1. No category

POROČILO O REALIZACIJI
LDN
za šolsko leto 2012/2013
KAZALO
1. Uvod .................................................................................................................... 3
2. Povzetek .............................................................................................................. 4
3. Realizacija letnega delovnega naĉrta po enotah in sluţbah
3.1 Osnovna šola .............................................................................................. 8
3.2 Srednja šola .............................................................................................. 39
3.3 Dom CIRIUS Kamnik ................................................................................ 48
3.4 Svetovalna sluţba
3.4.1 Socialna sluţba ................................................................................ 65
3.4.2 Psiholog na osnovni šoli ................................................................... 67
3.4.3 Psiholog na srednji šoli .................................................................... 68
3.5 Knjiţnica ................................................................................................... 69
3.6
Inkluzivni tim mobilne sluţbe .................................................................... 71
3.7 Zdravstvena sluţba - Ambulanta ............................................................... 75
3.8 Zdravstvena nega in oskrba ...................................................................... 77
3.9 Enota medicinske rehabilitacije ................................................................. 80
3.10 Tehniĉne sluţbe ....................................................................................... 87
3. 11 Skupne sluţbe .......................................................................................... 90
~2~
1. UVOD
Center za izobraţevanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik (CIRIUS) je bil ustanovljen s Sklepom Vlade Republike
slovenije dne 28. 10. 2008 in s spremembo sklepa z dne 27. 7. 2010, na podlagi drugega odstavka 41. Ĉlena Zakona o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraţevanja (Uradni list RS, št. 16/07-uradno preĉišĉeno besedilo, 36/08).
Zavod CIRIUS Kamnik je v preteklem šolskem letu deloval skladno z nalogami, opredeljenimi v ustanovitvenem aktu,
skladno z veljavno zakonodajo in z vizijo zavoda ter skladno z Letnim delovnim naĉrtom, ki ga je sprejel Svet zavoda na svoji
redni seji oktobra 2012.
V povzetku poroĉila je prikazana realizacija letnega naĉrta za celoten CIRIUS. Za posamezne enote pa je v nadaljevanju
prikazano podrobno poroĉilo.
~3~
2. POVZETEK
2.1 Število otrok in mladostnikov:
V preteklem šolskem letu so bili v centru vkljuĉeni otroci in mladostniki z odloĉbo na dnevni in celodnevni obliki ter zunanji
dijaki brez odloĉbe, ki so obiskovali srednješolske programe. Stanje števila vpisanih ob koncu šolskega leta je prikazano v
spodnji preglednici:
Preglednica 1: Število vpisanih otrok in mladostnikov po programih:
Program
Št. na
Št. na
dnevni
celodnevni
obliki
obliki
1
2
3
OŠ - EIS
23
5
OŠ - NIS
17
2
PPVIZ
9
2
Skupaj OŠ
49
9
SŠ-NPI: Pomoĉnik v teh. procesih
SŠ – NPI: Pomoţni administrator
SŠ – SPI: Raĉunalnikar
SŠ – SPI: Administrator
SŠ – SSI: Ekonomski tehnik
SŠ – PTI: Elektrotehnik
SŠ – PTI: Ekonomski tehnik
SŠ – Post rehabilitacijski praktikum
Skupaj SŠ
2
8
6
8
1
2
2
29
SŠ Rudolfa Maistra: Maturitetni teĉaj
SŠ Rudolfa Maistra: Ekonomski
tehnik
Skupaj SŠ Rudolfa Maistra
SKUPAJ
78
Dom – vzgojna skupina
Skupaj
š.l.
2012/13
5
28
19
11
58
Skupaj
š.l.
2011/12
6
22
17
11
50
7
1,272
1,117
1
1,16
7
26
30
30
5
8
10
4
120
3
19
25
36
6
13
18
7
127
2,333
1,368
1,2
0,833
0,833
0,615
0,556
0,571
0,945
4
3
4
3
3
2
1,333
1,5
7
7
5
1,4
178
182
0,978
82
87
0,942
3
14
12
15
2
4
6
4
60
76
Zunanji
dijaki
4
0
2
4
12
7
2
2
2
31
31
82
5:6
Jutranje varstvo
67
67
65
1,031
Podaljšano bivanje
74
74
65
1,138
Mobilna sluţba1
86
86
72
1,194
200
180
160
140
120
100
80
60
40
20
0
Skupaj š.l. 2012/13
Skupaj š.l. 2011/12
Skupaj OŠ
1
Mobilna
služba
Skupaj SŠ
Skupaj SŠ
Rudolfa
Maistra
SKUPAJ
Število otrok, ki jih obravnavajo mobilni defektologi, je prikazano v stolpcu »Število na dnevni obliki«
~4~
90
80
70
60
50
Skupaj š.l. 2012/13
40
Skupaj š.l. 2011/12
30
20
10
0
Dom – vzgojna
skupina
Jutranje varstvo
Podaljšano bivanje
2.2 Število zaposlenih
Za realizacijo letnega delovnega naĉrta so skrbeli zaposleni na posameznih enotah CIRIUS-a. V spodnji preglednici je
prikazano število zaposlenih ob koncu šolskega leta. Primerjalno je prikazano število zaposlenih ob koncu šolskega leta
2011/12.
Preglednica 2: Število zaposlenih v CIRIUS:
Delovno mesto
1
Direktor
Ravnatelj
Pomoĉnik ravnatelja
Zdravnik
Koordinator zdravstvene sluţbe in vodja zdravstvene
nege in oskrbe
Vodja medicinske rehabilitacije
Vodja tehniĉnih sluţb
Vodja raĉunovodske sluţbe in raĉunovodja
Svetovalni delavec
Knjiţniĉar
Organizator raĉunalniške dejavnosti
Uĉitelj v osnovni šoli
Mobilni uĉitelj za dodatno strokovno pomoĉ
Uĉitelj v srednji šoli
Vzgojitelj
Uĉitelj v jutranjem varstvu in v oddelku podaljšanega
bivanja
Fizioterapevt
Fizioterapevt – pripravnik
Delovni terapevt
Delovni terapevt – pripravnik
Logoped
Logoped – pripravnik
Skupaj š.l. 2012/13
NDČ/DČ
2
1
3
1
0
1
Skupaj š.l. 2011/12
NDČ/DČ
3
1
3
1
1
1
2:3
1
1
1
4
1
1
16/0,5
4/5,5
23
9/6
3/3
1
/1
1
4
1
1
18
3/5
23
10/6
5
1
1
1
1
1
1
0,916
1,187
1
0,937
1,2
7/1
/1
6
0
3
0
9
0,888
6/1
/1
2
/1
0,857
0
1,5
0
4
1
1
1
0
1
~5~
Bolniĉar
Spremljevalec pri izvajanju hipoterapije
Dipl. medicinska sestra v ambulanti
Srednja medicinska sestra
Zdravstveni administrator
Varuh negovalec V spremljevalec
Varuh negovalec V
Poslovni sekretar – tajnica
Administrativni delavec – kadrovski referent
Knjigovodja
Kuhar V – vodja kuhinje
Kuhar IV
Kuharski pomoĉnik
Ekonom
Garderober
Perica – likarica
Vratar
Hišnik
Vzdrţevalec opreme – tehniĉni delavec
Voznik
Vzdrţevalec bazenske tehnik in reševalec iz vode
Delavec v hlevu – tehniĉni delavec
Skupaj
1
2
1
10
1
28,5/2,5
17
1
1
3
1
2
3
1
1
3
1/1
1,5
1
2
2
1
170,5/19,5
1
2
1
10/1
1
28/3
16/1
1
1
3
1
2
3
1
1
3/1
2
1,5
1
2
1
1
174,5/21
1
1
1
0,909
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
0,75
1
1
1
1
2
1
0,971
DČ
2011/2012
2012/2013
NDČ
0
20
40
60
80
100
120
140
160
180
200
2.3 Izvajanje pouka in dejavnosti zavoda ter informiranje
Razporeditev pouka in izpitov ter prostih dni je bila skladna s Šolskim koledarjem za osnovne in srednje šole in z
maturitetnim koledarjem, ki ga je sprejel minister, pristojen za šolstvo. Dejavnosti, ki smo jih uvrstili v šolski koledar so bile
realizirane, vsebinsko pa je realizacija opisana v poroĉilih vsake organizacijske enote zavoda.
2.4. Realizacija prednostnih nalog v šolskem letu 2012/2013
Vodenje je bilo usmerjeno v uresniĉevanje programa razvoja ter s tem v sodelovanje in k doseganju strateških in operativnih
ciljev celotnega zavoda za uspešno izobraţevanje in usposabljanje vseh otrok in mladostnikov, ki so vkljuĉeni v zavod in v
obravnavo mobilne sluţbe. Za koordinacijo dela, vodenja in poslovanja je skrbel kolegij zavoda, ki ga sestavljajo ravnatelji in
vodje enot, vodi pa ga direktor zavoda. Koordinacija vsebinskih rešitev in razvojne usmeritve na strokovnem podroĉju pa so
na nivoju zavoda potekale na strokovni skupini. Zavod jeo svoje storitve ponudil tudi v oţjem in širšem okolju. V zavodu smo
~6~
nadaljevali z zaĉetimi projekti, s poskusom, ki teĉe v srednji šoli ter z evalvacijo in pripravo novih projektov in programov. Na
nivoju zavoda smo v šolskem letu 2012/13 poleg rednih aktivnosti naĉrtovali naslednje prednostne naloge:
Izvajanje aktivnosti za izboljšanje kakovosti storitev v CIRIUS za otroke in mladostnike, starše in zaposlene
Izvajanje aktivnosti za obvladovanje stroškov
Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev
Izboljšanje materialnih in drugih pogojev za vzgojno-izobraţevalno delo, domsko dejavnost, ambulantno dejavnost,
zdravstvene terapije in zdravstveno nego
Razvoj izobraţevalno socialnega programa
Preglednica 3: Realizacija prednostnih nalog v CIRIUS:
Aktivnost
Izvajanje aktivnosti za izboljšanje kakovosti storitev v
CIRIUS za otroke in mladostnike, starše in
zaposlene 1
Izvajanje aktivnosti za obvladovanje stroškov
Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev
Izboljšanje materialnih in drugih pogojev za vzgojnoizobraţevalno delo, domsko dejavnost, ambulantno
dejavnost, zdravstvene terapije in zdravstveno nego
Razvoj izobraţevalno socialnega programa
Realizacija
Zbrani so vprašalniki o zadovoljstvu otrok in mladostnikov ter
staršev (so v obdelavi).
Izvedena evalvacija dela strokovnih delavcev.
Oblikovani razvojni timi in program dela.
Izdelana je projektno tehniĉna dokumentacija in izveden javni
razpis za plinsko kotlovnico s kogeneracijo.
Sklenjena je pogodba za fotokopiranje, tiskanje in
razmnoţevanje (manjša uporaba tiskalnikov).
Vzpostavljen je nov sisitem mobilne telefonije in izbran nov
operater.
Vzpostavljen je sistem naroĉanja opreme in materialov, ki
omogoĉa sprotno spremljavo stroškov.
Poveĉane so aktivnosti na podroĉju oddaje opreme in prostorov
v najem in uporabo.
Razvit je sistem letnega naĉrtovanja dela in aktivnosti
pedagoških delavcev.
Vzpostavljeno je avtonomno naĉrtovanje strokovnega
usposabljanja in izobraţevanja po enotah ter dogovorjena
poraba sredstev po enotah.
Izvedena so usposabljanja za nove programe in opremo (teĉaj
terra suit terapije).
Teĉe sprotna nabava materiala in opreme, potrebne za
izvajanje dejavnopsti.
Izvbedeno je urejanje prostorov (pleskanje, nabava senĉil).
Izdana je odloĉba MIZŠ za izvedbo projekta ESS. Poteka
usposabljanje štirih dijakov in priprava modulov.
V nadaljevanju je v poroĉilu podrobno prikazana realizacija Letnega delovnega naĉrta po enotah zavoda.
~7~
OSNOVNA ŠOLA
Ravnateljica Isabelle Morel Bera, prof. ped.
1. ORGANIZACIJA DELA
Izobraţevanje gibalno oviranih in dolgotrajno bolnih uĉencev smo v šol. l. 2012/2013 izvajali v
9-letnem prilagojenem programu z enakovrednim standardom (EIS), niţjim izobrazbenim standardom (NIS) in po posebnem
programu vzgoje in izobraţevanja (PPVIZ).
Imeli smo 11 oddelkov (4 ĉistih oddelkov in 7 kombiniranih oddelkov).
1 ĉisti oddelek 1. r. EIS
1 ĉisti oddelek 1. r. NIS
1 kombinirani oddelek 2. r. in 3. r. EIS in 3. r. NIS (prehajanje med programi)
1 kombinirani oddelek PPVIZ 1. in 2. stopnje
1 kombinirani oddelek 4. r. in 5. r. NIS
1 kombinirani oddelek 5. r. in 6. r. EIS
1 kombinirani oddelek PPVIZ 2. in 3. stopnje
1 kombinirani oddelek 7. r., 8. r. in 9. r. NIS
1 ĉisti oddelek 8. r. EIS
1 ĉisti oddelek 9. r. EIS
1 kombinirani oddelek PPVIZ 4. in 5. stopnje
I. in II. triletje sta imela 7 oddelkov z 36 uĉenci (32 uĉencev na dnevni obliki usposabljanja in 4 na celostnem usposabljanju),
III. triletje pa 4 oddelke s 23 uĉenci (17 uĉencev na dnevni obliki usposabljanja in 6 na celostnem usposabljanju). Na dnevni
obliki usposabljanja je bilo 49 uĉencev, na interni 10, skupaj 59 uĉencev. Poleg omenjenih oddelkov smo imeli še 7 oddelkov
mobilne sluţbe, ki organizacijsko sodijo pod enoto osnovne šole, v katerih smo tedensko obravnavali in spremljali 86 otrok in
mladostnikov, ki se izobraţujejo v VVZ na predšolski ravni, v veĉinskih osnovnih in srednjih šolah. Dodatno strokovno pomoĉ
smo izvajali na 45 vzgojno-izobraţevalnih zavodih po celi Sloveniji.
2. KADROVSKA ZASEDBA
Zaposlenih je bilo 23 uĉiteljev, svetovalna delavka, knjiţniĉarka, 15 spremljevalcev in ravnateljica šole. Preko javnih del smo
imeli zaposlene 3 spremljevalce, ki so bili vkljuĉeni tudi v oddelke podaljšanega bivanja. Skupno število zaposlenih je bilo 44.
3. GLOBALNA OCENA VZGOJNO-IZOBRAŢEVALNEGA PROGRAMA
Na podlagi poroĉil razrednikov in uĉiteljev ter s spremljanjem kakovosti dela ugotavljam, da so naĉrtovane naloge realizirane.
Pouk je potekal v obsegu in po uĉnih naĉrtih, ki jih doloĉajo predpisani predmetniki za posamezne predmete. Uĉna snov je
bila v I. triletju po letnem delovnem naĉrtu realizirana. Uĉitelji so oblike in metode dela ves ĉas prilagajali specifiki naših
uĉencev, kjer se je poleg vseh didaktiĉnih in metodiĉnih naĉel upoštevalo tudi naĉelo individualnega pristopa.
Povprečna udeležba učencev pri pouku v šol. letu 2012/2013
Razred
1. r. EIS
1. r. NIS
2. r. in 3. r. EIS in 3. r. NIS
PPVIZ 1. in 2. stopnje
4. in 5. NIS
5. in 6. EIS
PPVIZ 2. in 3. stopnje
7., 8. in 9. NIS
8. r. EIS
9. r. EIS
PPVIZ 4. in 5. stopnje
POVPREČNO
Procenti
85,9%
93,6%
90%
92,9%
86,4%
70,1%
88,4%
87,9%
89,7%
94%
90,2%
88,1%
~8~
Povprečna realizacija pouka v šol. letu 2012/2013
Razred
1. r. EIS
1. r. NIS
2. r. in 3. r. EIS in 3. r. NIS
PPVIZ 1. in 2. stopnje
4. in 5. NIS
5. in 6. EIS
PPVIZ 2. in 3. stopnje
7., 8. in 9. NIS
8. r. EIS
9. r. EIS
PPVIZ 4. in 5. stopnje
POVPREČNO
Procenti
98,7%
97,7%
99%
98,1%
95,9%
97,5%
99%
99,7%
101,8%
104,4%
97,2%
99%
Razred
št.
učencev
procent
uspešnosti (%)
pop. izpiti
napredujejo
ne napredujejo
1. r. EIS
5
100%
-
5
0
1. r. NIS
4
50%
-
2
2
2. r. in 3. r. EIS in 3. r. NIS
PPVIZ 1. in 2. stopnje
4. in 5. NIS
4
4
8
100%
100%
100%
-
4
4
8
0
0
0
5. in 6. EIS
7
100%
-
7
0
PPVIZ 2. in 3. stopnje
4
100%
-
4
0
7., 8. in 9. NIS
7
100%
-
7
0
8. r. EIS
6
100%
-
6
0
9. r. EIS
7
100%
-
7
0
PPVIZ 4. in 5. stopnje
3
100%
-
3
0
Tempo dela v oddelkih I. triletja je bil prilagojen uĉencem oz. smo izhajali iz njihovih zmoţnosti in sposobnosti. Med poukom
so uĉitelji sproti prilagajali uĉne metode specifiĉnim potrebam uĉencev in zanje pripravili veliko raznolikih uĉnih listov in
drugega didaktiĉnega materiala.
Pomembno je bilo druţenje z vrstniki, kar jim je bilo omogoĉeno pri vseh dejavnostih in aktivnostih šole (športni, kulturni in
naravoslovni dnevi, praznovanja itd.). Dobro in usklajeno je teklo timsko sodelovanje vseh strokovnih in drugih delavcev. K
pouku so se po urniku aktivno vkljuĉevali vzgojitelji in terapevti. Ob redovalnih konferencah smo ugotavljali pozitivne uĉinke
timskega sodelovanja, ki je prispevalo tudi h kvalitetnejši izvedbi posameznih vsebin, razbremenitvi uĉencev, prenašanju
znanj in izkušenj med delavci in vpogledu, kako v vsakdanjih neposrednih ţivljenjskih situacijah uĉenci funkcionirajo. Na
konferencah smo se posvetili evalvaciji individualiziranih programov uĉencev.
Veliko teţav pri sledenju pouka, razumevanju, sodelovanju in izkazovanju znanj in vešĉin imajo uĉenci, kjer ni prisotna
ekspresija govora. Da opravijo neko nalogo, porabijo veliko veĉ energije, ĉasa in truda. Tempo dela v razredu jim je zelo
teţko prilagoditi. Da bi se nauĉili uporabljati NAK, bi jim morali podaljšati šolsko leto, saj so v neenakovrednem poloţaju z
govoreĉimi vrstniki. Teţave imamo tudi pri tistih uĉencih, ki zaradi zniţanih intelektualnih zmoţnostih in kompleksnih teţav,
ne zmorejo usvojiti uporabe NAK. Tu nastopi velika dilema in stiska uĉiteljev, kako preveriti njihovo razumevanje in oceniti
znanje. Prav zato smo letos temu podroĉju na pedagoških konferencah in aktivih namenili posebno pozornost v ustvarjanju
priloţnosti, iskanju uporabnih in uĉinkovitih metod in oblik dela ter poenotenju stališĉ med uĉitelji in drugim kadrom.
Nadaljevali bomo z aktivnostmi, da doseţemo spremembo programov.
4. KAKOVOST IZVEDBE VSEBIN VZGOJNO-IZOBRAŢEVALNEGA DELA
1.
Spremljanje 9-letne osnovne šole.
a) Spremljanje Prilagojenega programa z enakovrednim izobrazbenim standardom za gibalno ovirane.
~9~
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
a)
b)
c)
d)
e)
a)
b)
c)
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
b) Spremljanje Prilagojenega programa z niţjim izobrazbenim standardom.
c) Spremljanje Posebnega programa vzgoje in izobraţevanja.
Izbirni predmeti: klaviature in raĉunalnik 1 in 2, izbrani šport košarka/ dvoransko balinanje, raĉunalništvo(NIS).
Specialno-pedagoške dejavnosti: komunikacija, socialno uĉenje in raĉunalništvo.
Interesne dejavnosti.
Dnevi dejavnosti:
a) športni dnevi,
b) kulturni dnevi,
c) naravoslovni dnevi,
d) tehniški dnevi.
Šola v naravi, tabori in ekskurzije:
a) šola v naravi Debeli Rtiĉ (4./5. NIS),
b) naravoslovni tabor v Portoroţu (2./3. EIS/NIS, PPVIZ 1./2.),
c) naravoslovni tabor Breţenka Fiesa (PPVIZ 2./3.),
d) zakljuĉna ekskurzija 9. razred EIS in NIS, 12. 6. 2012,
e) jadranje za jutri SAPPA,
f) jadranje, organizacija jadralnega društva »Optimist«,
g) ekskurzija: obisk letališĉa Joţeta Puĉnika.
Analiza NPZ.
Vzgojni naĉrt - akcijski naĉrt Centra.
Prilagojeni program predšolske vzgoje.
Tekmovanja uĉencev in sodelovanja na nateĉajih:
matematiĉno tekmovanje za Vegovo priznanje,
slovenska in angleška bralna znaĉka,
finalno tekmovanje v namiznem tenisu ter Finalno tekmovanje za OŠ v atletiki,
sodelovanje na športnem in kulturnem podroĉju z uĉenci osnovnih šol in zavodov,
tekmovanje za ĉiste in zdrave zobe.
Aktiv I. in II. triletja, II. in III. triletja ter aktiv defektologinj.
Študijski skupini
Inovacijski projekti:
Delovni zvezek za nadomestno komunikacijo II.,
Korak k sonĉku v sodelovanju z OŠ Frana Albrehta,
Opolnomoĉenje uĉencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja.
Terapevtski pes v razredu.
Uĉbeniški sklad.
Otroški parlament.
Delovanje šolske knjiţnice.
Sodelovanje s starši.
Skupina staršev za samopomoĉ.
Poţarna varnost.
Stalno strokovno izpopolnjevanje in izobraţevanje.
K toĉki 1. Spremljanje 9-letne osnovne šole
Uĉitelji so se udeleţevali študijskih sreĉanj v mreţi mentorskih šol in se o izvajanju uĉnih naĉrtov, medpredmetnih povezavah
usklajevali in razpravljali na rednih tedenskih sestankih ter na aktivih.
Izbirne predmete in specialno-pedagoške dejavnosti smo redno spremljali in evalvirali na redovalnih in pedagoških
konferencah.
Zaradi spremenjene populacije uĉencev in kompleksnosti teţav je bila izpostavljena potreba po prenovi uĉnih naĉrtov.
Uĉenci brez ekspresije govora ne morejo aktivno sodelovati pri pouku, zato bi bilo zanje potrebno pripraviti nove uĉne
programe. Vanje bi zajeli podaljšan ĉas za opismenjevanje in nov naĉin preverjanja in ocenjevanja znanja. Zaradi pereĉe
problematike smo MIZŠ zaprosili za dodatne ure, ki bi bile namenjene opismenjevanju uĉencev z NAK, ki pa niso bile
odobrene.
K toĉki 2. Izbirni predmeti
KLAVIATURA IN RAĈUNALNIK 1
V izbirni predmet Klaviatura in raĉunalnik 1 je bilo vkljuĉenih 6 uĉencev. Realizacija je bila 94%. Uĉenci so poustvarjali in
ustvarjali vokalne, vokalno-instrumentalne in instrumentalne vsebine, izbirali so izvajalske sestave, nauĉili so se samostojno
orientirati v partituri, izraţali so ustvarjalne zamisli z zvoĉnimi eksperimenti, improvizirali in glasbeno oblikovali, komponirali in
svoje doseţke javno predstavili. Svoje zamisli so uredili in jih zapisali na raĉunalnik. Obvladajo tehniko igranja na orffova
glasbila in tudi druga glasbila. Naĉin igranja je prilagojen psihofiziĉnim sposobnostim uĉenca. Skupina je zelo nehomogena.
~ 10 ~
Kljub veliko truda uĉencev je iz te skupine nastopil na razliĉnih prireditvah le en uĉenec. Nastopil je v glasbeni igri Manjkajoĉi
košĉek in 28. 6. 2013 ob obisku princese Sofije
KLAVIATURA IN RAĈUNALNIK 2
V izbirni predmet Klaviatura in raĉunalnik 2 je bilo vkljuĉenih 7 uĉencev. Realizacija je bila 112%. Uĉenci so poustvarjali in
ustvarjali vokalne, vokalno-instrumentalne in instrumentalne vsebine, izbirali so izvajalske sestave, poglobili so znanje
samostojnega orientiranja v partituri, izraţali so ustvarjalne zamisli z zvoĉnimi eksperimenti, improvizirali in glasbeno
oblikovali, komponirali in svoje doseţke javno predstavili. Svoje zamisli so uredili in jih zapisali na raĉunalnik. Obvladajo
tehniko igranja na orffova glasbila in tudi druga glasbila. Naĉin igranja je prilagojen psihofiziĉnim sposobnostim uĉencev.
Nastopili so na razliĉnih prireditvah:
9. 11. 2012 - Nastop ob dnevu CIRIUS
21. 12. 2012 - Nastop na novoletni prireditvi
20. 4. 2013 – Dobrodelni nastop v Šmarci
24. 5. 2013 – Dan vzgoje
28. 6. 2013 – Obisk princese Sofije
IZBRANI ŠPORT- KOŠARKA/ DVORANSKO BALINANJE
Delo je potekalo v dveh skupinah: 1. skupina je imela na programu košarko - realizacija je 102,4 %. Uĉenci so usvojili
osnovne TA elemente (vodenje, podaje v gibanju, met na koš), pri TA le tisti fantje, ki obiskujejo kroţek košarka na voziĉkih
(kriţanje na strani ţoge).
2. skupina je imela na programu dvoransko balinanje - realizacija je 102,4 %. Trije od uĉencev so sodelovali tudi na
tekmovanjih - veliko ur je bilo tako namenjeno pripravam na tekmovanja (TA rešitve), ostali uĉenci so spoznali pravila igre ter
tekmovali med seboj.
RAĈUNALNIŠTVO (NIS)
Pri izbirnem predmetu raĉunalništvo - urejanje besedil pridobijo uĉenci in uĉenke osnovna znanja, ki so potrebna za
razumevanje in temeljno uporabo raĉunalnika. Pridobijo si tista temeljna znanja raĉunalniške pismenosti, ki so potrebna pri
nadaljnjem izobraţevanju in vsakdanjem ţivljenju. Predmet je ciljno naravnan. Pri predmetu raĉunalništvo-urejanje besedil
uĉenke in uĉenci spoznajo osnovne pojme raĉunalništva, spremljajo razvoj raĉunalniške tehnologije, pridobijo temeljna
znanja, spretnosti in navade za uĉinkovito in uspešno uporabo sodobne raĉunalniške tehnologije, razvijajo sposobnosti za
uĉinkovito in estetsko oblikovanje informacij, pridobivajo sposobnosti samostojnega reševanja problemov, bogatijo svoj
jezikovni zaklad in skrbijo za pravilno slovensko izraţanje.
K toĉki 3. Specialno-pedagoške dejavnosti
KOMUNIKACIJA
V tem šolskem letu smo pri specialno-pedagoških dejavnostih komunikacije predvsem ţeleli pribliţati uĉencem svet pisane
besede in spodbuditi potrebo po branju. V ta namen smo veliko ur pouka komunikacije preţiveli v knjiţnici in ĉitalnici. S tem
so si uĉenci širili literarno obzorje, bogatili besedni zaklad in literarni okus. Glavni namen je bil spodbujati razvoj bralnih
navad. Uĉenci so prebirali slikanice, enciklopedije, leksikone, najveĉ ĉasa je bilo posveĉenega branju pravljic in iskanju
odgovorov na vprašanja o naravi.
V višjih razredih je bilo pri predmetu komunikacija najveĉ pozornosti namenjene temam kot so samozavest, spoznavanje
sebe in sošolcev, socializacija,…
SOCIALNO UĈENJE
Socialno uĉenje je pomagalo uĉencem, da se med seboj spoznavajo, se uĉijo poslušati drug drugega, razumevati in reševati
razliĉne konfliktne situacije.
Skozi igro so doţivljali zadovoljstvo in uspeh, spoznavali so lastno telo in pridobivali pozitiven odnos do lastnega telesa.
Spodbujalo se jih je k nebesednem in besednem izraţanju svojih misli in ţelja ter se jih je uĉilo prepoznavanju ĉustev in
obvladovanju ĉustvenih reakcij. Pri razliĉnih dejavnostih se je razvijala medsebojna povezanost, obĉutek zaupanja in
pripadnosti. Uĉence se je spodbujalo k vztrajnosti pri premagovanju naporov in ovir na poti do cilja. Vzpodbujala so se
njihova moĉna podroĉja.
RAĈUNALNIŠTVO
Uĉenci so pridobivali znanja iz poznavanja razliĉnih raĉunalniški programov, raĉunalnik je tudi olajšal usvajanje nekaterih
uĉnih ciljev, v povezavi s slovenskim jezikom, spoznavanjem okolja, likovnim poukom in matematiĉnimi vsebinami.
Ob neposrednem delu z raĉunalnikom so uĉenci pridobivali temeljne spretnosti uporabe raĉunalnika kot uĉnega in
rehabilitacijskega pripomoĉka, ki so potrebne pri izobraţevanju in v nadaljnjem ţivljenju (vklop in izklop raĉunalnika, uporaba
smerne tipke in opreme, ki ustreza funkciji miške, uporaba urejevalnikov besedil, povezava z internetom, izbira med dvema
programoma glede na potrebe, zagon in izhod iz programa).
V drugem in tretjem triletju so uĉenci spoznali osnovne pojme raĉunalništva, njegovo vlogo in pomen v druţbi, pridobili
temeljna znanja, spretnosti in navade za uĉinkovito in uspešno uporabo sodobne raĉunalniške tehnologije. Razvijali so
~ 11 ~
sposobnost in odgovornost za sodelovanje v skupini ter si krepili pozitivno samopodobo. Poudarek je bil na povezovanju
raĉunalništva z ostalimi predmeti: matematiko, slovenšĉino, anglešĉino, geografijo, zgodovino, biologijo …
OTROŠKI PEVSKI ZBOR
V otroški pevski zbor je bilo vkljuĉenih 27 uĉencev. Program je prilagojen psihofiziĉnim sposobnostim uĉencev, zato so peli
enoglasne ljudske, umetne in zabavne pesmi. V zbor je mentor vkljuĉeval tudi orffova glasbila, zato so bile številne ure
namenjene prav izvajanju samo z glasbili. S tem je bilo omogoĉeno sodelovanje na glasbenem podroĉju tudi tistim uĉencem,
ki se zaradi govornih teţav ne morejo izraziti v pevskem zboru, lahko pa aktivno sodelujejo s spremljavo na glasbilih.
Nastopili so na razliĉni prireditvah:
21.12.2012 - nastop na novoletni prireditvi
24.5.2013 – Taborjenje ob ognju kulture
24.6.2013 – nastop na zakljuĉni proslavi
MLADINSKI PEVSKI ZBOR – GLASBENA SKUPINA
Zaradi manjšega števila uĉencev so bile ure namenjene za šolski pevski zbor razdeljene na veĉ delov. Del ur je bil namenjen
pevcema Sari Makoter in Mihu Šoštarju. Pevca sta vadila predvsem eno- in dvo-glasne umetne pesmi. Uĉenca sta sama
sodelovala pri izboru pesmi.
Ostali uĉenci s posluhom, ki niso sodelovali v tej skupini, so sodelovali v šolskem pevskem zboru - orkestru, v katerem pa
zaradi psihofiziĉnih in ostalih glasbenih sposobnosti uĉencev pojejo le enoglasne pesmi – ljudske, umetne in zabavne. V
šolski pevski zbor so vkljuĉeni tudi instrumentalisti na orffova glasbila, tako, da lahko pri glasbenem ustvarjanju sodelujejo
tudi vsi ostali uĉenci, ki imajo veselje do glasbenega ustvarjanja.
Del ur je bil namenjen individualnem pouĉevanju klaviatur, harmonike in kitare.
Program:
 razvijanje ritmiĉnega in melodiĉnega posluha,
 spoznavanje zakonitosti teorije glasbe,
 igranje na klaviature, harmoniko, kitaro in orffova glasbila,
 nastopi na kulturnih prireditvah,
 uĉenje slovenskih ljudskih in umetnih pesmi tujih avtorjev.
Teţavnost programa je prilagojena psihofiziĉnim sposobnostim uĉencev.
V interesno dejavnost uĉenja klaviature se je v šolskem letu 2012/13 prijavilo pet uĉencev. Vaje so imeli enkrat na teden.
Uĉenci so igrali skladbe primerne psihofiziĉnemu stanju. V letošnjem letu sta najbolj napredovala Jan Obštetar in Urška Rojc,
ki sta veliko prostega ĉasa posvetila vaji na klaviaturah. Povsem samostojno igrata laţje in tudi zahtevnejše skladbe. Sama
pripravita glasbilo, uporabljata tipke za spremembe spremljav, zvokov, dinamike.
Del ur je bil namenjen delovanju glasbene skupine. V skupino so bili vkljuĉeni uĉenci z veseljem do glasbe, muziciranja in
nastopanja na prireditvah. V skupini so lahko pokazali vse znanje, ki so ga pridobili na individualnih urah. Nastopili so na
številnih prireditvah v Centru in izven njega:
25.9.2012 – nastop na otvoritvi Mini Olimpiade
9.11.2012 – nastop na prireditvi Dan zavoda
15.11.2012 – nastop ob otvoritvi razstave Moje posebne potrebe
21.12.2012 – nastop na novoletni prireditvi
20.4.2013 – dobrodelni nastop v Šmarci – glasbena skupina
14.5.2013 – Tina Maze na obisku v CIRIUS – glasbena skupina
17.5.2013 – sprejem nizozemske odbojkarske reprezentance
24.5.2013 –Taborjenje ob ognju kulture– otroški pevski zbor, manjkajoĉi košĉek (dramska skupina), glasbena skupina
14.6.2013 – nastop na valeti
18.6.2013 – otvoritev razstave Tine Maze
24.6.2013 – prireditev ob zakljuĉku šolskega leta in ob Dnevu drţavnosti
28.6.2013 – obiski princese Sofije
OBDELAVA FILMSKEGA GRADIVA
V interesno dejavno obdelava filmskega gradiva so bili vkljuĉeni uĉenci, ki jih zanima snemanje, obdelava in izdelava
filmskega gradiva. Namen interesne dejavnosti je snemanje razliĉnih dejavnosti v centru in izdelava predstavitvenih filmov:
- snemanje prireditve Dan CIRIUSa 9.11.2012,
- snemanje novoletne prireditve 21.12.2012,
- snemanje dobrodelnega nastopa glasbene skupine v Šmarci 20.4.2012,
- snemanje prireditve ob obisku Tine Maze 14.5.2013,
- snemanje nastopa zakljuĉne proslave 24.6.2012,
Gradivo je bilo pregledano. Izdelani so bili filmi:
- nastop na prireditvi ob dnevu CIRIUS,
~ 12 ~
-
izdelava kratkih filmov za You tube,
nastop na prireditvi ob zakljuĉku šolskega leta.
DIGITALNA FOTOGRAFIJA
Letos je bila del urnika uĉencev Posebnega programa vzgoje in izobraţevanja 4. in 5. stopnje. Pri pouku smo pregledovali,
popravili in naredili izbor fotografij posnetih na dnevih dejavnosti. Ţal se ustaljena praksa izdelave plakatov na temo dni
dejavnosti (kot ţe prejšnje leto) ni realizirala (celostna podoba zavoda). V sodelovanju s kliniĉnem psihologom smo izvedli
tudi tehniĉni dan na to temo, kjer se je vsak uĉenec preizkusil v fotografiranju. Prav tako smo v okviru te interesne dejavnosti
snemali glasbene nastope našega šolskega ansambla, ki so objavljene na YouTubu.
PRAVLJIĈNI KROŢEK
Pravljiĉni kroţek so obiskovali uĉenci PP VIZ oz.1. triade. Metode izvajanja: branje, pripovedovanje, razgovor, gledanje
ilustracij, poslušanje glasbe in petje (kitara, CD). Cilj izvajanja: pribliţati otroku knjigo, bogatiti besedni zaklad, spodbujanje
ter motiviranje za branje in obiskovanje knjiţnice; biblioterapevtski pomen – pozitiven vpliv na otrokov psihosocialni razvoj.
BIBLIOTERAPEVTSKA URA S PSOM
Obiskovali so jo uĉenci OŠ – PP VIZ in ostali po dogovoru. Metode izvajanja: branje, pripovedovanje, razgovor, gledanje
ilustracij, poslušanje, povezovanje vsebine pravljice, zgodbe ali strokovnega besedila ter usmerjanje pogovora na
terapevtskega psa, medsebojno sodelovanje uĉiteljice oz. vodnice terapevtskega psa s knjiţniĉarko, uĉenci in psom – glede
na izbrano tematiko bibiloterapevtskega uĉnega procesa
LIKOVNI KROŢEK ZA NADARJENA UĈENCA:
Vkljuĉena uĉenca:
1. Kristina Sirk
2. Luka Tavĉar
Cilji so doseţeni, uĉenca ţelita v naslednjem šolskem letu nadgrajevati likovno snovanje. Vkljuĉena uĉenca sta motivirana za
likovno izraţanje.
Luka Tavĉar je v Kranjski knjiţnici imel otvoritev grafitov in v sodelovanju s psihologom Matejem Peljhanom tudi fotografsko
razstavo "Mali princ", ki je bila izjemno uspešna in odmevna saj je v trenutku zaokroţila svet. Uĉenec Luka je bil nominiran in
tudi izbran za ime tedna.
K toĉki 5. Dnevi dejavnosti
ŠPORTNI DNEVI
Športni dnevi: za uĉence 1. triletja, 4./5. NIS in PPVIZ 1./2.
V mesecu septembru smo imeli pohod okoli Blejskega jezera, v aprilu smo imeli dva športna dneva: Šport gibalno oviranih
(delovna sobota) in atletiko na stadionu Mekinje. Naĉrtovanega ogleda treninga smuĉarskih skakalcev v Planici nismo uspeli
realizirati zaradi prepozne prijave. Uĉenci 2./3.r. EIS/NIS in PPVIZ 1./2. so imeli še dva športna dneva na taboru v Portoroţu,
pohod od Portoroţa do Pirana in nazaj ter pohod od Lucije do Seĉe in nazaj. Uĉenci 1.r. NIS so imeli februarja sankanje, v
juniju pa obisk Pirana in plavanje v Luciji. Uĉenci 4./5. NIS so imeli v sklopu šole v naravi dva športna dneva: Plavanje in
pohod po parku na Debelem Rtiĉu. Uĉenke 1.r. EIS pa so imele športni dan v Arboretumu – igre na igralih in voţnjo z ladjico
po Ljubljanici. Uĉenci PPVIZ 2./3. so odšli tudi v Arboretum ter v Ţivalski vrt Ljubljana.
V višjih razredih je bilo izvedenih pet športnih dni, nekoliko spremenjeno kot je bilo naĉrtovano - pohod okoli Blejskega
jezera, izvedli smo sreĉanje z OŠ Frana Albrehta (projekt Korak k sonĉku - tekmovanja v golbalu) ter atletski športni dan
(skupaj z OŠ Toma Brejca). Namesto ogleda skokov v Planici smo imeli športno sreĉanje z OŠ Maksa Peĉarja, namesto
predvidene voţnje po Ljubljanici pa smo imeli Taborjenje ob ognju kulture.
KULTURNI DNEVI
Uĉenci 1. triletja, 4./5. NIS in PPVIZ 1./2. so si ogledali animirani film Pupijeve dogodivšĉine v Koloseju. Film si lahko
izberemo glede na njihovo ponudbo, saj smo majhna skupina in se lahko le pridruţimo kakšni drugi šoli. V mesecu februarju
smo imeli predstavitev ljudskih glasbil sveta in obisk klovnov, kar je skupaj veljalo za en kulturni dan. Konec maja smo si v
sklopu projekta »Taborjenje ob ognju kulture«, ki ga je pripravila enota vzgoje, ogledali kulturni del druţenja, ko so se
skupine posameznih institucij predstavile s svojimi kulturnimi toĉkami: gledališke predstave, plesne toĉke, pevski nastop,
nastop bobnarjev, pripovedovanje pravljice v kitajskem znakovnem jeziku. Zadnji kulturni dan je bila zakljuĉna prireditev ob
koncu šolskega leta in podelitev spriĉeval in priznanj uĉencem.
V deloma drugem in tretjem triletju smo si v okviru kulturnih dni ogledali predstavitev ljudskih glasbil sveta in imeli na obisku
klovna. Konec maja smo si v sklopu projekta »Taborjenje ob ognju kulture«, ki ga je pripravila enota vzgoje, ogledali kulturni
program, ki so ga sestavljale predstave in nastopi gostujoĉih zavodov, obiskali pa smo tudi Veronikin festival v Kamniku, ki
ga je organiziral Zavod za turizem in šport v obĉini Kamnik v sodelovanju z Vrtcem Antona Medveda Kamnik. Z dogodkom je
kamniški vrtec obeleţil 60-letnico delovanja.
~ 13 ~
NARAVOSLOVNI DNEVI
Uĉenci 1. triletja, 4./5. NIS in PPVIZ 1./2. so obiskali Prirodoslovni muzej v Ljubljani in si ogledali stalno zbirko, v februarju
Mestni muzej in se preizkusili v delavnici Dom nekoĉ in danes, v marcu pa je našo šolo obiskala druţina Kolenc z malimi
ţivalmi. Vsi trije naravoslovni dnevi so bili zanimivi, pouĉni in otroci so bili navdušeni.
Uĉenci drugega in tretjega triletja so si ogledali razstavo Razkrita telesa na Gospodarskem razstavišĉu v Ljubljani. Omenjena
razstava je enkratni prikaz anatomije ĉlovekovega telesa ter nekaterih bolezni in stanj. Uĉence razstava ni pretresla, ravno
nasprotno, saj so si jo z zanimanjem ogledali in prisluhnili študentki medicine. V marcu nam je druţina Kolenc predstavila
male ţivali, v juniju pa smo imeli voden ogled arboretuma Volĉji potok pod strokovnim vodstvom CŠOD-ja.
TEHNIŠKI DNEVI
V mesecu januarju smo imeli Ruski dan, ki je bil zelo dobro pripravljen. V okviru projektnih dni sta bila v maju realizirana dva
dneva, najprej Foto terapija, ki sta jo pripravila in vodila Matej Peljhan in Jure Kravanja. Uĉenci so se preizkusili kot fotografi
in izvedeli nekaj veĉ o fotografiji. Obiskal nas je tudi kuhar Bine Volĉiĉ, ki je predstavil znaĉilnosti slovenske kuhinje in skupaj
z njim smo pripravili ajdove krape s skuto. Vsi trije tehniški dnevi so bili zelo zanimivi, pouĉni in uĉenci so se lahko nauĉili
veliko novega na malo drugaĉen naĉin.
Uĉenci druge in tretje triade so si poleg zgoraj naštetih dejavnosti ogledali razstavo Da Vinci in spoznali curling v ledeni
dvorani v Zalogu.
K toĉki 6. Šola v naravi, tabori in ekskurzije
a) Šola v naravi Debeli Rtiĉ (4./5. NIS)
Med 20.5.2013 in 24.5.2013 je bila za uĉence 4. in 5. razreda osnovne šole z niţjim izobrazbenim standardom speljana
poletna šola v naravi v Mladinskem zdravilišĉu in letovišĉu na Debelem Rtiĉu. V okviru le te so si uĉenci ogledali Postojnsko
jamo, spoznali primorsko rastlinje zdraviliškega parka, opravili plavalni teĉaj in panoramsko voţnjo z ladjo. Od naĉrtovanih
dejavnosti je zaradi slabih vremenskih razmer odpadel le voden ogled Kobilarne Lipica. Realizirane so bile vse naĉrtovane
ure pouka.
b) Naravoslovni tabor v Portoroţu (2./3. EIS/NIS, PPVIZ 1./2.)
Tabor je potekal od 27.5.2013 do 30.5.2013. Nastanjeni so bili v Centru za korekcijo sluha in govora v Portoroţu. Zaradi
lokacije (strmina) so potrebovali kombi in šoferja. Tabor je zajemal vsebine socialnega uĉenja, splošne pouĉenosti, razvijanja
samostojnosti in komunikacije. Cilji dejavnosti so bili: spoznavanje naravnih znaĉilnosti primorskega sveta, rastlinstvo in
ţivalstvo, druţenje z vrstniki, pridobivanje izkušenj na podroĉju samostojnosti, pridobivanje senzornih izkušenj, zaznav in
predstav. Program je bil realiziran v celoti (peljali so se z ladjico ob naši obali, s turistiĉnim vlakcem od Pirana do Lucije,
izvedli dva športna dneva in si zadnji dan ogledali soline iz kombija, ker je zaĉelo deţevati. Otroci so bili zdravi, zadovoljni in
tudi z domotoţjem letos niso imeli veĉ teţav. Pisali so dnevnik, ki so ga kasneje lahko prebrali tudi starši.
c) Naravoslovni tabor v CŠOD Breţenka Fiesa (PPVIZ 2./3.)
Naravoslovni tabor je bil izpeljan od 21.5.2013 do 24.5. 2013. Udeleţili so se ga trije uĉenci, ena uĉenka se ga na ţeljo
staršev ni udeleţila in je bila vkljuĉena v uĉni proces v oddelku PPVIZ 4./5. Naĉrtovan program je bil v celoti realiziran.
Dejavnosti so bile primerne in zanimive za uĉence, tako da so bili na taboru aktivni in zadovoljni. Ogledali so si Postojnsko
jamo, Akvarij v Piranu, Letališĉe Portoroţ, raziskali sladkovodno jezero v Fiesi, nabirali obreţne kamne in se peljali z ladjo
Solinarko po Piranskem zalivu. V veĉernem ĉasu so izdelovali školjke iz modelirne mase, barvali kamne in izdelovali nakit.
d) Zakljuĉna ekskurzija 9. razred EIS in NIS
Dne 13.6.2013 je bil organiziran zakljuĉni izlet 9. razredov. Ogledali so si Tehniški muzej Bistra in se zabavali ob
Podpeškem jezeru.
e) Jadranje za jutri SAPPA
V humanitarni projekt Jadranje za jutri 2013 v organizaciji športnega društva SAPPA iz Kamnika so se vkljuĉili tudi naši
uĉenci. Namen projekta je bil inovativno in uĉinkovito poveĉati komunikacijo in pripadnost skupini ter izboljšati in krepiti
pozitiven odnos otrok do ţivljenja. Projekt je potekal od srede 23.5.2013 do sobote 26.5.2013. Izhodišĉe jadranja je bila
marina VERUDA pri Puli. V sklopu tega izobraţevalno-terapevtskega pristopa so otroci reševali tematski delovni zvezek, ki
jim je sluţil kot vsakodnevno uĉno gradivo. Da pa ne bi bilo uĉenja preveĉ, je bila »šola na valovih« odprta le eno uro
dnevno. Ves preostali ĉas je bil namenjen druţenju in dogodivšĉinam.
V projektu je sodelovalo pet osnovnih šol, 30 otrok s posebnimi potrebami, 10 pedagogov-spremljevalcev in 14 ĉlanov
posadke. Uĉenci naše šole so se domov vrnili navdušeni nad novimi spoznanji, doţivetimi dogodivšĉinami, polni lepih vtisov
z ţeljo, da naslednje leto tudi sodelujejo v projektu. Projekt je bil predstavljen na Kamniĉan.si, v oddaji Dobro jutro na
slovenski nacionalni televiziji in v oddaji Svet na kanalu A.
~ 14 ~
f) Jadranje v organizaciji jadralnega društva »Optimist«
22.5.2013 do 25.5.2013 4-dnevni programa jadranja po Kornatih je bil uspešno realiziran in zelo uspešen, saj je omogoĉil
našim uĉencem štiri nepozabne dni na jadrnici in v prekrasnem okolju. Udeleţenci so spoznavali prvine jadranja, aktivno
sodelovali v pripravljenih dejavnostih, spoznavali pomen kvalitetnega preţivljanja prostega ĉasa ter smisel sodelovanja drug
z drugim in vzpostavljanju kvalitetnih medsebojnih odnosov. Finanĉno je bil projekt v celoti financiran s strani Lipa Chapter.
g) Ekskurzija na letališče Joţeta Pučnika
6.6.2013 so se uĉenci višje stopnje udeleţili ekskurzije. Ogledali so si letališĉe Joţeta Puĉnika. Poudarek je bil na prikazu
raznih letaliških dejavnosti, kot so gasilska, policijska in delavci pri pretovarjanju.
K toĉki 7. Analiza NPZ
NPZ 6. Razred
Nacionalnega preverjanja znanja sta se udeleţila dva uĉenca šestega razreda iz slovenskega jezika, matematike in
angleškega jezika.
Dosegla sta sledeĉe rezultate.
uĉenec
predmet
št. doseţenih
toĉk
6
16
9
27
46
35
SLO
MAT
ANG
SLO
MAT
ANG
S. P.
L. T.
št. moţnih toĉk
doseţek v %
50
50
48
50
50
48
12
32
19
54
92
73
SLOVENŠČINA
UĈENEC
DOSEŢENO ŠT. TOĈK (v
%)
54
L.T.
povpreĉje Slovenija
49,79
povpreĉje CIRIUS
33
S.P.
12
SLOVENŠČINA
60
50
40
L.T.
30
povprečje Slovenija
20
povprečje CIRIUS
10
S.P.
0
L.T.
povprečje
Slovenija
povprečje
CIRIUS
S.P.
~ 15 ~
MATEMATIKA
UĈENEC
DOSEŢENO ŠT. TOĈK (v
%)
92
L.T.
povpreĉje Slovenija
67,91
povpreĉje CIRIUS
62
S.P.
32
MATEMATIKA
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
L.T.
povprečje Slovenija
povprečje CIRIUS
S.P.
L.T.
ANGLEŠČINA
UĈENEC
povprečje
Slovenija
L.T.
DOSEŢENO ŠT. TOĈK
(v %)
73
povpreĉje Slovenija
56,76
povpreĉje CIRIUS
46
S.P.
19
povprečje
CIRIUS
S.P.
ANGLEŠČINA
80
70
60
50
L.T.
40
povprečje Slovenija
30
povprečje CIRIUS
20
S.P.
10
0
L.T.
povprečje
Slovenija
povprečje
CIRIUS
S.P.
~ 16 ~
NPZ 9. razred EIS
MATEMATIKA
Nacionalnega preverjanja znanja ob koncu 3. obdobja iz matematike so se udeleţili vsi uĉenci devetega razreda in dosegli
sledeĉe rezultate.
uĉenec
predmet
A. A. Ć.
N. H.
K. K.
J. O.
K. P.
A. R.
L. Š.
MAT
št. doseţenih
toĉk
5
10
38
12
9
7
18
št. moţnih toĉk
doseţek v %
10
20
76
24
18
14
36
50
MATEMATIKA
80
70
60
50
40
30
20
10
0
K.K.
povprečje Slovenija
povprečje CIRIUS
L.Š.
J.O.
N.H.
K.P.
A.R.
A.Ć.
Slovensko povpreĉje je 55,26 %, povpreĉje šole pa 28,29 %.
Visoko nadpovpreĉni rezultat je dosegla en uĉenka K. K., Je zelo nadarjena uĉenka z nadpovpreĉnimi sposobnostmi na
podroĉju logike in pomnjenja. Ostali uĉenci so dosegli podpovpreĉne rezultate, vzroki so predvsem slaba koncentracija,
površnost, teţave pri pisnem preverjanju znanja, slabo razumevanje besedila, nizke sposobnosti na podroĉju logike in
kratkotrajno pomnjenje.
Za naše uĉence bi bilo bolje, da bi imeli manjšo koliĉino nalog ali preizkus pisali v dveh delih.
SLOVENŠČINA
Nacionalnega preverjanja znanja ob koncu 3. obdobja iz slovenšĉine so se udeleţili vsi uĉenci devetega razreda (ena
uĉenka je preverjanje pisala v naknadnem roku) in dosegli sledeĉe rezultate.
uĉenec
A. Ć.
N. H.
K. K.
J. O.
K. P.
A. R.
L. Š.
predmet
SLJ
št. doseţenih
toĉk
14
17
44
8
19
3
24
št. moţnih toĉk
60
doseţek v %
23
28
73
13
32
5
40
~ 17 ~
SLOVENŠČINA
80
70
60
50
40
30
20
10
0
K.K.
povprečje Slovenija
L.Š.
K.P.
povprečje CIRIUS
N.H.
A.Ć.
J.O.
A.R.
Slovensko povpreĉje je 55,26 %, povpreĉje naše šole pa 30,57 %.
Uĉenci so reševali NPZ s pomoĉjo pisarja in bralca. V NPZ ob koncu 3. obdobja za EIS sta bili besedili (umetnostno in
neumetnostno) preobseţni. Uĉenci si ob enkratnem branju niso mogli zapomniti vseh podrobnosti, ki jih je zahtevala analiza.
Vprašanja so zahtevala logiĉno povezovanje in tvorjenje odgovorov, ki vzamejo veliko ĉasa, zato se pisanja 13. naloge
uĉenci sploh niso lotili. Nekaj manj teţav so imeli pri analizi II. dela, vendar jim je zmanjkalo ĉasa za reševanje 19. naloge,
kjer so morali tvoriti zaokroţeno besedilo.
TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA
Nacionalnega preverjanja znanja ob koncu 3. obdobja iz tehnike in tehnologije so se udeleţili vsi uĉenci devetega razreda in
dosegli sledeĉe rezultate.
uĉenec
A.
A.
A.Ć.
N. H.
K. K.
J. O.
K. P.
A. R.
L. Š.
predmet
TIT
št. doseţenih
toĉk
16
15
23
11
13
10
14
št. moţnih toĉk
30
doseţek v %
53
50
77
37
43
33
47
Slovensko povpreĉje je 58,33 %, naši uĉenci pa so dosegli povpreĉno 48,57 %.
Letos smo pisali NPZ iz tehnike in tehnologije ţe drugiĉ. Ugotavljamo, da je predmet za naše uĉence manj primeren.
Uĉencem ne moremo zagotoviti prilagoditev za gibalno ovirane, ki so zapisane v njihovem IP-ju. Veliko nalog je bilo
izbirnega tipa, zato so bili rezultati skupno gledano sicer podpovpreĉni, toda ob upoštevanju dejstva, da uĉenci tehnike in
tehnologije v devetem razredu niso imeli, ter da smo zaradi zelo zasedenega urnika izvedli le 4 ure priprave na preverjanje
zadovoljivi. Slabo so se odrezali pri prometni varnosti, risanju in motorjih.
~ 18 ~
TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
K.K.
povprečje Slovenija
povprečje CIRIUS
A.Ć.
N.H.
L.Š.
K.P.
J.O.
A.R.
NPZ 9. razred NIS
Nacionalno preverjanje znanja je opravljal le uĉenec A. F. Njegovi rezultati so:
uĉenec
A.
Predmet
SLJ
MAT
DRU
F.
št. doseţenih
toĉk
46
20
25
št. moţnih toĉk
doseţek v %
50
50
50
92
40
50
primerjavi z rezultati pri NPZ in ocenami pri pouku, je uĉenec pri NPZjih dosegel zelo dobre rezultate. Pri preverjanju in
ocenjevanju znanja pri pouku oz. pri posameznih predmetih je uĉenec redkeje pokazal tako znanje.
SLOVENŠČINA
UĈENEC
DOSEŢENO ŠT. TOĈK
(v %)
A.F.
92
povpreĉje Slovenija
65,59
SLOVENŠČINA (NIS)
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
A.F.
povprečje Slovenija
A.F.
povprečje Slovenija
~ 19 ~
MATEMATIKA
UĈENEC
povpreĉje Slovenija
DOSEŢENO ŠT. TOĈK
(v %)
51,98
A.F.
40
MATEMATIKA (NIS)
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
povprečje Slovenija
A.F.
povprečje Slovenija
DRUŢBOSLOVJE
UĈENEC
povpreĉje Slovenija
A.F.
DOSEŢENO ŠT. TOĈK
(v %)
50,27
A.F.
50
DRUŽBOSLOVJE (NIS)
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
povprečje Slovenija
A.F.
povprečje Slovenija
A.F.
~ 20 ~
K točki 8. Vzgojni načrt - akcijski načrt Centra
Dejavnosti, ki so se povezovale z vzgojnim naĉrtom so se odvijale v vsakodnevni neposredni interakciji med vsemi delavci
CIRIUS -a in posameznim otrokom oziroma mladostnikom ali s skupino otrok ali mladostnikov.
Strategije in dejavnosti Vzgojnega naĉrta 2012/13 smo uresniĉevali v uĉnih naĉrtih in z LDN posameznih enot, pri vseh
uĉnih predmetih, v individualiziranih programih, pri interesnih dejavnostih, s projektnimi dejavnostmi, dnevi dejavnosti, tabori
in šolami v naravi, z medpredmetnim povezovanjem, s povezovanjem s svetovalnim sluţbami, s povezovanjem dejavnosti
med enotami CIRIUS-a, z delom s starši, z izobraţevanjem strokovnih delavcev.
Ker opaţamo, da imajo uĉenci in dijaki pomanjkljivo raven bralne pismenosti, smo v šol. letu 2012/ 13 izvajali na ravni centra
dejavnosti v povezavi s projektom Bralna pismenost, ki bi poveĉale kakovostno izobraţevanje za doseganje višjih ravni
bralne pismenosti. Dejavnosti so potekale na vseh enotah CIRIUS-a. Prav tako smo v šol. letu 2012/13 nadaljevali z
dejavnostmi, ki so primer dobre prakse s podroĉja prepreĉevanja stresa in zdrave prehrane. Z vkljuĉitvijo 4 oddelkov OŠ
Toma Brejca smo se medinstitucionalno povezovali na skupnih prireditvah ( razstave, proslave, tematski dan).
Realizirane aktivnosti na področju bralne pismenosti
OSNOVNA ŠOLA :
 Branje knjige Pika Nogaviĉka pri pouku, poustvarjenje na to temo( likovni izdelki- razstava na hodniku D- trakta v
1. nadstropju, dramatizacija odlomka iz knjige na proslavi ob zakljuĉku šolskega leta 24.6. 2013),

vzpodbujanje uĉencev h kulturi branja in funkcionalni pismenosti ( priprave uĉencev na tematske dneve, projektni
teden, tabore in šole v naravi ter aktivno sodelovanje pri izvedbi- uĉitelji in uĉenci OŠ),

sodelovanje s starši: seznanitev s projektom Bralna pismenost na roditeljskem sestanku ob zaĉetku šolskega leta
( 28.9. 2013) s poudarkom pomena kulture branja v domaĉem okolju , svetovanje staršem preko celega šolskega
leta ( individualno in na roditeljskih sestankih),
 aktivno socialno vstopanje v razliĉne socialne mreţe preko digitalnih omreţij- digitalna funkcionalna bralna
pismenost (realizirano pri urah Specialno-pedagoških dejavnosti: komunikacija, raĉunalništvo),
 motiviranje za pogosto in redno obiskovanje knjiţnice (tedenski skupinski obiski knjiţnice in izposoja - po urniku
knjiţniĉarke), nagrada za bralca z najveĉ prebranimi knjigami( podeljena 24. 6. 2013 na zakljuĉni prireditvi),
 sodelovanje v nateĉaju slovenske in angleške Bralne znaĉke ( osvojeno 11 slovenskih bralnih znaĉk in 3 angleške
bralne znaĉke),
 izvedba interesne dejavnosti Pravljiĉni kroţek ( knjiţniĉarka- torek, 14.30-15.00),
 sodelovanje uĉencev pri ustvarjanju šolskega glasila Naše ţivljenje 2012/13 (leposlovna besedila, sestava in
urejanje glasila),
 uĉenci so suvereno nastopali in soustvarjali na kulturnih prireditvah( otvoritev razstave Moje posebne potrebe,
proslave ob zakljuĉku koledarskega in šolskega leta),
 izobraţevanje uĉiteljev (Bralno uĉne strategije, Raĉunalniško e- kompetenten uĉitelj),
 test bralnih zmoţnosti preko projekta Bralna pismenost ( 3 uĉenke 1. razreda, junij 2013).
SREDNJA ŠOLA:
 posebna skrb je bila namenjena publicistiĉni dejavnosti in objavah v medijih ter na spletnih straneh CIRIUS
Kamnik ( uĉitelji in uĉenci SŠ preko celega šolskega leta),
 interesna dejavnost Zgodbarji, pravljiĉarstvo, pripovedovalstvo ( v sklopu projekta Bralna pismenost
realiziranih 7 predstav Hudiĉev most gledališĉa senĉnih lutk za uĉence in mladostnike v ĉasu od 30.5.- 20.6.
2013),
 interesna dejavnost Rušĉina in Francošĉina( celo šolsko leto 2012/13, enkrat tedensko),
 šolski radio CIRKUS ( preko celega šolskega leta 2012/13),
 priznanja za udeleţbo pri angleški Bralni znaĉki ( 4 dijaki),
 izvedba literarnega nateĉaja ob kulturnem prazniku 8. februar in podelitev nagrade zmagovalcu ( 7.2. 2013),
 vzpodbujanje uĉencev za nastope na kulturnih prireditvah,
 vzpodbujanje uĉencev k obiskovanju kulturnih prireditev ( filmski abonma 2012/13 v Cankarjevem domu),
 izobraţevanje uĉiteljev na temo Uĉenje uĉenja( 29.11.2012 , 14.3. 2013, predvideni še 2 izvedbi).
DOM:


Urejen je Bralni kotiĉek, ki naj bi spodbujal otroke in mladostnike k branju v njihovem prostem ĉasu (pritliĉje,
internetna avla CIRIUS-a). Literatura je pridobljena s prostovoljnimi prispevki zaposlenih, donacijami knjiţnih
zaloţb, nekaj pa je prispevala tudi knjiţnica Centra. Kotiĉek je sluţil tudi kot mesto druţenja za otroke,
mladostnike in zaposlene.
V domovinskem kotiĉku ( C- trakt, 2. nadstropje) so se v zimskih in spomladanskih mesecih povpreĉno 2 x na
mesec odvijali filmi z razliĉno tematiko, ki so bili namenjeni sprostitvi po napornem dnevu in druţenju mladostnikov,
ki jih zanima podobna tematika.
~ 21 ~











Uĉenci OŠ so sodelovali pri Dramskem kroţku ( predstava Manjkajoĉi košĉek, 24.12. 2012 v Cirius-u, aktivna
udeleţba na mladinskem festivalu Igraj se z mano v Ljubljani, 28.5. 2013, na prireditvi Taborim ob ognju kulture (
24.5. 2013),
Izvedba kulturne prireditev Taborim ob ognju kulture ( sodelovanje z ostalimi zavodi za otroke s posebnimi
potrebami, 24.5. 2013),
dejavnosti Skupine za kulturo in zabavo ( redni tedenski obiski knjiţnice, branje
literature, samostojno pisanje tekstov oziroma besedil za Spoznavni veĉer, september
2012, Novoletno praznovanje 20.12. 2012, Valentinovo 14.2. 2013),
vzpodbujanje h kvalitetnemu preţivljanju prostega ĉasa: delavnice, socialne in interakcijske igre ( po posameznih
oddelkih OPB in vzgojnih skupinah glede na LDN tedensko, preko celega šolskega leta),
vzpodbujanje otrok in mladostnikov k sodelovanju na kulturno-zabavnih prireditvah
(proslavi ob zakljuĉku koledarskega in šolskega leta),
aktivna udeleţba otrok in mladostnikov na Ponedeljkovih zabavnih veĉerih ( preko celega šolskega leta po LDN),
vzpodbujanje k udeleţbi na ustvarjalnih delavnicah ( funkcionalna pismenost- preko celega leta),
izobraţevanje za vzgojitelje ( ogled logomotorne uĉilnice, 2.7. 2013),
TERAPIJE:
Preko celega leta:
 prometna vzgoja otrok: branje piktogramov oz. znakov (funkcionalna pismenost),
 utrjevanje socialnih vešĉin: uĉenje za aktivno vkljuĉevanje v okolje in vzpostavitev komunikacije v njem: na pošti,
banki, razni opravki ipd.( funkcionalna pismenost),
 program za nadomestno komunikacijo ( iskanje najboljših rešitev za komunikacijo otrok brez ekspresije govora),
 aktivno sodelovanje v projektu Bralna pismenost ( logopedinja Martina Boţiĉ).
Realizirane aktivnosti s področja dobre prakse
Prepreĉevanje stresa
 Planinski kroţek ( enkrat meseĉno , ponedeljek 15.00- 19, za uĉence OŠ in SŠ v vzgojnih skupinah),
 nogomet ( enkrat tedensko, sreda 15.30- 17.00, za uĉence OŠ in SŠ),
 športno plezanje ( enkrat tedensko, torek, za uĉence OŠ in SŠ),
 terapija s psom ( enkrat tedensko, ĉetrtek 7.45- 13.00, uĉenci OŠ - oddelek PPVIZ ),
 vkljuĉenost v športni program RS Zlati sonĉek ( uĉenci 1. razreda OŠ),
 -delavnice oblikovanja iz gline( enkrat tedensko, enota SŠ in terapije),
 pevske vaje( enkrat tedensko , torek 14.30- 15.00, uĉenci OŠ, oddelki OPB),
 ansambel CIRIUS-a ( enkrat tedensko, ĉetrtek, 14.30- 15.30, uĉenci OŠ in dijaki SŠ),
 - praznovanje rojstnih dni ( enkrat meseĉno, zadnji ĉetrtek v mesecu, 14.30- 15.15, uĉenci OŠ, oddelki OPB),
 predstavitev fototerapije z aktivno udeleţbo vseh uĉencev ( 6.5.2013),
 - izobraţevanje za uĉitelje: Taktilno-senzorna integracija ( uĉitelji OŠ).
Zdrava prehrana
 sodelovanje v drţavnem projektu Zdrava šola,
 dan brez mesa in brezplaĉno sadje ( ĉetrtki preko celega šolskega leta 2012/13),
 izvedba ankete za uĉence in dijake ter starše o zadovoljstvu s prehrano v CIRIUS-u( april 2013),
 predavanje zdravstvenih delavk iz ZD Kamnik za starše z naslovom Pomen zdrave prehrane in ĉistih zob ( na 2.
roditeljskem sestanku 22.2. 2013),
 predavanje za uĉence OŠ v ZD Kamnik o pravilni prehrani in skrbi za ĉiste zobe ( vsi razredi OŠ po razporedu ZD
Kamnik, od februarja do maja 2013),
 sodelovanje v projektu Ĉisti in zdravi zobje( meseĉno, preko celega šol. leta).
Medinstitucionalno povezovanje
V šol. letu 2012/13 so v CIRIUS vkljuĉeni 3 oddelki OŠ Toma Brejca. Poskrbeli smo za kvalitetno sodelovanje in
medinstitucionalno povezovanje ter sodelovanje obeh populacij uĉencev, pri ĉemer smo stremeli k sprejemanju razliĉnosti in
dobrim medosebnim odnosom. Realizirane aktivnosti:
 skupna razstava( Moje posebne potrebe, 15.11. 2012),
 skupna proslava ( Kulturni dan, 7.2. 2013),
 skupni tematski dan ( športni dan Atletika na stadionu 19.4. 2013).
~ 22 ~
K točki 9. Prilagojeni program predšolske vzgoje
Navkljub prizadevanjem ţal na ravni obĉine Kamnik nismo dobili soglasja za skupno pripravo predšolskega oddelka. Spriĉo
potreb otrok, ki se šolajo v našem Centru bomo v naslednjem letu nadaljevali aktivnosti v relaciji do MIZŠ.
K točki 10. Tekmovanja učencev in sodelovanja na natečajih
K toĉki 10 a:
Organizator in predsednica šolske tekmovalne komisije za Vegovo priznanje je bila Marija Juhant. Ĉlanici šolske tekmovalne
komisije sta bili še Maja Poljanšek in Ksenija Krstovski. Na tekmovanje sta se prijavila dva uĉenca. Pogoj za udeleţbo na
tekmovanju je bila od staršev podpisana Izjava o dovoljenju javne objave rezultatov tekmovanja. Tekmovanje je potekalo
21.3.2013. Tekmovanja sta se udeleţila Aleks Predaliĉ (2.r.) in Luka Tavĉar (6.r.). Oba uĉenca sta dosegla veĉ kot 1/3 vseh
moţnih toĉk in s tem izpolnila pogoj za pridobitev priznanja. Oba sta prejela priznanje.
K točki 10 b:
Slovenska bralna znaĉka
Sodelovali so uĉenci 1. in 2. triletja. Osvojenih je bilo 11 bralnih znaĉk. Vsak od uĉencev je prebral 3 knjige in memoriral 2
krajši pesmi.
Angleška bralna znaĉka
Sodelovali so Luka Tavĉar (6. razred), Gabriel Ratek in Nataša Artaĉ (oba 8. razred).Vsak od uĉencev je prebral tri knjige.
Luka Tavĉar in Gabriel Ratek sta zaradi visokega števila toĉk, ki sta ga dosegla na testu, prejela posebno priznanje.
K točki 10 c:
Finalno tekmovanje v namiznem tenisu, Muta, 30. maj 2013
1. mesto: Urška Rojc
4. mesto: Sara Pivc
Finalno tekmovanje za OŠ v atletiki, Koper, 5. junij 2013
Tek na 60 m:
1. mesto: Nejc Hajšen, Armin Ĉatić, Lia Šĉap
2. mesto: Jan Obštetar, Gabriel Ratek, Ezana Zulić
3. mesto: Aldin Foštagić
Tek na 300 m:
1. mesto: Nejc Hajšen, Armin Ĉatić, Lia Šĉap
2. mesto: Jan Obštetar, Gabriel Ratek, Ezana Zulić
3. mesto: Aldin Foštagić
K točki 10 d:
Tudi letos smo v okviru projekta Korak k sonĉku izvedli športni dan in izvedli tekmovanje v golbalu z uĉenci OŠ Frana
Albrehta ter podruţniĉnih šol iz Nevelj in Mekinj. En športni dan (atletika) smo izvedli skupaj z OŠ Toma Brejca, ki je v
letošnjem šolskem letu gostovala pri nas.
K točki 10 e:
V tekmovanje so vkljuĉeni uĉenci od prvega do petega razreda OŠ. Uĉenci 2. in 3. razreda so osvojili prvo mesto na obĉinski
ravni.
K točki 11. aktiv I. in II. triletja, II. in III. triletja ter aktiv defektologov
Aktiv I. in II. triletja
Aktiv uĉiteljic 1. triletja, 4./5.r. NIS in PPVIZ 1./2. se je sestajal ob petkih, enkrat meseĉno. Zaradi obveznosti posameznih
uĉiteljic v jutranjem varstvu in po pouku še drugih aktivnosti, sestankov… smo se morale sproti dogovarjati za naša sreĉanja.
Skupaj smo naĉrtovale dneve dejavnosti, sledile projektu Bralne pismenosti, govorile o tekoĉih problemih in dilemah. Najveĉ
slabe volje je spet povzroĉilo dejstvo, da imamo še vedno obvezno osem urno prisotnost, ĉeprav smo priĉakovale, da se bo
z novim vodstvom to spremenilo, saj smo edini v Sloveniji, ki nas je to doletelo. Skozi vse šolsko leto je bila to spet ena
glavnih tem pogovorov. Sprememba urnika dnevnih aktivnosti je pozitivna, spet imamo vsi istoĉasno malico in tudi otroci si
po zajtrku spet v miru lahko umivajo zobe in imajo dovolj ĉasa za normalen prihod v šolo.
Na sestankih smo namenile nekaj ĉasa projektu Bralna pismenost, letos smo brali knjigo o Piki Nogaviĉki v nadaljevanjih,
mlajši so si ogledali slikanice in risanko. Ajša Perme in Alex Predaliĉ sta sodelovala v dramatizaciji odlomka iz Pike
Nogaviĉke na zakljuĉni prireditvi. Ostali uĉenci pa so se nauĉili pesmico o njej. Redno smo obiskovali knjiţnico. Vse uĉenke
1.r. EIS, uĉenci 2./3. r. EIS/NIS, Zamernik Borut in Ajša Perme iz 4./5.r. NIS so osvojili Bralno znaĉko. Skupaj 11 uĉencev.
Precej naporna so bila tudi deţurstva med malico, saj je kar nekaj deĉkov, ki jih je potrebno stalno imeti pod kontrolo zaradi
~ 23 ~
vedenjske problematike. Na zadnjem sestanku aktiva v mesecu juniju smo izrazile nezadovoljstvo glede vrednotenja našega
dela pri organizaciji šole v naravi, taborov. Uĉiteljice aktiva smo dobro sodelovale, delo smo si vedno praviĉno razdelile in si
med seboj tudi pomagale, ĉe je bilo treba.
Aktiv II. in III. triletja
Najveĉ ĉasa smo na sestankih aktiva, ki jih je bilo v letošnjem letu 13, posvetili organizacijskim in vsebinskim zahtevam LDNja (dnevom dejavnosti, projektnemu tednu, taborom, tekmovanjem, sodelovanju s starši), pripravi publikacije ter izpeljavi
nacionalnega preverjanja znanja. Ukvarjali smo se z obveznostmi za uĉitelja ter podali pisne predloge in poslali prijave za
dneve dejavnosti za prihajajoĉe šolsko leto v CŠOD.
Aktiv mobilne sluţbe
V okviru mobilne sluţbe CIRIUS Kamnik je potekal aktiv defektologov mobilne sluţbe. Delovanje aktiva je potekalo skozi vse
šolsko leto 20012/ 2013. Aktivi so bili v povpreĉju dolgi dve šolski uri. Prvo sreĉanje je bilo namenjeno iskanju skupnih ciljev
in namena aktiva. Na tem sreĉanju smo tudi naredile naĉrt glavnih tem za naslednjih devet sreĉanj. Na tem sreĉanju smo se
dogovorile tudi o sestavi aktiva in o glavnem cilju. Glavni cilj aktiva je bil delitev znanja, ki smo ga poimenovali »trţnica
znanja«, vsak je lahko pripravil predstavitev ali delavnico na podroĉju, kjer je moĉan.
Teme aktivov, ki so bile izpeljane:
1. aktiv: Naĉrtovanje vsebin in naĉina dela (skupaj)
2. aktiv: predstavitev primerov na šolah in vrtcih (Ajda Eiselt)
3. aktiv: terapija s psom (Meta Štravs)
4. aktiv: debata z logopedinjo na temo teţave z branjem in razvojem jezika (Marina Kosmatin)
5. aktiv: senzorna integracija, teoretiĉni del
6. aktiv: senzorna integracija, praktiĉni del
7. aktiv: sugestije za pisanje strokovnih prispevkov (Ajda Eiselt)
8. aktiv: grafomotoriĉni trening (Matej Gortnar)
9. aktiv: sociopragmetiĉne spretnosti otrok z avtizmom (Maja Šulin)
10. aktiv: zakljuĉno sreĉanje, evalvacija dela aktiva ter naĉrtovanje za naprej
V letošnje letu še nismo realizirali naslednjih sreĉanj: »predstavitev supervizije« in »pogovor s psihologom«.
K točki 12. Študijski skupini
Zaradi finanĉnih teţav nas je Zavod SR za šolstvo obvestil, da se Študijska skupina za strokovne delavce, ki imajo gibalno
ovirane in dolgotrajno bolne otroke oziroma mladostnike v rednem VIZ in Študijska skupina Zavodskih mobilnih pedagogov
ne more sestati.
K točki 13. Inovacijski projekti
a) Inovacijski projekt izvajata Staša Grĉa Planinšek in Marina Kosmatin, Nadomestna komunikacija NAK 2. Delovni
zvezek gre v tisk v letu 2013, ĉe bo šlo vse tako, kot je bilo domenjeno.
b)
Tudi letos smo v okviru projekta Korak k sonĉku izvedli športni dan in izvedli tekmovanje v golbalu z uĉenci OŠ Frana
Albrehta ter podruţniĉnih šol iz Nevelj in Mekinj.
c)
Opolnomoĉenje uĉencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se
izvaja v okviru Operativnega programa razvoja ĉloveških virov v obdobju 2007-2013, projekt sestavljata dva veĉja vsebinska
sklopa kot akcijski raziskavi:
1. sklop: Opolnomoĉenje uĉencev z izboljšanjem bralne pismenosti – razvoj pedagoških strategij.
2. sklop: Dvig kulturnega in socialnega kapitala - ustvarjanje in vzdrţevanje spodbudnega uĉnega okolja, dejavnosti za
opolnomoĉenje uĉiteljev in uĉencev.
Sodelujoĉi delavci v projektu ŠPT – šolski projektni tim: Maja Poljanšek, (Ksenija Jesenik Luţovec), Ksenija Krstovski,
Nataša Petrović, (Mateja Perko) in Lota Kahne. V projekt je bilo vkljuĉenih 52 uĉencev OŠ iz EIS in NIS.
Delovali smo po operativnem naĉrtu šole 2012/13.
Cilji ŠPT (šolskega projektnega tima): s preteklega šolskega leta smo ponovili neloĉljivo prepleteni
razvojni prioriteti:
1. Motivacija za branje.
2. Bralne strategije.
Strategije in dejavnosti ŠPT: V uĉnih naĉrtih smo kompetence uresniĉevali skozi LDN OŠ: v skladu z uĉnimi predmeti OŠ, IP
(individualiziranimi programi za posameznega uĉenca), ID (interesnimi dejavnostmi), projektnimi dejavnostmi, dnevi
dejavnosti, z medpredmetnim povezovanjem, s povezovanjem dejavnosti med enotami CIRIUSA Kamnik, z izobraţevanjem
in usposabljanjem uĉiteljev ...
~ 24 ~
Med šolskim letom smo izvajali aktivnosti za dosego rezultatov obeh razvojnih prioritet, vendar je naša druga razvojna
prioriteta - bralne strategije v zaostanku, predvsem po številu uĉiteljev, ki jih pri pouĉevanju uporabljajo. Ĉlanice ŠPT pa smo
jo zaĉele uporabljati in izvedle eksperimentalno uĉno uro, ki je od nas zahtevala veliko napora, dolgotrajno naĉrtovanje in
izvedbo v 5 šolskih urah.
Sestanki in pedagoške konference na temo bralne pismenosti so izzveneli, saj jih je bilo preveĉ v preteklem letu in smo letos
z mnenjem ravnateljice obvezne pedagoške konference opustili. Imeli smo eno izobraţevanje dr. Sonje Peĉjak o bralno
uĉnih strategijah, ki pa jih uĉitelji razen ĉlanic in nove pridruţene ĉlanice ŠPT-ju niso vnesli v uĉno prakso.
Veĉina naĉrtovanih kazalnikov 1. razvojne prioritete šole je bilo doseţenih, razen naĉrtovanega internega strokovnega
izobraţevanja oz. transfera znanja med sodelavci letos ni bilo.
Iz skupnega metodološkega naĉrta smo pri spremljanju (samoevalvaciji) ciljev projekta na šoli uporabili merske inštrumente:
 lestvico za spremljanje uĉnih dejavnosti in strategij v povezavi z bralno pismenostjo - bralne zmoţnosti in bralno
razumevanje za izvedbo skupnega uĉnega nastopa in na spremljavi hospitacij skozi projekt SŠ CIRIUS Kamnik Dvosmerna inkluzija,
 bralni testi in ocenjevalne sheme bralnih zmoţnosti za preverjanje izhodišĉnega stanja bralnih in sporazumevalnih
zmoţnosti uĉencev,
 za preverjanje uĉenca 3. razreda z bralnimi testi smo uporabili študijo primera.
Uĉinki pri uĉencih so majhni in zaenkrat še ne merljivo prepoznavni, vendar se nekaj dogaja. Najveĉ smo od projekta
pridobile ĉlanice ŠPT (šolskega projektnega tima), na nas je projekt vsebinsko in po naĉinu dela nedvomno vplival, ni pa bilo
sodelovanja in širjenja projekta na uĉiteljsko zbornico. Za to bi potrebovali ravnateljico, njene usmeritve in naloge za druge
uĉitelje.
Naloge:
Ohraniti je treba tudi zavedanje, da klasiĉen pouk v današnjem ĉasu ni veĉ dovolj, da je treba stalno iskati nove naĉine,
oblike dela v šoli. Pri nas je še posebej treba spodbujati uĉence k medsebojnem sodelovanju, skupinskemu delu in uĉenju,
kritiĉnemu mišljenju, samoiniciativnosti. Postopno ozavešĉanje sodelavcev, da je bralna pismenost pomembna pri vseh
predmetih in je v funkciji vseţivljenjskega uĉenja, za to pa so potrebni drugaĉni didaktiĉni pristopi.
K točki 14. Terapevtski pes v razredu
Projekt terapevtski pes v razredu je potekal v našem centru, pod okriljem Društva Ambasadorjev nasmeha.
Vsako sreĉanje se je priĉelo z uvodnim pozdravom in stikom s psom, kar ni bilo teţko, saj je Alvin vsakega otroka z veseljem
pozdravil. Sledila je kratka igra in nato odhod v knjiţnico. Na poti v knjiţnico (in iz nje) je eden od otrok »drţal« povodec in
peljal psa. Alvina so na poti pozdravljali uĉenci in odrasli, zato je bila pot vedno kar dolga. V knjiţnici nas je sprejela
knjiţniĉarka s pozdravom, uĉenci so se udobno namestili na blazine, Alvin je imel krajšo igrico s skrivanjem priboljškov, pa
skupno branje. Knjiţniĉarka je pripravila knjigo s pasjimi junaki in vsebino, ki se je povezovala z aktualno uĉno temo. Sledil je
kratek pogovor, zakljuĉek in odhod v uĉilnico. Vsakih 14 dni so nas v razredu ţe ĉakali uĉenci PPVIZ 1./2. Ura s psom je bila
namenjena igri s psom, boţanjem, druţenju, opazovanju in uĉenju. Med odmorom je šel Alvin na sprostitven sprehod. Nato
pa še dve uri v razredu , kjer je bila prva ura obiĉajno poĉitek. Intenzivno delo s psom je bilo tako predvsem v urah do malice.
Izpeljali smo tudi veĉ druţenj med oddelki PPVIZ: Boţiĉna ĉajanka, Valentinova in Gregorjeva, pa druţenje za Dan Zemlje
ter zakljuĉna prireditev s povabljenimi gosti: muco, zajĉico in konjiĉkom.
Vsebino druţenj smo skrbno timsko naĉrtovali, poleg naju z Ano še delovna terapevtka Staša in knjiţniĉarka Mateja.
Zastavljeni cilji v projektu so bili povsem realizirani. Dejavnosti so presegle naĉrtovane okvire. Timsko sodelovanje je bilo
zelo dobro, sodelavci so se med seboj povezali. Uĉenci so s projektom veliko pridobili in tudi njihovi starši so bili zelo
zadovoljni.
K točki 15. Učbeniški sklad
Junija 2012 so starši uĉencev oddali prijavnice za izposojo uĉbenikov iz uĉbeniškega sklada. 22 uĉencev, ki se izobraţujejo
po programu niţjega izobrazbenega standarda in 27 uĉencev enakovrednega izobrazbenega standarda so septembra dobili
v enoletno uporabo uĉbenike iz sklada.
V šolskem letu 2012/2013 smo uĉbeniški sklad okrepili in obogatili na dveh podroĉjih.
Za Prilagojen program z enakovrednim izobrazbenim standardom smo nakupili uĉbenike, ki so zaradi prenove uĉnega naĉrta
postali neveljavni. Gre za uĉbenike za predmete: druţba (4. in 5. razred), naravoslovje (6. in 7. razred) ter biologija za 8. in 9.
razred. Dokupili smo tudi nekaj uĉbenikov za niţje razrede OŠ (slovenšĉina), ker jih prej zaradi specifike uĉencev nismo
uporabljali. Kljub pravoĉasni in pravilni vloţitvi zahtevka za povraĉilo izposojevalnine uĉbenikov, denarja iz strani MIZŠ nismo
dobili.
Za Prilagojen program z niţjim izobrazbenim standardom smo dokupili uĉbenike. Pri tem smo upoštevali predvsem finanĉne
zmoţnosti in tudi potrebe po teh uĉbenikih v prihodnjih letih. Zahtevek za povraĉilo stroškov fotokopiranja je bil v celoti
ugodno rešen.
K točki 16. Otroški parlament
Šolski parlament - skupnost uĉencev šole
Tema letošnjega otroškega parlamenta je bila Odrašĉanje, zato smo tudi na šolskem parlamentu veliko ĉasa in aktivnosti
posveĉali prav te, za mlade zelo aktualni temi.
~ 25 ~
Ker se dinamika uĉencev zadnjega triletja spreminja (manj uĉencev, uĉenci brez ekspresije govora, manjši razredi)
spreminja in je delo v šolskem parlamentu nekoliko stagniralo, sem se letos šolskega parlamenta lotila drugaĉe. V mesecu
oktobru in novembru sem v vsak oddelek prišla na izvedbo oddelĉne skupnosti, kjer sem razloţila pomen, naĉin dela in samo
delovanje šolskega parlamenta. Uĉenci so nato izvolili predstavnika v šolski parlament. S predstavniki sem izvedla redna
meseĉna sreĉanja na vzgoji.
V marcu sem se z vsemi uĉenci 9. razreda udeleţila obĉinskega otroškega parlamenta, aprila pa nas je uĉenec Jan Obštetar
zastopal na nacionalnem otroškem parlamentu v Ljubljani.
Tema 24. nacionalnega otroškega parlamenta je RAZMERE V DRUŢBI.
K točki 17. Delovanje šolske knjiţnice
Glede na naĉrtovana dela letnega delovnega naĉrta za to šolsko leto, sem na podroĉju internega strokovnega
bibliotekarskega dela – obdelave gradiva – izvajala naslednja opravila: inventarizacija, katalogizacija in klasifikacija gradiva,
nabava in obdelava novih knjig in neknjiţnega gradiva, oprema fonda, pospravljanje vrnjenih knjig, urejanje ĉitalnice, vodenje
kartoteke bralcev in izposoje, vodenje kartoteke periodike ter vodenje statistik, nabava knjiţniĉnega gradiva, vodenje
evidence nabave ter usklajevanje raĉunov z raĉunovodstvom Ciriusa in zaloţb; pregledovanje in razporejanje pošte
(periodike, elektronska pošta).
Na podroĉju pedagoškega dela je v ĉasu izposoje svetovala in posredovala informacije, seznanjala bralce z novitetami ter
vodila izposojo knjig, periodike in ostalega neknjiţnega gradiva.
V knjiţnici je potekal bibliopedagoški pouk – izvajanje knjiţniĉno informacijskih znanj za uĉence OŠ in dijake SŠ, PRP ter za
vzgojne skupine. Skupaj je v šolskem letu 2012/13 obiskalo knjiţnico – 101 razrednih (OŠ in SŠ) in vzgojnih skupin. Za
uĉence 1. triade OŠ sem organizirala interesno dejavnost -pravljiĉni kroţek (31 pedagoških ur), za dijake SŠ sem izvajala
knjiţniĉarski kroţek (16 pedagoških ur), na novo sem uvedla int. dejavnost biblioterapevtska ura s psom v ĉitalnici (29
pedagoških ur). Individualno biliopedagoško delo v ĉitalnici (pomoĉ pri uĉenju, izdelavi seminarskih nalog, iskanju informacij
v priroĉnikih, slovarjih, na Cobissu, svetovanje…) sem opravila z 48 posameznimi uĉenci in dijaki. Sodelovala (vaje z uĉenci,
dijaki, izdelava programov, nastopi) sem pri izvedbi veĉ prireditev (kulturni, glasbeni program) ter organizirala zakljuĉno
proslavo (vkljuĉno z gledališko predstavo).
Mesec april – mesec knjige: organiziranih več kulturnih prireditev:
 4. 2013 otvoritev tematske razstave: Hans Christian Andersen – Svetovni dan knjig za otroke in mladino
 4. 2013 zgodovinski kviz R. Maister in njegov ĉas – v Domovinskem kotiĉku pred vhodom v knjiţnico
 8. 4. 2013 pravljiĉni glasbeni veĉer v ĉitalnici
o 4. 2013 predstavitev novitet 2012/13
 18. 4. 2013 razstava knjig: razprodajo starih knjig za simboliĉno ceno, moţnost menjave rabljenih knjig in dar –
»podarimo knjigo ali medij drug drugemu / šolski knjiţnici«
K točki 18. Sodelovanje s starši
Sodelovanje s starši je potekalo preko formalnih in neformalnih druţenj. Za veĉino oddelkov so bili speljani trije roditeljski
sestanki, od tega nekateri v sodelovanju z uĉiteljicami OPB. Vsak mesec so potekale govorilne ure, katerih so se starši
posluţevali po potrebi. S starši smo se sreĉevali na predavanjih, sejah sveta staršev, operativnih timih, predstavitvah
taborov in na proslavah. Veliko informacij je bilo izmenjanih v obliki telefonskih razgovorov, preko elektronske pošte ter s
sprotnimi zapisi v beleţke uĉencev. S starši nekaterih uĉencev je izmenjava informacij (predvsem o zdravstveni in uĉni
problematiki) potekala tedensko ali celo dnevno.
Uĉitelji so s strani staršev zaznali poveĉano potrebo po predavanjih, na katerih bi se le-ti seznanili z zakonskimi moţnostmi
nadaljnjega izobraţevanja uĉencev ter njihovega statusa.
K točki 19. Skupina staršev za samopomoč
Skupina se je sestajala enkrat meseĉno ob ĉetrtkih, bila je vezana na noĉitev uĉencev iz OPB. Ob tem smo imeli kar nekaj
teţav saj se je termin noĉitev veĉkrat letno spreminjal. Skupine se je udeleţevalo razliĉno število staršev, najmanj 3 in najveĉ
7, izpeljanih je bilo 10 sreĉanj. V ĉasu, ko je potekala skupina, je bilo staršem za otroke v Centru ponujeno organizirano
varstvo, saj so to starši otrok, ki se v našem Centru kompleksno usposabljajo.
Nove, zaĉetne skupine socialni delavki in psihologu tudi letošnje šolsko leto ni uspelo oblikovati. Opaţata, da je
pripravljenost posameznikov za vkljuĉitev v »skupino za samopomoč« nekoliko manjša. Malo je posameznikov, ki bi se
skupine lahko udeleţevali redno, zato je teţko zagotavljati minimalno število udeleţencev (vsaj šest) ter kontinuiteto
strokovnega dela.
Nadaljevalna skupina (Klub staršev) teĉe ţe 13. leto. Kljub dolgoletnemu sodelovanju starši skupino še vedno vidijo kot
priloţnost za izmenjavo mnenj, informacij, pridobitev izkušenj sprejetosti in podpore. Za novo šolsko leto predlagamo dve
skupini eno novo in eno nadaljevalno. Nujno je potrebno zagotoviti stalno ekipo zaposlenih, ki se bodo vkljuĉevali. Poleg
tega bi morali uĉencem ponuditi kaj veĉ kot le varstvo.
~ 26 ~
K točki 20. Vaja poţarne varnosti
Vaje Poţarne varnosti na ravni Centra nismo izpeljali.
K točki 21. Stalno strokovno izpopolnjevanje in izobraţevanje
Strokovni delavci
Ime in priimek:
Naslov seminarja, termin:
Trajanje
seminarja
Irena Lamovec
Strokovni posvet športnih pedagogov, 15. in 16. 11. 2012
Kotizacija 50,00 EUR, moj prispevek 20,00 EUR
16 ur
Razvoj koordinacije v OŠ, seminar v Mariboru, 14,26 €
8 ur
Sodelovanje v spletnem uĉnem okolju – K0, e- kompetentni uĉitelj, vstopni
seminar CIRIUS Kamnik, 4. - 18. 2. 2013
16 ur
Gibalno oviran otrok in mladostnik v rednem VIZ programu
XXI. izobraţevalni dnevi Društva SRP - Zgodnje odkrivanje in
obravnavanje oseb s posebnimi potrebami, 9. in 10. april 2013
Bralna pismenost, 11.4.2013 – kotizacija CIRIUS Kamnik, 40,00 €
8 ur
2 dni
Mateja Gortnar
Študijska skupina na OŠ Jela Janeţiĉ, 14.11.2012
4 ure
Maja Šulin
Študijska skupina na OŠ Jela Janeţiĉ, 14.11.2012
4 ure
Irma Golob
Andreja Kovaĉiĉ Organizacija obĉutkov za uporabo: predavanje v okviru 2.
študijske skupine za podroĉje »Posebnega programa vzgoje in
izobraţevanja« , Ljubljana, 20.11.2012
2 uri
Ana Trtnik
Andreja Kovaĉiĉ: Organizacija obĉutkov za uporabo: predavanje v okviru 2.
študijske skupine za podroĉje »Posebnega programa vzgoje in
izobraţevanja« , Ljubljana, 20.11.2012, brez kotizacije
Strokovna ekskurzija na Finsko (Društvo svetovalnih delavcev
Slovenije),samoplaĉnik
2 uri
Simona Lonĉar
Razvoj koordinacije v OŠ, 11.5.3013, kotizacija 14,26 €
Številĉno ocenjevanje v 3. r. OŠ, 14.6.2013, brez kotizacije
Uporaba Brain Gym-a, 26.5.2013, 100€ samoplaĉnik
8 ur
4 ure
8 ur
Sreĉo Sitar
Sodelovanje v spletnem uĉnem okolju – K0, e- kompetentni uĉitelj, vstopni
seminar CIRIUS Kamnik, 4. - 18. 2. 2013
16 ur
Sanja Brumen
XXI. izobraţevalni dnevi Društva SRP - Zgodnje odkrivanje in
obravnavanje oseb s posebnimi potrebami, Portoroţ 9. in 10. april 2013,
kotizacija 90,00 €
Spodbujanje razvoja senzorike, motorike, kognicije, govora in jezilka,
Centar za sluh in govor Maribor, 18. in 19. januar 2013.
"Poškodba moţganov in razvoj moţganov", Medicinska fakulteta, Univerza
v Mariboru, 14. marec 2013.
Dan DRSP, 28.9.2012, kotizacija 12,00 €
2 dni
XXI. izobraţevalni dnevi Društva SRP - Zgodnje odkrivanje in
obravnavanje oseb s posebnimi potrebami,
Portoroţ 9. in 10. april 2013, kotizacija 90,00 €
2 dni
Izobraţevanje za uporabo bralnih testov,
8 ur
Suzana Krajnc Joldić
Nataša Petrović
8 ur
3 dni
8ur
2dni
8ur
~ 27 ~
Ljubljana 11.4.2013, kotizacija 40€
Študijska skupina za uĉitelje v OŠPP,
OŠ Jela Janeţiĉa, Škofja Loka
4 ure
8 ur
Razvoj koordinacije v OŠ, Maribor 11.5.3013,
kotizacija 14,26 €
Opolnomoĉenje uĉencev z izboljšanjem bralne pismenosti, zakljuĉna
konferenca hotel Mons Ljubljana, 2. in 3. 7. 2013
16 ur
Tamara Novak
Razvoj koordinacije v OŠ, Maribor, kotizacija 14,26 €
Gibalno oviran otrok in mladostnik v rednem VIZ programu, 11.12.2012
Razvijanje komunikacijskih sposobnosti preko igre in giba, 13.4.2013
8ur
8 ur
8 ur
Gordan Pupavac
Razvoj koordinacije v OŠ, Maribor, Bojan Struger, kotizacija 14,26 €
Gibalno oviran otrok in mladostnik v rednem VIZ programu, 11.12.2012,
8 ur
8ur
Meta Štravs
Gibalno oviran otrok in mladostnik v rednem VIZ programu, 11.12.2012,
Seminar o aktivnostih in terapiji s pomoĉjo ţivali, Ambasadorji nasmeha
(29.12013)
Seminar Brain Gym v razredu (25. 5. 2013), Barbara Globoĉnik,
Delavnica sprostitveni dotik ( 25. 5. 2013
Seminar o aktivnostih in terapiji s pomoĉjo ţivali, Ambasadorji nasmeha
(29.1.2013),
Teĉaj za aktivnosti s pomoĉjo ţivali ( narejeni teĉaji za psiĉki Tijo in Zoro,
teĉaj za maĉka Ĉarlija in teĉaj za kunĉico Moly, pri vseh je pridobljena
licenca za terapijo s pomoĉjo ţivali),
8 ur
8 ur
Ajda Eiselt
Motivacijski intervju, Delo s ĉustvi - Tanja Rupnik Vec, Študijski dnevi
Društva za supervizijo, Pliskavica, 15. in 16.3. 2013
Dan DRSP, 28.5.2012, kotizacija 12,00 €
16 ur
Kristina Hribar
Trening sprošĉanja in zavestnega pozitivnega mišljenja - Dolores Teršar
(7. 6. - 11.6. 2013)
3 dni
Majda Hribar
Študijska skupina, OŠ Jela Janeţiĉa, Škofja Loka
3 ure
Breda Leskovšek
XXI. izobraţevalni dnevi Društva SRP - Zgodnje odkrivanje in
obravnavanje oseb s posebnimi potrebami, 9. in 10. april 2013
2 dni
Ksenija Krstovski
Bralna pismenost, Rogla
Izobraţevanje za uporabo bralnih testov
Moderatorske vešĉine
Zakljuĉna konferenca projekta Opolnomoĉenje uĉencev z izboljšanjem
bralne pismenosti in dostopa do znanja
26 ur
7 ur
16 ur
18 ur
Marija Toman
Posodobitev kurikularnega procesa na osnovnih šolah in gimnazijah;
23.8.,24.,8.2012, Ljubljana
Študijska skupina za biologijo;25.10. 2012, OŠ Marije Vere, Duplica
16 ur
Sonja Rutar: Razvoj predopismenjevalnih vešĉin (Pedagoški inštitut
Ljubljana), 7. 12. 2012 in 12.12.2012, 21 eur
( financiral CIRIUS)
Študijska skupina SRP ( OŠ Jela Janeţiĉa, Škofja Loka), 14.11.2012
Sodelovanje v spletnem uĉnem okolju, 4. - 18. 2. 2013
16 ur
Simona Janeţiĉ
Magisterij SRP
8 ur
2 uri
8 ur
Preko celega leta
24 ur
5 ur
4 ure
16 ur
Štud.leto
2012/2013
~ 28 ~
Marija Juhant
Študijska skupina
4,5 ure
Lota Kahne
Bralna pismenost, Rogla, 28. in 29.8.12
Zakljuĉna konferenca projekta Opolnomoĉenje uĉencev z izboljšanjem
bralne pismenosti in dostopa do znanja, Hotel Mons Ljubljana, 2. in 3. 7.
2013
Strokovno sreĉanje ravnateljev in vodij ŠPT, OE ZRSŠ, projekt Bralna
pismenost, 28. 9. 2012
Uĉenje moderatorskih vešĉin za šolske projektne time, ZRSŠ, projekt
Bralna pismenost , Brigita Rupar, 21. 2. 2013, 5. 3. 2013, 16. 4. 2013
Usposabljanje za izdelavo študije primera, ZRSŠ, dr. Barica Marentiĉ
Poţarnik, 16. 1. 2013
Strokovno sreĉanje ravnateljev in vodij ŠPT, OE ZRSŠ, projekt Bralna
pismenost 1. 2. 2013 in 6.6. 2013
Sodelovanje v spletnem uĉnem okolju – K0, e- kompetentni uĉitelj, vstopni
seminar CIRIUS Kamnik, 4. - 18. 2. 2013
Sodelovanje v spletni uĉilnici ZRSŠ za likovno vzgojo in na forumu za
likovno vzgojo, skozi vse leto
Podporne skupine, ZRSŠ, projekt Bralna pismenost
7. 3., 24. 4., 16. 5. 2013
Izobraţevanje e – kompetentni uĉitelj K1: Likovno ustvarjanje pri pouku
IKT, 11. 5. - 20. 5. 2013
Magisterij Pef Lj – likovna didaktika
26 ur
Bralna pismenost, Rogla, 28. in 29.8.2012
Zakljuĉna konferenca projekta Opolnomoĉenje uĉencev z izboljšanjem
bralne pismenosti in dostopa do znanja, Hotel Mons Ljubljana, 2. in 3. 7.
2013
Sodelovanje v spletnem uĉnem okolju – K0, e- kompetentni uĉitelj, vstopni
seminar CIRIUS Kamnik, 4. do 18. 2. 2013
Uĉenje moderatorskih vešĉin, Brigita Rupar, februar, marec, april in junij
2013
Seminar za sindikalne zaupnike, Zreĉe, marec 2013
Študijska skupina za matematiko, OŠ Marije Vere, december 2012
26 ur
18 ur
Maja Poljanšek
18 ur
6 ur
9 ur
3 ure
12 ur
16 ur
10 ur
9 ur
24 ur
16 ur
16 ur
16 ur
4,5 ure
Isabelle Morel Bera
XXI. izobraţevalni dnevi Društva SRP - Zgodnje odkrivanje in
obravnavanje oseb s posebnimi potrebami, 9. in 10. april 2013.
2 dni
Aktivna udeleţba strokovnih delavcev na seminarjih, posvetih in drţavnih konferencah
Ime in priimek:
Naslov aktivnega prispevka, kraj, datum:
Suzana Krajnc Joldić
XXI. izobraţevalni dnevi Društva SRP - Zgodnje odkrivanje in obravnavanje - aktivna
udeleţba s prispevkom: Otrocih z okvaro centralnega ţivĉnega sistema in vloga specialno
rehabilitacijskega pedagoga, Portoroţ, 9.4.2013
Gibalno oviran otrok in mladostnik v rednem VIZ programu
Sanja Brumen
XXI. izobraţevalni dnevi Društva SRP - Zgodnje odkrivanje in obravnavanje - aktivna
udeleţba s prispevkom: Zgodnja obravnava pri otrocih z okvaro centralnega ţivĉnega
sistema in vloga specialno rehabilitacijskega pedagoga, Portoroţ, 9.4.2013
Gibalno oviran otrok in mladostnik v rednem VIZ programu, Cirius Kamnik
~ 29 ~
Ajda Eiselt
Študijski dnevi Društva za supervizijo - aktivna udeleţba s prispevkom: Etika v superviziji,
Pliskavica 15. In 16.3. 2013
Irma Golob
Seminar o aktivnostih in terapiji s pomoĉjo ţivali
6.1.2013, OŠ Beţigrad, Ljubljana.
Predstavitev projekta Terapevtski pes v razredu.
Mateja Perko
Bibliopedagoško delo šolske knjiţniĉarke z mladimi uporabniki s posebnimi potrebami, hotel
Rogla Zreško Pohorje,
28. in 29.8.2013
Lota Kahne
Strokovna predstavitev na drţavnem strokovnem posvetu 22. 8. 2012 na Rogli z naslovom
Likovni izraz – opismenjevanje kot proces uĉenĉevega mišljenja, razumevanja.
Soavtorica prispevka za strokovno monografijo 2. leta projekta Opolnomoĉenje uĉencev z
izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja, Zgodbarji skozi senĉne lutke – angleški
prevod povzetka je napisala Alenka Biĉaniĉ.
Soavtorica strokovne predstavitve na zakljuĉni konferenci bralne pismenosti 3.7. 2013 v
Ljubljani z naslovom Zgodbarji skozi senĉne lutke.
Predstavitev spremljave pouka v OŠ na Podpornih skupinah za ravnatelje in vodje ŠPT,
ZRSŠ, projekt Bralna pismenost, 4. 6. 2013.
Isabelle Morel Bera
Gibalno oviran otrok in mladostnik v rednem VIZ programu, Cirius Kamnik, 11.12.2012.
Program iz specialno pedagoških znanj, 13. februar 2013, Zavod RS za šolstvo Ljubljana.
Predstavitev spremljave pouka v OŠ na Podpornih skupinah za ravnatelje in vodje ŠPT,
ZRSŠ, projekt Bralna pismenost, 4.6.2013.
Interna izobraţevanja v zavodu
Strokovni delavci
Ime in priimek:
Tema:
Predavatelj:
Čas trajanja
(ure):
Irena Lamovec
Varstvo pri delu, 25.10.2012
Bortšnar&Co.
3 ure
Ajda Eiselt
Varstvo pri delu, 25.10.2012
Bortšnar&Co.
3 ure
Tamara Novak
Varstvo pri delu, 25.10.2012
Bortšnar&Co.
3 ure
~ 30 ~
Gordan Pupavac
Varstvo pri delu, 25.10.2012
Bortšnar&Co.
3 ure
Marija Toman
Varstvo pri delu, 25.10.2012
Bortšnar&Co.
3 ure
Maja Poljanšek
Varstvo pri delu, 25.10.2012
Bortšnar&Co.
3 ure
Meta Štravs
Varstvo pri delu, 25.10.2012
Bortšnar&Co.
3 ure
Gordan Pupavac
Teĉaj prve pomoĉi, 11.4.2013
Študenti medicinske
fakultete
4 ure
Marija Toman
Teĉaj prve pomoĉi, 11.4.2013
Študenti medicinske
fakultete
4 ure
Marija Juhant
Teĉaj prve pomoĉi, 11.4.2013
Študenti medicinske
fakultete
4 ure
Ana Trtnik
Teĉaj prve pomoĉi, 11.4.2013
Študenti medicinske
fakultete
4 ure
Ksenija Krstovski
Teĉaj prve pomoĉi 19.3.2013
Študenti medicinske
fakultete
4 ure
Miran Antonin
Teĉaj prve pomoĉi, 19.3.2013
študenti medicinske
fakultete
4 ure
Irena Lamovec
Teĉaj prve pomoĉi, 19.3.2013
študenti medicinske
fakultete
4 ure
Mateja Gortnar
Teĉaj prve pomoĉi,11.4.2013
Študenti medicinske
fakultete
4 ure
Mateja Perko
Teĉaj prve pomoĉi,11.4.2013
Študenti medicinske
fakultete
4 ure
Maja Šulin
Teĉaj prve pomoĉi, 11.4.2013
Študenti medicinske
fakultete
4 ure
Sreĉo Sitar
Teĉaj prve pomoĉi, 19.3.2013
Študenti medicinske
fakultete
4 ure
Simona Janeţiĉ
Teĉaj prve pomoĉi, 19.3.2013
Študenti medicinske
fakultete
4 ure
Kristina Hribar
Teĉaj prve pomoĉi, 11.4.2013
Študenti medicinske
fakultete
4 ure
Irma Golob
Teĉaj prve pomoĉi, 11.4.2013
Študenti medicinske
fakultete
4 ure
Tamara Novak
Teĉaj prve pomoĉi, 11.4.2013
Študenti medicinske
fakultete
4 ure
Meta Štravs
Teĉaj prve pomoĉi, 11.4.2013
Študenti medicinske
fakultete
4 ure
~ 31 ~
Tamara Novak
Seminar za novo sprejete delavce,
25.10.2013
mag. Dianne Jones, Matej
Peljhan, dr. Vinko Logaj
3 ure
Gordan Pupavac
Seminar za novo sprejete delavce,
25.10.2013
mag. Dianne Jones, Matej
Peljhan, dr.
3 ure
Simona Lonĉar
“Bralno-uĉne strategije” 20. 3. 2013
dr. Sonja Peĉjak
4 ure
Nataša Petrović
“Bralno-uĉne strategije” 20. 3. 2013
dr. Sonja Peĉjak
4 ure
Simona Janeţiĉ
“Bralno-uĉne strategije” 20. 3. 2013
dr. Sonja Peĉjak
4 ure
Nataša Petrović
Razvoj koordinacije v OŠ
Bojan Strugar
8 ur
Nataša Petrović
Izobraţevanje za uporabo bralnih testov
dr. Sonja Peĉjak,
dr. Nataša Potoĉnik
16 ur
Irena Lamovec
“Bralno-uĉne strategije” 20. 3. 2013
dr. Sonja Peĉjak
4 ure
Lota Kahne
“Bralno-uĉne strategije” 20. 3. 2013
dr. Sonja Peĉjak
4 ure
Suzana Krajnc Joldić
“Bralno-uĉne strategije” 20. 3. 2013
dr. Sonja Peĉjak
4 ure
Maja Šulin
“Bralno-uĉne strategije” 20. 3. 2013
dr. Sonja Peĉjak
4 ure
Marija Toman
“Bralno-uĉne strategije” 20. 3. 2013
dr. Sonja Peĉjak
4 ure
Marija Juhant
“Bralno-uĉne strategije” 20. 3. 2013
dr. Sonja Peĉjak
4 ure
Mateja Gortnar
“Bralno-uĉne strategije” 20. 3. 2013
dr. Sonja Peĉjak
4 ure
Mateja Perko
“Bralno-uĉne strategije” 20. 3. 2013
dr. Sonja Peĉjak
4 ure
Tamara Novak
“Bralno-uĉne strategije” 20. 3. 2013
dr. Sonja Peĉjak
4 ure
Irma Golob
“Bralno-uĉne strategije” 20. 3. 2013
dr. Sonja Peĉjak
4 ure
Meta Štravs
“Bralno-uĉne strategije” 20. 3. 2013
dr. Sonja Peĉjak
4 ure
Sanja Brumen
“Bralno-uĉne strategije” 20. 3. 2013
dr. Sonja Peĉjak
4 ure
Kristina Hribar
“Bralno-uĉne strategije” 20. 3. 2013
dr. Sonja Peĉjak
4 ure
Ksenija Krstovski
“Bralno-uĉne strategije” 20. 3. 2013
dr. Sonja Peĉjak
4 ure
Maja Poljanšek
“Bralno-uĉne strategije” 20. 3. 2013
dr. Sonja Peĉjak
4 ure
Miran Antonin
“Bralno-uĉne strategije” 20. 3. 2013
dr. Sonja Peĉjak
4 ure
Isabelle Morel Bera
Bralno-uĉne strategije” 20. 3. 2013
dr. Sonja Peĉjak
4 ure
Irena Lamovec
Taktilna integracija – predavanje in vaje,
7.2. in 7.3.2013
Anka Auersperger
4 ure
Majda Hribar
Taktilna integracija – predavanje in vaje,
7.2. in 7.3.2013
Anka Auersperger
4 ure
~ 32 ~
Nataša Petrović
Taktilna integracija - predavanje in vaje, 7.2.
in 7.3.2013
Anka Auersperger
4 ure
Simona Janeţiĉ
Taktilna integracija - predavanje in vaje, 7.2.
in 7.3.2013
Anka Auersperger
4 ure
Irma Golob
Taktilna integracija – predavanje in vaje,
7.2. in 7.3.2013
Anka Auersperger
4 ure
Ana Trtnik
Taktilna integracija – predavanje in vaje,
7.2. in 7.3.2013
Anka Auersperger
4 ure
Mateja Gortnar
Taktilna integracija – predavanje in vaje,
7.2. in 7.3.2013
Anka Auersperger
4 ure
Maja Poljanšek
Taktilna integracija – predavanje in vaje,
7.2. in 7.3.2013
Anka Auersperger
4 ure
Miran Antonin
Taktilna integracija – predavanje in vaje,
7.2. in 7.3.2013
Anka Auersperger
4 ure
Ksenija Krstovski
Taktilna integracija – predavanje in vaje,
7.2. in 7.3.2013
Anka Auersperger
4 ure
Meta Štravs
Taktilna integracija – predavanje in vaje,
7.2. in 7.3.2013
Anka Auersperger
4 ure
Gordan Pupavac
Taktilna integracija – predavanje in vaje,
7.2. in 7.3.2013
Anka Auersperger
4 ure
Sanja Brumen
Taktilna integracija – predavanje in vaje,
7.2. in 7.3.2013
Anka Auersperger
4 ure
Marija Toman
Taktilna integracija – predavanje in vaje,
7.2. in 7.3.2013
Anka Auersperger
4 ure
Kristina Hribar
Taktilna integracija – predavanje in vaje,
7.2. in 7.3.2013
Anka Auersperger
2 uri
Suzana Krajnc Joldić
Taktilna integracija – predavanje in vaje,
7.2. in 7.3.2013
Anka Auersperger
4 ure
Ajda Eiselt
Taktilna integracija – predavanje in vaje,
7.2. in 7.3.2013
Anka Auersperger
4 ure
Mateja Gortnar
Taktilna integracija – predavanje in vaje,
7.2. in 7.3.2013
Anka Auersperger
4 ure
Tamara Novak
Taktilna integracija – predavanje in vaje,
7.2. in 7.3.2013
Anka Auersperger
4 ure
Maja Šulin
Taktilna integracija – predavanje in vaje,
7.2. in 7.3.2013
Anka Auersperger
4 ure
Marija Juhant
Taktilna integracija – predavanje in vaje,
Anka Auersperger
4 ure
~ 33 ~
7.2. in 7.3.2013
Sreĉo Sitar
Taktilna integracija – predavanje in vaje,
7.2. in 7.3.2013
Anka Auersperger
4 ure
Isabelle Morel Bera
Taktilna integracija – predavanje in vaje,
7.2. in 7.3.2013
Anka Auersperger
4 ure
Suzana Krajnc Joldić
Razvajenost in odgovornost otrok,
30.5.2013
Marko Juhant
6 ur
Ajda Eiselt
Razvajenost in odgovornost otrok,
30.5.2013
Marko Juhant
6 ur
Mateja Gortnar
Razvajenost in odgovornost otrok,
30.5.2013
Marko Juhant
6 ur
Sreĉo Sitar
Razvajenost in odgovornost otrok,
30.5.2013
Marko Juhant
6 ur
Tamara Novak
Razvajenost in odgovornost otrok,
30.5.2013
Marko Juhant
6 ur
Maja Šulin
Razvajenost in odgovornost otrok,
30.5.2013
Marko Juhant
6 ur
Gordan Pupavac
Razvajenost in odgovornost otrok,
30.5.2013
Marko Juhant
6 ur
Meta Štravs
Razvajenost in odgovornost otrok,
30.5.2013
Marko Juhant
6 ur
Irma Golob
Razvajenost in odgovornost otrok,
30.5.2013
Marko Juhant
6 ur
Kristina Hribar
Razvajenost in odgovornost otrok,
30.5.2013
Marko Juhant
6 ur
Alenka Biĉaniĉ
Razvajenost in odgovornost otrok,
30.5.2013
Marko Juhant
6 ur
Maja Poljanšek
Razvajenost in odgovornost otrok,
30.5.2013
Marko Juhant
6 ur
Miran Antonin
Razvajenost in odgovornost otrok,
30.5.2013
Marko Juhant
6 ur
Nataša Petrović
Razvajenost in odgovornost otrok,
30.5.2013
Marko Juhant
6 ur
Ksenija Krstovski
Razvajenost in odgovornost otrok,
30.5.2013
Marko Juhant
6 ur
Majda Hribar
Razvajenost in odgovornost otrok,
30.5.2013
Marko Juhant
6 ur
~ 34 ~
Simona Janeţiĉ
Razvajenost in odgovornost otrok,
30.5.2013
Marko Juhant
6 ur
Breda Leskovšek
Razvajenost in odgovornost otrok,
30.5.2013
Marko Juhant
6 ur
Mateja Perko
Razvajenost in odgovornost otrok,
30.5.2013
Marko Juhant
6 ur
Marija Toman
Razvajenost in odgovornost otrok,
Marko Juhant
6 ur
Marko Juhant
6 ur
Marko Juhant
6 ur
30.5.2013
Marija Juhant
Razvajenost in odgovornost otrok,
30.5.2013
Isabelle Morel Bera
Razvajenost in odgovornost otrok,
30.5.2013
Marija Toman
Fototerapija
Matej Peljhan
1,5 ure
Mateja Perko
Fototerapija
Matej Peljhan
1,5 ure
Marija Juhant
Fototerapija
Matej Peljhan
1,5 ure
Lota Kahne
Fototerapija
Matej Peljhan
1,5 ure
Maja Poljanšek
Fototerapija
Matej Peljhan
1,5 ure
Isabelle Morel Bera
Fototerapija
Matej peljhan
1,5 ure
Maja Poljanšek
Delavnice filcanja - polstenje
Sabina Spruk
8 ur
Lota Kahne
Delavnice filcanja - polstenje
Sabina Spruk
8 ur
Lota Kahne
Razvajenost in odgovornost otrok
Marko Juhant
6 ur
Lota Kahne
Taktilna integracija po dr. Masgutovi in
Anka Auersperger
4 ure
Študenti medicinske
fakultete LJ
4 ure
delavnica
Lota Kahne
Obnovitveni teĉaj prve pomoĉi,
~ 35 ~
Spremljevalci
Spremljevalec Avtor predavanja
Naslov predavanja
Aleksander
Belec
Društvo študentov
medicine Ljubljana
Društvo študentov
medicine Ljubljana
»Za ţivljenje« - Obnovitveni
teĉaj prve pomoĉi
»Za ţivljenje« - Obnovitveni
teĉaj prve pomoĉi
19.3.2013
Slovensko društvo
za duševno zdravje
otrok in
mladostnikov
Marko Juhant
Nemirni otroci
19.,
20.4.2013
Aleksander
Ogrinec
Alenka Grad
Barbara
Gosteĉnik
Dragica
Vrhovnik
Franja Ţavbi
Irena Trunk
Majda Vdovĉ
Marijan Burja
Društvo študentov
medicine Ljubljana
Marko Juhant
Društvo študentov
medicine Ljubljana
Marko Juhant
Marko Juhant
Društvo študentov
medicine Ljubljana
Sabina Spruk
Društvo študentov
medicine Ljubljana
Marko Juhant
Društvo študentov
medicine Ljubljana
Slovensko društvo
za duševno zdravje
otrok in
mladostnikov
Marko Juhant
Razvajenost in
odgovornost otrok
»Za ţivljenje« - Obnovitveni
teĉaj prve pomoĉi
Razvajenost in
odgovornost otrok
»Za ţivljenje« - Obnovitveni
teĉaj prve pomoĉi
Razvajenost in
odgovornost otrok
Razvajenost in
odgovornost otrok
»Za ţivljenje« - Obnovitveni
teĉaj prve pomoĉi
Polstenje
»Za ţivljenje« - Obnovitveni
teĉaj prve pomoĉi
Razvajenost in
odgovornost otrok
»Za ţivljenje« - Obnovitveni
teĉaj prve pomoĉi
Nemirni otroci
Termin
19.3.2013
30.5.2013
19.3.2013
30.5.2013
19.3.2013
30.5.2013
30.5.2013
19.3.2013
21.,
28.11.2012
19.3.2013
30.5.2013
19.3.2013
19.,
20.4.2013
Razvajenost in
odgovornost otrok
30.5.2013
19.3.2013
Športno plezalni
odsek – PD Kamnik
»Za ţivljenje« - Obnovitveni
teĉaj prve pomoĉi
Razvajenost in
odgovornost otrok
»Za ţivljenje« - Obnovitveni
teĉaj prve pomoĉi
Razvajenost in
odgovornost otrok
Pripravnik športnega
plezanja
Društvo študentov
medicine Ljubljana
Nadaljevalna šola
športnega plezanja
»Za ţivljenje« - Obnovitveni
teĉaj prve pomoĉi
Trajanje
Kotizacija
CIRIUS
Lastna
udeleţba
3 ure
0
0
3 ure
0
0
12 ur
53,4 €
26,6 €
4 ure
*
0
3 ure
0
0
4 ure
*
0
3 ure
0
0
4 ure
*
0
4 ure
*
0
3 ure
0
0
7 ur
0
13,00 €
3 ure
0
0
4 ure
*
0
3 ure
0
0
12 ur
53,34 €
26,66 €
4 ure
*
0
3 ure
0
0
4 ure
*
0
3 ure
0
0
4 ure
*
0
2
meseca
0
180,00 €
3 meseci
0
150,00 €
3 ure
0
0
Martin Rudolf
Mojca Košnik
Društvo študentov
medicine Ljubljana
Marko Juhant
Društvo študentov
medicine Ljubljana
Marko Juhant
Mojca Mali
Mojca Tavĉar
30.5.2013
19.3.2013
30.5.2013
Nov., Dec.
2012, Jan.
2013
Mar., Apr.,
Maj 2013
19.3.2013
~ 36 ~
Sabina Spruk
Tatjana Grgiĉ
Rada Kos
Polstenje in filcanje volne
Društvo študentov
medicine Ljubljana
Marko Juhant
»Za ţivljenje« - Obnovitveni
teĉaj prve pomoĉi
Razvajenost in
odgovornost otrok
»Za ţivljenje« - Obnovitveni
teĉaj prve pomoĉi
Razvajenost in
odgovornost otrok
»Za ţivljenje« - Obnovitveni
teĉaj prve pomoĉi
Društvo študentov
medicine Ljubljana
Marko Juhant
Društvo študentov
medicine Ljubljana
Slovensko društvo
Tomaţ Kladnik za duševno zdravje
otrok in
mladostnikov
Marko Juhant
Nemirni otroci
16.10. in
17.10.2012
19.3.2013
30.5.2013
19.3.2013
30.5.2013
19.3.2013
19.4.,
20.4.2013
16 ur
70,00 €
48,80 €
3 ure
0
0
4 ure
*
0
3 ure
*
0
4 ure
*
0
3 ure
*
0
12 ur
53,4 €
26,6 €
Razvajenost in
30.5.2013
4 ure
*
0
odgovornost otrok
*Cena izobraţevanja za enoto »Razvajenost in odgovornost otrok«, 30.5.2013, predavatelj Marko Juhant, v trajanju 4 ure je
bila 330,00 €.
V okviru strokovne ekskurzije smo si ogledali Center za avtizem na Rijeki in se ob tem seznanili z njihovimi programi dela,
strošek je bil le avtobusni prevoz v višini 420,00 €.
Skupaj smo na enoti osnovne šole za izobraţevanje porabili 1.406,44 €.
Hospitacije
Ime in priimek:
Število študentov
Čas (termin, trajanje):
Irena Lamovec
16
6.11.2013, 4 ure
Suzana Krajnc Joldić
1
8.4.2013, 26.4.2013, 15 dni
Ajda Eiselt
1
3.5.2013 - 24.6.2013
Maja Šulin
1
24.4.2013 in 25.4.2013
Nataša Petrović
16
20.11.2012 in 28.11.2012, 2 uri
Simona Lonĉar
1
8
19.4.2013, 3 ure
6.11.2012, 1 ura
Simona Janeţiĉ
16
20.11.2012 in 28.11.2012, 2 uri
Miran Antonin
4
11.1.2013, 18.1.2013, 3.6.2013, 3 ure
Ksenija Krstovski
8
6.11.2012, 20.11.2012, 2 uri
Maja Poljanšek
16
20.11.2012 in 28.11.2012, 2 uri
Marija Juhant
16
20.11.2012 in 28.11.2012, 2 uri
Lota Kahne
Spremljava uĉitelja (PR
Uĉenje uĉenja)
26.11.2012, 1ura
Lota Kahne
Spremljave uĉiteljev
(PR BP)
20. 2. 2013, 22. 3. 2013, 16. 4. 2013, 3 ure
~ 37 ~
Lota Kahne
1
(PR MIKZŠ 2 hitrosti –
dvosmerna inkluzija)
31. 1. 2013, 1 ura
Lota Kahne
Spremljava uĉiteljice
(PR BP)
7. 3. 2013, 1 ura
Lota Kahne
Izvedba skupne ure z 3
uĉiteljicami (PR BP)
4. 6. in 11. 6. 2013, 5 ur
Podiplomski študij
Dve sodelavki se izobraţujeta na študiju znanstvenega magisterija na Pedagoški fakulteti in sicer:
 Simona Janeţiĉ- Specialna in rehabilitacijska pedagogika,
 Lota Kahne - Likovna pedagogika.
Drugo delo ravnateljice
Poleg rednih obveznosti in nalog je bila ravnateljica šole v preteklem letu dejavna še na drugih podroĉjih, ki so pomembna
na ravni Centra in za sodelovanje v širšem druţbenem prostoru:
 aktivno sodelovanje v glavnem odboru Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije, v glavnem
odboru FIBO sekcije in v Komisiji za razvoj stroke,
 je predsednica FIBO sekcije,
 aktivna je v aktivu ravnateljev v obĉini Kamnik in Komenda,
 v okviru Šole za ravnatelje je mentorica novoimenovanim ravnateljem,
 je izvedenka za pedagoško podroĉje,
 predavanja in delavnice za uĉitelje in ravnatelje rednih šol ter VVZ v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo,
 vodi delo inkluzivnega tima mobilne sluţbe.
Zakljuĉno poroĉilo je pripravljeno na podlagi poroĉil, ki so jih oddali sodelavci, konferenc in številnih timskih sestankov. Ob
zakljuĉku leta ugotavljam, da smo realizirali vse zastavljene cilje, nekatere smo celo presegli. Pohvaliti moram tako uĉitelje,
svetovalno delavko, knjiţniĉarko, kot tudi spremljevalce. Z dobrim timskim delom, sprotnim evalviranjem zastavljenih nalog
smo omogoĉili kakovostno izobraţevanje najteţji populaciji gibalno oviranih uĉencev. V podporo so nam bili tudi starši naših
uĉencev, za kar jim gre posebna zahvala.
Na pedagoški konferenci 11. septembra 2013 smo poroĉilo obravnavali in ga tudi sprejeli.
~ 38 ~
SREDNJA ŠOLA
Ravnateljica Saša Markoviĉ, univ. dipl.. soc.
V šolskem letu 2012/2013 smo v Srednji šoli kot organizacijski enoti CIRIUS Kamnik izvajali vzgojno izobraţevalno delo v 16
oddelkih prilagojenih srednješolskih programov (od tega 2 v kombinaciji) in v 1 oddelku posebnega vzgojno izobraţevalnega
programa (post)rehabilitacijski praktikum. Skupno je bilo tako 19 skupin.
Imeli smo:
1 oddelek niţjega poklicnega programa pomočnik v tehnoloških procesih v 1. Letniku in 1 skupino v
kombinaciji z niţjim poklicnim programom pomoţni administrator v 2. Letniku,
2 oddelka poklicno tehniškega programa ekonomski tehnik, en ĉetrti in en peti letnik,
3 oddelke srednjega poklicnega programa administrator, drugi, tretji in ĉetrti letnik ter skupino v 1. Letniku v
kombinaciji s programom raĉunalnikar,
3 ĉiste oddelke niţjega poklicnega programa pomoţni administrator v prvem, drugem in tretjem letniku in 1
kombinirano skupino v drugem letniku (v kombinaciji z ţe prej omenjenim pomoĉnikom v tehnoloških procesih),
3 oddelke srednjega poklicnega programa računalnikar, v drugem, tretjem in ĉetrtem letniku ter skupino v 1.
Letniku v kombinaciji s programom administrator,
1 oddelek poklicno tehniškega programa elektrotehnik v 5. Letniku ter
1 skupino posebnega vzgojno izobraţevalnega programa (post)rehabilitacijski praktikum.
V preteklem šolskem letu se je v šoli izobraţevalo 120 redno vpisanih dijakov in dijakinj, 89 je bilo usmerjenih k nam v
interno kompleksno obliko usposabljanja, 31 je bilo eksternih dijakov iz bliţnje okolice. Bilo je 60 deklet in 60 fantov. Med
internimi jih je bilo na dnevnem usposabljanju 29. Število se je med letom nekoliko spreminjalo glede na preusmeritve in
izpise ter vpise dijakov. Ena dijakinja z odloĉbo o usmeritvi je prekinila izobraţevanje oz. usposabljanje, 1 dijakinja je iz
statusa zunanje dijakinje prešla na dnevno obliko usposabljanja, izobraţevanje je prekinila 1 zunanja dijakinja. Med šolskim
letom je 9. Februarja 2013 interna dijakinja umrla.
Šolanje je uspešno, z zakljuĉnim izpitom (ZI) oz. poklicno maturo (POM) konĉalo:
v triletnem programu (ki je pri nas podaljšan za eno leto) za poklic administrator 7 dijakov ( 100%),
v niţjem poklicnem programu pomoţni administrator 9 dijakinj (100%),
v triletnem programu (ki je pri nas podaljšan za eno leto) za poklic računalnikar 4 dijaki ( 100%),
v poklicno tehniškem programu ekonomski tehnik 4 dijaki, (80%), 1 dijak ima popravne izpite, ki jih bo opravljal v
zimskem roku POM meseca februarja 2014,
v poklicno tehniškem programu elektrotehnik nihĉe od 4 dijakov ni bil v celoti uspešen in bodo opravljali popravne
izpite iz POM v zimskem roku,
v posebnem programu (post)rehabilitacijski praktikum je usposabljanje zakljuĉil 1 dijak.
Skupaj je tako po jesenskem izpitnem roku izpolnilo vse pogoje za pridobitev poklicne izobrazbe oziroma usposobljenosti 25
dijakov. Zakljuĉni izpit je 7 dijakov opravilo z odliĉnim uspehom, od tega jih je 6 prejelo spriĉevalo s pohvalo za maksimalno
število doseţenih toĉk.
Popravne izpite je ob koncu pouka imelo 19 dijakov od 120-ih, kar pomeni 15,83 %. Po zakljuĉku rokov popravnih izpitov so
bili uspešni vsi, razen 4 dijakov, ki razred ponovno obiskujejo, kar predstavlja skupaj 96,69 %.
V okviru izobraţevanja odraslih je potekalo usposabljanje za 6 odraslih slušateljev, 3 kandidati so opravljali izpite, 3 odrasli
pa niso pristopili k opravljanju izpitov.
Dijakom so bile podeljene tri knjige za odliĉni uĉni uspeh ter 2 zlati, 3 srebrna in 1 bronasto priznanje CIRIUS za doseţke na
razliĉnih podroĉjih.
Podrobnejša poroĉila, analize ter statistike uĉno vzgojnega uspeha po oddelkih, programih in dijakih ter predmetih se
nahajajo v pedagoški dokumentaciji srednje šole in poroĉilih svetovalne sluţbe.
Pouk je potekal po izvedbenih kurikulih, uĉnih naĉrtih in katalogih znanja, ki jih doloĉajo predpisani predmetniki za
posamezne programe. Imeli smo nekaj kadrovskih teţav zaradi bolniško odsotnih profesorjev in profesoric, ki smo jih
nadomestili z ustreznimi zamenjavami oz. suplencami, tako da je bil pouk realiziran v obsegu 99,7%.
Po oddelkih je stanje naslednje:
~ 39 ~
Tabela: Realizacija pouka
Oddelek
Program
1.Ka
Raĉunalnikar
1.b
Pomoĉnik v tehnoloških procesih
1.c
Pomoţni administrator
1.Kd
Administrator
1.a
Ekonomski tehnik
2.a
Raĉunalnikar
2.Kb
Pomoĉnik v tehnoloških procesih
2.Kc
Pomoţni administrator
2.d
Pomoţni administrator
2.e
Administrator
3.a
Raĉunalnikar
3.b
Pomoţni administrator
3.c
Administrator
4.a
Raĉunalnikar
4.b
Administrator
4.c
Ekonomski tehnik PTI
5.a
5.b
PRP
Ekonomski tehnik PTI
Elektrotehnik PTI
(Post)rehabilitacijski praktikum
%
104,9
103,4
109
102,6
101,6
105,3
98,9
92,1
98,9
99,1
103,1
98,8
102,4
85
99,9
99,7
92,5
94,8
103,3
V okviru kurikulov je bilo izvedeno praktiĉno usposabljanje pri delodajalcih v naslednjem obsegu:
5.11.2012 – 23.11.2012
3.12.2012 – 21.12.2012
21.12.2012 – 22.2.2013
2.1.2013 – 21.5.2013
7.1.2013 – 18.1.2013
18.3.2013 – 16.5.2013
17.4.2013 – 14.6.2013
6.5.2013 – 17.5.2013
3.6.2013 – 14.6.2013
3. A raĉunalnikar – 3 tedni
2. A raĉunalnikar – 3 tedni
3. C administrator – 8 tednov
4. A raĉunalnikar - 18 tednov
3. B pomoţni administrator – 2 tedna
4. B administrator – 8 tednov
2. E administrator – 8 tednov
2. Kbc pomoĉnik v tehnoloških procesih, pomoţni administrator – 2 tedna
2. d pomoţni administrator – 2 tedna
4. C ekonomski tehnik PTI – 2 tedna
Skupaj je to 56 tednov praktiĉnega usposabljanja z delom. Zaradi posebnih potreb dijakov je 5 dijakov v celoti opravljalo
prakso v CIRIUS-u, 1 pa delno.
Strokovni delavci šole smo si prizadevali za kakovostno poklicno izobraţevanje mladostnikov s posebnimi potrebami. Pri tem
nas je spodbujala zavest, da je potrebno vsakemu zagotoviti optimalne moţnosti za usvojitev poklicnih kompetenc. V skladu
s tem smo za naše dijake na zaĉetku šolskega leta skrbno oblikovali individualizirane programe dela, letos je bilo tako na
novo pripravljenih 26 individualiziranih programov (IP), predvsem za dijake in dijakinje 1. Letnikov in tiste, ki so prviĉ prišli
na usposabljanje k nam. Vsi prvi letniki so imeli predstavitvene time IP-jev za starše. Ţe predhodno izdelane IP-je smo po
potrebi dopolnili in evalvirali na operativnih timih (OT) ter jih prilagajali. Glede na zastavljene programe so bili dijaki uspešni
in so napredovali. Iz poroĉil je razvidna realizacija 40 OT, od tega za 10 dijakov 1-krat, za 5 dijakov 2-krat , za 2 dijaka 3-krat,
za 1 dijaka 4-krat in za 1 dijaka 10-krat.
Za potrebe Komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami smo bili pozvani k preverjanju izpolnjevanja pogojev ob
usmeritvi in sprotno smo pripravljali poroĉila o otrocih ob spremembah ravni izobraţevanja (12 poroĉil).
Timske obravnave dijakov so zahtevale nenehno usklajevanje, dopolnjevanje in veliko dela vseh zaposlenih znotraj šole in
med enotami v Centru. Spriĉo mnogih obveznosti in razliĉnih urnikov strokovnih delavcev to ni bilo vedno enostavno.
Dijake in njihove starše smo na razliĉne naĉine vkljuĉevali v naše delo in spremljavo uĉno vzgojnega procesa. Na 3 skupnih
roditeljskih sestankih, svetu staršev, govorilnih urah za starše in dijake, ki so potekale 1x tedensko pri vsakem uĉitelju, v
dijaški skupnosti ter na prireditvah in v pogovorih so imeli moţnost aktivno sooblikovati uĉno vzgojni proces.
~ 40 ~
Na razrednih urah, ki so jih vodili razredniki vsak teden po 1 uro, je bil poleg sprotnih aktivnosti in tematike, velik poudarek na
vzgojnem naĉrtu – akcijskem naĉrtu Centra, katerega rdeĉa nit je bila skrb za izboljšanje bralne pismenosti in komunikacija
na vseh nivojih.
Naše delo smo sproti evalvirali na sestankih enote, znotraj aktivov za posamezna strokovna podroĉja, na programskih
skupinah za (post)rehabilitacijski praktikum, na programskih uĉiteljskih zborih (PUZ) za program raĉunalnikar, elektrotehnik,
pomoĉnik v tehnoloških procesih, pomoţni administrator, administrator, ekonomski tehnik ter za posebne primere, naloge in
projekte. Pedagoški delavci so bili spremljani na hospitacijah pri pouku v razredu, spremljevalci pa tudi na rednih
supervizijskih sreĉanjih pri psihologu in izobraţevanju. Njihovo delo je bilo reflektirano na številnih pogovorih. Spremljave so
pokazale, da je bilo delo kljub teţavam kvalitetno izpeljano in da so se nastali problemi reševali sproti. Je pa spriĉo
sprememb na podroĉju srednjega šolstva in posebnih potreb ter spremembe vodstva centra zlasti pa vpeljava 8 urne
obvezne prisotnosti uĉiteljev na delovnem mestu prihajalo do dvomov in nejasnosti, kakšne so naše kompetence in kakšna
bo naša prihodnost. To je razvidno tudi iz zapisnikov in poroĉil aktivov, programskih uĉiteljskih zborov, delovnih skupin in
konĉnih evalvacijskih poroĉil, ki so jih pripravili strokovni delavci enote.
Uspehi pri raznih projektih, tekmovanjih in javnih prireditvah ter sreĉanjih v okviru ali izven zavoda so najboljši pokazatelj
kakovosti dela uĉiteljev posameznih strok oz. mentorjev. V preteklem šolskem letu je bilo kar nekaj prireditev in projektov, ki
so pustili peĉat in so dobra osnova oz. izhodišĉe za nadaljnje delo v prihodnjem šolskem letu.
Kakovost pedagoškega dela je bila opravljena nivojsko in diferencirano glede na posebnosti naših dijakov. Še posebno
kvaliteto vidimo v tem, da je bilo slehernemu dijaku, ne glede na njegove posebnosti, omogoĉeno aktivno sodelovanje na
razliĉnih podroĉjih in ravneh.
Navedeni rezultati so nedvomno plod dobrega pedagoškega dela vseh zaposlenih, ki so vkljuĉeni v pedagoški proces oz.
tudi tistih, ki ga omogoĉajo. Ugotavljamo, da je nivo, obseg in raznovrstnost znanj, ki ga strokovni delavci prenašajo na
dijake, visok, kar omogoĉa kvalitetno izvajanje prilagojenih programov, ki so po svoji zasnovi zahtevnejši od rednih.
Veĉjo uĉinkovitost in hitrejše delovanje na enoti SŠ CIRIUS Kamnik pripisujemo v veliki meri pripravljenosti posameznih
kadrov, udeleţenih v pedagoškem delu, da opravijo svoje delo brez daljših administrativnih priprav v relativno kratkem ĉasu,
spontano in strokovno kvalitetno. Pri tem je opaziti veliko mero prostovoljnosti, pripravljenosti na dodatno delo tudi izven
delovnega ĉasa. Opaţamo tudi, da naši delavci uspešno vkljuĉujejo svoja izven poklicna znanja in interese v samo
pedagoško delo razširjenega programa.
V skladu s prenovo srednješolskega poklicnega izobraţevanja v drţavi smo izvajali prenovljene prilagojene programe
niţjega, srednjega poklicnega in strokovnega izobraţevanja ter poklicno tehniškega izobraţevanja za gibalno ovirane dijake.
Za izvajanje programov smo se veliko usklajevali na sestankih PUZ-ov. Za izobraţevanje zunanjih dijakov (to so tisti brez
ustreznih odloĉb o usmeritvi), ki prihajajo iz bliţnje okolice smo pripravili poskus Uvajanje in izvajanje inkluzije dijakov kot
kompleksnega dvosmernega procesa, ki je bil sprejet na Ministrstvu za izobraţevanje, znanost in šport in traja od 1.
Septembra 2012 do 31. Avgusta 2016, to je 4 leta. Za potek poskusa smo pripravili podroben naĉrt, v katerem smo
predvideli dve razliĉni hitrosti šolanja. Poskus smo izvajali v 1. Letnikih v programih raĉunalnikar in pomoĉnik v tehnoloških
procesih, kjer so vkljuĉeni tudi zunanji dijaki. Izvajanje poskusa sta redno spremljali svetovalki Zavoda za šolstvo RS, ki sta
izvajali redne hospitacije za vse dni v tednu. Sami in skupaj z njima smo redno evalvirali potek poskusa.
Praktiĉno usposabljanje z delom je še vedno odprt izziv, ki pomeni veliko priprav, usklajevanja, predvsem pa zagotavljanja
ustreznih delodajalcev, ki bodo pripravljeni sprejeti naše dijake na prakso. Vsako leto ostane nekaj dijakov na praksi v
Centru, ker zaradi razliĉnih razlogov, predvsem kompleksnosti njihovih posebnih potreb ne zmorejo opravljati prakse v celoti
v realni delovni sredini.
Vpeljava elektronskega poslovanja šole in administracije z elektronskim dnevnikom in redovalnico ter urejanjem
nadomešĉanj uĉiteljev preko e-Asistenta se je dobro izkazala, obĉasno pa se še vedno pojavljajo teţave, odprto ostaja
celovito evidentiranje prehrane v Centru.
V preteklem letu smo se vkljuĉevali v razliĉne raziskave in vodili razliĉne projekte ali v njih sodelovali kot partner. Ti so bili:
projekt Šole za ravnatelje: Uĉenje uĉenja z izvedbo treh delavnic v CIRIUS-u, projekt se bo zakljuĉil v letu
2013-14 z zadnjo, 7. Delavnico;
projekt OBOGATENO UĈENJE TUJIH JEZIKOV se je nadaljeval preko Zavoda RS za šolstvo, kot pridruţena
šola so imeli 4 naši uĉitelji moţnost hospitacij na drugih šolah. Projekt se je uspešno sklenil s predstavitvijo v
Jablah;
Vodenje za uĉenje, izvajanje projekta Medsebojno uĉenje za razvijanje kritiĉnega mišljenja, katerega namen
je poznavanje koncepta in naĉel kritiĉnega mišljenja, spodbujanje in razvijanje kritiĉnega mišljenja, izboljšanje
komunikacije, zlasti na podroĉju sprejemanja in dajanja povratnih informacij pri uĉiteljih. Izvedli smo odprte
~ 41 ~
uĉne ure, na katerih smo spremljali dve kompetenci: 1. Opredeljevanje pojmov in problemov, 2. Dopušĉanje in
upoštevanje razliĉnih interpretacij.
projekt Prehod mladih iz šole na trg dela, financiran iz programa EU socialnega sklada preko katerega je
potekalo izobraţevanje za svetovalce in spremljava 5 naših dijakov/študentov s posebnimi potrebami pri
prehodu iz izobraţevanja na trg dela.
vkljuĉeni smo v slovensko mreţo zdravih šol;
sodelovali smo v raziskavi Program za ocenjevanje kompetenc odraslih v Sloveniji (OECD PIAAC Slovenija),
kjer je bilo zajetih 20 mladih in odraslih.
Veĉina projektov se bo nadaljevala, ker so se izkazali zelo dobro. Posebej dragocene so izkušnje in na naĉin projektnega
dela pridobljeno znanje, kar smo sproti vnašali v pedagoško prakso in to delili z drugimi uĉitelji, ki pouĉujejo mladostnike s
posebnimi potrebami, vkljuĉene v veĉinski sistem šolanja ter z ostalimi udeleţenci in partnerji v projektih.
Dodatno smo se izobraţevali in sodelovali na podroĉju informacijsko komunikacijske pismenosti in raĉunalništva v okviru Ešolstva, na uvajanju e-dnevnika in e-redovalnice, e-gradiv, spletnih uĉilnic (moodle) in forumov ter sodobnem uĉenju in
pouĉevanju mladostnikov z ovirami pri gibanju.
Pri svojem delu smo sodelovali na razliĉnih nivojih dela in z razliĉnimi strokovnimi sodelavci znotraj Centra, na lokalnem,
drţavnem in mednarodnem nivoju kot npr. z invalidskimi športnimi društvi, v strokovnem svetu Zveze za šport invalidov
Slovenije, v študijskih skupinah (ŠS) zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ŠS za posamezna strokovna
podroĉja in za ocenjevanje na poklicni maturi, z Republiškim izpitnim centrom (RIC), v strokovnem kolegiju Centrale uĉnih
podjetij Zvezo za CP, Zvezo paraplegikov Slovenije, Društvom distrofikov Slovenije, Društvom študentov invalidov,
osnovnimi šolami in srednjimi šolami (s Skupnostjo ekonomskih, Skupnostjo elektrotehniških ter raĉunalniških šol), z
GSŠRM, Domom upokojencev Kamnik, lokalno akcijsko mreţo LAS, Pedagoško fakulteto v Ljubljani, Obĉino Kamnik,
delodajalci in podjetji ter ustanovami za izvajanje prakse, CMEPIUS – Centrom RS za mobilnost in EU programe
izobraţevanja in usposabljanja, CPI-jem (Centrom za poklicno izobraţevanje) in drugimi.
Organizirali smo enotedenski študijski obisk za skupino strokovnih delavcev iz Francije, ki se izobraţujejo kot bodoĉi
ravnatelji na inštitutu INS HEA. Predstavili smo jim delo z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami v Sloveniji.
Da je bilo pedagoško delo v preteklem šolskem letu uspešno, priĉajo tudi številne udeleţbe in uvrstitve naših dijakov na
likovnih razstavah, tekmovanjih v znanju in vešĉinah, v športu na regionalni, drţavni in mednarodni ravni. Naj omenim samo
nekatere: drţavno prvenstvo v plavanju, drţavna tekmovanja v znanju iz raĉunovodstva, ekonomije, iz tujih jezikov, bralne
znaĉke v tujih jezikih.
Posebno pozornost smo v lanskem letu namenili naslednjim aktivnostim in projektom:
1.
2.
Poskus: Uvajanje in izvajanje inkluzije dijakov kot kompleksnega dvosmernega procesa
Izvajanje prenovljenih prilagojenih srednješolskih programov RAĈUNALNIKAR, ADMINISTRATOR, EKONOMSKI
TEHNIK – PTI, ELEKTROTEHNIK – PTI, POMOŢNI ADMINISTRATOR, POMOĈNIK V TEHNOLOŠKIH
PROCESIH.
3. VEM – SŠ – vse na enem mestu: oblikovanje, delovanje in posodabljanje baze vseh šolskih aktov, obrazcev,
pravilnikov in drugih gradiv, ki jih vsakodnevno potrebujemo za delo.
4. Spremljanje srednješolske in druge zakonodaje (centralna evidenca udeleţencev vzgoje in izobraţevanja,
evidentiranje subvencioniranega toplega obroka in prevozov, dnevna oblika usposabljanja – prehod na podaljšano
bivanje in jutranje varstvo, kamor so bili vkljuĉeni naši uĉitelji, e-evidence in aplikacije, šolski red, pravilnik o delovni
obveznosti in prisotnosti na delovnem mestu in drugo).
5. Poklicna matura in zakljuĉni izpiti.
6. Šolska skupnost dijakov.
7. Vpis v srednješolske programe, informativni dan ter druge promocijske aktivnosti.
8. Informacijska dejavnost šole (pojavljanje v številnih medijih na lokalnem in drţavnem nivoju), šolski radio, internet,
publikacije, šolska kronika.
9. Interesne dejavnosti, projektni dnevi in tedni, izstopala sta projekta Zgodbarji in Senĉne lutke z uprizoritvijo
predstave Hudiĉev most.
10. Praktiĉno usposabljanje pri delodajalcih, delovna praksa.
~ 42 ~
Leto, ki se je izteklo, je zaznamoval prihod novega direktorja. Na sprejem ĉaka novi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi
potrebami, ki predvideva inkluzijo otrok in mladostnikov v veĉinske šole in poslediĉno moĉno spremenjeno našo vlogo.
Ĉakajo nas novi izzivi, nove razvojne naloge, publicistiĉna dejavnost, sodelovanje s sorodnimi zavodi, dnevi odprtih vrat,
promocija ipd.
Ţivljenje in delo šole so popestrile dejavnosti, ki smo jih organizirali ob pouku, med njimi izstopajo zlasti naslednje:
konĉni dvodnevni izlet za generacijo, ki je zakljuĉila usposabljanje v Istro,
obiski pomembnih in slavnih osebnosti: Tine Maze, varuhinje ĉlovekovih pravic, grofice Sofije …
projektni teden z MINI OLIMPIJADO,
dejavnost Zgodbarji in Senĉne lutke, ki se je povezala z lokalno in širšo skupnostjo, z radiem Cirkus in številnimi
mediji v drţavi,
likovna razstava del dijakov in recital antiĉne lirike: Raziskovanje samega sebe skozi preslikavanje slike Vincenta
Van Gogha,
7. November – DAN CIRIUS-a, prireditev in poĉastitev delavcev jubilantov,
prireditve ob pomembnih dogodkih, ob novem letu, ob kulturnem prazniku, zakljuĉku šolskega leta ipd.,
dva kulturna dneva v Ljubljani, jesenski filmski dan (film Razred) in spomladanski kulturni dan (lutkovna predstava
Trnjuljĉica in Pleĉnikove Ljubljane),
filmski abonma LIFE PO LIFU (7 predstav) v Cankarjevem domu v Ljubljani in ogledi razstav ter obiski muzejev,
donacija in nakup raĉunalniške opreme in postavitev uĉilnice z IKT opremo,
teĉaji tujih jezikov: francošĉine in rušĉine,
teĉaj slovenšĉine za tujce,
športno plezalni kroţek,
fototerapija z razstavo fotografij udeleţencev,
prednovoletno sreĉanje pomoţnih administratorjev in administratorjev s sejmom medsebojne delitve,
ogledi in obiski v podjetjih, društvih ter drugod (obisk CSD, SKB, pošte, RTV, IBM, Društva študentov invalidov, VDC
Ruj Nazarje, ZARJA Ljubljana, varovanih stanovanj v Ljubljani in drugih),
tradicionalni dnevi kulture v CIRIUS Kamnik ob slovenskem kulturnem prazniku z literarnim nateĉajem in podelitvijo
šolskih Prešernovih nagrad,
dva športna dneva z razliĉnimi aktivnostmi: 1. V okviru projektnih dnevov Mini olimpijada – sreĉanje treh zavodov za
mladostnike s posebnimi potrebami (ZGNL - Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, VIZ – Vzgojno izobraţevalni
zavod Višnja Gora in CIRIUS Kamnik) in 2. Predstavitev Kinološkega društva in novih invalidskih športnih panog,
projekti za skupino PRP: Pridobivanje izkušenj izven centra (obisk druţine Dornik v Podboĉju in ogled vitraţerske
delavnice Sigmund, ogled Arboretuma, premagovanje arhitektonskih ovir v mestu Kamnik, ogledi po poteh Pleĉnika
– Kamnik-mesto z okolico, ogled novoletne Ljubljane, obisk bivših mladostnikov v VDC Markovec nad Koprom,
voţnja z ladjo Izola-Piran, obisk glasbilarskega ateljeja, obisk kmetije Na rebri z ogledom ţivali, obisk ĉebelarja v
Palovĉah, ogled dvorca kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici … ),
tekmovanje iz predmeta ekonomija in raĉunovodstvo,
angleška bralna znaĉka (Center Oxford – Book Worm, DZS in EPI – Reading Badge),
odprto drţavno prvenstvo v plavanju invalidov,
podroĉna tekmovanja v bocci in namiznem tenisu, atletiki,
predstavitve športnih aktivnosti, ki so primerne gibalno oviranim in obiski športnikov invalidov: francoski plezalec
Philippe Ribiere, dobitnik srebrne medalje na paraolimpijskih igrah v Londonu Gorazd Franĉek Teršek, Gal Jakiĉ …
sreĉanje in tekma z nizozemsko ţensko drţavno reprezentanco v sedeĉi odbojki,
sreĉanje strokovnih delavcev v Cirius Kamnik,
delo dijaške skupnosti srednje šole v povezavi z domsko skupnostjo in DOS:
sreĉanje z varuhinjo ĉlovekovih pravic,
urejanje eko parka,
obisk slovenskega parlamenta in poslanca Braneta Goluboviĉa,
kulturna prireditev in zasaditev drevesa v eko kotiĉku ob Dnevu zemlje,
ĉistilna akcija,
humanitarne akcije: Anina zvezdica, za prizadete v poplavah
hospitacijski nastopi za študente, udeleţence seminarjev in druge obiskovalce, tudi iz tujine,
pridobivanje donacij (denarnih sredstev in materiala) od raznih podjetij za raĉunalniško opremo,
informativni dan s promocijo poklicev in predstavitvijo sodobnih oblik dela srednje šole in celotnega CIRIUS-a,
zbiranje sredstev za konĉni izlet,
maturantski zakljuĉni ples,
sodelovanje v slovenski mreţi zdravih šol,
sreĉanje najboljših dijakov, podelitev obĉinskih nagrad (dijaka Blaţ Romih in Andrea Blaţević),
Aktivni prispevki sodelavcev na konferencah in posvetih: anglistov v Topolšĉici, zakljuĉek projekta bralne pismenosti
v Ljubljani (Senĉne lutke),
~ 43 ~
tretje sreĉanje treh zavodov v Višnji Gori – pohod po Jurĉiĉevi poti,
tretje sreĉanje treh zavodov v Ljubljani – športne igre in tekmovanje v kuhanju obare,
Jadranje za jutri v organizaciji jadralnega kluba Optimist,
Obisk predstavnika ameriške ambasade v Ljubljani, namestnika veleposlanika g. Younga in predstavitev dela
ambasade,
Obisk zunanje sodelavke predstavništva Evropske komisije in predstavitev EU …
-
Kadrovski, prostorski in materialni pogoji za izvajanje vzgojno izobraţevalnega dela
Kadrovski pogoji so dobri, strokovni delavci so odliĉno usposobljeni in izpolnjujejo vse predpisane pogoje za opravljanje
dela. Sredi leta smo zaposlili novo svetovalno delavko za nadomešĉanje porodniško odsotne socialne delavke. V skladu z
zakonodajo, predvsem Zakonom o uravnoteţenju javnih financ in varĉevalnimi ukrepi, je bilo napredovanje v plaĉilne razrede
in nazive opravljeno, vendar ni imelo finanĉnega uĉinka.
IZOBRAŢEVANJE UĈITELJEV, DRUGIH STROKOVNIH DELAVCEV IN SPREMLJEVALCEV,
SEMINARJIH, EKSKURZIJAH
Naslov predavanja, izobraţevanja, študijske Datum
Kraj
Trajanje v
skupine…
urah
1. Kompetentni uĉitelj za izobraţevanje Sept.-april 2013
ZPKZ Ig, GSŠRM 30
Kamnik
oseb med prestajanjem kazni zapora
in po
UDELEŢBA NA
Udeleţenci
Maradin, Novak,
Vrhovnik, HribarRajh, Kocbek
29.11.2012
14.3.2013
4.7.2013
25.10.2012
CIRIUS
24
Vsi uĉitelji SŠ
CIRIUS
1,5
Vsi uĉitelji in
spremljevalci SŠ
23.11.2012
Konzervatorij za
glasbo in balet,
Ljubljana
SZŠ Ljubljana
8
Vrhovnik
8
Vrhovnik
4.-18.2.2013
CIRIUS
16
Obnovitveni teĉaj prve pomoĉi
20.3.2013
CIRIUS
4
Sreĉanje dijakov treh zavodov
15.5.2013
Višnja Gora
8
21.5.2013
Ljubljana
4
September 2012
13.12.2012
8.1.2013
CIRIUS
CIRIUS
10
8 ur
10. Teĉaj anglešĉine
5.11.2012
Gornji Grad
40
Vrhovnik, Novak,
Maradin, Osolnik,
Kodra, Slapnik,
Hodak, Kocbek
Vrhovnik, Prezelj,
Šimc, T. Bojc,
Slapnik, HribarRajh, Rizman,
Jerala,Kralj,
Maradin, Kodra,
Trojer
Vrhovnik, Šimc,
Hriberšek, Maradin,
Hoĉevar
Maradin, Cankar,
Peršin, Kralj
Maradin
Prezelj, K. Bojc,
Markuţ-Humar,
Sitar, Rizman,
Potoĉnik, Šimc
Pavliĉ
11. Izdelek oz. storitev in zagovor na
POM
14.11.2012
Zreĉe
8
Kralj
12. Izobraţevalni dnevi društva
9. – 10.4.2013
Portoroţ
24
Zore
2.
Uĉenje uĉenja
3.
Slovenski model razvoja inkluzivne
prakse (Downov sindrom)
4.
4. Strokovni posvet o maturi
5.
Posvet predsednikov in tajnikov ŠMK 21.3.2013
6.
Sodelovanje v spletnem uĉnem
okolju
7.
8.
9.
Teĉaj polstenja
~ 44 ~
defektologov SLO
13. Konferenca OUP
7.12.2012
Ljubljana
8
14. Obogateno uĉenje tujih jezikov II.
8.1., 4.2.2013
Ljubljana
16
10.4. 2013
30.5.2013
Ljubljana
Ptuj
8
8
Hanĉiĉ, Kejţar,
Trojer
Hanĉiĉ, Kejţar,
Trojer, Maradin
Kejţar, Maradin
Hanĉiĉ
15.5.2013
Ljubljana
8
Kejţar
15. Španšĉina – osveţitev
4.2.2013
Ljubljana
2
Ĉeferin
16. Anglešĉina –osveţitev
11.2.2013
Ljubljana
2
Ĉeferin
17. Nemšĉina
28.1.2013
Ljubljana
2
Ĉeferin
18. Konferenca anglistov, @informed
Teacher
8.- 9.3.2013
Topolšica
16
Kejţar
19. Seminar za zunanje ocenjevalce na
SM
20.4.2013
Ljubljana
8
Kejţar, Hanĉiĉ,
Trojer
Marec, maj, junij
Ljubljana
24
20. Študijski obisk Comenius, Gdansk
21.4 – 26.4.2013
Gdansk
32
Hriberšek
Kejţar
21. Zakljuĉna konferenca OUTJ II.
27.6.2013
Grad Jable
7
Kejţar
22. E-Šolstvo/Svetovanje/ Streţniška
politika
3.4.2013
CIRIUS
6
Kodra
23. E-Šolstvo/Svetovanje/ OS WinServer 29.4.2013
2008
CIRIUS
6
Kodra
24. Socialno podjetništvo
16.4.2013
CIRIUS
1,5
25. Kulturni bazar
13.3.2013
Ljubljana
8
Markuţ-Humar, Bojc
T., Hanĉiĉ, HribarRajh, Rener, Kralj,
Kocbek
Markuţ-Humar
26. Ocenjevanje izpita iz 2. Predmeta
POM
8.11.2012
Zreĉe
8
Hodak, T. Bojc
27. Strategije dela z osebami z motnjami
avtistiĉnega spektra
15.-16.4.2013
Ljubljana
16
Hriberšek
28. Excel in novejše verzije
15.11.2012
Ljubljana
1.5
T. Bojc
29. Sejem Electronica
13.11.2012
Munchen
10
Vidergar
30. Delavnica PUD
8.3.2013
Ljubljana
4
Rener
31. PUD za otroke s PP
November 2012
Ljubljana
8
Rener
32. Dan odprtih vrat Postojna
25.5.2013
Postojna
9
Sitar
33. Retorika
2.2.2013
Ljubljana
8
K. Bojc
~ 45 ~
34. Obisk uĉiteljev poklicnih SŠ v EU
parlamentu v Bruslju
2.-4.12.2012
Bruselj
16
T. Bojc
35. ELEKTRIADA
12.-14.10.2012
Umag
8
36. Strokovna ekskurzija v Zavod in
Zaposlitveni center Ruj v Nazarjih
9.7.2013
Nazarje
4
Ljubljana
8
Markoviĉ, Hodak,
Kejţar, Kahne,
Kocbek, Kodra,
Vidergar, Pavliĉ,
Jerebic, Hoĉevar,
Friedl
32 zaposlenih
uĉiteljev in
spremljevalcev
Tomelj
Celoletno
Strnjeno: 3.-10. 7.
2013
16.10.2012,
6.12.2012,
10.1.2013,
14.3.2013
22.11.2012,
29.1.2013,
15.5.2013
26.-27.11.2012
Kamnik
18
Vsi spremljevalci
ŠR Brdo
32
Markoviĉ
ŠR Brdo
24
Markoviĉ
Portoroţ
16
Markoviĉ
22.-24.4.2013
Radenci
24
Markoviĉ
37. Transition
38. Suprvizija za spremljevalce
39. Vodenje za uĉenje
40. Usposabljanje za zunanjo evalvacijo
41. Posvet ravnateljev SŠ in dijaških
domov
42. Posvet Društva Ravnatelj
43. ŠTUDIJSKE SKUPINE
a.
Zdrava šola
Oktober, april 2013 Ljubljana
16
K. Bojc
b.
Druţboslovje
13.2.2013
Ljubljana
6
Prezelj
c.
Treh zavodov
21.11.2012
CIRIUS
6
Prezelj, Maradin,
Markuţ-Humar, Kralj
d.
Ekonomija
Zore
Slovenšĉina
Ljubljana
Celje
Lendava
Ljubljana
Ljubljana
6
24
e.
22.4.2013
31.1.2013
5.4.2013
4.6.2013
Oktober 2012
8
Hriberšek
f.
Svetovalni delavci
Tomelj, Praznik
g.
Vodstveni delavci
Markoviĉ
Delavci srednje šole so nastopali tudi v vlogi izvajalcev predavanj, izobraţevanj in delavnic.
Naslov predavanja, izobraţevanja, …
Datum
Kraj
Narava uĉenja – okrogla miza – dr. Rutar
Predstavitev zbornika za delo z dijaki na PUD-u – dr. Rutar
Usposabljanje uĉiteljev za delo z dijaki na PUD-u - dr. Rutar
Okt. 2012
Sept. 2012
Okt. 2012. Nov.
2012
Marec 2013
Julij 2013
Lj
Brdo
Lj,, Mb
Trajanje v
urah
6
6
12
Kamnik
Lj.
2
8
Terapevtsko delo v skupnosti – dr. Rutar
Film pri pouku – dr. Rutar
~ 46 ~
Kognitivna znanost – predavanja na Pedagoški fakult.- dr. Rutar
Atribucijska teorija – dr. Rutar
Prilagojena športna vzgoja za gibalno ovirane otroke – Cankar
Posodobitev kurikularnega procesa na OŠ in gimnaziji – PREDAVANJE
»Integracija in prilagojena športna vzgoja« -Cankar
Organizacija sreĉanja v sedeĉi odbojki Nizozemska –CIRIUS – Cankar
Konferenca anglistov, @informed Teacher – Kejţar
Prezelj
Izvedba delavnic za zapornice v ZPKZ Ig – Maradin, Vrhovnik, Novak,
Hribar-Rajh, Kocbek
Celo leto
Julij 2013
12.11.2012
14.12.2012
17.5.2013
8.- 9.3.2013
5.12.2012, 16.1.,
23.1., 6.2.,
20.3.2013
Lj.
Kamnik
CIRIUS
GSŠRM
Kamnik
CIRIUS
Topolšĉica
Portoroţ
ZPKZ Ig
16
18
8
4
4
2
24
Ocenjujem, da smo letni delovni naĉrt za šolsko leto 2012/2013 uspešno realizirali.
~ 47 ~
DOM
Ravnateljica Ana Zadnik, prof. ped.
I. ORGANIZACIJA DELA
V Dom CIRIUS Kamnik je bilo tekom šolskega leta 2012/13 vkljuĉenih 154 otrok in mladostnikov, vsi z odloĉbo o usmeritvi.
Obiskovali so osnovnošolske in srednješolske programe v CIRIUS Kamnik, program ekonomski tehnik in maturitetni teĉaj v
Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik.
Otroci in mladostniki, ki so na tedenskem bivanju v zavodu, so bili razporejeni v 8 vzgojnih skupin. Otroci in mladostniki, ki
dnevno prihajajo v zavod in odhajajo domov, pa so bili razporejeni v 7 oddelkov podaljšanega bivanja. Tako osnovnošolci kot
srednješolci, vkljuĉeni v dnevno obliko usposabljanja, so bili pred poukom vkljuĉeni v oddelke jutranjega varstva.
a) Število otrok in mladostnikov ter število vzgojiteljev v Domu – v vzgojnih skupinah, interna oblika usposabljanja
Število otrok in mladostnikov je tekom leta nekoliko variiralo zaradi sprejemov in odpustov med letom. Število vseh vkljuĉenih
je naslednje:
število O/M
število vzgojiteljev
OŠ
10
2
SŠ
72
13
skupaj
82
15
b) Število otrok in mladostnikov ter število ur podaljšanega bivanja v Domu – v oddelkih podaljšanega bivanja, dnevna
oblika usposabljanja
Tudi v OPB je število otrok in mladostnikov tekom leta variiralo zaradi novih vkljuĉitev. Število vseh vkljuĉenih je sledeĉe:
število O/M
Število uĉiteljev PB
OŠ
47
5
SŠ
27
2
skupaj
74
7 (za 101,5 ur)
c) Delavci enote vzgoje
Na enoti smo bili zaposleni: ravnateljica Doma, 15 vzgojiteljev, 7 uĉiteljev v oddelkih podaljšanega bivanja in uĉitelji v
oddelkih jutranjega varstva, iz vseh pedagoških enot.
Deţurstva ob vikendih in praznikih ter poĉitniško varstvo so izvajali zaposleni vseh enot zavoda, po vnaprej pripravljenem
razporedu.
Dve uĉiteljici v OPB sta koristili moţnost SKR DĈ zaradi starosti otroka celo šolsko leto in prav tako ena vzgojiteljica, vendar
le krajši ĉas po vrnitvi s porodniškega dopusta.
Obĉasno, po razporedu, smo k posameznim otrokom oziroma mladostnikom dodelili prostovoljce, dijake oziroma študente.
Letos jih je bilo obĉasno vkljuĉenih 40, veĉinoma po kakšno uro na teden, posamezniki pa tudi precej veĉ. Bili so dobrodošli
in uĉinkoviti.
V delo v Domu so se do 14.30 oziroma 15. ure vkljuĉevali spremljevalci. Nekateri med njimi so obĉasno, glede na potrebe
otrok oziroma mladostnikov ali programa, v dogovoru z ravnateljicama, svoj delovni ĉas tudi podaljšali v primeru noĉitev
otrok in mladostnikov iz OPB ter ob nekaterih drugih posebnih situacijah.
Veĉ teţav je bilo ob izpadih zaposlenih zaradi razliĉnih razlogov in veĉinoma nejasne situacije glede nadomešĉanja, oziroma
ali nadomešĉanje sploh bo in kako organizirati delo v konkretni situaciji brez doloĉenih delavcev.
d) Delovni ĉas vzgojiteljev, uĉiteljev v OPB in jutranjem varstvu
Delo v Domu s strani vzgojiteljev in uĉiteljev v OPB je potekalo v popoldanskem in veĉernem neenakomerno razporejenem
delovnem ĉasu. Urnik dela je teţaven, ĉeprav ga veĉina zaposlenih na enoti sprejema z razumevanjem. Ostaja predlog in
ţelja v zvezi z odpravo obvezne 8 urne prisotnosti.
~ 48 ~
Vzgojitelji v vzgojnih skupinah – urniki vzgojiteljev so bili oblikovani glede na potrebe otrok in mladostnikov oziroma glede na
šolski urnik. Neposredno vzgojno delo so vzgojitelji opravljali od 12. do 22. ure zveĉer, obĉasno tudi 23. ure ali veĉ.
V ĉasu od 22. ure in do jutra skrbijo za otroke in mladostnike po ena medicinska sestra in po ena negovalka.
Za poloviĉni delovni ĉas smo tudi v preteklem šolskem letu za pomoĉ v veĉerno noĉnem ĉasu zaposlili spremljevalko –
negovalko, ki je delala v ĉasu od 21.00 do 1.00 ure ponoĉi.
Glede preglednosti nad dogajanjem v Domu v dopoldanskem ĉasu je kar precej pripomb. Ugotavljamo, da preglednosti s
strani zaposlenih v Domu ni, da posamezni mladostniki ne vstajajo pravoĉasno za odhod k pouku, da se zadrţujejo po
sobah, da se jim pridruţijo tudi eksterni dijaki in drugo. Delno so zadrţevanja po sobah pogojena s poznejšim zaĉetkom
pouka za posamezne razrede, tudi po malici in z zgodnjim zakljuĉkom pouka za nekatere druge razrede, z relativno dolgo
pavzo v ĉasu dopoldanske malice, delno s športno vzgojo v dopoldanskem ĉasu in tuširanjem ter urejanjem po njej, s
teţavami ob jutranjem vstajanju in drugo.
Vzgojiteljev dopoldne v Domu ni. Z razporeditvijo zaposlenih smo vezni na normative in standarde glede vkljuĉitve števila
otrok oziroma mladostnikov v posamezno vzgojno skupino in OPB. Mladostniki imajo dopoldne pouk in je zanje odgovoren
dopoldanski pedagoški kader, po pouku pa zaposleni v Domu.
Vzgojne skupine so bile prostorsko umešĉene na štirih domskih oddelkih (Bp, A, C1, C2). Skupina Post rehabilitacijskega
praktikuma in maturitetnega teĉaja (IVP) sta bili organizirani kot posebna bivalna enota in sta bili prostorsko umešĉeni v
apartmaja na oddelku B pritliĉje. Prostori so primerni, saj omogoĉajo drugaĉen naĉin dela za obe skupini, ki sta posebni v
smislu obremenitve s krajšim šolskim delom in veĉjim poudarkom na drugih vzgojnih vsebinah.
Uĉitelji v oddelkih PB – urnik zaposlenih je bil v celoti prilagojen potrebam otrok in mladostnikov oziroma šolskemu urniku.
Posamezne uĉiteljice PB v oddelkih osnovnošolcev so se obĉasno, glede na potrebe programa, po dogovoru in glede na
potrebe po kadrih, vkljuĉevale tudi k šolskim dejavnostim (skupno organiziranje doloĉenih ur pouka, vkljuĉevanje na tabore, v
šolo v naravi…).
Vsi otroci in mladostniki, vkljuĉeni v OPB, so odhajali domov do 16.30 ure.
Podaljšano bivanje za osnovnošolce je bilo prostorsko umešĉeno v Domu (Bk, Bp) in v dveh razredih OŠ, za srednješolce pa
v prostore oz. delavnice PRP. V razredih na OŠ so pogrešali veĉ moţnosti za poĉitek posameznikov in moţnosti odmika iz
skupine PB. Prostorsko bi se to dalo urediti, kadrovsko teţje. Kot slabše se kaţejo improvizirane rešitve za posameznike za
obvezen poĉitek po pouku, predvsem za teţko gibalno ovirane otroke. Boljša razliĉica so gotovo prostori v Domu. Vendar so
bile prostorske umestitve, glede na razpoloţljivost prostorov, optimalne.
Uĉitelji v jutranjem varstvu - delo v JV so opravljali uĉitelji podaljšanega bivanja ter uĉitelji osnovne in srednje šole zavoda,
po vnaprej doloĉenih urnikih. Ena zdruţena skupina je zaĉenjala jutranje varstvo ob 6.30 uri, ostale ob 6.45 uri. JV je trajalo
do 7.45 ure, za najmlajše pa do 8.30 ure oziroma do zaĉetka pouka.
V JV je bilo v ospredju razvijanje samostojnosti, skrb zase, hranjenje, higiena, uporaba pripomoĉkov, priprava šolskih
potrebšĉin. Kljub menjavi uĉiteljev v posameznih skupinah JV otroci in mladostniki s tem niso imeli posebnih teţav.
e) Realizacija ur zaposlenih je vodena elektronsko in enotno za vse zaposlene v zavodu. Ravnateljica sem meseĉno
spremljala realizacijo ur neposrednega dela z otroki / mladostniki.
Vzgojitelji in uĉitelji PB so opravili vse potrebne ure iz letnih urnih delovnih obveznosti.
Kljub skrbnemu vodenju evidence ur, je zaradi razliĉnih nenaĉrtovanih dejavnosti nastajal manjši preseţek ur pri nekaterih
zaposlenih na enoti, ki ga bodo oziroma so ga ţe, skupaj z ostankom dopusta, porabili v okviru zakonskih doloĉil in
dogovora.
f) Noĉitve otrok in mladostnikov, ki so na dnevni obliki usposabljanja
Noĉitev otrok in mladostnikov, ki sicer dnevno odhajajo domov, smo omogoĉali enkrat meseĉno, glede na ţelje otrok in
mladostnikov ter potrebe staršev. Popoldneve in veĉere, ki so jih preţiveli v zavodu, so deţurni uĉitelji iz OPB ter drugi
delavci popestrili s prireditvami in pestrim dogajanjem. Najveĉja vrednost pa je, da smo mladim omogoĉili druţenje z vrstniki
in prijatelji ter, da smo jim z moţnostjo ostajanja v zavodu, omogoĉali pridobivanje samostojnosti in nujno potrebno
separacijo otroka od druţine v obdobju njegovega odrašĉanja.
~ 49 ~
Poleg rednih meseĉnih noĉitev smo tekom šolskega leta izvajali izredne nujne, tudi daljše namestitve otrok, vkljuĉenih v
OPB, iz posebnih zdravstvenih ali socialnih razlogov.
Tekom leta je bilo v zavodu skupaj 132 noĉitev otrok in mladostnikov, vkljuĉenih v OPB, posamezniki redno, vsak mesec.
Vkljuĉitev po mesecih:
26.9.
16
24.10.
11
21.11.
9
20.12.
26
23.1.
8
12.2.
7
20.3.
11
24.4.
9
23.5.
16
19.6.
10
SKUPAJ
132
g) Prisotnost otrok in mladostnikov v zavodu ob koncih tedna
Odprtost zavoda ĉez vikende je nujno potrebna iz veĉ razlogov: iz zdravstvenih in socialnih razlogov otrok in njihovih staršev,
zaradi športnih tekmovanj ter šolskih in drugih obveznosti. Letos je bil, po dogovoru na kolegiju, zavod za konec tedna odprt
vsak drugi vikend, to je 25 krat. Skupaj je bilo prisotnih 293 otrok in mladostnikov, povpreĉno pa 29 otrok in mladostnikov,
sicer pa od 4 do najveĉ 56. Nekateri so ostajali sorazmerno redno.
Zaposleni so opravljali deţurstvo izven rednega delovnega ĉasa od petka, od 16. ure do nedelje do 22.ure.
h) Poĉitniško varstvo
Poĉitniško varstvo otrok in mladostnikov smo organizirali glede na potrebe otrok in mladostnikov ter njihovih staršev, v ĉasu
od 26.6. do 12.7.2013 ter od 26.8. do 30.8.2013.
V ĉasu od 26.6. do 12.7. je bilo vkljuĉenih, razliĉno po datumih, skupaj 17 otrok in mladostnikov.
V ĉasu od 26.8. do 30.8. pa 13 otrok in mladostnikov.
h) Uporaba bazena za otroke in mladostnike iz OPB ter njihove starše
Na pobudo staršev na Svetu staršev smo organizirali moţnost brezplaĉne uporabe bazena za otroke in mladostnike iz OPB
skupaj s starši, enkrat tedensko v popoldanskem ĉasu, ob ponedeljkih popoldne.
Plavanja s svojim otrokom se je letos udeleţevalo 8 - 10 udeleţencev.
i) Zunanje namestitve in drugo trţenje
Zunanje namestitve so smiselne, dobrodošle in potrebne, vendar manj primerne v ĉasu bivanja otrok na oddelkih ter prav
tako uporaba drugih objektov (bazena, telovadnice) v ĉasu, ki je namenjen otrokom in mladostnikom zavoda. Na to moramo
biti pozorni tudi v bodoĉe.
j) Realizacija vzgojnih dejavnosti
Vzgojne dejavnosti so potekale v vzgojnih skupinah, v OPB in tudi medskupinsko.
MEDSKUPINSKE
Vzgojna dejavnostŠPORT
Dvoransko balinanje
BOCCIO
Košarka na voziĉkih
Hokej na voziĉkih
Namizni tenis
Bazen-plavanje I.
Bazen-plavanje II.
Bazen-plavanje III.
Bazen-plavanje IV.
Šah
Socialno gibalne
športne igre OPB
in
VZGOJITELJ / UČITELJ
PB
Majda Zaletelj
Stanka Klepec
Majda Zaletelj, Veronika
Divjak
Polonca Seušek
Nadja Cvirn, Marta Lavriĉ
Tomšiĉ
Nadja Cvirn
Tamara Gorenc
Stanka Klepec
Veronika Divjak
Marta Lavriĉ Tomšiĉ
Petra Korenĉan, Veronika
L. Banko, Lucija Kupec, Alja
UREplan
90
URErealiz.
90
%
ŠT.UDrealiz.
15
%
100 %
ŠT.UD.plan
12
80
80
100
8
6
75
50
15
48
15
96
100
10
3
10
9
100
300
25
48
45
45
30
35
19
36
32
32
8
26
76
75
71
71
6
10
8
8
6
35
6
12
8
8
3 /18
35
100
120
100
100
50
100
74
125
~ 50 ~
Tekalec
Vzgojne dejavnosti KULTURA
Kultura in zabava ter
prireditve
Bralna pismenost
Glasbene urice
Dramska skupina Korajţa
Filmske urice
Vzgojna dejavnost
USTVARJANJE
Slikanje na svilo
80
80
100
12
10
83,3
74
60
81
24
10
41,6
35
26
74
35
35
100
35
35
100
4
4
100
15
15
100
8
7
88
Zvjezdana Backović
Branka Globoĉnik
Nadja Cvirn
Mojca Holcar
Branka Globoĉnik
Anja Japelj
Polonca Seušek
Marjeta Jazbec
Anja Japelj
46
46
42
42
34
26
42
80
38
46
39
32
30
24
37
40
83
100
93
76
88
92
88
50
6
6
10
5
6
11
83
100
67
7
9
5
7
7
9
5
5
100
100
100
72
Tamara Gorenc
Veronika Divjak
Mojmir Mavriĉ
Stanka Klepec
Veronika Lisjak Banko
Petra Korenĉan, Lucija
Kupec, Katja Poglajen
Ruĉigaj, Alja Tekalec
6
6
20
35
20
6
6
4
30
20
100
13
16
3
4
50
14
13
1
4
50
108
81
-
Lonĉek kuhaj -ustvarjalne
delavnice
Oblikovanje gline
Risanje in slikanje
Šiviljski kotiĉek
Vzgojne dejavnosti DRUGO
Ambasadorji nasmeha
Digitalna videomontaţa
Pohodništvo
Odklop
Marjeta Jazbec
Majda Zaletelj
Marta Lavriĉ Tomšiĉ
Marjeta Jazbec
Majda Zaletelj
Petra Korenĉan
Veronika Lisjak Banko
Miran
Antonin,
Lucija
Kupec, Petra Korenĉan,
Veronika L. Banko, Katja P.
Ruĉigaj, Alja Tekalec
Veronika Divjak
Stanka Klepec
Lucija
Kupec,
Petra
Korenĉan, Veronika L.
Banko, Katja P. Ruĉigaj,
Alja Tekalec
20
100
100
100
100
Realizacija interesnih dejavnosti glede na plan je 92 %, glede na udeleţbo otrok oz. mladostnikov pa 103 %.
DEJAVNOSTI v VZGOJNIH SKUPINAH oz. v ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA
Vzgojna dejavnost
VZGOJITELJ/UČITELJ PB
URE-plan
URE-realiz.
Obzorje mojega sveta
Kristina Šmitran, Neţa Markiĉ
70
75
ŠT.UD.plan
3
ŠT.UDrealiz.
3
~ 51 ~
Ĉarobna soba
Ĉasopisno gledališĉe
Veĉerna telovadba
Turistiĉna delavnica
Doţivljajske srede
Športno vzg. dej. OPB
(nogom., hokej, boccia
Moja najljubša glasba
»AIDS«
Karikature
Mala kuhinja OPB
Joga smeha
Športne ure in ples
Mala kuhinja in vrtiĉkarstvo
Pravljiĉne urice
Likovne delavnice
Kristina Šmitran, Neţa Markiĉ
Kristina Šmitran
Neţa Markiĉ
Neţa Markiĉ
Katja Antosiewicz
Dragan Pijevac
3
8
22
18
38
36
4
8
19
20
27
12
6
3
3
6
27
30
6
3
3
6
24
25-30
Mojmir Mavriĉ
Kristina Šmitran, Neţa Markiĉ
Mojmir Mavriĉ
Lucija Kupec
Lucija Kupec
Lucija Kupec
Katja Poglajen Ruĉigaj
Petra Korenĉan
Veronika Lisjak Banko
8
15
30
20
35
35
8
12
30
11
25
25
9
7
8
8
6
9
8
7
7
8
6
9
k) Samostojna priprava obrokov
plan
125
realizacija
92
%
73,6 %
Samostojne priprave obrokov so priljubljena in pomembna dejavnost za pridobivanje samostojnosti in izkušenj ter razvoj
spretnosti. Realizacija je obĉasno oteţena zaradi številnih obveznosti otrok in mladostnikov in ob sorazmerno teţki gibalni
oviranosti, zato je veĉ ţelja in naĉrtov od moţnosti realizacije. Letos so se pojavile tudi teţave z izgubljenimi / odvzetimi kljuĉi
kuhinje na C2 oddelku in je veĉ mesecev bilo oteţeno samostojno kuhanje na C2 oddelku – iskanje kljuĉev?! V posameznih
skupinah se je pri realizaciji prikljuĉila delovna terapevtka, kar je s strokovnega vidika smiselno in zaţeleno.
l) Organizirani prevozi
Prilagojeni prevozi so bili organizirani v glavnem na prireditve in tekmovanja oziroma nastope, v Stoţice ter v Kolosej, na
nakupe, oglede ter v glavnem za vse dejavnosti, ki potekajo izven zavoda.
Bili smo na prireditvah, na veĉ gostovanjih z dramsko skupino, na tekmovanjih v šahovski ligi in na tekmovanjih v namiznem
tenisu med dijaki DD. Z igrico smo nastopili Igraj se z mano.
m) Bazen
Bazen smo uporabljali v ĉasu, ki je bil namenjen naši enoti. Dejavnost je bila organizirana medskupinsko, po posameznih
oddelkih in je bila izredno dobro obiskana in je v porastu. Naš plan je, da bi splavali oziroma premagali strah pred vodo vsi k
nam vkljuĉeni otroci in mladostniki.
Dejavnosti v bazenu so bile planirane kot medskupinska dejavnost 2x na teden. Vkljuĉevalo se je veĉ vzgojiteljic: Nadja
Cvirn, Tamara Gorenc, Stanka Klepec, Veronika Divjak.
Od naĉrtovanih 118 ur so dejavnost realizirale v 87 urah. Plan vkljuĉitve je bil 24 posameznikov (redno na teden), realizacija
26.
Najveĉ izpada je ob bolniških odsotnostih kolegic, tako je na oddelku zmanjšano število strokovnih delavcev in je dejavnosti
potrebno prilagajati oziroma ostati na oddelku in poskrbeti za vse mladostnike oddelka.
DRUGO DELO VZGOJITELJA, UĈITELJA PODALJŠANEGA BIVANJA
a) Vodenje dokumentacije, letni razgovori, letna ocena
~ 52 ~
Vzgojitelji in uĉitelji PB imajo urejeno vso potrebno dokumentacijo. Sama sem dokumentacijo spremljala, dnevnike temeljito
pregledala ob letnem razgovoru in ob koncu šolskega leta, ko so jih vzgojitelji oddali v tiskani obliki. Dnevnike vzgojiteljev
smo pisali v raĉunalniški obliki. Dnevniki uĉiteljev PB so v tiskani obliki.
Z vsemi zaposlenimi sem opravila redni letni razgovor o delu in poĉutju posameznika, o njegovih strokovnih pristopih in
razmišljanjih. Razgovor je bil namenjen tudi opozorilu na eventuelne pomanjkljivosti pri delu.
V predpisanem roku sem izdala delavcem enote tudi letno oceno dela.
Posamezni zaposleni so vodili naslednjo dokumentacijo:
- Dnevnik vzgojnega dela z dnevnimi pripravami in realizacijami ter meseĉnimi evalvacijami dela ali
Dnevnik dela v OPB.
- LDN vzgojne skupine oz. OPB in naĉrt dela animacijske dejavnosti.
- Individualizirani programi, poroĉila za posameznika ob timskih sestankih, letno zakljuĉno poroĉilo o delu
v vzgojni skupini oz. v OPB in
- zakljuĉno poroĉilo o animacijski dejavnosti.
- Ob zakljuĉku šolskega leta je vsak zaposleni na enoti izpolnil Evalvacijski vprašalnik in tako analiziral
svoje delo in podal pripombe ter predloge za izboljšave.
b) Urejanje bivalnih in delovnih prostorov ter ĉišĉenje okolice
Vzgojitelji in uĉitelji v OPB navajajo otroke in mladostnike na urejenost bivalnega okolja in skrbi za urejenost in izgled le teh z
estetskega ter higienskega vidika. Skrb je bila usmerjena tako v notranje kot zunanje bivalno okolje. Ob evalvacijah
ugotavljamo pozitivne premike na tem podroĉju, vendar išĉemo naĉine in pristope za še veĉjo uĉinkovitost v bodoĉe, saj gre
za pomembno podroĉje pridobivanja znanj in vešĉin, ki so še kako pomembne v ţivljenju.
c) Organizacija prireditev in izvedba projektov
PROJEKT
Domska skupnost
Otroški parlament
Taborim ob ognju kulture
Prostovoljstvo
Letovanje
Zakljuĉni ples
Zakljuĉne ekskurzije OŠ, SŠ
Domovinski kotiĉek
Radio CIRKUS
Internetna stran
Bralna pismenost
Sodelovanje med zavodi, DD
PRIREDITEV
Športno humanitarna prireditev z
Goranom Dragićem
Samostojni pevski nastop Urške
Janeţiĉ
Šahovska simultanka
Obisk ansambla D Brincl Bend
Novoletna prireditev za starše,
zaposlene in goste
VZGOJITELJ – UČITELJ PB
Tamara Gorenc
Veronika Divjak
Petra Korenĉan, Veronika Lisjak Banko, Lucija Kupec, Katja Poglajen
Ruĉigaj, Katja Antosiewicz, Nadja Cvirn, Kristina Šmitran, Veronika
Divjak, Stanka Klepec, Tamara Gorenc
Nadja Cvirn
Stanka Klepec, Veronika Divjak, Tamara Gorenc
Marjeta Jazbec, Zvjezdana Backović, Anja Japelj, Katja Antosiewicz
Nadja Cvirn, Mojca Holcar, Branka Globoĉnik, Veronika Divjak, Tamara
Gorenc
Marta Lavriĉ Tomšiĉ
Mojmir Mavriĉ
Marta Lavriĉ Tomšiĉ
Marjeta Jazbec, Majda Zaletelj, Petra Korenĉan, Veronika Lisjak Banko
Stanka Klepec, Veronika Divjak, Zvjezdana Backović
VZGOJITELJ / UČITELJ PB
Majda Zaletelj in drugi
Marjeta Jazbec, Majda Zaletelj
Marta Lavriĉ Tomšiĉ
Polonca Hartman
Marjeta Jazbec, Majda Zaletelj, Petra Korenĉan, Veronika Lisjak Banko,
Stanka Klepec, Veronika Divjak, Miran Antonin
~ 53 ~
Informativni dan 2012
Obisk Rdeĉih noskov
Prijateljska tekma z NL reprezentanco
sedeĉe odbojke
Obisk TINE MAZE
Obisk varuhinje ĉlovekovih pravic
VLASTE NUSSDORFER
Obisk motoristov Lipa Chapter, Harley
Davidson
Obisk ţonglerjev FUSKABO
Obisk GROFICE SOFIJE
Mojmir Mavriĉ, Marjeta Jazbec, Nadja Cvirn, Zvjezdana Backović,
Tamara Gorenc, Anja Japelj, Marta Lavriĉ Tomšiĉ
Neţa Markiĉ
Niko Cankar, Ana Zadnik, Mojmir Mavriĉ
Ana Zadnik, Mojmir Mavriĉ, Kristina Šmitran
Irena Praznik, Katja Antosiewicz
Ana Zadnik, Marjeta Jazbec, Majda Zaletelj, Mojmir Mavriĉ
Polonca Hartman
Delovna ekipa, iz enote vzgoja pa Ana Zadnik, Mojmir Mavriĉ, Petra
Korenĉan, Veronika Lisjak Banko
PROJEKTI:
Otroški parlament - mentorice: Veronika Divjak in Maja Poljanšek
Tema 23. otroškega parlamenta je bila ODRAŠĈANJE – RADOSTI IN STISKE ORAŠĈANJA.
Odrašĉanje v sebi zajema mnogo vprašanj, negotovosti in dilem, s katerimi se v tej obĉutljivi dobi sreĉujejo mladostniki. Na
naših sestankih smo se pogovarjali predvsem o odrašĉanju otrok z gibalno oviranostjo, v ĉem je drugaĉno ali podobno
odrašĉanju veĉine njihovih vrstnikov. Skozi vse leto smo poudarjali pomembnost vkljuĉevanja v širše socialno okolje, dajali
poudarek zdravemu odrašĉanju predvsem preko lastne aktivnosti.
Sodelovali smo na obĉinskem otroškem parlamentu v pogovorih o razliĉni pasteh odrašĉanja, se razdelili v delovne skupine,
ki organizirale skupni ples vseh šol v obĉini. Poskrbeti so morali tako za varnost, promocijo, dostopnost, glasbo in vse drugo
kar zahteva organizacija tako velikega dogodka. Dodelovali smo tudi na nacionalnem otroškem parlamentu v Ljubljani, kjer
se je naš predstavnik Obštetar sreĉal s predstavniki iz vseh osnovnih šol iz Slovenije.
Izbrali so tudi temo 24. otroškega parlamenta: RAZMERE V DRUŢBI.
Domska skupnost – mentorica je Tamara Gorenc.
Predstavniki vzgojnih skupin so se sreĉevali in obravnavali zanje aktualne teme, predvsem s podroĉja ţivljenja v zavodu
(predlogi glede kadilnice, hišnega reda in drugo).
V okviru Domske skupnosti deluje veĉ skupin:
Skupina za prehrano – meseĉno so sestavljali jedilnike in bili nasploh aktivni na podroĉju prehrane – mentorici sta Mojca
Holcar in Petra Korenĉan.
Skupina za kulturo – kulturni program ob raznih priloţnostih - mentorici Marjeta Jazbec in Majda Zaletelj.
Skupina za zabavo – je organizirala spoznavni in novoletni ples, prireditev za Valentinovo, zakljuĉno prireditev, ponedeljkove
zabavne veĉere; vse prireditve so bile vodene in organizirane s programom – mentorici sta Marjeta Jazbec in Majda Zaletelj.
Taborim ob ognju kulture – 23. – 24.5.2013 – dvodnevni projekt, kjer so bili poleg naših otrok in mladostnikov vkljuĉeni še
gostje iz zavoda za gluhe in naglušne iz Ljubljane, iz Centra za sluh in govor Maribor, iz Zavoda za slepo in slabovidno
mladino iz Ljubljane ter OŠ Toma Brejca iz Kamnika.
Osnovni namen je bil socializacija, druţenje, izkustvo novih situacij in predstavitev kulturnih doseţkov. Noĉitev v šotorih,
ĉetudi zaradi slabega vremena v telovadnici, veĉerno dogajanje in nastopi ter druţenje naslednji dan, so nas vse udeleţence
navdušili in nam pustili lepe vtise z ţeljo po ponovnem sreĉanju ob letu.
Prostovoljstvo – je vodila Nadja Cvirn; vkljuĉilo se je veliko zunanjih sodelavcev, ki so poţivili dogajanje v Domu in vnesli
nove vsebine, dinamiko in zunanjo realnost. Prihajali so:
Antje Krofliĉ iz Nemĉije s 1300 urami prostovoljnega dela / vkljuĉevanje na vseh enotah;
6 študentk Fakultete za socialno delo / po 100 ur in strnjena praksa,
1 študentka medicine / iz naslova del v splošno druţbeno korist (40 ur),
3 dijaki predšolske vzgoje na GSŠRM / MEPI,
2 dijaka ekonomski tehnik na GSŠRM / MEPI,
~ 54 ~
GSŠRM MEPI 6 dijakinj / nastop z igrico Volk in trije prašiĉki
Leon Seušek, kipar, 56 ur / razstava izdelkov v CIRIUS Kamnik
Slobodan Banjac, športnik, 20 ur ?? / organizacija obiska Gorana Dragića
Ajet Keurić in Luka Plešnik (Društvo Bod to kar si) 100 ur / predstava v Plesnem teatru v Ljubljani na 23. malem gledališĉu,
16 dijakov zdravstvene šole - hospitacije / predstavitev dela v Domu Petra Korenĉan,
4 študentke PF – hospitacije / predstavitev zavoda in dela socialnega pedagoga v njem s strani Nadje Cvirn in Branka
Globoĉnik.
Prostovoljstvo ima pomembno vlogo v vsakdanjiku gibalno oviranih otrok in mladostnikov. Seveda pa je to nastalo kot
rezultat dobrega kontinuiranega dela s prostovoljci in za to gredo pohvale mentorici. Pri projektu gre za organizirano povabilo
potencialnim prostovoljcem dijakom in študentom, seznanitev z osnovami dela s populacijo gibalno oviranih, s kompetencami
prostovoljca, spremljanje dela prostovoljcev in nudenje suporta. Za uĉno pomoĉ, druţenje in spoznavanje dela v praksi je
tako po dogovorjenem razporedu v celoti prihajalo 23 za razliĉne oblike prostovoljstva ter 20 študentov z namenom
seznanitve z zavodom, od katerih so dalj ĉasa ostali v zavodu študentje zdravstvene šole.
V sklopu projekta je nastala tudi oddaja na TV Slo1- o prostovoljnem delu v CIRIUS Kamnik.
Letovanje otrok v Pineti pri Novigradu, od 26.6. do 2.7.2012; udeleţilo se je 14 otrok centra; letovanje smo financirali z
donacijami, s strani zavoda in z zbiranjem sredstev s strani staršev, kandidirali pa smo tudi na ZZZS, ki sofinancira letovanja
in bili pri kandidaturi uspešni ter starši s prispevkom – odgovorna za pripravo Ana Zadnik, pedagoški vodja letovanja Stanka
Klepec, drugi sodelavci: vzgojiteljici Veronika Divjak in Tamara Gorenc, mobilna defektologinja Kristina Hribar, spremljevalci,
negovalke, medicinske sestre in terapevt. Letovanje je v celoti uspelo.
Zaključni ples srednješolcev, v petek, 17.5.2013 – vodja projekta za pripravo prireditve: Ana Zadnik, sodelovanje
vzgojiteljev in profesorjev SŠ ter drugih delavcev Centra: Marjeta Jazbec, Anja Japelj, Zvjezdana Backović, Vera Vrhovnik,
Alena Kocbek, tehniĉna sluţba…; prireditev je potekala je v Domu kulture Kamnik; plesni del priprav in vodenje plesa je
tokrat prevzel plesni uĉitelj Klemen Pirman; ostale priprave - organizacija plesnih vaj, priprava scenarija, priprava prostora,
izvedba in evalvacija veĉera pa je voluntersko delo projektne skupine; prireditev je tudi letos uspela v zadovoljstvo
mladostnikov, njihovih staršev in organizatorjev.
Domovinski kotiček – mentorica Marta Lavriĉ Tomšiĉ, obisk fotografa, pesnika, popotnika in domoljuba Janeza Medveška
v novembru 2012 ter predstavitev njegovih foto zgodb o lepotah Slovenije ter kviz ob obĉinskem prazniku v marcu 2013 na
temo Rudolf Maister in njegov ĉas s predstavitvijo vojnih veteranov – Kamniĉanov, vojaške opreme iz 1. svetovne vojne.
Prireditev je uspela, z obiskom so nas poĉastili tudi predstavniki Obĉine Kamnik.
Sodelovanje med zavodi – so vodile Stanka Klepec in Veronika Divjak; sodelovanje med našim zavodom, Zavodom za
slepo in slabovidno mladino Ljubljana ter Zavodom za gluhe in naglušne Ljubljana; izvedli smo tri sreĉanja. Projekt je bil
dobro izpeljan, cilji realizirani in v marsikaterem pogledu tudi preseţeni.
Bralna pismenost – za otroke in mladostnike v vzgojnih skupinah in OPB Marjeta Jazbec, Majda Zaletelj, Marta Lavriĉ
Tomšiĉ, Petra Korenĉan, Veronika Lisjak Banko - dejavnosti: branje knjig, kvizi, pravljiĉarski kroţek, organizacija bralnega
kotiĉka, pisanje krajših besedil, pridobivanje vešĉin javnega nastopanja, bralnih tehnik in drugo.
Projekt Center vseţivljenjskega učenja smo zakljuĉili s prispevkom za brošuro ob zakljuĉku projekta, ki je potekal v letih
2007 - 2012.
DOGODKI:
Športno dobrodelni dogodek z Goranom DRAGIĆEM v oktobru 2012 - nosilka prireditve je bila Majda Zaletelj v
sodelovanju z drugimi delavci enote in tudi drugih enot in kot vzgled dobrega sodelovanja z našim bivšim gojencem in
vrhunskim športnikom Slobodanom Banjacem, ki je tudi najbolj zasluţen za ta obisk; obisk košarkarja Gorana Dragića in ob
tem posredovana donacija je bil nadgradnja uspešne dejavnosti košarke na voziĉkih, dogodek je bil v veselje otrokom in
tudi medijsko odmeven.
~ 55 ~
Pevski večer mladostnice Urške Janeţič v novembru 2012 – samostojni koncert, ki smo mu zaposleni, njeni prijatelji,
vrstniki in starši ter sorodniki prisluhnili.
Šahovska simultanka v decembru 2012 - organizatorka Marta Lavriĉ Tomšiĉ, bivši gojenec zavoda Tomi Špilak proti
zdruţeni ekipi mladostnikov in zaposlenih v zavodu. Simultanko je dobil Tomi Špilak.
Prednovoletna prireditev 21.12.2012 za starše, za zaposlene, za otroke in mladostnike z gosti iz obĉine Kamnik, vkljuĉno z
ţupanom, je bila tudi tokrat uspešno izvedena. Odgovorni za scenarij sta bili Marjeta Jazbec in Majda Zaletelj, za program pa
vzgojiteljice in uĉiteljice PB OŠ (Petra Korenĉan, Veronika Divjak, Stanka Klepec, Veronika Lisjak Banko, Alja Tekalec,
Veronika Divjak, Miran Antonin, Sandi Belec, Mateja Perko), v sodelovanju z drugimi zaposlenimi centra.
Informativni dan, 10. in 11. 2. 2013 – sodelovali smo: Ana Zadnik, Mojmir Mavriĉ, Marjeta Jazbec, Nadja Cvirn, Petra
Korenĉan, Tamara Gorenc, Marta Lavriĉ Tomšiĉ s predstavitvijo dela in ţivljenja v Domu in s praktiĉnimi delavnicami. Obisk
je bil sorazmerno dober.
Obisk Rdečih noskov in sreĉanje z otroki – organizirala Neţa Markiĉ.
Obisk šampionke Tine MAZE, 14.5.2012 je bil enkraten dogodek, zelo priĉakovan in dobro obiskan. Vrednost obiska je
tudi v aktivni vlogi okrog povabila s strani mladostnikov. Sam dogodek nam bo ostal v spominu kot eno najlepših sreĉanj z
vrhunsko športnico in njenim trenerjem Andreo Massijem, njuna preprostost in pristnost pa sta na nas pustila nepozaben vtis.
Prijateljsko srečanje z NL ţensko reprezentanco 17.5.2013 – z ţeljo po promociji in obuditvi prilagojenega športa sedeĉe
odbojke v zavodu. Druţenje se je zgodilo na pobudo našega nekdanjega gojenca, vrhunskega športnika in trenerja v
svetovnem merilu Joţeta Banfija, ki je deloval na Nizozemskem; sreĉanje je bilo prijetno, prijazno in medijsko odmevno.
Joţe Banfi je, ţal, v avgustu 2013 preminil – izgubili smo strokovnjaka in promotorja invalidskega športa ter velikega
prijatelja naše ustanove.
Obisk varuhinje človekovih pravic ga. Vlaste Nussdorfer, 5.6.2013 z namenom sreĉanja in seznanitve z našo populacijo
mladih. Popoldansko sreĉanje je bilo prijetno, mladostniki so se potrudili in sami poskrbeli za postreţbo ter spekli piškote.
Fotografska razstava udeleţencev Foto terapije o obisku Tine Maze – otvoritev 16.6.2013 in podelitev potrdil o pridobitvi
znanj s podroĉja fotografije.
Srečanje z motoristi, 18.6.2013 ĉlani kluba Lipa Chapter – Harley Davidson je vsakoletni dogodek, ko uţivamo v voţnji in
druţenju s ĉlani kluba, sicer našimi donatorji. Letos nas je obiskalo 18 ĉlanov kluba s svojimi Harleyi.
Delavnica ţongliranja in nastop ţonglerjev FUSKABO, 19.6.2013 – prijetna predpoĉitniška popestritev.
Obisk njenega kraljevega visočanstva Sofije, grofice Wessex, 28.6.2013 – visok in odmeven obisk, ki si ga lahko
štejemo v ĉast in je vsekakor pripomogel k prepoznavnosti in doprinesel k pomembnosti naše institucije.
2. KAKOVOST IZVEDBE VZGOJNIH PROGRAMOV IN PRISTOPOV
a)V letošnjem šolskem letu je bila rdeĉa nit vzgojno izobraţevalnih prizadevanj tema bralna pismenost, po sprejetem
Vzgojnem naĉrtu za Center. Posamezni vzgojitelji in uĉitelji v OPB pa so tematiko vnašali tudi v svoje vsakodnevne vzgojne
dejavnosti z dejavnostmi in s pogovori na doloĉene teme.
Skupina za spremljanje kakovosti prehrane je izvedla anketo o zadovoljstvu s prehrano pri otrocih in mladostnikih ter starših.
b) Kvaliteta dela na enoti je dobra. Vzgojitelji in uĉitelji v OPB vnašajo svoja strokovna znanja v vzgojne dejavnosti pri
neposrednem delu z otroci in mladostniki. Prioriteta usposabljanja je šolska uspešnost in zdravstvene potrebe otrok.
Ugotavljamo, da zaradi navedenih prioritet ni dovolj ĉasa za pridobivanje pomembnih ţivljenjskih izkušenj, pridobivanje
vsebin s socialnega podroĉja in številnih drugih spretnosti in splošnih znanj. Usposabljanje za samostojno in avtonomno
~ 56 ~
ţivljenje se tako prepleta z zadovoljevanjem prioritet posameznega otroka ali mladostnika oziroma vzgojitelji in uĉitelji v OPB
bolj ali manj uspešno najdejo ĉas za aktivnosti, kjer si otroci in mladostniki pridobivajo prepotrebne ţivljenjske izkušnje, ĉas
za sprostitev in zdrav telesni in duševni razvoj.
Osnova vzgojnih dejavnosti in pristopov posameznega vzgojitelja oziroma uĉitelja v OPB je delo v vzgojni skupini oz.
oddelku PB in delo s posameznikom. Vzgojitelji oz. uĉitelji v OPB vsakodnevno spremljajo vsakega otroka oziroma
mladostnika, njegovo poĉutje, delo in napredek. Prav tako vodijo, usmerjajo in spremljajo celotno skupino, jih motivirajo za
šolsko delo in vzgojne dejavnosti z namenom uĉenja, pridobivanja izkušenj, medsebojnega prilagajanja, k odprtosti v
izraţanju in drugo. V vsakodnevni interakciji z njimi kreirajo skupni ĉas z dogovori ter z izmenjavami mnenj in idej ter ţelja.
Povezovanje in medsebojne interakcije otrok in mladostnikov v vzgojnih skupinah oz. oddelkih PB so prav tako izjemen ter
nenadomestljiv vzgojni vidik.
c) Vzgojno problematiko, ki je bila prisotna pri posameznikih, smo reševali timsko. Nastale teţave smo v reševali sproti, s
pogovori in dogovori, v reševanje vkljuĉevali starše in seveda tim strokovnih delavcev. V enem primeru smo predlagali
pedagoško pogodbo, kar se je pokazalo kot dober predlog.
V dveh primerih smo izrekli alternativni vzgojni ukrep, ki je bil sprejet kot smiselni odziv za neprimerno vedenje, ukrep je bil v
celoti realiziran.
V eni skupini je vzgojiteljica uvedla »dnevnik« za ocenjevanje vedenja, kar je pokazalo ugoden vzgojni uĉinek.
Pri vzgoji je osnova odnos in prav dobri odnosi so tisti, ki jih ocenjujemo kot kljuĉne za uspešnost vzgojnih prizadevanj.
ĉ) Uĉne ure so potekale redno v vseh vzgojnih skupinah in OPB. Priprava na pouk, šolska uspešnost in napredovanje otrok
in mladostnikov v višji razred, je zavzemala pomembno mesto tudi v dejavnostih v Domu.
Kot obvezna dejavnost so bile uĉne ure organizirane na osnovnošolski stopnji v ĉasu od 14. do 15.30 ure, na srednješolski
stopnji pa od 15. do 16.30 ure. V ta ĉas sovpadajo tudi druge dejavnosti kot so terapije ter drugi zdravstveni pristopi in
postopki, zato je potrebna dobra organizacija in koordinacija med obveznostmi in med vkljuĉenimi delavci. Naša velika ţelja
in potreba otrok in mladostnikov je, da uĉne ure ne bi bile motene s strani drugih dejavnosti.
Mladostniki in otroci imajo teţave s koncentracijo, s pomanjkanjem energije in vsaka motnja stanje samo poslabšuje. Poleg
tega so skupine mešane, kar pomeni, da imajo razliĉen obseg in zahtevnost obveznosti za šolo.
Zaradi enotnega dnevnega ritma so v oddelkih podaljšanega bivanja uĉitelji laţje prilagodili dejavnosti glede na ĉas
prisotnosti otrok in mladostnikov v zavodu, ki pa je kratek in zato v veĉ primerih onemogoĉa bolj poglobljeno vzgojno delo.
Vzgojitelji in uĉitelji v OPB so posameznikom ali celotni skupini nudili uĉno pomoĉ, organizirali medsebojno pomoĉ, otroke
oziroma mladostnike motivirali in organizirali delo.
V priprave za šolo so se po konĉanem pouku vkljuĉevali tudi spremljevalci do 14.30 ali 15. ure. Obĉasno so se v posamezno
skupino oz. oddelek vkljuĉevali tudi prostovoljci, v veĉji meri za druţenje kot uĉno pomoĉ.
d) Otrokom in mladostnikom je bila tudi letos na voljo cela paleta vzgojnih dejavnosti, od športnih, kulturnih, zabavnih,
ustvarjalnih. Namenjene so sprošĉanju, uĉenju, medsebojnemu povezovanju in socializaciji, pridobivanju izkušenj, izraţanju
ustvarjalnosti in drugo. Najpomembnejša pri tem pa je aktivna vloga posameznika.
Prav pridobivanje izkušenj, novih znanj in odkrivanje ter preizkušanje mej svojih sposobnosti, doţivljanja ob obĉutku uspeha
na nastopih, predstavitvah v zavodu ali izven njega in tudi na mednarodnem nivoju, so za posameznika dragocene.
Optimalno samostojnost posameznika v dnevnih aktivnostih, skrb za zadovoljitev osnovnih ţivljenjskih potreb in za
avtonomnost pri sprejemanju odloĉitev, sprejemanje odgovornosti za svoje odloĉitve in dejanja, trdnost stališĉ in postavljanje
lastne poti v ţivljenje, torej za ĉim boljše obvladovanje ţivljenjskih izzivov in uĉinkovito reševanje ţivljenjskih problemov, je
glavni cilj vseh vzgojnih prizadevanj.
e) Individualizirani program usposabljanja
IP je osnova usposabljanja vsakega otroka in mladostnika. Pomembno je, da se zaposleni v vsakdanji praksi prilagajamo
tem posebnostim ter potrebam.
Pri naĉrtovanju individualiziranih programov smo sledili ciljem razvoja posameznika in skrbeli da stopnja obremenitve
posameznika ni presegala njegovih psihofiziĉnih potencialov.
~ 57 ~
Ocenjujemo, da ima IP veliko vrednost, pod pogojem, da cilji niso preveĉ splošni in so jasno formulirani, konkretni, da je IP
zares aţuriran in popoln in da se ga v vsakdanjem delu upošteva, da se ne pozabi na dogovore. Ocenjujemo, da je pri
postavljanju ciljev opazen napredek v smislu konkretnosti in izvedljivosti, torej realnosti ciljev.
Sodelovanje na OT je potekalo dobro in dobro timsko delo ima pozitivne uĉinke na uspešnost usposabljanja otrok in
mladostnikov.
f) Ugotavljanje kakovosti, evalvacije in samoevalvacija
Ugotavljanje uspešnosti in kvalitete opravljenega dela ter pomembnosti posameznih dejavnosti, projektov in strokovnih
postopkov, je osnova naĉrtovanja za vnaprej. Vzgojitelji in uĉitelji v OPB so evalvirali svoje delo in pristope v meseĉnih
evalvacijah. Delo enote smo ocenjevali ob koncu šolskega leta na evalvacijski pedagoški konferenci. Vsi vzgojitelji in uĉitelji
v OPB so pripravili evalvacijo dela v vzgojnih skupinah oz. oddelkih PB ob koncu šolskega leta. Pripravili so zakljuĉno
poroĉilo, pregled opravljenega vzgojnega dela in poteka animacij ob koncu šolskega leta ter ocene uspešnosti posameznih
projektov ob zakljuĉku le teh. Ocenjujem, da so ugotovitve s strani posameznikov dobra osnova za naĉrtovanje dela vnaprej
in razmislek o strokovnih pristopih.
Poenotenemu pristopu in kvaliteti naĉrtovanja dela, so namenjene Smernice za delo in za pripravo LDN, ki jih prejmejo
zaposleni na enoti pred zaĉetkom šolskega leta.
g) Razvojni tim, Strokovna skupina in kolegij
Na nivoju Centra deluje Razvojni tim, ki skrbi za uresniĉevanje vizije, razvoja novih programov in pristopov na nivoju
celotnega centra. Ĉlanice Razvojnega tima centra smo bile Marjeta Jazbec, Nadja Cvirn, Veronika Lisjak Banko, Anja Japelj,
Mojmir Mavriĉ, Kristina Šmitran, Neţa Markiĉ, Lucija Kupec, Katja Antosiewicz in Ana Zadnik.
Sestanki RT so v glavnem, ţal, v ĉasu poteka vzgojnega dela ali dela v OPB in tako je praktiĉno onemogoĉeno sodelovanje
posameznih strokovnih delavcev v RT. V šolskem letu 2012/13 sem imela ravnateljica Doma zahtevno vlogo koordinatorice
oziroma vodje Strokovne skupine CIRUS Kamnik, prav tako sem ĉlanica kolegija direktorja. Moja naloga na kolegiju
direktorja in kot ĉlanica Strokovne skupine je v umešĉanju posebnosti in stroke iz enote vzgoje v delovanje centra kot celote.
Naloge sem opravljala skrbno in odgovorno in v dobro zavoda ter enote, ki jo vodim.
h) Sestanki enote, oddelĉni vzgojiteljski zbor, aktiv uĉiteljev PB in pedagoške konference
Redne tedenske sestanke zaposlenih na enoti smo imeli ob ponedeljkih med 13.30 in 14.30 uro za vzgojitelje in ob torkih
med 11.30 in 12.30 za uĉitelje v OPB. Ure so za veĉino ustrezne, sestanki ocenjeni kot smiselni in potrebni.
Letos je uspešno deloval aktiv uĉiteljev podaljšanega bivanja. Sestajali so se redno, reševali aktualno problematiko in
obravnavali teme, ki so izhajale iz potreb dela. Oddelĉni vzgojiteljski zbor se letos ni sestajal, kar moramo v bodoĉe urediti in
ponovno vzpodbuditi delovanje oddelĉnega vzgojiteljskega zbora.
Realizirali smo 8 pedagoških konferenc, kjer smo obravnavali aktualne strokovne vsebine, z namenom seznanjanja,
dogovarjanja in razjasnjevanja dilem in strokovnih vprašanj.
TEMA PED. KONF.
Kljuĉne teme vzgojnega delovanja (Ana Zadnik)
Hišni red, dogovori na enoti, Pravila bivanja..(Ana Zadnik)
Vzgoja v ĉasu novih medijev (Kristina Šmitran)
Uporaba IKT (Lucija Kupec)
Delo s starši (Breda Leskovšek)
Permakultura (Neţa Markiĉ) in Thera suit (Barbara Peterlin)
Osnove socialnega podjetništva (Kristina Šmitran) in Delo z nemirnim
otrokom (Veronika Lisjak Banko)
Evalvacija vzgojnega dela v enoti (Ana Zadnik)
DATUM
23.8.2012
28.9.2012
12.10.2012
9.11.2012
18.1.2013
8.3.2013
19.4.2013
16.6.2013
~ 58 ~
3. SPREMLJANJE DELA VZGOJNIH SKUPIN IN ODDELKOV PB
Hospitacije v vzgojnih skupinah in letni razgovori z vzgojitelji
Ravnateljica Doma sem se prikljuĉila v delo v vzgojnih skupin z namenom vpogleda v delo in funkcioniranje posameznih
skupin in oddelkov, za vpogled v odnose in vzdušje v njih, seznanjenosti z opravljanjem delovnih nalog ter funkcioniranja
otrok oziroma mladostnikov in ohranjanja stika z njimi. V najveĉji moţni meri sem se udeleţevala dejavnosti, prireditev,
obiskov in drugih dogodkov v popoldanskem ali veĉernem ĉasu, kjer sem priprave vodila, koordinirala ali le spremljala
organizacijo le teh s strani posameznih zaposlenih.
Delo posameznega vzgojitelja oz. uĉitelja v OPB sem spremljala, tudi preko dokumentacije. S posamezniki sem opravila veĉ
pogovorov z namenom refleksije dela in pogovora o pristopih ter delovnih nalogah, vse z namenom skupnega reševanje
teţav posameznikov, razjasnjevanje strokovnih dilem in vprašanj ter pogovora o poĉutju posameznega zaposlenega. Z
vsemi zaposlenimi na enoti sem opravila redni letni razgovor in pripravila zapis tega razgovora.
4. IZOBRAŢEVANJE NA ENOTI
Nadaljnje izobraţevanje in usposabljanje
Na enoti smo se udeleţevali izobraţevanj, razpisanih seminarjev, predavanj in kongrin finanĉne zmoţnosti ustanove.
Posamezniki so se udeleţevali izobraţevanj tudi v lastnem interesu.
Udeleţevali smo se internih izobraţevanj v organizaciji zavoda. Izobraţevanja smo izvajali tudi s strokovnjaki, ki so delovali
na volunterski ravni.
ZAP.ŠT.
1.
15.
16.
17.
SEMINAR
Vloga oĉeta in matere v vzgoji otroka (dr.
Andrej Perko)
Posebnosti pri vzgojnem delu z otroci s PP
Ĉustveno opismenjevanje v VIZ procesih
ABA
Ustvarjanje z naravnimi materiali I. in II.
Predstavitev E IP (Matej Peljhan)
Seminar za novo sprejete delavce
Delo z nemirnim otrokom
Polstenje
Predstavitev Postojnske jame za pedagoške
delavce
Obisk
Centra
Sonĉek-predstavitev
dejavnosti
Podboĉje – seznanitev z izdelovanji vitraţev
Strokovni izpit in priprava nanj
Mentorska mreţa:
Prezašĉitenost otroka v luĉi teorije
navezanosti (mag. Katja Poglajen Ruĉigaj,
Dragan Pijevac)
Šolar na poti do sebe (dr.Viljem Šĉuka)
Ogled in predstavitev logomotorne uĉilnice
Zakljuĉevanje magistrskega študija
Zakljuĉevanje doktorata
Inter. predavanja v CIRIUS K.
18.
19.
Posvet ravnateljev SŠ in DD v Portoroţu
Posvet ravnateljev dijaških domov
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
DATUM
22.3.2013
ŠT.UD.
22
20.-21.3.2013
26.-27.4.2013
14. – 16.3.2013
6.11.; 13.11.2013
16.9.2012
25.10.2013
15.-16.3.2013
22.3.; 17.5.2013
6.4.2013
3
1
1
1
12
5
1
5
5
27.9.2012
1
20.6.2013
2
4
35
30.11.2012
1.2.2013
2.7.2013
2
2
Za enoto prestavljeno na
jesen – prva pomoĉ.
24
8
1
1
~ 59 ~
IZOBRAŢ. VSEBINA-lastna sredstva
FIBO
Magistrski študij
Doktorski študij
TA 201
Most sporazumevanja - mednarodna
gledališka konferenca
Z gledališĉem nad fiziko
Zaţeni svojo idejo
Financiranje socialnega podjetništva
Posvet o evropskem socialnem skladu
Biodinamiĉni ĉebelji pridelki in lajšanje teţav
Naravna kozmetika
izdelava naravnih mil
Teĉaj ĉebelarjenja za zaĉetnike
Izkušnje dela ob prehodu iz bolnišnice v
domaĉe okolje
Govorica telesa
Slovenski model razvoja inkluzivne prakse
(Kavkler, Morison)
WSON-Wroclawski
Sejmik
Osob
Niepelnosprawnych
DATUM
ni bilo izvedbe
ŠT.UR
1 x meseĉno
13.-14.12.;16.12.;2.-3.3.2013
160
12.3.2013
14.3.2013
29.3.2013
8
8
8
6
6
5
4
ŠT.UDEL.
5
potenc.
udel.
2
2
1
1
8
1
2
1
1
1
1
1
1
1
2. – 6.4.2013
25.10.2012
16
5
2
1
Od novembra 2012 do junija 2013
1 (Kristina Šmitran)
14.12.2012
19.10.2012
11.3.2013
marec-junij2013
23.5.2013
IZOBRAŢ. VSEBINA – ESS srestva
Seminar v Istanbulu - financiran v okviru projekta "Commenius”, z
naslovom:
Effective Use of Modern Techonology And Games In Classrooms.
Seminar v Portoroţu – Financiran v okviru projekta
"Commenius/Grundig”, v organizaciji Klaas Fokkinga (NL) in Silva
Skoberne (SLO) pod okriljem podjetja InterPrimair The Netherlands.
Izvajalki delavnic Silva Skoberne in Lucija Kupec
Sirikt 2013 v Kranjski Gori - 85% je financiran iz ESS sredstev in 15%
iz domaĉih sredstev; aktivna udeleţba, prispevek z naslovom:
Gibalno ovirani uĉenci usvajajo IKT.
DATUM
1. do 7. 7. 2013
ŠT.UDEL.
1 (Lucija Kupec)
6. do 10. 5. 2013
1 (Lucija Kupec)
15. do 17. 5. 2013
1 (Lucija Kupec)
c) Sodelovanje delavcev Centra in medsebojno povezovanje dela
Sodelovanje med zaposlenimi na enoti je dobro in v prid otrok oziroma mladostnikov. Najveĉ ga je med delavci po
posameznih oddelkih oziroma glede na dnevni urnik.Sodelovanje med posameznimi razredniki in vzgojitelji oz. uĉitelji v OPB
je dobro, je pa bolj ali manj intenzivno glede na razlike med delavci, glede na obĉutenje potrebe po sodelovanju. Skupaj
izvajajo roditeljske sestanke, pripravljajo IP in doloĉene projekte. V eni skupini sta vzgojiteljica in razredniĉarka uvedle
skupne govorilne ure za mladostnike, kar se je pokazalo kot smiselno in uĉinkovito.
Posamezne uĉiteljice so se obĉasno vkljuĉevale k dejavnostim na oddelku kot tudi vzgojiteljice oz. uĉiteljice v OPB k pouku.
Sodelovanje ocenjujem kot dobro, obstaja pa še veliko moţnosti.
ĉ) Vkljuĉevanje fizio in delovnih terapevtov ter logopedinj v vsakdanje dogajanje na oddelkih in v vzgojne skupine ter oddelke
PB je ţe ustaljena dobra praksa, ki v veliki meri doprinese k veĉji kakovosti posamezne dejavnosti. Na enoti menimo, da bi v
~ 60 ~
dobro otrok in mladostnikov bilo potrebno še veĉ vkljuĉevanja delovnih terapevtov v dnevne aktivnosti in v dejavnosti v
konkretnih ţivljenjskih situacijah.
V najveĉji mogoĉi meri se vkljuĉujejo v hranjenje otrok in mladostnikov pri vseh dnevnih obrokih.
d) Dobro sodelovanje in medsebojna podpora med delavci oddelkov je pomembno tudi z vzgojnega vidika. Nujno je dnevno
medsebojno obvešĉanje glede posebnosti zdravstvenega stanja, vedenja in številnih posebnostih v poteku dneva. Na vseh
oddelkih so obĉasno potekali oddelĉni sestanki z namenom dogovarjanja in usklajevanja ter informiranja. Še vedno pa
opaţamo, da pretok informacij med delavci ni zadovoljiv.
e) Brez pripravljenosti in dobrega sodelovanja ne bi bilo mogoĉe zadovoljiti osnovne potrebe otrok, hranjenja. Vkljuĉeni so
bili spremljevalci, negovalke, vzgojitelji, uĉitelji PB, uĉitelji, terapevti in medicinske sestre. Hranjenje s poimenskim
razporedom delavcev je z organizacijskega vidika zahtevna stvar. Za pripravo razporedov delavcev in koordinacija med
razliĉnimi sluţbami glede hranjenja sem odgovorna ravnateljica Doma. Razporedi so pripravljeni ob izdatni pomoĉi
fizioterapevtke Veronike Slapar.
f) Preizkušena in potrjeno dobra pot za kvalitetno sodelovanje in spoštovanje kompetenc posamezne sluţbe so skupni
projekti. To je najboljši naĉin, da spoznamo v konkretnih situacijah, kako moĉno smo v skrbi za otroka odvisni ena sluţba od
druge. Sodelovanje in medsebojna podpora sta v takšnih situacijah veĉinoma na pohvalno visokem nivoju.
g) Sodelovanje s starši
Potrebam staršev smo sledili z organizacijo noĉitev otrok in mladostnikov v dnevno obliko usposabljanja, z organizacijo
poĉitniškega varstva ter organiziranjem uporabe bazena staršev skupaj z otrokom. S starši smo iskali konsenz za najboljšo
mogoĉo uro za roditeljske sestanke.
V dogovoru s starši smo organizirali letovanje za osnovnošolce in zakljuĉni ples za srednješolce.
Sodelovanje s starši je tudi sicer potekalo skozi celo šolsko leto. Starši novincev so bili vkljuĉeni v pripravo
Individualiziranega programa.
Poleg naštetih so bile še druge oblike sodelovanja:
Predstavitev poteka in organizacije podaljšanega bivanja, prijav na obroke in prevozov ter poteka jutranjega varstva.
Predstavitev Letnega delovnega naĉrta in vzgojnih pristopov ob zaĉetku šolskega leta v vseh vzgojnih skupinah in
OPB, na prvem roditeljskem sestanku.
Vkljuĉevanje staršev v delo vzgojnih skupin oz. OPB, obĉasno in po dogovoru.
Redni telefonski stiki s starši, pri posameznikih na doloĉen dan v tednu.
Pogovori s starši ob urah oziroma dnevih, ko prihajajo po svojega otroka.
Pogovori in seznanitev z ţivljenjem, posebnostmi, delom in uspehom posameznika na roditeljskih sestankih.
Predstavitev enote vzgoje in dela vzgojitelja ob informativnem dnevu, v februarju 2013.
Sreĉanje staršev v nekaterih vzgojnih skupinah pred novim letom in ob zakljuĉku šolskega leta na skupnih delavnicah
ali le z namenom druţenja.
h) Sodelovanja v organih Centra in z ustanoviteljem
Svet zavoda CIRIUS Kamnik – predstavnica enote je do odhoda iz zavoda bila Svetlana Vesić, nato Branka
Globoĉnik.
Razvojni tim – iz enote smo sodelovali: Ana Zadnik, Marjeta Jazbec, Nadja Cvirn, Veronika Lisjak banko, Anja Japelj,
Mojmir Mavriĉ, Neţa Markiĉ, Kristina Šmitran, Lucija Kupec, Katja Antosiewicz.
Domska skupnost – mentorica Tamara Gorenc.
Otroški parlament – do odhoda je bila mentorica Svetlana Vesić, nato Veronika Divjak.
Komisija za druţbeni standard – predstavnica enote je Marjeta Jazbec.
Inventurne komisije - predsedniki ali predstavniki enote – Mojmir Mavriĉ, Veronika Divjak, Petra Korenĉan, Tamara
Gorenc.
Komisija za varstvo pravic dijakov – ĉlan je bil Mojmir Mavriĉ.
Komisija za ugovore na izreĉene vzgojne ukrepe – ĉlan je bil Mojmir Mavriĉ.
Komisija za ugovore na izreĉene vzgojne ukrepe v ŠCRM Kamnik in v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana sem
bila Ana Zadnik.
Komisija za pritoţbo na letno oceno delavca – ĉlanica Komisije je bila Nadja Cvirn.
~ 61 ~
-
Predsednik volilne komisije za volitve predstavnikov delavcev v sindikat centra – predsednik komisije je bil do
decembra 2012 Mojmir Mavriĉ.
Svet staršev – ravnateljica Doma sem se udeleţevala sestankov Sveta staršev in v skladu s svojimi pristojnostmi na
njih aktivno sodelovala.
Šolski sklad – predsednica sklada je Zvjezdana Backović.
Sindikat - SVIZ – predstavnica enote je bila Alja Tekalec.
Delovna skupina za internetno stran – predstavnica Marta Lavriĉ Tomšiĉ.
Vodja oddelĉnega vzgojiteljskega zbora –
Vodja aktiva uĉiteljev PB – Veronika Lisjak Banko
Vodja Mentorske mreţe – je bil do odhoda iz zavoda Dragan Pijavac, nato Nadja Cvirn.
Ravnateljica Doma sem ĉlanica Kolegija direktorja, sestankov sem se redno udeleţevala in na njih aktivno
sodelovala.
V šolskem letu 2012/13 sem bila Ana Zadnik vodja Strokovne skupine Centra.
Z ZRSŠ sem sodelovala v okviru mentorske mreţe vzgojiteljev.
Z MIZKŠ/MIZŠ sem sodelovala posredno s pripravo utemeljitev, poroĉil in statistik v skladu s svojo pristojnostjo.
i) Sodelovanje v lokalnem in regionalnem okolju
Na kadrovskem podroĉju:
kot nosilci študijskih sreĉanj mentorske mreţe za vzgojitelje otrok s posebnimi potrebami, smo organizirali sreĉanja z
vzgojitelji Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, Centra JPV
Vipava in CDU Draga Ig, seveda poleg poleg vzgojiteljev in uĉiteljev OPB CIRIUS Kamnik,
ravnateljica sem aktivno sodelovala v aktivu ravnateljev dijaških domov ljubljanske regije,
s GSŠRM Kamnik – organizacija dela s prostovoljci, dijaki GSŠRM, se dogovarjali glede izvajanja maturitetnega
teĉaja in sodelovali pri izobraţevanju dijakov v programu ekonomski tehnik,
s PF – s predstavitvijo Centra in vzgojnih dejavnosti v domu ter s prostovoljci na študijski praksi,
z Visoko zdravstveno šolo s študenti na praksi s predstavitvijo delovanja Doma in vzgoje,
s FSD – s prostovoljci na študijski praksi,
ĉlanstvo v Komisiji za ugovore na izreĉene vzgojne ukrepe na GSŠRM in v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana.
Sodelovanje z lokalnimi kulturnimi in drugimi zavodi, ustanovami in strokovnjaki
POSAMEZNIK ali USTANOVA
g. Klemen Pirman
GSŠRM
Društvo ljublj. DD
Obĉina Kamnik
MC Kotlovnica Kamnik
ZPM
Mladinski center Kamnik
Prostovoljstvo.org
CDI Univerzum in Knjiţnica Kamnik
Slov.društvo za terapijo s pomoĉjo ţivali-Ambasadorji
nasmeha
Pinesta d.o.o. Kranj
ZRSŠ
Lipa Chapter- Harley Davidson
Radio 1
Arboretum Volĉji Potok
Igraj se z mano, v organizaciji Vzgojnega zavoda Janez
Levec
OŠ Toma Brejca
VSEBINA SODELOVANJA
plesni teĉaj
Prostovoljstvo, vkljuĉitev domskih dijakov v ek.tehnik,
komisije
Namizni tenis, šah, kultura
novoletna in druge prireditve
obĉinski Otroški parlament
Drţavni Otroški parlament
obĉinski Otroški parlament
sodelovanje na promociji prostovoljstva
CVŢU
z obiski terapevtskih ţivali
organizacija letovanja za otroke v Pineti
mentorska mreţa vzgojiteljev otrok s PP
sreĉanje z motoristi, donatorji
oddaja Noĉna sreĉevanja
Obiski
Nastop z igrico Manjkajoĉi košĉek
Prireditve, oddaja prostorov
~ 62 ~
Rdeĉi noski
Dom kulture Kamnik
Gostišĉe Repnik
Pediatriĉna klinika
g. Janez Medvešek
g. Tomi Špilak
Kamniški veterani
PF, FSD, Visoka zdravstvena šola
Skala-uliĉna mladinska vzgoja/delavnice
ţonglerjev FUSKABO
D Brincl Bend
g. Lan Seušek, kipar
Društvo distrofikov
Zveza za šport invalidov Slovenije
g. Slobodan Banjac
Društvo Sonĉek
g. Goran Dragić
Ga. Tina Maze
Društvo Bod to kar si (Ajet Keuriĉ, Luka..)
in
nastop
Organizacija nastopa
Zakljuĉni ples, nastopi
Zakljuĉni ples - catering
Obiski otrok
Prireditev v Domovinskem kotiĉku
Šahovska simultanka
Dogodek v Domovinskem kotiĉku
Hospitacije študentov
Delavnice in nastop
Irski veĉer in nastop ansambla
prostovoljstvo
Tekme v hokeju na voziĉkih in organizacija prevozov
Predstavitev inv. športa
Treningi košarke na voziĉkih
Tekme v boĉi
Obisk, tekma, humanitarna gesta
Obisk - pogovor
Prostovoljstvo,igrica, nastop
j) Hospitacije in pedagoška praksa za dijake in študente ter delo v splošno druţbeno korist in mentorstvo novim delavcem
Študentiprostovoljci
Študenti- praksa
dijaki – prostovoljci
dijaki - praksa
drugo
namen
druţenje in uĉna pomoĉ kot
študijska praksa
druţenje in uĉna pomoĉ kot praksa
število vkljuĉenih
18
16
18
delo v splošno druţbeno korist
in celoletna prostovoljka
1
1
54
skupaj
k) Sodelovanje otrok na nateĉajih, tekmovanjih v znanju ali vešĉinah...sodelovanje in vkljuĉenost zavoda v izvajanje
projektov na regionalni in drţavni ravni
TEKOMOVANJA, NATEĈAJI,
PRIREDITVE
VKLJUĈENOST
SODELOVANJE
Prvenstvo v namiznem tenisu
med DD
Meddomsko šahovsko prvenstvo
Tekme v hokeju na voziĉkih
Drţavna prvenstva v plavanju
VZGOJITELJ
Igrica Manjkajoĉi košĉek
zg. in uĉit. OPB OŠ
Št.udel.
Nadja Cvirn, Marta Lavriĉ Tomšiĉ
Marta Lavriĉ Tomšiĉ
Polonca Seušek
Irena Lamovec,
športna pedagoginja
4x po
udel.
4
5
5
15
2
nivo
doseţki-mesto
regionalni
priznanje
regionalni
regionalni
drţavni
mednarodni
zlata
srebrna
bronasta
pohvala
~ 63 ~
5. ZAKLJUČEK
Z delom enote kot celote, s kolektivom vzgojiteljev in uĉiteljev podaljšanega bivanja in jutranjega varstva iz enote, sem bila v
šolskem letu 2012/13 zadovoljna. Delovali so profesionalno, sodelovalno in v glavnem usklajeno. Klima na enoti je bila
pozitivna, sprošĉena, kljub teţavnemu urniku s stalnim popoldanskim delom in obvezno 8 – urno prisotnostjo tudi s
pripravami na delo v prostorih zavoda. Tekom leta sta nas zapustila dva sodelavca, ki sta šla na druga delovna mesta in smo
ju uspešno nadomestili. Tako smo imeli na enoti sorazmerno veliko novo zaposleni, kar povzroĉa spremenjeno dinamiko, je
pa tudi prednost v novih idejah, dejavnostih, pogledih.
Reševali smo problem kajenja, tako mladostnikov kot zaposlenih. Pri sprejeti rešitvi se proti koncu leta pokazale teţave in
bo potreben nov razmislek, nov predlog. Sama sem s strokovnimi znanji, izkušnjami in osebnimi lastnostmi, kot so optimizem
in pozitivna naravnanost ter z dobrim sodelovanjem z zaposlenimi in med oz. z vodilnimi delavci, delovala v dobro CIRIUS
Kamnik, prispevala po svojih zmoţnostih, da je in bo zavod tudi v bodoĉe vrhunska ustanova in da enota tudi v bodoĉe
usklajena, delovna, strokovna in da bo v ospredju skrben odnos do otrok in mladostnikov.
Naredili smo korak naprej pri skrbi za pridobivanje znanj in vešĉin za vsakdanje ţivljenje, za skrb zase pri posameznikih in za
njihovo samostojnost ter odgovornost. To pa je glavni cilj in naša odgovornost.
~ 64 ~
SVETOVALNA SLUŢBA
SOCIALNA SLUŢBA
Breda Leskovšek, univ. dipl. socialna delavka
Irena Praznik, univ. dipl. socialna delavka
Delo socialne sluţbe je potekalo po zastavljenem programu in je realizirano, z nekaterimi odstopanji. V mesecu maju pred
zakljuĉkom šolskega leta se je s porodniškega dopusta vrnila svetovalna delavka srednje šole, ki je dokonĉala dela in naloge
zakljuĉevanja usposabljanja oz. izobraţevanja ter priprave na novo šolsko leto. Kot vsako leto, je bil velik poudarek
namenjen predstavitvi centra kot celote razliĉnim ciljnim skupinam (staršem, strokovnim delavcem, študentom,
pripravnikom…), vlogi interdisciplinarnega pristopa, socialnega in svetovalnega dela, oblikovanju in izvajanju
individualiziranega programa, povezovanju z zunanjimi institucijami ter spremljanju nove zakonodaje na šolskem, socialnem
in zdravstvenem podroĉju.
Delo je bilo usmerjeno v:
Sprejem novih uĉencev in dijakov.
Oblikovanje in spremljanje izvajanja individualiziranega programa.
Spremljanje ter delo z uĉenci in dijaki med letom.
Poklicno orientacijo uĉencev in dijakov.
Delo s starši.
Odpuste ter spremljanje uĉencev in dijakov po odpustu.
Delo s sluţbami na terenu.
Delo v mobilni sluţbi.
Delo v projektnih skupinah.
Koordinacija prevozov (dnevnih in vikend) ter priprava podatkov za izraĉun subvencije dijakom oz. povraĉila
uĉencem.
Koordinacija najave obrokov otrok in mladostnikov na dnevni obliki usposabljanja ter izobraţevanja (subvencionirana
prehrana).
Koordinacija organizacije in izvajanja dodatne – tiflopedagoške in surdopedagoške strokovne pomoĉi za vkljuĉene
otroke in mladostnike.
Raziskovalno analitiĉno delo.
Sprejemi novih uĉencev in dijakov so potekali vse leto, intenzivneje v juniju,juliju, avgustu in septembru. Zbirali smo
dokumentacijo, kontaktirali s starši, strokovnimi delavci v centru ter strokovnimi delavci zunanjih institucij, predstavili nove
uĉence in dijake na strokovni skupini, pedagoškemu (uĉiteljem OŠ in SŠ, vzgojiteljem) in zdravstvenemu kadru ter ostalim
delavcem (spremljevalci, negovalke, vozniki).
V osnovni šoli se je v šolskem letu 2012-13 šolalo 59 uĉencev, od tega 49 na dnevni obliki usposabljanja in 10 na celodnevni
obliki usposabljanja. 29 uĉencev se je izobraţevalo v pp OŠ EIS, 19 v pp OŠ NIS in 11 uĉencev v PP VIZ.
V programih srednje šole pa 128 dijakov (120 v programih srednje šole centra, 8 v ŠCRM). 97 dijakov je bilo vkljuĉenih v
kompleksno obliko usposabljanja, od tega 29 v dnevno obliko usposabljanja, 31 dijakov pa je obiskovalo le izobraţevalni
program; med letom so izobraţevanje oz. usposabljanje prekinili 3 dijaki z odloĉbo o usmeritvi (eden na lastno ţeljo, dva pa
sta umrla), 1 dijakinja je iz statusa zunanjega dijaka prešla na dijakinjo, ki je na dnevnem usposabljanju.
Spremljanje in delo z uĉenci in dijaki med letom je potekalo v obliki individualnega in skupinskega dela. Spremljani so bili
preko strokovne skupine, operativnih timov, oddelĉnih in pedagoških konferenc. V individualno obravnavo so vkljuĉeni uĉenci
z druţinsko, uĉno-vzgojno problematiko, uĉenci, ki zakljuĉujejo osnovnošolsko obveznost pred devetim razredom, uĉenci
zakljuĉnih razredov osnovne šole in zakljuĉnih letnikov srednje šole v okviru poklicne - karierne orientacije.
Tekom šolskega leta je bilo v center sprejetih:
v program osnovne šole:
16 uĉencev – novincev, od tega 5 uĉencev v 1. razred EIS, 4 uĉenci v 1. razred NIS, 1 uĉenec v 4. razred NIS, 3
uĉenci v 5. razred EIS, 1 uĉenec v 6. razred EIS, 1 uĉenec v 8. razred EIS in 1 uĉenec v 8. razred EIS.
v program srednje šole:
13 dijakov – od tega 12 novincev (5 na dnevni obliki usposabljanja) in 1 dijakinja, ki je iz statusa zunanje dijakinje
prešla na dijakinjo na dnevnem usposabljanju; vsi so se vpisali na srednješolske programe.
V prvem letniku srednješolskih programov pa je izobraţevanje priĉelo še 7 novih zunanjih dijakov.
~ 65 ~
Pred vkljuĉitvijo so bili z vsemi starši opravljeni svetovalni pogovori, ogledi centra in na ţeljo staršev tudi v veĉini primerov
omogoĉeno prisostvovanje otroka pri pouku. Vsi uĉenci in dijaki so bili obravnavani na strokovni skupini centra, pregledani
pri posameznih strokovnih delavcih in predstavljeni na pedagoških konferencah. Novo sprejeti uĉenci in dijaki so bili
obravnavani na operativnih timih, izdelan je bil individualizirani program (v nadaljevanju IP). IP je bil posredovan in na
operativnem timu predstavljen staršem, ter po potrebi dopolnjen z njihovimi predlogi.
Uĉenci in dijaki so bili vkljuĉeni v individualno in skupinsko obliko svetovalnega dela (poklicna - karierna orientacija, priprava
na izobraţevanje v srednje šolskih, višješolskih in visokošolskih programih, odpust, socialno varstvene pravice…), enako
tudi starši. Veliko pozornosti in dela je bilo usmerjenega v ohranjanje dobrega kontakta med starši in otroci, kakor tudi med
starši in strokovnimi delavci.
Delo s starši je bilo izvajano tudi v okviru skupine za starše, ki je imela 9 sreĉanj, vodila pa sta jo kliniĉni psiholog in socialna
delavka OŠ.
Usposabljanje/ izobraţevanje je zakljuĉilo oz. prekinilo:
 osnovna šola: 9 uĉencev, vsi so zakljuĉili deveti razred osnovne šole ( 2 pp OŠ NIS in 7 pp OŠ EIS). Vsi uĉenci bodo
nadaljevali izobraţevanje v srednješolskih programih (8 v SŠ Cirius Kamnik in 1 uĉenka v srednji ekonomski in
poslovni šoli v Kopru).
 srednja šola: 17 dijakov z odloĉbo o usmeritvi:
6 jih nadaljuje študij (1 v višješolskem programu, 3 v visokošolskih strokovnih programih in 2 v univerzitetnih
programih);
6 dijakov si ureja status invalida po ZDVDTP in ţivljenje v lokalnem okolju primarne druţine (bodisi v okviru
druţine doma bodisi v varstveno delovnem centru ali tudi v bivalni skupnosti)
2 dijaka se bosta prijavila na zavodu za zaposlovanje, se vkljuĉila v program zaposlitvene rehabilitacije ter si
iskala primerno zaposlitev;
1 dijak je usposabljanje prekinil na lastno ţeljo ter se vrnil domov;
2 dijaka sta zaradi napredujoĉega obolenja preminila.
Skupina 6 dijakov zakljuĉnega letnika z odloĉbo o usmeritvi ter 2 zunanja dijaka pa bodo manjkajoĉe obveznosti po
programu, vkljuĉno s poklicno maturo opravljali še v prihodnjem šolskem letu (zimski rok poklicne mature) – urejen
podaljšani status dijaka.
Druge aktivnosti:
Izvajanje predmeta »socialno uĉenje« v okviru specialno-pedagoških dejavnosti v osmem in devetem razredu OŠ.
Realiziranih je bilo 49 pedagoških ur.
Informacijsko – komunikacijska tehnologija (razvijanje podpore pri organizaciji in strokovnem delu zaposlenim).
Sodelovali v skupini za raziskave, ki je ob zakljuĉku šolskega leta ponovno aplicirala vprašalnik »Vprašalnik za starše
o kakovosti dela v CIRIUS Kamnik«.
S študentko 4. letnika Fakultete za socialno delo smo izvedle anketiranje in obdelavo podatkov »Naĉin in kvaliteta
ţivljenja gibalno oviranih mladostnikov po odpustu iz zavoda«. Odposlanih je bilo 250 vprašalnikov osebam, ki so
zadnjih 10 let zakljuĉili usposabljanje v našem centru. Vrnjenih je bilo le 23% vprašalnikov in rezultati nimajo
statistiĉne vrednosti.
Aktivno sodelovanje pri oblikovanju novega programa »Izobraţevalno varstveni program CIRIUS Kamnik oz. po
novem se imenuje »Program dodatnega usposabljanja odraslih«.
Sodelovanje v projektu – poskusu – »Uvajanje in izvajanje inkluzije dijakov kot kompleksnega dvosmernega
procesa«.
Sodelovanje pri oblikovanju novega programa »Izobraţevalno varstveni program CIRIUS Kamnik«.
Vkljuĉevanje v naĉrtovanje in izvajanje prednostnih vsebin dogovorjenih na strokovni skupini centra (vedenjska
problematika, dnevna oblika usposabljanja in obremenitve uĉencev/dijakov, poĉitniško varstvo otrok in mladostnikov,
letovanje, predavanja za starše: Poklicna orientacija in dejavniki odloĉanja, predavanja za vzgojitelje in ĉlane mobilne
sluţbe: Delo s starši)
Sodelovanje v skupinah razvojnega tima centra (RT za izobraţevanje in predavateljsko podroĉje, Razvojni tim za
promocijo in celovito podobo centra).
Sodelovanje v skupini za pravilnike na srednji šoli
Mentorstvo volonterski pripravnici socialnega dela in volonterki prostovoljnega dela.
Mentorstvo trem pripravnicam pred opravljanjem strokovnega izpita ( 3 mesece).
Mentorstvo študentki 4. letnika Fakultete za socialno delo na štirinajstdnevni praksi.
Sprejemi, predstavitve centra in predavanja za strokovne delavce drugih institucij, študente razliĉnih fakultet in dijake
srednjih šol ter jim suvereno predstavljali delo v hiši.
~ 66 ~
-
Opravili vnos vseh potrebnih podatkov v raĉunalniško aplikacijo za »e-IP«, prevzeli zaĉetno izdelavo e-IP-ja za
posameznega otroka oz. mladostnika, vkljuĉno s predstavitvijo IP staršem.
Opravili vnos vseh podatkov v raĉunalniško aplikacijo za pristop k NPZ-ju in vpis v srednjo šolo.
Socialna delavka osnovne šole je bila zadolţena za koordinacijo organiziranih prevozov (dnevnih in vikend) otrok in
mladostnikov med šolskim letom. Nadaljevala je z delom v Mobilni sluţbi in v Komisiji za uveljavljanje pravice do dodatka za
nego ter delnega plaĉila izgubljenega dohodka, koordinirala izvajanje nalog v splošno korist, ki jih po nalogu sodišĉa in v
sodelovanju s centrom za socialno delo Kamnik v centru opravljajo odrasle osebe. V letošnjem šolskem letu so NSK
opravljale 3 osebe.
Udeleţili sva se treh študijskih skupin svetovalnih delavcev zavodov za usposabljanje
Socialna delavka srednje šole se je udeleţila Posveta za svetovalne delavce, ki so ga na Fakulteti za druţbene vede
organizirali Karierni centri Univerze v Ljubljani. Vkljuĉena je bila v izobraţevanje/usposabljanje za svetovalca za prehod
mladih s posebnimi potrebami iz šole na trg dela; prisotna na izobraţevanju »Uĉenje uĉenja«; v mesecu aprilu pa je
uspešno opravila tudi strokovnih izpit za podroĉje vzgoje in izobraţevanja.
PSIHOLOG NA OSNOVNI ŠOLI
Matej Peljhan, kliniĉni psiholog
Delo psihologa v preteklem šolskem letu je v glavnem potekalo v skladu z LDN, kot obiĉajno pa je bilo potrebno veliko
aktivnosti prilagajati aktualnim potrebam, ki jih prej ni bilo moţno predvideti in naĉrtovati.
Glavna podroĉja dela so bila:
1. KLINIĈNO PSIHOLOŠKO DELO Z OTROKI – psihodiagnostika, psihoterapija in preventiva
Obseg neposrednega kliniĉno psihološkega dela z otroci jev primerjavi z lanskim letom ostal v pribliţno enakem obsegu in je
po moji oceni optimalen glede na potrebe in moţnosti.
Preventivno so bili spremljani vsi otroci. V intenzivno (tedensko ali štirinajstdnevno) obravnavo, ki je trajala najmanj nekaj
mesecev, je bilo vkljuĉenih okrog tretjino vseh osnovnošolskih otrok. Poleg teh je bilo ob akutnih problemih, zaradi
psihodiagnostike ali kratkih psihoterapevtskih ukrepov, za krajši ĉas obravnavanih še nekaj primerov. V redno individualno
psihoterapevtsko obravnavo so bili, ker so tako sami ţeleli, vkljuĉeni tudi trije srednješolski mladostniki. Enkrat tedensko sem
na srednji šoli vodil tudi skupinsko fototerapevtsko delavnico.
2. DELO S STARŠI
Delo s starši je obsegalo veĉ oblik in sicer individualni informativni in svetovalni razgovori, timski sestanki s starši, skupinsko
svetovalno delo in edukativno delo. V preteklem letu so bili v redno psihoterapevtsko obravnavo vkljuĉeni 3 starši. Skupina
staršev je bila realizirana po urniku in sicer se je sestala 9 krat. Udeleţevalo se jo je okrog 10 staršev.
3. TIMSKO DELO
Evidenca timskih sestankov ni natanĉna, je pa bilo v letošnjem šolskem letu njihovo število manjše kot lani. Operativni timi, ki
so bili namenjeni oblikovanju IP, so bili s strani psihologa tudi vodeni.
4. IZOBRAŢEVANJE
Predavanje za novosprejete delavce CIRIUS.
Predavanje študentom IV. letnika psihologije.
Razliĉna predavanja in predstavitve ob priloţnostnih obiskih v zavodu.
5. DELO V MOBILNI SLUŢBI
Obseg dela se je zmanjšal in je bil izveden glede na potrebe.
6. DRUGO
Glavne dejavnosti so bile:
Sodelovanje v strokovni skupini zavoda in sodelovanje v raznih delovnih skupinah.
Administracija informacijskega sistema e-IP, individualna pomoĉ in skupinska predavanja delavcem za uĉinkovitejšo
uporabo aplikacije.
Sodelovanje pri razvoju in administracija spletne strani zavoda.
Razvoj dejavnosti fototerapije in tehniĉnih pripomoĉkov za fotografiranje.
Vodenje sponzorskega projekta fototerapevtskih delavnic v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav d.d. v okviru katere
je bilo izvedenih veĉ dogodkov.
~ 67 ~
PSIHOLOG NA SREDNJI ŠOLI
Dr. Dušan Rutar
1. NEPOSREDNO PRAKTIČNO DELO – 1460 UR:
diagnostika (pregledi novosprejetih dijakov in dijakinj, pregledi zaradi intervencij sodelavk in sodelavcev, samonikle
pobude dijakov in dijakinj – 400 ur,
svetovanje, razgovori, psihološka pomoĉ dijakom in dijakinjam – 500 ur,
delo na individualiziranih naĉrtih (izdelava, vodenje teamov, spremljava, evalvacija) – 80 ur,
svetovanje sodelavcem in sodelavkam – 250 ur,
sodelovanje na teamskih sestankih, konferencah, pedagoških sestankih – 80 ur,
sodelovanje pri usmerjanju v študij, poklicno svetovanje in usmerjanje – 50 ur,
mentorstvo – 50 ur,
supervizija in osebni management – 50 ur.
2. DELO NA PROJEKTIH – 317 UR:
delo na eksperimentalnem projektu v okviru ESS z delovnim naslovom Socialno podjetništvo – 165 ur,
izvedba seminarjev za asistente – 32 pedagoških ur,
osebni management asistentov – 40 ped. ur,
sodelovanje pri izobraţevalnih projektih na srednji šoli (odprta šola, obvezne izbirne vsebine itd.) – 80 ped. ur.
3. PREDAVANJA – 70 PED. UR:
predavanja v okviru skupine PRP – 35 ped. ur,
druga predavanja za sodelavce – 35 ped. Ur.
4. ZNANSTVENO IN RAZISKOVALNO DELO TER PERMANENTNO SAMOIZOBRAŢEVANJE – 265 UR:
pisanje znanstvenih in strokovnih ĉlankov – 95 ur,
sodelovanje na kongresih, seminarjih, okroglih mizah, simpozijih doma in v tujini – 100 ur,
strokovno koordiniranje dela skupine PRP – 70 ur.
Vsebinsko je bil poudarek mojega dela na razvijanju neodvisnega ţivljenja (praksa) in teoriji hendikepa.
~ 68 ~
KNJIŢNICA
Matej Perko, univ, dipl. bibliotekarka
Glede na naĉrtovana dela letnega delovnega naĉrta za to šolsko leto, sem na podroĉju internega strokovnega
bibliotekarskega dela – obdelave gradiva – izvajala naslednja opravila: inventarizacija, katalogizacija in klasifikacija
gradiva, nabava in obdelava novih knjig in neknjiţnega gradiva, oprema fonda, pospravljanje vrnjenih knjig, urejanje
ĉitalnice, vodenje kartoteke bralcev in izposoje, vodenje kartoteke periodike ter vodenje statistik, nabava knjiţniĉnega
gradiva, vodenje evidence nabave ter usklajevanje raĉunov z raĉunovodstvom Ciriusa in zaloţb; pregledovanje in
razporejanje pošte (periodike, elektronska pošta).
Na podroĉju pedagoškega dela sem v ĉasu izposoje svetovala in posredovala informacije, seznanjala bralce z novitetami
ter vodila izposojo knjig, periodike in ostalega neknjiţnega gradiva.
V knjiţnici je potekal bibliopedagoški pouk – izvajanje knjiţniĉno informacijskih znanj za uĉence OŠ in dijake SŠ, PRP ter za
vzgojne skupine. Skupaj je v šolskem letu 2012/13 obiskalo knjiţnico – 101 razrednih (OŠ in SŠ) in vzgojnih skupin
(DOM). Za uĉence 1. triade OŠ sem organizirala INTERESNO dejavnost -PRAVLJIČNI KROŢEK (31 pedagoških ur), za
dijake SŠ sem izvajala KNJIŢNIČARSKI KROŢEK (16 pedagoških ur), na novo sem uvedla int. dejavnost
BIBLIOTERAPEVTSKA ura s PSOM v čitalnici (29 pedagoških ur). V razredu sem nadomešĉala uĉitelje - SUPLENCE:
21 ur in sodelovala kot NADZORNI uĉitelj v razredu pri NPZ. Individualno biliopedagoško delo v ČITALNICI (pomoĉ pri
uĉenju, izdelavi seminarsih nalog, iskanju informacij v priroĉnikih, slovarjih, na Cobissu, svetovanje…) sem opravila z 48
posameznimi uĉenci in dijaki. Sodelovala (vaje z učenci, dijaki, izdelava programov, nastopi) sem pri izvedbi več
prireditev (kulturni, glasbeni program) ter organizirala zaključno proslavo (vključno z gledališko predstavo).
KRONOLOŠKI PREGLED:
28.,29.8. 2012
aktivna udeleţba s predavanjem na drţavnem sreĉanju šol, vkljuĉenih v evropski projekt Opolnomoĉenje
bralne pismenosti- Rogla – Zreško Pohorje
3. 9. 2012
sprejem novih uĉencev in dijakov
25. 9. 2012
otvoritev Male Olimpiade SŠ Cirius
5.11. 2012
postavitev tematske razstave: PRAVLJICA VĈERAJ IN DANES v knjiţnici
2.10. 2012
1. delovno sreĉanje šolskega projektnega tima (ŠPT) in skrbnice z Zavoda za šolstvo
24.10. 2012
2. delovno sreĉanje ŠPT
6.11. 2012
3. Delovno sreĉanje ŠPT
16.11. 2012
sodelovala na proslavi DAN ZAVODA (nastop)
21.11. 2012
1. hospitacija v razredu uĉiteljice OŠ K. Krstovski – za projekt bralna pismenost (BP)
30.11. 2012
obiskala »SLOVENSKI KNJIŢNI SEJEM« – v Cankarjevem domu
12.12. 2012
2. hospitacija v razredu uĉiteljice OŠ K: Krtstovski
21.12. 2012
sodelovanje na novoletni proslavi – glasbena skupina Dost' dobr' gang (DDG)
7. 2. 2013
sodelovanje na podelitvi Prešernovih nagrad SŠ Cirius – ob slov. kulturnem prazniku
15., 16.2.13
udeleţba na informativnih dnevih SŠ: informativno predavanje in predstavitev ŠK skupinam staršev
bodoĉih dijakov
5. 3. 2013
1. izobraţevanje šolskega projektnega tima (Brigita Rupar – Zavod za šolstvo))
18.3. 2013
obisk delegacije iz EU (Francija)
19.3. 2013
obnovitveni teĉaj prve pomoĉi
20.3. 2013
obisk študentov Pedagoške fakultete
22.3. 2013
hospitacija v razredu profesorice SŠ Nataše Trojer
26.3. 2013
2. izobraţevanje ŠPT
6. 4. 2013
3. izobraţevanje ŠPT
20. 4. 2013
sodelovala z glasbeno skupino DDG na dobrodelni prireditvi za uĉence s PP v Šmarci
9. 5. 2013
sodelovala kot nadzorni uĉitelj pri pisanju NPZ na OŠ – uĉencu Arminu Ĉatiću
14. 5. 2013
sodelovala z glasb. skupino DDG na sreĉanju s smuĉarko Tino Maze in trenerjem Andreo Massijem
24. 5. 2013
sodelovala z glasb. skupino DDG na prireditvi Doma – Ob ognju kulture
4. 6. 2013
4. izobraţevanje ŠPT
24. 6. 2013
priprava in izvedba ZAKLJUĈNE PROSLAVE Ciriusa , tudi scenarij in uprizoritev otroške GLEDALIŠKE
PREDSTAVE Pika Nogaviĉka,
PODELITEV nagrad NAJ BRALEC in igranje z otroškim pevskim zborom in orkestrom ter v glasbeni
skupini DDG
28. 6. 2013
sodelovala z glasbeno skupino DDG in uĉenci OŠ v kulturnem programu ob obisku njene kraljeve
visokosti – grofice Sofie
~ 69 ~
MESEC APRIL – MESEC KNJIGE: organiziranih več KULTURNIH prireditev:
2. 4. 2013
otvoritev tematske razstave: Hans Christian Andersen – Svetovni dan knjig za OTROKE IN MLADINO
4. 4. 2013
zgodovinski kviz R. Maister in njegov ĉas – v Domovinskem kotiĉku pred vhodom v knjiţnico
8. 4. 2013
organizirala PRAVLJIĈNI GLASBENI VEĈER v ĉitalnici
9. 4. 2013
predstavitev NOVITET 2012/13
18. 4. 2013
organizirala RAZSTAVO knjig: razprodajo starih knjig za simboliĉno ceno, moţnost menjave rabljenih
knjig in dar – »podarimo knjigo ali medij drug drugemu / šolski knjiţnici«
DODATNO DELO:
Nadomešĉanje uĉiteljev (bolniške idr. odsotnosti) - pri pouku, prisotnost pri NPZ.
Priprava gradiva za LETOVANJA uĉencev in dijakov.
Priprava gradiva za MOBILNO SLUŢBO.
DELO za evropski projekt (kot ĉlanica projektne skupine) SPODBUJANJE BRALNE PISMENOSTI
ZBIRANJE ĉlankov in publikacij za KRONIKO Ciriusa.
POVERJENIŠTVO za mladinski periodiĉni tisk in tujo strokovno periodiko.
PREDSEDNICA ŠOLSKEGA SKLADA Cirius (do izteka mandata februar 2013)
SKRBNICA UĈBENIŠKEGA SKLADA SŠ Cirius.
Ĉlanica VOLILNE KOMISIJE (volitve 2012/13 - Svet zavoda)
Mentorica pri delu v knjiţnici (1x tedensko) bodoĉi študentki Antje Knafliĉ iz Nemĉije (opravljanje »socialnega leta« v Ciriusu)
Informativna dneva SŠ
Scenarij, uprizoritev otroške gledališke predstave PIKA NOGAVIĈKA
SODELOVANJE v glasbeni skupini DOST' DOBR' GANG in na prireditvah – Dan Ciriusa, novoletna predstava, druţenje Ob
ognju kulture, Tina Maze, dobrodelna prireditev
Šmarca, obisk grofice Sofie)
ZAKLJUĈNA PROSLAVA CIRIUS Kamnik – organizacija, scenarij, izvedba
V šolskem letu 2012/13 sem se udeleţila naslednjih IZOBRAŢEVANJ:
A/ INTERNA:
S. Peĉjak: Bralne uĉne strategije
- B. Rupar : Bralna pismenost – delavnice 1 – 4
- M. Peljhan: Fototerapija
- M. Juhant: Odgovornosti, obveznosti uĉencev
- Društvo študentov medicine:
Obnovitveni teĉaj prve pomoĉi
B/ STROKOVNA KNJIŢNIČARSKA - srečanja ali izobraţevanja:
- AKTIVNA udeleţba 28. in 29.8.2012 na Rogli – Zreško Pohorje s samostojnim prispevkom: Bibliopedagoško delo
šolske knjiţniĉarke z mladimi uporabniki s posebnimi potrebami
~ 70 ~
INKLUZIVNI TIM MOBILNE SLUŢBE
Koordinatorica ravnateljica osnovne šole Isabelle Morel Bera, prof. ped.
V mobilni sluţbi je deloval interdisciplinaren, strokovno usposobljen tim, ki ima dolgoletne in raznovrstne izkušnje pri
izobraţevanju ter usposabljanju gibalno oviranih otrok in mladostnikov.
Tim mobilne sluţbe je deloval kot razširjen in kot oţji tim, samo v sestavi specialnih in rehabilitacijskih pedagogov in
koordinatorice. Razširjen tim se je sestajal 2 x meseĉno ob ĉetrtkih ob 13.20. Oţji tim se je sestajal vsak ĉetrtek ob 13.30 uri.
Pregledi otrok in mladostnikov so potekali ob torkih od 11.30 do 14.30. Pregledi otrok in mladostnikov, ki smo jim nudili
dodatno strokovno pomoĉ pa ob ĉetrtkih od 11.30 do 14.00.
Delo vseh ĉlanov tima je potekalo v Centru in na terenu, v vrtcih in šolah. Poleg izvajanja DSP je delo vkljuĉevalo tudi drugo
strokovno pomoĉ oz. svetovanje uĉiteljem, vzgojiteljem, staršem, ravnateljem in spremljevalcem. V letošnjem šolskem letu je
spriĉo slabših socialnih razmer nekaterih druţin upadlo število pregledanih otrok v našem Centru, nekatere smo kljub
prizadevanju vrtcev in šol ter našega Centra in dogovorov s starši ţal neuspešno veĉkrat vabili na pregled.
Vabljeni otroci in mladostniki na pregled in svetovanje so bili obravnavani pri posameznih strokovnjakih odvisno od potreb.
Po zakljuĉenih pregledih so bila podana pisna poroĉila, ki so jih pripravili posamezni ĉlani. Na podlagi teh so bila izdana
skupna poroĉila, ki smo jih poslali vrtcem, šoli in staršem. Po potrebi je sledil teren oz. obisk šole ali vrtca. Timskega
sestanka na šoli so se poleg posameznih ĉlanov tima naše MS udeleţili še svetovalni delavec, razrednik, ravnatelj,
spremljevalec matiĉne šole ali vrtca in starši. Na sestanku so bile predstavljene ugotovitve pregledov in sprejeti dogovori
glede nadaljnjega sodelovanja. Sledil je ogled in ureditev delovnega mesta. V letošnjem letu smo vrtcem in šolam zaĉeli
zaraĉunavati potne stroške in samo svetovanje naših delavcev. V kolikor smo na posameznem VIZ izvajali DSP smo
zaraĉunali le potne stroške. Morda je tudi spriĉo le tega bilo izvedenih manjše število timskih sestankov na terenu.
Izvajali smo dodatno strokovno pomoĉ na 45. vzgojno-izobraţevalnih zavodih (20 VVZ, 32 OŠ in 3 SŠ) po celi Sloveniji.
Skupno število obravnavanih otrok in mladostnikov je bilo 86. Planirano število ur izvajanja DSP je bilo 5779, realizirano pa
5621 (97,3%). Terapevti (DT, FT in LOG) so realizirali 478 ur.
Slika: Pokritost obravnav v šol. letu 2012/2013
Preglednica Dodatne strokovne pomoĉi
Izvajalec
Število otrok v obravnavi
Število
VVZ
Število
OŠ
Število
SŠ
Skupaj
ustanov
Skupna
realizacija
Sanja Brumen
14
4
9
1
14
841/841
(100%)
Suzana Krajnc Joldić
7
/
1
1
2
431/454
(105,4%)
Mateja Gortnar
8
1
1
/
2
727/736 (101,
2%)
~ 71 ~
Maja Šulin
6
3
2
/
5
369/423
(87,2%)
Kristina Hribar
11
2
3
1
6
658/623 (95%)
Ajda Eiselt
10
1
4
/
5
793/754 (95%)
Gordan Pupavac
7
/
2
/
2
487/510 (95%)
Meta Štravs
13
7
6
/
4
753/774
(97,3%)
Tamara Novak
6
1
1
/
2
443/447
(99,1%)
Nataša Petrović
4
1
3
/
3
161/175 (92%)
SKUPAJ
86
20
32
3
45
5621/5779
(97,3%)
Skupno smo redno tedensko obravnavali 86 otrok in mladostnikov, planiranih ur DSP je bilo 5779, realiziranih 5621, kar
predstavlja 97,3%.
Preglednica storitev enote medicinske rehabilitacije
ŠTEVILO UR
ŠTEVILO SREČANJ
Terapevtka
DT
Št.
obravnavani
h O/M
Št.
pregledo
v
Št.
terenov
št.
ur
Št. rednih redne
Posvetovanja,
obravnav obravnave tel.
razg.,
O/M
O/M
poročila/ur
Martina
Lenĉek
77,4
15
4
9
2
17
9
Staša Rener
65
6
3
1
2
54
1
FT
LOG
URE
Barbara
Peterlin
81,7
11
5
5
2
41
2
Cirila Burja
58,25
4
0
0
4
54
7
Marta
Klobĉar
33,25
2
0
0
2
43
2
Veronika
Slapar
110
6
1
6
6
104
6
Darja Koţelj
34
2
0
0
2
44
2
Marjana
Ogrinc
30
2
0
0
2
29
2
Alenka Zupet
24
1
0
0
1
31
0
Martina
Boţiĉ
9,92
1
1
0
1
11
2
~ 72 ~
Marina
Kosmatin
SKUPAJ
142,4
347,2
61,5
13
9
0
3
50
12
95,42
63
23
21
27
478
45
S strani terapevtov je preko MS bilo spremljanih 63 otrok oz. mladostnikov. Realiziranih je bilo 23 pregledov in 21 obiskov na
šoli. 27 otrokom oz. mladostnikom so bile v zavodu nudene redne terapevtske obravnave, kar predstavlja 478 ur.
OPIS DEL IN NALOG STROKOVNIH DELAVCEV:
Defektologi so se seznanili z dokumentacijo posameznega otroka in izdelovali program izvajanja dodatne strokovne pomoĉi.
Sodelovali so pri pripravi in evalvaciji individualiziranega programa, izvajali dodatno strokovno pomoĉ otrokom oz.
mladostnikom po individualiziranem programu in v skladu s pravili defektološke stroke.
Neposredno delo z otroci je zajemalo pomoĉ pri premagovanju ovir, primanjkljajev oziroma motenj, prepoznavali so in
razvijali otrokova moĉna podroĉja, izbirali so posebne metode dela in pomoĉi pri obvladovanju šolske snovi. V neposrednem
delu se je otrokom oz. mladostnikom nudila pomoĉ pri krepitvi samozaupanja, samopodobe ter se jim je pomagalo pri bolj
kakovostni vkljuĉitvi v razredno skupnost. Defektologi so sproti evalvirali svoje delo in napredek otrok oz. mladostnikov.
Pripravljali so didaktiĉne pripomoĉke za delo. Redno so sodelovali s strokovnimi delavci VIZ, spremljevalci in starši
obravnavanih otrok oz. mladostnikov ter so izvajali dodatna izobraţevanja in hospitacije.
Ob zakljuĉku leta so defektologi podali pisno zakljuĉno poroĉilo – evalvacijo za vsakega otoka oz. mladostnika posebej. En
izvod je prejela matiĉna šola oz. vrtec, drugi pa se nahaja v personalni mapi otrok v našem arhivu.
Ĉlanice tima strokovno sodelujejo z Društvom specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije: Suzana Krajnc Joldić je
glavna tajnica Društva, Breda Leskovšek je predsednica komisije za podelitev plaket Antona Skale in Isabelle Morel Bera
predsednica FIBO sekcije. Vse tri sodelujejo v glavnem odboru DSRP Slovenije.
Znotraj tima je uspešno deloval aktiv mobilnih defektologov pod vodstvom Ajde Eiselt.
Logopedinja Marina Kosmatin je sodelovala je pri timskih pregledih v Centru. Izvajala je svetovanje pri uporabi nadomestne
komunikacije za strokovne delavce in starše. Redne obravnave sta izvajali še Alenka Zupet in Martina Boţiĉ.
Delovne terapevtke in fizioterapevtke so se vkljuĉevale glede na svoja specialna podroĉja. Svetovanje in testiranje delovne
terapevtke je veĉinoma potekalo timsko, najpogosteje v sodelovanju s fizioterapevtko in defektologinjo.
Delo je bilo usmerjeno na naslednja podroĉja:
 testiranje primerne opreme in svetovanje z ureditvijo delovnega mesta v šoli in doma,
 testiranje pripomoĉkov za delo in svetovanje pri uporabi najprimernejših pripomoĉkov,
 testiranje primerne raĉunalniške opreme,
 svetovanje pri ureditvi sanitarij v šoli in doma,
 svetovanje pri odpravljanje arhitektonskih ovir v šoli in doma,
 svetovanje staršem, spremljevalcem in uĉiteljem v zvezi s pristopom do gibalno oviranega otroka ali mladostnika –
individualni napotki,
 redne individualne obravnave otrok iz bliţnje okolice.
Redne obravnave otrok, preglede in svetovanja ter testiranja na terenu sta izvajali Staša Rener in Martina Lenĉek.
Redne fizioterapevtske obravnave so izvajale Cirila Burja, Veronika Slapar, Darja Koţelj, Marta Klobĉar, Marjana Ogrinc.
Ponudili smo nevrofizioterapijo in terapijo v bazenu.
Preglede, svetovanja in testiranja v Centru in na terenu so izvajale Barbara Peterlin in Veronika Slapar.
Delo fizioterapevta v mobilni sluţbi je bilo usmerjeno na naslednja podroĉja:
 pregled in ocena motoriĉnih spretnosti otroka oz. mladostnika,
 pregled in svetovanje glede izvajanja respiratorne fizioterapije,
 svetovanje pri ortopedskih pripomoĉkih,
 svetovanje o pripomoĉkih za stojo in hojo,
 izvajanje nevrofizioterapije in drugih oblik terapije,
 uĉenje plavanja in terapija v vodi.
Medicinska sestra Irena Keršiĉ se je vkljuĉila pri pregledu in svetovanju pri otroku z mielo meningokelo.
~ 73 ~
Podroĉje dela psihologa Mateja Peljhana v timu mobilne sluţbe je bilo svetovanje in izobraţevanje. Skupaj s svetovalno
delavko je vodil skupino za starše, v katero so se vkljuĉili tudi starši otrok, ki se izobraţujejo v integraciji.
Pri svetovanju v Ciriusu in po telefonu je socialna delavka Breda Leskovšek nudila strokovno pomoĉ in nasvete pri urejanju
pravic, ki pripadajo otrokom in druţinam. Sodelovala je pri individualnem poklicnem usmerjanju otrok ter pri delu s starši.
Ravnateljica OŠ Isabelle Morel Bera je poleg rednih nalog (vodenje tima, stiki s šolami in svetovanje strokovnim delavcem,
zlasti ravnateljem, povzemanje in sestavljanje strokovnih poroĉil za šole in starše, delo na terenu – timi na šolah,
izobraţevanje kadrov) v razgovorih s starši in uĉenci sodelovala pri vseh timskih pregledih, ki smo jih izpeljali v Ciriusu.
Tim se je redno sestajal na tedenskih sestankih. Zelo pomembno je bilo timsko sodelovanje med samimi ĉlani, ki so s svojimi
strokovnimi nasveti na sestankih pripomogli k kvalitetnejšemu in bolj strukturiranemu delu v veĉinskih šolah in vrtcih.
Ĉlani tima aktivno sodelujejo pri izobraţevanju uĉiteljev, strokovnih delavcev in spremljevalcev. V tem šolskem letu smo
izmed razpisanih seminarjev objavjenih v Katalogu stalnega strokovnega spopolnjevanja izpeljali dva od njih in sicer:
"Gibalno oviran otrok in mladostnik v rednem VIZ programu" in "Prilagojena športna vzgoja za gibalno ovirane uĉence in
dijake".
Obisk specializirane ustanove Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – URI Soĉa nismo uspeli
izpeljati in ga prenesemo v naslednje šolsko leto.
V okviri OŠ je bila organizirana strokovna ekskurzija v Centar za avtizem v Reki, kamor so bili povabljeni vsi ĉlani mobilne
sluţbe.
Defektologinji Suzana Krajnc Joldić in Nataša Petrović sta v letu 2013 prejeli priznanje FIBO sekcije za delovanje na
podroĉju defektološke prakse in prispevek k razvoju stroke.
Ĉlani tima smo pripravljali "Priroĉnik za delo z gibalno oviranimi otroki v veĉinskih OŠ" pod okriljem Zavoda RS za šolstvo.
Gradivo je v zakljuĉni fazi in ga bomo dokonĉali v tem koledarskem letu.
Delo inkluzivnega tima ocenjujem kot izredno kvalitetno, saj smo s timskim delom in konstruktivnimi predlogi pripomogli h
kvalitetnejši integraciji gibalno oviranih otrok in mladostnikov.
Na razširjenem timu mobilne sluţbe dne, 13. septembra 2013, smo poroĉilo obravnavali in ga tudi potrdili.
~ 74 ~
ZDRAVSTVENA SLUŢBA
Koordinatorica Marija Petkovšek, dipl. med. s.
AMBULANTA
Marija Petkovšek, dipl.m.s. koordinatorica zdravstvene enote
Irena Keršiĉ, dipl. m. s., ambulantna medicinska sestra
1. ORGANIZACIJA DELA
Zaposleni v ambulanti: pogodbeno mag. Dianne Jones, spec. pediater in prim.dr. Majda Kregelj Zbaĉnik, spec. pediater,
diplomirana medicinska sestra Irena Keršiĉ in Irena Resnik, zdravstveni tehnik. V nujnih primerih smo klicali urgentno ekipo
iz ZD Kamnik. Za polovico delovnega ĉasa je zaposlena tajnica v zdravstvu Marja Nosan. Administrativne dejavnosti je
opravljala za vse zdravstvene podenote (ambulanta, medicinska rehabilitacija, zdravstvena nega) ter specialistiĉne
ambulante. Komunikacija in informiranje med ambulanto, terapijami in zdravstveno nego je v veĉini primerov potekalo
primerno. Redni tedenski sestanki med koordinatorko zdravstvene enote in vodjo enote medicinske rehabilitacije so potekali
v naĉrtovanem obsegu, v glavnem ob torkih od 8.30 do 9.00 ure. V kolikor tega ni bilo moţno izvesti zaradi drugih
obveznosti, smo probleme rešili izven tega termina. Sestanki s kliniĉnim psihologom so potekali po potrebi.
2. VSEBINE DELA
V šolskem letu 2012/2013 smo izvajali predvidene osnovne programe preventivnih, kurativnih in rehabilitacijskih dejavnosti v
sklopu Podroĉnega dogovora z ZZZS in Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja v pribliţno enakem obsegu kot v
prejšnjih letih s tem, da smo prioritetno obravnavali otroke z resnim akutnim poslabšanjem stanja.
Organizacija in naĉin pristopa k obravnavi otrok v CIRIUS nas zavezujeta k izvajanju vseh obveznih programov v sklopu
Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ), zavodsko prioriteto individualiziranega programa usposabljanja (IP) in
multidisciplinarnega pristopa do otrok in mladostnikov, ki jih ZZZS ne šteje v toĉkovnem sistemu. Nenujni kurativni in
sistematski pregledi otrok veĉkrat niso bili opravljeni v naĉrtovanem terminu zaradi podaljšanih in nenapovedanih sestankov.
Do konca šolskega leta so bili opravljeni vsi obvezni sistematski pregledi otrok in mladostnikov.
Obseg zdravstvenih storitev šolsko leto 2012/2013:
Dejavnost
Šolska ambulanta –
kurativna
Šolska ambulanta –
preventiva
Šolska amb.
Št.točk,storitve
15.105,80
Št. pacientov
181
Št. obravnav
3410
26067stor.
157
1498
Komentar
Šolska ambulanta +
Nega ll
644 - skupaj INT in DV
4.725,30
172
1781
327 013
Pediatriĉna ambulanta
2
2
– sekundarna raven
Nevrološka ambulanta
11
11
– sekundarna raven
Program obveznega cepljenja je bil realiziran in razširjen z neobveznim cepljenjem
2011/2012:
33 otrok, 35 obravnav.
2.2. Individualiziran program za celotno usposabljanje ter timsko delo
Ambulantna medicinska sestra in zdravnica sta sodelovali pri oblikovanju, izvajanju in evalvaciji IP v moţnem obsegu glede
na zdravstveno stanje otrok. Priprava dokumentacij za IP (medicinske diagnoze, fiziĉni status, oblikovanje individualiziranega
zdravniškega programa za vsakega novo sprejetega otroka oz. mladostnika). Zdravnica je sodelovala na nekaj timih, kjer je
bil njen strokovni prispevek nujen in nenadomestljiv; za ostale timske sestanke je posredovala informacije zdravstvenemu
ĉlanu oţjega tima.
2.3. Delo s starši
Delo s starši poteka individualno, v sklopu operativnih timov in individualnega programa ter preko sveta staršev.
Sodelovanje med starši osnovnošolcev, starši novincev na SŠ in s starši najbolj bolnih otrok je bilo dobro. Uspeli smo
spodbuditi veliko staršev k aktivnejši vlogi pri naroĉanju in spremljanju njihovega otroka na specialistiĉne preglede in
zobozdravstvene, ortodonske ter druge obravnave izven zavoda. Starše smo obvešĉali o pomembnih spremembah v
zdravstveni zakonodaji, zlasti v zvezi s pravicami do tehniĉnih pripomoĉkov in jim pojasnjevali nejasnosti v zvezi z njihovimi
pravicami, ki se veţejo na otroka. Koordinatorica zdravstvene enote je redno sodelovala na Svetu staršev.
~ 75 ~
2.4. Računalniška obdelava dokumentacije
Obĉasne teţave s programom ISOZ-21 ali mreţo smo sproti reševali s podjetjem Infonet Kranj ter raĉunalniĉarjem v centru.
Med letom je bil raĉunalniški program spremenjen oz. dopolnjen glede na zahteve ZZZS ter nadgrajen z modulom za
cepljenje šolskih otrok in mladine. S 1. 1. 2013 je ZZZS zaĉela uvajati v sklopu projekta »Izdatki za zdravstvene storitve«
enoten nov naĉin izmenjave podatkov o zdravstvenih storitvah v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Uvedba
navedenega sistema zahteva prilagoditev programske opreme, sodelujemo s SRC Infonet Kranj, prilagoditve pa potekajo še
vedno in še niso dokonĉne.
2.5. Sodelovanje v inkluzivnem timu mobilne sluţbe
Nismo se udeleţevali tedenskih timskih sestankov mobilne sluţbe zaradi soĉasnega dela v ambulanti, bili pa smo seznanjeni
z aktivnostmi dela mobilne sluţbe. Ga. Keršiĉ je imela v obravnavi 4 otroke zaradi urejanja inkontinence. Dvakrat je bila na
terenu. Skupaj je opravila 40 ur za mobilno sluţbo.
2.6. Program asistirane ventilacije (AV)
Pet otrok in mladostnikov je bilo vkljuĉenih v program v tem šolskem letu. Izvajamo stalno ventilacijo preko traheostome pri
1 otroku, ki veĉkrat dnevno potrebuje aspiracijo in pri enem predihavanje z ambujem. Ostali so ventilirani preko nosne maske
preko noĉi in po potrebi med poĉitkom preko dneva. Redno smo kontrolirali saturacijo O 2 in CO2 in po potrebi spremenili
parametre ventilacije. Ob omenjeni terapiji ter dobri zdravstveni oskrbi in respiratorni fizioterapiji je bilo zdravstveno stanje
ventiliranih otrok stabilno.
Letos smo sodelovali z dr. Krivcem s Pediatriĉne klinike. Podjetje Pulmodata iz Mengša našemu Centru in uporabnikom
ventilatorja še vedno zagotavlja visok standard servisiranja.
2.7. Novi prostori zdravstva
V prostorih za ambulanto in zdravstveno nego ter tajništvo imamo dobre pogoje za delo in sodobno medicinsko opremo,
zlasti za oskrbo dihalne poti in urgentne medicine. Še vedno niso dozidana vrata iz hodnika v respiratorno sobo, kar bi
otrokom omogoĉilo direkten dostop do sobe, brez prehoda iz ambulante, zato prostor še vedno ne zasluţi svojemu namenu.
Prav tako še ni dokonĉana soba za umiritev agresivnih otrok.
2.8. Raziskovalno delo in projekti
Na osnovi analize zdravstvenega stanja otrok smo naĉrtovali ciljne programe za to šolsko leto na naslednjih podroĉjih:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Zmanjšati pogostost in trajanje respiratornih infektov pri O/M ki so respiratorno ogroţeni (Nosilec: D. Jones).
Realiziran z redno in po potrebi intenzivno respiratorno fizioterapijo in uporabo insuflator/eksuflatorjem.
O/M z inkontinenco urina samostojno in pravilno izvajajo predpisane ukrepe za zmanjšanje inkontinence (Nosilec: I.
Keršiĉ) Program ni bil realiziran v celoti zaradi ĉasovno in vsebinsko preobseţnega programa v ambulanti.
Zmanjšati število ran zaradi pritiska (Nosilec: M. Petkovšek). Z uspešnim preventivnim delom in vkljuĉevanjem
zdravljenja z aparatom Biotop smo preteţno realizirali omenjeni program.
Zmanjšati število O/M s prenizko telesno teţo (< 3. percentil za starost in višino) (Nosilec: D. Jones). Skupaj z
gastroenterologi na Pediatriĉni kliniki smo uspešno poveĉali kaloriĉnost prehrane z uporabo visokokaloriĉnih
prehrambenih dodatkov pri nekaj otrocih z ŢMO in teţko obliko CP. Bolj obseţno predpisovanje napitkov iz
materialnih stroškov CIRIUSa ni bilo moţno zaradi finanĉne stiske (n.pr. 1 kos Ensure stane pribliţno 2,00€).
Posamezni otrok potrebuje 1-3 kose na dan.
Zmanjšati število O/M s prekomerno telesno teţo (> 97. percentil za starost in višino) (Nosilec: D. Jones). En
mladostnik je uspel bistveno shujšati z dieto in s tem zmanjšal dejavnike tveganja za srĉne bolezni.
Zmanjšati poškodbe O/M zaradi: 1) padca z voziĉka ali kolesa, 2) poškodbe druge osebe, 3) poškodbe pri športnih
dejavnostih (Nosilec: D. Jones).
Realiziran samo v majhnem obsegu pri prilagoditvi pripomoĉkov (Enota medicinske rehabilitacije).
Projekti so bili bistveno skrĉeni in omejeni samo na majhno število otrok in mladostnikov zaradi ţe omenjenih obseţnih nalog
s strani SOUS in ZZZS, ter odsotnosti zavodskega zdravnika.
3. SODELOVANJE Z ZUNANJIMI INŠTITUTI IN SPECIALISTI
Sodelovanje z zunanjimi inštituti in specialisti je potekalo v glavnem po planiranem obsegu.
Ortopedska ambulanta v CIRIUSu:
Ortopedinja dr. Schara 2x meseĉno izvaja ortopedske preglede v CIRIUS. Opravila je preglede v obsegu 58 obravnav.
Obravnavala je 46 O/M. Vodja enote medicinske rehabilitacije Monika Zadnikar oz. njena namestnica je sodelovala pri
pripravi O/M in obravnavah (23 ur letno). Ambulantna MS (6 ur letno) in administrator (10 ur letno) sta sodelovali
administrativno.
Fiziatriĉna ambulanta v CIRIUSu
~ 76 ~
Fiziatrinja dr. Damjanova je pogodbeno izvajala ambulanto 1x meseĉno po 4-5 ur, skupaj 33 ur letno. Obravnavala je 36
O/M, 58 obravnav. Sodeluje fizioterapevtka Veronika Slapar (64 ur letno). Pri pregledih so bili vkljuĉeni tudi otrokovi
terapevti, ortotik, po potrebi dr. Jones in veĉina staršev pregledanih otrok. Ambulantna MS je sodelovala administrativno (18
ur letno).
Psihiatriĉna ambulanta v CIRIUSu
Dr. Ţiva Fortiĉ Smole je 1x na 1-2 meseca izvajala psihiatriĉno ambulanto po 3-4 ure. Obravnavala je 5 O/M, skupaj 13
obravnav. Razen obravnav otrok in njihovih staršev je imela konzultacije, zlasti s kliniĉnim psihologom, vzgojitelji in z dr.
Jones. Ambulantna MS (3 ure letno) je sodelovala administrativno.
Aktivno smo sodelovali pri zobozdravstveni oskrbi otrok in mladostnikov z zobozdravnico dr. Rebeko Trškan in ortodontinjo
dr. Tanjo Lah iz Zdravstvenega doma Kamnik.Kot do sedaj smo sodelovali s specialisti, zlasti z nevropediatri, pulmologi in
kardiologi s Pediatriĉne klinike ter prof. dr. Zupanom z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soĉa, Kliniĉnim centrom in
invalidskimi društvi.
Dr. Jones je ĉlanica Komisije za usmerjanje za gibalno ovirane otroke s sedeţem v CIRIUS in predsednica Komisije za
dajanje mnenj v postopkih za uveljavljanje pravice do dodatka za nego in delnega plaĉila za izgubljeni dohodek s sedeţem v
CIRIUS. Komisiji sta se sestajali 1x meseĉno.
Dr. Jones je kot ĉlanica sodelovala na pribliţno dvomeseĉnih sestankih Razširjenega strokovnega kolegija za otroke s
posebnimi potrebami pri Strokovnem kolegiju na Pediatriĉni kliniki.
Sr. Keršiĉ je ĉlanica UO DMSBZT Ljubljana, ĉlanica uredniškega odbora informativnega glasila medicinskih sester UTRIP,
ĉlanica Centra za poklicno izobraţevanje za pripravo standardov poklicnega izobraţevanja za podroĉje zdravstvene nege in
spremljevalcev, ĉlanica skupine pri Zbornici – Zvezi za pripravo dopolnil in predlogov zakonov, ĉlanica ĉastnega razsodišĉa
II. stopnje pri Zbornici – Zvezi, Predsednica delovne skupine za zgodovino pri Zbornici - Zvezi.
ZDRAVSTVENA NEGA IN OSKRBA
Vodja enote Marija Petkovšek, dipl. med. s.
V šolskem letu 2012/13 je enota zdravstvene nege, v skladu z moţnostmi, sledila predvidenemu delovnemu naĉrtu.
1. ORGANIZACIJA DELA ZDRAVSTVENE NEGE
Delovni ĉas negovalnega tima se je deloma spremenil pri medicinskih sestrah (naziv medicinska sestra je uporabljen za
delavke s pridobljenim nazivom srednja medicinska sestra, zdravstveni tehnik in tehnik zdravstvene nege), zaradi
upoštevanja zakonskih predlog in manjšega števila mladostnikov, ki so ostajali ĉez vikend v Centru. Medicinske sestre
imajo 8 urni delavnik 5 dni v tednu, za vikende, ko so razpisane na delo, so v stanju pripravljenosti, aktivne ure, katere v tem
ĉasu opravijo, pa se zbirajo v fondu ur. Pri dejavnostih izven centra, delo izvajajo po pripravljenem programu, njihov delovni
ĉas je nespremenjen ( 8 rednih ur + 7 ur deţurstva) pri skupini otrok, ki ne potrebuje zdravstvene nege ponoĉi. V nasprotnem
primeru pa sta razporejeni dve medicinski sestri, ki pokrivata 24 urno zdravstveno nego.
Razporeditev zaposlenih medicinskih sester in negovalk na oddelkih se je spreminjala glede na potrebe, ĉasovni razpored je
bil upoštevan glede na aktualno zdravstveno stanje otrok in mladostnikov na posameznih oddelkih.
Pri organizaciji dela varuhov negovalcev se je s spremembo šolske zakonodaje še poglobila problematika obsega dela. Gre
za dvojno razumevanje dela varuha negovalca, ki je ali ĉlan negovalnega tima v enoti zdravstvene nege in oskrbe, ali pa je
ĉlan vzgojne skupine. Ti dve vlogi se izkljuĉujeta,ker je v negovalnem timu število varuhov negovalcev sistemizirano na
opredeljene stopnje zdravstvene nege oz. oskrbe v katerih so otroci in mladostniki, v šolski zakonodaji pa na vzgojno
skupino, ne glede na potrebe oskrbe pri otrocih in mladostnikih. Dogovoriti se moramo, kako bomo organizacijsko rešili
problem. Izkušnje zadnih dveh let kaţejo slabšo oskrbo otrok in mladostnikov, na katero starši ţe opozarjajo, istoĉasno se pa
tudi kaţejo potrebe v vzgojnih skupinah, ker po 15.oz.17.30.uri, ko odidejo varuhi spremljevalci, v skupinah ostanejo le še
vzgojitelji z varuhi negovalci za vse interne otroke in mladostnike, ter dve medicinski sestri in s tem se opazno zmanjša
število delavcev. Pomanjkanje negovalnega osebja smo nekoliko nadomestili s 3 delavci, ki so delalli preko javnih del.
2. VSEBINA IN OBSEG
Izvajali smo kontinuirano zdravstveno nego in oskrbo pri 156 otrocih in mladostnikih.
Posebnosti zdravstvene nege:
zdravstvena nega otroka z ţivĉno mišiĉnim obolenjem, ki je na respiratorju, v Centru je prisoten na dnevni obliki
usposabljanja, potrebuje pomoĉ pri vseh ţivljenjskih aktivnostih. Medicinska sestra ga spremlja v ĉasu pouka (od
8,30. ure) do prihoda staršev po kosilu.
Zahtevno zdravstveno nego smo opravljali pri mladostnici, s cistiĉno fibrozo, ki pa je med letom na ţalost, zaradi
napredovanja bolezni, umrla.
aspiracije : 1 otrok redno prihaja na aspiracije, ostali po potrebi. V ĉasu prehladnih obolenj, so medicinske sestre
opravile do 30 aspiracij na dan.
~ 77 ~
-
-
Inkontinenĉni programi se nadaljujejo. Uĉenje in kontrola intermitentne kateterizacije in samokateterizacije redno
teĉe po programu. Vsakodnevno veĉerno uvajanje stalnega katetra in uĉenje mladostnika samostojnega uvajanja
katetra poteka.
Oddelĉne medicinske sestre so v omenjenem obdobju opravile pribliţno 50 storitev dnevno v prostorih ambulante ali
na posameznih oddelkih, odvisno od prisotnosti akutnih bolezenskih stanj v Centru.
Odvzemi krvi:
140 odvzemov za razliĉne preiskave
EKG snemanje:
6 po programu
Laserska biostimulacija z bioptron luĉko: 60 obsevanj pri akutnih boleĉinah,
200 obsevanj kroniĉnih ran
-
Program Asistirane ventilacije teĉe. Dva mladostnika smo priklapljali na ventilator na neinvazivno ventilacijo preko
obrazne maske, ponoĉi in po potrebi tudi ĉez dan. Dva, ki sta na dnevni obliki usposabljanja, sta na invazivni
ventilaciji, preko traheostome, stalno priklopljena na respirator, potrebujeta stalno zdravstveno nego v ĉasu, ko sta v
Centru.
-
V tem letu smo nadaljevali z uvajanjem izboljšav kakovosti in varnosti v zdravstvu in zdravstveni negi na podroĉju
zmanjševanja števila ran zaradi pritiska (v ta namen uporabljamo lasersko biostimulacijo,z Bioptron luĉko,
elektrostimulacijo in materiale, ki omogoĉajo ĉimboljšo regeneracijo okvarjenih tkiv.) in zmanjševanju uroinfektov
otrok in mladostnikov z inkontinenco. Sprejeti so normativi za obvladovanje inkontinence za namen uporabe bazena.
Skoraj celo prejšnje šolsko leto se je zdravstvena enota ukvarjala z naĉrtom ZZZS za standardizacijo programov in
povpreĉnih cen za izvajalce po Prilogi SVZ II/e k Splošnemu dogovoru za leto 2012, 6. ĉlen.
Sodelovali smo z drugimi ustanovami pri oblikovanju predloga za spremembe priznanih storitev s ĉasovnimi normativi. Od
aprila do junija smo izvajali obvezni preizkus predlaganih meril za razvršĉanje gibalno oviranih otrok in mladostnikov po
LOSS lestvici, v kategorije zahtevnosti zdravstvene nege in kategorije rehabilitacije (»nega«). - Po zakljuĉku tromeseĉega
preizkusa predlaganih meril smo ugotovili, da otrok in mladostnikov s takšnimi merili zaradi posebnosti (preteţno teţja in
teţka gibalna oviranost ali kombinirane motnje) ne moremo strokovno zanesljivo razvrstiti niti po LOSS lestvici niti v
kategorijo »nege«, saj so glavne znaĉilnosti naše populacije premalo definirane. Prav tako so predlagani ĉasovni normativi
moĉno prekratki za rehabilitacijske obravnave.
Analizo in prikaz naših specifik je bil posredovan SOUSu junija 2012, ki pa je šele letos junija z Vprašalnikom na temo:
Analiza vsebine obravnav vseh zdravstvenih izvajalcev v posamezni skupini , nadaljeval z aktivnostmi.
Sprejet je bil Pravilnik o prepreĉevanju bolnišniĉnih okuţb v Ciriusu, kateremu smo dodali še ukrepe prepreĉevanja širjenja
nalezljivih bolezni in prepreĉevanje legionele v vodovodnem sistemu.
Obisk zdravstvene inšpekcije, odvzeti so bili vzorci vode na legionelo. Zahtevan je bil naĉrt vodovodnega omreţja s
pripadajoĉimi pipami in tedensko spušĉanje vode na pipah, ki niso dovolj pogosto uporabljene, kar smo dopolnili in odposlali
na inšpektorat. Zahteve so še po rednem izpušĉanju vode na najbolj oddaljenih in neredno uporabljenih pipah. Na bivalvi
enotah se je ob petkih izpušĉala voda na vseh pipah. V zdravstveni enoti smo dodatno uvedli loĉevanje odpadkov tudi na
frakcijo “ostali odpadki v zdravstvu –1080104” in namestili pripadajoĉi zabojnik.
Poteka loĉevanje odpadkov na posamene frakcije. Loĉujemo tudi odpadke v zdravstveni enoti, ki se delijo na:
Infektivne odpadke in ostale odpadke v zdravstvu, preteĉena zdravila shranjujemo v posebne zabojnike. Inkontinenĉni
odpadki se zbirajo kot komunalni odpadki, ker smo šolski zavod, za zdravstveni velja drug reţim odvoza teh odpadkov
Medicinska sestra se je v mobilno sluţbo vkljuĉevala po potrebi. Nekajkrat je opravila svetovanje na terenu. Spremljanje
inkontinentnih otrok preko mobilne sluţbe teĉe.
Trije dijaki iz srednje zdravstvene šole iz Ljubljane so imeli v Centru eno meseĉno praktiĉno usposabljanje z delom (PUD).
Ena od njih, je dijakinja s posebnimi potrebami (je gluha), je opravljala prakso ţe prejšnje šolsko leto
Tudi letos se je naša enota aktivno vkljuĉila v zdravstveno letovanje osnovnošolskih otrok. Desetiĉ smo letovali v Pineti na
hrvaški obali, kjer so bili otroci navdušeni nad letovanjem. Letovalo je 13 zdravstveno zelo obremenjenih otrok, ki so
zahtevali dobro uigran negovalni tim. Vkljuĉene so bile 3 negovalke in 2 medicinski sestri. Letovanje je bilo uspešno, otroci
zelo zadovoljni, njihovo zdravstveno stanje zadovoljivo.
Aktivno smo se udeleţevali tudi zakljuĉnih izletov, taborov in drugih izletov, ter spremljali otroke in mladostnike pri njihovih
dejavnostih izven zavoda.
~ 78 ~
3. SODELOVANJE IN POVEZOVANJE
Sodelovanje in povezovanje potekata na veĉ nivojih v zavodu in izven njega. Sodelovanje enote zdravstvene nege z drugimi
enotami je boljše, veliko pozornosti posveĉamo dogovarjanju med enotami. Na zaĉetku šolskega leta potekajo predstavitve
novosprejetih otrok z vidika zdravnika, terapij, zdravstvene nege. Zelo dobro so sprejeti skupni sestanki z vsemi delavci
posameznih oddelkih z namenom ĉimboljšega organiziranja dela, ki pa jih je bilo letos premalo, veliko pomenijo tudi za
izboljšanje odnosov med delavci.
4. KADROVSKI NORMATIV
Enota zdravstvene nege šteje 2 diplomirani medicinski sestri (medicinska sestra v ambulanti in vodja zdravstvene nege in
oskrbe, 10 medicinskih sester, 17varuhov negovalcev. Ţe nekaj let se kaţe potreba po dodatni diplomirani medicinski sestri,
(za katero smo ţe pred 4 leti zaprosili preko SOUSa), ki bo po potrebi morala prevzeti, poleg ostalega strokovnega dela, tudi
deţurstva, ker sta obe diplomirani medicinski sestri ţe starejši od 50 let
Opaţamo tudi,da organiziranost varuhov negovalcev zaradi zakonskih predpisov v šolski zakonodaji ni enaka potrebni
organizaciji v zdravstveni negi in oskrbi. V šolski zakonodaji, je varuh negovalec vezan na vzgojno skupino, v zdravstvenem
timu pa je vezan na otroke in mladostnike glede na stopnjo zdravstvene nege, oz. na stopnjo oskrbe. Ne glede na to, da
morajo biti otroci in mladostniki dopoldne pri pouku in takrat naj varuh negovalec ne bil potreben, se zaradi specifiĉnih
potreb, ki jih otroci imajo, kaţe potreba po varuh negovalcih tudi v tem ĉasu.
Odstotek bolniških odsotnosti v enoti je bil letos spet velik, ţe par let je opazen porast dolgotrajnejših bolniških
odsotnosti,nad 14 dni. Pojavljajo se razliĉna obolenja, ki pa niso vsa neposredno povezana s specifiko dela. Kljub
poĉitnicam, ki so v šolstvu pogostejše (pribl. na 6 tednov) in omogoĉajo poĉitek, so krajše bolniške (do štirinajst dni) pogoste,
prihajajo v valovih in ena potegne za sabo veĉ drugih. Zaradi pogostih odsotnosti je bilo teţje organizirati nemoteno delo.
Delo kljub teţavam poteka korektno in kvalitetno.
5. IZOBRAŢEVANJE DELAVK
Medicinske sestre so se udeleţevale obveznih seminarjev, ki so bili predpisani za podaljšanje licence, kar pa se je
med letom spremenilo. Licence so obvezne le še za diplomirane medicinske sestre. Poleg teh so poslušale
predavanja v Ciriusu
Za vse zdravstvene delavce in del pedagoških smo v letošnjem šolskem letu izpeljali veĉ ponovitev teĉaja z
naslovom: Obnovitveni teĉaj prve pomoĉi, društva študentov medicinske fakultete Zaţivljenje, v jeseni bo teh
ponovitev še nekaj. Namen je bil, da se vsi delavci Centra ponovno sreĉamo z praktiĉnim in teoretiĉnim znanjem iz
prve pomoĉi in uporabe defibrilatorja.
Varuške negovalke so letos poslušale predavanja, ki so bila organizirana v Centru in se niso udeleţevale seminarjev
izven hiše .
Na sestankih enote smo obĉasno predstavili zdravstvene teme.
Predvideli smo strokovno ekskurzijo obisk sorodnega zavoda,v juliju 2013, vendar je zaradi objektivnih teţav nismo
uspeli izpeljati, predvidena realizacija bo v ĉasu jesenskih poĉitnic, ko bodo vsi delavci prosti.
IZOBRAŢEVANJA V ŠOLSKEM LETU 2012/13
Ime in priimek
GERBEC Lijana
datum
12.12.2012
GERKMAN Olga
31.1. - 2.2.2013
12.12.2012
GOSTINĈAR KOVAĈIĈ
Danica
PETKOVŠEK Marija
12.12.2012
PUNGARTNIK Klaudija
12.12.2012
12.12.2012
17. in 20.5.2013
20.3.2013
RESNIK Irena
12.12.2012
17. in 20.5.2013
Naslov teme
Obnovitveni teĉaj prve
pomoĉi
Uporabna kardioologija
Obnovitveni teĉaj prve
pomoĉi
Obnovitveni teĉaj prve
pomoĉi
Obnovitveni teĉaj prve
pomoĉi
Obnovitveni teĉaj prve
pomoĉi
Prva pomoĉ – Civilna
zašĉita
Paliativna oskrba
umirajoĉih
Obnovitveni teĉaj prve
pomoĉi
Prva pomoĉ – Civilna
Kraj seminarja
CIRIUS Kamnik
Portoroţ
CIRIUS Kamnik
CIRIUS Kamnik
CIRIUS Kamnik
CIRIUS Kamnik
Kamnik
HOSPIC Maribor
CIRIUS Kamnik
Kamnik
~ 79 ~
ŠKUFCA Mateja
12.12.2012
20.3.2013
VIDERGAR Klavdija
12.12.2012
VINŠEK Bernarda
12.12.2012
ŢAVBI Lojzka
31.1. - 2.2.2013
28.1.2013
12.12.2012
MRDEŠA Nada
12.12.2012
KERŠIĈ Irena
28.1.2013
12.12.2012
23.11.2012
zašĉita
Obnovitveni teĉaj prve
pomoĉi
Paliativna oskrba
umirajoĉih
Obnovitveni teĉaj prve
pomoĉi
Obnovitveni teĉaj prve
pomoĉi
Uporabna kardioologija
TPO
Obnovitveni teĉaj prve
pomoĉi
Obnovitveni teĉaj prve
pomoĉi
TPO
Obnovitveni teĉaj prve
pomoĉi
Predpisovanje zdravil
CIRIUS Kamnik
HOSPIC Maribor
CIRIUS Kamnik
CIRIUS Kamnik
Portoroţ
Ljubljana
CIRIUS Kamnik
CIRIUS Kamnik
Ljubljana
CIRIUS Kamnik
Ljubljana
ENOTA MEDICINSKE REHABILITACIJE
spec. nevrofiziot., dipl. fizioterapevtka, hipoterapevtka Monika Zadnikar, vodja enote
1.
OSNOVNE USMERITVE
Osnovna usmeritev medicinske rehabilitacije je ohranjanje in izboljšanje funkcionalnih sposobnosti ter ĉim veĉja
samostojnost uĉencev in dijakov.
Izpostavila bi najpomembnejše naloge, ki smo jim sledili:
 redne rehabilitacijske – strokovne individualne obravnave, ki vodijo v ohranjanje in izboljšanje funkcionalnih
sposobnosti uĉencev in dijakov,
 aktivna vloga otrok in mladostnikov v (re)habilitacijskem procesu,
 aktivna vloga staršev v rahabilitacijskem procesu,
 programi za dvig kvalitete ţivljenja najteţje gibalno oviranih otrok s posebnimi potrebami.
Iz leta v leto se struktura otrok in mladostnikov spreminja. Prihajajo najteţje gibalno ovirani otroci in otroci s kombiniranimi
motnjami, kar zahteva veĉ strokovnega znanja, veĉ individualnega dela v vseh enotah in medsebojnega povezovanja med
vsemi enotami, ko pri enem otroku hkrati dela veĉ strokovnjakov.
2.
KADROVSKA ZASEDBA
V fizioterapiji je bila kadrovska zasedba v povpreĉju 8 terapevtov preko celega leta zaradi bolniških odsotnosti, zato nismo
mogli opraviti vseh planiranih individualnih terapij.
V delovni terapiji je bila kadrovska zasedba optimalna.
V logopediji so zaposlene 3 logopedinje od odobrenih 4. Logopedinj ni mogoĉe dobiti na trţišĉu.
V hlevu je delo obeh inštruktoric, ki sta zaposleni za poloviĉni delovni ĉas prekratko, glede na potrebe, ki se kaţejo za vse
oblike jahanja. Interesa za hipoterapijo je precej veĉ kot je zaposlitev ene osebe za polni delovni ĉas.
3.
1.
2.
3.
4.
IZOBRAŢEVANJE
Interno izobraţevanje smo izvedli v treh delovnih petkih oz. sobotah 16.11.2012, 16.2 2013 in 14.6. 2013 (podroben
opis je pripravljen v shemi izobraţevanj) ter na izobraţevalni ekskurziji v Moderni ortopediji 16.2.2013, kjer smo se
seznanili z otrotiko in protetiko, ki jo izdeluje podjetje za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Terapevti so
predstavitve opravljenih izobraţevanj pripravili tako teoretiĉno kot praktiĉno in jih posredovali svojim strokovnim
kolegom na delovnih sobotah.
Izobraţevanja oz. obnovitev znanja iz teĉaj prve pomoĉi za delavce zavoda smo se udeleţili vsi 11.12.2012.
Seznam izobraţevanj skupnih in posameznika je priloţen na koncu poroĉila v prilogi 1.
Aktivne udeleţbe na posvetih in kongresih so priloţene v seznamu izobraţevanj na koncu poroĉila.
~ 80 ~
5.
V letošnjem šolskem letu smo imeli na študijski praksi študente zdravstvene nege, ki jih je prevzela Marta Klobĉar,
pripravniku pa je mentorica Veronika Slapar.
Tamara Svete je bila mentor petim pripravnicam delovne terapije, ki so bile pri nas na kroţenju od enega do dva tedna.
Anka Auersperger je bila mentor študentki 3. letnika delovne terapije (9 tednov) in dvema študentkama 1. letnika
delovne terapije (40 ur). V hospitacije kliniĉnih vaj študentov in pripravnikov so bile vkljuĉene vse delovne terapevtke.
Marina Kosmatin in Alenka Zupet sta nudili hospitacije študentkama kliniĉne logopedije od 1.12.- 14.12 2012 in 2.1.13.1.2013
Nekateri strokovni delavci so preko celega leta predstavljali svoje delo razliĉnim skupinam ljudi, ki so si ţeleli ogledati naš
zavod - Marina Kosmatin, Marta Klobĉar, Martina Lenĉek in Monika Zadnikar.
4.
VSEBINE DELA
Strokovno delo v vseh štirih enotah je bilo dobro opravljeno. Povezovanje strokovnih delavcev med seboj (fizioterapevti –
delovni terapevti, delovni terapevti – logopedi in fizioterapevti – logopedi) dokazuje, da je kompleksnost in zahtevnost otrok
velika ter povezovanje v korist otrok. Z uĉitelji prvega triletja je bilo letos zelo veliko povezovanja in sodelovanja, saj bi proces
opismenjevanja bil oteţen s priĉo teţav, ki jih imajo otroci brez ali s slabo razvitim govorom.
SKUPNE VSEBINE DELA
1. Individualiziran program: Zaradi velikega števila otrok na dnevnem usposabljanju in enoizmenskega pouka je
povezovanje, sodelovanje in usklajevanje vse veĉje in nujno potrebno za vse delavce. Malo delavcev pride v enoto
medicinske rehabilitacije po informacije, kaj otrok zmore in kaj se lahko od njega zahteva.
2. Hranjenje: v tem letu so terapevti pomagali pri hranjenju otrok (zajtrk, malica, kosilo) – opravili smo 48 obrokov na
teden, kar zmanjšuje število terapevtskih obravnav. Terapevti so se vkljuĉevali v skupine kjer je primanjkovalo kadra in k
otrokom in mladostnikom pri katerih so prisotne teţave pri hranjenju.
3. Respiratorna fizioterapija: V letošnjem letu ni bilo veĉ potrebno zagotavljati jutranjega spremstva za dijaka Drakslar
Ţana. Sredi šolskega leta je umrla Katja Koletnik, ki je skoraj deset let dvakrat dnevno potrebovala respiratorno terapijo.
Respiratorno stanje mladostnikov z mišiĉnimi obolenji je bilo dokaj stabilno, kar je nedvomno v povezavi z uvedbo
neinvazivne noĉne ventilacije. Skupaj je bilo opravljenih 170 kompleksnih obravnav, v ĉasu katerih je bilo izvedenih 732
posegov, ki sodijo v respiratorno terapijo (dih. vaje, asistirano izkašljevanje, drenaţni poloţaji, in-exsufflator,..).
4. Mobilna sluţba: V preteklem letu je bilo realiziranih 585 ur strokovnega dela za svetovanje, testiranje in prilagoditev
delovnega mesta in primerne raĉunalniške in druge opreme, raznih pripomoĉkov in odpravljanja arhitektonskih ovir…
Terapevti, ki sodelujejo v okviru mobilne sluţbe so v letošnjem letu opravili 21 (56 lani) svetovanj na terenu in 23 (44)
pregledov v našem zavodu. Redno je bilo v obravnavi 27 (26) otrok in mladostnikov iz bliţnje okolice. Najveĉ
terapevtskih individualnih obravnav poteka v fizioterapiji 18 (11), nekoliko manj v delovni terapiji 6 (9). V logopediji je
število obravnav z nadomestno komunikacijo 5 (6), kar zahteva veliko dela tako z otroki kot s starši, da se nauĉijo
uporabe le-te. Zavedati bi se morali, da so vsi ti obravnavani O/M potencialni kandidati za sprejem v naš zavod, zato bi
se morali izogibati vsem teţavam v zvezi z organizacijo Inkluzivnega tima mobilne sluţbe (aţurnost, administracija…).
Poroĉilo je v celoti priloţeno v poglavju Inkluzivnega tima mobilne sluţbe.
5. Igralno-terapevtske ure: vkljuĉenih je bilo 17 otrok (uĉenci 1.r EIS, 1.r NIS, kombinacija 2.r i 3.r ,PPVIZ najmlajša
skupina). Igralno terapevtske ure so potekale ob petkih med uro športne vzgoje. Otroci so bili razdeljeni v dve skupini.
Ena skupina je imela igralne ure, druga plavanje. Naslednji teden sta se skupini zamenjali. Za izvedbo sreĉanj smo
poskrbeli fizioterapevti in delovni terapevti. Za vsako sreĉanje smo pripravili izbor iger in potrebne prilagoditve. Nekaj
sreĉanj je odpadlo zaradi zasedenosti telovadnice in razliĉnih dejavnosti, ki so tam potekale (dan vzgoje, obisk
Nizozemcev), ter zaradi dejavnosti v katere so bili ti otroci vkljuĉeni v istem ĉasovnem terminu (ruski dan…). Študijske
skupine na temo Senzorna integracija nismo izvedli, poskusili bomo v avgustu 2013. Brošuro igralno terapevtskih ur
nismo dokonĉali, poskusili jo bomo dokonĉati v avgustu ter jo pripraviti za »izdajo«.
6.
Plavanje po Halliwickovem konceptu in terapije v vodi. Iz enote medicinske rehabilitacije v CIRIUS Kamnik je pri
delu v bazenu sodelovalo 5 fizioterapevtov in 4 delovni terapevti. Program dela v bazenu je potekal preko celega leta po
predhodno zastavljenem urniku. Terapevti smo izvajali redni terapevtski program v bazenu ob ponedeljkih, ĉetrtkih in
petkih. V okviru terapevtskega programa je bilo opravljenih 141 ur dela v bazenu oz. 488 obravnav.
Terapevti smo bili tudi redno vkljuĉeni k plavalnim skupinam v okviru športne vzgoje na osnovni šoli z namenom uĉenja
plavanja in terapije pri posameznih plavalcih. Preko celega leta smo se v omenjene skupine vkljuĉili 30-krat. Trije
fizioterapevti smo bili 2-krat vkljuĉeni v program plavanja otrok iz vrtca Najdihojca. V marcu smo organizirali plavalno uro
skupaj s starši otrok razreda 2 EIS, 3EIS/NIS.
~ 81 ~
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
5.
Oprema s pripomočki bilo je realiziranih 14 obiskov, od tega pri nas 8 obiskov, v firmi Ortotika in protetika 5 obiskov in
v URI – Soĉa 1 obisk v Centru za ortotiko in protetiko). Izvedli smo 132 timskih obravnav (pregled stanja ortoze,
adaptacije, odvzem mere, aplikacije ortoze). Na podroĉju oskrbe z med.- tehniĉnimi pripomoĉki smo poleg zgoraj
navedenih inštitucij sodelovali še z firmami Soĉa Oprema, Nelit in Saksida.
Program nadomestne komunikacije (NAK): se je redno izvajal pri 15 naših O/M in pri 5 otrocih v MS. Izvajale so se
hospitacije za NAK (predavanje in hospitacije študentom PF, kliniĉni logopedi, obiski razliĉnih ustanov). Nadomestna
komunikacija je bila v predstavljena Pedagoški fakulteti v Ljubljani in Fakulteti za defektologijo iz Zagreba. Marina
Kosmatin in Staša Grĉa Planinšek sta zakljuĉili delovni zvezek za nadomestno komunikacijo 2.
Šolo dobre drţe: je bila za prve letnike niţjega izobraţevalnega programa Pomoţni administrator realiziran v celoti. Ker
uradno v tem šolskem letu pri programu prvi letnik pomoţni administrator ni bila ŠDD veĉ v šolskem programu, smo
imeli uro ŠDD po šolskem pouku in tako je program redno potekal vsak ponedeljek eno šolsko uro. Realiziranih je bilo
35 od 38 ur. Prav tako so mladostniki imeli pisno preverjanje znanja, ki so ga uspešno opravili.
Program ŠDD kot prostoĉasna dejavnost v tem šolskem letu ni potekal, ker je bilo premalo zainteresiranih. Tisti, ki bi se
ţeleli udeleţiti programa, so bili preobremenjeni s šolskimi in drugimi dejavnostmi.
Prometna vzgoja: z otroci in mladostniki smo se tudi letos v okviru individualnih terapij vkljuĉevali v promet in utrjevali
socialne vešĉine z obiski javnih ustanov. Realiziranih je bilo 17 ur.
Oktobra 2012 sva z Bernardo Antonin, na 6. Kongresu delovnih terapevtov, predstavili plakat z naslovom Varno
vkljuĉevanje v promet gibalno oviranih.
Oblikovanje gline – projekt Vaja dela mojstra: Delavnice so potekale 1 x na 14/dni. Realiziranih je bilo 30 ur od 34ih.
Vodile so jih delovna terapevtka Martina Lenĉek in vzgojiteljici Branka Globoĉnik ter Anja Japelj. Vkljuĉenih je bilo 8
mladostnikov. Oblikovanje gline je na njih vplivalo pomirjevalno, povezovalno in ustvarjalno. V projektu so bile
realizirane naslednje vsebine:
Spoznavanje z glino, zaznavanje obĉutkov ob stiku z glino in ob delu v skupini.
Skupno planiranje in evalviranje dela.
Razvijanje timskega dela: skupno obikovanje mozaika in mobilov
Razvijanje samostojnega dela: oblikovanje Ropotulj
Delovna terapija s pomočjo konja: je potekala pod vodstvom Bernarde Antonin in Anke Auersperger preko celega
šolskega leta ob torkih v B turnusu. Udeleţeni so bili 4 osnovnošolci. Otroci so bili pri terapijah aktivni, samoiniciativni,
pokazali so veliko zanimanje po pridobivanju novih znanj o konjih.
Taktilna senzorna integracija je potekala v prostorih delovne terapije, vsak drugi ponedeljek ob 17.45 uri in vsako
drugo sredo ob 17ih. V sredino skupino so bili vkljuĉeni štirje srednješolci. Vsi udeleţenci so redno in z veseljem
prihajali v skupino, saj so jih tehnike taktilne integracije sprostile, pridobili so nova znanja o usmerjeni sprostitvi, izboljšali
so telesno shemo in kvaliteto zavedanja drţe telesa v prostoru.
Anka Auersperger je taktilno senzorno integracijo teoretiĉno in praktiĉno v treh dvournih delavnicah predstavila skupini
specialnih pedagogov našega zavoda.
SODELOVANJE
Z delavci v posameznih enotah, v operativnih timih, v timih za individualiziran program je sodelovanje zadostno
do dobro.
Sodelovanje z dr. Karin Schara in dr. Hermino Damjan je preko celega leta potekalo dobro.
Na letovanju naših otrok v Pineti je letos sodelovala Darja Koţelj.
Šole v naravi na Debelem rtiĉu se je udeleţila Cirila Burja.
6.
DELOVNI ČAS
Je podoben kot ţe vsa leta, ko smo se skušali prilagajati otrokom in mladostnikom in jim nuditi terapije preko celega dneva,
zelo razgiban. Fizioterapija in delovna terapija sta odprti vsak dan, od pon. do ĉetrtka, od 7.00 do 19.00 oz. 20.00, logopedija
od ponedeljka do srede, od 7.00 do 19.00 in v petek vse terapije od 7.00 do 15.00.
7.
POGOJI DELA in OSNOVNA SREDSTVA
V letošnjem letu smo s pogoji zadovoljni. Manjka nam nekaj malih in praktiĉno uporabnih stvari, ki jih v letošnjem letu zopet
lahko sproti nabavljamo.
DELO S STARŠI IN SODELOVANJE V SPECIALISTIČNIH AMBULANTAH
Delo s starši je bilo tudi letos dobro urejeno. Sodelujejo vedno eni in isti starši in ţal nekaterih ne vidimo celo leto. Dobro
sodelovanje staršev je potekalo pri pregledih dr. Damjanove iz URI SOĈA in Dr. Schare iz ortopedske klinike.
~ 82 ~
Starši so skupaj s terapevti uskladili ţelje in moţnosti o medicinsko tehniĉnih pripomoĉkih in tako pripravljeni odšli na predpis
k dr. Damjanovi, ki je prihajala 1 x meseĉno v CIRIUS Kamnik. V 8 obiskih je pregledala 103 otrok in mladostnikov.
Ambulanta je bila organizirana v popoldanskem ĉasu od 17. ure dalje, zato smo v okviru naše enote organizirali tudi varstvo
za otroke dnevnega usposabljanja. Dr. Schara je opravila sprejemne, kontrolne in zakljuĉne preglede. V 11 obiskih je
pregledala 116 otrok.
DELO S KONJI
Kot ţe vsa leta sta potekali dve obliki terapevtskega jahanja (hipoterapija in športni jahanje). Urniki so bili v celoti opravljeni.
Potrebe po hipoterapiji so vedno veĉje, zato je prekratek delovni ĉas inštruktoric.
Zaradi skrajšanega delovnega ĉasa Anastasije Lavriĉ in poveĉanih potreb po hipoterapiji so potekali ostali jahalni programi le
za nekatera društva in zunanje posameznike. V celoti je potekala hipoterapija, kjer je tedensko prihajalo 40 internih otrok in
dijakov ter 25 zunanjih uporabnikov. Enkrat meseĉno vrtci Najdihojca, Andersen in Roje. VDC iz Lok in zavod za slepo in
slabovidno mladino enkrat tedensko ter 5 rednih jahaĉev tedensko.
TERAPEVTSKA KOLONIJA
Terapevtska kolonija se je izvedla v ĉasu od 23.6. do 5.7.2013. V kolonijo je bilo vkljuĉenih 13 hrvaških otrok in petletni
deĉek iz Koĉevja. Spremljali so jih starši ali osebnih asistenti. Vkljuĉeni so bili v intenzivno terapevtsko obravnavo, kar
pomeni povpreĉno tri terapije dnevno – fizioterapijo delovno terapijo, hipoterapijo in terapijo v bazenu. Izvedenih je bilo 132
fizioterapij, 89 delovnih terapij, 52 terapij v bazenu in 92 hipoterapij. To je skupaj 355 strokovnih obravnav. Samo s terapijami
smo pridobili nekaj veĉ kot 10.000 €.
8.
ZAKLJUČEK
V enoti zdravstvenih terapij je bilo v letu 2012/2013 prijetno vzdušje, kljub temu, da se je zgodilo kar nekaj sprememb in v
strahu za delovna mesta. Še vedno so delavci pripravljeni sodelovati, poskrbijo za dobro vzdušje in so samoiniciativni.
~ 83 ~
PRILOGA 1: REALIZACIJA IZOBRAŢEVANJ ZA ŠOLSKO LETO 2012 / 2013
Alenka Zupet
Barbara Peterlin
Cirila Burja
CIRIUS Vipava
Bled
Maribor
Pesnica
URI Soĉa
Andrej Havle
Gibanja d.o.o.
CIRIUS Kamnik
URI Soĉa
CIRIUS Kamnik
Ĉateţ
Uri-Soĉa
Svet Zdravja
URI Soĉa
Veronika Slapar
URI-Soĉa
Antonin Bernarda
Uri-Soĉa
CIRIUS Kamnik
CIRIUS Kamnik
OŠ Ţirovnica
Bled
Radovljica
Zavod za gluhe in
naglušne
Bled
Ţirovnica
Maša Štrukelj
Marjana Ogrinc
Darja Koţelj
Anka Auersperger
Martina Boţiĉ
Nataša Kepic
Marina Kosmatin
Martina Lenĉek
Staša Rener
Tamara Svete
4.10.2012
Okt 2012
6.3.2013
24.-28.9.12
21.- 22.9.
2012
Nov 2012
2.- 6.6.13
13.6.-16.6.
26.-30.10.
24.-25.11.
21.11.2012
24.,25.11.
21.- 22.9.
21. in
22.9.2012
21.11.2012
9.3.2013
2.- 6.6.13
28.-30.6.
25.-27.10.
16.3.2013
13.19.4.2013
25.-27.10.
24.-27.8.
Zavod za gluhe in
naglušne
CIRIUS Vipava
Bled
CUDV Draga
Zavod RS za
šolstvo
Maribor
Bled
Gibanje d.o.o.
17.27.7.2013
4.10.2012
27.10.2012
9.1.2013
10.1.2013
Ţirovnica
24.-27.8.
CIRIUS Vipava
PF Ljubljana
CIRIUS Kamnik
CIRIUS Kamnik
Radovljica
Bled
URI Soĉa
Uri-Soĉa
UKC Ljubljana
Gibanje d.o.o.
4.10.2012
17.1.2013
6.2.2013
20.6.2013
16.3.2013
27.10.2012
23.11.2012
21.11.2012
22.11.2012
5.12.2012
Bled
Bled
Ljubljana
Portoroţ
8.-9.10.
25..27.10.
16.-18.11.
6.3.2013
25.-27.10.
5.12.2012
11.sreĉanje PINK
6. Kongres delovnih terapevtov 2012 – aktivno
Evropski dan logopedije
Therasuit
Optimizacija telesne aktivnosti pri osebah z nevrološko
problematiko
Mulligan B
Therasuit
Halliwick - nadaljevalni teĉaj
Hipoterapija, 1.del
Watsu
Jesensko sreĉanje ISPO - aktivno
Pilates flow tehnike
Optimizacija telesne aktivnosti pri osebah z nevrološko
problematiko
Optimizacija telesne aktivnosti pri osebah z nevrološko
problematiko
Jesensko sreĉanje ISPO - aktivno
DFS-SZ-sekcija za nevrofizioterapijo: Strokovni simpozij
Therasuit
Integracija govorno obraznih refleksov
6. Kongres delovnih terapevtov 2012 – plakat
Double Doodle Play.
Senzorna integracija po dr. Jean Ayres (1. In 2. modul)
6. Kongres delovnih terapevtov 2012 – članek in plakat
Seminar MNRI® - dr. Svetlane Masgutove: Integracija dinamiĉnih
in posturalnih refleksov
Senzorna integracija po dr. Jean Ayres (3. In 4. modul)
11.sreĉanje PINK
6. Kongres delovnih terapevtov 2012 – aktivno
Sreĉanje logopedinj strokovne skupinePINK
Merjenje bralnih zmoţnosti uĉencev v I. triletju OŠ
Evropski dan logopedije
6. Kongres delovnih terapevtov 2012 – aktivno
Nevrofizioterapija zgornje ekstremitete s poudarkom na
ramenskem obroĉu
Seminar MNRI® - dr. Svetlane Masgutove: Integracija dinamiĉnih
in posturalnih refleksov
11.sreĉanje PINK
Predavanje NAK - aktivno
Predstavitev NAK strokovnim delavcem iz Rijeka - aktivno
Predstavitev NAK strokovnim delavcem iz Zagreba - aktivno
Double Doodle Play
6. Kongres delovnih terapevtov 2012 – aktivno
Vkljuĉevanje OPP v programe izobraţevanja
Jesensko sreĉanje ISPO
Boleĉina kot ovira pri rehabilitaciji roke
Nevrofizioterapija zgornje ekstremitete s poudarkom na
ramenskem obroĉu
Seminar SZSVS
6. Kongres delovnih terapevtov 2012 – aktivno
Kineziotaping
Seminar SZSVS
~ 84 ~
Monika Zadnikar
GD Kamnik
CIRIUS Kamnik
Medicinska
fakulteta Novi Sad
17.-20.5.
9.3.2013
5.4. 2013
Teĉaj prve pomoĉi
DFS-SZ-sekcija za nevrofizioterapijo: Strokovni simpozij - aktivno
Predavanje in praktiĉni prikaz hipoterapije - aktivno
Aktivno – je sodelovanje na … s predavanjem ali/in delavnico
Delovna sobota – oz. petkovo popoldne, 16.11.2012:
Moĉ dotika-taktilna integracija – Tamara Svete, Nataša Kepic
Uporaba IKT tehnologije v vsakdanjem ţivljenju – Staša Rener, Alenka Zupet
Varno vkljuĉevanje gibalno oviranih v promet - Anka Auersperger, Adi Antonin
Prilagoditve za gibalno ovirane s kombiniranimi motnjami – Martina Boţiĉ, Anka Auersperger
Integracija vseţivljenjskih refleksov po dr. Masqutovi – Veronika Slapar, Anka Auersperger
Obnovitveni tečaj prve pomoči – 11.12.2012
Delovna sobota, 16.2.3013:
Poroĉilo s Kongresa DT – Nataša Kepic
Dolgoletna rehabilitacija v CIRIUS Kamnik - Darja Koţelj, Veronika Slapar
ogled Moderne ortopedije oz. podjetja Ortotike in protetike v Šmartnem pod Šmarno goro
Strokovni simpozij sekcije za nevrofizioterapijo – 9.3.2013 smo v naši enoti uspešno organizirali z naslovom
Nevrofizioterapevtski pristopi in postopki. Udeležilo se ga je okrog 100 udeležencev in 7 razstavljavcev medicinske opreme.
Skupno izobraževanje enote medicinske rehabilitacije – 14.6.2013: Paliativna oskrba bolnikov – dr. Urška Lunder
TRŢNI DEL MEDICINSKE REHABILITACIJE
V fizioterapiji smo opravili:
22 individualnih samoplaĉniških storitev po ceni 27,50€ (605.00 €).
Nurudinović Dea – skupno 7 tednov = 3.908,50 €
Vodanović Tino - 1 teden = 609 €
V jahalnici smo opravili:
471 hipoterapij
Vrtci 230 otrok
Soţitje 8 delovnih sobot
Priloţen dodaten seznam.
~ 85 ~
PRIHODKI JAHALNE ŠOLE V ŠOLSKEM LETU 2012/2013
Cene storitev:
- HT 31,00 €
- ŠR 18,50 € (september 2012), 22,00 € (od oktobra 2012 dalje); teĉaj (10 ur) 163,00 € (September 2012), 198,00 € (od oktobra 2012 dalje)
- skupine 6 €/oseba, v veĉjem številu 5 €/oseba
ŠR
VRTCI
SOŢITJE
Mes.zneski
1
14
/
2.240,00 €
2
1
21
376,00 €
2.139,00 €
3
3
2
18
378,00 €
2.976,00 €
5
2
1
3
5
/
1.697,00 €
1
8
3
4
1
22
473,00 €
2.922,00 €
30
1
2
2
1
/
8
389,00 €
1.675,00 €
Mar
56
1
8
3
3
3
19
380,00 €
2.802,00 €
Apr
42
/
1
3
3
3
21
398,00 €
2.046,00 €
Maj
52
/
5
3
2
4
25 + 59
407,00 €
2.794,00 €
Jun
43
1
3
1
1
1
18
230,00 €
1.979,00 €
Skupaj št.:
471
10
46
25
22
19
1
230
8
∑∑ Znesek
14.601,00 €
1.875,00 €
1.001,50 €
543,00 €
477,00 €
414,50 €
22,00 €
1.321,00 €
3.031,00 €
HT
Tečaj
(10 ur)
Posamezne
ure
ZSSM
Ljubljana
VDC Loke
DT
M. Primc
Sept 2012
49
3
3
2
2
Okt
45
/
5
3
Nov
64
1
6
Dec
33
2
Jan 2013
57
Feb
OŠ Fran
Albreht
1
∑∑ Znesek
23.286,00 €
~ 86 ~
TEHNIČNE SLUŢBE
VodjaTatjana Lipovšek, dipl.org.menedţer
Delo tehniĉnih sluţb pokriva naslednja podroĉja:
1.
Prevoz otrok in mladostnikov.
2.
Kuhanje obrokov za uĉence, dijake, zaposlene in goste.
3.
Pranje, likanje in šivanje posteljne konfekcije, delovnih oblek in oblek uĉencev in dijakov ter nudenje tovrstnih uslug
zunanjim uporabnikom.
4.
Nabava ţivil in drobnega materiala.
5.
Vzdrţevanje objektov in opreme.
6.
Investicijsko vzdrţevanje.
7.
Plavanje v bazenu za notranje in zunanje uporabnike.
8.
Trţenje prostorov in gostinskih uslug.
9.
Javna naroĉila.
10.
Priprava zahtevkov za povrnitev odškodnine od zavarovalnic.
11.
Izvedba ukrepov varstva pri delu in poţarnega varstva, po navodilih pooblašĉenca za VPD in PV.
12.
Nadzor nad izvajanjem uslug ĉistilnega servisa.
K toĉki 1.
Prevoz otrok in mladostnikov
V preteklem šolskem letu smo z obstojeĉimi prilagojenimi vozili (en master bus in dva kombija) in zaposlenimi sodelavci
tehniĉnih sluţb opravljali dnevne prevoze otrok in mladostnikov, od ponedeljka do petka, prevoz v šolo in iz šole domov, na
relacijah:
Kamnik-Domţale-Moravĉe-Kamnik -380 voţenj
Kamnik- Šenĉur- Kamnik - 380 voţenj
Kamnik- Kranj-Kamnik - 380 voţenj
Kamnik- Duplica- Stahovica- Kamnik -190 voţenj
Ter vikend prevoze na relacijah:
Kamnik-Ljubljana-Kamnik -38 voţenj
Kamnik-Prebold- Kamnik- 38 voţenj
Obiski kulturnih in športnih prireditev, realizacija športnih in naravoslovnih dni, ekskurzije, v dopoldanskem in popoldanskem
ĉasu po Sloveniji in deloma tudi tujini (Hrvaška, Avstrija)-236 voţenj.
K toĉki 2.
Kuhanje obrokov za uĉence, dijake, zaposlene in goste
V skladu s planom smo v preteklem šolskem letu pripravili naslednje število obrokov:
št. obrokov
zajtrk
19310
26111
Dop. malica
kosilo
26111
Topla malica SŠ
7440
veĉerja
18270
delavska malica
4650
Poleg priprave obrokov za zaposlene, smo pripraviljali obroke tudi za goste.
K toĉki 3.
Pranje, likanje in šivanje posteljne konfekcije, delovnih oblek in oblek uĉencev in dijakov ter nudenje tovrstnih uslug zunanjim
uporabnikom
Iz naslova pranja smo v preteklem letu zunanjim strankam zaraĉunali 1.186,00 €. Seveda pa tu ni vkljuĉen znesek pranja
posteljnega perila zaradi nastanitev gostov.
K toĉki 4.
nabava ţivil in drobnega materiala
~ 87 ~
Nabava ţivil in drobnega materiala teĉe po ustaljenih tirih. Potrebe po nabavi ţivil, vodja kuhinje posreduje ekonomu, ki
poskrbi za pravoĉasno dostavo.
Nabava drobnega materiala poteka preko internih naroĉilnic, ki jih vodje posredujejo vodji tehniĉnih sluţb. Le-ta pa jih po
pisni odobritvi direktorja posreduje v izvedbo ekonomu.
V preteklem letu smo vnos porabe in dobave ţivil in materiala v knjigovodske programe predali v izvedbo raĉunovodski
sluţbi, zaradi dodatnega angaţiranja ekonoma na znanjih delih in prevozih.
Fotokopiranje in tiskanje. Z najemom dodatnih fotokopirnih strojev smo skušali zagotoviti enoten sistem tiskanja in
fotokopiranja dokumentov in poslediĉno odpravo uporabe malih printerjev, z namenom zniţanja stroškov nabave kartuš in
tonerjev. Pogodbo smo sklenili s podhjetjem Medic d.o.o.. Po pregledu stroškov tiskanja konec koledarskega leta, bomo
ugotovili realno sliko prihrankov.
K toĉki 5.
Vzdrţevanje objektov in opreme
Za vzdrţevanje objektov in opreme skrbi tehniĉna ekipa in sicer: hišnik, elektrikar-vzdrţevalec, deloma ekonom, pomoţni
delavec, voznik in oba bazenska tehnika.
Vzdrţujejo se predvsem parkovne površine s košnjo trave, obrezovanjem in sajenjem. V juniju smo v nove lonce z zalogo
vode in gnojil presadili velik del zelenih lonĉnic, ki jih imamo po hodnikih zavoda. Za zalivanje zelenih rastlin v hodnikih
zavoda skrbijo delavke garderobe.
Prepleskali smo hodnike v pritliĉju zavoda ter v domskem delu objekt B klet in B pritliĉje, dve dnevni sobi, avlo v srednji šoli
ter hodnik v pritliĉju osnovne šole, prostore na upravi in prostor kjer soji Hubardova kad na terapijah.
Zaradi odstopa keramike v garderobah bazena smo z uveljavljanjem reklamacije pri podjetju Graditelj Kamnik, odstranili vso
odstopljeno keramiko, jo nadomestili z novo ter opravili nekaj manjših pleskarskih posegov. Iz bazena smo odstranili dvigalo,
ki ni bilo v funkciji ţe nekaj let in namestili odpadle plošĉe s stropa.
K toĉki 6.
Investicijsko vzdrţevanje
V sklopu investicijskega vzdrţevanja smo v preteklem letu realizirali naslednje projekte:
Nakup novega traktorja za potrebe urejanja meneţe in pluţenja snega. Ob tem smo odprodali tudi stari traktor, TV
letnik 1977. Stroški nakupa novega traktorja s prikljuĉki so znašali 24.000,00€.
Nakup novega pralnega stroja 16kg. Strošek nakupa je znašal 7.000,00 €.
Ureditev podesta ob jahalnici (polaganje kamna) in postavitev Inox ograje na podestu, v višini 15.000,00 €.
V poletnih mesecih smo pripravili javno naroĉilo za izbiro izvajalca gradbeno obrtniških in inštalacijskih del
»REKONSTRUKCIJA PODPOSTAJE V PLINSKO KOTLOVNICO Z
ENOTO ZA SOPROIZVODNJO
ELEKTRIĈNE IN TOPLOTNE ENERGIJE – SPTE« z namenom, da se z novo kurilno sezono zaĉnemo ogrevati z
lastno kotlovnico. Izbran je bil izvajalec IMP d.d.. Investicija se izvaja v dveh fazah in sicer postavitev plinske
kotlovnice v prvi fazi, vrednost investicije je 256.0801,25 € brez DDV, od tega znašajo:
Gradbeno obrtniška dela…. 25.488,21€
Strojne instalacije …………215.735,88€
Elektro instalacije……………15.577,16€
Dela bodo potekala predvidoma v ĉasu od 05.09.2013 do 15.10.2013.
Druga faza predvideva postavitev kogeneracijske elektrarne (SPTE), vrednost investicije 100.617,73€, brez DDV.
Dela bodo potekala predvidoma v ĉasu od 15.10.2013 do 15.01.2014. Vrednost investicije skupaj znaša
339.605,88 brez DDV in 414.319,18 € z DDV-jem. Sofinancer projekta je s 130.000€ Ministrstvo za šolstvo, kulturo
in šport, preostala sredstva bomo skušali zagotoviti sami iz trţnega dela. Priĉakujemo, da bomo z ustrezno nizko
ceno zemeljskega plina, kot energenta, stroške ogrevanja na letni ravni v Ciriusu zniţali na polovico.
K toĉki 7.
Plavanje v bazenu za notranje in zunanje uporabnike
Zaradi visokih stroškov ogrevanja smo moĉno poveĉali naše trţenjske kapacitete, predvsem v bazenskem delu. Tako smo
uvedli indidvidualno plavanje za zunanje, vsak drugi teden oddajamo bazen šolam in vrtcem za izvedbo plavalnih teĉajev v
dopoldanskem ĉasu, v popoldanskem ĉasu in ob vikendih, pa gostimo klube, ki najemajo bazen za izvedbo svojih
programov.
Tako smo z oddajanjem bazena, v preteklem šolskem letu pridobili sredstva v višini 59.191,00€.
K toĉki 8.
Trţenje prostorov in gostinskih uslug
Prav tako smo se maximalno angaţirali na podroĉju oddajanja obeh telovadnic za dnevno vadbo in praznovanje rojstnih dni.
Z oddajo telovadnic smo realizirali prihodke v višini 27.900,00€.
~ 88 ~
Drug pomemben vir prihodkov je nudenje nastanitvenih in gostinskih uslug v ĉasu, vikendov in poĉitnic. Iz tega naslova smo
realizirali kar nekaj finanĉno zelo uspešnih prireditev, naj omenim le svetovno prvenstvo v »Showdown«, v ĉasu od 14.-19.
avgusta 2013. Pridobljena sredstva iz tega naslova so znašala v preteklem šolskem letu skupaj 43.000,00 €.
K toĉki 9.
Javni razpisi
V sodelovanju z zunanjim sodelavcem Francijem Kimovcem smo pripravili naslednje javne razpise:
Pisarniški material, kartuše in tonerji
Ţivila
Prevozi
Izvedba gradbeno obrtniških in inštalacijskih del »REKONSTRUKCIJA PODPOSTAJE V PLINSKO KOTLOVNICO Z
ENOTO ZA SOPROIZVODNJO ELEKTRIĈNE IN TOPLOTNE ENERGIJE – SPTE«,
K oddaji ponudbe za sanitetni in drug medicinski material smo povabili tri ponudnike in sklenili letno pogodbo z
najustreznejšim kandidatom »Sanolabor d.o.o.«.
K toĉki 10.
Priprava zahtevkov za povrnitev odškodnine od zavarovalnic.
Je v pristojnosti tehniĉnih sluţb. V preteklem letu smo imeli nekaj manjših zahtevkov, kot so:
Popravilo avtomatskih drsnih vrat 2x-povrnitev škode v višini 2.234,00€
Uveljavljanje odškodnine za popravilo vozil v višini 829,70 €
Uveljavljanje odškodnine za izgubo kljuĉev (Manicom d.o.o.) 674 €.
K toĉki 11.
Izvedba ukrepov varstva pri delu in poţarnega varstva, po navodilih pooblašĉenca za VPD in PV.
V sklop ukrepov, ki jih mora Zavod izvajati po priporoĉilih pooblašĉenca za Varstvo pri delu in poţarno varstvo spada
opravljanje obdobnih pregledov naprav in instalacij, urejanje in oznaĉevanje v skladu s novostmi v zakonodaji.
K toĉki 12.
Nadzor nad izvajanjem uslug ĉistilnega servisa. Ĉišĉenje prostorov opravlja podjetje MANICOM d.o.o. Nadzor nad
opravljanjem teh storitev je v pristojnosti tehniĉnih sluţb. Z storitvami nismo najbolj zadovoljni, zato je potrebno precej
dogovarjanj in usklajevanj s predstavnikom izvajalca. Stroški storitev so v okviru sredstev, ki nam jih ministrstvo namenja za
opravljanje tega dela.
Izobraţevanje
Opravili smo naslednja izobraţevanja:
Ime in priimek
JURĈEK DROLEC MIKEŠ
VINCENC SLAPNIK
izobraţevanje
PREIZKUS USPOSOBLJENOSTI ZA
REŠEVALCA IZ VODE
PREIZKUS USPOSOBLJENOSTI ZA
REŠEVALCA IZ VODE
PRVA POMOĈ ZA REŠEVALCA IZ
VODE
OBNOVITEV NPK ZA VOZNIKA
JAKOB GOLOB
OBNOVITEV NPK ZA VOZNIKA
MARJAN CIRKULAN
OBNOVITEV NPK ZA VOZNIKA
JAKA GOLOB
ZVONE SLAVIĈEK
UROŠ MALI
REŠEVANJE UJETIH OSEB IZ DVIGALA
REŠEVANJE UJETIH OSEB IZ DVIGALA
IZPIT ZA VOZNIKA AVTOBUSA
»D« KATEGORIJE
PETER PŠENIĈNIK
datum opravljanja
Februar 2013
strošek
180 €
April 2013
180ˇ€
April 2013
150 €
do 10.09.2013
predavanj po 7 ur
do 10.09.2013
predavanj po 7 ur
do 10.09.2013
predavanj po 7 ur
06.09.2013
06.09.2013
15.09.2013
5
210 €
5
210 €
5
210 €
1.800,00 €
~ 89 ~
SKUPNE SLUŢBE
Direktor, dr. Vinko Logaj
KADROVSKA SLUŢBA
Alenka Pavliniĉ
Na podroĉju zaposlovanja je v šolskem letu 2012/2013 potekala izredna dinamika.
Zaposlovanje na podlagi odobrene sistematizicije delovnih mest
Delovno razmerje na dan 31/08-2012 je po pogodbi o zaposlitvi poteklo 9 delavcem, 3 delavcem pa na podlagi njihove
prošnje za sporazumno odpoved delovnega razmerja. S 1/9-2012 smo na podlagi soglasij Ministrstva za izobraţevanje,
znanost in šport ter Sveta zavoda zaposlili 8 novih delavcev.
3 delavke so se do konca leta 2012 upokojile, dve delovni mesti smo reševali z notranjimi prerazporeditvami, eno pa nismo
nadomestili.
Med samim letom smo zaposlovali nadomešĉanja zaradi:
odhodov delavk na porodniški dopust in dopust za varstvo in nego otroka,
dolgotrajnih bolniških odsotnosti, za katere nismo mogli organizacijsko izvesti notranjih razporeditev in
sporazumnih odpovedi pogodb o zaposlitvi s strani delavca.
Zaposlovanje na podlagi sklenjenih pogodb o delu
S 01/09-2012 je v zavodu na njeno ţeljo prenehalo delovno razmerje zavodski zdravnici. Pri razpisovanju prostega
delovnega mesta zdravnika – pediatra smo bili neuspešni, saj na trgu dela ni pediatrov. Ker naši otroci in mladostniki s
posebnimi potrebami nujno potrebujejo specialno zdravstveno obravnavo, smo v šolskem letu 2012/13 na podlagi soglasij
pristojnega ministrstva ter Sveta zavoda zaposlili po pogodbi o delu prim. Majdo Ano Kregelj Zbaĉnik, dr. med. in mag.
Dianne Marily Jones, dr. med. Prav tako imamo sklenjeno pogodbo o delu z namenom nadomešĉanja našega delavca za
oskrbovanje konj, in sicer 4 ure na teden. Osnova za pogodbo o delu je zakonsko doloĉilo, da mora imeti delavec v obdobju
sedmih zaporednih dni, poleg pravice do dnevnega poĉitka, tudi pravico do poĉitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur.
Zaposlovanje po programu javnih del
Zavod RS za zaposlovanje je dne 23/11-2012 za neprofitne delodajalce objavil javno povabilo za izvajanje programa javnih
del, ki omogoĉajo zaposlitev na podroĉjih socialnega varstva, izobraţevanja, kulture, varstva narave, komunale, kmetijstva in
sorodnih podroĉjih. Namen izvedbe programa je aktiviranje brezposelnih oseb, njihova socialna vkljuĉenost, ohranitev ali
razvoj delovnih sposobnosti ter spodbujanje razvoja novih delovnih mest. Financiranje programa zagotavlja obĉina in Zavod
RS za zaposlovanje. CIRIUS Kamnik je dal ponudbo za delovno mesto »Pomoĉ otrokom oz. mladostnikom in študentom s
posebnimi potrebami« za 6 brezposelnih oseb. Na podlagi izbora in pogodbe o izvajanju programa javnega dela je bilo
napotenih 6 oseb za ĉas od 01/01-2013 do 30/06-2013.
Opravljanje nalog v splošno korist (druţbeno koristno delo)
S Centrom za socialno delo imamo sklenjeno pogodbo za opravljanja dela v splošno korist kandidata, ki namesto denarne
kazni za prometni prekršek, opravi druţbeno koristno delo. V šolskem letu sta opravljala druţbeno koristno delo 2 storilca
prekrška.
Število zaposlenih v CIRIUS Kamnik
CIRIUS Kamnik, kot proraĉunski uporabnik, je upošteval selektivno zmanjševanje zaposlenih. V obdobju od 01/09-2012 do
31/08-2013 se je število zaposlenih razliĉno gibalno na raĉun nadomešĉanj porodniških odsotnosti in nekaterih dolgotrajnih
bolniških odsotnosti.
Primerjava števila zaposlenih skupaj z nadomešĉanji:
01/09-2012 je bilo zaposlenih 194 delavcev,
31/8-2013 je bilo zaposlenih 190 delavcev.
Novosti delovne zakonodaje in upokojevanja – izobraţevanje
S 1/9-2013 je stopil v veljavo nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in z 12/04-2013 nov Zakon o delovnih
razmerjih ter Zakon o urejanju trga dela, ki so prinesli veliko novih sprememb na podroĉju zaposlovanja in upokojevanja.
V ta namen se je ga. Pavliniĉ udeleţila izobraţevanja:
Novosti Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), dne 04/02-2013, (255,00 €, v ceno je všteto
tudi priroĉnik zbirke predpisov ZPIZ-2 );
~ 90 ~
Novosti Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela
(ZUTD-A), dne 09/05-2013 (198,00 €);
Predstavitev novosti na podroĉju delovne zakonodaje, ki ga je brezplaĉno organiziralo Ministrstvo za
izobraţevanje, znanost in šport, dne 22/05-2013.
~ 91 ~