Wittenbergu v 1.500
izvodih, 50 na boljšem papirju.
 Janez Vajkard Valvasor (1641-1693)
Rodil se je leta 1641 v Ljubljani. Svoje plodno in zanimivo življenje je zaključil jeseni 1693 v
Krškem. Znanje in izkušnje je nabiral na potovanjih po tujini (Evropi in Severni Afriki) in v
vojaških službah. Leta 1687 je na Bogenšperku ustanovil lastno grafično podjetje, prvo na
Slovenskem. Za člana angleške kraljeve družbe so ga sprejeli po njegovi raziskavi svetovnega
fenomena presihajočega Cerkniškega jezera. Leta 1689 pa je izšla Slava vojvodine Kranjske,
izjemno in obsežno delo, kjer je zbral vse, kar je bilo mogoče, o velikem delu današnje
Slovenije.
Žal pa je bil manj uspešen gospodar in je moral zaradi prevelikih izdatkov prodati večino
svojega premoženja. Ko so se leta 1693 Valvasorjevi naselili v leto prej kupljeno hišo v
Krškem, so s sabo pripeljali tudi številne predmete iz gradu Bogenšperk.
Leta 1894 so Krčani izbrali hišo številka 85 za Valvasorjev zadnji dom, z novimi raziskavami
leta 2006 in objavo leta 2008 pa je bilo potrjeno, da je prava Valvasorjeva krška hiša južni del
hiše, ki je poimenovana po Janezu Mencingerju. V Krškem sta tako znani dve Valvasorjevi
42
hiši, obe pa sta v javni lasti in dostopni. V prvi, poimenovani po njem, deluje Mestni muzej
Krško, v drugi Fakulteta za energetiko, del hiše pa je tudi del Mestnega muzeja Krško.
 Dragotin Ferdinand Ripšl (1820-1887)
Videmski župnik, se je zelo zgodaj začel ukvarjati s kmetijstvom, predvsem s sadjarstvom. V
času službovanja v Loki pri Zidanem Mostu je spisal knjižico Kratki nauki za sadjarstvo, ki je
prvič izšla leta 1867 na Dunaju. Posavje je bilo za sadjarstvo zelo ugodno, česar se je
Dragotin Ripšl dobro zavedal in je bil zlasti na tem področju zelo aktiven. Manj znana ali
skoraj neznana so Ripšlova jabolka, ki so jih imenovali »tafeljček«.
Bil je pisatelj in kronist, med drugim je napisal obsežno Videmsko kroniko, predvsem pa je
bil pesnik lahkotnih »vsakdanjih« pesnim, kakršne je tudi zbiral. Nekaj pesmi je v
sodelovanju z »domorodci iz Šentjurja«, brati Ipavci – Antonom, Benjaminom in Gustavom –
leta 1859 objavil v pesmarici, ki nosi naslov Pesmarica za krtek čas ino ne iščejo nobene
večne slave. V njej je objavil tudi danes slavno pesem Majolka.
 Martin Hočevar (1810-1886)
Podjetnik, mecen in donator, seje zapisal v krško zgodovino z izgradnjo meščanske šole v
Krškem. Podaril jo je krškemu šolskemu okraju. Med drugim je kupil tudi hišo številka 85 v
Krškem in jo mestu podaril za hiralnico, let 1894 pa so jo razglasili za Valvasorjev zadnji
dom. Po smrti Martina Hočevarja je žena Josipina zgradila tudi mavzolej, v katerem sta
zakonca pokopana. Trg med župnijsko cerkvijo sv. Janeza Evangelista in šolo se še danes
imenuje po njem – Hočevarjev trg.
 Josipina Hočevar (1824-1911)
Danes je znana predvsem kot donatorka in mecenka, zlasti na področju šolstva.
Financirala je študij kiparja Ivana Zajca in slikarja Frana Klemenčiča. Z možem sta ustanovila
16 različnih štipendijskih skladov. Med donacijami Cerkvi je treba omeniti npr. 20.000
forintov za ustanovitev Župnije Krško. Številne donacije so bile namenjene tudi rodni
Radovljici, kjer je leta 1906 omogočila izgradnjo vodovoda. V Krškem je poskrbele za več
novogradenj, med drugim za novo pokopališko cerkev sv. Križa v Krškem (danes Dvorana v
parku).
 Ivan Lapajne (1849-1931)
Prvi učitelj in ravnatelj meščanske šole v Krškem, je bil med prvimi pisci slovenskih
učbenikov, bil pa je udi med pobudniki in ustanovitelji prvega slovenskega pedagoškega
društva, ki je bilo ustanovljeno prav v krškem leta 1886. Ustanavljal je posojilnice, pisal in
izdajal knjige ter skrbel za napredek šolstva in poučevanje v slovenskem jeziku. Poleg knjige
Krško in Krčani (izdane leta 1894), ki je med najbolj znanimi knjigami o Krškem, je za
področje in potrebe domoznanstva spisal knjigo Opis krškega okrajnega glavarstva (1884).
 Jernej Pečnik (1838-1914)
Sicer dacar, se uvršča med najbolj znane slovenske ljubiteljske arheologe 19. stoletja. Bližina
Drnovega, že stoletja znanega rimskega najdišča, mu je nudila možnost sodelovanja z muzeji
na Dunaju in Kranjskem deželnim muzejem v Ljubljani, a tudi zaslužka, saj so bili muzeji
pripravljeni arheološke najdbe plačati. Sodeloval je z dunajsko Centralno komisijo za
varovanje spomenikov. Potoval je po Dolenjski in odkrival neznana najdišča. Med njimi tudi
Ajdovsko jamo pri Nemški vasi in Libno.
43
Leta 1904 je v Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko objavil članek Prazgodovinska
najdišča na Kranjskem, kar je bilo do začetka druge svetovne vojne najboljši seznam
arheoloških najdišč na območju.
 Janez Mencinger (1838-1912)
Pisatelj in pravnik, bil je med ustanovitelji slovenske čitalnice v Sevnici. V Krškem je po
mnenju literarnih zgodovinarjev napisal najboljši deli: utopični roman Abadon s podnaslovom
Bajka za starce in potopisni esej Moja hoja na Triglav. Domnevno je okoli leta 1908 pisal
Meniške spomine, ki so nedokončani. Posvečeni so Krškemu, Trški gori in meniškim
vinogradom. Janez Mencinger je pokopan v mestnem Gaju zaslužnih občank in občanov.
 Gabriel Giraud (1836-1899)
Ustanovitelj trapistovskega samostana Marije rešiteljice v Rajhenburgu je bil trapist Gabriel
Giraud, po rodu Francoz. Kot sin bogatega tovarnarja svile je po vrnitvi iz francosko-nemške
vojen 1871 vstopil v samostan Notre-Dame des Dombes in postal brat Gabriel. Red trapistov
je izšel iz reformirane veje cistercijancev. Leta 1880 je bil samostan razpuščen in bogati brat
Gabriel je kupil novo bivališče. Marca 1881 je kupil grad Rajhenburg z obsežnimi posestvi v
okolici in omogočil gradnjo vseh objektov, ki so jih zgradili trapisti. Gabriel Giraud je
pokopan v Franciji, njegovo srce pa je ostalo na gradu, shranjeno v zlati urni, ki je bila nato
izgubljena med drugo svetovno vojno.
 Anton Aleksander Auersperg (1806-1876)
Grof, v literarni zgodovini bolj znan kot Anastazij Grün in kot prijatelj Franceta Prešerna, je
prevzel grad Šrajbarski turn leta 1831. Grad je bil v lasti Auerspergov.
Prešeren je imel velik vpliv na razvoj pesnika Anastazija Grüna, saje je le-ta zbiral slovenske
ljudske pesmi in jih prepesnil v nemški jezik. Izšle so leta 1850 v Leipzigu. Politično pa so se
Slovenci in grof kmalu razšla. Njegovo politično delovanje, med katerim je izpostavljeno
nasprotovanje uvajanju slovenščine v šole, mu je prineslo slab sloves. Nove raziskave in
objave pa ga kažejo kot sposobnega politika in gospodarstvenika, ki je ljubil domovino
Kranjsko, za svoji pa je imel obe kulturi, nemško in slovensko. Med drugim je svojo bogato
knjižnico iz Šrajbarskega turna podaril Narodnemu muzeju v Ljubljani.
Anastazij Grün je pokopan v družinski grobnici na Šrajbarskem turnu, skupaj z ženo Marijo,
roj. Attems, ki je bila znana kot odlična slikarka cvetličnih tihožitij.
 Mihajlo Rostohar (1879-1966)
Ni znan le kot eden najpomembnejših slovenskih psihologov in glavni pobudnik za
ustanovitev Univerze v Ljubljani, pač pa tudi kot prvi Slovenec, ki je znanstveno razčlenjeval
slovensko in jugoslovansko vprašanje ter polemiziral s preporodovci, novoilirci in panslavisti.
V letih 1912-1914 je v Krškem in Pragi urejal in izdajal glasilo Napredna misel.
Drugo svetovno vojno je med letoma 1941 in 1945 preživel na Goleku v Krškem. Njegovo
delo na področju psihologije je obsežno tako na raziskovalnem kot publicističnem področju,
je začetnik empirične psihologije in drugih psiholoških smeri. V Krškem je po nem
poimenovana osnova šola s prilagojenim programom.
 Alfonz Paulin (1853-1941)
Botanik Alfonz Paulin je bil sina oskrbnika gradu Šrajbarski turn in je svoje življenj posvetil
proučevanju botanike. Leta 1886 ga je Kranjska deželna vlada imenovala za predstojnika
Botaničnega vrta v Ljubljani, ki ga je vodil do upokojitve leta 1931. V letih 1921-1925 je
predaval na Univerzi v Ljubljani botanično sistematiko. Njegovo raziskovalno, znanstveno in
44
pedagoško delo je zaznamovalo razvoj slovenske in svetovne botanike. Odkril je več kot 200
novih neznanih rastlinskih vrst in tipov, številne od teh so poimenovali s Paulinovim imenom
ali z označbo avtorja, npr. Centaurea alpigena Paulin, Alchemilla Paulin idr.
 Vladimir Štoviček (1896-1989)
Otrok čeških priseljencev v Boštanju pri Sevnici, je bil najbolj prepoznaven slovenski
medaljer 20. stoletja. Umetnik je živel in ustvarjal do konca življenja v Leskovcu pri Krškem,
na gradu Šrajbarski turn, kjer je imel atelje. Na praški likovni akademiji se je specializiral za
medaljerstvo. Izpopolnjeval se je tudi v Parizu, kjer je bil na skupinski razstavi v Salon
Interneational de la medaille častno odlikovan. Upodobil je številne sooblikovalce javnega
življenja in osebe iz zasebnega življenja. Portreti odražajo kiparjev izreden dar opazovanja in
prefinjeno občutenje portretiranca. Njegove podobe razkrivajo mojstrstvo oblikovanja v
plitvem reliefu, ki pomeni enega najpomembnejših opusov na Slovenskem. Leta 1976 je
Vladimir Štoviček vsa dela iz zasebne zbirke, vključno z ateljejem, podaril Občini Krško,
zbirka pa je zdaj na ogled v Mestnem muzeju Krško.
 Jože – Josip Kaplan (1910-1996)
Bil je izjemen Krčan, skladatelj, zborovodja in glasbeni pedagog, najstarejši brat treh
Kaplanovih fantov, ubitih 30. julija 1941. Pri petih letih je začel igrati citre, pri šestih pa
violino. Glasbeno je delal in ustvarjal največ na Hrvaškem, zlasti na Reki. Ustvaril je veliko
del za simfonični, harmonikarski in tamburaški orkester, za komorne sestave in solistična
glasbila ter napisal več kot 300 zborovskih skladb.
 Gitica Jakopin (1928-1996)
Pisateljica in pesnica, je znana predvsem kot prevajalka, rojena pa je bila v trgovski družini
Vahčičevih v Leskovcu. Osnovno šolo je obiskovala v Leskovcu, klasično gimnazijo v
Ljubljani, leta 1941 pa je bila izgnana v Nemčijo. Od leta 1949 do 1956 je živela v Leskovcu
in začela prevajati iz francoščine. Njeno lastno književno delo je bilo razpeto med prozo in
poezijo. Znani so njeni romani Žarometi, Devet fantov in eno dekle, Veronika.
45
7. TURISTIČNE INSTITUCIJE
Center za podjetništvo in turizem Krško
Turistično informacijska pisarna Krško
8. TURISTIČNE AGENCIJE
46
9. TURISTIČNI VODNIKI V OBČINI KRŠKO
47
10.DRUŠTVA
10.1 Turistična društva
10.2 Kulturna društva
10.3 Planinska društva
10.4 Društva vinogradnikov
48
10.5 Aktiv kmečkih žena
11.NOČITVENE KAPACITETE
12.POSTAJALIŠČA ZA AVTODOME
49
13.PONUDBA KULINARIKE IN VINA
13.1 Kavarna, bar, pub, slaščičarna
 Kavarna Bernhard – kavarna s konceptom
Cesta krških žrtev 2, 8270 Krško
T: 040/825 212
E: [email protected]
 Kavarna Grad Rajhenburg
Cesta izgnancev 3, 8280 Brestanica
T: 07/620 49 12
E: [email protected]
 Kavarna Valvasorjeva kavica
Ponudba: sendviči, kruh
Valvasorjevo nabrežje 4, 8270 Krško
T: 031/677 147
 Kavarna Valvazor Krško
Ponudba: sendviči, peciva
Cesta krških žrtev 50, 8270 Krško
T: 051/650 635
E: [email protected]
 Bar Caffe Dioniz
Cesta 4. julija 84a, 8270 Krško
T: 041/704 268
E: [email protected]
 Bar Cappucciner
Cesta krških žrtev 69, 8270 Krško
T: 041/792 379
 Bar Cekin
Cesta krških žrtev 132, 8270 Krško
T: 07/490 34 70, 041/697 839
E: [email protected]
 Bar Center cafe
Cesta krških žrtev 141, 8270 Krško
T: 07/488 04 04
 Bar Debeluh cafe
Mladinskih delovnih brigad 2, 8273 Leskovec pri Krškem
T: 041/634 830
50
E: [email protected]
W: www.debeluh.si
 Disshi bar
Cesta krških žrtev 135c, 8270 Krško
T: 051/323 321
E: [email protected]
 Bar Lokal
Cesta 4. julija 71, 8270 Krško
T: 041/683 638
E: [email protected]
W: www.lokal-krsko.si
 Pub Karizma Videm
Cesta 4. Julija 46, 8270 Krško
T: 051/648 476, 041/798 958
E: [email protected]
W: www.karizma-on.net
 Bar Klub MC Krško
Cesta krških žrtev 105, 8270 Krško
T: 041/656 112
E: [email protected]
 Bar Nektar
Trg borcev 4, 8273 Leskovec pri Krškem
T: 07/492 00 98, 041/727 564
 Bar Point
Cesta krških žrtev 134d, 8270 Krško
T: 041/541 803
E: [email protected]
 Bar Safir
Ulica 11. novembra 49, 8273 Leskovec pri Krškem
T: 07/492 22 60, 041/606 834
 Bar Štiblc
Cesta 4. julija 47, 8270 Krško
T: 041/372 485
E: [email protected]
 Bar Teniški klub Krško
Cesta krških žrtev 130b, 8270 Krško
T: 07/492 71 76
E: [email protected]
W: www.teniski-klub-krsko.si
51
 Time out caffe Krško
Ulica 11. novembra 54, 8273 Leskovec pri Krškem
T: 041/590 381
E: [email protected]
W: www.time-out.si
 Bar Viva
Cesta krških žrtev 131a, 8270 Krško
T: 041/624 940
 Bar Whisky
Sremiška cesta 3, 8270 Krško
T: 041/757 463
E: [email protected]
 Cafe bar Gurkfeld
Tovarniška 6, 8270 Krško
T: 040/861 651
E: [email protected]
 €ny time pub
Mladinskih delovnih brigad 1, 8273 Leskovec
T: 041/795 771
 M Pub
Ulica 11. novembra 3, 8273 Leskovec pri Krškem
T: 041/269 273
 Pub Stadion cafe
Cesta krških žrtev 130, 8270 Krško
T: 031/645 295, 05/993 08 54
E: [email protected]
 Vanilija Caffe
Hočevarjev trg 8, 8270 Krško
T: 070/857 110
 Slaščičarna Jagoda Krško
Cesta krških žrtev 15a, 8270 Krško
T: 041/795 764
 Slaščičarna Jagoda Videm
Cesta 4. julija 44, 8270 Krško
T: 041/795 764
52
13.2 Okrepčevalnice
 Okrepčevalnica Arh
Ulica 11. novembra 16, 8273 Leskovec pri Krškem
T: 07/492 08 97
 Okrepčevalnica Grill Veso
Cesta krških žrtev 130, 8270 Krško
T: 041/832 616
 Okrepčevalnica Gril na Vidmu
Erjavčeva 2, 8270 Krško
T: 070/542 172
 Okrepčevalnica Koča na Bohorju
Dobrova 59, 8281 Senovo
T: 041/662 193
 Okrepčevalnica Majolka
Žadovinek 38, 8273 Leskovec pri Krškem
T: 07/492 54 34, 051/266 271
E: [email protected]
 Okrepčevalnica Resa
Sremiška cesta 9, 8270 Krško
T: 07/490 50 92, 041/679 189
E: [email protected]
 Okrepčevalnica Saša
Cesta krških žrtev 17, 8270 Krško
T: 07/492 15 52
13.3 Pizzerije
 Pizzeria Fontana
Gostinska ponudba: pizze, ribje jedi in morski sadeži
Dalmatinova ulica 2, 8270 Krško
T: 07/492 22 00, 041/944 933, 040/145 185
E: [email protected]
W: www.dostavahrane.com
 Stara krška pizzerija
Gostinska ponudba: pizze,
Cesta krških žrtev 59, 8270 Krško
T: 07/490 58 50
53
 Okrepčevalnica in pizzerija Antoni club
Gostinska ponudba: pizze, vegetarijanske jedi, jedi na žaru
Trg borcev 6, 8273 Leskovec pri Krškem
T: 040/648 076
13.4 Gostilne in gostišča
 Gostilna Gadova peč
Gostinska ponudba: sladkovodna riba, vegetarijanske jedi, ribje jedi in morski sadeži, domače
slovenske jedi
Podbočje 11, 8312 Podbočje
T: 07/497 73 73, 051/209 155
 Gostilna Medvedji brlog
Zasavska cesta 12, 8280 Brestanica
 Gostilna Murko
Gostinska ponudba: domače slovenske jedi
Cesta krških žrtev 16, 8270 Krško
T: 07/492 12 51
 Gostilna Pečnik
Gostinska ponudba: pizze, mednarodna kuhinja, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, ribje
jedi in morski sadeži, jedi na žaru
Gunte 8, 8270 Krško
T: 07/497 15 62
 Gostilna Pri Dularju
Gostinska ponudba: domače slovenske jedi, degustacija vina
Kostanjek 20, 8272 Zdole
T: 041/606 728, 031/589 816
E: [email protected]
W: www.gostisce-dular.com
 Gostilna Ribnik
Gostinska ponudba: sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, domače slovenske jedi, ribje jedi in
morski sadeži, jedi na žaru
Raztez 1a, 8280 Brestanica
T: 07/497 14 45, 041/606 728, 031/589 816
E: [email protected]
W: www.gostisce-dular.com
 Gostišče Allegro
Gostinska ponudba: pizze, jedi iz divjačine, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, domače
slovenske jedi
Cesta prvih borcev 47, 8280 Brestanica
54
T: 07/497 05 00, 031/538 435
E: [email protected], [email protected]
 Gostišče Pohle
Gostinska ponudba: pizze, jedi iz divjačine, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, domače
slovenske jedi
Cesta na Ribnik 3, 8280 Brestanica
T: 07/497 11 12, 041/683 302
E: [email protected]
 Gostišče Senica
Gostinska ponudba: pizze, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, ribje jedi in morski sadeži,
jedi na žaru, mehiška kuhinja
Titova cesta 89, 8281 Senovo
T: 07/497 17 10, 041/682 885
E: [email protected]
W: www.gostilna-senica.si
 Gostilna Tratnik
Gostinska ponudba: domače slovenske jedi
Raka 46, 8274 Raka
T: 041/617 901
 Oštarija Margareta
Gostinska ponudba: pizze, jedi na žaru, mehiška kuhinja, italijanska kuhinja
Cesta 4. julija 22, 8270 Krško
T: 07/490 50 50, 031/335 050
E: [email protected]
W: www.ostarija-margareta.si
 Pivnica Apolon
Gostinska ponudba: pizze, vegetarijanske jedi, ribje jedi in morski sadeži, domače slovenske
jedi, jedi na žaru, catering
Dalmatinova ulica 3, 8270 Krško
T: 07/490 23 60
E: [email protected]
W: www.pivnicaapolon.com
 Bistro Štirica
Gostinska ponudba: vegetarijanske jedi, ribje jedi in morski sadeži, domače slovenske jedi,
jedi na žaru
Cesta krških žrtev 132a, 8270 Krško
T: 07/488 06 64, 07/391 77 38
E: [email protected]
55
13.5 Restavracije
 Restavracija Adrenalina
Gostinska ponudba: klasične kot tudi nevsakdanje jedi, testenine, slastne pice, menije z več
hodi za posebne priložnosti
Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško
T: 08/161 14 19, 051/309 809, 041/379 333
E: [email protected]
W: http://restavracija.raceland.si/
 Restavracija City
Gostinska ponudba: pizze, mednarodna kuhinja, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, ribje
jedi in morski sadeži, mehiška kuhinja, domače slovenske jedi, jedi na žaru
Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško
T: 07/492 21 10, 031/777 738
E: [email protected]
W: www.city-hotel.si
 Restavracija Gastromiks
Gostinska ponudba: hladno/topli bife, po dogovoru
Sremiška cesta 13, 8270 Krško
T: 07/492 17 86, 031/391 936
E: [email protected]
W: www.gastromiks.com
 Restavracija Oštarija Gurman
Gostinska ponudba: steak, ramsteak, domače testenine, lazanje, pizze, sladice
Ulica 11. novembra 41, 8273 Leskovec pri Krškem
T: 07/492 19 91, 031/764 288
E: [email protected]
 Restavracija Pacific
Gostinska ponudba: pizze, mednarodna kuhinja, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, ribje
jedi in morski sadeži, domače slovenske jedi, jedi na žaru
Mladinskih delovnih brigad 1, 8273 Leskovec pri Krškem
T: 07/488 03 13
W: www.city-hotel.si
 Restavracija Polna Šefla
Gostinska ponudba: vegetarijanske jedi, ribje jedi in morski sadeži, jedi na žaru
Cesta 4. julija 44, 8270 Krško
T: 041/306 302
 Restavracija Silvester
Gostinska ponudba: domače slovenske jedi, vegetarijanske jedi, ribje jedi in morski sadeži,
brezglutenske jedi, domače slaščice
Raka 113, 8274 Raka
56
T: 07/814 65 00, 051/624 655
E: [email protected]
W: www.silvester.si
13.6 Izletniške in turistične kmetije
 Etnoart turizem Špiler
Gostinska ponudba: vegetarijanske jedi, domače slovenske jedi, posavsko-kozjanska
tradicionalna kulinarika
Kostanjek 18, 8272 Zdole
T: 041/788 222, 081/607 743
E: [email protected]
W: www.etnoart.spiler.si
 Izletniška kmetija Glas
Gostinska ponudba: domače slovenske jedi
Sremič 62, 8270 Krško
T: 031/306 158, 07/492 76 36
E: [email protected]
 Izletniška kmetija Plahuta
Gostinska ponudba: domače slovenske jedi
Kališovec 3, 8281 Senovo
T: 07/497 02 88
 Izletniška kmetija Stipič
Gostinska ponudba: domače slovenske jedi, cop na lop, domači sir, skuta iz pregretega mleka
Planina v Podbočju 10a, 8312 Podbočje
T: 07/497 81 70, 041/209 790
 Izletniška kmetija Vertovšek
Gostinska ponudba: jedi iz divjačine, sladkovodne ribe, domače slovenske jedi
Veliki Kamen 42, 8282 Koprivnica
T: 07/497 62 39, 041/983 170
E: [email protected]
W: www.posavje-turizem.eu
 Turistična kmetija Hribar
Gostinska ponudba: domače slovenske jedi
Podbočje 36, 8312 Podbočje
T: 07/497 71 63, 031/444 693
E: [email protected]
 Turistična kmetija Radej
Gostinska ponudba: domače slovenske jedi, sremiška rolada, sadni kruh, sadni štruklji
Sremič 37, 8270 Krško
57
T: 07/492 14 94, 041/350 828, 041/760 678
E: [email protected]
13.7 Vinske kleti
 Hiša trte, vina in čokolade Kunej
Ponudba: ogled kleti, degustacija hišnih vin, prodaja vina
Cesta prvih borcev 40, 8280 Brestanica
T: 07/497 33 30, 041/435 442
E: [email protected]
W: www.kunej.com
 Vinogradništvo Žaren
Ponudba: ogled kleti in kmetije, degustacija hišnih vin, prodaja vina
Nemška vas 1, 8273 Leskovec pri Krškem
T: 07/492 22 92
E: [email protected]
W: www.zaren.si
 Zidanica Jenšterle
Ponudba: ogled kleti, degustacija vina
Sremič 32, 8270 Krško
T: 041/719 138
E: [email protected]
 Vinotoč Resnik
Ponudba: ogled kleti, degustacija hišnih vin, prodaja vina, narezki
Bučerca 5, 8270 Krško
T: 07/492 53 86, 041/749 983
E: [email protected]
 Vinska knjižnica Jarkovič
Ponudba: degustacija vina, prodaja vina, domači izdelki, izposoja koles, kanujev in eskuterjev
Brod v Podbočju 18a, 8312 Podbočje
T: 07/497 70 13, 041/747 229
E: [email protected]
W: www.vina-jarkovic.si
 Vinska klet Dular
Ponudba: ogled vinske kleti, degustacija hišnega vina, prodaja vina
Kostanjek 20, 8272 Zdole
T: 041/606 728, 031/589 816
E: [email protected]
W: www.gostisce-dular.com
58
 Vinska klet Jarkovič
Ponudba: ogled kleti, degustacija hišnih vin, prodaja vina
Brod v Podbočju 23
8312 Podbočje
T: 07/497 80 49, 041/730 155
E: [email protected]
W: www.jarkovic.si
 Vinska klet Kerin
Ponudba: ogled vinske kleti, degustacija hišnega vina, prodaja vina
Straža pri Krškem 2, 8270 Krško
T: 031/306 053
E: [email protected]
 Vinska klet Kodela
Ponudba: ogled vinske kleti, degustacija vina, prodaja vina, najem prostora za piknik
Sremiška 9, 8270 Krško
T: 07/490 50 90, 041/679 189
 Vinska klet Krško
Ponudba: ogled vinske kleti, degustacija vina, prodaja vina
Rostoharjeva 88, 8270 Krško
T: 07/488 25 00, 041/254 867
E: [email protected]
W: www.kz-krsko.si
 Vinska klet Molan
Ponudba: ogled vinske kleti, degustacija vina, prodaja vina
Anovec 15, 8272 Zdole
T: 07/477 86 10, 041/795 922
 Vinska klet Pirc
Ponudba: ogled vinske kleti, degustacija hišnega vina, prodaja vina
Ravni 3, 8270 Krško
T: 07/491 31 08, 041/521 881
E: [email protected]
W: www.klet-pirc.si
59
14.ROKODELCI
14.1 Izdelki iz testa
 Antonija Jankovič
Vihre 27, 8273 Leskovec pri Krškem
E: [email protected]
Nadaljuje bogato dediščino peke kruha, pletenic, potic in ostalih krušnih izdelkov, ki so
nepogrešljiv del raznovrstnih praznovanj. Prepoznavna je po izoblikovanem okraševanju
svojih izdelkov.
 Darja Bukovec
Mrtvice 55, 8273 Leskovec pri Krškem
E: [email protected]
Drobno pecivo in medenjake mojstrsko oblikuje in speče po starih receptih, ki jih oplemeniti z
lastnimi idejami. Ohranja dediščino in sooblikuje razvoj ter ohranjanje pekovskih znaj.
 Milica Švigelj
Cesta 4. Julija 48, 8270 Krško
E: [email protected]
Mojstrstvo okraševanja medenjakov lahko izkazujejo le redki. Veliko znanja, oblikovanja,
predvsem pa veliko vztrajnosti je potrebno za odlične izdelke, ob katerih se zagotovo
zavedamo, da je rokodelstvo nekaj posebnega.
 TIMOS Majda Arh Sevšek
Salmičeva 81, 8273 Leskovec pri Krškem
T: 041/889 216
E: [email protected]
Lectovi konjiči, srca
14.2 Suho sadje
 Anica Župevc
Ravne 51, 8272 Zdole
E: [email protected]
Lokalno prehrano bogati suho sadje različnih vrst, skrbno posušeno in ponujeno. Jabolčni
krhlji so še posebej privlačni na lesi – pletenemu podstavku za sušenje, ki so ga uporabljali
naši predniki.
14.3 Izdelki iz gline
 Lončarstvo keramika Alojz Kržan
Zaloke 8, 8274 Raka
E: [email protected]
60
Lončarstvo je pomemben del dediščine Krškega polja. Družinska dediščina, izoblikovani
vzorci, uporabni, raznovrstni in vrhunski izdelki pa opredeljujejo lončarsko družino Kržan.
 Andrej Čebular
Staneta Žagarja 6, 8273 Leskovec pri Krškem
Ko se združita oblikovalsko znanje in obvladovanj gline nastanejo izdelki, ki jih postavimo v
vitrino, a si želimo, da bi iz skrbno oblikovanih kozarcev in skodelic večkrat spili čaj.
 Lončarski atelje Bernhard manufaktura
Cesta krških žrtev 2, 8270 Krško
T: 040/825 212
E: [email protected]
Glina je zapeljiv material. Dotik z njo prizemljuje, delo na vretenu pomirja in osredišča,
iskanje lastnega izraza sproža kreativnost, končan predmet nosi energijo, ki jo je prejel med
peko. Keramični izdelki nastajajo v sozvočju zemlje, vode, zraka in ognja, avtorski pečat pa
izraža dialog med ustvarjalcem in temi elementi v razumevanju in iskanju lepote.
 Jožica Petrišič
Rozmanova 27, 8270 Krško
Raznovrstni izdelki iz različnih materialov so oblikovani z lastnim likovnim izrazom in
izhajajo iz neusahljivih idej ustvarjalke. Tako nastajajo izdelki za olepšanje doma in za
okrasitev vsakdanjih in prazničnih dni.
 UNIKART, Atelje lončarstva, keramike in stekla, Nina Umek Lovrić
Dobrova 30, 8281 Senovo
T: 041/985 209
E: [email protected]
Glineni in stekleni nakit, izdelki tradicionalne lončenine, trinožniki, sklede, krogle za vodo,
vrčki, umetnostna keramika, stojala za fotografije, različne posode, stenske keramične slike,
slike s keramičnimi elementi manjših in večjih formatov, svečniki, stekleni izdelki, okrasne
posode, krožniki, svečniki,…
 Stane Kržan
Gorenja vas 27, 8273 Leskovec pri Krškem
T: 040/170 331
E: [email protected]
V enem izdelku je mogoče povedati več zgodb. Jabolka, glina in človeške roke so omogočile
glinene izdelke, v katerih lahko shranimo številne predmete ali pa jabolčne krhlje.
14.4 Kvačkani, vezeni in ročno pleteni izdelki
 Irena Kožuh
Armeško 41, 8280 Brestanica
T: 031/383 186
E: [email protected]
Kvačkana dekorativa, ročno izdelano cvetje iz papirja
61
 Ivana Lekše
Veliki Kamen 48, 8282 Koprivnica
E: [email protected]
Niti, platno in izjemno rokodelske veščine so potrebne za prtičke, prtiče, preobleke, bordure,
napise, rože, ki naše okolje oplemenitijo in olepšajo. Vešče roke pa znajo iz naše dediščine
razvijati tudi prihodnost.
 Marija Molan
Dolenja vas 126, 8270 Krško
T: 041/764 368
E: [email protected]
Raznolikost izdelkov te izvrstne rokodelke marsikoga preseneti. Skozi celo leto ustvarja
različne izdelke za vse priložnosti in vse letne čase.
 Mojca Jalovec
Cesta 4. julija 125, 8270 Krško
T: 040/214 004
Ročno kvačkani izdelki (prtički, dekorativa), ročno pletene kape, nogavice.
 Sabina Zakšek
Ravne 21a, 8272 Zdole
E: [email protected]
Ročno izdelani medvedki so narejeni po navdihu ali naročilu, so majhni, veliki, resni,
zabavni, vsak pa pripoveduje svojo zgodbo. Izdelani so na tradicionalni način, z gibljivimi udi
in glavo.
14.5 Tekstilni in usnjeni izdelki
 Irena Ina Čuber, Inštitut za svobodo oblačenja Brestanica
Trg 27, 8280 Brestanica
T: 031/822 808
E: [email protected]
Platneni izdelki in mošnjički iz platna, platnene vrečke z motivi zelišč, usnjeni mošnjički
14.6 Dekorativni izdelki iz različnih materialov
 Maja Ivanišin
Sotelsko 19, 8270 Krško
E: [email protected]
Ukvarja se z restavratorstvom, slikanjem, risanjem in kiparjenjem. Pri izdelavi išče motive iz
lokalnega okolja, predvsem motive živali in rastlin.
 Zveza Sonček, VDC Krško
Ulica mladinskih delovnih brigad 18, 8273 Leskovec pri Krškem
T: 051/620 570
E: [email protected]
62
Leseni magneti z opisi zelišč in začimb (pehtran, timijan, bazilika,….)
 Špela Čepin
Titova 118, 8281 Senovo
T: 031/621 779
E: [email protected]
Magneti iz umetnih mas (jabolko, ptic,….)
 Petra Rostohar
Kovinarska 9a, 8270 Krško
T: 031/503 022
E: [email protected]
Kamenčki (črke in ševilke)
14.7 Izdelki iz papirja in kartona
 Darilna embalaža »Unikat« Matjaž Krajnc
Trg 18, 8280 Brestanica
T: 070/857 200
E: [email protected]
Papirnati tulci, lončki za svinčnike z motivi, rekonstruirana embalaža
14.8 Izdelki iz čokolade
 Hiša trt, vina in čokolade Aleš Kunej
Cesta prvih borcev 40, 8280 Brestanica
T: 031/337 526
E: [email protected]
Okrogle čokoladne tabličke v štirih okusih, ročno izdelana čokolada s celimi lešniki,
bonboniera z devetimi ralineji, srce iz bele čokolade s pralineji, čokoladno vino, praline z
različnimi likerji
14.9 Med in izdelki iz medu
 Evin gaj čebelarstvo, Jože Cemič
Zaloke 10a, 8274 Raka
T: 051/373 073
E: [email protected]
W: http://evin-gaj.si/
Med, cvetni prah, propolis, medeni likerji
 Medikart, Čebelarstvo Damir Lovrić
Dobrova 52, 8281 Senovo
T: 041/849 782
E: [email protected]
63
Cvetni prah, med, medeni liker
14.10 Medenjaki
 Peka peciva in tort, Darja Bukovec
Mrtvice 55, 8273 Leskovec pri Krškem
T: 041/908 755
E: [email protected]
Josipinino srce, Valvasorjeva zvezda, medena abeceda
 Milica Švigelj
Cesta 4. julija 48, 8270 Krško
T: 041/845 411
E: [email protected]
Medeni kruh
14.11 Izdelki iz zelišč
 Kmetija Sotler, Matjaž Sotler
Cesta bratov Zorko 3, 8281 Senovo
T: 041/695 757
E: [email protected]
Bohorski zeliščni čaj
14.12 Grenčice in likerji
 Matej Žlinder
Pot na Armes 1, 8281 Senovo
T: 031/218 221
E: [email protected]
Modra grenčica
14.13 Ekološka moka in mlevski izdelki
 Kmetija Mežič
Mali Podlog 13, 8273 Leskovec pri Krškem
T: 041/743 975
Moke: pšenična polnozrnata, ječmenova, zmesna, polnozrnata ajdova, ajdova, pirina,
mešanica z kruh
64
15.PRIREDITVE V OBČINI KRŠKO
V občini Krško delujejo različna društva, ki pripravljajo prireditve, različne aktivnosti in skrbijo
za poseben utrip na mikro destinaciji, mnoga tudi za ohranjanje naravnih vrednot in kulturne
dediščine ter ljudskih običajev.
Poseben utrip turistični ponudbi dajejo turistična, kulturna, športna, planinska in druga z
organiziranjem prireditev. Pri svojem delu sodelujejo s CPT Krško (TIC Krško).
Na mikro destinaciji Krško je več različnih tradicionalnih prireditev, največ je kulturnih, kjer
prevladujejo koncerti pevskih zborov in raznih skupin. Potekajo razne tradicionalne prireditve
kot so vsakoletno jurjevanje, martinovanje, vidovanje, kresovanje. V zadnjem času pa se
ponovno obujajo tudi razne šege in običaji. Veliko je športnih prireditev kot so: speedway,
nogometni turnirji, pohodi, teki, veslaška in kolesarska tekmovanja in podobno.
Pri posredovanih informacijah o dogodkih oz. napovedniku dogodkov, bi radi poudarili, da
zbiramo, združujemo in pošiljamo tedenski napovednik dogodkov, saj tako ciljne skupine
prejemajo več podrobnejših informacij za prihodnji teden, kar pomeni, da imajo boljši pregled
nad dogodki.
Tabela: Koledar tradicionalnih prireditev v občini Krško v letu 2014
Naziv in vrsta Kratek opis
prireditve
prireditve
Pohod ob
kulturnem
prazniku
Velikonočni
pohod na
Armes
(Senovo)
Velikonočna
razstava
Pohod po učni poti
pikapolonica
izhodišče v Toplični,
40 minut
intenzivnega vzpona
ter spust po lažji poti
do izhodišča
razstava vezenin in
kvačkanih izdelkov,
slikarskih in
kiparskih izdelkov
Jurjevanje na
Zdolah
Prvomajski
pohod na
Planino nad
Podbočjem
Pohod
Brestanica
poje
Razstava
Datum
Organizator
prireditve /
informacije
Naslov, telefon, fax,
e-mail, spletna stran
okolica Rake
8.2.2014
TD Lovrenc
Raka
Alojz Kerin
T: 041/532 727
E: [email protected]
W: www.tdlovrenc.com
Senovo, 8.00
21.4. 2014
TD Senovo
Anton Petrovič
T: 031/866 831
E: [email protected]
Kraj
izvajanja
železniška
12.4. in
postaja Libna –
13.4.2014
Stari Grad
THD Zdole
Marjan Gričar
T: 041/512 995
E: [email protected]
Podbočje (pred
OŠ) in Planina
nad Podbočjem 1.5.2014
(pri smučarski
koči)
ŠTD Šutna in
veteranska
združenja
ŠTD Šutna
T: 041/971 240
E: [email protected]
okolica
Brestanice
29.5.2014
PD Bohor
Senovo
Marija Krušič
T: 051/725 412
W: www.pdbohor.si
Grad
Rajhenburg
6.6.2014
KD Svoboda
Brestanica
Dvorana v
12.6. in
KD Libna,
Zdole
- ob 7.00 h zbor
pohodnikov pred
osnovno šolo v
Podbočju
- ob prihodu
pohodnikov na
Planino(11.00),
krajši kulturni
program
Posavski pohodniški
dan društev
upokojencev iz
Posavja
koncert domačih
vokalnih skupin ob
krajevnem prazniku
razstava in prireditev
Kulturno društvo KD Libna, Dolenja vas 88,
Libna, Dolenja
8270 Krško
vas
E: [email protected]
26.4. in
27.4.2014
Margareta Marjetič
T: 041/299 464
E: [email protected]
KD Libna, Dolenja vas 88,
65
vezenin
- vezenine
parku Krško
Na pragu
poletja
ročna košnja trave s
prikazom spravila
sena
Hrib Cavsar za
Domom
gasilcev
na raki
izhodišče Jablance.
hoje za cca 6 ur. med
Voden Pohod potjo si ogledamo tri
po poti štirih
slapove in ostale
slapov - Bohor naravne zanimivosti
Bohorja – igla, ajdne
peči…
sejemski dan v trgu
Petrov sejem
Brestanice
voden ogled
geološke zbirke,
premogovniškega
rova
ogled tehniške
dediščine
premogovnika
2. pohod po
Senovo (mašinhaus,
knapovski poti muzejska zbirka
lokomotiv in
vagonov)
cca 4 ure.
Cvičkov večer
na Raki
4. srečanje
starodobnikov
na Raki
17.
tradicionalne
vaške igre
Razstava ob
prazniku KS
Dolenja vas
Etnološka
prireditev
4. srečanje
starodobnikov s
panoramsko vožnjo
ekipe se pomerijo v
vaških igrah, s
katerimi obudimo
stare ljudske običaje
(košnja trave,
ličkanje …)
razstava
ročnodelskih
izdelkov
dobrote iz krušne
peči, razstava od
zrna do kruha in
prikaz peke v krušni
peči
13.6.2014
14.6.2014
Dolenja vas
TD Lovrenc
Raka
8270 krško
E: [email protected]
Alojz Kerin
T: 041/532 727
E: [email protected]
W: www.tdlovrenc.com
Anton Petrovič
T: 031/866 831
E: [email protected]
Jablance, 9.00
28.6.2014
TD Senovo
trg
28.6.2014
KD Svoboda
Brestanica
041/299 464
[email protected]
OŠ XIV.
divizije (8.00)
– Senovo
2.7.2014
TD Senovo
Anton Petrovič
T: 031/866 831
E: [email protected]
zbor ob 8.00
pri kocki
rudarjenja
(Senovo –
Reštanj –
Ravne)
23.7.2014
Cvičkov hram,
Cirje
8.8.2014
TD Lovrenc
Raka
T: 041/739 557
E: [email protected]
Alojz Kerin
T: 041/532 727
E: [email protected]
W: www.tdlovrenc.com
15.8.2014
TD Koprivnica
T: 040/506 771
E: [email protected],
[email protected]
15.8.2014
KD Libna,
Dolenja vas
KD Libna, Dolenja vas 88,
8270 krško
E: [email protected]
igrišče OŠ
Raka
10.8.2014
Izletniška
kmetija
Vertovšek,
Veliki Kamen
Večnamenski
dom Dolenja
vas
Senovo
(uradniška
6.9.2014
kolonija, 18.00)
Planina v
spomin in
opomin 2014
ob 1100h proslava v
spomin na tragične
dogodke, ki so se
zgodili na planini v
septembru 1942
Planina nad
Podbočjem
Ličkanje
koruze
ročno ličkanje
koruze
Domačija
Kerin,
Ardro pri Raki
TD Senovo
Anton Petrovič
T: 031/866 831
E: [email protected]
7.9.2014
25.10.2014
DV Raka
TD Senovo
KS Podbočje, KS
Cerklje ob Krki,
ŠTD Šutna in
Veteranska
združenja v
občini Krško
TD Lovrenc
Raka
Anton Petrovič
T: 031/866 831
E: [email protected]
ŠTD Šutna
T: 041/971 240
E: [email protected]
Alojz Kerin
T: 041/532 727
E: [email protected]
W: www.tdlovrenc.com
66
Krst mladega
vina
obred krsta vina
Martinovanje
obred krsta mladega
vina pri gostilni
Pohle v Brestanici
Č'bularski
pohod
Žive jaslice
Zidanica Kralj,
Celine pri Raki
10.11.2014
TD Lovrenc
Raka
Alojz Kerin
T: 041/532 727
E: [email protected]
W: www.tdlovrenc.com
10.11.2014
KD Svoboda
Brestanica
Margareta Marjetič
T: 041/299 464
E: [email protected]
relacija:
Kostanjevica –
Krakovski gozd 23.11.2014
– Zaloke –
Ardro - Raka
pri cerkvi sv.
v igri, besedi in petju
Martina na
uprizorimo Jezusovo
27.12.2014
Velikem
rojstvo
Kamnu
pohod iz
Kostanjevice na
Rako
TD Lovrenc
Raka
TD Koprivnica
Alojz Kerin
T: 041/532 727
E: [email protected]
W: www.tdlovrenc.com
T: 040/506 771
E: [email protected],
[email protected]
16.TURISTIČNI PROGRAMI
Pri izvedbi programov so zelo pomembni izurjeni, visoko usposobljeni in strokovni lokalni
turistični vodniki, ki bodo znali pripovedovati zgodbe o krajih in posameznih zanimivostih ter
ki bodo odsevali prijaznost, ustrežljivost, voljo do dela, prepričanje v to, kar delajo in
povezanost s ponudbo.
Potrebno je izvajati sistem izobraževanja in usposabljanja vodnikov, jih organizirati in povezati
v društvo ali zvezo, da bodo lažje kvalitetno delovali in jim nuditi strokovno pomoč pri
možnostih registracije dejavnosti.
Naziv programa:
 OKNA SLIKOVITE NARAVE
Ciljna skupina: vsi
Bohor je zanimiva pokrajina za naravoslovne utrinke šolarjev, saj je geološko nekaj
posebnega. Pestra floristična sestava pogorja, različne živalske vrste, prepredenost s potoki ter
štirje slikoviti slapovi Pod Bojanco, Bojavnik, Ubijavnik in Orgle nad Peklom so zanimivosti,
zaradi katerih bo šolski izlet zelo poučen. Poti in steze po Bohorju vodijo do partizanske
bolnišnice, ki je služila borcem Kozjanskega odreda, partizanske tiskarne imenovane Tehnika
Franceta Prešerna ter pomnikov NOB.
Vsebina programa:
 zbirno mesto pred OŠ Senovo – ogled tehničnega muzeja in zbirke mineralov in
fosilov ter predstavitev delovanja turističnega podmladka (trajanje ogleda 60 minut)
 udeležba na pohodu »Pot štirih slapov« (po bohorskem pogorju), ogled naravnih
znamenitosti – slapovi, bogata flora in favna gozdov, geološke posebnosti (trajanje
pohoda 6 ur)
Možnost kosila: Koča na Bohorju, Gostišče Senica, Gostišče Pohle, Gostišče Allegro,
Gostilna Ribnik, Gostilna Medvedji brlog, Gostilna Pečnik
Možnost prenočitve: Planinska koča na Bohorju, Gostišče Senica, Gostišče Pohle, Gostišče
Allegro
67
 POHODNIŠKA AVANTURA
Ciljna skupina: pohodniki, poslovneži
Pohodniška avantura predstavlja idejo za rekreacijo in sprostitev tistim, ki želijo raziskati
Podbočje in njegovo vinorodno okolico. Pot vas bo popeljala skozi prikupne kraje, kakršni so
Gazice, Šutna, Hrastek, Brlog, Brezje, Planina, kjer boste lahko občudovali mogočne razglede
na vse štiri strani neba, tostran in onstran meje. Pogled ponuja lepote doline reke Krke, Save,
Krškega polja in Krakovskega gozda. Ob lepem jasnem vremenu pa oko jasno zazre tudi
vrhove Triglava.
Vsebina programa:
 zbirno mesto na Libni – predstavitev arheološkega najdišča, ogled cerkve sv. Marjete
(30 minut)
 vožnja z avtobusom proti vasi Drnovo pri Krškem – ogled ostankov rimskega mesta in
pristanišča na reki Savi Neviodunum (trajanje ogleda 30 minut)
 vožnja z avtobusom proti Podbočju – ogled tročelnega kamnitega mosta, župnijske
cerkve sv. Križ, trga Podbočja z levom, arheološkega najdišča Stari Grad in Levakove
jame (trajanje 90 minut)
 možnost ogleda starih obrti (kovaštvo, pletenje košar, vezenje), obisk Ribogojnice
Hribar in Ribogojnice Goričar
 udeležba pohodniške ture »Pot na Planino« – pot vodi mimo vinogradov in zidanic, na
vrhu Planine je čudovita razgledna točka (trajanje pohoda 3 ure)
 možnost degustacije v Vinski knjižnici Jarkovič
Možnost kosila: Izletniške kmetija Stipič, Turistična kmetija Hribar, Gostilna Gadova peč
 POPOLDANSKI ODKLOP V NARAVI
Ciljna skupina: družine, pari, skupine do 60
Tik preden se Sava izvije iz spon Posavskega hribovja in se razlije v Krško polje, priteče v njo
potok Brestanica. Nad sotočjem kraljuje mogočni grad Rajhenburg. Grad ponuja zgodbe o
graščakih, posebno znanih gospodih Rajhenburških, razkriva skrivnostno življenje menihov
trapistov, ki so mu gospodarili skoraj 60 let, je nema priča nasilja okupatorja in trpljenja ljudi,
ki so iz njega morali na pot v izgnanstvo. O vsem nam govore eksponati v muzeju. Po ogledu
gradu zavijte še v grajsko trgovinico, kjer lahko kupite spominke.
Po ogledu gradu se odpravite na sprehod ob ribnikih Mačkovci, kjer se boste ob prelepih
ribnikih in mirnem okolju v gozdu sprostili. Gostilna Ribnik je priljubljeno mesto, kamor se
gostje zaradi prijetne okolice in izvrstne postrežbe radi vračajo ob različnih priložnostih.
Znani so po odlični pripravi vseh vrst rib, domači hrani in jedeh po naročilu.
Po obilnem kosilu nas pot vodi v Kostanjek, ki se nahaja v zavetju prijaznega gričevja na
prisojnem obrobju Kozjanskega, obdan z zelenjem listnatega gozda, pašnikov in skrbno
obdelanih vinogradov, oddaljen pa je le streljaj od živahno vijugaste vinske ceste, ki povezuje
Bizeljsko – sremiški vinorodni okoliš. Domačija Petra Špilerja, predstavlja pravo gurmansko
oazo, ki praviloma ne razočara še tako zahtevne sladokusce in poznavalce pristne domače
kapljice, saj s svojimi sodelavci premore dovolj kulinaričnega in enološkega znanja ter
iskrene prijaznosti, da mu predstavljajo zahtevni gostje pravi poklicni izziv. V deželi, kjer so
jutra bližje soncu, je Petrova očarljivo privlačna domačija pripravljena sprejeti goste v vseh
letnih časih in je primerna za vse vrste slavij in praznovanj vse dni v letu.
Za ljubitelje narave je v neposredni bližini kmetije možnost sprehodov, pohodništva in
kolesarjenja. Skozi stoletja se je človek obračal k naravi po pomoč in pri tem intuitivno vedel,
68
da bo znotraj lepote in preprostosti narave same našel notranji mir in celostnost, se sprostil,
umiril um.
Vsebina programa:
 ogled gradu Rajhenburg
 nakup spominkov v grajski trgovinici
 sprehod ob ribniku Mačkovci
 popoldne na kmetiji pri sv. Vidu v Kostanjku – Etnoart Špiler − sproščanje, meditacija
v naravi
Možnost kosila: Gostilna Ribnik, Gostišče Senica, Gotišče Pohle, Gostišče Allegro, Gostilna
Medvedji brlog, Gostilna Pečnik, Etnoart Špiler
Možnost prenočitve: Gostišče Senica, Gostišče Pohle, Gostišče Allegro, Hostel Primož
Kozmus
 SLEDI TRAPISTOV OKROG GRADU RAJHENBURG
Ciljna skupina: družine, pari, skupine do 60
Izhodišče poti je v trškem jedru pri prangerju. Sramotilni steber ali pranger, je okoli 1,5 m
visok kamen, valjaste oblike, ki je stal na sredi trga. Ob nedeljah in k njemu privezovali
prepirljivce in prepirljivke, pretepače, ponočnjake, kakor tudi gostilničarje, mesarje in peke,
ki so sleparili pri meri in vagi. Mimoidoči so jih zasmehovali in opljuvali.
Po krajšem ogledu gremo preko potoka Brestanica do naselja Šutna, kjer na kratko postanemo
pri stari župnijski, danes podružnični cerkvi sv. Petra in Pavla, ki s svojo dominantno lego
opozarja na svoj zgodovinski položaj.
Mimo nekdanje osnovne šole, ki so jo leta 1967 preuredili v stanovanja, bomo prišli do hišne
številke Šutna 1 in zavili levo po gozdni poti navkreber. Po desetih minutah zmerne hoje
bomo v križišču zavili desno in po kratkem vzponu prišli do cerkve sv. Mohorja iz leta 1477.
Od tu se odpre čudovit pogled na brestaniški grad in reko Savo na zahodu, kopasti hrib
Gradišče ter razloženi naselji Gora in Dunaj na jugu pa na Senovo z Bohorjem na severu.
Nadaljevali bomo po asfaltirani cesti skozi vas Sremič (420 m) in v križišču krenili levo proti
Grmadi. Po 100 metrih se levo odcepi gozdna pot proti Slomu, ki vodi na nekdanje sejmišče
ter po zapuščeni ozkotirni železnici naprej v Trg. Po daljši poti bomo na koncu vasi zavili
desno in po približno desetih minutah prišli na Grmado (488 m). Pogled bo objel panonsko
ravnico: Krško, Leskovec in manjša naselja, ter z gozdom porasle hribe – Libno, Gorjance,
hrvaško Sljeme, Kum, Veliko Kozje, Lisco in Bohor in celo Kamniške Alpe. Med trtami
bomo prišli do asfaltne ceste na Bučerci, zavili bomo desno in nato po približno dvesto metrih
na križišču levo. Po dvesto metrih bomo spet zavili levo v Slom in nadaljevali do naselja
Ponikve. Po približno sto metrih spusta bomo prispeli do asfaltirane ceste, jo prečkali ter med
njivami in travniki ponovno prišli v gozd. Spustili se bomo do kmetije Omerzel, prečkali
potok Brestanica in prispeli v Anže. Na razpotju se bomo odpravili navkreber v smeri Gorice
in po približno dvesto metrih zavili levo na makadamsko pot do kmetije Ban na Ponikvah. Pot
bomo nadaljevali po asfaltirani cesti na Raztez in na križišču v središču Razteza zavili levo v
smeri Brestanice. Po približno 300 m bomo krenili mimo vodnega zbiralnika, nato zavili
desno in se po gozdni poti spustili k izviru potoka Lokovšek.
Prav prijeten bo tudi sprehod po neokrnjeni naravi okoli ribnikov in obisk gostišča Dular, ki v
idiličnem okolju poskrbi za suha grla in prazne želodce. Znani so po odlični pripravi vseh rib
in domači hrani. Med najbolj priljubljenimi dobrotami iz njihove kuhinje so sveže pripravljeni
osliči, lignji (zlasti v solati) in postrvi. Med ljubitelji domačih jedi je zelo priljubljena goveja
juha z domačimi rezanci, sirovimi štruklji, v zimskih časih pa pogosto posežejo po kolinah.
69
Pot bomo nadaljevali ob Lokvanjskem potoku do kmetije Zakšek na Armeškem, kjer bomo
zavili v gozd. Sledil bo strm vzpon mimo sadovnjakov do makadamske ceste, od koder bosta
pohodnikom na voljo dve poti.
Krajša nas bo vodila po cesti v gozd in po grebenu do naselja Gorica. Sledil bo spust do
potoka Brestanica, čez betonski most bomo krenili po trasi nekdanje ozkotirne železnice
mimo vodnega črpališča Elektrarne Brestanica skozi krajši predor in mimo gasilskega doma
nazaj v Trg do izhodišča pri prangerju.
Daljšo pot bomo nadaljevali mimo naselja Dorc do glavne ceste Brestanica – Senovo, jo na
križišču prečkali in po 100 m zavili desno preko mosta čez Senovski potok do Osnovne šole
Adama Bohoriča. V okolici šole je rekreativni center z velikim letnim bazenom, igrišči za
odbojko na mivki, tenis in mali nogomet, asfaltiranim igriščem za rokomet in košarko, okoli
katerega je speljana krožna atletska steza. Nadaljevali bomo po asfaltirani cesti v Log, po 300
m zavili levo mimo kozolca in preko potoka Lambrščica po travniku prišli do domačije
Divjak.
Po približno desetih minutah bomo po položni poti prišli na asfaltirano cesto, se sprehodili
mimo trapistovskih gospodarskih poslopij do zgradbe, v kateri so že leta 1896 začeli
proizvodnjo čokolade in likerjev, ter samostanskega pokopališča in grajskega poslopja.
Grad Rajhenburg stoji na strmem skalnatem pomolu nad reko Savo. Je najstarejši z listino
izpričani grad na Slovenskem. V virih se omenja že 29. septembra 895. Ogledali si bomo
grajsko muzejsko zbirko, nato pa sledil spust v dolino proti izhodiščni točki.
Dan bomo zaključili v Hiši trte in vina Kunej, ki nudi svojim obiskovalcem in ljubiteljem vina
celostno predstavitev vinogradniške dejavnosti, voden ogled moderne kleti v Brestanici in
degustacijo izbranih hišnih vin. Ob pestrem izboru vrhunskih sortnih vin Moder frankinje,
Sauvignona, Laškega rizlinga, Chardonnaya in vinskega posebneža – rdečega Bizeljčana ter
hišne vinske specialitete – rdečega Levina. Brbončice bodo razveseljevali tudi okusi domačih
sirov in mesnih dobrot.
Možnost kosila: Gostilna Pečnik, Gostilna Medvedji brlog, Gostišče Allegro, Gostišče Pohle,
Gostišče Senica, Gostilna Ribnik
Možnost prenočitve: Hostel Primož Kozmus, Gostišče Allegro, Gostišče Pohle, Gostišče
Senica
 ZA LJUBITELJE KOLESARJENJA
Ciljna skupina: kolesarji, poslovneži, sindikati.
Ko boste enkrat na poti, se ne boste mogli upreti raznoliki pokrajini okoliških krajev krške
občine. Ob kolesarskih užitkih lahko izkoristite odmore za lepe razglede, oglede naravnih in
kulturnih znamenitosti in kulinarične užitke, ki vam bodo delali družbo na poti. Razpredene
poti po krških občinskih predelih omogočajo nepozabna kolesarska doživetja.
Vsebina programa:
 obisk energijske točke Dunaj nad Krškim (trajanje ogleda 30 minut)
 udeležba na kolesarski turi »Štajerska pentlja« (zbirno mesto na parkirišču pred
Hotelom City) – popelje iz Sremiča do Brestanice, dolžina poti: 65 kilometrov
(trajanje 4 ure)
 ogled bazilike Lurške Marije in ogled mesta Brestanica (trajanje ogleda 90 minut)
Možnost kosila: Turistična kmetija Dular, Gostišče Pohle, Gostišče Senica
Možnost prenočitve: Hotel City, Hotel Pacific, Hostel MC Krško, Hostel Primož Kozmus,
Gostišče Pohle, Gostišče Senica, Gostišče Allegro
70
 LONEC LONČARJA HVALI
Ciljna skupina: šole, družine, upokojenci
Preživite ustvarjalni dan v kraju Raka in se za nekaj časa prelevite v lončarja. Izdelajte svojo
umetnino če tudi niste bili nikoli prej v lončarski delavnici.
Po dopoldanski ustvarjalnosti se prepustite gastronomskim užitkom in si privoščite sproščen
sprehod med raškimi zidanicami. Cvičkov hram vas pozdravi pred prihodom na vaški trg in
predstavlja ponos lokalnih vinogradnikov, ki vas postrežejo z najboljšim cvičkom. Temu priča
tudi podeljen naziv hramu – Ambasada cvička.
Domače gostilne vabijo na lokalne dobrote, ki izhajajo iz gastronomskih posebnosti kraja.
Tako si lahko privoščite kranjsko klobaso kuhano v cvičku ali jedi pripravljene iz avtohtone
raške čebule.
Pobočja z vinogradi in zidanicami so primerna za krajše sprehode in obisk opojnih vinskih
kleti, ki nikoli ne razočarajo.
Vsebina programa:
 ogled Cvičkovega hrama na Raki
 ustvarjalna delavnica pri lončarski družini Kržan
 sprehod po Vinogradniški pohodni poti Raka
 sprehod po Učni poti pikapolonica
Možnost kosila: Restavracija Silvester, Gostilna Tratnik, Zidanica Češnovar, Zidanica
Pečarič, Zidanica Kralj
Možnost nočitve: Zidanica Češnovar, Zidanica Pečarič, Zidanica Kralj
 NA OBISKU PRI VALVASORJU
Ciljna skupina: družine, pari, manjše in večje skupine do 50 oseb
Preživite dan v Valvasorjevem mestu, prežetim z njegovim pečatom in spomini te se pustite
kulinarično razvajati v slogu njegovega časa. Najprej se ustavite v enih največjih cvičkovih
kleti pri nas – Vinski kleti Krško in se pod strokovnim vodenjem podajte na ogled kleti in
degustacijo izbranih vin. Po ogledu kleti se odpravite na Hočevarjev trg v staro mestno jedro
Krškega, kjer boste ob ogledu kulturnih zanimivosti in v družbi odlične hrane preživeli
čudovit popoldan.
V prenovljenem starem mestnem jedru, zgradbe s svojo kulturno in zgodovinsko vsebino ter
zgodbami, govorijo o pestrem življenju in dosežkih številnih pomembnih osebnosti, kot so
Jurij Dalmatin, Janez Vajkard Valvasor, Josipina Hočevar in drugi.
Obiščete Mestni muzej Krško z muzejsko trgovino, ki se ponaša z zanimivimi stalnimi
zbirkami, začasnimi razstavami in poletnimi dogodki.
Sprehodite se po mestu in si oglejte še Galerijo Krško, Mencingerjevo hišo in se spočijte v
Mestnem parku.
Po kosilu se odpravite na ogled Valvasorjeve knjižnice in speedway sobe ter Kapucinskega
samostana.
Vsebina programa:
 degustacija v Vinski kleti Krško
 prihod na Hočevarjev trgu
 voden ogled Mestnega muzeja Krško in Mencingerjeve hiše
 ogled muzejske trgovinice z možnostjo nakupa lokalnih spominkov in rokodelskih
izdelkov
 sprehod po starem mestnem jedru in počitek v Mestnem parku
 ogled Valvasorjeve knjižnice Krško in Kapucinske knjižnice
71
Možnost kosila: Pivnica Apolon, Picerija Fontana, Gostilna Murko
Možnost prenočitve: Hotel City, Hotel Pacific, Hostel MC Hotel
 PO POTI JOSIPINE HOČEVAR
Ciljna skupina: seniorji, izletniške skupine, sindikalni izleti
Josipina Hočevar je močno in vidno zaznamovala življenja mesta Krško. Z možem Martinom
sta bila velika krška dobrotnika. S svojim denarjem sta mestu zgradila in podarila poslopja
meščanske šole, bolnišnice in občine, skrbela sta za reveže in mnogo denarja darovala za
obnovo cerkva, prav tako pa je bil ustanovljen sklad Martina in Josipine Hočevar za študente.
V svojem delu nastopa kot edina ženska ob Juriju Dalmatinu, Adamu Bohoriču, Janezu
Vajkardu Valvasorju in soprogu.
Vsebina programa:
 ogled bazilike Lurške Marije
 voden ogled po gradu Rajhenburg – razstava o menihih trapistih, slovenskih izgnancih
ter o političnih zapornikih in internirancih, ogled obnovljenega renesančnega trakta s
freskami
 možnost degustacije v Galeriji vin vinorodne dežele Posavje
 zbirno mesto na Hočevarjevem trgu, ogled Galerije Krško, župnijske cerkve sv. Janeza
Evangelista, Valvasorjeve knjižnice in kapucinskega samostana s knjižnico,
Hočevarjevega mavzoleja, Parka zaslužnih občanov
 možnost degustacije v Vinski kleti Krško ali na turistični kmetiji (Turistična kmetija
Radej, Izletniška kmetija Glas, Zidanica Jenšterle)
Možnost kosila: Gostilna Ribnik, Gostišče Senica, Gostišče Pohle, Gostilna Pečnik, Gostilna
Medvedji brlog, Pivnica Apolon, Gostilna Murko
Možnost prenočitve: Hotel City, Hotel Pacific, Hostel MC Hotel, Hostel Primož Kozmus,
Gostišče Pohle, Gostišče Senica, Gostišče Allegro
 Z DRUŽINO NA POTEP
Ciljna skupina: družine z otroki
Lokalna kultura občine Krško je vir ponosa in kot takšna lahko prispeva k vizualnemu
doživetju destinacije. Odraža se v svoji drugačnosti, saj posamezne sledi zgodovine, kot so
stavbe, spomeniki, gradovi, cerkve, dajejo občini pečat edinstvenosti.
Vsebina programa:
 sprehod po mestu Krško – ogled Valvasorjeve knjižnice in kapucinskega samostana s
cerkvijo, Hočevarjevega mavzoleja, Parka zaslužnih občanov (trajanje ogleda 2 uri),
ogled Mestnega muzeja Krško, Mencingerjeve hiše
 sprehod ob ribniku na Mačkovcih, z njegovim vodnim in obvodnim življenjem
(Brestanica) in mokrotnega gobarskega gozdnega območja Črne mlake ter njegovih
predelov, pokritih z akacijo in postavljenimi čebelnjaki (Dolenja vas) – možnost
ribolova ali kopanja v bazenu Brestanica (trajanje ogleda 1 uro)
Možnost kosila: Gostilna Ribnik, Gostišče Allegro, Gostišče Pohle, Gostišče Senica,
Gostilna Pečnik, Oštarija Margareta, Picerija Fontana, Pivnica Apolon
Možnost prenočitve: Hotel City, Hotel Pacific, Hostel MC Hotel, Hostel Primož Kozmus,
Gostišče Pohle, Gostišče Pohle, Gostišče Senica
72
 V DRUŽBI TRAPISTOV NA GRADU RAJHENBURG
Ciljne skupine: skupine do 50 ljudi
Skupinam ponujamo pester celodnevni program na gradu Rajhenburg, kjer bodo spoznali
življenje in delo trapistov ter bogato zgodovino gradu Rajhenburg.
Društvo Gabriel Giraud, ki je bilo ustanovljeno z namenom oživljanja in promocije
tradicionalnih izdelkov trapistovske zapuščine, med drugim združuje tudi vinogradnike, ki
pridelujejo vina na trapistovskih legah. Predstavniki društva vam v grajski vinoteki skozi
vodeno degustacijo predstavijo lokalna in regijska vina.
Vsebina programa:
 voden ogled gradu Rajhenburg
 ogled čokoladnice
 vodena degustacija v grajski vinoteki
Možnost kosila: Grajska kavarna in gostilna, Gostilna Pečnik, Gostilna Medvedji brlog,
Gostišče Allegro, Gostišče Pohle, Gostišče Senica, Gostilna Ribnik
Možnost prenočitve: Hostel Primož Kozmus, Gostišče Allegro, Gostišče Pohle, Gostišče
Senica
 ČAROBNI DOTIK GLINE
Ciljne skupine: šole, upokojenci, družine
Glina je zapeljiv material. Dotik z njo prizemljuje, delo na vretenu pomirja, iskanje lastnega
izraza sproža kreativnost, končan predmet nosi energijo, ki jo je prejel med peko. Keramični
izdelki nastajajo v sozvočju zemlje, vode, zraka in ognja, avtorski pečat pa izraža dialog med
ustvarjalcem in temi elementi v razumevanju in iskanju lepote.
Keramiki je potrebno dati veljavo, ki ga v svetu že ima, pri nas pa se razvija z lastno iniciativo
in veliko truda posameznikov, ki jim glina, zemlja, ta prvinski material pomeni izziv, možnost
kreativnega izražanja, sredstvo preživetja, možnost raziskovanja in neusahljiv vir navdiha. S
keramiko se plemeniti slovenski prostor, se mu daje še eno dimenzijo, stik z zemljo, lepoto ter
z ustvarjenimi izdelki ljudem lepša življenje.
Vsebina programa:
 ustvarjanje v Ateljeju v Mencingerjevi hiši
 ogled Hočevarjevega trga
 ogled Mestnega muzeja Krško in obisk Muzejske trgovine
 ogled gradu Rajhenburg in obisk Mestne trgovine
 degustacija v grajski vinoteki
Možnost kosila: Pivnica Apolon, Gostišče Pohle, Gostilna Pečnik, Gostilna Dular, Grajska
kavarna in gostilna
Možnost prenočitve: Gostišče Pohle, Hotel City, Hotel Pacific, Hostel MC Krško, Hostel
Primož Kozmus, Zidanica Preskar
 DAN ADRENALINA IN ŠPAGETOTEHNIKE
Ciljna skupina: mladi, družine, skupine do 50 oseb
Preživite dan poln adrenalina in si oglejte edinstveni svet energije, ki deluje v okviru novega
informacijskega središča GEN in je prvo urejeno slovensko interaktivno, multimedijsko
središče o energiji in energetiki. Obiskovalci spoznavajo svet energije preko različnih
animacij, maket in interaktivnih eksponatov, preizkusijo lahko vrsto eksperimentov,
povezanih z električno energijo, elektrotehniko in magnetizmom. Popoldan preživite v
adrenalinskem parku Raceland in se preizkusite v tekmovanju z go-karti ali se preizkusite v
73
varni vožnji. Želodčke si napolnite v restavraciji, piceriji in špagetotehniki Adrenalina. Na
Racelandu vam nudijo tudi program, ki vam pričara pravo dirkaško vzdušje ter ponuja
možnost organizirane dirke za manjše in večje skupine. Njihova ekipa vas popelje skozi
kvalifikacije vse do finala, kjer vas na koncu čaka podelitev pokalov.
Vsebina programa:
 ogled Sveta energije
 kosilo v Špagetotehniki
 tekmovanje z go-karti
Možnost kosila: Restavracija, picerija in špagetotehnika Adrenalina
Možnost prenočitve: Motel Adrenalina, Hotel City, Hostel MC hotel
 ENERGETSKI DAN
Ciljna skupina: vsi
Leta 1974 je bil položen temeljni kamen za tedanjo največjo gospodarsko naložbo v Sloveniji
- Nuklearno elektrarno Krško. Gostoljubna je do različnih obiskovalcev; strokovna javnost jo
obiskuje, da bi izvedela več o mednarodno priznanih dobrih praksah s področja zagotavljanja
jedrske varnosti in tehnološki nadgradnji, drugi obiskovalci pa zato, ker želijo spoznati
delovanje tega pomembnega energetskega objekta, v katerem se toplotna energija, pridobljena
iz jedrskega goriva, pretvarja v električno energijo.
Predstavitev delovanja in voden ogled elektrarne z obhodom ali z avtobusom vam
omogočata, da spoznate, kako deluje eden izmed najpomembnejših virov energije v Sloveniji
in zakaj NEK pogosto postavljajo za vzor tudi v mednarodnem okolju.
Vsebina programa:
 zbirno mesto pred Kulturnim domom Krško – ogled filma o delovanju elektrarne, se
pogovorijo s predstavnikom elektrarne ter se podrobneje seznanijo z njenim
delovanjem (trajanje ogleda 60 minut)
 vožnja z avtobusom proti Nuklearni elektrarni Krško – ob razlagi predstavnika
Nuklearne elektrarne Krško, avtobus obkroži turbinsko zgradbo, zgradbo za rokovanje
z gorivom, začasno skladišče za nizko in srednje radioaktivne odpadke, reaktorsko
zgradbo in ostale zgradbe tehnološkega procesa (trajanje ogleda 60 minut)
 ogled Termoelektrarne Brestanica – predstavitev zgodovine termoelektrarne,
proizvodnih procesov, okoljske politike (trajanje ogleda 90 minut)
 predstavitev bodočega rekreacijsko-turističnega centra ob Hidroelektrarni Krško,
predstavitev Hidroelektrarne Krško (trajanje ogleda 30 minut)
 vožnja z avtobusom proti Zdolam – ogled zbirke rezbarij in lesenih skulptur na
prostem v Pleterjah, predstavitev preteklosti Zdol – rojstnega kraja Bena Zupančiča,
ogled vaške cerkve sv. Jurija in ohranjenega starega perišča (trajanje ogleda 60 minut)
Možnost kosila: Restavracija City, Restavracija, picerija in špagetotehnika Adrenalina,
Oštarija Margareta, Pivnica Apolon, Gostilna Pečnik
Možnost prenočitve: Hotel City, Motel Adrenalina, Hostel MC Hotel, Hostel Primož
Kozmus
 SVET ENERGIJE
Ciljna skupina: šolarji
Svet energije je interaktivni multimedijski center, ki obiskovalcem omogoča potovanje v svet
energije in energetike.
74
Podaja celovite in strokovno utemeljene informacije o pomenu energije in njene rabe v
vsakdanjem življenju, tehnologijah proizvodnje električne energije ter njenih gospodarskih,
družbenih in okoljskih vidikih.
Spodbuja razumevanje vloge obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije in trajnostne
proizvodnje električne energije pri odgovornem odločanju o naši energetski prihodnosti.
Komu je Svet energije namenjen?
Svet energije je namenjen:
 vsem, ki želite spoznati in razumeti osnove nastanka sveta in energije kot temeljnega
gibala,
 vsem, ki vas zanima široko področje energetike,
 vsem, ki jih navdušujejo zanimivi eksperimenti,
 vsem, ki jim znanja v življenju ni nikoli dovolj.
Svet energije vsako prvo soboto (op. razen v mesecu avgustu) še prav posebno skrbi za
osveščenost in znanje ter odpira svoja vrata in vam ponudi tematske delavnice.
Sobotne delavnice so tudi odlična priložnost za delo z nadarjenimi učenci. Praktičen in
nazoren prikaz znanja prinaša dodano vrednost, ki mlade navdušuje in jih spremeni v prave
raziskovalce.
Da so delavnice še bolj zanimive, večkrat sodelujemo tudi z drugimi šolami ali organizacijami
in pripravimo spremljevalni program.
V Svet energije ste v okviru naravoslovno-tehniških dni posebej vabljeni učitelji, profesorji z
učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol.
Možnost kosila: Restavracija, picerija in špagetotehnika Adrenalina, Restavracija City,
Ošterija Margareta, Pivnica Apolon, Pizzerija Fontana
Možnost prenočitve: Hotel City, Motel Adrenalina, Hostel MC Hotel, Hostel Primož
Kozmus
75
17.VINOGRADNIŠTVO IN VINSKO TURISTIČNE CESTE
Vinogradništvo je bilo vseskozi pomembna gospodarska panoga v občini Krško, danes pa je
smer kmetijske pridelave, ki ima največje število privržencev. Z vinskimi cestami so se
vinogradniki odprli turizmu, vsakoletna ocenjevanja vin s spremnimi prireditvami in nazivi
(vinska kraljica, vinska princesa, kralj cvička, vitezi vina) so pomemben družabni dogodek in
hkrati kvaliteten premik v enologiji in kulturi pitja. Stoletja znani cviček je danes priznana,
visoko cenjena vinska sorta – trte rastejo na Dolenjskem, tudi na »kranjski« strani občine
Krško. Vinogradi na Sremiču imajo svojo bogato zgodovino, ob koncu 19. in v prvi polovici
20. stoletja, zlasti vina izjemnih pridelovalcev - rajhenburških trapistov, ki so na pot v svet
krenila preko vinomernice na Vidmu po Savi in železnici, npr. gamey couderc. Tudi v našem
času vinogradniki iz leta v leto dokazujejo dobro kvaliteto v pridelavi in kletarjenju, zato je
trženje vin gospodarska prioriteta.
Pomembno vlogo na področju vinogradništva ima Vinska klet Krško v Kmečki zadrugi
Krško, ki ima častitljivo zgodovino, saj njeni začetki sodijo na prehod iz 16. v 17. stoletje.
Postavil jo je takratni lastnik Šrajbarskega turna - leskovškega gradu Janez Valvasor in je
delno služila tudi kot grajska kašča. Pred drugo svetovno vojna je bila v zasebni lasti vinskega
veletrgovca Bona, po njej pa od leta 1954 v najemu Vinarske zadruge Kostanjevica. Leta
1970 je prešla v last krškega Agrokombinata, ki je staremu poslopju leto kasneje prizidal
novega za predelavo grozdja, leta 1981 pa dogradil še polnilnico s skladiščem. Zadruga ima
lastne vinogradniške površine na Sremiču, kjer pridelujejo vrhunska vina, kot so Modra
frankinja, Zeleni silvanec, Beli pinot, Chardonnay, Sauvignon, Laški rizling tako normalnih
trgatev, kot tudi predikate. Najpomembnejša blagovna znamka Vinske kleti Krško, pa je
cviček, ptp.
Vinska gorica Sremič nad delom Krškega na levem bregu Save je bila že od nekdaj
znamenita, njena pomembnost pa se v zadnjih letih samo še stopnjuje. Zasluge za to ima
predvsem Društvo vinogradnikov Sremič, ki svoje člane nenehno izpopolnjuje v gojenju
vinske trte in umnem kletarjenju. Vina s Sremiča zato že nekaj let prejemajo najvišja
priznanja na državnih ocenjevalnih tekmovanjih. Krški Sremič je sestavni del Bizeljskosremiške vinsko turistične ceste. V njegovem osredju je možno naštete vinske dobrote okusiti
in kupiti v Vinski okrepčevalnici Kodela, na Turistični kmetiji Glas, v Zidanici Kunej,
Vinogradništvu in vinarstvu Jenšterle, na Turistični kmetiji Radej, v Vinotoču Les (Sremič),
Vinotoču Fabjančič ter na Vinogradniški in sadjarski kmetiji Resnik.
 Bizeljsko sremiška vinsko turistična cesta
Prvi zametki Bizeljsko-sremiške vinsko turistične ceste segajo v leto 1980, ko je Inštitut za
regionalno ekonomiko in socialni razvoj izdelal projekt posavske vinske ceste na območju
Bizeljsko - Zg. Pohanca, ki je zajemal socialno-ekonomski program. Program je pripomogel,
da je bila v naslednjih letih asfaltirana cesta preko območja, ki danes predstavlja vzhodni del
Bizeljsko-sremiške VTC. Natančneje je bil brežiški del BS VTC obdelan v letu 1993, ko je
Marija Cerjak na agronomskem oddelku Biotehniške fakultete opravila diplomsko nalogo z
naslovom Možnosti vključevanja kmetijstva v program razvoja vinske ceste na območju
Orešje - Zg. Pohanca v občini Brežice. V tem letu je tudi Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano izdelalo projekt BS VTC št. 9, v katerem so podrobneje opisane
značilnosti območja. Glavna trasa je dolga 47 km, ki poteka od Orešja ob slovensko-hrvaški
meji pa vse do Trnovca in Podvrha v sevniški občini.
Dejansko oživljanje projekta se je začelo leta 1995, ko je začel z delom Projektni svet BS
VTC, ki je doslej opravil predvsem naslednje naloge:
- koordiniral je izdelavo celostne podobe BS VTC
76
- koordiniral je označitev trase vinske ceste, v skladu s celostno podobo in izvedel
otvoritev v letu 1998
- vodil ali koordiniral promocijske aktivnosti (sodelovanje na sejmih, radijskih oddaj in
drugih predstavitvah po Sloveniji)
- izdal zloženko o ponudbi ob vinski cesti
- vinsko turistična cesta ima svojo spletno stran
- območje BS VTC spada v vinorodno deželo Posavje in v Bizeljsko-sremiški vinorodni
okoliš. V tem okolišu je 1.700 ha vinogradov. Število ponudnikov ob BS VTC je 35
- sortni sestav vinogradov je naslednji:
o bele sorte (laški rizling, rumeni plavec, sauvignon, chardonay, beli pinot, šipon,
renski rizling, kraljevina, rumeni muškat, zeleni silvanec, sivi pinot, tramince,
kerner)
o rdeče sorte (žametna črnina, modra frankinja, modri pinot, portugalka, zweigelt,
šentlovrenjka)
Ob tej vinsko turistični cesti je največ ponudnikov, predvsem gostiln, turističnih kmetij in
vinotočev. Posebej znamenite so repnice, kleti izkopane v pesku, ki predvsem v zadnjem
obdobju vzbujajo veliko občudovanja s strani turistov in so iz leta v leto bolj obiskane. K
bizeljskemu belemu in rdečemu vinu, kot najbolj znanim iz tega območja, se podajo tudi
različne kulinarične posebnosti. Prav tako je ob cesti bogata ponudba naravne in kulturne
dediščine, športno rekreativna ponudba, ostale alternativne oblike turizma in prireditve, med
katerimi je še posebej znana Praznik vin ob Bizeljsko sremiški VTC.
 Podgorjanska vinsko turistična cesta
Dolenjska je prepredena z zidanicami in hrami, kjer se ob klasični dolenjski hrani in v
ambientu starih hramov nudi vino cviček PTP. Projekt se je začel razvijati sredi devetdesetih
let na 830 ha in bi lahko obsegal 1.200 ha vinorodnih površin. Gre za vinorodno pokrajino,
kjer so posamezni vinogradi omejeni na posamezne ugodne lokacije, vmes je pokrajina
gozdnata ali ima druge oblike kmetijske izrabe. Območja za najkakovostnejši cviček so:
Kostanjevica, Zavode, Gadova peč, vse do Čateža ob Savi. Ostala območja na tej VTC so
območja za pridelavo kakovostnih, vrhunskih in specialnih vin kakor tudi za dolenjsko
deželno vino.
Značilnost tega območja je še nekaj tradicionalnih zgradb (lesene hiše, hrami, gospodarska
poslopja), ki imajo veliko arhitekturno vrednost in bi se jih moralo ohraniti ter vključiti v
ponudbo in trženje ob VTC.
Sicer pa se na tem območju pojavljajo tudi pomembnejši objekti naravne in kulturne
dediščine, kot so: nekdanji cistercijanski samostan - Galerija Božidar Jakac, Kostanjeviška
jama, romarska cerkev na Slinovcah, Krakovski gozd, VTC se na vzhodu navezuje na
turistično znan kompleks Term Čatež in grajski kompleks Mokrice, v njegovi bližini pa je
mednarodno priznano igrišče za golf.
VTC poteka od Velikih Vodenic in Kočarije do Kostanjevice na Krki, jo delno prečka ter se
vzpne na Bajni vrh in se v Jablancah odcepi na krajevno cesto v Zavode, nadaljuje se preko
Bočja in se v Šutni spusti v dolino. Nato poteka po dolini do Vrhovske vasi, kjer se vzpne do
Gadove peči, poteka preko Stojanskega vrha v Gornjo Pirošico, kjer se vzpne na Piroški vrh,
Stankovo in vse do Sobenje vasi, od koder poteka po lokalni cesti v Žejno, Cerino in se na
Dvorcah priključi na usmerjevalno cesto. Celotna trasa medregijskega projekta je dolga 161
km, na območju regije je registriranih 20 ponudnikov.
Posebnost ob tej cesti je prav gotovo vino cviček PTP, ki predstavlja slovensko vinsko
posebnost in katerega je kljub mešanju rdečih in belih sort grozdja sprejela tudi evropska
unija. K cvičku se podajo tudi različne kulinarične posebnosti dolenjske, ki jih ponujajo na
turističnih kmetijah in vinotočih na tem območju, kjer pripravljajo različne degustacije. Prav
77
tako je ob cesti bogata ponudba naravne in kulturne dediščine, športno rekreativna ponudba,
ostale alternativne oblike turizma in prireditve.
 Bizeljsko sremiška vinsko turistična cesta
Območje Gornje Dolenjske VTC, ki se razprostira južno od reke Save in sega od Krškega do
Trebnjega, je v svojem grebenskem delu zelo bogato z vinogradi, zidanicami in hrami, kjer se
ob klasični, domači dolenjski hrani prideluje in ponuja vino cviček PTP. Območje VTC
obsega 780 ha površine, dolgoročno pa bi se lahko povečalo na 960 ha in bi zajemalo veliko
vinorodnih in gozdnih površin. Za ta del pokrajine je značilno zelo razgibano srednje visoko
gričevje, presekano s številnimi potoki in dolinami. Prisojne lege so primerne za intenzivne
kulture, zato je tam veliko vinogradov in sadovnjakov, osojne lege pa so porasle z gozdovi.
Najboljše lege za proizvodnjo kakovostnega cvička PTP so: Raka, Drenovec, Veliki Trn,
Golek, Trška gora nad Krškim in ožji okoliš Malkovca. Ostala območja na tej VTC so
območja dolenjskega rdečega in belega deželnega vina in kakovostnih in predikatnih vin.
Cesta poteka od Mokronoga na Malkovec, Slančji vrh, Novo goro, Primož, Hubajnico in čez
Zavratec do Rovišča ter se nadaljuje čez Planino pri Raki do Ardra, nato na Kalce, Golek in
na koncu pripelje v Krško. Vmes se odcepi še en krak proti Gori oz. Cesti.
Pomembnejši objekti naravne in kulturne dediščine iz tega območja so: Vinska klet Kmečke
zadruge Krško, Etnološki muzej Kobile, Ajdovska jama v Brezovski gori, energijske točke na
Dunaju, rastišče Azalee pontice v Boštanju in nekaj starih in znamenitih sakralnih objektov.
Na tem območju je 26 ponudnikov.
Ponudba ob pretežno še neokrnjeni agrarni pokrajini je bogata z gostinskimi in kulinaričnimi
posebnostmi, poleg tega pa tudi z etnološko dediščino, naravnimi in kulturnimi
znamenitostmi. Prepredena je z bogatim rastlinskim in živalskim svetom, nekaj umetnimi
jezeri v zelenem gričevnatem reliefu prijaznih in gostoljubnih domačinov. Ob vinski cesti se
še dodatno razvijajo turistične kmetije, vinske kleti, vinotoči, okrepčevalnice in gostilne z
bogato ponudbo kulinarike, vin, žganja, sadja in drugih posebnostih.
78
18.ŠPORT IN REKREACIJA
V občini Krško so tudi možnosti preživljanja aktivnega oddiha in priprav za športnike in
športne ekipe. Rekreativno, profesionalno ali zgolj iz radovednosti se lahko turisti vključijo v
športne aktivnosti, hkrati pa spoznajo tudi naravo in ljudi, ki bivajo na tem območju.
 KOLESARJENJE
Ljubiteljem kolesarjenja ponuja območje Krško neizmerne možnosti prijetne rekreacije in
neposreden stik z naravo. Za vzdržljivejše kolesarje je primeren Bohor, Sremiško gričevje in
Gorjanci, za rekreativno kolesarjenje pa Krško brežiško polje. Na voljo je označena
kolesarska pentlja - Osmica po občini Krško, ki je sestavljena iz več kolesarskih poti,
združuje pa se tudi z Brežiško in Šentjernejsko kolesarsko potjo.
Povpraševanje po produktih turističnega kolesarjenja je v stalnem porastu in postaja vedno
bolj pomemben del turistične ponudbe. Kolesarske steze in poti niso same sebi cilj, postajajo
nenadomestljivi del turistično rekreacijske infrastrukture, zato je potrebno kolesarjem
zagotoviti prilagojeno turistično ponudbo. Pri tem je pomembno predvsem urejeno okolje,
predstavitve kulinarične in vinske ponudbe, različne prireditve in druga dogajanja na eni
strani, na drugi pa sodelovanje vseh partnerjev ponudbe – muzeji, gostilne, turistične kmetije.
 POHODNIŠTVO
Pohodništvo je v zadnjem času ena glavnih aktivnosti v naravi, ki privablja čedalje večje
število obiskovalcev. Občina Krško ima skupaj 25 urejenih pohodniških poti, ki so v
upravljanju turističnih društev. V letu 2012 se je občina Krško pridružila regijskemu projektu
'Posavske poti prijetnih doživetij' in s tem pridobila inovativno opremljeno tematsko Pot
trapistov, ki se s svojo vsebino močno navezuje na obnovljen grad Rajhenburg. Vse poti, ki so
nastale v omenjenem projektu, so tematsko zelo zanimive, nastale so v sodelovanju z
domačini in odražajo zgodbe, ki so povezane z zgodovinsko, kulturno ali naravno dediščino
določenega območja.
Poti so enotno urejene (načrtovanje, trasiranje in označevanje) po predhodno izdelanih
navodilih in priporočilih za enotno označevanje in vzdrževanja tematskih poti v regiji. Vsaka
pot je opremljena z enotnimi informacijskimi in opisnimi tablami, na katerih so tudi QR
kode za pametne telefone in s spremljevalnimi GPS napravami. Nove poti so opremljene z
lesenimi mizami in klopmi ter didaktičnimi igrali. Za težje gibljive osebe so na voljo
električna kolesa, s katerimi si lahko ogledajo glavne zanimivosti ob poti.
 RIBOLOV
Ribolov poteka v tekočih vodah in ribnikih. V ribolovu na reki Krki bodo uživali lovci na
velike divje krape, linje, ploščiče in platnice. Ribiči priporočajo lov soma, ščuke in smuča iz
čolna. Ribiške družine skrbijo za ribnike bogate z številnimi vrstami rib. Potok Studena je
naseljen s potočno postrvjo, klenom, zeleniko in podustjo, potok Obrh pa s potočno postrvjo
ter klenom. Potok Senuša je naseljen s potočnico, klenom ter ščuko. Lačni potok je naseljen s
potočno postrvjo in klenom. Potok Sušica pa s potočno postrvjo, klenom in podustjo. Ribniki
na Mačkovcih pri Brestanici so krapovski ribniki, vendar je v njih tudi amur, tolstolobika,
linja, som, babuške, šarenke, rdečeoke, rdečeperke pa tudi velike postrvi. Možnost ribolova na
ribniku poteka od aprila do oktobra. So pod nadzorom Brestaniške ribiške družine, ki pa
prisega tudi na ribolov v reki Savi. Zadnjo aprilsko soboto v letu poteka v Mačkovcih
Racoonov ribiški praznik.
79
 LOV
Del lovišč leži na severnih pobočjih Gorjancev, ki se preko reke Krke nadaljujejo v Krakovski
gozd do Trške gore nad Krškim ter na levem bregu Save vse do Bohorja. Po loviščih so na
voljo visoke preže, poskrbljeno pa je tudi za solnice, ki so namenjene predvsem srnjadi,
obiskuje pa jih tudi jelenjad in divji prašiči. Izvaja se tudi inozemni lovni turizem.
Lovske družine obstojajo že nekaj let in v tem času se je izmenjalo že dosti lovskih rodov, a
njihovo poslanstvo ostaja še vedno isto, živeti v sožitju z naravo in živalmi. Poleg strelskih
tekmovanj prirejajo tudi lovske prireditve za članstvo in širše prebivalstvo. Lovsko
družabnost in tovarištvo lovske družine zagotavljajo tudi s prirejanjem vsakoletnih lovov na
divje prašiče za domače in sosednje lovce. Posebej je treba omeniti vsakoletni tradicionalni
»Martinov lov«. Prirejajo se tudi strelska tekmovanja z lovsko puško risanico in šibrenico ter
tekmovanja na streliščih za glinaste golobe.
Lovci so v preteklosti intenzivno sodelovali pri kreiranju celotnega prostora v območju lovišč.
To je tudi njihova bodoča naloga, predvsem usklajevanje sonaravnega gospodarjenja v gozdu
in na kmetijskih površinah.
Najpogostejši gozdni prebivalci na našem območju so: navadna jelenjad, srnjad, damjaki,
divji prašiči, poljski zajci, fazani, race mlakarice, od ostale divjadi pa lisice, gozdni jerebi,
krokarji, polhi, občasni obiskovalci naših gozdov pa so tudi rjavi medved, volk, poljska
jerebica, jazbec, divja mačka, kuna, podlasica, pižmovka, kragulj, kanja, skobec, golob glivar
in duplar, divja grlica, kljunač, siva čaplja, gos, ribji orel, vodna kokoška, črna liska, kozica,
regeljc, kreheljc.
 SPEEDWAY
Tradicija speedway športa v Krškem je že dolga, saj je Krško poleg Ljubljane eno večjih
športnih središč za tovrstno dejavnost. Od tu izhajajo mnogi dirkači, ki so mojstri v svoji
panogi. Ljubitelji moto športa si lahko na štadionu Matije Gubca v Krškem ogledajo
speedway dirke.
Od aprila do septembra se vrstijo speedway dirke v sklopu državnega prvenstva, kvalifikacij
za svetovno prvenstvo, pokalnih tekmovanj, prvenstva klubov in posameznikov, v letu 2013
pa ponovno grand prix dirka.
Zatorej, če vas hrup motorjev in prah, ki ga motoristi dvigajo ne moti, potem ste vabljeni v
Krško na speedway dirke.
 KARTING STEZA
V Krškem se nahaja sodobna karting steza, kjer potekajo dirke s karti, šola varne vožnje ter
možnost izposoje gokarta. Prav tako ponujajo možnost organizirane dirke za zaključne
skupine, ki pričara pravo dirkaško vzdušje s podelitvijo pokalov in penine.
 KONJENIŠTVO
V kraju Brege pri Drnovem stoji hipodrom Brege, kjer potekajo kasaške in galopske dirke. Ob
samih nastopih konj in njihovih lastnikov v času dirke potekajo še vzporedne dejavnosti,
predvsem sklepanja stav, ki na taki prireditvi ne smejo manjkati. Na hipodromu potekajo
razna ocenjevanja, razstave in žigosanje konj in žrebet.
Možno je tudi jezdenje na konjeniški kmetiji Požeg v Dolenjem Leskovcu pri Brestanici.
 KOPANJE IN PLAVANJE
Možnost kopanja in plavanja je na bazenu v Brestanici in v reki Krki.
80
18.1 Planinske poti
 Planinska pot Podbočje – Planina
OPIS POTI IN LOGOTIP: Pot ima svoj začetek v Podbočju. Do njenega konca
v vasi Planina (670 m) vodi sicer asfaltna cesta, mi pa se raje napotimo po eni
izmed številnih pešpoti, ki so od nekdaj pomenile bližnjice s hribov v dolino.
Sprehodili se bomo po neokrnjeni naravi, mimo vinogradov, travnikov in gozdnih
zaplat, starih kmečkih stanovanjskih in gospodarskih poslopij ter značilnih
kmečkih znamenj.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: Trg pred cerkvijo v Podbočju
KONEC POTI: vas Planina
DOLŽINA POTI:
ČAS TRAJANJA POTI:
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.): POJASNJEVALNE TABLE:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
 Matjaž Jurečič, T: 041/767 679
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE: INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI:
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
GOSTINSKI
 Gostilna Gadova peč
PONUDNIKI:
 Vinska knjižnica Jarkovič
 Turistična kmetija Hribar
 Turistična kmetija Stipič
/
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN  trg pred cerkvijo
NARAVNE
 potok Sušica
ZNAMENITOSTI:
 cerkev sv. Križ
 tročelni kamniti most
 razgledne točke
TEHNIČNI OPIS
81
18.2 Pohodniške poti
 Ajdovka pot 1
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP: Od izhodišča oz. trga v Leskovcu gremo mimo
romarske cerkve sv. Ane naprej čez leskovško Gmajno in po razgledni poti nad
Venišami mimo hramov in vikendov skozi gozdni predel »Zajčki« do Gorenje
vasi; vmes družno ugotavljamo, kje so sledi prazgodovinskih naselij in kako je v
času Neviodunuma tekla Sava; v zgornjem delu vasi nadaljujemo pešačenje proti
severozahodu in se najprej spustimo do Mrtvega potoka v Rakovnik. Po rahlem
vzponu skozi gozd Dobrava, kjer je možno še doživeti mir neobljudenosti,
prečkamo cesto Velika vas - Brezje in se ustavimo pri Račjaku, gnezdišču rac. S
ceste proti Senušam skrenemo v hrib proti Brezovski Gori. Pri zavodu Svibna se
nam odpre pogled na manjše kraško polje Podjamo, ki vodi do vhoda v Ajdovsko
jamo. Tam spoznamo njeno kulturno in naravno dediščino, doživimo preprost
obred; omejitev obiska same jame je v času kotenja, vse ostalo pa je moč
predstaviti pred njo; do Leskovca se lahko vrnemo tudi po cesti skozi Brezovsko
Goro, Brezje, mimo Selc.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: Zavod Svibna je nima, ker ni upravitelj
poti zagotavlja pa vodenje
ZAČETEK POTI: pri OŠ Leskovec pri Krškem ali na Trgu borcev pred cerkvijo
Žalostne matere božje v Leskovcu
PREKO:
KONEC POTI: Ajdovska jama oz. vrnitev na izhodišče t.i. Ajdovska pot 2 sploh
ni označena, sicer je predvidena po asfaltirani cesti, ki je za pohodnike povsem
nezanimiva, bolj smiselno bi bilo raziskati teren in stare poti, ki bi peljale do
leskovškega gradu in se s tem poveča št. zanimivosti ob poti … priporočamo, da
se pri tem vključi domačine, ki poti poznajo.
DOLŽINA POTI: 5 km v eno smer
ČAS TRAJANJA POTI: 2 uri s krajšimi postanki v eno smer
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA: Vitalni upokojenci, šole, družine; pot je nezahtevna,
potrebno pa je nekaj vzdržljivosti oz. fizične pripravljenosti
UREJENOST NA STARTU: parkirni prostor je na trgu oz. pod cerkvijo,
parkirati pa je možno tudi pri OŠ
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): pot je
urejena pogojno - pred leti jo trasiral Podjetniški center Krško, ki je pripravil
zloženko in smerne table, ki pa jih znatno premalo; pot se deloma prekriva tudi z
Emino romarsko pešpotjo, ki jo je trasiral Kozjanski park … pot ni vzdrževana
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.): /
POJASNJEVALNE TABLE: jih ni
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI: DA, pogojno – potrebno bi jo bilo popolnoma
urediti s smernimi tablami, počivališči, informativnimi tablami ipd. ter določiti
skrbnika poti
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
 Bernardka Zorko, 031/329 625
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
 Zavod Svibna, T: 031/329 625, E: [email protected],
[email protected], W: www.zavod-svibna.si
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: 45 € na skupino, ki mora imeti
82
vsaj 10 udeležencev
JEZIKOVNE VARIANTE: slovenski, hrvaški, angleški, nemški
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE: VIR (INTERNET – NAVEDI
POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI, ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI,
RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE: INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI:
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
GOSTINSKI
 Nektar bar
PONUDNIKI:
 Pizzeria Antoni club
 Any time pub
 Okrepčevalnica Arh
 Bar Senuše
 Edi Dolmovič
 Alojz Jazbec s.p.
NASTANITVENI
 Zavod Svibna
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN  Cerkev žalostne Matere božje v Leskovcu
NARAVNE
 Cerkev sv. Ane v Leskovcu
ZNAMENITOSTI:
 Cerkev sv. Lucije v Senušah
 Arheološko najdišče Ajdovska jama pri Nemški vasi
 Naravna vrednota Krakovski gozd
 Naravna vrednota ponikalnica pod Nemško vasjo
 Naravna vrednota Ajdovska jama pri Nemški vasi
 Območje Natura 2000 Ajdovska jama
 Vinorodni okoliš, možno videti še stare hrame, zidanice in doživeti
gostoljubnost vinogradnikov
 Blanca – Bohor
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP:
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: ŽP Blanca, AP parkirišče, ŽP Blanca ali G. Leskovec
PREKO: G. Leskovec, Puste Lošce, bolnica
KONEC POTI: koča na Bohorju
DOLŽINA POTI:
ČAS TRAJANJA POTI:
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE:
OBVESTILNE TABLE: 2 - postaja Blanca in gor. Leskovec
SMERNE TABLE: 6
MARKACIJA: Knafelčeva planinska
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
83
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN
VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE: INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH,
MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE
IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI:
 Planinsko društvo Bohor Senovo, T: 07/497 30 82, E:
[email protected]
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
GOSTINSKI
 Koča na Bohorju
PONUDNIKI:
NASTANITVENI
 Koča na Bohorju
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN  zaščitena tisa
NARAVNE
 ohranjeno rastišče jarice in orhideje
ZNAMENITOSTI:
 slapovi
 partizanska bolnišnica
 Bočenska pot
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP: Pot poteka preko vinske gorice Bočje, med
zidanicami in lesenimi hrami. Med potjo se vam odpira razgled na Krško polje in
Krakovski gozd. Pot je lahka, premagate pa višinsko razliko 337 m. Označena je z
modrimi smerokazi. Ta pot je daljša varianta Starograjske poti, ki je do studenca
enaka. Nadaljujete pot v hrib do zidanic in ceste ter greste po cesti navzgor do
oznake Grašinsko. Pot nadaljujete desno po makadamski cesti med zidanicami in
vinogradi po samem vrhu hriba Bočje. Na koncu se spustite po poljski poti mimo
gozda do asfaltne ceste. Pot vas po cesti vodi mimo oddajnika antene za
radioamaterje in desno proti vasi Zavode. Po poti pridete do gozda, kjer je oster
ovinek in vam znak pri zidanici kaže pot po kolovozu dokler ne pridete do asfaltne
ceste na Slinovce. Greste desno in na križišču zopet desno, kjer pridete do glavne
ceste Kostanjevica na Krki – Podbočje. Ob cesti desno vidite ribnik in kočo
Ribiškega društva, v vasi Slivje, tudi desno, je označena ribogojnica Goričar, kjer
lahko kupite postrvi. Pot nadaljujete po cesti in kmalu zagledate zvonik cerkve Sv.
Križa, ki vam pove, da ste že skoraj na cilju.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: trg pred cerkvijo v Podbočju
PREKO:
KONEC POTI: izhodiščna točka
DOLŽINA POTI:
ČAS TRAJANJA POTI: 2 uri
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA: Primerna je za vse starostne skupine.
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
84
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE: Ne
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
 Zgibanka Pešpoti Podbočje
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
 Matjaž Jurečič, 041/767 679
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE: INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI:
 Turistično društvo Podbočje, T: 041/767 679
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
GOSTINSKI
 Gostilna Gadova peč
PONUDNIKI:
 Turistična kmetij Hribar
 Vinska knjižnica Jarkovič
/
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN  trg pred cerkvijo
NARAVNE
 cerkev Sv. Križ
ZNAMENITOSTI:
 tročelni kamniti most
 potok Sušica
 razgledne točke
 Bojanova pot
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP: Začetek poti je pri ribniku na Resi, kjer je
postavljen »kozovček« s tablo, ki prikazuje njen potek in za katero potrebujemo
približno uro in pol hoje. Ribnik se nahaja ob cesti, ki vodi iz Krškega proti
Zdolam. Pot nas vodi najprej po prijetni gozdni poti ob potoku Drnik, ki napaja
ribnik. Po približno 15 minutah hoje potok Drnik prečimo, kolovozna pot se
prične rahlo vzpenjati in ko pridemo na vrh vzpetine, zavijemo na desno, do vasi
Bučerca. Na križišču cest se spustimo do vasi Ponikve, kjer si lahko ogledamo
mogočno lipo. Na koncu vasi, pri zadnji hiši, opazimo markacijo na drevesu,
zavijemo iz ceste navkreber, mimo sadovnjaka in nato skozi gozd. Po približno 30
minutah hoje pridemo do prvih hiš in križišča »Slom«. Skrenemo desno, od tu nas
pot vodi po cesti, ki jo obdajajo za naše kraje značilni vinogradi, ki so privlačni
predvsem v jesenskem času, ko se pričnejo trgatve in se okoliški griči odenejo v
živo pisane jesenske barve. Cesta, ki se ves čas vzpenja, nas zopet vodi skozi
gozd. Na križišču zavijemo skrajno levo navkreber proti vrhu, kjer je naš cilj. Naš
hram, ki je odprt le med vikendi, obdajajo drevesa, ki nudijo poleti prijetno senco,
85
skrbnik Franci pa skrbi, da je vedno na razpolago napitek ali topel čaj. Grmada pa
ponuja tudi lep razgled na Krško polje, na reko Savo, ki jo obdaja mesto Krško, s
starim delom na desnem bregu Save, na nekdanji „gigant“ Tovarno celuloze in
papirja Videm, na Nuklearno elektrarno Krško, na Stadion Matije Gubca ...
Ogledamo si lahko tudi okoliške hribe, od leve proti desni strani si sledijo najprej
Libna, Gorjanci, Sljeme, Kum, Veliko Kozje, Lisca in Bohor. V zimskem času in
ob lepem vremenu pa se v daljavi svetlika Snežnik, na severni strani pa lahko
občudujemo Kamniške Alpe.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: www.pdvidemkrsko.si
ZAČETEK POTI:
PREKO:
KONEC POTI:
DOLŽINA POTI:
ČAS TRAJANJA POTI:
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE:
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE: INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 Planinsko društvo Videm Krško, T: 041/357 018, W:
www.pdvidemkrsko.si
 SKRBNIK POTI:
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
GOSTINSKI
PONUDNIKI:
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN  razgledne točke
NARAVNE
ZNAMENITOSTI:
86
 Brestanica – Bohor
OPIS POTI IN LOGOTIP:
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: ŽP Brestanica, AP parkirišče
PREKO: Senovo, Jablanica, Srebotno, Plešivec
KONEC POTI: planinska koča na Bohorju
DOLŽINA POTI:
ČAS TRAJANJA POTI:
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE:
OBVESTILNE TABLE: 1 v Brestanici in 1 v Srebotnem
SMERNE TABLE: 3
MARKACIJA: Knafelčeva planinska
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE: INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI:
 Planinsko društvo Bohor Senovo, T: 07/497 30 82, E:
[email protected], W: www.pdbohor.si
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
GOSTINSKI
 Gostišče Allegro
PONUDNIKI:
 Gostišče Pohle
 Hiša trte in vina Kunej
 Gostilna Kosar
 Gostišče Dular
 Koča na Bohorju
NASTANITVENI
 Gotišče Pohle
PONUDNIKI:
 Gostišče Allegro
 Hostel Primož Kozmus
 Gostilna Dular – Ribiška družina Brestanica – Krško
 Koča na Bohorju
KULTURNE
IN
NARAVNE
ZNAMENITOSTI:
TEHNIČNI OPIS
87
 Brestaniška pohodna pot
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP: da
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: Izhodišče poti bo v trškem jedru pri
prangerju, nadaljevanje preko potoka Brestanica do naselja Šutna. Levo je stara
župnijska, danes podružnična cerkev sv. Petra in Pavla. Mimo nekdanje osnovne
šole, ki so jo leta 1967 preuredili v stanovanja, bomo prišli do hišne številke Šutna
1 in zavili levo po gozdni poti navkreber. Po desetih minutah zmerne hoje bomo v
križišču zavili desno in po kratkem vzponu prišli do cerkve sv. Mohorja iz leta
1477. Od tu se odpre čudovit pogled na brestaniški grad in reko Savo na zahodu,
kopasti hrib Gradišče ter razloženi naselji Gora in Dunaj na jugu pa na Senovo z
Bohorjem na severu. Nadaljevali bomo po asfaltirani cesti skozi vas Sremič (420
m) in v križišču krenili levo proti Grmadi. Po 100 metrih se levo odcepi gozdna
pot proti Slomu, ki vodi na nekdanje sejmišče ter po zapuščeni ozkotirni železnici
naprej v Trg. Po daljši poti bomo na koncu vasi zavili desno in po približno
desetih minutah prišli na Grmado (488 m). Pogled bo objel panonsko ravnico:
Krško, Leskovec in manjša naselja, ter z gozdom porasle hribe – Libno, Gorjance,
hrvaško Sljeme, Kum, Veliko Kozje, Lisco in Bohor in celo Kamniške Alpe. Med
trtami bomo prišli do asfaltne ceste na Bučerci, zavili bomo desno in nato po
približno dvesto metrih na križišču levo. Po dvesto metrih bomo spet zavili levo v
Slom in nadaljevali do naselja Ponikve. Po približno sto metrih spusta bomo
prispeli do asfaltirane ceste, jo prečkali ter med njivami in travniki ponovno prišli
v gozd. Spustili se bomo do kmetije Omerzel, prečkali potok Brestanica in prispeli
v Anže. Na razpotju se bomo odpravili navkreber v smeri Gorice in po približno
dvesto metrih zavili levo na makadamsko pot do kmetije Ban na Ponikvah. Pot
bomo nadaljevali po asfaltirani cesti na Raztez in na križišču v središču Razteza
zavili levo v smeri Brestanice. Po približno 300 m bomo krenili mimo vodnega
zbiralnika, nato zavili desno in se po gozdni poti spustili k izviru potoka
Lokovšek. Prav prijeten bo tudi sprehod po neokrnjeni naravi okoli ribnikov in
obisk gostišča Dular, ki v idiličnem okolju poskrbi za suha grla in prazne želodce.
Pot bomo nadaljevali ob Lokvanjskem potoku do kmetije Zakšek na Armeškem,
kjer bomo zavili v gozd. Sledil bo strm vzpon mimo sadovnjakov do makadamske
ceste, od koder bosta pohodnikom na voljo dve poti. Krajša nas bo vodila po cesti
v gozd in po grebenu do naselja Gorica. Sledil bo spust do potoka Brestanica, čez
betonski most bomo krenili po trasi nekdanje ozkotirne železnice mimo vodnega
črpališča Elektrarne Brestanica skozi krajši predor in mimo gasilskega doma nazaj
v Trg do izhodišča pri prangerju. Daljšo pot bomo nadaljevali mimo naselja Dorc
do glavne ceste Brestanica – Senovo, jo na križišču prečkali in po 100 m zavili
desno preko mosta čez Senovski potok do Osnovne šole Adama Bohoriča. V
okolici šole je rekreativni center z velikim letnim bazenom, igrišči za odbojko na
mivki, tenis in mali nogomet, asfaltiranim igriščem za rokomet in košarko, okoli
katerega je speljana krožna atletska steza. Nadaljevali bomo po asfaltirani cesti v
Log, po 300 m zavili levo mimo kozolca in preko potoka Lambrščica po travniku
prišli do domačije Divjak. Po približno desetih minutah bomo po položni poti
prišli na asfaltirano cesto, se sprehodili mimo trapistovskih gospodarskih poslopij
do zgradbe, v kateri so že leta 1896 začeli proizvodnjo čokolade in likerjev, ter
samostanskega pokopališča in grajskega poslopja. Sledil bo spust v dolino mimo
gostišča Kosar in Doma svobode na izhodišče.
Dodatno:
TRAPISTOVSKA POHODNIŠKA POT
Pohodniška po se začne v trgu Brestanica, ki sodi med starejša srednjeveška
naselja v Sloveniji, saj izhaja iz druge polovice 14. stoletja in se nahaja nad
okljuko potoka Brestanica pod cerkvijo sv. Petra in Pavla. Na trgu stoji kamniti
sramotilni steber – pranger, ki so ga uporabljali za kaznovanje vseh, ki so kršili
trški red in pravice, ki jih je trg dobil v 14. stoletju, pravico do štirih živinskih
88
sejmov pa leta 1851. Življenje v trgu je bilo živahno in trgovsko zelo raznoliko,
saj so v njem živeli in delali številni trgovci in obrtniki. V začetku 19. stoletja jih
je bilo kar 32 (krojač, 2 čevljarja, 3 lončarji, 3 kovači, 3 tkalci, 5 usnjarjev, 1
puškar, 3 trgovci, 3 zidarji, 2 tesarja, sodar, mesar, 3 mlinarji in mizar).
Pisni viri navajajo, da so bile trške hiše pritlične, lesene in zidane, z
gospodarskimi poslopji, ki so bila večinoma lesena. Ne smemo pozabiti, da je od
leta 1774 v trgu delovala javna trivialna šola, ki je gostovala po raznih hišah.
Prihod Trapistov na grad Rajhenburg leta 1881 je tudi za trg pomenil poživitev
njegovega utripa. Sicer je bila prisotnost trapistov polna miru in tišine, a so
prebivalce navduševali s prenovo gradu, posestva ter moderniziranega
kmetovanja.
Pot nas vodi iz trga proti gradu Turen,kjer se približamo Savi in nadaljujemo
pohod po kolesarski in pohodniški poti ob Reki Savi proti Soteskem, kjer se
usmerimo do glave ceste jo prečkamo in nadaljujemo s hojo po nekdanji
trapistovski poti na Sremič, po kateri so trapisti prevažali vino… Ob poti nam
pogled obstane na mogočni tiski, ki se po besedah domačinov ponaša s starostjo
150 let, tako lahko sklepamo, da so jo posadili trapisti. Na njihovo napredno
vinogradništvo nas opozori trapistovsko gospodarsko poslopje s kletjo. Bili so
umni vinogradniki in kletarji. Vino so stekleničili in prodajali. Od 1895 so se
ukvarjali tudi s proizvodnjo penečega vina. Ob poti vidimo tudi kapelico sv.
Janeza Krstnika, ki jo krasi poslikava sv. Petra in Pavla.
Pot nadaljujemo na Grmado, ki je najvišja točka naše poti (448 m). Z Grmade se
na odpira pogled na panonsko ravnico, na Krško, Leskovec in manjša naselja ujeta
v zelenje ter okoliše z gozdom porasle hribe:Libno, Gorjance, Sljeme, Kum,
Veliko Kozje, Lisco in Bohor. V lepem, jasnem vremenu bomo lahko občudovali
celo Kamniške Alpe.
Z Grmade nas vodi pot med vinogradi do cerkve sv. Mohorja, ki se nahaja na
nadmorski višini 441 m in ima poznogotski slog iz 15. st., vendar so ob njeni
prenovi konec 20. st. prišli do ugotovitve, da je njeno jedro verjetno romansko. V
18. st. je bila cerkev zelo obiskana, saj je veljala za lokalno božjo pot.
Ob cerkvi se odpravimo v gozd in se po gozdni poti spuščamo v Brestanico na
Semišče, nato po cesti do gostišča Pohle, nato se povzpnemo do cerkev Marije
Lurške, ki sodi med največje cerkve v Sloveniji, gotovo pa je največja v Posavju.
Zgradili so jo v začetku 20. st. in spada med najlepše sakralne objekte na
Slovenskem. Občudovanje zbuja že njena zunanjost, a še posebno kip lurške
Marije v glavnem oltarju. Cerkev je ena izmed sedmih bazilik v Sloveniji.
Po stopnicah se spustimo do glavne ceste in se usmerimo do naslednje table pri
hostlu Kozmus, kjer najdemo podatke o cerkve sv. Boštjana ter spoznamo podobo
tega dela Brestanice v preteklosti.
Pot nadaljujemo po Šolski cesti do prvega križišča, nato svoj korak usmerimo na
levo ter se začnemo postopno vzpenjati in ko prispemo na vrh »Šit«, se nam odpre
pogled na sadovnjake. Svoj korak usmerimo levo in nadaljujemo pot proti gradu.
Poslopja, ki so danes delno obnovljena, so v času trapistov imela pomembno
gospodarsko vlogo, o čemer priča tudi naslednja tabla, ki nam poda osnovne
podatke o proizvodnji čokolade in likerja.
Pot nadaljujemo mimo nekdanjega samostanskega pokopališča, ki je bilo po drugi
svetovni vojni porušeno, vendar mu želijo vrniti nekdanjo podobo.
Našo pot zaključimo v gradu Rajhenburg, ki je bil od leta 1881 v lasti trapistov, ki
so se ukvarjali s poljedelstvom, živinorejo, vinogradništvom, sadjarstvom,
čebelarstvom in vrtnarstvom, bili so odlični obrtniki. Kot eden pomembnih
proizvodov je bil sir trapist. Že 1896 so začeli s pravo industrijsko proizvodnjo
čokolade in likerjev. Pri njih je kupoval sam cesar Franc Jožef, ki jim je 1912
podelil priznanje za kakovost izdelkov, dal naziv Imperial in leva kot zaščitni znak
proizvodov. Imeli so svojo elektrarno, napeljali so si elektriko in že leta 1896
imeli telefon. V lastni tiskarni so tiskali knjige, brošure, razglednice, ovitke za
89
KONTAKTNI
PODATKI
O
ORGANIZATORJIH,
INFORMACIJE IN
REZERVACIJE:
GOSTINSKI
PONUDNIKI:
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN
NARAVNE
ZNAMENITOSTI:
čokolade in nalepke za likerje.
ZAČETEK POTI: Trg Brestanica
PREKO:
KONEC POTI: Trg Brestanica/Grad Rajhenburg
DOLŽINA POTI: 18 km/16 km/8 km
ČAS TRAJANJA POTI: 5 ur/4 ure/2 uri
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU: da
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): urejena
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.): /
POJASNJEVALNE TABLE: ne
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: da
VODENJE/VODENJE SKUPINE: Anton Zakšek, 031/663 319
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
www.brestanica.com
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE: INFORMACIJSKO
MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
 SKRBNIK POTI: TD Brestanica
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: /
 SKRBNIŠKA POGODBA: ne
 Gostišče Allegro
 Gostišče Pohle
 Hiša trte in vina Kunej
 Gostilna Kosar
 Gostilna Dular
 Gostišče Pohle
 Gostišče Allegro
 Hostel Primož Kozmus
 Gostilna Dular – Ribiška družina Brestanica - Krško
 cerkev sv. Petra
 pranger
 stara šola
 cerkev sv. Mohor
 perišče
 grad Rajhenburg
 trapistovsko pokopališče
 zgradba trapistovske čokoladnice
 spodnji grad
 ribogojnica
90

kip Adama Bohoriča
 Č’bularska pohodna pot na Rako
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP: Pohod se začne iz parkirišča znane Gostilne Žolnir
iz Kostanjevice na Krki. Natanko tam kjer se začne Resslova pot, nanjo opozori
opisna tabla in leseni kip v podobi ladijskega vijaka, za katerega vemo, da je Josef
Ressel preizkušal in skonstruiral v času svojega službovanja, kot gozdar v
Krakovskem gozdu. Nadaljujemo ob Žolnirjevi gostilni, kjer na križišču zavijemo
desno na makadamsko cesto. Pot je markirana z oznakami E7, kar pomeni
Evropska peš pot. Markirana je samo do odcepa - gozda, kjer vsaka pot zavije v
drugo smer. Desno E7, levo oziroma naravnost Resslova in Čebularska, ki gresta
nekaj časa skupaj. Nadaljujemo po gozdni poti, po 300 m pridemo do obrobja
mokrišča Trstenik, prečkamo vodne prekope ter nadaljujemo ob mokrišču mimo
najstarejše vrbe na tem področju. V času deževja je običajno vse pod vodo. Prehod
je mogoč le z škornji ali dobrimi planinskimi čevlji. Po 500 m prehojene poti
pridemo na široko gozdno cesto, kjer zavijemo levo v smeri pragozda. Na koncu
ceste ob obrobju pragozda je obvestilna tabla. Na njej so opisane značilnosti
Krakovskega gozda, vrste dreves, podrast, posebnost je rastišče hrasta dob in
ptice, ki gnezdijo na tem področju. Nadaljujemo pot ob obrobju pragozda v smeri
sever, od tu naprej pot nima nobenih oznak več. Hodimo ob vodnem prekopu
(grabnu), vsi so bili izkopani na pobudo Josefa Ressla v času njegovega
službovanja in vodijo v smeri sever-jug, ali vzhod-zahod. Vodni prekopi so nam
lahko tudi dobra orientacija v kolikor se izgubimo na tem področju. Na severni
strani na koncu pragozda, zavijemo levo kjer po 200 m pridemo na preseko (pot),
ki služi bolj za razmejitev parcel, kot za vožnjo. Od tu naprej se začne območje
gozda last posestnikov iz Rake. Nadaljujemo pot v smeri sever, tu je pravo
brezpotje. V nadaljevanju pridemo na slabo vidno gozdno pot in po prehojenem 1
km na makadamsko cesto, ki nas pripelje do vasi Zaloke. Od vasi Zaloke je
možno izvesti več različic pohoda. Desno pelje asfaltna cesta smer Krško, levo
smer Smednik. Gremo levo v smeri Smednika in po nekaj metrih zavijemo desno
ob potoku Lokavec. Pot nas vodi naprej ob potoku do podhoda avtoceste. Podhod
lahko prečkamo samo peš. Prečkamo še lokalno cesto, nadaljujemo ob potoku
Lokavec. Pri sotočju potoka Orehovec nadaljujemo pot ob potoku Orehovec do
vasi Sela. Od vasi Sela gremo levo proti vasi Cirje, kjer stoji vinogradniški hram.
Pri Cvičkovem hramu, last Vinogradniškega društva Raka, imamo zaključek, kjer
je organizirana malica in degustacija vina.
Po dogovoru je možno degustacijo vino organizirati tudi v ostalih zidanicah,
katere se nahajajo v območju Krajevne skupnosti Raka. Prav tako sam pohod
prilagodimo zidanicam, ki so pripravljene nuditi prigrizek in pijačo. Sama pot ni
označena, tako da pohod brez lokalnega vodnika ni možen. Pot je lahka, vendar
brez osnovne planinske opreme ni izvedljiva. Ob predhodni najavi pohodnikov jo
je možno organizirati ob vsakem letnem času.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: Gostilna Žolnir
PREKO:
KONEC POTI: Cvičkov hram na Raki
DOLŽINA POTI: 12 km
ČAS TRAJANJA POTI: 4 ure
TEŽAVNOST: lahka tura vendar je potrebna osnovna planinska oprema.
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
91
KONTAKTNI
PODATKI
O
ORGANIZATORJIH,
INFORMACIJE IN
REZERVACIJE:
GOSTINSKI
PONUDNIKI:
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN
NARAVNE
ZNAMENITOSTI:
POJASNJEVALNE TABLE:
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE: INFORMACIJSKO
MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
 SKRBNIK POTI:
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
 Gostilna Žolnir
 Gostilna Tratnik
 Turizem v zidanicah
 Apartmaji Žolnir
 Gostišče Žolnir
 Apartmaji Na Krki
 Krakovski gozd
 hrast dob na Malencah
 grad Raka
 cerkev sv. Lovrenc
 Čebelarsko – vinogradniška pot
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP: Začnemo jo v Dolenji vasi in po njej nadaljujemo
skozi gozdno območje Črne mlake. Tu naletimo na strelske jarke in bunkerje iz
časov 2. svetovne vojne, čebelnjake in "klavže", zaščito pred hudourniškimi
vodami potoka Čelčan. Gozdna pot nas pripelje med vinograde in zidanice. Pri
prvi (Rožancev Rajck) si ogledamo staro sončno uro in po krajšem spustu
začnemo dvigati na območje vinorodnih Čel. Mimo Godlerjevega hrama in kmetij
Molan in Župevc, hodimo po gozdnem območju Lopatne do zaselka Lopate. Pri
domačiji Pleterski zavijemo levo in se strmo dvignemo do domačije Špiler, kjer
pri kapelici stopimo na cesto, ki nas proti jugozahodu privede do Zdol.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: Dolenja vas
PREKO:
KONEC POTI: Zdole
DOLŽINA POTI: 10 km
ČAS TRAJANJA POTI: 1 ura 30 min
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): je urejena
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
92
POJASNJEVALNE TABLE IPD.): 4
POJASNJEVALNE TABLE: Da
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE: 1
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI: Da
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
 zgibanka Čebelarsko – vinogradniška pot
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
 Marjan Gričar, 041/512 995
 Danijel Novak, 041/827 548
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE: INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI:
 Turistično hortikulturno društvo Zdole, T: 041/512 995
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: Lastno
 SKRBNIŠKA POGODBA: Ne
GOSTINSKI
 Lastniki zidanic
PONUDNIKI:
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN  stara sončna ura
NARAVNE
ZNAMENITOSTI:
 Dunajska pot
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP: Brestanica – Gradišče – Dunaj nad Krškim – pohod
po gozdnem pobočju, nekoč grajski vinogradi – ostanki starih trt na drevesih;
Dunaj: izvor imena, predstavitev gradišča – zgodovine naseljenosti s poudarkom
na prazgodovini, predstavitev delovanja energijskih vrelcev, radiestezijskih
meritev, predstavitev simbolike dreves;
Možnost okrepčila na Dunaju ali pa v nadaljevanju pohoda na Straži pri Krškim
(Kerinovi); nadaljevanje poti skozi gozdne obronke, Senožete, Ivandol do cerkve
sv. Štefana – razgled, možnost ogleda cerkve; spust mimo vinogradov do
Ajdovske jame (pred tem možnost obiska Žarnove kleti v Nemški vasi); med
postankom kratka pet minutna animacija na temo »Narava kot učilnica« s
poudarkom na varovanju okolja.
Ajdovska jama: predstavitev naravne in kulturne dediščine Ajdovske jame,
predstavitev elementov obreda; (omejitev obiska v času kotenja netopirjev):
Zaključek pri hramu Vrbovega Loga – od tu možen prevoz do izhodišča ali pa
vračanje peš – mimo Kobil (ogled etnološke zbirke Šribar), skakalnic v Sp. Dulah
nazaj na Goro, Dunaj in dolino.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: Ne, Zavod Svibna zagotavlja le vodenje
ZAČETEK POTI: Gostilna Pečnik, Gunte
PREKO:
93
KONEC POTI: Ajdovska jama oz. vrnitev na izhodišče
DOLŽINA POTI: 6 km v eno smer
ČAS TRAJANJA POTI: 3 ure s krajšimi postanki
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA: Vitalni upokojenci, šole, družine.. pot je nezahtevna,
potrebno pa je nekaj vzdržljivosti oz. fizične pripravljenosti
UREJENOST NA STARTU: Parkirni prostor pri Gostilni Pečnik
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): je v
pripravi
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.): jih ni
POJASNJEVALNE TABLE: Ne
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI: da pogojno - potrebno bi jo bilo popolnoma
urediti s smernimi tablami, počivališči, informativnimi tablami ipd. ter določiti
skrbnika poti; pot se je pripravljala povsem ljubiteljsko, za infrastrukturo ni bilo
financerja;
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
 Zavod Svibna, T: 031/329 625, E: [email protected],
[email protected], W: www.zavod-svibna.si
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE: Znesek vodenja je vezan na
porabljen čas za vodenje.
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE: INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI:
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
GOSTINSKI
 Gostilna Pečnik
PONUDNIKI:
 Kmetija Kerin
 Klet Žarn
 Edi Dolmovič
 Alojz Jazbec
NASTANITVENI
 Zavod Svibna
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN  Gradišče Dunaj nad Krškim
NARAVNE
 Arheološko najdišče Ajdovska jama pri Nemški vasi
ZNAMENITOSTI:
 Cerkev sv. Štefana
 Naravna vrednota Strženica
 Naravna vrednota ponikalnica pod Nemško vasjo
 Naravna vrednota Ajdovska jama pri Nemški vasi
 Območje Natura 2000 Ajdovska jama
 Etnološka zbirka družine Šribar
94



drevesa, znamenja v gozdovih
Skakalnica – Spodnje Dule
vinorodni okoliš, možno videti še stare hrame, zidanice in doživeti
gostoljubnost vinogradnikov
 E7 Evropska pešpot
OPIS POTI IN LOGOTIP: Na območje krške občine nas pri Zgornji Pohanci
privede iz brežiške. Čez Zdole pridemo do Vidma (kjer prestopimo reko Savo) in
mimo Leskovca do Velike vasi. Od tod hojo nadaljujemo v smeri Mali Podlog –
Gržeča vas, kjer pridemo na območje Krakovskega gozda in ob močvirnem
predelu Trstenika dosežemo Kostanjevico. Naprej nas pot vodi skozi vasi in
zaselke Grič – Kočarija - Male in Velike Vodenice – Ržišče ter Veliki in Mali
Ban, kjer se spustimo do znamenitega samostana Pleterje (v šentjernejski občini).
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI:
PREKO:
KONEC POTI:
DOLŽINA POTI:
ČAS TRAJANJA POTI:
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE:
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
 Planinsko društvo Brežice, T: 051/323 335
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE: INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI:
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
GOSTINSKI
PONUDNIKI:
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN  Krakovski gozd
NARAVNE
TEHNIČNI OPIS
95
ZNAMENITOSTI:
 Gobarsko – dninarska pot
OPIS POTI IN LOGOTIP: Na pot krenemo pri Domu Bena Zupančiča na
Zdolah in po 100 metrih pri Robekovem križu zavijemo na levo. Mimo domačij
Špiler in Molan pridemo v mešani gozd Rujek, ki se nadaljuje v Črno mlako,
bogato z akacijo, odlično pomladansko čebeljo pašo. Ko prestopimo potok Sečnik,
nadaljujemo po vzdrževani gozdni poti, ob kateri vidimo vodni zbiralnik za
oskrbo Dolenjevaščanov in okoličanov. Ko izstopimo iz gozda naletimo na prve
domačije in čez nekaj minut pridemo v Dolenjo vas.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: Dom Bena Zupančiča na Zdolah
PREKO:
KONEC POTI: Dolenja vas
DOLŽINA POTI: 10 km
ČAS TRAJANJA POTI:
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): je urejena
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.): 4
POJASNJEVALNE TABLE: Da
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI: Da
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
 zgibanka Gobarsko – dninarska pot
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
 Marjan Gričar, 041/512 995
 Danijel Novak, 041/827 548
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI:
 Turistično hortikulturno društvo Zdole, T: 041/512 995
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: Lastni viri
 SKRBNIŠKA POGODBA: Ne
GOSTINSKI
PONUDNIKI:
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN  cerkev sv. Matere Božje
NARAVNE
ZNAMENITOSTI:
TEHNIČNI OPIS
96
 Netopor – Bohor
OPIS POTI IN LOGOTIP:
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: AP parkirišče na Netopirju
PREKO:
KONEC POTI:
DOLŽINA POTI:
ČAS TRAJANJA POTI:
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE:
OBVESTILNE TABLE: 0
SMERNE TABLE: 3
MARKACIJA: Knafelčeva planinska
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI:
 Planinsko društvo Bohor Senovo, T: 031/319 032, E:
[email protected], W: www.pdbohor.si
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
GOSTINSKI
PONUDNIKI:
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN
NARAVNE
ZNAMENITOSTI:
TEHNIČNI OPIS
97
 Podjamska drevesna pot
OPIS POTI IN LOGOTIP: Spoznavanje posameznih dreves po zdravilni,
energijski plati; drevesne meditacije; predstavitev posameznih dreves: vrba, brest,
skorš, hrast, breza,… Pot vodi po obronkih gozdov in senožeti, med vinogradi; lep
razgled na Krško polje, Gorjance.
Pot je možno doživeti le ob spremstvu vodnika.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: Zavod Svibna, Brezovska Gora
PREKO:
KONEC POTI: Zavod Svibna, Brezovska Gora
DOLŽINA POTI: 4 km krožno
ČAS TRAJANJA POTI: 3 – 4 ure s postanki in animacijami
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE:
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
 Bernardka Zorko, 031/329 625
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI:
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
GOSTINSKI
PONUDNIKI:
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN  razgledne točke
NARAVNE
ZNAMENITOSTI:
TEHNIČNI OPIS
98
 Pohodniška pot Sremič – Krško
OPIS POTI IN LOGOTIP: Od City hotela v Krškem do cerkve sv. Ruperta na
Vidmu (zgrajene v neoromanskem slogu leta 1879) je približno 600 m. 300 m
naprej v smeri Brestanice, stoji 10 m od ceste kmetija Bogovič, ob kateri priteče v
dolino Žahovski potok. Od kmetije nas vodi strma pot do naslednje kmetije
Plahuta. Tu se pot odcepi levo v gozd proti Sremiču ter na njej naletimo na kamnit
most in na ostanke hidroelektrarne, danes last kmetije Bartolič. Ta se nahaja na
obronku gozda. Ostanki ruševine okoli nje pričajo, da je bila to nekdaj velika
posest. Gospod Bartolič, znan lekarnar v Zagrebu, je tu gojil rože, ki jih je
uporabljal za izdelavo mazil. Na hiši in gospodarskem poslopju sta vidni plošči iz
rimskih časov – Neviodunuma. Ob hiši stoji stolp, imenovan Maryn zgled iz leta
1923, v katerem je bila vodna črpalka, obenem pa je služil tudi kot razgledni
stolp. Pot se nadaljuje mimo kmetije Kunej in od tu do gostišča Tri lučke. V
notranjosti stoji največja preša v Evropi iz leta 1874, nekdaj last brežiške gospode
Attems. Iz nje so lahko naenkrat iztisnili 5000 l mošta. Po krajšem oddihu v
gostišču lahko nadaljujemo pot do vinske kleti, ki stoji ob Bizeljsko – sremiški
vinsko turistični cesti.
1. možnost: od tu lahko krenemo desno skozi vas Sremič, mimo zidanice
vinogradniške in trsničarske družine Kunej in skozi hladni gozdiček do turistične
kmetije Glas.
2. možnost: če pa krenemo levo po vinski cesti, se na prvem razpotju začne tako
imenovana
»trapistovska pot«, ki nas naprej vodi skozi vas Sremič.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: pri Hotelu City Krško
PREKO:
KONEC POTI: Gostišče Tri lučke, Sremič
DOLŽINA POTI:
ČAS TRAJANJA POTI: 2 – 3 ure v obe smeri
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE:
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
 Planinsko društvo Videm Krško, T: 041/357 018
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
TEHNIČNI OPIS
99
REZERVACIJE:
GOSTINSKI
PONUDNIKI:





NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN 
NARAVNE

ZNAMENITOSTI:



 SKRBNIK POTI:
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
Turistična kmetija Glas
Kmetija Bogovič
Turistična kmetija Plahuta
Hiša trte in vina Kunej
Hotel City Krško
cerkev sv. Ruperta na Vidmu
Plošči iz rimskih časov
stolp, imenovan Maryn zgled iz leta 1923
največja preša v Evropi iz leta 1874
vinske kleti, ki stoji ob Bizeljsko – sremiški vinsko turistični cesti
 Pohodniške poti na Bohorju
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP: Končni cilj je planinska koča na Bohorju (915
metrov), s Senovega, po južni strani pogorja, pa je na voljo pester izbor poti.
Osnovna klasična povezava je markirana planinska pot Srebotno – Jablance Dobrova, po kateri kočo dosežemo v dobrih 2 urah. Jablance (470 metrov) so
izhodišče za kar nekaj dostopov do koče: Po »Grabenski« poti z makadamske
ceste skrenemo po traktorski gozdni vlečni poti mimo slapa Ubijalnik in po nekaj
minutah zavijemo na desno po dobro uhojeni, a ne markirani poti do koče (1 ura
30 min).
Druga pot nas najprej vodi po asfaltu do prvega mostička čez Dobravski potok, ob
katerega nadaljujemo hojo do slapa Ubijalnik. Pred slapom je izhod iz grape po
nadelani poti, ki nas pripelje na gozdno cesto, po kateri zavijemo levo in po nekaj
minutah zavijemo na desno po uhojeni, a ne markirani Grabenski poti do koče (1
ura 30 min).
Nekoliko daljša je hoja z Jablanc čez Lošce (dobri 2 uri). Je še posebej zanimiva,
saj nas vodi skozi Srebrni park in mimo nekdanje partizanske bolnice.
Z Reštanja pri Senovem vodita do planinske koče dve daljši poti. Prva, ki bo
zahtevala kake tri ure hoje, vodi proti Ravnem logu, se spusti v Hlastanov graben
in dvigne do naselja Jevša (spomenik padlim partizanom) in nato zavije v pravem
kotu na desno. Druga vodi nekoliko vzhodneje in je še pol ure daljša. Pri Ravnem
logu zavijete proti Jevši in še više mimo Debelega hriba (921 m), nato pa se
spustite do koče.
Do koče se lahko napotimo tudi z Malega Kamna (331 m). Vzpnemo se mimo sv.
Jošta (726 m) ter po Ravnem logu (767 m) na levo proti Jevši (748 m) in mimo
Debelega hriba (921 m) do končnega cilja. Za pot boste porabili nekaj manj kot 4
ure.
Planinsko kočo na Bohorju vam priporočamo še kot izhodišče za nekaj krajših in
malo daljših obhodov. 5 minut je oddaljena razgledno točko Petrova skala, od
koder najhitreje pridete do partizanske bolnice pa tudi do bohorskega »naravnega
okna« v triadnem dolomitu. Pol ure boste porabili, da se povzpnete proti severu na
Veliki Koprivnik (984 m), izredno razgledno točko, s katere si lahko ogledate lep
kos Slovenije. Do še najvišjega vrha Bohorja, do Javornika (1023 m) je še 15
minut dlje.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: Senovo
PREKO:
KONEC POTI: Planinska koča na Bohorju
DOLŽINA POTI:
100
KONTAKTNI
PODATKI
O
ORGANIZATORJIH,
INFORMACIJE IN
REZERVACIJE:
GOSTINSKI
PONUDNIKI:
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN
NARAVNE
ZNAMENITOSTI:
ČAS TRAJANJA POTI:
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE:
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
 Turistično društvo Senovo, 031/866 831
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
 SKRBNIK POTI:
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
 Gostišče Senica
 Koča na Bohorju
 Gostišče Senica
 Koča na Bohorju
 Srebrni park
 nekdanje partizanske bolnice
 spomenik padlim partizanom
 bohorskega »naravnega okna« v triadnem dolomitu
 Veliki Koprivnik (984), izredno razgledno točko, s katere si lahko ogledate
lep kos Slovenije
 Pohod po poti Josipine Hočevar
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP:
Pohod ob prazniku Občine Krško (Krško – Trška Gora – Golek – Vinska klet
Krško – Krško).
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI:
PREKO:
KONEC POTI:
DOLŽINA POTI:
ČAS TRAJANJA POTI:
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
101
KONTAKTNI
PODATKI
O
ORGANIZATORJIH,
INFORMACIJE IN
REZERVACIJE:
GOSTINSKI
PONUDNIKI:
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN
NARAVNE
ZNAMENITOSTI:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE:
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
 SKRBNIK POTI:
 Turistično društvo Krško, T: 041/794 692, E: [email protected]
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
 Vanilija Caffe
 Gostilna Murko
 Hotel City Krško
 Hotel Pacific
 Hočevarjev trg
 Cerkev sv. Janeza Evangelista
 Valvasorjeva knjižnica
 Kapucinski samostan s knjižnico
 Park Krško
 Hočevarjev mavzolej
 grad Šrajbarski turn
 Mavzolej Anastazija Grüna
 Vinska klet Krško
 Pot čez Libno
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP: Pot se prične pri ribniku v Resi, od koder se
nadaljuje v smeri proti naselju hiš na desni strani. Ob prečkanju glavne ceste
Krško - Zdole vodi pot po cesti približno 50 m, nato pa zavije desno po kolovozni
poti proti Stari vasi. Pri potoku Potočnica, vodi pot ob potoku do prvih hiš, nato pa
po asfaltni cesti do križišča Krško - Brežice. Pri prečkanju mostička se prične po
nekaj metrih v rahlem desnem ovinku pot vzpenjati proti vrhu Libne. Po nekaj
minutah hoje se pot dvigne iz korita. Del poti je žal že asfaltiran, del poti pa je še
vedno kolovoz. Kmalu se pohodniku odpre pogled na Krško polje, sadovnjake,
tovarno VIPAP in nuklearno elektrarno Krško. Nekaj časa vodi pot po gozdu,
nekaj časa pa ob vinogradih. Pogled na okoliške griče in polja je lep v vseh letnih
časih, še posebno pa v jeseni, ko jih narava pisano obarva.
Po približno 30 minutah hoje, pot pripelje pohodnika do manjše jasa, na levi strani
je kmetija, na drugi strani pa se odpira pogled na paleto vinogradov in vinskih
102
hramov. Čisto na vrhu se nahaja cerkev, ki je posvečena Sv. Marjeti, poleg nje pa
rastejo lipe, ki že precej visoko segajo v nebo. V neposredni bližini cerkvice se
nahaja tudi koča, last Lovske družine Videm, ki jo društvo vsako leto najame za
organiziranje kresovanja. Ob lepem vremenu je iz vrha Libne lep razgled na
Gorjance in Trdinov vrh, na levi strani se razprostira Sljeme, pred njim pa Krško Brežiško polje z vasmi in zaselki ter na desni strani Leskovec, del Krškega in naš
cilj, Grmado.
Pot se nadaljuje vzhodno ob cerkvi navzdol, preči pot, ki vodi do kmetije in se
spusti po kolovozni poti in se ob robu gozda poda proti naselju Libna. Pri prvi hiši
se priključi na cesto, ki vodi pohodnika kar nekaj časa po grebenu Libne. Na južni
strani se nahajajo večinoma vinogradi in odprt pogled na Krško - Brežiško polje
ter okoliško hribovje, nato pot zavije v gozd na makadamsko cesto.
Cesta se rahlo spušča, kmalu se pojavijo z vinogradi na desni, na levi pa gozd. Ves
čas markacije označujejo pot po kolovozni gozdni cesti, ki se rahlo spušča, do
Črne mlake. Domačinom je bolj znana po vrtačah in velikemu številu stez, je pa
tudi priljubljena lokacija za gobarje. Po približno 45 minutah hoje, pride pohodnik
do naselja Pleterje. Pot nato vodi navkreber med hišami do glavne ceste Krško –
Zdole. Zavije na desno in zopet pogled zajamejo širni vinogradi, ob cesti pa si je
možno ogledati raznovrstne izdelke iz lesa, ki jih izdelovalec razstavlja kar na
domačem dvorišču ob cesti. V bližini obcestne table z napisom Zdole, krene pot
na levo, proti Anovcu. Pot se najprej spušča, nato pa zopet dviguje. Na križišču za
Loke pot še vedno vodi v smeri vasi Anovca. Nekoliko dlje od križišča, se v
gozdu skriva majhna, toda za domačine pomembna skakalnica. Tik pred naseljem
se pot odcepi in vodi po vaškem kolovozu preko polja, nato v gozd. Po približno
pol ure hoje se prikaže vas Ponikve. Ponikve so bile znane nekoč po dveh, danes
le še po eni, zelo stari lipi. Na tem križišču se pot čez Libno združi z Bojanovo
potjo.
Ob cesti, pri zadnji hiši, pot vodi na levo in ob markaciji po kolovozni poti do
gozda. Gozdna pot se rahlo vzpenja in vodi v kraj, ki se imenuje Slom. Na
križišču ceste Krško – Sremič krene pot desno, markacija vodi proti cilju,
Grmadi. Zopet se ob poti nahajajo vinogradi, skrbno obdelani in ob njih zidanice.
Pogled na prostrane vinograde zastre gozd in gozdna cesta, ki se najprej rahlo
spušča, zavije nato na levo, mimo kmetije, nato pa po grebenu do vrha Grmade.
Odpre se čudovit razgled na več strani, ki je še posebno slikovit, kadar je nebo
„oprano“, po dežju. Videti je mogoče Bohor, Lisco, Kum, strugo reke Save. Na
južni strani se razprostira Krško - Brežiško polje, Libna, Kremen, v daljavi pa še
Sljeme in Gorjanci. Na vrhu Grmade se nahaja planinska koča, last Planinskega
društva Videm, imenuje se „Planinski hram“, v neposredni bližini pa se nahaja
pretvornik Sremič. Hram obdajajo drevesa, ki v poletnih mesecih nudijo
obiskovalcem prijetno senco in počitek na lesenih klopeh, ob sobotah in nedeljah
pa je na voljo tudi čaj ali osvežilna pijača, v kolikor je ne premore nahrbtnik.
Kljub temu, da je višina Grmade le 488 m, je priljubljena točka za naključne
obiskovalce, planince in rekreativce, pohodniku nudi tudi razgled po okoliških
gričih in poljih ter vaseh, ki so zanimive predvsem v večernih urah, ko zasvetijo
luči. Seveda pa je potrebno omeniti še razgled na staro mestno jedro mesta Krško,
na del mesta ob levem bregu Save in na samo reko Savo, ki jo obdaja mesto.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: pri ribniku v Resi
PREKO: Libna
KONEC POTI: Grmada
DOLŽINA POTI:
ČAS TRAJANJA POTI:
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
103
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE:
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA: ja
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI:
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
GOSTINSKI
 Planinski hram na vrhu Grmade
PONUDNIKI:
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN  razgledne točke
NARAVNE
 vinogradi
ZNAMENITOSTI:
 cerkvice
 Pot čez Slinovko
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP: Od izhodišča se opravite mimo gostilne Gadova peč
na lokalno ulico in preko drugega mostu prečkate potok Sušico. Po poljski poti
pridete do odcepa, ki je označen in kaže pot v hrib proti gozdu. Pot nadaljujete
skozi prijeten gozd do ceste, ki vodi levo na Dobravo in desno v Podbočje.
Usmerite se v Podbočje in hodite do glavne ceste. Na križišču se lahko ustavite v
ribogojnici Hribar, kjer si lahko tudi sami nalovite rib. Sicer greste desno v vas
Podbočje, kjer si lahko ogledate potok Sušico z vrsto mostov do domačij in se
ustavite pri kamnitem mostu, ki je tehnični spomenik. Svojo pot lahko zaključite
na izhodiščni točki ali v bližnjih lokalih.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: trg pred cerkvijo v Podbočju
PREKO:
KONEC POTI: vrnitev na izhodiščno točko
DOLŽINA POTI:
ČAS TRAJANJA POTI: 30 min
TEŽAVNOST: Lahka sprehajalna pot na kateri si lahko ogledate del Podbočja.
CILJNA SKUPINA: Primerna za vse
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
104
POJASNJEVALNE TABLE: Ne
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI: Ne
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
 zgibanka Pešpoti Podbočja
 Turistično društvo Podbočje, T: 041/767 679
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
 Matjaž Jurečič, 041/767 679
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI:
 Turistično društvo Podbočje, T: 041/767 679
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA: Ne
GOSTINSKI
 Gostilna Gadova peč
PONUDNIKI:
 Turistična kmetija Hribar
 Vinska knjižnica Jarkovič
/
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN  razgledne točke
NARAVNE
 tročelni kamniti most
ZNAMENITOSTI:
 potok Studena
 trg pred cerkvijo
 cerkev Sv. Križ
 Pot na Planino
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP: Pot nas vodi desno mimo lipe ter na križišču levo
čez kamniti most. Hodite skozi vas, pri ribogojnici Hribar zavijete desno v smeri
Šutne. Ko pridete iz Podbočja do označevalne table, zavijete levo na gozdno pot,
ki vas vodi po vrhu gozda Dobrava. V dolini, na desni strani, se sliši žuborenje
potoka Sušica. Po kilometru hoje po gozdu pridete do vinograda, malo naprej pa
do lepe brunarice, pri kateri zavijete desno. Na levo se razprostira pogled na vas
Dobravo in Pristavo, preko Krke pa na grič z vinogradi, ki se imenuje po vasi
Gazice. Pot vas vodi dalje in pri naslednjem kažipotu zavijete desno v vas Šutno.
Sredi vasi zavijete zopet desno navzdol in ko pridete do ceste Podbočje - Planina,
zavijete levo čez most preko potoka Skradnica. Z mostu si lahko ogledate, kakšno
je bilo zajetje potoka za pogon mlina, ki je bil včasih še kako potreben za vaščane
in okoliško prebivalstvo. Pot nadaljujemo levo po tako imenovani stari Hraški
poti. Hodite 1 km po pretežno kostanjevem gozdu, koder vas pot vodi mimo
vinogradov in zidanic do križa, kjer je kažipot, ki vam kaže smer nadaljevanja poti
do vasi Hrastek. Tu si lahko ogledate eno manjših gorjanskih vasi. Na izhodu iz
dvorišča pridete na cesto, ki povezuje Hrastek - Brlog in nadaljujete desno po
105
cesti. Na koncu vasi se asfaltirana cesta nadaljuje z makadamom. Pri naslednjem
kažipotu zavijete levo na poljsko pot in v tej smeri nadaljujete, dokler ponovno ne
pridete na cesto Hrastek - Brlog, kjer zavijete levo in nadaljujete pot proti Brlogu.
Kmalu pridete do gozda, kjer v smeri kažipota nadaljujete pot po gozdni poti. Le ta vas pripelje do jase, kjer na njenem vznožju zavijete desno. V smeri kažipota
nadaljujete pot ravno, pri naslednjem znaku pa vas pot vodi levo in pridete iz
gozda na poljsko pot, po kateri pridete v vas Brezje. Ko greste čez vas, pridete do
ceste Podbočje - Planina, kjer zavijete levo. Po približno 200 m cestne poti pridete
do enega redkih aktivnih kovačev, ki še vzdržuje to zanimivo obrt. Pred kovačijo
zavijete desno ponovno po poljski poti, ki vas privede v vas Planina.
Na vrhu Planine je čudovita razgledna točka. Tu nam pogled ponuja lepote doline
reke Krke, Save, Krškega polja in Krakovskega gozda. Ob lepem jasnem vremenu
pa oko jasno zazre vrhove Triglava.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: parkirišče pred OŠ Podbočje
PREKO:
KONEC POTI: Vas Planina ali vrnitev na izhodiščno točko
DOLŽINA POTI: 8 km
ČAS TRAJANJA POTI: 4 ure
TEŽAVNOST: Srednje zahtevna pot zaradi višinske razlike in dolžine.
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): je urejena
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE:
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI: Ne
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
 zgibanka Pešpoti Podbočja
 Turistično društvo Podbočje, T: 041/767 679
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
 Matjaž Jurečič, T: 041/767 679
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI:
 Turistično društvo Podbočje, T: 041/767 679
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: Lastno delo
 SKRBNIŠKA POGODBA: Ne
GOSTINSKI
 Gostilna Gadova peč
PONUDNIKI:
 Turistična kmetija Hribar
 Turistična kmetija Stipič
 Vinska knjižnica Jarkovič
106
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN
NARAVNE
ZNAMENITOSTI:
/





trg pred cerkvijo
cerkev sv. Križ
potok Sušica
tročelni kamniti most
razgledne točke
 Pot naših prednikov
OPIS POTI IN LOGOTIP: Vodi iz starega mestnega jedra na vzpetino, na kateri
je nad rečno strugo stoletja bdel krški grad, tudi v lasti Celjskih grofov. Zavita
stezica nas popelje do vrha, od koder je lep razgled na del starega Krškega ter na
sever proti Brestanici. Izhodišče zanjo je gasilski dom na desnem bregu reke Save.
Od tu gremo po Bohoričevi ulici, mimo mestnega parka (Kapucinski samostan,
Hočevarjev mavzolej, Park zaslužnih občanov), do poslopja krške občine. Ko
prispemo na Hočevarjev trg (stara meščanska šola, Hočevarjev spomenik, župna
cerkev), se usmerimo na ulico Pod goro in po njej nadaljujemo na grajski grič.
Nanj je speljana pešpot, vrh pa je le še lepa razgledna točka, saj sledov nekdanjega
gradu, ki so ga opustili na prehodu iz 17. v 18. stoletje, skoraj ni več. Do
gasilskega doma se lahko vrnemo po že opisani poti ali pa se z grajskega griča po
nekdanji grajski poti spustimo proti severu do regionalne ceste Zidani most Krško.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: pri Gasilskem domu na desnem bregu Save
PREKO:
KONEC POTI: Grajski grič in nazaj na izhodišče
DOLŽINA POTI:
ČAS TRAJANJA POTI: 1 ura hoda v obe smeri
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE:
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI: Ne
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI:
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
TEHNIČNI OPIS
107

GOSTINSKI
PONUDNIKI:
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN
NARAVNE
ZNAMENITOSTI:










SKRBNIŠKA POGODBA:
Hotel City Krško
Hotel Pacific
Kapucinski samostan
Hočevarjev mavzolej
Park zaslužnih občanov
stara meščanska šola
Hočevarjev spomenik
župna cerkev
razgledna točka
sledi nekdanjega gradu, iz prehoda 17. v 18. stoletje
 Pot peric
OPIS POTI IN LOGOTIP:
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI:
PREKO:
KONEC POTI:
DOLŽINA POTI:
ČAS TRAJANJA POTI:
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE:
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI: Ne
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI:
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
GOSTINSKI
PONUDNIKI:
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
TEHNIČNI OPIS
108
KULTURNE
IN
NARAVNE
ZNAMENITOSTI:
 Pot po grabnu
OPIS POTI IN LOGOTIP: Pot se začne pri zaselku Potoče nad krškim
Vidmom. Pot se vzpenja ob potoku Potočnica, na katerem je bilo nekdaj več
mlinov. Po gozdnem predelu Graben hodimo do izvira potoka in križišča, kjer
lahko skrenemo na Pleterje (desno) ali do zaselka Loke (levo). V glavni smeri
nadaljujemo pot ob robu gozda do križišča v Gošah (mala smučarska skakalnica in
ribnik - večje namakalno zajetje, kjer lahko na desno skrenemo na Zdole) in proti
Starim travnikom. Nad njimi je posestvo Urek, kjer se ukvarjajo s kozjerejo in
domačija Župevc, s sadno sušilnico (blizu je tudi počitniška hišica pokojnega
kuharskega mojstra Ivačiča). Hoja proti severu nas kmalu pripelje do
Planinčevega križa in kleti ter okrepčevalnica Ogorevc, od koder ni več daleč do
našega cilja, do Raven pri Zdolah, oziroma zaselka Cerina.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: Pri zaselku Potoče na krškim Vidmom
PREKO:
KONEC POTI: Ravne pri Zdolah
DOLŽINA POTI: 8 km
ČAS TRAJANJA POTI: 2 uri
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE:
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
 Marjan Gričar, Zdole 65a, 8272 Zdole, 041/512 995
 Danijel Novak, Kremen 33, 8270 Krško, 041/827 548
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI:
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
GOSTINSKI
 Gostišče Molan
PONUDNIKI:
NASTANITVENI
TEHNIČNI OPIS
109
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN Po 15 min hoje pridemo do perišča, kjer lahko vidimo objekt perišča, kar
prikazuje, kako so včasih prali perilo, srečamo izvir dobre vode, ribnik, piknik
NARAVNE
prostor in še marsikaj.
ZNAMENITOSTI:
 Pot štirih slapov
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP: Zelo priporočljiva in lepa tura. Celotna pot traja 5 do
7 ur tako, da lahko naredimo iz nje kar celodnevni izlet. Pot začnemo na
Jablancah, kjer nam poleg parkirišča pred križiščem tabla pokaže smer proti slapu
Bojanca. Gremo po hribu navzdol proti potoku in pot nadaljujemo nizvodno. Čez
slabe pol ure pridemo do ribogojnice in nadaljujemo po kolovozu do asfaltirane
ceste. Zavijemo desno proti Požunu. Pred mostičkom nas tabla usmeri levo po poti
proti slapu. Pot je lepo uhojena in poteka sprva skoraj po ravnem ob Stranjskem
potoku. Kasneje se svet zapre in moramo preplezati kar nekaj krajših skalnih
skokov po železnih skobah. Končno ugledamo slap Bojanca, ki pada 14,80 metra
v globino. Poti sledimo od slapa desno navzgor po izpostavljenem terenu, ki je
zavarovan z jeklenico in lesenimi stopnicami, ki nam olajšajo vzpon. Ko gremo na
travnik, nadaljujemo desno in sledimo smerni puščici, ki nas ponovno vodi v
gozd. Znova se zložno dvigamo po gozdu po prijetni poti. Ko pridemo do širše
poti, gremo proti desni do table, ki nas usmeri navzdol proti slapu. Pot je dobro
nadelana, vendar poteka po precej izpostavljenem svetu, zato v mokrem vremenu
velja previdnost. Kmalu zagledamo potok Blanščica, zato se usmerimo gorvodno,
mimo ostankov nekdanjega mlina do slapa Pekel. Ta je večstopenjski, najdaljši del
pa meri 22 m. Od tu lahko nadaljujemo po vidni, vendar slabo nadelani in
uhojena poti navzgor proti tehniki in naprej do asfaltirane ceste proti Pustim
Ložicam. Druga /lažja možnost je, da se vrnemo do ostankov nekdanjega mlina in
pot nadaljujemo navkreber rpto Vrtcu in Pustim Ložcam. Asfaltirani cesti sledimo
do vasi Puste Ložice, kjer nam naprej pomagajo smerne puščice. Takoj za vasjo se
odcepi pot (ki je tudi markirana) proti slapu Ubijavnik. Pot gre precej časa nekaj
10 metrov nad cesto. Nad vodnim zajetjem se usmerimo levo in ob Dovškem
potoku do slapa Ubijavnik. Nadaljevanje poti nas vodi pred slapom na desno
navzgor (pot je varovana z jeklenico), kjer se dvignemo do kolovoza, ki vodi do
odcepa poti proti koči na Bohorju (desno navkreber) in k partizanski bolnici (po
levi poti preko potoka). Od tu gremo do koče na Bohorju po dobro markirani poti.
Od koče gremo po asfaltirani cesti, mimo vasi Plešivec, proti Senovemu. Na
Belem pesku je tabla, ki nas kmalu usmeri desno proti četrtemu slapu Bojavnik.
Tu smo nad slapom, pogled gorvodno pa razkrije številne slapiče, skočnike in slap
Zlatolaska. Pot lahko nadaljujemo pod slap nazaj do ceste ali pa se usmerimo
desno navkreber proti vasi Dobrova. Če nadaljujemo pod slapom proti cesti, na
pripravnem mestu, ko pot zavije proti jugu, poiščemo bližnjico proti Jablancam
(pod Umekovo domačijo) ali pa sledimo nekoliko daljši poti po asfaltu proti
izhodišču poti na Jablanceh.
Dodatno: Pot je večinoma dobro uhojena. Na vseh težjih mestih je skrbno
zavarovana. Za boljšo orientacijo so na nekaterih drevesih ob poti modre ali bele
puščice z logotipom poti in imenom naslednjega slapa, ki nam kažejo smer poti.
Za pot rabimo vsaj brošuro, ki jo lahko dobite pri TD Senovo. Še boljša pa je
vojaška specialka 1:25000.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: na Jablancah
PREKO:
KONEC POTI: Lahko na izhodišču /krožna pot.
DOLŽINA POTI:
ČAS TRAJANJA POTI: 5 – 7 ur
TEŽAVNOST:
110
KONTAKTNI
PODATKI
O
ORGANIZATORJIH,
INFORMACIJE IN
REZERVACIJE:
GOSTINSKI
PONUDNIKI:
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN
NARAVNE
ZNAMENITOSTI:
CILJNA SKUPINA: Planinci, pohodniki, naravoslovci, ljubitelji narave.
UREJENOST NA STARTU: Parkirni prostor je ob informativni tabli ter na
odcepu proti Prebkovju.
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): je urejena
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.): Na izhodišču poti na Jablancah ter v koči na
Bohorju.
POJASNJEVALNE TABLE:
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE: da
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI: Da
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
 brošura Naravne zanimivosti južnega pobočja Bohorja – Slapovi (A.
Ramovš, B. Aničić, A. Petrovič, D. Klenovšek
 Turistično društvo Senovo, T: 031/866 831
Zloženka: je pošla
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
 Turistično društvo Senovo, 031/886 831, [email protected]
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
 SKRBNIK POTI:
 Turistično društvo Senovo, 031/886 831
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: Sredstva društva
 SKRBNIŠKA POGODBA: Ne
 Koča na Bohorju
 Gostilna Senica
 Koča na Bohorju
 Gostilna Senica
 Slapovi, igla, votline, spodmoli, vrtače, balvani. Širokolistna lobodika, tisa,
travniške orhideje, navadna jarica, partizanska tehnika France Prešern,
partizanska bolnica v Travnem lazu
 na Senovem: ogled geološke zbirke in premogovniškega rova v OŠ XIV.
divizije
 na Reštanju: objekt nekdanje strojnice premogovnika Senovo z reševalno
postajo im muzejsko zbirko
 v Ravnah: ogled obnovljenih lokomotiv in vagonov – tehniške dediščine
premogovnika Senovo
 Pot v Gazice
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP: Izpred cerkve greste mimo pošte, Osnovne šole in
pokopališča do mostu na Brodu. Pri drugem odcepu zavijete desno na
makadamsko pot, ki vodi mimo vasi Brod proti Velikem Mraševem. Vso pot je na
vaši desni strani reka Krka, na levi pa mraševsko polje. Tik pred cerkvijo sv. Petra
111
in Pavla zavijete desno proti Krki in sledite oznakama (ob Krki zavijete levo). Na
»perišču ob Krki« zavijete levo proti vasi in pred prvo hišo zavijete desno, tako da
vas Veliko Mraševo obidete. Preko travnikov greste naravnost do gozda, zavijete
levo preko gozda in pridete do asfaltirane ceste, kjer zavijete desno. Čez nekaj
metrov vas pozdravi tabla Gazice. Vračate se po asfaltni cesti, ki vas pripelje v
sredino vasi Veliko Mraševo. Na križišču zavijete levo in nadaljujete pot do
središča vasi, kjer zavijete desno in pot nadaljujete do cerkve. Od tam se vračate
po isti poti do trga v Podbočju.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: Trg pred cerkvijo v Podbočju
PREKO:
KONEC POTI: Izhodiščna točka
DOLŽINA POTI: 8 km
ČAS TRAJANJA POTI: 2 uri
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA: Primerna za vse
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE: ne
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
 zgibanka Pešpoti Podbočja
 Turistično društvo Podbočje, T: 041/767 679
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
 Matjaž Jurečič, T: 041/767 679
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI:
 Turistično društvo Podbočje, T: 041/767 679
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: Lastno delo
 SKRBNIŠKA POGODBA: Ne
GOSTINSKI
 Gostilna Gadova peč
PONUDNIKI:
 Turistična kmetija Hribar
 Vinska knjižnica Jarkovič
/
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN  trg pred cerkvijo
NARAVNE
 cerkev sv. Križ
ZNAMENITOSTI:
 razgledne točke
112
 Senovo – Reštanj – Jevša – Bohor
OPIS POTI IN LOGOTIP:
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: ŽP AP parkirišče
PREKO: Reštanj, Jevša
KONEC POTI: Koča na Bohorju
DOLŽINA POTI:
ČAS TRAJANJA POTI:
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE:
OBVESTILNE TABLE: 1
SMERNE TABLE: 5
MARKACIJA: Knafelčeva planinska
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI:
 Planinsko društvo Bohor Senovo, T: 031/319 032, E:
[email protected], W: www.pdbohor.si
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
GOSTINSKI
PONUDNIKI:
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN
NARAVNE
ZNAMENITOSTI:
TEHNIČNI OPIS
 Senovo, sv. Jošt
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP:
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: ŽP AP parkirišče
PREKO:
KONEC POTI:
DOLŽINA POTI:
ČAS TRAJANJA POTI:
113
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE:
OBVESTILNE TABLE: 0
SMERNE TABLE: 2
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI:
 Planinsko društvo Bohor Senovo, T: 031/319 032, E:
[email protected], W: www.pdbohor.si
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
GOSTINSKI
PONUDNIKI:
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN
NARAVNE
ZNAMENITOSTI:
 Sprehajalna pot
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP: Izpred cerkve sv. Križ greste desno mimo lipe do
križišča in desni do gasilskega doma, kjer si ogledate grb gasilcev, fresko sv.
Florjana na steni in ročno gasilsko črpalko. Nato nadaljujete pot po cesti pod
hribom Stari grad do križišča, kjer zavijete desno po vmesni cesti. Ob naslednjem
križišču greste desno do pokopališča, kjer so lahko na spomenikih ogledate
značilne priimke in urejenost grobov. Pot nadaljujete do šole, kjer se lahko
ustavite na zunanjem igrišču in nato po peš poti ali po cesti pridete do izhodišča.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: trg pred cerkvijo v Podbočju
PREKO:
KONEC POTI: izhodiščna točka
DOLŽINA POTI:
ČAS TRAJANJA POTI: 30 min
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA: Primerna za vse
UREJENOST NA STARTU:
114
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): je urejena
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE: DA
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
 zgibanka Pešpoti Podbočje
 Turistično društvo Podbočje, T: 041/767 679
 Kulturne znamenitosti v Krajevni skupnosti Podbočje
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
 Matjaž Jurečič, T: 041/767 679
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI:
 Turistično društvo Podbočje, T: 041/767 679
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA: Ne
GOSTINSKI
 Gostilna Gadova peč
PONUDNIKI:
 Turistična kmetija Hribar
 Vinska knjižnica Jarkovič
/
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN
 stara šola
NARAVNE
 župnišče (najstarejša zgradba v Podbočju)
ZNAMENITOSTI:
 cerkev sv. Križa
 trg pred cerkvijo, lipa
 napoleonov kamniti most
 gasilski dom (freska, črpalka)
 mostovi čez Sušico
 Starograjska pot
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP: Odpravite se desno mimo bifeja Jeruzalem in na
križišču levo čez obokan kamniti most. Na desni strani so mostovi, ki povezujejo
dvorišča hiš z glavno cesto. Preko petega mostu prečkate potok Sušico in se
odpravite navkreber proti gozdu mimo hiše Stari Grad 1. V sredini hriba stoji 150
let stara hiša, od koder se vidi zgornji del Podbočja. Greste po poti naprej in
pridete do razpotja. Srednja pot vodi od studenca ob poti. Izbirate lahko med potjo
od studenca navzgor do zidanic in hramov in po poti desno proti vidnem križu ali
se vrnete do razpotja in greste desno po poti prav tako do križa na Starem gradu,
kjer je lepa razgledna točka. Vračate se po cesti ali po oznakah mimo vinogradov
in zidanic do vasi Žabjek. Spomladi vas lep ob potočku pozdravlja rastišče jarice.
115
Po glavni cesti pridete do velike smreke, ki v svojem zavetju čuva staro kapelico z
lesenimi stebri. Za njo se odpre pogled na vas in cerkev, ki vas vodi do izhodišča.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: trg pred cerkvijo v Podbočju
PREKO:
KONEC POTI: Izhodišča točka
DOLŽINA POTI:
ČAS TRAJANJA POTI: 1h
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA: Primerna za vse
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE: Ne
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
 zgibanka Pešpoti Podbočja
 Turistično društvo Podbočje, T: 041/767 679
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
 Matjaž Jurečič, T: 041/767 679
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI:
 Turistično društvo Podbočje, T: 041/767 679
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: Lastno delo
 SKRBNIŠKA POGODBA: Ne
GOSTINSKI
 Gostilna Gadova peč
PONUDNIKI:
 Turistična kmetija Hribar
 Vinska knjižnica Jarkovič
/
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN  trg pred cerkvijo
NARAVNE
 cerkev sv. Križ
ZNAMENITOSTI:
 potok Sušica
 tročelni kamniti most
 razgledne točke
116
 Trapistovska pohodniška pot
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP: Pohodniška po se začne v trgu Brestanica, ki sodi
med starejša srednjeveška naselja v Sloveniji, saj izhaja iz druge polovice 14. st.
in se nahaja nad okljuko potoka Brestanica pod cerkvijo sv. Petra in Pavla. Na
trgu stoji kamniti sramotilni steber – pranger, ki so ga uporabljali za kaznovanje
vseh, ki so kršili trški red in pravice, ki jih je trg dobil v 14. st., pravico do štirih
živinskih sejmov pa leta 1851. Življenje v trgu je bilo živahno in trgovsko zelo
raznoliko, saj so v njem živeli in delali številni trgovci in obrtniki. V začetku 19.
st. jih je bilo kar 32 (krojač, 2 čevljarja, 3 lončarji, 3 kovači, 3 tkalci, 5 usnjarjev,
1 puškar, 3 trgovci, 3 zidarji, 2 tesarja, sodar, mesar, 3 mlinarji in mizar).
Pisni viri navajajo, da so bile trške hiše pritlične, lesene in zidane, z
gospodarskimi poslopji, ki so bila večinoma lesena. Ne smemo pozabiti, da je od
leta 1774 v trgu delovala javna trivialna šola, ki je gostovala po raznih hišah.
Prihod Trapistov na grad Rajhenburg leta 1881 je tudi za trg pomenil poživitev
njegovega utripa. Sicer je bila prisotnost trapistov polna miru in tišine, a so
prebivalce navduševali s prenovo gradu, posestva ter moderniziranega
kmetovanja.
Pot nas vodi iz trga proti gradu Turen, kjer se približamo Savi in nadaljujemo
pohod po kolesarski in pohodniški poti ob Reki Savi proti Soteskem, kjer se
usmerimo do glave ceste jo prečkamo in nadaljujemo s hojo po nekdanji
trapistovski poti na Sremič, po kateri so trapisti prevažali vino… Ob poti nam
pogled obstane na mogočni tiski, ki se po besedah domačinov ponaša s starostjo
150 let, tako lahko sklepamo, da so jo posadili trapisti. Na njihovo napredno
vinogradništvo nas opozori trapistovsko gospodarsko poslopje s kletjo. Bili so
umni vinogradniki in kletarji. Vino so stekleničili in prodajali. Od 1895 so se
ukvarjali tudi s proizvodnjo penečega vina. Ob poti vidimo tudi kapelico sv.
Janeza Krstnika, ki jo krasi poslikava sv. Petra in Pavla.
Pot nadaljujemo na Grmado , ki je najvišja točka naše poti (448 m). Z Grmade se
na odpira pogled na panonsko ravnico, na Krško, Leskovec in manjša naselja ujeta
v zelenje ter okoliše z gozdom porasle hribe: Libno, Gorjance, Sljeme, Kum,
Veliko Kozje, Lisco in Bohor. V lepem, jasnem vremenu bomo lahko občudovali
celo Kamniške Alpe.
Z Grmade nas vodi pot med vinogradi do cerkve sv. Mohorja , ki se nahaja na
nadmorski višini 441 m in ima poznogotski slog iz 15. st., vendar so ob njeni
prenovi konec 20. st. prišli do ugotovitve, da je njeno jedro verjetno romansko. V
18. st. je bila cerkev zelo obiskana, saj je veljala za lokalno božjo pot.
Ob cerkvi se odpravimo v gozd in se po gozdni poti spuščamo v Brestanico na
Semišče, nato po cesti do gostišča Pohle, nato se povzpnemo do cerkev Marije
Lurške, ki sodi med največje cerkve v Sloveniji, gotovo pa je največja v Posavju.
Zgradili so jo v začetku 20. st. in spada med najlepše sakralne objekte na
Slovenskem. Občudovanje zbuja že njena zunanjost, a še posebno kip lurške
Marije v glavnem oltarju. Cerkev je ena izmed sedmih bazilik v Sloveniji.
Po stopnicah se spustimo do glavne ceste in se usmerimo do naslednje table pri
hostlu Kozmus, kjer najdemo podatke o cerkve sv. Boštjana ter spoznamo podobo
tega dela Brestanice v preteklosti.
Pot nadaljujemo po Šolski cesti do prvega križišča, nato svoj korak usmerimo na
levo ter se začnemo postopno vzpenjati in ko prispemo na vrh »Šit«, se nam odpre
pogled na sadovnjake. Svoj korak usmerimo levo in nadaljujemo pot proti gradu.
Poslopja, ki so danes delno obnovljena, so v času trapistov imela pomembno
gospodarsko vlogo, o čemer priča tudi naslednja tabla, ki nam poda osnovne
podatke o proizvodnji čokolade in likerja.
Pot nadaljujemo mimo nekdanjega samostanskega pokopališča, ki je bilo po drugi
svetovni vojni porušeno, vendar mu želijo vrniti nekdanjo podobo.
Našo pot zaključimo v gradu Rajhenburg, ki je bil od leta 1881 v lasti trapistov, ki
117
KONTAKTNI
PODATKI
O
ORGANIZATORJIH,
INFORMACIJE IN
REZERVACIJE:
GOSTINSKI
PONUDNIKI:
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN
NARAVNE
ZNAMENITOSTI:
so se ukvarjali s poljedelstvom, živinorejo, vinogradništvom, sadjarstvom,
čebelarstvom in vrtnarstvom, bili so odlični obrtniki. Kot eden pomembnih
proizvodov je bil sir trapist. Že 1896 so začeli s pravo industrijsko proizvodnjo
čokolade in likerjev. Pri njih je kupoval sam cesar Franc Jožef, ki jim je 1912
podelil priznanje za kakovost izdelkov, dal naziv Imperial in leva kot zaščitni znak
proizvodov. Imeli so svojo elektrarno, napeljali so si elektriko in že leta 1896
imeli telefon. V lastni tiskarni so tiskali knjige, brošure, razglednice, ovitke za
čokolade in nalepke za likerje.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: www. brestanica.si
ZAČETEK POTI: Trg Brestanica
PREKO: Ob Savi do Soteljskega na Sremič, Grmado
KONEC POTI: Grad Rajhenburg ali Trg Brestanica
DOLŽINA POTI: 12.5 km
ČAS TRAJANJA POTI: 4h
TEŽAVNOST: srednje zahtevna
CILJNA SKUPINA: vse
UREJENOST NA STARTU: parkirišče, informacijska tabla
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): urejena
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.): 7
POJASNJEVALNE TABLE: 7
OBVESTILNE TABLE: 2
SMERNE TABLE:
MARKACIJA: da
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI: ustrezna
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: da
VODENJE/VODENJE SKUPINE: da
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE: slo/ang
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK: GPS aparat
REKREACIJSKE PRIREDITVE: organizirani pohodi
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
Da, www.visitkrsko.si
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
 SKRBNIK POTI: TD Brestanica, Anton Zakšek 031 663 319
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: TD Brestanica
 SKRBNIŠKA POGODBA: TD Brestanica
 Gostišče Allegro
 Gostišče Pohle
 Hiša trte in vina Kunej
 Gostilna Kosar
 Gostilna Dular
 Gostišče Pohle
 Gostišče Allegro
 Hostel Primož Kozmus
 Gostilna Dular – Ribiška družina Brestanica - Krško
 cerkev sv. Petra
 pranger
 stara šola
118








cerkev sv. Mohor
perišče
grad Rajhenburg
trapistovsko pokopališče
zgradba trapistovske čokoladnice
spodnji grad
ribogojnica
kip Adama Bohoriča
 Veselova pot zdravja
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP: Hojo začnemo pri leskovški osnovni šoli in se po
vzponu do župne cerkve pod župniščem spustimo v dolino Pašnik do
Kranjčevičeve domačije. Ob nasadih jablan in hrušk (osnoval jih je Gvido Vesel)
dosežemo leskovški grad. Ogledamo si lahko bližnji Mavzolej Anastazija Grüna,
obiščemo znamenito Galerijo Vladimirja Štovička, akademskega kiparja in
medaljerja, Vinsko klet Krško (tu se lahko predhodno dogovorimo za vodeno
degustacijo). V Leskovec se vrnemo po Rostoharjevi ulici, ob plantažnih nasadih
sadja in grajski pristavi na Marofu in po Leskovški cesti na izhodišče poti.
Dodatno:
Varianta 1: Pod leskovškim gradom se iz Rostoharjeve ulice lahko usmerimo
levo na Pot zdravja. Spuščamo se ob potoku Žlapovec do Gubčeve ceste in
nadaljujemo proti zahodu, do leskovške osnovne šole.
Varianta 2: Pri leskovškem gradu lahko uberemo tudi pot na Trško Goro, ki jo
zaključimo pri tamkajšnjem lovskem domu in se spustimo peš do gasilskega doma
v Krško in nato z avtobusom mestnega prometa do leskovške šole (peš varianta je
bistveno daljša).
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: OŠ Leskovec pri Krškem
PREKO:
KONEC POTI:
 Leskovški grad
 Varianta 1: Gubčeva cesta pri podjetju Kostak
 Varianta 2: Trška Gora
DOLŽINA POTI:
ČAS TRAJANJA POTI:
 varianta: 2 uri 30 min
 varianta: 3 – 4 ure
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE:
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
 Bizjak Anton, OŠ Leskovec pri Krškem
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
119
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI:
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
GOSTINSKI
PONUDNIKI:
NASTANITVENI
 Hotel City Krško
PONUDNIKI:
 Hotel Pacific
KULTURNE
IN  mavzolej Anastazija Grüna
NARAVNE
 grad Šrajbarski turn
ZNAMENITOSTI:
 galerija Vladimirja Štoviček
 Vinska klet Krško
 Vidova pot
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP: Iz vasi Ravne pri Zdolah (zaselek Cerina, 330 m)
krenemo mimo kmetije Debeljak (zbiralnica sadja in zelenjave) do Ruteža
(Vrgomašev križ).
Skozi mešani gozd pridemo do skalne gmote Vroče peči ali Lisičjih jam, kot jo
imenujejo domačini. Pešpot do glavne ceste Ravne-Kostanjek nas iz gozda
pripelje med travnike in njive do Kosovega križa. V nadaljevanju dosežemo
končni cilj (Kostanjek) pri Žajbarjevi kapelici.
Po počitku se lahko odpravimo še dlje proti severu, do Gore (472 m). Dosežemo
jo po dveh smereh. "Desna" vodi od že omenjene kapelice mimo Žajbarjevega
križa, domačij Špiler in Ban ter cerkvice sv. Vida do domačije Mlinar (naravni
skalnjak) in kmetije Borovinšek (od tu je povezava do Podsrede).
"Leva pot" nas do Gore popelje mimo večnamenskega vaškega doma ter domačij
Vrančič in Bevc (cestna povezava proti Velikemu Kamnu).
Z vrha Gore je ob jasnem vremenu lep razgled do Donačke gore, Lisce, Kuma,
Gorjancev in celo na Julijske Alpe. Opozorimo naj še na domačijo Dular, ki se že
nekaj let ukvarja z izletniškim turizmom.
Dodatno: Za pot od Raven pri Zdolah do Kostanjka bomo rabili poldrugo uro
zmerne hoje, za "dodatek" do Gore pa še okoli 30 minut.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: vas Ravne pri Zdolah
PREKO:
KONEC POTI: Kostanjek
DOLŽINA POTI: 10 km
ČAS TRAJANJA POTI: 1 – 2 uri
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): je urejena
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.): 5
POJASNJEVALNE TABLE: Da
120
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
 zgibanka Vidova pot
 Turistično hortikulturno društvo Zdole, T: 041/512 995
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
 Marjan Gričar, T: 041/512 995
 Danijel Novak, T: 041/827 548
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI:
 Turistično hortikulturno društvo Zdole, T: 041/512 995
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: lastni
 SKRBNIŠKA POGODBA: Ne
GOSTINSKI
 Kmetija Debeljak
PONUDNIKI:
 Gostišče Dular
 Etnoart turizem Špiler
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN  verski objekti
NARAVNE
ZNAMENITOSTI:
 Vinogradniška pohodna pot Raka
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP: Na rekreaktivni pohodniški poti si ogledate kulturne
znamenitostih Rake ter obiščete nekaj zidanic in vinskih kleti ter razgledno točko
Vinji vrh.
Najprej si ogledate Cvičkov hram Raka - prvo ambasado cvička. Cvičkov hram je
zgrajen v stilu tradicionalnih vinogradniških hramov. V prostorih hrama najdete
muzejsko zbirko tradicionalnih vinogradniških hramov; sobe s krušno pečjo, kamre
in sobe z vinogradniško in kletarsko opremo. Tam boste na kratko informirani tudi o
zgodovini in turistični ponudbi Rake. Raška vinogradniška pot vodi po
vinogradniških gričih okoli Rake. Prva pomembnejša točka na poti je Pranger
(sramotilni steber)pri raškem gradu, nato vas vodi med vinorodne griče, mimo
Cvičkove vile do domačije bratov Humek v Gradišču od koder nadaljujete
nadaljujete po gozdni poti do zidanice Češnovar in kleti Urško na Celinah, nadalje do
Jelenka do kleti Žibert in zidanice Ratajc, nato pa mimo Koritnice nazaj proti Raki, z
vmesnim postankom pri zidanici Kralj. Nato na razgledno točko Vinji vrh (s
pogledom na dolino Krke in Gorjance vse do Kočevske roga in na Sleme že na
hrvaški strani) nato do zidanice Pečarič in na koncu do restavracije Silvester na
kosilo ter nazaj do Cvičkovega hrama.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
121
www.turizemvzidanicah.si/twpub/closeupp.cgi?cdo=001PZDNAO4OXEMLU&dtd=
13%2F09%2F2012&dta=18%2F09%2F2012
ZAČETEK POTI: Cvičkov hram na Raki
PREKO:
KONEC POTI: Cvičkov hram na Raki
DOLŽINA POTI:
9,8 km
ČAS TRAJANJA POTI: 4 ure s postanki
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE:
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO MESTO,
ORGANIZATORJ KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
IH,
PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
INFORMACIJE
 SKRBNIK POTI:
IN REZERVACIJ:
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
GOSTINSKI
 lastniki zidanic
PONUDNIKI:
 Gostilna Tratnik
 Restavracija Silvester
NASTANITVENI
 Turizem v zidanicah
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN  grad Raka
NARAVNE
 razgledne točke
ZNAMENITOSTI:  cerkev sv. Lovrenca
122
18.3 Učne poti
 Pešpot pikapolonica
OPIS POTI IN LOGOTIP: Cerkev sv. Lovrenca, sramotilni steber in grad,
visokodebelni sadovnjak, hrasti, studenček, sušilnica sadja na kmetiji Žabkar,
bukve, domačija Humek, Črna mlaka, kapelica na Vinjem vrhu, hram
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: trg na Raki
PREKO:
KONEC POTI:
DOLŽINA POTI: 12 km
ČAS TRAJANJA POTI: 1 – 2 ure
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): je urejena
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE:
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: zgibanka Pešpot
pikapolonica
OŠ Raka, Turistično društvo Lovrenc Raka
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI:
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
GOSTINSKI
 Restavracija Silvester
PONUDNIKI:
 Gostilna Tratnik
 lastniki zidanic ob poti
NASTANITVENI
 Turizem v zidanicah
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN  cerkev sv. Lovrenc
NARAVNE
 grad Raka
ZNAMENITOSTI:
TEHNIČNI OPIS
123
18.4 Kolesarske poti
 Brestaniška kolesarska pot
OPIS POTI IN LOGOTIP: da
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN: Začetek poti je pri prangerju, od koder
nadaljujemo po cesti skozi staro trško jedro proti gasilskem domu. Kolesarimo po
trasi nekdanje ozkotirne železnice skozi predor, mimo vodnega črpališča
Elektrarne Brestanica, čez betonski most na asfaltno cesto, ki vodi proti toku
potoka Brestanica v smeri Anž. Na razpotju poti Gorica – Kostanjek kolesarimo
po cesti v dolini potoka do križišča. Vožnjo nadaljujemo po levi, strmi cesti na
Gorico. V zaselku Trebež pri Gorici se je leta 1906 rodil Jožef Ašič, znani »stiški
dohtar«. Mimo cerkve sv. Duha se spustimo z Gorice, sledi vzpon na Raztez, v
križišču pri kapelici zavijemo desno in že smo v središču vasi. Usmerimo se na
desni krak ceste in po tristo metrih prikolesarimo na novo razpotje ter se
usmerimo levo v Armeško. Spustimo se mimo naselja Dorc do križišča s cesto
Brestanica – Senovo, zavijemo levo in po dvesto metrih desno ter preko mostu
Senovskega potoka pridemo do Osnovne Šole Adama Bohoriča. Na križišču
zavijemo desno proti Logu in se peljemo ob potoku Lambrščica v Dolenji
Leskovec. Prvi del je precej ovinkast, sledi strm vzpon do križišča, kjer se pogled
odpre proti Bohorju, Kališevcu, Sremiču in Dolenjemu Leskovcu. Po krajšem
oddihu nadaljujemo po levi cesti na Likov vrh. Pred spustom v dolino krenemo
desno na stransko cesto skozi Dolenji Leskovec do glavne prometnice, ki
povezuje Blanco z Brestanico, zavijemo levo in po Zasavski cesti do spodnjega
brestaniškega gradu Turn ter mimo Kosarjeve gostilne in Kulturnega doma
vozimo na cilj pri prangerju.
ZAČETEK POTI: pri prangerju
PREKO:
KONEC POTI: Trg Brestanica
DOLŽINA POTI: 24 km
ČAS TRAJANJA POTI:
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): urejena
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE: ne
OBVESTILNE TABLE: ne
SMERNE TABLE: ne
MARKACIJA: ne
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA: da
VODENJE/VODENJE SKUPINE: Zakšek Anton, 031/663 319
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
www.brestanica.com
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
TEHNIČNI OPIS
124
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI: TD Brestanica
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: /
 SKRBNIŠKA POGODBA: ne
GOSTINSKI
 Gostišče Allegro
PONUDNIKI:
 Gostišče Pohle
 Hiša trte in vina Kunej
 Gostilna Kosar
 Gostilna Dular
NASTANITVENI
 Gostišče Pohle
PONUDNIKI:
 Gostišče Allegro
 Hostel Primož Kozmus
 Gostilna Dular – Ribiška družina Brestanica - Krško
KULTURNE
IN  cerkev sv. Petra
NARAVNE
 pranger
ZNAMENITOSTI:
 stara šola
 cerkev sv. Mohor
 perišče
 grad Rajhenburg
 trapistovsko pokopališče
 zgradba trapistovske čokoladnice
 spodnji grad
 ribogojnica
 kip Adama Bohoriča
 Grajska tura ob Savi
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP:
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI:
PREKO:
KONEC POTI:
DOLŽINA POTI:
ČAS TRAJANJA POTI:
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE:
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
125
KONTAKTNI
PODATKI
O
ORGANIZATORJIH,
INFORMACIJE IN
REZERVACIJE:
GOSTINSKI
PONUDNIKI:
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN
NARAVNE
ZNAMENITOSTI:
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
 SKRBNIK POTI:
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
 Gostilna Murko







Hotel City Krško
Hostel Primož Kozmus
Gasilski stolp
cerkev sv. Ruperta
cerkev sv. Petra
grad Rajhenburg
graščina Turn
 Kranjska pentlja
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP: Od krškega hotela City (KT1) kolesarimo po levem
bregu reke Save, ki jo prečkamo po brestaniškem mostu. Z glavne ceste Krško Sevnica zavijemo pri naselju Arto strmo v breg do vasi Lomno. Skozi vas
nadaljujemo po nekoliko milejšem klancu do Velikega Trna (KT9 - Gostišče
Lekše). V križišču se spustimo do vasi Planina, kjer pridemo na glavno cesto
Impoljca – Studenec – Raka. Po strmem spustu do Rake (KT10 - Restavracija
Silvester) nadaljujemo proti Dolgi Raki in Smedniku (KT11 - CE bar). Pri
kapelici zavijemo levo, mimo Zalok in Rimša, do Velike vasi (KT12 Okrepčevalnica pri Gorencu). Nato kolesarimo proti severu skozi Veniše do
Leskovca in pod Gričem nadaljujemo do krškega mosta čez Savo in hotela
Sremič. Kranjska pentlja ima dve prečni povezavi, po katerih jo lahko skrajšamo.
Prva je v smeri Mali Trn – Kalce - Nemška vas - Nemška gora - Brezje (odcep do
Gorenje vasi in Velike vasi) - Leskovec. Druga je krajša in povezuje Rako z
Rimšem, pod Adrom in mimo Sel.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: KT1 – hotel City
PREKO:
KONEC POTI:
DOLŽINA POTI: 38,2 km
ČAS TRAJANJA POTI:
TEŽAVNOST: srednje zahtevno
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE:
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
126
KONTAKTNI
PODATKI
O
ORGANIZATORJIH,
INFORMACIJE IN
REZERVACIJE:
GOSTINSKI
PONUDNIKI:
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN
NARAVNE
ZNAMENITOSTI:
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
 SKRBNIK POTI:
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
 Gostilna Lekše
 Restavracija Silvester
 Okrepčevalnica pri Gorencu
 Restavracija City
 Hotel City Krško
 Hotel Pacific
 grad Rajhenburg
 graščina Turn
 verski objekti
 razgledne točke
 Na Bohor
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP: Kolesarska tura nas popelje na masiv Bohor, v
objem gozdov in miru. Kolesariti začnemo na parkirišču nasproti Gostilne Senica
na Senovem, kjer so sledovi 200 letnega rudarjenja vidni na vsakem koraku. Skozi
Dovško in Srebotno se pripeljemo do razpotja na točki 4. Desno vodi glavna cesta
na Bohor, mi pa zagrizemo v pedale in se povzpnemo v Jablance in dalje po
slikoviti cesti do Pustih Ložic. Skozi gozd se povzpnemo do kmetije Žveglič, kjer
nam bodo v bližini pokazali ostanke rudnika svinca in cinka. Nad kmetijo se skozi
gozdove povzpnemo do Grmade, križišča med Malim in Velikimi Javornikom,
najvišjo točko ture. Mimo odcepa za LD Molžnica in PK Bohor se spustimo med
opuščene gozdarske stavbe na Netopirju. Po gozdni cesti, ki poteka vzdolž
slemena po severnem pobočju, se nam skozi krošnje občasno odpre pogled na
pečine nad Podpečjo pri Šentvidu in slikovite vasi na severnem vznožju Bohorja.
Mimo odcepa za Kozje se povzpnemo na Brest, kjer se mimo spomenika iz NOB
nad Jelšami pripeljemo na Ravni Log. Skozi gozdove se spustimo do zaselka
Završe in naprej do kmetije Resnik, od koder je enkraten razgled. Mimo samotnih
kmetij in zaselkov razloženih Mrčnih sel se spustimo v Veliki Kamen. Skozi Mali
Kamen prikolesarimo nazaj na Senovo. Za bencinsko črpalko OMW je na levi
stavba nekdanje rudniške uprave. Pred njo je kip Kocka rudarjenja in malo naprej
ob cesti na desni še Svetilka rudarske sreče. Turo sklenemo na parkirišču nasproti
Gostilne Senica.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI: parkirišče nasproti Gostilne Senica na Senovem
PREKO:
KONEC POTI:
DOLŽINA POTI: 36 km
ČAS TRAJANJA POTI: 2,5 h
TEŽAVNOST: zahtevno
CILJNA SKUPINA:
127
KONTAKTNI
PODATKI
O
ORGANIZATORJIH,
INFORMACIJE IN
REZERVACIJE:
GOSTINSKI
PONUDNIKI:
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN
NARAVNE
ZNAMENITOSTI:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE:
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
 SKRBNIK POTI:
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
 Gostišče Senica
 Koča na Bohorju
 Gostišče Senica
 Koča na Bohorju
 ogled geološke zbirke in premogovniškega rova v OŠ XIV. Divizije na
Senovem
 objekt nekdanje strojnice premogovnika Senovo z reševalno postajo im
muzejsko zbirko na Reštanju
 ogled obnovljenih lokomotiv in vagonov – tehniške dediščine premogovnika
Senovo na Ravnah
 Sremiška kolesnica
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP: Kolesarska tura nas popelje v zaledje Krškega čez
Raztez, preko Golega vrha in na vinorodni Sremič. Kolesariti začnemo na
parkirišču pred Gostilno Pohle v Brestanici. Prvi resno vzpon se začne pri ribnikih
Brestanica, kjer le lahko sprehodimo ob vodi. Ob ribnikih je v gozdičku Gostišče
Ribnik Dular, kjer se lahko tudi malce okrepčamo. Čez Raztez in mimo
posameznih kmetij se po razgibanem valovitem svetu pripeljemo do Velikega
Kamna. Proti Podsredi nadaljujemo skozi Koprivnico. Za Poklekom pri Podsredi
se po severnem pobočju dvignemo mimo posameznih hiš in skozi gozdove pod
Goli vrh, kjer nas pozdravijo vinogradi in se odpre prelep razgled. Skozi Kriške
Gorice mimo Križ kolesarimo po razgibanem gričevju skozi Ravne do Zdol. Od
Zdol se spuščamo po Bizeljsko – Sremiški vinski cesti skozi Pleterje. Po Sremiški
cesti se zagrizemo v pedale in povzpnemo na vinorodni Sremič. Pri Gostišču Tri
lučke si lahko ogledate največjo stiskalnico v Evropi iz leta 1874. V Zgornjem
Sremiču zavijemo levo proti cerkvi sv. Mohorja, od koder je lep razgled po dolini
Save. Po severni strani Grmade se spuščamo skozi slikovito Bučerco. Skozi
Ponikvo se spustimo v spokojno dolino potoka Brestanica, ki nas pripelje nazaj do
128
KONTAKTNI
PODATKI
O
ORGANIZATORJIH,
INFORMACIJE IN
REZERVACIJE:
GOSTINSKI
PONUDNIKI:
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN
NARAVNE
ZNAMENITOSTI:
Gostilne Pohle nasproti cerkve sv. Boštjana.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN
ZAČETEK POTI: parkirišče pred Gostilno Pohle v Brestanici
PREKO:
KONEC POTI: parkirišče pred Gostilno Pohle v Brestanici
DOLŽINA POTI: 41 km
ČAS TRAJANJA POTI: 2,5 h
TEŽAVNOST: zahtevno
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE:
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
 SKRBNIK POTI:
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
 Gostišče Dular Ribnik
 Gostišče Pohle
 Okrepčevalnica Resa
 Družina Resnik
 Gostilna pri Tišlerju
 Izletniška kmetija Radej
 Izletniška kmetija Resnik
 Gostišče Pohle
 Gostišče Senica
 Ribniki Brestanica
 grad Brestanica
 graščina Turn
 kapelica Marije Lurške
 cerkev sv. Jurija
 cerkev sv. Mohorja
 cerkev sv. Boštanja
 cerkev Lurške Marije
129
 Štajerska pentlja
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP: Od hotela Sremič (KT1) se skozi Staro vas peljemo
proti Brežicam. V Spodnji Libni lahko uberemo varianto prek Libne in se na
glavno traso pentlje znova priključimo pri Starem gradu (KT2 - dnevni baru
Marjanca). Skozi Dolenjo vas kolesarimo do Pohance, nato proti severu do
Zgornje Pohance (KT3 - okrepčevalnice Sever), kjer zavijemo na Zdole. Pri
kapelici se usmerimo desno proti Kostanjku (KT4 - turistična kmetija Dular).
Strmo se spustimo do vasi Gorica pri Raztezu in nato ostro zavijemo proti severu,
da mimo Velikega Dola prikolesarimo do Koprivnice. Nadaljujemo do Velikega
Kamna (KT5 - Kamen bar) in Malega Kamna. Od tu naprej se vzpenjamo skozi
Belo in Reštanj ter po Gabrčni dolini do Ravnega loga, kjer skrenemo proti
zahodu do koče na Bohorju (KT6). Po vožnji po območju šmarske občine se v
krško vrnemo zahodno od Velikega Javornika. Od tam naprej je dolg spust proti
jugu, mimo Mrzle planine, Stranja, Gorenjega Leskovca, Presladola in Rožnega
(KT7 - okrepčevalnica Erna). Tu pripeljemo na obsavsko cesto Blanca Brestanica, po kateri naše kolesarjenje končamo v Krškem.
Na Štejerski kolesarski pentlji je nekaj prečnih povezav:
Krško - Zdole: Pri hotelu Sremič skrenemo na asfaltno cesto do Zdol, mimo
videmskega ribnika, Potoč in zaselka Pleterje.
Veliki Kamen - Stolovnik - Brestanica: Pri KT5 (Bar Kamen) pod Velikim
Kamnom se spuščemo proti jugu, mimo Topolovca, Lokev in Armeškega. Po
Stolovniku (KT8 - Gostilna Pohle) se glavni trasi pentlje priključimo v Brestanici
ali pa do Krškega skrenemo na vzhod, po dolini potoka Brestanica. Pri zaselku
Ponikva ostro zavijemo proti jugozahodu na območje Sremiča, kjer pri gostišču
Tri lučke zavijemo na asfalt, ki nas pripelje do končnega cilja.
Mali Kamen – Senovo - Bohor: Pri Malem Kamnu se začnemo spuščati proti
jugozahodu do Senovega. Na križišču pri cerkvi sv. Janeza Krstnika zavijemo na
severozahod in po dolini Dovškega potoka do Dovškega. Pri lovski koči
nadaljujemo proti severu, mimo Jablanc in Vrtače ter glavno smer pentlje
dosežemo vzhodno od planinske koče na Bohorju. Med Dovškim in Gorenjim
Leskovcem je še krajša prečnica. V smeri vzhod-zahod po njej kolesarimo mimo
Brezja in Kališovca.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN
ZAČETEK POTI:
PREKO:
KONEC POTI:
DOLŽINA POTI: 65 km
ČAS TRAJANJA POTI:
TEŽAVNOST: zahtevno
CILJNA SKUPINA:
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA):
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.):
POJASNJEVALNE TABLE:
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
VODENJE/VODENJE SKUPINE:
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
130
KONTAKTNI
PODATKI
O
ORGANIZATORJIH,
INFORMACIJE IN
REZERVACIJE:
GOSTINSKI
PONUDNIKI:
NASTANITVENI
PONUDNIKI:
KULTURNE
IN
NARAVNE
ZNAMENITOSTI:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
 SKRBNIK POTI:
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI:
 SKRBNIŠKA POGODBA:
 Turistična kmetija Dular
 Gostilna Pohle
 Gostišče Senica
 Restavracija City
 Prenočišča Pohle
 Gostišče Senica
 Hotel City
 Hotel Pacific
 verski objekti
131
18.5 Romarske poti
 Emina romarska pot
TEHNIČNI OPIS
OPIS POTI IN LOGOTIP:
Emina romarska pot povezuje kraje, ki so neposredno ali posredno povezani z
življenjem sv. Eme (pred 995 - ok. 1045) in kjer se je ohranilo čaščenje sv. Eme
od srednjega veka pa vse do danes. Morebitni rojstni kraj sv. Eme – Pilštanj, dve
cerkvi posvečeni sv. Emi, samostan Olimje, gradova Podsreda in Rajhenburg,
posestva v Krškem, Mariborska stolnica s kipom sv. Eme in cerkve sv. Elizabete v
Slovenj Gradcu povezujejo Emino romarsko pot na Štajerskem.
PILŠTANJ, starodavni trg, je eno najstarejših naselij na Kozjanskem. Po legendi,
naj bi se tu, na gradu Peilenstein, leta 982 rodila sv. Ema in sicer grofu Engelbertu
Pilštanjskem in njegovi ženi Tuti. Že leta 1016, tako pravi ljudsko izročilo, naj bi
bila dobila pilštanjsko posest sv. Ema in njen sin. Po smrti moža in sinov je
Pilštanj in sosednja območja leta 1024 podarila samostanu v Krki na Koroškem,
leta 1072 pa jih je prevzela krška škofija.
CERKEV SV. EME pri Podčetrtku je prvo svetišče sv. Eme na spodnjem
Štajerskem. Po cerkvi Sv. Ema, ki se prvič omenja le leta 1463 do 1466, sta dobili
ime župnija in naselje na Vinarski gori med Rogaško Slatino in Podčetrtkom. Sv.
Emi so jo posvetili zato, ker naj bi na tem mestu imela svoja posestva.
SAMOSTAN OLIMJE stoji na mestu nekdanjega gradu, ki naj bi ga leta 1015
zgradila sv. Ema. Leta 1043 je to posestvo kot Emino darovnico dobil na
novoustanovljeni samostan v Krki in po njegovi ukinitvi krška škofija.
CERKEV SV. EME v Kozjem so leta 1717 prezidali v cerkev s patrocinijem
blažene Eme. Sredi oltarja je stala Ema, ob njenih straneh Henrik 2. in njegova
žena Kunigunda. Ta Emin oltar so odstranili in ga zamenjali z neogotskim, ki je
delo Ignacija Oblaka iz leta 1867.
GRAD PODSREDA leži na območju bivše posesti Eme Krške. Leta 1071 je
prešel v posest na novoustanovljene krške škofije. Je eden najbolj tipičnih
srednjeveških gradov na Slovenskem, saj je njegovo srednjeveško jedro kljub
številnim kasnejšim prezidavam ostalo skozi stoletja skoraj neokrnjeno in si je
zaradi tega pridobil naziv » najbolj grajski med gradovi na Slovenskem «.
GRAD RAJHENBURG (BRESTANICA) je nemški cesar Henrik2. podaril
Viljemu 2. Berže Selškemu, možu Eme Krške. Grad Rajhenburg je najstarejši
srednjeveški grad v Sloveniji in je do leta 1141 ostal v rokah Eminega rodu.
CERKEV SV. RUPERTA na Vidmu v Krškem stoji na območju, ki je nekoč
spadal v zemljiško posest Rajhenburg. Župnijska cerkev na Vidmu v Krškem je
posvečena misijonarju in ustanovitelju salzburške škofije, svetemu Rupertu.
PLANINA PRI SEVNICI je bila ena od pomembnejših posestev krške škofije na
spodnjem Štajerskem, ko je ta prevzela Emina posestva. Trg je bil v virih prvič
omenjen 1190.
Dodatno: Emina romarska pot je evropski projekt v okviru programa Interreg IIIA
SLO-A, katerega nosilec je Kozjanski regijski park. Cilj projekta je znova oživeti
romanja v Krko na Koroškem. Pot je poimenovana po kneginji Emi, ki je živela
na prelomu iz 10. v 11. stoletje. Celotna pot je dolga okoli 500 km, zajema pa
območja, ki jih je nekoč imela v lasti kneginja Ema Krška. Na Dolenjskem pot
pokriva območja desetih občin, del te trase pa poteka tudi preko naše občine. V
naš občinski prostor pride iz smeri Vinjega vrha, se nadaljuje proti Škocjanu, do
Stopnega, nato pa preko Bučke v smeri proti Raki in naprej proti Krškemu. Pot je
trenutno trasirana le kot pešpot, kasneje pa se predvideva še kolesarska pot, pot za
132
avtomobile in avtobuse. Pešpot poteka po uveljavljenih poteh (kolovozi, gozdne
ceste, steze, stranske poti) in ne prinaša novih posegov v prostor, označena pa bo
kot planinska pot. Pot bo opremljena z označevalnimi tablami, zemljevidi,
zloženkami, vodniki, internetno stranjo in drugimi promocijskimi gradivi.
POVEZAVA NA SPLETNO STRAN:
ZAČETEK POTI:
PREKO:
KONEC POTI:
DOLŽINA POTI: cca 700 km
ČAS TRAJANJA POTI:
TEŽAVNOST:
CILJNA SKUPINA: Romarji, pohodniki, ljubitelji kulturne dediščine, ljubitelji
narave, upokojenci, športniki ali športno usmerjeni ljudje, ki jim večdnevna
pohodniška tura s telesnimi obremenitvami predstavlja izziv
UREJENOST NA STARTU:
UREJENOST POTI (UREJENA, V PRIPRAVI, IDEJNA FAZA): V Sloveniji
je trenutno označen le del Emine romarske poti, okoli 120 km od Sv. Eme pri
Podčetrtku do Šentruperta na Dolenjskem. Predvidoma do konca leta 2013 bo
označen tudi preostanek (cca 600 km) Emine romarske poti v Sloveniji.
ŠTEVILO VSEBINSKIH TOČK (TO JE ŠTEVILO TOČK, KJER SO
POJASNJEVALNE TABLE IPD.): cca 8 tabel
POJASNJEVALNE TABLE: Da
OBVESTILNE TABLE:
SMERNE TABLE:
MARKACIJA:
USTREZNOST POTI KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA
TEMATSKE POHODNE POTI:
PLANINSKI, TURISTIČNI VODNIK/ZGIBANKA:
VODNIK, ZLOŽENKO, ROMARSKO KNJIŽICO, RAZGLEDNICE je možno
dobiti na Kozjanski park, T: 03/800 71 00, E: [email protected], W:
www.kozjanski-park.si
VODENJE/VODENJE SKUPINE: 1 x letno organiziran pohod po delu Emine
romarske poti, sobota okoli 27.6., ko Ema goduje (letos 30.6.2012); več
informacij Kozjanski park
CENA VODENJA IN VELIKOST SKUPINE:
JEZIKOVNE VARIANTE:
IZPOSOJA POHODNIŠKE OPREME + CENIK:
REKREACIJSKE PRIREDITVE:
VIR (INTERNET – NAVEDI POVEZAVE, BROŠURE, LETAKI,
ZEMLJEVIDI, KARTE, PROSPEKTI, RAZGLEDNICE – IME IN VIR,…):
KONTAKTNI
KONTAKTNE PODATKE O IZVAJALCU PRODUKTA (MOŽNOST
PODATKI
O REZERVACIJE OZ. VNAPREJŠNJE NAJAVE, INFORMACIJSKO
ORGANIZATORJIH, MESTO, KJER SO NA VOLJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE):
INFORMACIJE IN PODATKI O UPRAVLJAVCU POSAMEZNE POTI
REZERVACIJE:
 SKRBNIK POTI:
 Kozjanski park, T: 03/800 71 00, E: [email protected], W:
www.kozjanski-park.si
 FINANČNO VZDRŽEVANJE POTI: ni urejeno
 SKRBNIŠKA POGODBA: Ne
GOSTINSKI
 Gostilna Ribnik
PONUDNIKI:
 Gostilna Senica
 Gostišče Allegro
 Gostilna Medvedji brlog
 Gostilna Pečnik
133









NASTANITVENI

PONUDNIKI:




KULTURNE
IN 
NARAVNE

ZNAMENITOSTI:













Gostišče Pohle
Restavracija City
Restavracija Ipusa
Pivnica Apolon
Oštarija Margareta
Pizzerija Fontana
Stara picerija Krško
Gostilna Murko
Kitajska restavracija
Hostel Primož Kozmus
Hotel City
Hotel Pacific
Hostel MC Hotel
Turizem v zidanicah
Grad Rajhenburg
Bazilika v Brestanici
Mestni muzej Krško
Valvasorjeva knjižnica Krško
Kapucinski samostan
Cerkev sv. Janeza Evangelista
Cerkev sv. Ruperta (Videm)
Cerkev sv. Jožefa (Trška Gora)
Cerkev sv. Rozalije
Cerkev sv. Petra (Brestanica)
Galerija Krško
Gasilski stolp
Park zaslužnih občanov
Vinska klet Krško
Galerija Vladimirja Štovička
134
19.ŠPORTNI OBJEKTI
Skladno s 17. in 58. členom Zakona o športu ter 3. členom Pravilnika o vodenju razvida
športnih objektov je občina Krško izdelala razvid športnih objektov, ki se hrani na pristojnem
ministrstvu in na Oddelku za družbene dejavnosti občine Krško, v katerem je zajeta večina
športnih objektov na območju občine Krško.
19.1 Športni objekti v občini Krško po krajevnih skupnostih
 Športni objekti v KS Brestanica
 Športni objekti v KS Dolenja vas
135
 Športni objekti v KS Gora
 Športni objekti v KS Koprivnica
136
 Športni objekti v KS mesta Krško
137
 Športni objekti v KS Krško polje
 Športni objekti v KS Leskovec pri Krškem
138
 Športni objekti v KS Podbočje
 Športni objekti v KS Raka
 Športni objekti v KS Rožno – Presladol
139
 Športni objekti v KS Senovo
 Športni objekti v KS Senuše
140
 Športni objekti v KS Spodnji Stari Grad – Spodnja Libna
 Športni objekti v KS Veliki Podlog
 Športni objekti v KS Veliki Trn
141
 Športni objekti v KS Zdole
142
20.KONFERENČNE IN VEČNAMENSKE DVORANE
 Kulturni dom Krško
- Velika dvorana kongresnega tipa sprejme od 480 do 579 obiskovalcev.
Namenjena je scensko zahtevnim gledališkim predstavam, koncertom klasične in
zabavne glasbe, plesnim predstavam, proslavam, predavanjem in drugo. Dvorana
je opremljena z ozvočenjem, s projekcijskim platnom (4 x 10 m),
kinoprojektorjem (35 mm, Digital Dolby tehnologija), LCD projektorjem in
prenosnim računalnikom.
- Mala dvorana sprejme do 110 obiskovalcev. Ima oder in je primerna za scensko
manj zahtevne kulturne prireditve, manjše gledališke predstave in koncerte
manjših glasbenih zasedb. Dvorana je opremljena z ozvočenjem, s projekcijskim
platnom (3 x 7 m), kinoprojektorjem (35 mm, Stereo Surround tehnologija), LCD
projektorjem in prenosnim računalnikom.
- Sejna soba/klub KDK je bila prenovljena v letu 2007 in s svojo prilagodljivo
opremo omogoča večnamensko uporabo prostora. Sprejme lahko do 100 oseb,
odvisno od postavitve. Prostor je lahko prirejen v stilu klubskega ambienta (50
foteljev), ki jih je mogoče s klubskimi mizicami in po potrebi z dodatnimi stoli
(do 50 komadov). Lahko pa je prostor opremljen tudi kot predavalnica, s stoli (do
100 komadov) in mizami, odvisno od potreb (za predavanja, delavnice itn).
Prostor je opremljen z ozvočenjem, LCD projektorjem in prenosnim
računalnikom.
- Projektna soba se uporablja za sestanke, izobraževanja in delavnice manjših
skupin (do 30 oseb). Prostor je namenjen tudi prodajni galeriji KDK. Možno je
ozvočenje, LCD in računalniška projekcija.
- Avla je namenjena galerijski dejavnosti, tako v spodnji kot zgornji etaži.
Uporablja se za kulturne prireditve (komorne in pevske koncerte, literarne večere
ipd.) in sprejme do 100 sedežev. Avla se uporablja tudi za sprejeme in različne
družabne dogodke s pogostitvami. Prostor je opremljen z ozvočenjem, možna je
LCD in računalniška projekcija.
- Enota Mestni muzej Krško: večnamenska dvorana v Valvasorjevem kompleksu.
Kapaciteta: do 70 oseb
- Enota Grad Rajhenburg: velika prireditvena dvorana do 200 sedežev, renesančna
dvorana (za poroke ipd.) 35 - 40 sedežev, romanska dvorana 50 - 60 sedežev,
okrogla dvorana 36 - 40 sedežev, atrij 350 sedežev
 Hotel City
- Oranžna dvorana sprejme 30 oseb, primerna je za seminarje, delovne sestanke….
 Hotel Pacific
- Večnamenska Kristalna dvorana z vso avdio-video opremo, sprejme do 120
gostov in je primerna za kongrese, delovne sestanke, seminarje…
 Gasilski dom v Krškem
- Dvorana z 80 sedeži, opremljena je z grafoskopom, diaprojektorjem
 Dvorana v parku Krško
- Dvorana z 60 sedeži
 Občina Krško
143
- Sejna soba A Občine Krško, kapaciteta do 135 oseb
144
21.RAZNO
145