Samoevalvacijsko poročilo FG 2013/2014
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 SAMOEVALVACIJSKO POROČILO FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO UNIVERZE V MARIBORU ZA ŠTUDIJSKO LETO 2013-2014 Pri pripravi poročila so sodelovali sodelavci strokovnih služb, Komisija za študijske zadeve, Komisija za podiplomski študij, Komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve, Komisija za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje, Komisija za promocijo, Komisija za informacijsko in založniško dejavnost, Komisija za habilitacije in kadrovske zadeve, Študentski svet in Komisija za ocenjevanje kakovosti. Stran 1 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Stran 2 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 1. VPETOST V OKOLJE ..........................................................................................................................................7 1.1 POSLANSTVO IN VIZIJA FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO ................................................................................................ 7 1.2 STRATEŠKE USMERITVE FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO................................................................................................ 8 1.2.1 Analiza uresničevanja strateških ciljev ...................................................................................................... 9 1.3 POVEZANOST Z RAZVOJEM OŽJEGA IN ŠIRŠEGA OKOLJA ............................................................................................. 10 1.4 ZAPOSLJIVOST DIPLOMANTOV ............................................................................................................................. 12 1.5 VREDNOTENJE OKOLJSKEGA VPLIVA ...................................................................................................................... 15 2. DELOVANJE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA ........................................................................................................16 2.1 CILJI DELOVANJA IN RAZVOJA ZAVODA IN ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV.............................................................................. 16 2.2 ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE ORGANOV ........................................................................................................... 17 2.3 IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST ............................................................................................................................... 20 2.3.1 Vrsta in obseg izvedbe študijskih programov .......................................................................................... 20 2.3.2 Sumarne preglednice za študijsko leto 2013/2014 in primerjava s prejšnjimi leti .................................. 22 2.3.3 Analiza področij delovanja FG po študijskih programih .......................................................................... 26 2.3.4 Tutorstvo na Fakulteti za gradbeništvo ................................................................................................... 48 2.3.5 Mobilnost študentov................................................................................................................................ 50 2.3.6 Primerjalna analiza z oceno stanja in usmeritvami ................................................................................. 50 2.4 POROČILO O DELU NEKATERIH KOMISIJ FAKULTETE ................................................................................................... 53 2.4.1 Pregled dela KŠZ in KPŠ ........................................................................................................................... 53 2.4.2 Poročilo o delu Komisije za promocijo v študijskem letu ......................................................................... 53 2.4.3 Poročilo o delu Komisije za habilitacije in kadrovske zadeve .................................................................. 57 2.4.4 Poročilo o delu Komisije za založniško in informacijsko dejavnost .......................................................... 57 2.5 RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA DEJAVNOST............................................................................................................... 59 2.5.1 Raziskovalni in razvojni projekti/programi .............................................................................................. 59 2.5.2 Objave raziskovalnih rezultatov .............................................................................................................. 61 2.5.3 Primerjava znanstvene aktivnosti............................................................................................................ 62 2.5.4 Ocena stanja in usmeritve ....................................................................................................................... 65 2.6 MEDNARODNO SODELOVANJE ............................................................................................................................. 66 2.6.1 Komisija za mednarodno sodelovanje – povzetek dejavnosti ................................................................. 66 2.6.2 Raziskovalna dejavnost ........................................................................................................................... 68 2.6.3 Pedagoška dejavnost ............................................................................................................................... 70 2.6.4 Zaključne ugotovitve ............................................................................................................................... 73 2.6.5 Ocena stanja, predlogi in usmeritve ........................................................................................................ 73 2.7 TRŽNA DEJAVNOST ............................................................................................................................................ 74 2.8 PRAKTIČNO USPOSABLJANJE ŠTUDENTOV ............................................................................................................... 77 2.8.1 Praktično usposabljanje na Bolonjskih Visokošolskih strokovnih študijskih programih .......................... 78 2.8.2 Strokovna praksa na Univerzitetnem študijskem programu GING – Gradbeništvo ................................ 79 2.8.3 Ocena stanja in usmeritve ....................................................................................................................... 80 3. KADRI............................................................................................................................................................. 81 3.1 VISOKOŠOLSKI UČITELJI, SODELAVCI IN RAZISKOVALCI ............................................................................................... 81 3.1.1 Analiza ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu ................................................................................. 82 3.1.2 Ocena stanja in usmeritve ....................................................................................................................... 85 3.2 UPRAVNO-ADMINISTRATIVNI IN STROKOVNO-TEHNIČNI DELAVCI ................................................................................ 86 3.2.1 Analiza ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu ................................................................................. 86 3.2.2 Ocena stanja in usmeritve ....................................................................................................................... 89 4. ŠTUDENTI ....................................................................................................................................................... 91 4.1 4.2 4.3 4.4 4.5 4.6 4.7 O ODNOSIH MED ŠTUDENTI IN PROFESORJI ............................................................................................................. 91 SODELOVANJE FAKULTETE S ŠTUDENTI PRI DELU NA PROJEKTIH ................................................................................... 91 ŠTUDENTJE V CELJU ........................................................................................................................................... 91 SPLETNA STRAN FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO ....................................................................................................... 92 PODAJANJE ZNANJA NA FAKULTETI........................................................................................................................ 92 EKSKURZIJE ...................................................................................................................................................... 92 DELOVANJE ŠTUDENTSKEGA SVETA FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO .............................................................................. 93 Stran 3 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 4.8 4.9 5. VIZIJA FAKULTETE IN STRATEŠKE USMERITVE ........................................................................................................... 93 OCENA STANJA IN USMERITVE ............................................................................................................................. 94 MATERIALNI POGOJI ......................................................................................................................................95 5.1 PROSTORI IN OPREMA........................................................................................................................................ 95 5.1.1 Pogoji študija za študente invalide .......................................................................................................... 98 5.1.2 Ocena stanja in usmeritve na področju prostorov in opreme ................................................................. 98 5.2 KNJIŽNIČNO-INFORMACIJSKA DEJAVNOST............................................................................................................... 99 5.2.1 Predstavitev knjižnice, knjižnične storitve za člane Knjižnice tehniških fakultet...................................... 99 5.3 FINANCIRANJE ................................................................................................................................................ 107 5.3.1 Pridobivanje sredstev ............................................................................................................................ 107 5.3.2 Ocena stanja in usmeritve ..................................................................................................................... 108 6. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI ....................................................................................................................... 109 6.1 KOMISIJA ZA OCENJEVANJE KAKOVOSTI................................................................................................................ 109 6.2 EVALVACIJA POUČEVANJA, KI JO PODAJO ŠTUDENTI ................................................................................................ 112 6.2.1 Študentska anketa za študijsko leto 2013/2014 .................................................................................... 112 6.2.2 Anketa o obremenitvi in obremenjenosti študentov 2013/2014 ........................................................... 114 6.3 ANALIZA AKCIJSKEGA NAČRTA ZA ŠTUDIJSKO LETO 2013/2014 ............................................................................... 114 6.4 OCENA KAKOVOSTI VSEH DEJAVNOSTI UM FG IN OBLIKOVANJE PREDLOGOV ZA IZBOLJŠANJE ......................................... 120 PRILOGE ............................................................................................................................................................... 121 1. PRVOSTOPENJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI...................................................................................................... 121 1.1 VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE »GRADBENIŠTVO« .......................................................... 121 1.1.1 Vpis študentov ....................................................................................................................................... 121 1.1.2 Izvajanje študijskega programa ............................................................................................................ 122 1.1.3 Zaključek in trajanje študija................................................................................................................... 123 1.2 VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE »PROMETNO INŽENIRSTVO« ............................................. 124 1.2.1 Vpis študentov ....................................................................................................................................... 124 1.2.2 Izvajanje študijskega programa ............................................................................................................ 125 1.2.3 Zaključek in trajanje študija................................................................................................................... 126 1.3 UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE »ARHITEKTURA«............................................................................ 127 1.3.1 Vpis študentov ....................................................................................................................................... 127 1.3.2 Izvajanje študijskega programa ............................................................................................................ 127 1.3.3 Zaključek in trajanje študija................................................................................................................... 128 1.4 UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE »GRADBENIŠTVO« ......................................................................... 129 1.4.1 Vpis študentov ....................................................................................................................................... 129 1.4.2 Izvajanje študijskega programa ............................................................................................................ 129 1.4.3 Zaključek in trajanje študija................................................................................................................... 130 1.5 UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE »PROMETNO INŽENIRSTVO« ............................................................ 131 1.5.1 Vpis študentov ....................................................................................................................................... 131 1.5.2 Izvajanje študijskega programa ............................................................................................................ 131 1.5.3 Zaključek in trajanje študija................................................................................................................... 132 1.6 INTERDISCIPLINARNI UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE »GING – SMER GRADBENIŠTVO« .......................... 133 1.6.1 Vpis študentov ....................................................................................................................................... 133 1.6.2 Izvajanje študijskega programa ............................................................................................................ 133 1.6.3 Zaključek in trajanje študija................................................................................................................... 134 2. PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI 2. STOPNJE ........................................................................................ 135 2.1 MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE »ARHITEKTURA« ............................................................................... 135 2.1.1 Vpis študentov ....................................................................................................................................... 135 2.1.2 Izvajanje študijskega programa ............................................................................................................ 135 2.1.3 Zaključek in trajanje študija................................................................................................................... 136 2.2 MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE »GRADBENIŠTVO« ............................................................................. 137 2.2.1 Vpis študentov ....................................................................................................................................... 137 2.2.2 Izvajanje študijskega programa ............................................................................................................ 137 Stran 4 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 2.2.3 Zaključek in trajanje študija................................................................................................................... 138 2.3 MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE »PROMETNO INŽENIRSTVO« ................................................................ 139 2.3.1 Vpis študentov ....................................................................................................................................... 139 2.3.2 Izvajanje študijskega programa ............................................................................................................ 139 2.3.3 Zaključek in trajanje študija................................................................................................................... 140 2.4 INTERDISCIPLINARNI MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE »GING – SMER GRADBENIŠTVO« .............................. 141 2.4.1 Vpis študentov ....................................................................................................................................... 141 2.4.2 Izvajanje študijskega programa ............................................................................................................ 141 2.4.3 Zaključek in trajanje študija................................................................................................................... 142 3. PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI 3. STOPNJE ........................................................................................ 143 3.1 DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 3. STOPNJE »JEDRSKA ENERGETIKA IN TEHNOLOGIJE« ................................................ 143 3.1.1 Vpis študentov ....................................................................................................................................... 143 3.1.2 Izvajanje študijskega programa ............................................................................................................ 143 3.1.3 Zaključek in trajanje študija................................................................................................................... 144 3.2 DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 3. STOPNJE »GRADBENIŠTVO« .............................................................................. 145 3.2.1 Vpis študentov ....................................................................................................................................... 145 3.2.2 Izvajanje študijskega programa ............................................................................................................ 145 3.2.3 Zaključek in trajanje študija................................................................................................................... 146 3.3 DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 3. STOPNJE »PROMETNO INŽENIRSTVO« ................................................................. 147 3.3.1 Vpis študentov ....................................................................................................................................... 147 3.3.2 Izvajanje študijskega programa ............................................................................................................ 147 3.3.3 Zaključek in trajanje študija................................................................................................................... 148 4. STARI ŠTUDIJSKI PROGRAMI ........................................................................................................................ 149 4.1 VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM »GRADBENIŠTVO« .......................................................................... 149 4.1.1 Zaključek in trajanje študijskega programa .......................................................................................... 149 4.2 VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM »PROMET«.................................................................................... 149 4.2.1 Zaključek in trajanje študijskega programa .......................................................................................... 150 4.3 UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM »GRADBENIŠTVO« ......................................................................................... 150 4.3.1 Zaključek in trajanje študija................................................................................................................... 150 4.4 UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM »PROMET« .................................................................................................. 151 4.4.1 Zaključek in trajanje študija................................................................................................................... 151 4.5 INTERDISCIPLINARNI UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM »GING – SMER GRADBENIŠTVO« .......................................... 152 4.5.1 Zaključek in trajanje študija................................................................................................................... 152 4.6 MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM »JEDRSKA ENERGETIKA« ..................................................................................... 152 4.6.1 Zaključek in trajanje študija................................................................................................................... 152 4.7 MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM »GRADBENA INFORMATIKA« ............................................................................... 153 4.7.1 Zaključek in trajanje študija................................................................................................................... 153 4.8 MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM »GRADBENIŠTVO«............................................................................................. 153 4.8.1 Zaključek in trajanje študija................................................................................................................... 153 4.9 MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM »PROMET« ...................................................................................................... 153 4.9.1 Zaključek in trajanje študija................................................................................................................... 153 4.10 DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM »JEDRSKA ENERGETIKA« ...................................................................................... 154 4.10.1 Zaključek in trajanje študija .............................................................................................................. 154 4.11 DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM »GRADBENA INFORMATIKA« ................................................................................ 154 4.11.1 Zaključek in trajanje študija .............................................................................................................. 154 4.12 DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM »GRADBENIŠTVO« .............................................................................................. 155 4.12.1 Zaključek in trajanje študija .............................................................................................................. 155 4.13 DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM »PROMET« ....................................................................................................... 155 4.13.1 Zaključek in trajanje študija .............................................................................................................. 155 Stran 5 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Stran 6 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 1. Vpetost v okolje 1.1 Poslanstvo in vizija Fakultete za gradbeništvo Poslanstvo Na 32. redni seji senata Fakultete za gradbeništvo, dne 31. marca 2010, so senatorji razpravljali o poslanstvu Fakultete za gradbeništvo. Pri tem so senatorji oblikovali naslednji sklep: »Na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru ustvarjamo, razvijamo in širimo inženirska znanja na področjih gradbeništva, arhitekture in prometnega inženirstva ter jih v najboljši možni meri prenašamo na svoje študente, kakor tudi v stroko, s čimer bogatimo življenje in ustvarjalno delo diplomantov in gospodarstva. Na Fakulteti za gradbeništvo težimo k izvajanju takšne znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki na ravni mednarodne primerljivosti bogati svetovno zakladnico znanja in se odraža v inovativnem snovanju in učenju kot temeljnem prispevku k razvoju družbe na področjih našega delovanja.« V skladu z zgoraj omenjenim poslanstvom si fakulteta prizadeva: za izobraževanje široko razgledanega diplomanta, ki bo pri reševanju inženirskih problemov sposoben inovativnega povezovanja različnih področij; študentu omogočiti prehajanje med sorodnimi dodiplomskimi programi; zadostiti vsebini pričakovanih znanj za področja gradbeništva, prometnega inženirstva, gradbenega inženirstva in arhitekture, kot to zahteva slovenska gradbena stroka; študentom nuditi sodobne študijske programe, ki povezujejo vsa specifična znanja in specialnosti s področij gradbeništva, prometa, prometnega inženirstva, gradbenega inženirstva in arhitekture, kar omogoča diplomantu po končanem programu nadaljevanje študija na podiplomskih študijskih programih iz stroke ali sorodnih podiplomskih programih; za usklajenost študijskih programov z Bolonjsko deklaracijo, kar posredno omogoča mednarodno primerljivost in prehodnost; izobraziti lik strokovnjaka s področij gradbeništva, prometnega inženirstva, gospodarskega inženirstva in arhitekture v skladu z evropskimi smernicami ter z mednarodno primerljivostjo programa diplomantu omogočiti po končanem študiju nadaljevanje podiplomskega študija na inštitucijah po Evropi in po svetu; za možnost zaposlovanja diplomantov v evropski uniji. Razen naštetega je poslanstvo FG omogočiti študentom, da si v okviru splošnih kompetenc pridobijo: usposobljenost, da bodo na podlagi osvojenega temeljnega znanja osnovnih naravoslovnih ved, osnovnih ved gradbene, prometne, ekonomske in arhitekturne stroke ter osnovnih strokovnih znanj navedenih strok sposobni projektiranja in izvajanja gradbenih del v smislu ustrezne kakovosti in cene ter; sposobnost izvajati neodvisno tehniško presojo na podlagi znanstvene analize in sinteze; sposobnost kreativnega dela v timu projektantov in izvajalcev navedenih strok (osnova za to naj bodo pridobljena znanja pri strokovnih predmetih); usposobljenost povezovanja osnov inženirske ekonomike in problematike varstva okolja s problematiko projektiranja; kreativnost in inovativnost kot rezultat interdisciplinarnosti študija; sposobnost uporabe znanja v praksi; Stran 7 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic; obvladovanje osnov raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoj kritične in samokritične presoje; razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, vključno komunikacij v mednarodnem okolju; etično refleksijo in zavezanost profesionalni etiki; kooperativnost, delo v skupini, tako v interdisciplinarnem kot mednarodnem okolju. Vizija Fakulteta bo na področju gradbeništva in z njim tesneje povezanimi inženirskimi področji, zlasti s področjem prometa in arhitekture, razpoznavna v slovenskem in mednarodnem prostoru, na določenih ožjih področjih pa bo primerljiva tudi z najboljšimi fakultetami v svetovnem merilu. Svoje izobraževalne in raziskovalne programe bo razvijala in izvajala z najvišjim standardom inženirskih in človeških vrednot, s tesnim sodelovanjem s stroko in sorodnimi institucijami, z odgovornim in mentorskim odnosom do študentov ter s prijateljskimi odnosi med sodelavci. Ti bodo v največji možni meri aktivirali in razvijali motivacijo, potenciale, znanje, razumevanje, ustvarjalnost in sposobnosti tako študentov kot učiteljev in raziskovalcev. 1.2 Strateške usmeritve Fakultete za gradbeništvo Vodstvo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru (UM FG) je ob nastopu mandata izdelalo strategijo vodenja fakultete za obdobje 2011 do 2015 skladno s poslanstvom in vizijo. Strateške usmeritve so bile zasnovane skladno s pričakovanim dolgoročnim stabilnim financiranjem dejavnosti fakultete in investicijskimi načrti UM. V letošnjem letu je potrebno, predvsem zaradi globalne recesije in posledičnega zmanjšanja financiranja iz uredbe za opravljanje tako pedagoške kot znanstvene dejavnosti, nekatere strateške usmeritve smiselno redefinirati. Izhodišča in okvir strategije delovanja fakultete so opredeljeni s poslanstvom in vizijo UM FG in razvojnimi cilji Univerze v Mariboru. Vpetost v mednarodno okolje na izobraževalnem in znanstveno-raziskovalnem področju zahteva od naše fakultete kontinuiran razvoj, tekmovalnost, odličnost in primerljivost v evropskem in svetovnem merilu. UM FG izvaja študijske programe Gradbeništva, Arhitekture, Gospodarskega in Prometnega inženirstva na vseh ravneh visokošolskega izobraževanja vključno z doktorskimi študiji Gradbeništva in Prometnega inženirstva, zato je vrhunska znanstveno-raziskovalna dejavnost ključna za uresničitev naših ciljev. Znanstveno odličnost bomo zagotavljali s skrbjo za kakovostno raziskovalno delo, ki se bo zrcalilo v nadaljevanju naraščanja števila mednarodno odmevnih znanstvenih del, s povečanjem deleža mladih raziskovalcev in doktorandov ter njihovo vključenostjo v nove raziskovalne projekte in programske skupine. Ustvarjeno znanje bomo uporabljali v sodelovanju s strokovnimi združenji pri uvajanju inovacij in s tem povezanimi zakonodajnimi smernicami v načrtovanju, gradnji in vzdrževanju objektov ter infrastrukture, izhajajoč iz načel trajnostnosti, zavedajoč se vpliva teh dejavnosti na okolje in energijskih zahtev v prihodnosti. V okviru fakultete imamo v načrtu ustanovitev Centra za graditeljstvo, ki bi postal osnovni integracijski člen gospodarskega razvoja na področju Stran 8 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 gradbeništva, prometnega inženirstva, okoljskega načrtovanja in drugih s tem povezanih dejavnosti in bi neposredno povezoval akademsko in gospodarsko-strokovno sfero. Posebno podporo bomo namenili interdisciplinarnim raziskovalnim področjem, ki so naši fakulteti naravno dana s prepletanjem dejavnosti gradbeništva, arhitekture in prometa. Zagotavljali bomo pogoje za vzdrževanje obstoječih in vzpodbujali ustanavljanje novih laboratorijev, nakup sodobne raziskovalne opreme, se zavzemali za nadaljnje stabilno delovanje znanstvene revije, ki jo izdaja fakulteta in je uvrščena na seznam revij s faktorjem vpliva ter skrbeli za ustvarjanje znanj, ki bodo vodila do ustanavljanja »spin-off« podjetij. Prepletenost znanstveno-raziskovalnega in izobraževalnega dela bomo dosegali z vzpodbujanjem tesnega povezovanja in odgovornosti med visokošolskimi učitelji, znanstvenimi sodelavci in tudi študenti. Študente bomo že v okviru rednega študijskega procesa aktivno vključevali v razvojne projekte za industrijo, v katere bomo direktno implementirali najnovejša lastna in tuja znanstvena odkritja, v okviru obštudijskega procesa pa jih tudi vključevali v najzahtevnejše razvojne projekte za industrijske partnerje s ciljem razvoja novih produktov in tehnologij ter posledično s povečanjem konkurenčnosti slovenskih gradbenih podjetij in zaposljivosti naših diplomantov. Razvoj novih študijskih programov bomo prilagajali najnovejšim razvojnim potrebam gospodarstva, svetovnim globalnim načelom trajnosti in jih prilagajali razvojnim možnostim fakultete. V tem kontekstu bomo v študijskem letu 2015/2016 verjetno prvič razpisali enoletni podiplomski študijski program za vseživljenjsko izobraževanje Trajnostne gradnje, v načrtu pa imamo tudi akreditacijo doktorskih študijskih programov Gospodarskega inženirstva in Arhitekture. Razmisliti bi kazalo tudi o akreditaciji magistrskega študijskega programa v tujem jeziku. Posebno skrb bomo namenili spremljanju in stalni podpori študentom skozi že uveljavljen tutorski sistem, zagotavljali bomo soupravljanje študentov in enakopravnost študentk in študentov. FG je trenutno v izjemni prostorski stiski, zato bomo posebno pozornost in napore posvetili pridobivanju novih, dodatnih in nujno potrebnih prostorskih kapacitet, ki bodo zagotovile pogoje za nemoteno in kvalitetno izvajanje izobraževalnih in raziskovalnih dejavnosti. Strategijo FG in njeno implementacijo mora vseskozi spremljati skrb za stalni nadzor in zagotavljanje kakovosti, stabilno financiranje in zagotavljanje optimalnih pogojev za delo v vseh razmerah ter dolgoročna politika zaposlovanja visokošolskih učiteljev, sodelavcev in znanstvenih delavcev. 1.2.1 Analiza uresničevanja strateških ciljev Na UM FG želimo v okviru trenutno razpoložljivih zakonskih možnosti (uporaba tujega jezika v izobraževalnem procesu je na primer ena izmed bistvenih omejitev, ki bi jo bilo treba zakonsko urediti) in finančnih danosti (v okviru financiranja s strani proračunskih in dodatno pridobljenih neproračunskih sredstev) zgoraj navedene usmeritve čim bolje uresničevati. Pri tem naj bodo dodatno pridobljena neproračunska sredstva predvsem priložnost za določeno nadgradnjo v študijskem procesu, kot na primer izdajanje dodatnih publikacij o rezultatih študijskih delavnic na konkretnih primerih iz gospodarstva, organizacije razstav o takšnih delavnicah ali poletnih šolah, organizacijo srečanj alumni-kluba in prej omenjenega centra, kar bo omogočalo dodatno in predvsem stalno vpetost visokošolskega izobraževanja v gospodarstvo. Pri tem pa bo potrebno Stran 9 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 težiti k ustvarjanju celostnih rešitev za gospodarske izzive, kar pomeni akreditirati študijske programe, ki bodo izrazito interdisciplinarno naravnani. Študijski program Trajnostne gradnje bi lahko bil eden izmed takšnih, ki bi povezoval tako gradbeno, arhitekturno, prometno, okoljsko in ostalo stroko s področja tehniških ved, kar trenutno v slovenskem prostoru še ne obstaja. V tujini, predvsem v Avstriji in Nemčiji, je že kar nekaj tovrstnih študijskih modulov in tudi bolonjskih študijskih programov druge stopnje, saj to narekuje globalna okoljska problematika, celostno akademsko tovrstno izobražen kader pa še ne obstaja. V strateških usmeritvah UM FG je bilo izpostavljeno, da je treba intenzivno težiti k internacionalizaciji visokega šolstva. Fakulteta na tem intenzivno dela, tako je v pripravi akreditacija tretje-stopenjskega mednarodnega študijskega programa »Geo-Engineering and Water Management«, ki se že izvaja na TU Graz, v obliki poletnih šol pa tudi na Univerzi v Zagrebu in TU Budimpešta. Naši profesorji so za zdaj vključeni v izvedbo kot vabljeni gostujoči profesorji, vendar pa je cilj vseh partnerjev skupna akreditacija Joint PhD programa. Akreditacijska vloga programa, ki bi se na UM FG izvajal v obliki mednarodnega programa, je v zaključni fazi priprave. Dodatna integracija, ki jo je potrebno izpostaviti, je integracija z gospodarstvom. Fakulteta je sicer že sedaj zelo aktivna v povezavi z gospodarstvom tako preko tržnih in razvojnih projektov (to je pravzaprav ena izmed tradicionalnih prednosti/odlik fakultete), v zadnjem času pa tovrstne probleme aktivno vključujemo v pedagoški proces preko študijskih delavnic, poletnih šol ali posebej organiziranih obštudijskih delavnic. Priprava razvojnega kataloga za eno izmed slovenskih gradbenih podjetij je na primer dobro vodilo za naprej, v kakšnem smislu naj bo fakulteta tudi preko pedagoškega procesa in dodatnih obštudijskih dejavnosti najbolj zainteresiranih in aktivnih študentov povezana s slovensko gradbeno industrijo. In to je lahko nato predvsem idealna možnost za zaposlovanje teh študentov, ki osnovne problematike podjetja že poznajo. Nazadnje poudarimo, da s primerno izbranimi (motivacijskimi) projekti in obštudijskimi delavnicami profesorji s fakultete prodirajo v gimnazije z namenom pridobitve najboljših dijakov že v tretjem letniku. 1.3 Povezanost z razvojem ožjega in širšega okolja UM FG skrbi za povezanost ustanove z ožjim in širšim okoljem, kar se odraža v sodelovanju z organizacijami, ki se ukvarjajo z gradbeno dejavnostjo ter s proizvodnimi in storitvenimi organizacijami, ki so v tesni povezavi z gradbeno industrijo. V teh organizacijah se zaposluje tudi pretežni del diplomantov dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov FG. Medsebojno sodelovanje se odraža na področjih znanstveno-raziskovalnih, razvojno-raziskovalnih in tržnih projektov. Pomemben vidik povezanosti fakultete z okoljem se odraža tudi z delovanjem Društva diplomantov Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru (skrajšano ime: Društvo diplomantov FG in kratica: DDFG), ki je bilo ustanovljeno leta 2006. Maja 2006 je bilo organizirano prvo srečanje diplomantov Fakultete za gradbeništvo z naslovom »Gradimo mostove med generacijami«. Srečanja se je udeležilo več kot 200 diplomantov in podpisane so bile tudi prve pristopne izjave za včlanitev v društvo. Društvo trenutno šteje okoli 300 članov. Stran 10 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Osnovno poslanstvo društva je druženje diplomantov, spodbujanje razvoja stroke in vzdrževanje poslovnih ter prijateljskih vezi med diplomanti študija gradbeništva v Mariboru, ki so diplomirali na tedanji Višji tehnični šoli - gradbeništvo, kasneje Tehniški fakulteti, VTO gradbeništvo in sedanji Fakulteti za gradbeništvo. Društvo diplomantov FG uresničuje svoje poslanstvo z družabnimi, strokovnimi in informativnimi aktivnostmi. Društvo prireja razna srečanja članov, v sklopu katerih se običajno izvedejo tudi strokovna predavanja na aktualno tematiko. Poleg rednih srečanj društvo svojim članom sporoča aktualne informacije o dogodkih (strokovna predavanja, konference, simpoziji), ki jih organizirajo posamezniki oz. organizacije. Društvo izvaja informativne aktivnosti običajno preko e-pošte. Na ta način društvo prispeva k javnemu predstavljanju gradbene stroke in seznanjanju širše javnosti z gradbenimi dosežki. S ciljem uresničevanja poslanstva društva in grajenjem odnosov med generacijami diplomantov (DDFG) in s tem povezanosti z okoljem je društvo v letu 2013 in 2014 izvedlo naslednje aktivnosti: Družbene aktivnosti: ~ Strokovna ekskurzija v Salonit Anhovo in jamo Grotta Gigante v Italiji, ki je bila izvedena 17.5.2013 v sodelovanju s Kariernim centrom UM. Ekskurzija je bila dobro obiskana in priložnost za druženje in medsebojno izmenjavo delovnih izkušenj. ~ Prednovoletno druženje članov društva diplomantov v prostorih tehniških fakultet v popoldanskih urah dne 11.12.2014. Strokovne aktivnosti: ~ Strokovna predavanja o biogradnji, ki ga je izvedel Stojan Habjanič univ.dipl.inž.grad., pionir naravne gradnje v Sloveniji. Predavanje je bilo izvedeno 9.4.2013 in organizirano v sodelovanju s Kariernim centrom UM. ~ Izvedba delovnega sestanka z gospodarstveniki z namenom vzpodbuditve medsebojnega sodelovanja. Delovni sestanek je bil izveden 11.12.2014 in organiziran v sodelovanju s FG UM. Informativne aktivnosti: sporočanje članom društva o napovedanih dogodkih kot na primer: strokovna predavanja, konference (Renesansa lesene gradnje v Sloveniji, konferenca projekta ReBirth), simpozij (Simpozij o mostovih), strokovni posvet (Beton in trajnostna gradnje), povabilo na dogodek ob 20-letnici GING-a na UM idr. V letih 2013 in 2014 so bile za namen delovanja društva izvedene naslednje aktivnosti: sprotno ažuriranje podatkov o obstoječih članih, sprotno ažuriranje baze diplomantov z vpisom novih članov, aktivnosti za pridobivanje novih članov z oddajo obvestila o delovanju društva ob prejemu diplomskih listin, voščila ob novem letu (po e-pošti). Društvo diplomantov FG ima v okviru nadaljnjega delovanja in vzpodbujanja oz. ohranjanja vezi med diplomanti ter z ožjim in širšim okoljem v letu 2015 predvidene naslednje aktivnosti: Družbene aktivnosti: ~ Izvedba letnega srečanja diplomantov, predvidoma marec 2015 (obvestila preko spleta in določeno število pisno - predvsem starejše generacije). ~ Izvedba strokovne ekskurzije na delujoče gradbišče oz. podjetje Strokovne aktivnosti: Stran 11 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 ~ Strokovno predavanje na aktualno temo iz področja gradbeništva, predvidoma marec 2015. Informativne aktivnosti: sporočanje članom društva o napovedanih dogodkih, ki so v povezavi s stroko gradbeništva (konference, posveti, simpoziji, strokovna predavanja,...). Za namen delovanja društva se bodo v letu 2015 nadaljevale aktivnosti pridobivanja članov in ažuriranja baze članov društva ter oživitev delovanja spletne strani društva in prenova obstoječe spletne strani. 1.4 Zaposljivost diplomantov Fakulteta za gradbeništvo izvaja anketiranje diplomantov, v okviru katerega se zajemajo podatki o zaposljivosti diplomantov v časovnem razponu do 6 mesecev po diplomiranju. Iz anketiranja so izvzeti študijski programi za pridobitev doktorata znanosti. Informacije o zaposljivosti diplomantov se za potrebe priprave in oblikovanja novih študijskih programov zbirajo tudi pri Zavodih za zaposlovanje. Ugotavljamo, da imamo za zdaj podatke iz treh anketiranj (junij 2013, december 2013 in junij 2014). Decembra dobimo podatke od približno 70-ih anketirancev, junija pa od okoli 30-ih. V treh anketiranjih od junija 2013 do junija 2014 smo zbrali podatke od 138 diplomantov z vseh programov na prvi in drugi stopnji. Med temi je 50 zaposlenih, 51 jih študira naprej, trije diplomanti ne iščejo zaposlitve, o dveh ni drugih podatkov (razen, da sta nezaposlena), 32 jih v povprečju išče zaposlitev 6 mesecev. Slika 1.4-1: Deleži diplomantov glede na status zaposlitve do 6 mesecev po diplomiranju 2% Torej: zaposlenih je cca. 36% diplomantov FG, iskalcev zaposlitve cca. 25% diplomantov FG, študij nadaljuje cca. 37% diplomantov FG. 36% 37% Zaposleni Iskalci zaposlitve 25% Nadaljujejo študij Drugo Analiza ankete o zaposljivosti diplomantov 1. Bolonjski programi prve stopnje 1.1. Univerzitetni programi Arhitektura 17 anketiranih: vsi nezaposleni. Razen enega (o katerem nimamo dodatnih informacij) vsi nadaljujejo študij: eden v tujini, ostali na programu arhitektura (2. stopnja FG UM). Stran 12 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Gradbeništvo 9 anketiranih: vsi razen enega, ki si je takoj samostojno našel zaposlitev v gradbenem podjetju, nadaljujejo študij gradbeništva (na FG UM). GING - Gradbeništvo 10 anketiranih: dva sta zaposlena (na zaposlitev sta čakala okoli 3 mesece, zaposlitev sta dobila preko »vez in poznanstev«), osem je nezaposlenih - vsi nadaljujejo študij na FG UM (štirje na programu GING). Prometno inženirstvo 6 anketiranih: vsi nezaposleni, trije nadaljujejo študij prometnega inženirstva na FG, dva iščeta zaposlitev že več kot 6 mesecev, eden ni iskalec zaposlitve. 1.2 Visokošolski strokovni programi Gradbeništvo 8 anketiranih: šest nezaposlenih (štirje iščejo zaposlitev v povprečju 5 mesecev, eden študira na TU Graz, eden študira na FG), dva sta si (v povprečju po 3 mesecih) sama našla zaposlitev (v gradbenem podjetju). Prometno inženirstvo 8 anketiranih: dva sta zaposlena (zaposlitev sta dobila takoj: službo sta pridobila samostojno, oz. na podlagi prakse, delo poteka v javnem sektorju oz. v metalurškem podjetju), šest jih je nezaposlenih (štirje nadaljujejo študij na 2. stopnji na FG, dva pa v povprečju že 5 mesecev iščeta zaposlitev). 2. Bolonjski programi druge stopnje Arhitektura 2 anketirana: eden po treh mesecih dobil zaposlitev na banki (po vezah), drugi išče zaposlitev že 2 meseca. Gradbeništvo 9 anketiranih: dva nezaposlena (eden nadaljuje študij na doktorskem programu gradbeništva, drugi že 2 meseca išče zaposlitev), sedem zaposlenih (večinoma so si zaposlitev našli sami, večinoma v projektantskih podjetjih, na službo so čakali v povprečju 3 mesece). Prometno inženirstvo 2 anketirana: oba nezaposlena (iščeta zaposlitev že 3 oz. 6 mesecev). 3. Stari (nebolonjski) programi 3.1. Univerzitetni študijski programi Gradbeništvo 11 anketiranih: šest zaposlenih (eden v Avstriji, na službo čakali manj kot 3 mesece, eden zaposlen za nedoločen čas, ostali za določen čas, večinoma v projektantskih podjetjih), pet nezaposlenih (eden nadaljuje študij gradbeništva na FG, ostali iščejo zaposlitev povprečno 4 mesece). Stran 13 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 GING - Gradbeništvo 8 anketiranih: pet jih išče zaposlitev v povprečju pol leta. Trije so zaposleni (službo dobili takoj, dva za nedoločen čas; delajo v industriji in inženiringu, zaposlitev so si uredili samostojno oz. na osnovi praktičnega usposabljanja). Promet 8 anketiranih: trije so zaposleni povprečno so čakali na službo 3 mesece (delajo na: policiji, v logistiki in »drugo«, službo so si uredili samostojno), pet je nezaposlenih (eden ne išče zaposlitve, ostali v povprečju 8 mesecev). 3.2. Visokošolski strokovni Gradbeništvo 32 anketiranih: šestnajst jih je nezaposlenih (sedem jih nadaljuje študij - dva na FS UM ter pet na FG UM - ostali v povprečju 8 mesecev iščejo zaposlitev), šestnajst jih je zaposlenih (zaposlitev so dobili hitro v povprečju v manj kot 3 mesecih, v gradbenih podjetjih, polovica na podlagi praktičnega usposabljanja, polovica samostojno, vsi so zaposleni v Sloveniji) Promet 8 anketiranih: šest zaposlenih (štirje so se zaposlili takoj, dva po pol leta čakanja, delajo v transportnih in trgovskih podjetjih ter javnem sektorju), dva sta nezaposlena (eden ne išče zaposlitve, eden študira naprej-ni podatka, kje). Anketa o zadovoljstvu s študijem in o zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov Na nivoju Univerze v Mariboru se, z vključevanjem študentov in diplomantov, načrtuje enotno pridobivanje podatkov, ki bodo podlaga za učinkovito upravljanje in izvajanje študijskih programov ter prilagajanje potrebam relevantnega gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja okolja. Tako se v okviru sistema spremljanja in zagotavljanja kakovosti izobraževalne dejavnosti načrtuje redno zbiranje in analiziranje podatkov o izobraževanju, kompetencah študentov in diplomantov ter o njihovi zaposljivosti in zaposlenosti, v skladu z Navodil o izvajanju anket o zadovoljstvu s študijem in o zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov (N7/2013-41 AG) (http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=163), ki so bila sprejeta 9.5.2013. Navedeno bo predstavljalo tudi osnovo za izboljšave in posodabljanje študijskih programov ter načinov njihovega izvajanja. UM bo pridobivala navedene podatke z dvema anketama, in sicer: 1. z anketo o zadovoljstvu s študijem (Priloga 1), 2. z anketo o zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov UM (Priloga 2). Predvideva se, da bo realizacija možna s pričetkom leta 2015 oz. ko, bo zagotovljena ustrezna informacijska podpora. Stran 14 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 1.5 Vrednotenje okoljskega vpliva Preglednica 1.5-1: Kazalniki EMAS Področje I) Energetska učinkovitost K_EMAS_Ia K_EMAS_Ib Kazalnik a. Skupna poraba energije v kWh b. Skupna poraba energije iz obnovljivih virov v kWh (in % delež v vsej porabljeni energiji) A Število zaposlenih B 391072 104 0 104 Vrednost Število študentov R = A/B B1 R1 = A/B1 3760 831 470.60 831 III) Voda K_EMAS_IIIb IV) Odpadki a. Skupna letna poraba vode v m³ 1988 104 19.12 831 2.39 K_EMAS_Iva a. Skupna letna količina odpadkov v tonah 1235 104 11.88 831 1.49 K_EMAS_IVb b. Skupna letna količina nevarnih odpadkov v tonah 0 104 831 V) Biotska raznovrstnost K_EMAS_Va a. Uporaba zemljišč v strnjenih naseljih v m² 2960 104 28.46 831 3.56 Vir: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2009:342:0001:0045:SL:PDF Kot je razvidno iz zgornje in lanske preglednice, se je skupna poraba energije zmanjšala (za 13%). Skupna poraba energije na zaposlenega se je zmanjšala za 18% (število zaposlenih je večje za 6). Skupna poraba energije na študenta pa se je (predvsem zaradi zmanjšanja števila študentov za 376) povečala za cca. 100 enot oz. za 27%. Poraba vode se je, glede na predhodno leto, nekoliko zmanjšala. Stran 15 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 2. Delovanje visokošolskega zavoda 2.1 Cilji delovanja in razvoja zavoda in študijskih programov Dejavnosti Fakultete za gradbeništvo, Univerze v Mariboru so osredotočene na visokošolsko izobraževanje in raziskovanje na področju gradbeništva, prometnega inženirstva in arhitekture. Na izobraževalnem področju fakulteta izvaja univerzitetne študijske programe Gradbeništvo, Prometno inženirstvo in Arhitektura, magistrske študijske programe Gradbeništvo, Prometno inženirstvo in Arhitektura, doktorske študijske programe Gradbeništvo, Prometno inženirstvo ter Jedrska energetika in tehnologije, pri izvajanju interdisciplinarnega programa Gospodarsko inženirstvo smer gradbeništvo pa sodeluje z Ekonomsko poslovno fakulteto. Za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe fakulteta izvaja programa Gradbeništvo in Prometno inženirstvo. V okviru raziskovalnih programov izvajamo mednarodne, nacionalne in regionalne znanstvene in razvojno raziskovalne projekte, izdelujemo pa tudi elaborate, izvedeniška in strokovna mnenja za podjetja in ostale naročnike. Fakulteta pri svoji težnji po stalnem izboljševanju sledi načelom doslednosti, iskrenosti, odprtosti in mednarodne primerljivosti. Leto ustanovitve: Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru deluje od 1.1.1995. Naslov: Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Smetanova ulica 17, 2000 Maribor Dislocirana enota Celje Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Mariborska cesta 2, 3000 Celje Kontaktna oseba: red. prof. dr. Miroslav Premrov, dekan Zgodovina Fakultete za gradbeništvo oziroma študija gradbeništva v Mariboru: 1959 – Višja tehniška šola (Oddelek za gradbeništvo 1960) 1973 – Visoka tehniška šola (Oddelek za gradbeništvo) 1985 – Tehniška fakulteta (Oddelek za gradbeništvo) 1995 – Fakulteta za gradbeništvo Vlada RS je na svoji 13. redni seji dne 11.12.2014 sprejela sklep, s katerim je določila besedilo Predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (in v katerega je vključena tudi sprememba imena FG UM) ter besedilo posredovala v obravnavo Državnemu zboru RS. Stran 16 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 2.2 Organiziranost in delovanje organov Delovanje organov Fakulteto za gradbeništvo (FG) v pravnem prometu zastopa dekan prof. dr. Miroslav Premrov, ki ga lahko nadomešča prodekan iz vrst visokošolskih učiteljev. FG ima šest prodekanov in sicer prodekana za izobraževalno dejavnost, prodekana za podiplomski študij, prodekana za raziskovalne zadeve, prodekana za mednarodne zadeve, prodekana za finančne in gospodarske zadeve in prodekana za študentske zadeve. Senat FG sestavlja 15 članov iz vrst visokošolskih učiteljev in štirje člani iz vrst študentov. V senatu je po svojem položaju še dekan fakultete. Akademski zbor fakultete sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci ter predstavniki študentov. Poslovodni odbor članice odloča o poslovanju članice, o zadevah materialne narave ter o upravljanju in razpolaganju s sredstvi. V Poslovodnem odboru FG so štirje predstavniki iz vrst visokošolskih učiteljev, ki jih je izvolil Akademski zbor fakultete. Po svojem položaju so člani še dekan, tajnik in prodekan za študentske zadeve. V okviru fakultete deluje tudi Študentski svet članice. Vsi navedeni organi fakultete imajo pristojnosti in odgovornosti, kot jih določa Zakon o visokem šolstvu in Statut Univerze v Mariboru. Organiziranost Fakulteto za gradbeništvo sestavlja: 3 oddelki 16 kateder 5 inštitutov V letu 2010/2011, natančneje 10.11.2010, je bila na FG ustanovljena Katedra za geodezijo. Po razdružitvi Katedre za arhitekturo in prostor na Katedro za arhitekturo in Katedro za načrtovanje prostora dne 16.12.2009 je tako nastala šestnajsta katedra Fakultete za gradbeništvo. Senat FG je na svoji 38. redni seji dne 10.11.2010 v skladu s 37. členom Statuta UM v smislu večje prepoznavnosti in lažjega usmerjanja in usklajevanja izobraževalne in s tem povezane znanstveno - raziskovalne dejavnosti fakultete ter zaradi razvijanja in povezovanja znanstvenih disciplin in strok s posameznih področij ustanovil znotraj fakultete tri oddelke: Oddelek za gradbeništvo, Oddelek za prometno inženirstvo in Oddelek za arhitekturo. Reorganizacijo FG podrobno definira Interni pravilnik o organiziranosti oddelkov FG, ki ga je Senat FG potrdil na 4. redni seji dne 23.9.2011. Vodje oddelkov v skladu s 37. členom Statuta UM za štiri leta imenuje dekan UM FG na predlog posameznega oddelka. Oddelek za gradbeništvo vodi prof. dr. Tomaž Tollazzi in ga sestavljajo: Katedra za geotehniko, Katedra za hidrotehniko, Katedra za gradbeno mehaniko, Katedra za gradbene konstrukcije, Katedra za metalne konstrukcije, Katedra za materiale, Katedra za prometne gradnje, Katedra za operativno gradbeništvo, Katedra za geodezijo. Stran 17 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Raziskovalna in strokovna dejavnost se v Oddelku za gradbeništvo organizira preko Inštituta za gradbene konstrukcije in operativno gradbeništvo, Inštituta za gradbeno infrastrukturo in Inštituta za geotehniko. Oddelek za prometno inženirstvo vodi doc. dr. Marjan Lep in ga sestavljajo Katedra za prometno tehniko in varnost v prometu in Katedra za tehnologijo in organizacijo prometa. Raziskovalna in strokovna dejavnost se v Oddelku za prometno inženirstvo organizira preko Inštituta za prometne vede. Oddelek za arhitekturo vodi doc. Uroš Lobnik in ga sestavljajo Katedra za arhitekturo in Katedra za načrtovanje prostora. Raziskovalna in strokovna dejavnost se v Oddelku za arhitekturo organizira preko Inštituta za arhitekturo in prostor. Katedra za gradbeno in prometno informatiko, Katedra za splošne predmete in Katedra za aplikativno fiziko »služijo« skupnim interesom, zato so ostale izven oddelkov. Podrobneje je organizacija prikazana na organigramu in preglednici spodaj. Slika 2.2-1: Organigram Fakultete za gradbeništvo Stran 18 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Preglednica 2.2-1: Organiziranost Fakultete za gradbeništvo Inštitut Oddelek Predstojnik oddelka Inštitut za gradbene konstrukcije in operativno gradbeništvo ← Inštitut za gradbeno infrastrukturo Oddelek za prof. dr. Tomaž Tollazzi ← gradbeništvo od 1.3.2012 za 4 leta Inštitut za geotehniko ← Inštitut za arhitekturo in prostor ← Oddelek za arhitekturo doc. Uroš Lobnik od 1.3.2012 za 4 leta Inštitut za prometne vede ← Oddelek za prometno inženirstvo doc. dr. Marjan Lep od 1.3.2012 za 4 leta Katedra → → → → → → → → → → → Katedra za geotehniko Katedra za hidrotehniko Katedra za gradbeno mehaniko Katedra za gradbene konstrukcije Katedra za metalne konstrukcije Katedra za materiale Katedra za prometne gradnje Katedra za operativno gradbeništvo Katedra za geodezijo Katedra za arhitekturo Katedra za načrtovanje prostora Katedra za prometno tehniko in → varnost v prometu Katedra za tehnologijo in → organizacijo prometa Katedra za gradbeno in prometno informatiko Katedra za splošne predmete Katedra za aplikativno fiziko Predstojnik katedre izr. prof. dr. Stanislav Škrabl red. prof. dr. Renata Jecl izr. prof. dr. Matjaž Skrinar red. prof. dr. Miroslav Premrov red. prof. dr. Stojan Kravanja doc. dr. Samo Lubej red. prof. dr. Tomaž Tollazzi izr. prof. dr. Andrej Štrukelj izr. prof. dr. Boštjan Kovačič izr. prof. dr. Metka Sitar doc. Uroš Lobnik Število članov 6 4 4 4 2 5 5 5 2 9 6 doc. dr. Marjan Lep 6 +1 izr. prof. dr. Drago Sever 7+1 doc. dr. Andrej Tibaut 4 izr. prof. dr. Matej Mencinger red. prof. dr. Dean Korošak 6 4 Stran 19 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 2.3 Izobraževalna dejavnost Fakulteta izvaja študijske programe (prve in druge stopnje) Gradbeništvo, Prometno inženirstvo in Arhitektura, doktorske študijske programe Gradbeništvo, Prometno inženirstvo ter Jedrska energetika in tehnologije, pri izvajanju interdisciplinarnega programa Gospodarsko inženirstvo smer Gradbeništvo prve in druge stopnje pa sodeluje z Ekonomsko-poslovno fakulteto. Za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe fakulteta izvaja študijska programa Gradbeništvo in Prometno inženirstvo. Visokošolska strokovna študijska programa Gradbeništvo in Prometno inženirstvo se izvajata tudi na dislocirani enoti v Celju. FG ima v vseh študijskih programih, ki jih izvaja, organiziran tutorski sistem. Fakulteta izvaja teoretični in praktični del študijskega procesa, to je: predavanja, seminarje, avditorne vaje, laboratorijske (računalniške) vaje, na svojem sedežu na Smetanovi ulici 17, Maribor. Dva izmed visokošolskih programov, to sta Gradbeništvo in Prometno inženirstvo (redni študij), se izvajata tudi na dislocirani enoti Celje, na Mariborski cesti 2. Po potrebi fakulteta najema tudi dodatne predavalnice na drugih lokacijah. Tako se izvajajo predavanja in vaje tudi na Rektoratu na Slomškovem trgu 15, prostorih Academie na Glavnem trgu 17b in na sedežu MDSS na Gospejni ulici 11; v Celju pa v predavalnicah dislocirane enote na Mariborski cesti 2. Ostali del študija se izvaja izven fakultete in sicer: terenske vaje in ekskurzije (na primernem terenu ali gradbišču), praksa (v delovnih organizacijah). Razlika med izvedbo rednega in izrednega študijskega procesa je v tem, da je teoretični del študijskega procesa pri izrednem študiju praviloma izveden bolj skoncentrirano, pri čemer se upošteva, da študenti že imajo določeno znanje pridobljeno s prakso. 2.3.1 Vrsta in obseg izvedbe študijskih programov Preglednica 2.3-1: Predstojniki študijskih programov Študijski program Univerzitetni študijski program gradbeništvo Univerzitetni študijski program promet Interdisciplinarni univerzitetni študijski program gospodarsko inženirstvo – smer Gradbeništvo Visokošolski strokovni program gradbeništvo Visokošolski strokovni program promet Bolonjski študijski programi 1. stopnja Univerzitetni študijski program arhitektura Univerzitetni študijski program gradbeništvo Univerzitetni študijski program prometno inženirstvo Univerzitetni študijski program gospodarsko inženirstvo – smer Gradbeništvo Visokošolski strokovni program gradbeništvo Visokošolski strokovni program prometno inženirstvo Vodja dr. Milan Kuhta dr. Marjan Lep dr. Andrej Štrukelj dr. Marko Renčelj mag. Vlasta Rodošek dr. Metka Sitar dr. Milan Kuhta dr. Marjan Lep dr. Andrej Štrukelj dr. Marko Renčelj mag. Vlasta Rodošek Stran 20 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Študijski program Bolonjski študijski programi 2. stopnja Magistrski študijski program arhitektura Magistrski študijski program gradbeništvo • smer gradbene konstrukcije • smer gradbeni management modul gradbeni management modul gradbena informatika • smer gradbena infrastruktura modul prometne gradnje modul geotehnika modul hidrotehnika Magistrski študijski program prometno inženirstvo Magistrski študijski program gospodarsko inženirstvo – smer Gradbeništvo Bolonjski študijski programi 3. stopnja Doktorski študijski program gradbeništvo Doktorski študijski program prometno inženirstvo Doktorski študijski program jedrska energetika in tehnologije Vodja Uroš Lobnik dr. Matjaž Skrinar dr. Matjaž Šraml dr. Nataša Šuman dr. Stojan Kravanja dr. Drago Sever dr. Bruno Cvikl Preglednica 2.3-2: Število študentov po stopnjah in študijskih programih Razpisani študijski programi Št. VS 2 UN 3 Specialistični - Magistrski Doktorski Skupaj 1. stopnja (VS) 1. stopnja (UN) 4 4 2 4 2. stopnja 4 3. stopnja 3 Skupaj bolonjski Študijski programi G P G GING-G P G P JE GI G P JE GI G PI G GING-G PI A G GING-G PI A G P JET 2011/2012 Število študentov R I S 106 28 - 5 1 - 111 29 - - - - 2 2 1 11 1 2 15 9 14 7 1 2 2 1 145 209 133 138 89 46 245 67 15 36 62 14 7 1 49 1062 134 208 131 138 89 46 245 52 15 27 62 1013 Študijski programi G P G GING-G P G P JE GI G P JE GI G PI G GING-G PI A G GING-G PI A G P JET 2012/2013 Število študentov R I S - 2 1 - 2 1 - - - - - - - 163 117 125 60 29 224 79 23 34 108 3 4 1 5 3 10 4 - 3 167 118 125 60 29 224 84 23 37 108 10 4 - 27 989 962 - Študijski programi 2013/2014 Število študentov R I S G P G GING-G P G P JE GI G P JE GI - G PI G GING-G PI A G GING-G PI A G P JET 194 120 119 41 26 188 99 24 36 126 - 9 2 1 8 4 - 203 120 119 41 26 188 101 24 37 126 8 4 - 24 997 Stran 21 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Podiplomski programi: G – Gradbeništvo P – Promet JE – Jedrska energetika GI – Gradbena informatika PI – Prometno inženirstvo JET – Jedrska energetika in tehnologije Dodiplomski programi: G – Gradbeništvo P – Promet GING-G – Gospodarsko inženirstvo smer Gradbeništvo PI – Prometno inženirstvo A – Arhitektura Ostale oznake: VS – visoko strokovni študijski program UN – univerzitetni študijski program R – redni študij I – izredni študij S – skupaj Preglednica 2.3-3: Študentje s tujim državljanstvom na fakulteti (v %) 2011/2012 Dodipl. Podipl. 3,13 3,8 Delež tujih študentov v % Struktura tujcev Članice EU Bivše YU republike Albanija Pakistan 0,1 3,03 2012/2013 Dodipl. Podipl. 4,18 6,55 3,8 4,18 0,40 6,15 2013/2014 Dodipl. Podipl. 4,80 9,33 4,80 8,33 0,67 0,33 2.3.2 Sumarne preglednice za študijsko leto 2013/2014 in primerjava s prejšnjimi leti Vsi študijski programi prve stopnje Preglednica 2.3-4: Razpis in vpis v 1. letnik študija Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Razpis 490 430 335 Redni študij Vpisani V1 318 218 231 Razpis 60 60 60 Izredni študij Vpisani V1 0 4 4 Preglednica 2.3-5: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %) – prvič vpisani Zaključena srednja šola Gimnazija Druga srednja strokovna šola Srednja strokovna šola (3 + 2) Skupaj Redni študij Izredni študij 2013/2014 2012/2013 2011/2012 2013/2014 2012/2013 2011/2012 32,47 42,7 41,8 50,0 50,0 67,53 57,3 58,2 50,0 50,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100 100 100 100 100 - Stran 22 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Preglednica 2.3-6: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) – prvič vpisani Štud. leto Matura 48,8 45,9 36,36 2011/2012 2012/2013 2013/2014 a Redni študij PI/ZI a 51,2 54,1 63,64 Skupaj 100 100 100 Matura 50,0 50,0 Izredni študij PI/ZIa 50,0 50,0 Skupaj 100 100 PI/ZI = poklicna matura oz. zaključni izpit, ki ga delajo dijaki srednjih strokovnih šol Preglednica 2.3-7: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Način študija Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni 1. letnik 2. letnik 3. letnik Absolventi 348 0 250 4 254 4 257 3 208 1 145 4 153 0 150 0 144 1 233 0 110 0 122 0 Podaljšani absolventi 23 0 skupaj 991 3 718 5 688 9 Preglednica 2.3-8: Struktura študentov po spolu (v %) Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Način študija Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni Moški 66,64 66,67 67,27 100,0 65,7 66,67 Ženske 33,36 33,33 32,73 0,0 34,3 33,33 Preglednica 2.3-9: Povprečna ocena izpitov Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Povprečna ocena Redni Izredni 7,3 7,5 7,37 8,4 7,22 7,31 Preglednica 2.3-10: Analiza napredovanja rednih študentov Študijsko leto % prehodnosti iz 1. v 2. letnik % prehodnosti iz 2. v 3. letnik 2011/2012 2012/2013 2013/2014 49,9 45,4 40,80 56,9 51,8 55,77 % prehodnosti iz zadnjega letnika v absolvent. Staž 80,6 71,9 80,0 % skupaj 62,46 56,37 58,86 Stran 23 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Vsi študijski programi druge stopnje Preglednica 2.3-11: Razpis in vpis v 1. letnik Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Redni študij Razpis Vpisani V1 220 100 220 106 115 94 Izredni študij Razpis Vpisani V1 70 1 70 2 70 1 Preglednica 2.3-12: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Način študija Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni 1. letnik 2. letnik Absolventi 100 2 116 2 105 1 56 21 82 1 92 2 1 46 5 74 - Podaljšani absolventi 14 - skupaj 156 24 244 8 285 3 Preglednica 2.3-13: Struktura študentov po spolu (v %) Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Način študija Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni Moški 54,27 91,11 53,92 90,0 56,54 75,0 Ženske 45,73 8,89 46,08 10,0 43,46 25,0 Preglednica 2.3-14: Povprečna ocena izpitov Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Redni 8,7 8,6 8,3 Povprečna ocena Izredni 8,6 8,7 8,6 Preglednica 2.3-15: Analiza napredovanja rednih študentov Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 % prehodnosti iz 1. v 2. letnik 84,85 82,0 79,31 % prehodnosti iz zadnjega letnika v absolvent. staž 0,0 82,14 90,24 % skupaj 84,85 82,07 84,77 Stran 24 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Vsi študijski programi tretje stopnje Preglednica 2.3-16: Razpis in vpis v 1. letnik študijskih programov tretje stopnje Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Razpis 40 40 23 Izredni študij Vpisani V1 7 3 6 Preglednica 2.3-17: Razpis in vpis v 2. letnik študijskih programov tretje stopnje Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Razpis 18 18 5 Izredni študij Vpisani V1 1 Preglednica 2.3-18: Vpisani študentje 1. letnika, glede na predizobrazbo (v %) Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 a b Študijski program 2. stopnja b 0,0 33,33 60 UNI a 100,0 66,67 40 Skupaj 100 100 100 diploma univerzitetnega študijskega programa diploma 2. stopnje Preglednica 2.3-19: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Način študija Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni 1. letnik 2. letnik 3. letnik Absolventi skupaj 7 4 6 10 4 2 5 5 3 1 1 22 14 12 Preglednica 2.3-20: Struktura študentov po spolu (v %) Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Način študija Izredni Izredni Izredni Moški 80,95 75,0 100,0 Ženske 19,05 25,0 0,0 Stran 25 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Preglednica 2.3-21: Povprečna ocena izpitov Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Povprečna ocena Izredni 9,7 9,05 9,2 Preglednica 2.3-22: Analiza napredovanja študentov Študijsko leto % prehodnosti iz 1. v 2. letnik % prehodnosti iz 2. v 3. letnik 2011/2012 2012/2013 2013/2014 75,0 37,5 25,0 30,0 40,0 50,0 % prehodnosti iz zadnjega letnika v absolvent. Staž 20,0 20,0 % skupaj 52,5 32,5 31,67 2.3.3 Analiza področij delovanja FG po študijskih programih Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Gradbeništvo Spodnji komentarji se nanašajo na PRILOGO - poglavje 1.1 (preglednice 1.1-1 do 1.1-8). Bolonjski visokošolski študijski program 1. stopnje Gradbeništvo je bil prvič razpisan v študijskem letu 2009/2010. Maribor: V letu 2011/2012 je bilo razpisanih 80 vpisnih mest, dejansko vpisanih študentov pa je bilo 82. Tudi v letu 2012/2013 je bilo razpisanih 80 vpisnih mest a se je vpisalo le 45 študentov. Vpisna mesta smo v letu 2013/2014 zmanjšali na 60, dejansko vpisanih študentov pa je bilo 59. Indeks interesa je 0,98. Na izredni študij je od 20 vpisnih mest vpisanih zelo malo študentov (trije v letu 2012/2013 in 4 v letu 2013/2014). Indeks INTERES je 0,2. Celje: V zadnji treh študijskih letih število vpisnih mest v Celju ostaja 40. Tudi število vpisanih študentov je podobno in je med 20 in 30. Tako je bilo v letu 2011/2012 vpisanih 28 študentov, 23 v letu 2012/2013 in 31 v letu 2013/2014. Indeks INTERES je 0,78. Analiza strukture vpisa v Maribor in Celje glede na zaključeno srednjo šolo je pokazala, da se največ študentov vpisuje iz srednjih gradbenih šol (okrog 58%). Povprečno 10% je gimnazijcev (v Celju v letu 2011/2012 kar 25%), ostali pa prihajajo iz drugih srednjih šol. Temu primerno višji so tudi odstotki študentov z opravljeno poklicno maturo v primerjavi s klasično maturo – v povprečnem razmerju cca. 1,5 : 8,5. Po spolu se v ta program še vedno vpisuje več fantov (cca. 82%) kot deklet (cca. 18%). V študijskem letu 2013/2014 se je skupno število rednih študentov v Mariboru in Celju malce povečalo. Povprečna ocena izpitov v letu 2013/2014 je padla na 7,02 glede na enaki vrednosti v letu 2011/2012 in 2012/2013 (7,6). Razveseljiva je stopnja prehodnosti saj se v zadnji treh letih tako v Mariboru kot Celju stalno povečuje. Npr. v Mariboru iz 35,25% v letu 2011/2012 Stran 26 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 preko 46,05% v letu 2012/2013 do 57,35% v letu 2013/2014). V Celju pa iz 42,55% do 59,90%. Morda so zaradi večje prehodnosti povprečne ocene nižje. Povprečno trajanje študija je 3,95 leta. Glede na sorazmerno nov program (oz. prenovljen) je na tem programu diplomiral samo en študent in sicer v letu 2013. Indeks diplomanti je tako 0,01. Na izrednem študiju do konca leta 2013 še ni bilo diplomantov. Negativno ocenjeni predmeti so naslednji: Gradbena mehanika 2, Gradbena mehanika 3, Stavbarstvo 1, Lesene konstrukcije in Mehanika tal. Vzorec ocen je pri vseh precej velik (vsaj 9) razen pri Stavbarstvu 1, kjer so podane samo 3 ocene. Predstavljamo tiste pozitivno ocenjene predmete, ki imajo oceno vsaj 1,5. Ti predmeti so: Matematika 1, Matematika 2, Jeklene konstrukcije, Gradbena ekonomika, Mehanika tekočin in hidravlika, Uvod v materiale v gradbenem inženirstvu, Betonske konstrukcije, Športna vzgoja in Strokovni nemški jezik. Povprečni vzorec pri ocenjevanju je bil 17,6 študentov in nikjer manj kot 9, razen pri Matematiki 1 (3 ocene). Mnenje študentov glede količine kontaktnih ur (KU) in samostojnega dela (SD), pri stopnji odziva vsaj 50% ali več, odstopajo pri naslednji predmetih: Strokovni nemški jezik: 60% študentov meni, da je samostojnega dela premalo. Temeljenje 1: 50% študentov meni, da je seminarskih vaj premalo. 75% študentov ocenjuje, da je SD približno toliko kot je predvideno, drugi menijo, da je SD več. Stavbarstvo 2: 50% študentov meni, da je predavanj preveč, 25% da je predavanj ustrezno in 25%, da jih je premalo. Popolnoma enaki odstotki so pri seminarskih vajah. 50% študentov ocenjuje, da je SD manj kot je predvideno. Urbanistično planiranje in varstvo okolja: 50% študentov meni, da je predavanj preveč, 75% da je seminarskih vaj preveč. 50% študentov ocenjuje, da je SD približno toliko kot je predvideno, drugi menijo, da je SD več. Urejanje površinskih voda: 100% študentov meni, da je seminarskih vaj premalo. Prednapeti beton: 100% študentov meni, da je predavanj premalo. 100% študentov ocenjuje, da je SD več kot je predvideno v učnem načrtu. Ker je bil v prejšnjih letih ta program večkrat izpostavljen glede nizke prehodnosti in večkratnega števila opravljanja izpitov, smo pripravili posebno analizo tako imenovanega fiktivnega vpisa (z deležem vpisa fiktivnih študentov na tretjem vpisnem roku). V prvi tabeli so podatki za prehodnost po predmetih; najprej glede na vse vpisane, potem pa še z izločenimi fiktivno vpisanimi. Vidimo, da v primeru, ko iz analize izločimo fiktivno vpisane povprečna prehodnost naraste na 62%, najmanjša prehodnost pa je pri predmetih povezanih z mehaniko in fiziko. Opazimo tudi, da je ekstremno nizka prehodnost izkazana pri predmetih, ki niso pogoj za napredovanje v višji letnik. Preglednica 2.3-23: Prehodnost po predmetih Predmet Strokovni nemški jezik Stavbarstvo 1 Inženirska geologija Uvod v gradbene materiale Geometrijsko modeliranje in CAD Materiali v gradbenem inženirstvu Matematika 1 Strokovni angleški jezik Matematika 2 Prehodnost (%) 53 51 48 46 43 40 38 38 32 Povprečna ocena 7.9 7.6 7.1 7.3 8.3 7.3 7.8 8.1 6.7 Stran 27 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Predmet Računalništvo in informatika Fizika Gradbena fizika Mehanika tal Gradbena mehanika 1 Gradbena mehanika 2 Prehodnost (%) 30 25 22 21 16 2 (1.6) Povprečna ocena 6.8 6.8 6.5 7.5 6.7 7.0 Skupno je na tem programu v letu 2013/2014 v 1. letniku 15 predmetov in 63 vpisanih študentov (ne pri vseh predmetih). Za tuja jezika (označena z *) je N=13 za nemški jezik oz. 50 za angleški jezik. Ker 29 študentov ni opravilo niti enega izpita, so po naši predpostavki fiktivni. Za predmeta označena z * je delež fiktivnih ocenjen matematično in s pomočjo nosilke predmetov. Zdaj (postane N=34) se preglednica 2.3-23 spremeni – glej preglednico 2.3-24. Preglednica 2.3-24: Prehodnost po predmetih (brez fiktivnih) Predmet Stavbarstvo 1 Strokovni nemški jezik Inženirska geologija Uvod v gradbene materiale Geometrijsko modeliranje in CAD Materiali v gradbenem inženirstvu Matematika 1 Strokovni angleški jezik Matematika 2 Računalništvo in informatika Fizika Gradbena fizika Mehanika tal Gradbena mehanika 1 Gradbena mehanika 2 Prehodnost (%) 94 88* 88 85 79 74 71 73* 59 56 47 41 38 29 3 (2.9) Povprečna ocena 7.6 7.9 7.1 7.3 8.3 7.3 7.8 8.1 6.7 6.8 6.8 6.5 7.5 6.7 7.0 Opazimo, da predmeti z najmanjšo prehodnostjo niso pogoj za vpis v 2. letnik. Poudarimo, da je npr. za predmet Gradbena mehanika 2 bilo samo 12 pristopov na izpit (in 1 opravljen izpit). Nazadnje poglejmo podrobneje 9 študentov, ki so se vpisali na tretjem prijavnem roku. V spodnji tabeli ECTS pomeni koliko ECTS točk je zbral posamezen študent, ŠI pomeni število opravljenih izpitov, PO pa pomeni povprečno oceno vseh opravljenih izpitov. Preglednica 2.3-25: ECTS točke št. izpitov in povprečna ocena študentov, vpisanih na tretjem dodatnem roku ECTS Število izpitov Povprečna ocena Napreduje: Št. 1 32 8 7.1 DA Št. 2 48 12 7.8 DA Št. 3 0 0 0 NE Št. 4 28 7 7.3 NE Št. 5 0 0 0 NE Št. 6 0 0 0 NE Št. 7 0 0 0 NE Št. 8 43 11 7.7 DA Št. 9 0 0 0 NE Poglejmo zdaj, če teh 9 študentov izstopa iz »celotne populacije«. Najprej bomo pogledali delež študentov, ki napredujejo redno; torej so zbrali vsaj 40 ECTS. Potem bomo pogledali še delež študentov, ki napredujejo tudi pogojno (po sklepu KŠZ). Stran 28 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 A. Študentov, ki so zbrali 40 ECTS točk in več, je 16. Skupni delež prehodnosti je torej 16/63 = 25%. Skupni delež študentov »nad 40 ECTS« med študenti iz tretjega vpisa je 2/9 = 22%. B. Med obravnavanimi študenti je bilo po sklepu KŠZ v drugi letnik vpisanih še 6 študentov (torej 16+6 = 22 študentov iz testne skupine). Skupaj s ponavljavci je bilo sicer na koncu v drugi letnik vpisanih 33 študentov, vendar iz »testne« skupine jih je v drugi letnik napredovalo 22, zato bomo to vzeli kot osnovo pri naslednjih izračunih. Delež napredovanja je tako: a) Za celotno skupino: 22/63 = 35% b) Za študente iz tretjega vpisa: 3/9 = 33% Poglejmo še, koliko se je delež študentov v naši testni skupini (prvič vpisanih v letu 2013/2014) iz tretjega vpisa spremenil na prehodu iz prvega v drugi letnik v absolutnem smislu: 2013/2014: testna skupina je v 1. letniku. Njihov delež je 9/63 = 14% 2014/2015: testna skupina je v 2. letniku. Njihov delež je 3/22 = 14% Nazadnje poglejmo še, kolikšen je delež »fiktivnih« študentov v celotni populaciji (N=63) in v testni skupini (N=9): Vsi fiktivni 2013/2014: 29/63 = 46% Testni fiktivni 2013/2014: 5/9 = 56% Na osnovi zgornjih podatkov lahko sklepamo, da se na tretjem roku na program VSG ne vpišejo bistveno slabši študenti, kot v celotni populaciji. Glavne ugotovitve: večina študentov se vpiše iz srednjih gradbenih šol, v letošnjem letu se je znižala povprečna ocena na rednem študiju – iz 7,6 na 7,02, povečala se je stopnja prehodnosti za dobrih 17%, zaznavamo 46% fiktivni vpis, kar bistveno odstopa od slovenskega povprečja, v tretjem vpisnem roku se niso vpisali večinoma fiktivni študenti. Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Prometno inženirstvo Spodnji komentarji se nanašajo na PRILOGO - poglavje 1.2 (preglednice 1.2-1 do 1.2-8). V študijskem letu 2009/2010 smo začeli izvajati bolonjski visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Prometno inženirstvo. Na rednem študiju je bilo razpisanih 60 vpisnih mest v Mariboru in 40 v Celju ter 40 vpisnih mest na izrednem študiju v Mariboru. V študijskem letu 2013/2014 program v Celju ni bil več razpisan. V Mariboru (Celju) se je v prvih letih redno vpisalo okrog 60 (40) študentov, v letu 2012/2013 (2011/2012) pa je vpis padel na 39 (11) vpisanih študentov. Na izredni študij v Mariboru se je v študijskem letu 2012/2013 vpisal samo en študent. Največ študentov se v prvi letnik vpiše s končano poklicno maturo. V zadnjih letih se je zmanjšal vpis iz srednjih prometnih šol (iz 53% v študijskem letu 2010/2011 na 8,33% v študijskem letu 2013/2014). To pomeni, da se vedno več študentov vpiše iz drugih srednjih strokovnih šol, okrog 6% pa iz gimnazije. Delež napredovanja študentov iz prvega v drugi letnik je v študijskem letu 2013/2014 bil 43,55% in se je glede na študijsko leto 2012/2013 (ko je bil 27,42%) povečal. V Celju je delež napredovanja iz prvega v drugi letnik znašal 29,17% in se je zmanjšal glede na leto 2012/2013, ko je znašal 50%. Napredovanje študentov iz drugega v tretji letnik je znašalo 46,88% (75% v Celju). Povprečna ocena opravljenih izpitov na rednem študiju pada (iz 7,4 v študijskem letu 2010/2011 na 7,06 v študijskem letu 2013/2014). Prehodnost študentov iz tretjega letnika v absolventski staž se je iz 100% v študijskem letu 2012/2013 spustila na 75% v študijskem letu 2013/2014. Stran 29 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 V študijskem letu 2013/2014 se je vpisala ena tuja študentka. Glede na 60 vpisanih v prvi letnik znaša INDEKS TUJCI = 0,016 (1,6%). Vpis v prvi letnik je bil 60 študentov in tudi razpisanih vpisnih mest je bilo 60. Zato znaša INDEKS INTERES = 1 (100%). V letu 2010/2011 je bilo v prvi letnik vpisanih 79 študentov. V letu 2013 je bilo 6 diplomantov. Zato znaša INDEKS DIPLOMANTI = 0,075 (7,5%). Ta indeks je dokaj majhen, saj upošteva le število diplomantov iz koledarskega leta 2013. Iz znanstveno raziskovalnega in strokovnega dela predavateljev se na Visokošolski strokovni študijski program Prometno inženirstvo aplicira okrog 30% ZR-vsebin. Za lažje uvajanje študentov v univerzitetno sredino se je v študijskem letu 2013/2014 delalo v okviru tutorskega sistema. Predlagamo, da se s tutorskimi aktivnostmi nadaljuje tudi v prihodnjem študijskem letu. Kakovost študija se viša tudi z mednarodnim sodelovanjem, saj imajo študenti v okviru programa ERASMUS možnost, da del študija opravijo na fakultetah v tujini. Vsako leto študenti sodelujejo tudi na mednarodnih delavnicah »City and Traffic«, na katerih sodeluje 8 evropskih fakultet, ki izvajajo študijske programe s področja prometa. Predmeti, pri katerih imajo v študijskem letu 2013/2014 izvajalci najnižje ocene iz študentske ankete, so: Osnove tehniške mehanike-vaje (-0,22), Praktično usposabljanje (-0,04), Osnove tehniške mehanike-predavanja (0,0), Računalništvo in informatika-vaje (0,27), Analiza prometnih nesreč v železniškem prometu-predavanja (0,29). Kar se tiče prehodnosti imajo najnižjo prehodnost naslednji predmeti: Osnove tehniške mehanike (0%), Osnove elektromagnetizma (3,4%), Materiali v prometnem inženirstvu (6,7%), Računalništvo in informatika (13,3%). Pri omenjenih predmetih bi bilo potrebno ugotoviti, zakaj je prehodnost tako nizka, saj se nekateri predmeti pojavljajo vsako leto. Predlagamo, da vodja ŠP razišče ali so predhodna znanja študentov zelo nizka, ali je pripravljenost študentov za študij zelo nizka, ali so vsebine pri predmetih pretežke in niso prilagojene za Prometno inženirstvo ali pa se predavatelji ne potrudijo dovolj. Vsekakor je nizka prehodnost iz prvega v drugi letnik tudi posledica »fiktivnega vpisa« (ko študenti sploh ne hodijo na predavanja in ne pristopajo k izpitom), saj je največ predmetov z nizko prehodnostjo ravno v prvem letniku. Glede na rezultate analize fiktivnega vpisa na ŠP VSG, kjer se je izkazalo, da gre za 46 odstotni fiktivni vpis, je morda tudi na tem programu prisoten problem fiktivnega vpisa in bi bili rezultati predhodnosti, upoštevajoč fiktivni vpis, boljši. Predlagamo, da problematiko obravnavajo in analizirajo tudi na KŠZ ob predhodnem premisleku in analizi vodje ŠP. Rezultati anket po predmetih iz tega ŠP kažejo, da anketirani študenti, razen v nekaterih posameznih primerih, za predavanja in seminarje v glavnem menijo, da ni večjih odstopanj glede na obremenitve predvidene z učnimi načrti. Obstajajo pa nekateri primeri, kjer 50% ali več študentov meni, da je obremenitev pri kontaktnih urah ali samostojnem delu študenta neustrezna. To so predmeti: Materiali v prometnem inženirstvu: 50% študentov meni, da je preveč kontaktnih ur pri predavanjih. Osnove elektro magnetizma: 50% študentov meni, da je premalo kontaktnih ur seminarskih vaj, 50% študentov meni, da je več samostojnega dela kot je predvideno v učnem načrtu predmeta. Računalništvo in informatika: 50% študentov meni, da je manj samostojnega dela kot je v učnem načrtu predmeta. Stran 30 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Ugotovili smo, da se neskladja pri obremenitvah študentov v študijskem letu 2012/2013 in 2013/2014 pri nobenem predmetu niso ponovila. Predlagamo, da se spremljanje dejanskih obremenitev študentov pri posameznih predmetih nadaljuje. Z rezultati smo seznanili pedagoške delavce, ki naj glede na rezultate ankete prilagodijo izvedbo svojih predmetov. Univerzitetni študijski program 1. stopnje Arhitektura Spodnji komentarji se nanašajo na PRILOGO - poglavje 1.3 (preglednice 1.3-1 do 1.3-8). Iz podatkov preglednice 1.3-1 je razvidno, da je bilo v študijskem letu 2013/2014 v prvi letnik univerzitetnega študijskega programa Arhitektura prve stopnje vpisanih 31 študentov (71% razpisanih vpisnih mest), kar predstavlja cca. 31% zmanjšanje vpisa v primerjavi z letom 2012/2013. Razlog za manjši vpis je v omejitvi razpisanih mest iz 60 na 45 ter predvsem v neuspešno opravljenih sprejemnih izpitih. Največji delež študentov (74%) prihaja iz srednjih šol z gimnazijskim programom, preostali delež študentov prihaja iz srednjih šol s strokovnim programom. Delež študentov, ki prihajajo iz gimnazij se v primerjavi s predhodnimi leti zmanjšuje, v letu 2012/2013 je predstavljal 80% (oz. 83% v letu 2011/2012). Iz preglednice 1.3-3 je razvidno, da je 83,87% vpisanih študentov zaključilo srednješolski program z maturo. Delež teh študentov je bil v predhodnih letih višji za cca. 5%. Indeks INTERES bi znašal 71%, vendar poudarimo, da vsa razpisana prosta mesta na tem ŠP niso bila zapolnjena zaradi sprejemnega izpita (sprejemnih izpitov se je namreč udeležilo več kandidatov, kot je bilo razpisanih mest, toda sprejemni izpit je uspešno opravilo le 31 kandidatov). V prvi letnik so se vpisali štirje študenti iz Hrvaške, kar predstavlja 13% (indeks TUJCI) vseh vpisanih. Iz preglednice o gibanju števila študentov lahko razberemo, da število ponavljavcev narašča. Prehodnost po posameznih letnikih se zmanjšuje tako iz 1. v 2. letnik kot iz 2. v 3. letnik, nasprotno pa je se prehodnost iz 3. letnika v absolventski staž viša. Zaznavamo, da z leti upada število študentov v vseh letnikih. Razlog je delno v nižanju števila razpisnih mest. Ravno nasprotni pa so podatki o številu absolventov, le teh je v študijskem letu 2013/2014 bilo 45, v letu 2011/2012 jih je bilo 35 in v letu 2011/2012 pa le 26. Pojavlja se tudi 5 primerov podaljšanja absolventskega staža. Struktura študentov po spolu je uravnotežena. Povprečna ocena študija je 7,55 in rahlo upada v primerjavi s predhodnimi leti. Razlogi so morda v slabši kakovosti znanja študentov ter delno tudi v zaostrovanju ocenjevanja znanja. Povprečno trajanje študija je 3,62 let, kar je za 0,2 leti višje od predhodnih let. Prav tako upada tudi število diplomantov, ki v letu 2013 znaša 35 študentov, v letu 2012 je diplomiralo 49 študentov, v letu 2011 pa 47 študentov. Razmerje med številom diplomantov in številom vpisanih v letu 2010/2011 je 35/82, kar predstavlja 42% (indeks DIPLOMANTI). Letos smo na univerzitetnih študijskih programih izvedli analizo vpisa in analizo prehodnosti po srednjih šolah. Rezultati so v preglednicah 2.3-26 in 2.3-27: iz podatkov je razvidno, koliko študentov prihaja iz katere šole in koliko jih je napredovalo ter njihov delež v ob vpisu ter ob napredovanju v drugi letnik (M=matura, PM=poklicna matura). Največji delež vpisanih študentov v prvi letnik prihaja iz Druge gimnazije Maribor (13,9%) in Srednje gradbene šole Maribor (13,9%) ter iz Prve gimnazije Maribor (11,2%). V drugem letniku največji delež prevzamejo študenti, ki so prišli iz Srednje gradbene šole Maribor, drugo mesto pa so delijo študenti iz Prve gimnazije Maribor, Stran 31 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Druge gimnazije Maribor, Šolskega centra Slovenj Gradec ter Graditeljske škole Čakovec – te šole imajo tudi največji skupni indeks napredovanja. Preglednica 2.3-26: Podatki po srednjih šolah SREDNJA ŠOLA A Dvojezična srednja šola Lendava Graditeljska škola Čakovec Srednja gradbena šola Maribor Srednja elektro-računalniška šola Maribor Srednja ekonomska šola Šolski center Slovenj Gradec Šolski center Rogaška Slatina Šolski center Velenje Šolski center Celje Prva gimnazija Maribor Druga gimnazija Maribor Tretja gimnazija Maribor Prva privatna gimnazija s pravom javnosti Varaždin Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Gimnazija Brežice Gimnazija Franca Miklošiča Gimnazija Ravne na Koroškem Gimnazija Celje - Center Gimnazija Ptuj Splošna gimnazija Varaždin SKUPAJ način končanja / naziv poklica Vpisani v 1. letnik B 1 3 5 Povprečje na maturi (PO) C 3 4,3 3,4 Napredovali v 2. letnik D 1 3 4 Odstotek napredovanja E 100 100 80 PM/elektrotehnik 1 3 1 100 M/ekonomska gimnazija M/gimnazijski maturant M/gimnazijski maturant PM/gostinski tehnik PM/gradbeni tehnik M/gimnazijski maturant M/gimnazijski maturant M/gimnazijski maturant 1 3 1 1 1 4 5 1 3 3,67 3 5 3 3,75 3,75 4 1 3 1 1 0 3 3 1 100 100 100 100 0 75 60 100 M/gimnazijski maturant 1 4 1 100 M/gimnazijski maturant 1 3 1 100 M/gimnazijski maturant M/gimnazijski maturant M/gimnazijski maturant M/gimnazijski maturant M/gimnazijski maturant M/gimnazijski maturant 1 1 1 2 1 1 36 3 3 2 3,5 5 4 3,52 1 1 1 1 1 1 30 100 100 100 50 100 100 83,33 M/gimnazijski maturant M/arhitektonski tehnik PM/gradbeni tehnik Preglednica 2.3-27: Analiza po srednjih šolah SREDNJA ŠOLA 1 Dvojezična srednja šola Lendava Graditeljska škola Čakovec Srednja gradbena šola Maribor Srednja elektro-računalniška šola Maribor Srednja ekonomska šola Šolski center Slovenj Gradec Šolski center Rogaška Slatina Šolski center Velenje Šolski center Celje Prva gimnazija Maribor Druga gimnazija Maribor Tretja gimnazija Maribor Prva privatna gimn. s pravom javnosti Varaždin Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška 4 3,3 10,0 13,3 Relativni indeks napredovanja [4/ 2] 5 1,20 1,20 0,96 Skupni indeks napredovanja [5 * B] 6 1,20 3,60 4,80 3 3,3 1,20 1,20 2,8 8,3 2,8 2,8 2,8 11,1 13,9 2,8 3 3,67 3 5 3 3,75 3,75 4 3,3 10,0 3,3 3,3 0,0 10,0 10,0 3,3 1,20 1,20 1,20 1,20 0,00 0,90 0,72 1,20 1,20 3,60 1,20 1,20 0,00 3,60 3,60 1,20 2,8 4 3,3 1,20 1,20 2,8 3 3,3 1,20 1,20 Delež vpisanih v 1. letniku [%] Povprečje na maturi (PO) Delež vpisanih v 2. letniku [%] 2 2,8 8,3 13,9 3 3 4,3 3,4 2,8 Stran 32 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Gimnazija Brežice Gimnazija Franca Miklošiča Gimnazija Ravne na Koroškem Gimnazija Celje - Center Gimnazija Ptuj Splošna gimnazija Varaždin SKUPAJ 2,8 2,8 2,8 5,6 2,8 2,8 100 3 3 2 3,5 5 4 3,52 3,3 3,3 3,3 3,3 3,3 3,3 100 1,20 1,20 1,20 0,60 1,20 1,20 1,20 1,20 1,20 1,20 1,20 1,20 V študijskem letu 2013/2014 je bilo v okviru programa Arhitektura in v sodelovanju z drugimi programi UM FG izvedenih 9 študentskih delavnic in 5 razstav. Delavnice so bile predstavljene strokovni in širši javnosti v obliki javnih predstavitev in razstav, ki so potekale na različnih lokacijah v Sloveniji (razstavišča, kulturni domovi, sejmi, hiša arhitekture). Prav tako so rezultati delavnic predstavljeni v strokovnih revijah in publikacijah iz področja gradbeništva in arhitekture. Izvedba tovrstnih delavnic je poleg izobraževalnega namena prispevala tudi k večji razpoznavnosti programa Arhitektura v slovenskem prostoru. Z namenom spremljanja kakovosti in povezanosti vsebin med predmeti je bila pripravljena Razstava študentov Oddelka za arhitekturo (Rektorat UM: HAM). V sklopu razstave so bili izvedeni sestanki Oddelka za arhitekturo, v okviru katerih so potekale predstavitve vsebin pri posameznih predmetih, analize kakovosti in vsebin. Dodatno je bil izveden tudi sestanek z vsemi ostalimi izvajalci predmetov na programu Arhitektura prve stopnje, ki so člani drugih oddelkov FG. Na podlagi analiz se bodo pripravile potrebne korekcije študijskih vsebin in načina dela. Oddelek za arhitekturo za promocijo skrbi s številnimi delavnicami, razstavami in objavami v publikacijah. Ugotavljamo, da v imenu fakultete še zmeraj ni programa Arhitekture, kar prispeva k slabi prepoznavnosti programa. Iz samega imena fakultete ni možno razbrati, da na fakulteti sploh obstaja študijski program Arhitektura. Na ta problem predstavniki Oddelka za arhitekturo opozarjamo že več let. V teku so tudi aktivnosti priprave spletne strani programa Arhitektura. Rezultati študentske ankete pokažejo razpon ocen od -0,32 do + 1,71. Štiri učne vsebine od 80-tih so ocenjene negativno, v dveh primerih od štirih je prehodnost pri učni vsebini nižja od 50%. Petnajst učnih vsebin (ali 18,75%) je ocenjenih z oceno nižjo od 0,5. Z oceno nad 1,5 je ocenjenih 8 učnih vsebin: GEODEZIJA-GIS /IZBRANA POGLAVJA - P ARHITEKTURNO PROJEKTIRANJE II – V in P GEOTEHNIKA V ARHITEKTURI - P ZGODOVINA ARHITEKTURE IN UMETNOSTI I – V in P OSNOVE VARSTVA KUTURNE DEDIščINE - V in P ZGODOVINA ARHITEKTURE IN UMETNOSTI II - V in P METODOLOGIJA OCENJEVANJA VPLIVOV NA OKOLJE - P ARHITEKTURNI ELEMENTI I - V Rezultati ankete pokažejo razpon ocen od 0,05 do + 1,60. Šest učnih vsebin od 32-tih (ali 18,75%) vseh učnih vsebin je ocenjenih z oceno nižjo od 0,5. Z oceno nad 1,4 je sta ocenjeni 2 učni vsebini: TRAJNOSTNI KONCEPTI NAČRTOVANJA STAVB METODE IN TEHNIKE PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA Zanimiva ugotovitev v zvezi z ocenami učnih vsebin je, da imajo isti izvajalci zelo velik razpon ocen pri različnih učnih vsebinah. Iz tega razloga se pojavlja vprašanje, na kak način upoštevati ocene učnih vsebin, saj je težko predstavljivo, da bi isti izvajalec nekatere učne vsebine izvajal zelo slabo, medtem ko naj bi druge vsebine izvajal kakovostno. Stran 33 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Na univerzitetnem študijskem programu Arhitektura 1. stopnje so študenti le pri enem predmetu izrazili mnenje, da struktura obremenitev predmeta ni ustrezna: za učno enoto Jeklene konstrukcije 50% študentov meni, da je obseg samostojnega dela višji od predvidenega v učnem načrtu. Program ima elemente trajne in družbene odgovornosti, tema trajnostnega načrtovanja je osrednja tema 1 učne vsebine, posredno pa je vključena v skoraj vse projektantske (umetniške) učne vsebine. Na programu sodelujejo zunanji strokovnjaki. Delež učnih vsebin, ki so neposredno utemeljene na znanstveno-raziskovalnem ali umetniškem delu nosilcev predmetov je v povprečju 27%. Univerzitetni študijski program 1. stopnje Gradbeništvo Spodnji komentarji se nanašajo na PRILOGO - poglavje 1.4 (preglednice 1.4-1 do 1.4-8). Univerzitetni program 1. stopnje Gradbeništvo je bil prvič razpisan v študijskem letu 2007/2008. V letu 2011/2012 je bilo razpisanih 100 vpisnih mest, zapolnjenih pa je bilo 33 mest. V letu 2012/2013 se je število vpisnih mest zmanjšalo na 60 a se je vpisalo le 39 študentov. V letu 2013/14 se je od razpisanih 60 vpisnih mest v program vpisalo le 31 študentov. Od teh je 5 tujcev (indeks TUJCI= 0,16). Indeks INTERES je 0,52. Analiza strukture vpisa glede na zaključeno srednjo šolo je pokazala, da se največ študentov vpisuje iz splošnih gimnazij (kar okrog 88%) ostali pa prihajajo iz drugih srednjih strokovnih šol. Temu primerno višji so tudi odstotki študentov z opravljeno poklicno maturo v primerjavi s klasično maturo – v povprečnem razmerju cca. 1 : 9 (Preglednici: 2.3-28 in 2.3-29). Po spolu se v ta program še vedno vpisuje več fantov (cca. 70%) kot deklet (cca. 30%). Število žensk se zadnja tri leta malce povečuje. Skupno število rednih študentov zadnja tri leta rahlo pada: 138 v 2011/2012, 125 v 2012/2013 in 119 v 2013/2014. Povprečna ocena izpitov v letu 2013/2014 je padla na 7,32 glede na vrednosti v letu 2011/2012 (7,6) in 2012/2013 (7,4). Razveseljiva je stopnja prehodnosti saj se je že v letu 2012/2013 povečala v letu 2013/2014 pa ohranila na okrog 63%. Povprečno trajanje študija se z leti precej povečuje (v zadnjih treh letih kar za 1,3 leta na 4,6 let). Tudi število diplom z leti malce pada (verjetno zaradi malce slabšega vpisa v zadnjih letih). V letu 2013 je tako diplomiralo 17 študentov. Indeks DIPLOMANTI je tako 0,28. Narejena je tudi analiza vpisa po srednji šolah in napredovanje glede na srednjo šolo iz katere prihaja študent (Preglednici: 2.3-28 in 2.3-29). Opaziti je, da se največ študentov vpiše iz Srednje ekonomske šole (12,8%), Srednje gradbene šole MB (10,2%), Gimnazije Ravne na Koroškem (10,2%), in III. Gimnazije MB (10,2%). Odstotki iz drugih srednji šol so manjši in med seboj približno enaki. Povprečna ocena študentov dosežena na maturi je 3,28. Največ študentov drugega letnika je obiskovalo Srednjo gradbeno šolo, Gimnazijo Celje center, Gimnazijo Ptuj ali III. Gimnazijo MB. Preglednica 2.3-28: Podatki po srednjih šolah SLO srednje šole SREDNJA ŠOLA A Srednja ekonomska šola Srednja gradb. šola MB Sr. šola za oblikovanje LJ Sr. šola za oblikovanje MB Šolski center Celje Gimnazija Celje center Vpisani v 1. letnik B 5 4 1 1 1 1 Povprečje na maturi (PO) C 2,8 3,25 3 3 3 4 Napredovali v 2. Letnik D 1 4 0 0 1 1 Odstotek napredovanja E 20 100 0 0 100 100 Stran 34 od 155 TUJINA srednje šole Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Gimnazija Franca Miklošiča Gimnazija in Ek. sr. šola Gimnazija Murska Sobota Gimnazija Ormož Gimnazija Ptuj Gimnazija Ravne na Kor. Škofijska gimnazija AMŠ II. Gimnazija MB III. Gimnazija MB SKUPAJ 2 1 2 2 2 4 3 1 4 34 3 3 2,5 2,5 3 2,75 3 5 2,75 3,1 1 1 1 0 2 1 1 1 2 17 50 100 50 0 100 25 33,3 100 50 Srednja škola Krapina Srednja škola Prelog Sr. škola Ambroza Haračića Gimnazija Kavadarci Ni znano - tujina SKUPAJ 1 1 1 1 1 5 5 4 4 5 2 4 1 1 0 0 0 2 100 100 0 0 0 Preglednica 2.3-29: Analiza po srednjih šolah Delež vpisanih v 1. letniku [%] Povprečje na maturi (PO) Delež vpisanih v 2. letniku [%] 1 Srednja ekonomska šola Srednja gradb. šola MB Sr. šola za oblikovanje LJ Sr. šola za oblikovanje MB Šolski center Celje Gimnazija Celje center Gimnazija Franca Miklošiča Gimnazija in Ek. sr. šola Gimnazija Murska Sobota Gimnazija Ormož Gimnazija Ptuj Gimnazija Ravne na Kor. Škofijska gimnazija AMŠ II. Gimnazija MB III. Gimnazija MB SKUPAJ 2 12,8 10,2 2,6 2,6 2,6 2,6 5,1 2,6 5,1 5,1 5,1 10,2 7,6 2,6 10,2 87 3 2,8 3,25 3 3 3 4 3 3 2,5 2,5 3 2,75 3 5 2,75 3,1 4 5 20 5 10 5 5 5 10 5 5 5 10 90 Srednja škola Krapina Srednja škola Prelog Sr. škola Ambroza Haračića Gimnazija Kavadarci Ni znano - tujina SKUPAJ 2,6 2,6 2,6 2,6 2,6 13 5 4 4 5 2 4 5 5 10 TUJINA srednje šole SLO srednje šole SREDNJA ŠOLA Relativni indeks napredovanja [4/2] 5 0,39 1,96 1,92 3,85 0,98 1,92 0,98 1,96 0,49 0,66 1,92 0,98 Skupni indeks napredovanja [5*B] 6 1,95 7,84 1,92 3,85 1,96 1,92 1,96 3,92 1,96 1,98 1,92 3,92 1,92 1,92 - 1,92 1,92 - Pozitivno ocenjeni predmeti (ki imajo oceno vsaj 1,5) so: Naravni kamen, Geodezija, Uvod v gradbeništvo in zgodovina tehnoloških iznajdb, Matematika B, Jeklene konstrukcije, Statika konstrukcij, Matematika C, Projektiranje prometnic in Betonske konstrukcije. Povprečni vzorec ocen je 15 študentov in nikjer ni manj kot 11. Negativno ocenjeni predmeti so naslednji: Plazišča in sanacije, Temeljenje, Mehanika tal, Lesene konstrukcije, Računalniško programiranje in podatkovne baze, Naravni kamen (pri pozitivno in negativno ocenjenem predmetu sta različna izvajalca), Statika, Inženirski materiali. Vzorec ocen je pri vseh predmetih 10 študentov ali več. Stran 35 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Mnenja študentov glede količine kontaktnih ur (KU) in samostojnega dela (SD), pri stopnji odziva vsaj 50%, odstopajo pri naslednji predmetih: Analitična mehanika: polovica študentov meni da je KU premalo, druga polovica pa da je KU preveč. (Morda je rezultat posledica nerazumevanja vprašanja.) 50% študentov meni, da je SD več kot je predvideno z učnim načrtom. Betonske konstrukcije: 27% študentov meni da je predavanj premalo in skoraj 73% študentov meni da je seminarskih vaj premalo. Skoraj 92% študentov meni, da je SD približno toliko kot je predvideno v učnem načrtu, drugi menijo, da je SD več. Diplomski izpit: 50% študentov meni da je število ur predavanj ustrezno, druga polovica da je predavanj preveč. 50% študentov meni da je SD približno toliko oz ±20% več, drugi menijo, da je SD več kot toliko. Gradbena mehanika 1: 25% študentov meni, da je premalo predavanj in skoraj 63% študentov meni, da je premalo seminarskih vaj. Gradbena mehanika 2: 100% študentov meni, da je predavanj preveč. Vsi menijo, da je seminarskih vaj ustrezno. 100% študentov ocenjuje, da je samostojnega dela premalo. Gradbena mehanika 3: 100% študentov meni, da je predavanj ustrezno. Vsi menijo, da je seminarskih vaj premalo. 100% študentov ocenjuje , da je samostojnega dela preveč. Lesene konstrukcije: 66,7% študentov meni, da je seminarskih vaj premalo. 44% študentov ocenjuje, da je samostojnega dela več kot je predvideno. Mehanika linijskih elementov: 50% študentov meni, da je samostojnega dela premalo. Računalniško programiranje in podatkoven baze: 55,6% študentov meni, da imajo premalo seminarskih vaj. Glavne ugotovitve: vpis z leti precej pada velika večina študentov se vpiše iz splošnih gimnazij povprečna ocena se znižuje povečuje se stopnja prehodnosti. Univerzitetni študijski program 1. stopnje Prometno inženirstvo Spodnji komentarji se nanašajo na PRILOGO - poglavje 1.5 (preglednice 1.5-1 do 1.5-8). V študijskem letu 2009/2010 je bilo v prvi letnik vpisanih 19 študentov, v letu 2013/2014 pa le še 9. Zato v študijskem letu 2014/2015 za ta študijski program nismo razpisali prostih mest, saj je ekspertna skupina ŠP temeljito prenavljala in ga v letu 2014 tudi prenovila in poslala v reakreditacijo. Študenti prihajajo iz gimnazije (78%), ter drugih srednjih strokovnih šol (22%). Povprečno je okrog 70% študentov moškega spola in 30% ženskega spola. Na izredni študij ni bilo vpisanih študentov. Delež napredovanja študentov iz prvega v drugi letnik je v študijskem letu 2013/2014 bil 37,5% in se je glede na študijsko leto 2012/2013 povečal (33,33%). Napredovanje študentov iz drugega v tretji letnik je bilo 100%. Povprečna ocena opravljenih izpitov na rednem študiju upada (iz 7,7 v študijskem letu 2011/2012 na 6,96 v študijskem letu 2013/2014). Prehodnost študentov iz tretjega letnika v absolventski staž se je iz 88,89% v študijskem letu 2012/2013 znižala na 70% v študijskem letu 2013/2014. Stran 36 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 V študijskem letu 2013/2014 sta se vpisala dva tuja študenta. Glede na 9 vpisanih v prvi letnik znaša INDEKS TUJCI = 0,222 (22,2%). V prvi letnik je bilo vpisanih 9 študentov, razpisanih vpisnih mest je bilo 40. Zato znaša INDEKS INTERES = 0,225 (22,5%). V letu 2010/2011 je bilo v prvi letnik vpisanih 13 študentov. V letu 2013 je bilo 8 diplomantov. Zato znaša INDEKS DIPLOMANTI = 0,615 (61,5%). Ta indeks je dokaj visok in kaže na to, da je ne glede na majhen vpis študentov bil velik delež vpisanih zainteresiranih za študij. Iz znanstveno raziskovalnega in strokovnega dela predavateljev se na Univerzitetni študijski program Prometno inženirstvo aplicira cca. 40% ZR-vsebin. Za boljše uvajanje študentov v univerzitetno okolje se je v študijskem letu 2013/2014 delalo v okviru tutorskega sistema. Predlagamo, da se s tutorskimi aktivnostmi nadaljuje tudi v prihodnjem študijskem letu. Kakovost študija se viša tudi z mednarodnim sodelovanjem, saj imajo študenti v okviru programa ERASMUS možnost, da del študija opravijo na fakultetah v tujini. Vsako leto študenti sodelujejo tudi na mednarodnih delavnicah »City and Traffic«, na katerih sodeluje 8 evropskih fakultet, ki izvajajo študijske programe s področja prometa. Predmeti, pri katerih imajo izvajalci v študijskem letu 2013/2014 najnižje ocene iz študentske ankete so: Osnove urbanističnega in regionalnega planiranja - vaje (-0,20), Fizika - predavanja (-0,20), Hidrotehnika v prometnem inženirstvu – predavanja (-0,08), Hidrotehnika v prometnem inženirstvu – vaje (-0,08), Transportna sredstva – vaje (0,00). Od navedenih predmetov se niti en predmet ne pojavi drugič zapored, kar kaže na to, da so aktivnosti vodje študijskega programa bile pravilno usmerjene. Kar se tiče prehodnosti imajo najnižjo prehodnost naslednji predmeti: Fizika (0%), Tehniška mehanika (0%), Računalništvo in informatika (13,3%), Transportna sredstva (25%). Pri omenjenih predmetih bi bilo treba ugotoviti, zakaj je prehodnost tako nizka, saj se nekateri predmeti pojavljajo vsako leto. Predlagamo, da vodje ŠP raziščejo ali so predhodna znanja študentov zelo nizka, ali je pripravljenost študentov za študij zelo nizka, ali so vsebine pri predmetih pretežke in niso prilagojene za Prometno inženirstvo ali pa se predavatelji ne potrudijo dovolj. Predlagamo, da problematiko obravnavajo in analizirajo tudi na KŠZ ob predhodnem premisleku in analizi vodje ŠP. Rezultati anket po predmetih iz tega ŠP kažejo, da anketirani študenti, razen v nekaterih posameznih primerih, za predavanja in seminarje v glavnem menijo, da ni večjih odstopanj glede na obremenitve predvidene z učnimi načrti. Obstajajo pa nekateri primeri, ki dosegajo odstopanja, kjer 50% ali več študentov meni, da je obremenitev pri kontaktnih urah ali samostojnem delu študenta neustrezna. To so predmeti: Geotehnika v prometnem inženirstvu: 100% študentov meni, da je preveč kontaktnih ur pri predavanjih. Gradbene konstrukcije v prometu: 50% študentov meni, da je manj samostojnega dela kot je v učnem načrtu predmeta. Hidrotehnika v prometnem inženirstvu: 100% študentov meni, da je premalo kontaktnih ur seminarskih vaj in 50% študentov meni, da je manj samostojnega dela kot je v učnem načrtu predmeta. Planiranje prometa: 100% študentov meni, da je preveč kontaktnih ur pri predavanjih. Stran 37 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Projektiranje prometnic I: 50% študentov meni, da je preveč kontaktnih ur pri predavanjih, 50% študentov meni, da je premalo kontaktnih ur seminarskih vaj in 50% študentov meni, da je manj samostojnega dela kot je predvideno v učnem načrtu predmeta. Strokovni angleški jezik: 50% študentov meni, da je premalo kontaktnih ur pri predavanjih in 50% študentov meni, da je manj samostojnega dela kot je predvideno v učnem načrtu predmeta. Transportna ekonomija: 100% študentov meni, da je preveč kontaktnih ur pri predavanjih, 100% študentov meni, da je preveč seminarskih vaj. Vzdrževanje in vrednotenje vozil: 50% študentov meni, da je manj samostojnega dela kot je predvideno v učnem načrtu predmeta. Razlike med učnim načrtom in izvajanjem predmeta se že dve študijski leti zapored (2012/2013 in 2013/2014) pojavljajo pri predmetu Strokovni angleški jezik, kjer si študenti želijo več kontaktnih ur pri predavanjih. Vodji ŠP predlagamo, da se to upošteva pri nadaljnjih spremembah in dopolnitvah študijskega programa. Predlagamo, da se ugotavljanje in spremljanje dejanskih obremenitev študentov pri posameznih predmetih nadaljuje ter se z rezultati seznani pedagoški kader, ki naj glede na rezultate ankete prilagodi izvedbo svojih predmetov. Podrobnejše stanje glede strukture vpisa v prvi letnik ŠP v študijskem letu 2013/2014 kaže naslednja preglednica. Preglednica 2.3-30: Podatki po srednjih šolah A Gimnazija Ravne na Koroškem II. gimnazija Maribor Gimnazija Murska Sobota III. Gimnazija Srednja škola Slovenska Bistrica Srednja šola v tujini Srednja građevinska-geodetska Srednja ekonomska šola SKUPAJ: Vpisani v 1. letnik B 1 1 1 1 2 1 1 1 9 Povprečje na maturi (PO) C 3 3 2 2 2,5 4 5 4 3,1 Napredovali v 2. letnik D 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Odstotek napredovanja E 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Gimnazija Ravne na Koroškem II. gimnazija Maribor Gimnazija Murska Sobota III. Gimnazija Srednja škola Slovenska Bistrica Srednja ekonomska šola SKUPAJ 1 1 1 1 2 1 7 3 3 2 2 2,5 4 2,71 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Srednja šola v tujini 1 4 0 0 Srednja građevinska-geodetska 1 5 0 0 SKUPAJ 2 4,5 0 0 TUJINA srednje šole SLO srednje šole Vse srednje šole SREDNJA ŠOLA Iz preglednice je razvidno, da v drugi letnik v študijskem letu 2014/2015 ni iz te generacije napredoval v drugi letnik niti en študent. Za nadaljnjo analizo stanja je bila narejena telefonska anketa s študenti prvega letnika, ki je dala naslednje informacije. V prvem letniku je bilo vpisanih 9 študentov (od tega 2 študentki), od katerih ni niti eden ponavljalec. Telefonski klici so bili opravljeni marca 2014. Od devetih klicev se je odzvalo 5 Stran 38 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 študentov. Pri šestem se je javil študentov oče. Od petih študentov (študentk), ki so se odzvali na klic sta dva še študirala in hodila na predavanja in trije takšni, ki v marcu niso več obiskovali predavanj. Vprašanja, ki so bila zastavljena so bila naslednja: Zakaj ste se vpisali na študij prometnega inženirstva? Kako dolgo ste obiskovali predavanja? Zakaj več ne hodite na predavanja? Kaj vas je odvrnilo od študija? Kaj bi se po vašem moralo spremeniti, da bi več študentov obiskovalo predavanja in bi nadaljevali študij? Odgovori na vprašanja so bili: ŠTUDENTKA 1: Je aktivna športnica in je ¾ leta v tujini – na tekmovanjih in pripravah. Ni hodila na predavanja. Na vprašanja ni odgovarjala. (Verjetno se je vpisala samo zaradi statusa). ŠTUDENT 2 (študent iz tujine): Javil se je oče. Dejal je, da bo sinu povedal za klic. Študent je v prvem semestru dokaj redno hodil na predavanja. ŠTUDENT 3: Je redno hodil na predavanja in je naredil tudi nekaj izpitov. ŠTUDENT 4: Je hodil na predavanja prve tri mesece. Snov je bila na začetku pretežka in nezanimiva. Po njegovem mnenju je bilo premalo vsebin o prometu. Sedaj je zaposlen. ŠTUDENT 5: Redno je hodil na predavanja, vpisal se je na študij, ker ga zanima promet in transport. Po njegovem bi bilo dobro, da bi že v prvem letniku več vsebin bilo vezanih direktno na promet. Po njegovem mnenju bi za večje število študentov moralo biti več promocije za študij prometnega inženirstva na FG. Sam je za študij prometa izvedel od bratranca. ŠTUDENT 6: Na predavanja je hodil v prvem semestru. Prepisal se je na višješolski študij Prometa. Vsebine na predavanjih so se mu zdele pretežke, zato je odnehal. Od študentov, ki so marca še hodili na predavanja so bili trije še dokaj resni. Vendar v drugi letnik niso napredovali, čeprav je bilo povprečje ocen vpisanih študentov na maturi 3.1. Univerzitetni študijski program 1. stopnje GING-smer Gradbeništvo Spodnji komentarji se nanašajo na PRILOGO - poglavje 1.6 (preglednice 1.6-1 do 1.6-8). Komentarji k preglednici 1.6-1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik študija Bolonjski univerzitetni študijski program Gospodarsko inženirstvo (GING) prve stopnje smo pričeli izvajati v študijskem letu 2007/2008. Takrat je bilo razpisanih 50 prostih mest, vpisanih pa 51 študentov. Od takrat dalje je bil ves čas prisoten padec vpisa (najhujši v letu 2012/2013), v letu 2013/2014 zaznavamo 16,7% padec vpisanih glede na leto poprej. Tudi v letošnjem poročilu, ugotavljamo, da se negativni trend pri prvem vpisu v prvi letnik nadaljuje; najverjetneje zaradi manjših generacij dijakov (maturantov) in tudi zaradi recesije, ki je prisotna v gradbeništvu. Podoben rezultat (brez nadaljnjega upadanja vpisa) pri prvem vpisu v prvi letnik pričakujemo tudi v prihodnjem študijskem letu. Komentarji k preglednici 1.6-2: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %)–prvič vpisani V strukturi prvič vpisanih študentov so prevladovali gimnazijski maturanti (80,0%), kar je spodbuden podatek. Letos smo zaznali tudi delež prvič vpisanih študentov iz vrst gradbenih tehnikov (20,0%). V letu 2013/2014 ni bil zaznan delež prvič vpisanih študentov, ki prihajajo iz drugih srednjih strokovnih šol. Stran 39 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Komentarji k preglednici 1.6-4: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih Pri pregledu števila študentov po letnikih in po letih smo ugotovili, da se je število vpisanih študentov v študijskem letu 2013/2014 v primerjavi z letom 2012/2013 po letnikih v glavnem zmanjšalo v posameznih letnikih za dobrih 20%. Prav tako smo v študijskem letu 2013/2014 v primerjavi z letom 2012/2013 zaznali za dobro polovico manjše število vpisanih absolventov. Komentarji k preglednici 1.6-5: Struktura študentov po spolu (v %) Struktura študentov po spolu na univerzitetnem študijskem programu GING prve stopnje v študijskem letu 2013/2014 kaže podobno statistiko kot predhodno leto (populacijo vpisanih študentov sestavlja 31,7% žensk in 68,3% moških). Komentarji k preglednici 1.6-6: Povprečna ocena izpitov Povprečna ocena izpitov se je v primerjavi s tisto iz predhodnega leta malo povečala in znaša 7,2. Glede na statistiko predhodnih let je možno zaznati trend nizke povprečne ocene izpitov na rednem študiju. Komentarji k preglednici 1.6-7: Analiza napredovanja rednih študentov V študijskem letu 2013/2014 je bila prehodnost rednih študentov iz prvega v drugi letnik 33,3% (prehodnost v predhodnem letu: 45,8%), iz drugega v tretji letnik 42,9% (prehodnost v predhodnem letu: 57,1%) in iz tretjega letnika v absolventski staž 100,0% (prehodnost v predhodnem letu: 73,1%). Ugotavljamo, da se je prehodnost v letu 2013/2014 v primerjavi s predhodnim letom v prvem in drugem letniku nekoliko zmanjšala. Prehodnost iz tretjega letnika v absolventski staž se je povečala, kar ni spodbuden podatek, saj kaže, da se je delež študentov, ki pravočasno diplomirajo že v 3. letniku, zmanjšal. Prehodnost študentov na celotnem univerzitetnem študijskem programu GING prve stopnje je bila v študijskem letu 2013/2014 približno enaka kot prejšnje leto in je znašala 58,7%. Komentarji k preglednici 1.6-8: Trajanje rednega študija V letu 2013 smo imeli 16 diplomantov (6% manj kot v predhodnem letu). V letu 2013 je mogoče pričakovati, da bo število diplomantov nekoliko naraslo na račun študentov, ki bodo izpolnili vse študijske obveznosti že v tretjem letniku in študentov, ki trenutno koristijo absolventski staž. Povprečni čas trajanja študija v letu 2013 na programu GING prve stopnje se je podaljšal za eno leto v primerjavi z letom 2012 in je znašal 4,7 let. Za izboljšanje uspešnosti študija je potrebno še naprej ohranjati (in tudi krepiti) vlogo tutorskega sistema, za doseganje visoke kvalitete samostojnega študija, pa je potrebno spodbuditi nastajanje novih gradiv za študente, predvsem učbenikov in zbirk vaj. Kot ukrep za prekinitev upadanja števila prvič vpisanih študentov v prvi letnik bolonjskega univerzitetnega študijskega programa GING prve stopnje predlagamo, da se izvede intenzivnejša promocija tega programa na srednjih šolah, predvsem na gimnazijah. Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta na 1. stopnji GING-Gradbeništvo (komentarji se nanašajo na anketo 2013/2014) V študijskem letu 2010/2011 se je pričelo ugotavljanje in spremljanje dejanskih obremenitev študentov pri posameznih predmetih na univerzitetnem študijskem programu prve stopnje Gospodarsko inženirstvo smer gradbeništvo. V študijskem letu 2013/2014 je bila anketa opravljena za 27 predmetov. Za 17 predmetov so bili pridobljeni reprezentativni rezultati, za 10 predmetov pa pridobljeni rezultati niso reprezentativni. Stran 40 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Že na začetku je potrebno poudariti, da na podlagi podatkov, ki vsebujejo tako velik delež nereprezentativnih rezultatov, v splošnem ni možno podati povsem zanesljiv in verodostojen komentar ampak le grobo oceno. Da bi pridobili verodostojno sliko o razkoraku med predvidenimi obremenitvami študentov po učnih načrtih in njihovimi dejanskimi obremenitvami pri študiju je potrebno za vsak posamezni predmet pridobiti reprezentativne rezultate za daljše časovno obdobje. Iz rezultatov opravljenih anket za predmete je mogoče v grobem ugotoviti, da anketirani študenti za predavanja in seminarje v glavnem (50% ali več) menijo, da ni večjih odstopanj v primerjavi s (po učnem načrtu) predvidenimi obremenitvami. Po drugi strani je možno na podlagi rezultatov ankete v grobem ugotoviti, da so pri nekaterih predmetih anketirani študenti menili, da je potrebno spremeniti obremenitve pri vajah in pri samostojnem delu. Kljub temu, da vzorci niso reprezentativni, izpostavimo izstopajoče primere. Pri predmetih »Lesene konstrukcije«, »Matematika B« in »Poslovna nemščina«, statistična analiza kaže, da bi študenti želeli imeti več vaj. Rezultati statistične analize pri nekaterih predmetih v grobem kažejo (kljub temu da vzorci niso reprezentativni) pri samostojnem delu večje obremenitve od predvidenih, npr. pri predmetih »Lesene konstrukcije«, »Poslovna nemščina«, »Računalništvo in informatika« in »Stavbarstvo«. Manjše obremenitve pri samostojnem delu od predvidenih se v grobem kažejo (spet gre za nereprezentativni vzorec) pri predmetu »Odločitveni modeli«. Predlagamo, da se ugotavljanje in spremljanje dejanskih obremenitev študentov pri posameznih predmetih nadaljuje, vendar je potrebno za izvedbo kvalitetnejših analiz pridobiti reprezentativne rezultate za daljše časovno obdobje. Poudarimo, da je edini predmet, pri katerem že dve leti zaporedoma ugotavljamo težnjo po povečanju ur vaj, predmet Lesene konstrukcije. Ker iz analize 2012/2013 za ta predmet nimamo reprezentativnih podatkov, bomo počakali na rezultate naslednje ankete in podali ustrezna priporočila KŠZ. Za konec podajmo še naslednje indekse, povezane z interesom za študij. a) INDEKS TUJCI smo izračunali po formuli »vpisani tujci/V1«: Na programu Gospodarsko inženirstvo 1. stopnje v študijskem letu 2013/2014 ni bilo vpisanih tujcev, torej je ta indeks enak 0. b) INDEKS INTERES smo izračunali po formuli »vpisani/razpisana mesta«: Razmerje med številom vpisanih študentov in številom razpisanih mest na programu Gospodarsko inženirstvo 1. stopnje v študijskem letu 2013/2014 je 10/30 ≈ 0,33. c) INDEKS DIPLOMANTI smo izračunali po formuli »število diplomantov/število prvič vpisanih študentov pred štirimi leti«: Razmerje med številom diplomantov v letu 2013 in številom prvič vpisanih študentov v študijskem letu 2010/2011 na programu Gospodarsko inženirstvo prve stopnje znaša 16/29 ≈ 0,55. Narejena je bila tudi analiza vpisa po srednji šolah in napredovanje glede na srednjo šolo iz katere prihaja študent (Preglednici: 2.3-31 in 2.3-32). Opaziti je mogoče, da se največ študentov vpiše iz Srednje gradbene šole MB, Gimnazije Murska Sobota in Škofijske ter III. gimnazije MB. Povprečna ocena študentov dosežena na maturi je 3,28. Največ študentov drugega letnika iz testne skupine je obiskovalo Srednjo gradbeno šolo in Gimnazijo Murska Sobota. Stran 41 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Preglednica 2.3-31: Podatki po srednjih šolah SREDNJA ŠOLA Povprečje na maturi (PO) C 4,00 5,00 3,33 3,00 2,00 2,50 3,00 3,35 Vpisani v 1. letnik A Srednja gradbena šola MB Gimnazija Franca Miklošiča Gimnazija Murska Sobota Škofijska gimnazija AMŠ Splošna in strok. gimnazija III. Gimnazija MB Gimnazija in srednja kemijska šola SKUPAJ: B 4 1 3 2 1 2 1 14 Napredovali v 2. Letnik D 2 1 2 1 1 0 0 7* Odstotek napredovanja E 50,00 100,00 66,66 50,00 100,00 0 0 * 7 redno napredovalo, 9 vpisanih zaradi ponavljavcev v 2. letnika. Preglednica 2.3-32: Analiza po srednjih šolah SREDNJA ŠOLA 1 Srednja gradbena šola MB Gimnazija Franca Miklošiča Gimnazija Murska Sobota Škofijska gimnazija AMŠ Splošna in strok. gimnazija III. Gimnazija MB Gimnazija in srednja kemijska šola SKUPAJ: Delež vpisanih v 1. Letniku [%] Povprečje na maturi (PO) Delež vpisanih v 2. Letniku [%]* 2 28,6 7,1 21,4 14,3 7,1 14,3 7,1 100 3 4,00 5,00 3,33 3,00 2,00 2,50 3,00 3,35 4 28,6 14,3 28,6 14,3 14,3 100 Relativni indeks napredovanja [4/2] 5 1,00 2,00 1,33 1,00 - Skupni indeks napredovanja [5*B] 6 4,00 2,00 4,00 2,00 - * izračun na podlagi 7 študentov, ki so redno napredovali Magistrski študijski program 2. stopnje Arhitektura Spodnji komentarji se nanašajo na PRILOGO - poglavje 2.1 (preglednice 2.1-1 do 2.1-6). Iz podatkov preglednice 2.2-1 je razvidno, da je bilo v študijskem letu 2013/2014 v prvi letnik magistrskega študijskega programa Arhitektura vpisanih 36 študentov, kar predstavlja cca. 25% zmanjšanje vpisa v primerjavi z letom 2012/2013. Razlog za manjši vpis je v omejitvi razpisanih mest iz 50 na 40, dodatno pa je bilo v predhodnih preglednicah možno opaziti porast števila absolventov na študijskem programu prve stopnje. Indeks INTERES za drugo stopnjo študijskega programa Arhitektura je 90%. Glede izvajanja študijskega programa (preglednica 2.1-2) zaznavamo višanje števila študentov v drugem letniku in višanje števila absolventov v primerjavi s predhodnimi leti. Pojavljajo se tudi štirje primeri podaljšanja absolventa. Struktura študentov po spolu je 3:2 v prid ženskam. V primerjavi s predhodnimi leti je razmerje bolj uravnoteženo, zlasti v primerjavi z letom 2011/2012, ko je bilo to razmerje 3:1. Povprečna ocena študija je 8,3, kar je za 0,6 ocene višje v primerjavi s prvo stopnjo. Zaznavamo rahel upad prehodnosti študentov iz prvega v drugi letnik skozi celoten študijski program v primerjavi z letom 2012/2013. Stran 42 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Povprečno trajanje študija je 2,4 leta, kar pa ne predstavlja relevantnega podatka zaradi izredno nizkega števila diplomantov (opažamo trend podaljšanja absolventskega staža). V letu 2012 sta diplomirala le dva študenta in v letu 2013 štirje študenti. V letu 2013 je oddelek za arhitekturo obravnaval pritožbe študentov študijskega programa Arhitektura druge stopnje vezane predvsem na preobremenjenost. Na izpostavljeno problematiko je Oddelek za arhitekturo takoj reagiral z ukrepi usklajevanja izpitnih rokov in obveznosti študentov, dolgoročno pa z usklajevanjem vsebin in obveznosti študentov. Seznam delavnic in razstav navajamo samo pri ŠP druge stopnje, čeprav so bili na delavnicah prisotni/aktivni študenti/profesorji z obeh stopenj ŠP arhitektura. Študentske delavnice: 2014: Hiša 2030 / 1 in 2 faza, naročnik Jelovica hiše, d.o.o., 2013: G28’– delavnica prenove dvorišča v okviru programa Živih dvorišč, 2013: CENTRAL MARKETS, naročnik MAR-Mariborska razvojna agencija, 2014: mednarodni študentski projekt Neptune – Finska, Savonia University of Applied Sciences: »Business and Pleasure«, 2014: Urbanistično arhitekturno delavnica: ParKotičkov – V sožitju z naravo: Botanični vrt UM, 2013: Urbanistično arhitekturna delavnica Central Markets: idejne zasnove revitalizacije mestnih trgov v Mariboru, 2013: Urbanistično arhitekturna delavnica: Urbana regeneracija območja nekdanjih vojašnic v Postojni (v sodelovanju s FA UL), 2013: Arhitekturna delavnica: Prenova frančiškanskega samostana v Mariboru: Mariborska Razvojna Agencija (Public Market), 2013: Urbanistično arhitekturno delavnica: parKotičkov - Prostor novih perspektiv: Botanični vrt UM. Razstave: 2014: Razstava študentskih del pri predmetu Oblikovanje interjerja na lokaciji dvorišč Lekarniške ulice 1 in Koroške ceste 6, 2014: The Contemporary House: Trough the Eyes of Young Architects - Village House 2014, Polish Institute, Praga 11.9.-21.10.2014. EC, Visegrad Fund, FOIBOS BOOKS Praga, 2014: Razstava študentov Oddelka za arhitekturo, Rektorat UM. HAM, 2014: Poskus oživitve dela trga in prenos vsebine Umetnostna galerije Maribor v center mesta, 2014: Nova Umetnostna galerija Maribor: študentske prostorske intervencije ob Sodnem stolpu. Na podiplomskem študijskem programu Arhitektura 2. stopnje so študenti le pri enem predmetu izrazili mnenje, da struktura obremenitev predmeta ni ustrezna. Za učno enoto Studio M1 78,6% študentov meni, da je obseg samostojnega dela višji od predvidenega v učnem načrtu. Magistrski študijski program 2. stopnje Gradbeništvo Spodnji komentarji se nanašajo na PRILOGO - poglavje 2.2 (preglednice 2.2-1 do 2.2-7). Vpis v prvi letnik prvič razpisan v študijskem letu 2010/2011. V letu 2011/2012 je bilo razpisanih 60 vpisnih mest, dejansko vpisanih študentov pa je bilo 35. V letu 2013/2014 smo število vpisnih mest zmanjšali na 40 vpisalo pa se je 36 študentov. Število vpisanih z leti ostaja približno enako. Indeks INTERES je 0,9. Skupno število rednih študentov po Stran 43 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 letnikih z leti narašča, pada pa število izrednih študentov. Z leti pada število moških študentov. Temu primerno se je povečalo število študentk na 34%. Povprečna ocena izpitov v letu 2013/2014 je padla na 8,3 glede na vrednosti v letu 2011/2012 (8,8) in 2012/2013 (8,9). Tudi ocena izrednih študentov je v zadnjih treh letih padla za 0,5 ocene na 7,7. Stopnja prehodnosti zadnja tri leta pada in je v letu 2012/2013 znašala 76%. Študij traja v povprečju 2,3 leta. Število diplom v letu 2013 je 7. Indeks DIPLOMANTI je tako 0,2. Pozitivno ocenjeni predmeti z oceno vsaj 1,5 so: Ekonomika gradbenih projektov, Betonske zgradbe, Lesene gradnje, Eksperimentalna analiza konstrukcij, Matematika D, Lesene gradnje Specialna temeljenja, Zemeljska dela, Trajnostni koncepti načrtovanja stavb, Vrednotenje nepremičnin, Poslovanje v gradbenem okolju in Prednapeti beton. Povprečno je predmete ocenjevalo 8,9 študenta. Pri predmetih Specialna temeljenja in Zemeljska dela je vzorec manj kot 5 študentov. Negativno ocenjeni predmeti so pri različnih modulih seveda različni. Pri modulu Gradbena infrastruktura so to: Hidrotehnični objekti, Geotehnika infrastrukturnih objektov, Gradbeni materiali in Podporne konstrukcije. Pri modulu Gradbene konstrukcije so to: Zemeljska dela, Nelinearna analiza konstrukcij, Gradbena fizika II, Gradbeni materiali, Podporne konstrukcije, Potresno inženirstvo, Izboljšave temeljnih tal, Dinamika gradbenih konstrukcij in Stabilnost konstrukcij. Pri vseh je vzorec vsaj 7 študentov ali več, razen pri predmetu Zemeljska dela in Izboljšave temeljnih tal, kjer so predmet ocenjevali samo trije oz. en študent. Pri modulu Gradbeni management so to predmeti Gradbeni materiali, Numerične metode, E-poslovanje v gradbeništvu in Podporne konstrukcije. Izpostavili bomo tudi najbolj pozitivno ocenjene predmete z oceno vsaj 1,5. Takšni predmeti so: Ekonomika gradbenih projektov Betonske zgradbe, Lesene gradnje, Eksperimentalna analiza konstrukcij, Matematika D in Prednapeti beton. Vzorec študentov je v tem primeru vsaj 6 oz. povprečno 9,6. Mnenje študentov glede količine kontaktnih ur (KU) in samostojnega dela (SD), pri stopnji odziva vsaj 50% ali več, odstopajo pri naslednji predmetih: Geotehnika infrastrukturnih objektov: 28,6% anketiranih meni, da je seminarskih vaj premalo. 57% študentov meni, da je SD manj kot je predvideno v učnem načrtu. Numerične metode: 100% študentov meni, da je seminarskih vaj premalo. 100% študentov meni, da je SD več kot je predvideno v učnem načrtu. Podporne konstrukcije: 50% študentov meni, da je seminarskih vaj premalo. Betonske zgradbe: 66,7% študentov meni, da je seminarskih vaj premalo. 100% študentov meni, da je SD več kot je predvideno v učnem načrtu. Dinamika gradbenih konstrukcij: 100% študentov meni da je SD več kot je v učnem načrtu. Izboljšave temeljnih tal: 100% študentov meni da je SD manj kot je v učnem načrtu. Lesene gradnje: 30% študentov meni, da je seminarskih vaj premalo. 50% jih meni da je SD več kot je predvideno v učnem načrtu. Matematika D: 66,7% študentov meni, da je seminarskih vaj premalo. 83,8% študentov meni, da je SD približno toliko kot je predvideno, drugi pa menijo da je SD več. Metoda končnih elementov: 20% študentov meni, da je SD približno toliko oz. ±20% več, 80% pa meni da je SD več kot je predvideno v učnem načrtu. Prednapeti beton: 100% študentov meni, da je predavanj premalo in 100% jih meni, da je SD več kot je predvideno v učnem načrtu. Gradbeni materiali: 66,7% študentov meni, da je seminarskih vaj premalo. Nemški strokovni jezik: 100% študentov meni, da je predavanj premalo. Stran 44 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Magistrski študijski program 2. stopnje Prometno inženirstvo Spodnji komentarji se nanašajo na PRILOGO - poglavje 2.3 (preglednice 2.3-1 do 2.3-6). V študijskem letu 2010/2011 smo pričeli izvajati bolonjski magistrski študijski program Prometno inženirstvo druge stopnje. Razpisanih je bilo 60 prostih mest na rednem študiju in 30 na izrednem. V prvi letnik se je vpisalo 20 rednih in 8 izrednih študentov. V študijskem letu 2013/2014 se je vpis v prvi letnik zmanjšal na 15. Tudi razpisanih mest je bilo samo 20. V povprečju je bilo v študijskem letu 2013/2014 vpisanih 60% moških in 40% žensk. Povprečna ocena se je dvignila (iz 8,1 v študijskem letu 2010/2011) na 8,6 (v študijskem letu 2013/2014). Prehodnost iz prvega v drugi letnik je znašala okrog 81%. Prehodnost iz zadnjega letnika v absolventski staž je bila 66,67%, kar je več kot v študijskem letu 2012/2013 (56,25%) V študijskem letu 2013/2014 se v prvi letnik ni vpisal niti en tuj študent. Zato znaša INDEKS TUJCI = 0 (0%). V prvi letnik je bilo vpisanih 15 študentov. Razpisanih vpisnih mest je bilo 20, zato znaša INDEKS INTERES = 0,75 (75%). V letu 2011/2012 je bilo v prvi letnik vpisanih 11 rednih študentov in en izredni študent. V letu 2013 so bili 4 diplomanti na rednem študiju in en diplomant na izrednem študiju. Zato znaša INDEKS DIPLOMANTI = 0,416 (41,6%). Iz znanstveno raziskovalnega in strokovnega dela predavateljev se na magistrskem študijskem programu Prometno inženirstvo aplicira okoli 60% ZR-vsebin. Za boljše uvajanje študentov se je v študijskem letu 2013/2014 delalo v okviru tutorskega sistema. Predlagamo, da se s tutorskimi aktivnostmi nadaljuje tudi v prihodnjem študijskem letu. Kakovost študija se viša tudi z mednarodnim sodelovanjem, saj imajo študenti v okviru programa ERASMUS možnost, da del študija opravijo na fakultetah v tujini. Vsako leto študenti sodelujejo tudi na mednarodnih delavnicah »City and Traffic«, na katerih sodeluje 8 evropskih fakultet, ki izvajajo študijske programe s področja prometa. Predmeti, pri katerih imajo izvajalci najnižje ocene iz študentske ankete v študijskem letu 2013/2014, so: Prometno-varnostni pregledi in analiza prometnih nesreč – vaje (-019), Varnost vozil – vaje (-0,08), Inteligentni transportni sistemi – vaje (0,20), Mednarodni projekt promet (0,56), Tehnologija kopenskega prometa – predavanja (0,85). Na splošno je potrebno poudariti da je povprečje ocen izvajalcev dokaj visoko, saj je npr. peta najslabša ocena 0,85. Verjetno je pri najslabše ocenjenih asistentih na vajah potrebno iskati vzroke v razdrobljenosti ur posameznih asistentov med velikim številom različnih predmetov. Posamezni asistenti izvajajo vaje tudi pri več kot 10 predmetih, ki temeljijo na različnih vsebinah. Iz rezultatov opravljenih anket za predmete je možno zelo na grobo ugotoviti, da anketirani študenti za predavanja in seminarje v glavnem menijo, da ni večjih odstopanj v primerjavi s po učnih načrtih predvidenimi obremenitvami. Rezultati pri večini predmetov kažejo, da anketirani študenti v glavnem menijo, da je njihova obremenitev s predavanji ustrezna. Le pri enem predmetu bi študenti želeli povečati obseg seminarskih vaj: Infrastrukturni projekti, kjer 100% študentov meni, da je premalo seminarskih vaj. Ugotovili smo, da se v študijskih letih 2012/2013 in 2013/2014 neskladja pri obremenitvah študentov ne ponavljajo pri nobenem predmetu. Predlagamo, da se ugotavljanje in spremljanje dejanskih obremenitev študentov pri posameznih predmetih nadaljuje ter se z rezultati seznani pedagoški kader in vodjo ŠP, ki naj glede na rezultate ankete prilagodi izvedbo svojih predmetov. Stran 45 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Magistrski študijski program 2. stopnje GING-smer Gradbeništvo Spodnji komentarji se nanašajo na PRILOGO - poglavje 2.4 (preglednice 2.4.-1 do 2.4-6). Komentarji k preglednici 2.4-1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik študija V študijskem letu 2010/2011 je bil prvič opravljen vpis v prvi letnik rednega študija na podiplomskem študijskem programu »Gospodarsko inženirstvo (GING) druge stopnje«. V letu 2013/2014 je bilo razpisanih 15 mest, vpisalo pa se je 7 študentov, kar je za 30% manj kot predhodnje leto. Glede na to, da je v letu 2013 diplomiralo 16 študentov na študijskem programu GING prve stopnje tak rezultat ni bil povsem pričakovan. V naslednjem letu pričakujemo, da bo število podiplomskih študentov vpisanih v prvi letnik na programu GING druge stopnje približno enako ali pa bo morda še nekoliko naraslo na račun študentov, ki bodo izpolnili vse študijske obveznosti (tj. diplomirali na prvi stopnji) že v tretjem letniku in študentov, ki trenutno koristijo absolventski staž, in bodo tekom leta diplomirali. Komentarji k preglednici 2.4-2: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih V letu 2013/2014 je 11 od 12 študentov iz prvega letnika napredovalo v drugi letnik. V obeh letnikih skupaj je bilo vpisanih 18 študentov, kar pomeni 28% (indeks INTERES) zasedenost vpisnih mest. Absolventski staž koristi 6 študentov. Komentarji k preglednici 2.4-3: Struktura študentov po spolu (v %) Struktura študentov po spolu na podiplomskem študijskem programu GING druge stopnje v študijskem letu 2013/2014 kaže, da populacijo vpisanih študentov sestavlja približno 1/3 žensk in 2/3 moških. Komentarji k preglednici 2.4-4: Povprečna ocena izpitov Povprečna ocena na rednem študiju se je v primerjavi z letom 2012/2013 nekoliko znižala in znaša 8,1. Komentarji k preglednici 2.4-5: Analiza napredovanja rednih študentov Napredovanje rednih študentov se je v letu 2013/2014 v primerjavi z letom prej nekoliko izboljšalo. Prehodnost iz prvega v drugi letnik je bila 92%, iz drugega letnika v absolventski staž pa 86%. Komentarji k preglednici 2.4-6: Trajanje rednega študija V letu 2013 smo imeli dva diplomanta (enega manj kot v predhodnem letu). V letu 2014 je mogoče pričakovati, da bo število diplomantov še nekoliko naraslo na račun študentov, ki bodo izpolnili vse študijske obveznosti in študentov, ki trenutno koristijo absolventski staž. Povprečni čas trajanja študija v letu 2013 na programu GING druge stopnje se je v primerjavi z letom 2012 nekoliko podaljšal (in znaša 2,8 let). Za izboljšanje uspešnosti študija je potrebno še naprej ohranjati (in tudi krepiti) vlogo tutorskega sistema, za doseganje visoke kvalitete samostojnega študija, pa je potrebno spodbuditi nastajanje novih gradiv za študente, predvsem učbenikov in zbirk vaj. Kot ukrep za povečanje števila podiplomskih študentov GING-a na drugi stopnji je potrebno izvesti predlagane ukrepe za prekinitev upada števila prvič vpisanih študentov v prvi letnik univerzitetnega študijskega programa GING prve stopnje. Predvsem je potrebno izvesti še bolj intenzivno promocijo študijskega programa GING na srednjih šolah, s poudarkom na gimnazijah. Stran 46 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta na 2. stopnji GING-gradbeništvo (komentarji se nanašajo na anketo 2013/2014) V študijskem letu 2010/2011 se je pričelo ugotavljanje in spremljanje dejanskih obremenitev študentov pri posameznih predmetih na magistrskem študijskem programu druge stopnje Gospodarsko inženirstvo smer gradbeništvo (GING-G). V študijskem letu 2013/2014 je bila anketa opravljena za 18 predmetov. Za 13 predmetov so bili pridobljeni reprezentativni rezultati, za 5 predmetov, pa so bili pridobljeni rezultati, ki niso reprezentativni. Ugotavljamo, da zbrani podatki, podobno kot pri univerzitetnem študijskem programu prve stopnje GING-G, vsebujejo velik delež rezultatov, ki niso reprezentativni. Zato v splošnem ni možno podati povsem zanesljiv in verodostojen komentar rezultatov ampak le njihovo grobo oceno. Da bi pridobili verodostojno sliko o razkoraku med predvidenimi obremenitvami študentov po učnih načrtih in njihovimi dejanskimi obremenitvami pri študiju, je potrebno za vsak posamezni predmet pridobiti reprezentativne rezultate za daljše časovno obdobje. Kljub temu je možno iz rezultatov opravljenih anket za predmete zelo na grobo ugotoviti, da anketirani študenti za predavanja, vaje in samostojno delo v glavnem (več kot 50%) menijo, da ni večjih odstopanj v primerjavi med predvidenimi obremenitvami po učnih načrtih in njihovimi dejanskimi obremenitvami pri študiju. Le pri predmetu »Nemški strokovni jezik - višja stopnja« so študenti v grobem nakazali (nereprezentativni vzorec), da bi si želeli več predavanj. Predlagamo, da se ugotavljanje in spremljanje dejanskih obremenitev študentov pri posameznih predmetih nadaljuje, vendar je potrebno za izvedbo kvalitetnejših analiz pridobiti reprezentativne rezultate za daljše časovno obdobje. a) INDEKS TUJCI: Na programu Gospodarsko inženirstvo 2. stopnje v študijskem letu 2013/2014 ni bilo vpisanih tujcev. b) INDEKS INTERES: 7/15 Razmerje med številom vpisanih študentov in številom razpisanih mest na programu Gospodarsko inženirstvo 2. stopnje v študijskem letu 2013/2014 znaša 0,47. c) INDEKS DIPLOMANTI: 2/9 Razmerje med številom diplomantov v letu 2013 in številom prvič vpisanih študentov v študijskem letu 2011/2012 na programu Gospodarsko inženirstvo 1. stopnje znaša 0,22. Doktorski študijski program 3. stopnje Jedrska energetika in tehnologije Spodnji komentarji se nanašajo na PRILOGO - poglavje 3.1. V letu 2013/2014 se je število vpisnih mest iz 10 zmanjšalo na 3. Vpisal se ni nihče tako je indeks INTERES=0. Prvi vpis v program je bil v študijskem letu 2009/2010 in do konca leta 2013 še ni bilo doktorandov. Akreditacija študijskega programa se v skladu s sklepom senata UM, ne bo podaljšala. Stran 47 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Doktorski študijski program 3. stopnje Gradbeništvo Spodnji komentarji se nanašajo na PRILOGO - poglavje 3.2. Število vpisnih mest z leti ostaja enako (15). Vpisanih študentov je vsako leto okrog 5. Indeks INTERES je tako 0,33. Večina vpisanih je končalo stari UNI program in le nekaj jih ima diplomo 2. stopnje. Skupno število vpisanih študentov po letnikih se z leti zmanjšuje. V povprečju se vpisuje več moških kot žensk. Povprečna ocena 9,3 je najnižja v zadnjih treh letih. Študij povprečno traja približno 4 leta. Doktorski študij je do sedaj (leta 2013) zaključil en študent. Doktorski študijski program 3. stopnje Prometno inženirstvo Spodnji komentarji se nanašajo na PRILOGO - poglavje 3.3. V študijskem letu 2009/2010 je na Fakulteti za gradbeništvo prvič potekal vpis v novi bolonjski študijski program tretje stopnje Prometno inženirstvo. Razpisanih je bilo 15 mest, v prvi letnik so se vpisali štirje študenti, v študijskem letu 2013/2014 pa le en študent. Študij poteka večinoma mentorsko ter s konzultacijami. Pri skupnih predmetih z ostalimi študijskimi programi tretje stopnje na Fakulteti za gradbeništvo se izvajajo predavanja. Povprečna ocena opravljenih izpitov v študijskem letu 2011/2012 je bila 10, v študijskem letu 2013/2014 pa 9,1. Glede na stanje na prvi in drugi stopnji, opazimo relativno zadovoljiv vpis v prvi letnik doktorskega študija in glede na doseženo povprečno oceno tudi visoko kakovost študentov. Kvaliteto študija lahko obdržimo z zagotavljanjem ustrezne strokovne literature, predvsem v obliki kvalitetnih učbenikov, ki so poleg znanstvenih in strokovnih člankov dostopni v mednarodnih bazah. Večina študentov, ki so že zaključili predavanja je v fazi prijave teme doktorske disertacije oziroma že v pripravi zagovora. V letu 2014 je en študent tudi uspešno zagovarjal in obranil doktorsko disertacijo. 2.3.4 Tutorstvo na Fakulteti za gradbeništvo Tutorski sistem je od začetka leta 2014 prenovljen in ni več organiziran preko ŠOUMA ampak se v celoti izvaja kot projekt študentskega sveta FG UM. Tutorstvo na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru sedaj služi zgolj izobraževalnim namenom. V okviru tutorstva delujeta dva sistema: UVAJALNO in PREDMETNO (STROKOVNO) TUTORSTVO. Ključnega pomena je sodelovanje tutorjev in profesorjev oz. nosilcev predmetov, saj se le tako lahko zagotovi kvalitetno delovanje vseh oblik tutorstva. Tutorje študente vodi koordinator tutorjev študentov. Vsi tutorji študenti so prisotni na pozdravu brucem, kjer se predstavijo brucem in podajo osnovne informacije. Brucem na sprejemni predstavitvi predstavimo tudi delovanje tutorskega sistema. Uvajalno tutorstvo Namen uvajalnega tutorstva je pomagati pri vključitvi študentov novincev v univerzitetno okolje. Vsak prvostopenjski študijski program na FG, ki se izvaja v 1. letniku posameznega študijskega leta, ima enega uvajalnega tutorja. Zadolžitve uvajalnih tutorjev študentov so naslednje: za študente novince na začetku leta pripravijo skupni e-mail naslov, se tekom prvega letnika večkrat sestajajo, Stran 48 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 posredujejo študijsko literaturo iz skupne baze, za vprašanja so na voljo preko e-poštnih naslovov. Biti morajo pozorni in seznanjeni s problematikami, s katerimi se študenti 1. letnika srečujejo tekom študijskega leta, delujejo kot vezni člen med študenti in ŠS FG. Izbor uvajalnih tutorjev se vrši na podlagi razpisa, nato pa prodekan za študentska vprašanja FG UM in prodekan za izobraževalno dejavnost FG UM opravita razgovore s prijavljenimi študenti. Po razgovorih podata predlog ŠS FG, ki na seji potrdi uvajalne tutorje študente. Mandatno obdobje uvajalnih tutorjev traja do datuma, ki ga določi ŠS FG na seji, na kateri se potrjuje predlog tutorjev študentov in voli koordinatorja tutorjev študentov, vendar ne sme biti daljše od enega leta. V primeru, da uvajalni tutor svojega dela ne opravlja po pričakovanjih, ga lahko koordinator tutorjev študentov kadarkoli tekom leta razreši vseh dolžnosti in za njega poišče ustrezno zamenjavo. Uvajalni tutorji so pomagali tudi pri prodaji kart za spoznavni večer in brucovanje FG UM. Predmetno (strokovno) tutorstvo Namen predmetnega tutorstva je, da z izvedbami tutorskih ur skozi posamezni semester ali pred testi in pisnimi izpiti, izboljša znanje študentov pri posameznih predmetih. Posledično strokovno tutorstvo vpliva na izboljšanje uspeha pri opravljanju izpitov. Predmeti, pri katerih se izvajajo tutorske vaje, so bili izbrani glede na uspešnost na posameznih izpitih v prejšnjih študijskih letih in glede na trenutne potrebe študentov in predloge pedagoških delavcev. Predmetni tutorji študenti so izbrani na podlagi predloga prodekana za študentska vprašanja in prodekana za izobraževalno dejavnost, ki po razgovorih podata predlog ŠS FG, ki na seji potrdi predmetne tutorje študente. Predmetni tutorji študenti po dogovoru z nosilcem ali izvajalcem predmeta pred testi ali pred izpiti izvajajo tutorske vaje (število ur ni omejeno, ampak je odvisno od potreb). Predmetni tutorji študenti se izbirajo na podlagi razpisa za izbrani nabor predmetov. Predmetni tutorji odgovarjajo koordinatorju tutorjev študentov, ki je zadolžen in posredno oz. neposredno odgovoren za vse zadeve v zvezi z organizacijo in izvedbo tutorskih ur. V primeru, da predmetni tutor svojega dela ne opravlja po pričakovanjih, ga lahko koordinator tutorjev študentov kadarkoli tekom leta razreši vseh dolžnosti in zanj poišče ustrezno zamenjavo. Termini tutorskih vaj se redno objavljano na Facebook strani ŠS FG. Ob tutorskih vajah tutorji vodijo tudi evidenco prisotnih, s katero se bo na koncu semestra izvedla analiza in se bodo po potrebi tutorske vaje pri določenih predmetih ukinile ali dodatno uvedle. Ob zadnjih terminih tutorskih vaj bodo tutorji izvedli tudi anketo, na podlagi katere nameravamo dodatno izboljšati kvaliteto tutorskih vaj. Predmetni tutorji trenutno izvajajo tutorske vaje pri naslednjih predmetih: Mehanika deformabilnih teles, Mehanika linijskih elementov, Gradbena mehanika 2, Betonske konstrukcije, Jeklene konstrukcije, Lesene konstrukcije, Matematika A, Matematika 1, Matematika 2, Matematika/izbrana poglavja, Fizika, Analitična mehanika, Osnove projektiranja konstrukcij, Statika, Gradbena mehanika 1, Tehniška mehanika, Osnove tehniške mehanike. V študijskem letu 2013/2014 se je v poletnem semestru izvedlo skupno 71 ur tutorskih vaj na katere je prišlo od 10 do 25 študentov FG. Največji obisk (25) je bil pri predmetu Analitična mehanika. Preglednica 2.3-33: Število ur tutorskih vaj po predmetih PREDMET Statika Mehanika linijskih elementov Mehanika deformabilnih teles ŠT. UR 13 8 4 Stran 49 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Fizika Matematika A Matematika II Analitična mehanika Tehniška mehanika in osnove tehniške mehanike 9 15 5 10 7 Omeniti je potrebno še, da se v poletnem semestru študijskega leta 2013/2014 še niso izvajali vsi našteti predmeti, saj nekaterih ni v poletnem semestru in so se tutorji osredotočili predvsem na najpomembnejše predmete. Koordinator tutorstva Koordinatorja študenta na podlagi razpisa, ki ga pripravi in objavi prodekan za študentska vprašanja FG UM, izbere ŠS FG, za mandatno obdobje do enega leta. Koordinator tutor študent koordinira uvajalne in predmetne tutorje študente, da se zagotovi homogeno delovanje tutorstva. Pri tem po potrebi sodeluje s prodekanom za študentska vprašanja in prodekanom za izobraževalno dejavnost FG UM. V primeru, da koordinator študent svojega dela ne opravlja po pričakovanjih, lahko študentski svet na podlagi predloga prodekana za študentska vprašanja FG UM kadarkoli tekom leta glasuje o razrešitvi vseh dolžnosti in preko novega razpisa za njega poišče ustrezno zamenjavo. 2.3.5 Mobilnost študentov Preglednica 2.3-34: Mednarodna mobilnost študentov na vseh programih (Erasmus, CEEPUS, Erasmus Mundus) Študijsko leto 1. stopnja 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2. stopnja 2013/2014 3. stopnja 2013/2014 Število študentov zavoda v tujini Na študiju Na strokovni praksi Število tujih študentov na zavodu Na študiju 2.3.6 Primerjalna analiza z oceno stanja in usmeritvami 24 15 19 1 1 0 17 22 12 8 5 5 0 0 0 Natančno so vsi študijski programi analizirani v razdelku 2.3.3 tega poročila. Na tem mestu je podana primerjalna analiza različnih študijskih programov (različnih stopenj). Pripadajoče preglednice najdete v prilogi tega SP in v poglavju »Sumarne preglednice za študijsko leto 2013/2014 in primerjava s prejšnjimi leti«. Na FG se je v letu 2013/2014 izobraževalo skupaj 997 študentov na skupaj 13 študijskih programih na vseh treh stopnjah študija. V primerjavi z letom 2012/2013 se skupno število ne spreminja znatno. Lahko pa omenimo, da se je delež študentov s tujim državljanstvom (večinoma iz bivših Stran 50 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 jugoslovanskih republik) povečal na 5% na prvi stopnji oz. na 9% na drugi bolonjski stopnji. Večinoma na ŠP UN Gradbeništvo in ŠP Arhitektura prve in druge stopnje. Skupni delež študent: zaposleni pedagoški delavec je cca. 13, delež študent : zaposleni profesor (doc., izr.prof., red.prof.) in (višji) predavatelj je cca. 20. Delež študent : zaposlen asistent pa znaša 36. Na univerzitetnih ŠP zaznavamo manjši vpis od razpisanih mest, je pa razmerje med številom diplomantov in številom vpisanih v prvi letnik pri univerzitetnih študijskih programih bistveno ugodnejše, kot na obeh prvostopenjskih visokošolskih strokovnih študijskih programih Gradbeništvo in Prometno inženirstvo (krajše VSG in VSPI), ki sta absolutno (po številu vpisanih) najmočnejša programa. V zadnjih letih je bilo na obeh programih razpisanih 60 mest, zapolnjenih pa je bilo (v zadnjih treh študijskih letih) prav tako okrog 60 mest (na vsakem programu), kar izkazuje dober interes za študij. Prehodnost iz prvega v drugi letnik je na VS programih okrog 30% (v Celju malo višja okrog 40%), na VSPI je le-ta v zadnjih treh letih padla iz 43% na 17%. Pri obeh VS programih vidimo glavne težave v bistveno premajhnem in neproporcionalnem številu diplomantov, čemur verjetno botruje povečan fiktivni vpis, ki ga na VS programih ocenjujemo na cca. 40% (kot je razvidno iz podrobne analize programa VSG). Delež diplomantov v primerjavi z vpisanimi v prvi letnik je zgolj od 2% pri VSG do 10% pri VSPI. Med UN programi prve bolonjske stopnje ima najidealnejšo strukturo glede razpisa, vpisa in diplomantov zagotovo program Arhitektura. Po opravljenih preizkusih nadarjenosti (sprejemni izpiti) se izkazuje interes okrog 70% (v prvi letnik je vpisanih 31 študentov, razpisanih je 45 prostih mest). Prehodnost iz prvega v drugi letnik je med 70 in 80%, število diplomantov pa se v zadnjih treh letih giblje od skoraj 50 do 35 diplomantov v letu 2013. S tega stališča (po indeksu diplomanti) gre za najbolj uravnotežen program. Na ŠP UN Gradbeništvo je že tri leta zapored vpisanih okoli 30 študentov (razpisanih je 60 prostih mest). Prehodnost iz prvega v drugi letnik se giblje med 40 in 50%. Zadnja leta je na tem programu okrog 20 diplomantov, kar predstavlja dobro osnovo za vpis na drugo bolonjsko stopnjo. Žal za UN PI ugotavljamo, da je interes za študij zelo upadel, zato je bila v letu 2014 izpeljana temeljita prenova ŠP UNPI. V zadnjih treh letih je bilo razpisanih 40 prostih mest, zapolnjenih pa manj kot 10 mest. Prehodnost iz prvega v drugi letnik je okoli 40%, v zadnjih treh letih se je število diplomantov gibalo okrog 8, kar ocenjujemo, glede na vpis, kot zelo uravnoteženo. Tudi na ŠP UN GING, je vpis v letu 2013/2014 sicer prilagojen upadanju interesa, vendar interes še vedno ni tak, kot bi si želeli (razpisanih je bilo 30 mest, vpisanih pa je 10 študentov). Prehodnost iz prvega v drugi letnik je okrog 35%, število diplomantov se giblje okrog 15 letno. Magistrskim programom je skupna visoka prehodnost iz prvega v drugi letnik (v povprečju okrog 80%) in majhno število diplomantov letno (v povprečju okrog 5), kar še posebej na programu Arhitektura spravi delež diplomanti : vpisani na vrednost okrog 10% (delež diplomanti : vpisani je na ŠP Gradbeništvo in ŠP GING cca. 20%, najvišji delež diplomanti : vpisani na drugi stopnji pa doseže ŠP PI cca. 36%). Na tretji stopnji na ŠP Jedrska energetika in tehnologije že tri leta ni vpisa. Na ŠP Gradbeništvo se v zadnjih treh letih v prvi letnik vpiše okrog 5 študentov, diplomant je bil lani eden, prehodnost iz prvega v drugi letnik je med 20% in 30%. Na ŠP PI sta bila v zadnjih treh letih vpisana v prvi letnik največ dva študenta, v drugi letnik je napredoval v treh letih en študent. Obema aktivnima doktorskima programa je skupno, da je interes (vpis v prvi letnik) zadovoljiv, vendar na prehodu v drugi letnik »zaškriplje«. Vodjem programov priporočamo, da raziščeta in analizirata izvajanje in prehodnost pri predmetih iz prvega letnika. Stran 51 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Analiza skladnosti študijskih programov z akreditiranim predmetnikom je za vsak program posebej opravljena v razdelku 2.2.3. V novi metodologiji opozarjamo na predmete, kjer je na anketi vsaj 50% študentov menilo, da bodisi kontaktne ure (predavanja ali vaje ali seminar), bodisi individualno delo ni v skladu (ga je preveč oz. premalo) s predmetnikom. V grobem lahko rečemo, da je predmetov, kjer je mogoče zaznati večje odstopanje od z opisom predvidenega razporeda kontaktnih in individualnih ur največ na 1. in 2. stopnji Gradbeništva (13 in 17 predmetov), najmanj pa na Arhitekturi (1 oz. 2 predmeta). Splošno je manj neskladnosti na VS programih (VSG: 9 predmetov, VS PI 6 predmetov). Na ŠP GING so v anketi študentje opozorili na neskladnosti na 1. stopnji pri 15 predmetih, na 2. stopnji pa pri enem predmetu. Pri doktorskih programih ni podatkov (odstopanj). Vidimo, da je odločitev za prenovo druge stopnje na mestu in delovni skupini za prenovo želimo uspešno delo, ki bo upoštevalo rezultate ankete o skladnosti izvajanja študijskega programa z akreditiranim predmetnikom. Opažamo, da se je mobilnost študentov ustalila, med tem, ko se (verjetno zaradi ugodne interne finančne politike FG, ki je v letu 2014 še dodatno povečala financiranje ERASMUS izmenjav) profesorska mobilnost še povečuje. Glavna skrb v zvezi z izobraževalno dejavnostjo v naslednjih letih je vzpostaviti normalno stanje na univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje Prometno inženirstvo (s tem ne mislimo samo ponovni razpis, ampak tudi vzdrževanje interesa za študij prometnega inženirstva na univerzitetnem programu in njihovega zaposlovanja). Interes za prometno inženirstvo se na ustreznem VS programu (kot vidimo iz spodnje preglednice) zaradi tega ker v 2014/2015 nismo razpisali univerzitetnega programa, ni povečal (morda pa se je zaradi tega povečal vpis na program VS gradbeništvo, vendar o tem ni bila narejena nobena anketa ali druga analiza). Nadalje je treba čim bolje vpeljati (začenši z akreditacijo) doktorski študijski program arhitekture ter poskrbeti, da bo ŠP za izpopolnjevanje Trajnostne gradnje odličen. Poleg tega mora FG še naprej družbeno odgovorno spremljati razpisana mesta na vseh svojih ŠP. Kot je razvidno iz poročila KŠZ in KPŠ se korekcije stalno izvajajo. Prav tako bo treba začeti upokojitve profesorjev dejansko nadomeščati z mladimi visokošolskimi učitelji. Preglednica 2.3-35: Prvič vpisani v 1. letnik rednega dodiplomskega študija - po uspehu v srednji šoli GRADBENIŠTVO UN SM PM+predmet odločba 2013/2014 1. letnik V1 PO 20 3,45 1 3 0 0 GRADBENIŠTVO VS SM PM 62 2,75 3,4 13 65 2,77 3,34 PROMETNO INŽ. UN SM PM+predmet 7 3,29 0 0 PROMETNO INŽ. VS SM PM 4 39 3,25 2,87 4 36 2,25 3,36 SM PM+predmet SM PM+predmet 4 1 25 5 3,5 5 3,68 4 9 0 25 6 2,67 0 3,32 3,67 način končanja srednje šole študijski program GING-SMER GRADBENIŠTVO ARHITEKTURA 8 2014/2015 1. letnik V1 PO 13 3,23 6 3,83 2 0 Stran 52 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 odločba PM-poklicna matura SM-splošna matura PM+predmet- poklicna matura in maturitetni predmet 0 0 7 0 V1-prvič vpisani v 1. letnik PO-povprečna ocena dosežena na maturi oz. poklicni maturi 2.4 Poročilo o delu nekaterih komisij fakultete 2.4.1 Pregled dela KŠZ in KPŠ Komisiji za študijske zadeve in za podiplomski študij sta skozi študijsko leto 2013/2014 skrbeli za nemoteno delovanje vseh študijskih programov, ki jih izvaja FG UM. Med drugim so obravnavali akreditacijske spremembe, plane ekskurzij, vloge študentov za pogojni vpis, spremembe Zakona o visokem šolstvu, ki ga je pripravila Državna komisija za splošno maturo glede vpisnih pogojev, poročilo Študentskega sveta FG, ki se nanaša na četrto in nadaljnje opravljanje izpitov ter podali predlog rešitev v potrditev senatu. Realizirani ukrepi na podlagi rezultatov ankete o dejanski študijski obremenitvi študentov na fakulteti v študijskem letu 2013/2014. Prodekan za izobraževalno dejavnost je člane KŠZ seznanil s predlogi Komisije za dodiplomski študij UM, ki se nanašajo na Realizacijo ukrepov na podlagi rezultatov ankete o dejanski obremenitvi študentov. V študijskem letu 2014/2015, zaradi majhnega interesa za vpis, niso bila razpisana vpisna mesta za 1. letnik rednega študija na univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje Prometno inženirstvo. Oddelek za prometno inženirstvo je v sodelovanju s prodekanom za izobraževanje pristopil h koreniti prenovi omenjenega študijskega programa. Tako prenovljeni univerzitetni ŠP prometnega inženirstva je na predlog KŠZ potrdil Senat FG, Senat UM pa je dovolil, da FG v študijskem letu 2015/2016 ponovno razpiše vpisna mesta v 1. letniku na rednem študiju na univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje Prometno inženirstvo (razpiše se 20 mest). Nadalje je na predlog KŠZ Senat FG odobril v študijskem letu 2015/2016 znižanje vpisnih mest za 1. letnik (redni študij) tudi na drugih UN dodiplomskih ŠP (GING-smer gradbeništvo: znižanje vpisnih mesti iz 30 na 20, Arhitektura: iz 45 na 40, Gradbeništvo: iz 60 na 50). Znižanje števil razpisanih mest na posameznih študijskih programih je skladno z usmeritvami UM. 2.4.2 Poročilo o delu Komisije za promocijo v študijskem letu Aktivnosti komisije za promocijo v letu 2014 Osnovni cilj delovanja komisije je v letu 2014 ostal pridobiti čim več kvalitetnih dijakov. Na pobudo Komisije za promocijo (v nadaljevanju KP) je bila ustanovljena operativna skupina za promocijo (v nadaljevanju OSP), ki je prevzela operativne naloge promocije. Komisija za promocijo se je tako v letu 2014 lahko bolj posvetila vsebinskim in strateškim zadevam, hkrati pa pripravila: Načrt promocije za koledarsko/študijsko leto, Finančni načrt promocije za koledarsko/študijsko leto. Komisija je usmerjala delo OSP in sodelovala pri različnih aktivnostih, potrjevala spremembe plana promocije in črpanja sredstev za promocijo. Operativna skupina za promocijo je bila sestavljena iz članov, ki jih je v skupino imenoval dekan na predlog KP in PO. OSP je skrbela za izvajanje načrta Stran 53 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 promocije, prav tako pa je bila je odgovorna za objavljanje novic na spletni strani FG in Facebook strani FG, fotografiranje, oblikovanje in tisk promocijskega gradiva ter vizitk. Komisija za promocijo in operativna skupina za promocijo sta skupaj izvedli naslednje dogodke: Organizacija in predstavitev UM FG na izbranih srednješolskih izobraževalnih zavodih. Organizacija in predstavitev posameznih študijskih programov UM FG na izbranih srednješolskih izobraževalnih zavodih. Predstavitev UM FG na izobraževalnih in strokovnih sejmih. Organizacija in predstavitev posameznih študijskih programov UM FG na izobraževalnih in strokovnih sejmih. Organizacija informativnih dni 1 stopnje v Mariboru in Celju. Organizacija prireditve ob 20 letnici študijskega programa Prometno inženirstvo. Izdaja knjige 20 let Študijskega programa Prometno inženirstvo. Soorganizacija 20 let študijskega programa GING. Organizacija Pozdrava brucem v Mariboru in Celju. Organizacija predstavitvenih aktivnosti (kongresi, delavnice, dan odprtih vrat, noč raziskovalcev, konference, seminarji ipd). Organizacija dogodkov za zaposlene (obdarovanje otrok zaposlenih, izvedba žalnih sej ipd…). Podpora študentskim posebnim dogodkom (npr. AJKTM). Podpora pri ostalih posebnih dogodkih (podelitve diplom, obletnice študijskih programov, podelitev priznanj FG). Komisija za promocijo je v študijskem letu 2013/2014 organizirala številne aktivnosti, ki pripomorejo k boljši prepoznavnosti Fakultete za gradbeništvo v Sloveniji in na širšem območju. V letu 2012/2013 smo dosegli največje število klikov na facebook strani FG (17000) za dogodek podelitve diplom decembra 2014. V letu 2013/2014 smo izvedli anketo in obdelali podatke v sklopu informativnih dni (slike 2.4-1, 2.4-2, 2.4-3). Na vprašanje, kje ste pridobili informacijo o FG je 33% odgovorilo, da preko prijateljev, znancev; 37% preko različnih spletnih medijev, 19% na razpisu in 9% od predstavnika na srednji šoli. Ostali so pridobili informacijo v tiskanih medijih, po televiziji ali drugje. Slika 2.4-1: Viri informacij 45% 40% 35% 33% 35% 38% 37% 30% 25% 19% 20% 15% 10% 5% 14% 10% 9% 3% 2% 0% TISKANI MEDIJI OBISK PREDSTAVNIKA FG NA SREDNJI ŠOLI PREKO PRIJATELJEV, ZNANCEV Informativni dnevi - februar 2013 SPLET RAZPIS ZA VPIS V ŠTUDIJSKEM LETU Informativni dnevi - februar 2014 Stran 54 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Da se študentje na informativnih dnevih niso dokončno odločili o nadaljnjem izobraževanju potrjuje naslednji graf, kjer odstotek neodločenih ostaja pri 37%, kar dokazuje, da so informativni dnevi ključni pri seznanjanju dijakov z vsebinami na FG. Slika 2.4-2: Odločitev za študij 45% 40% 35% 40% 37% 34% 37% 28% 30% 23% 25% 20% 15% 10% 5% 0% ODLOČEN SEM BIL ŽE PREJ DA IZVEDEL SEM DOVOLJ IN ZDAJ SEM ODLOČEN Informativni dnevi - februar 2013 NE NISEM ŠE ODLOČEN Informativni dnevi - februar 2014 Pridobivanje informacij preko spleta se skozi leta spreminja. Ugotavljamo, da vedno več dijakov poleg spletne strani FG uporablja tudi ostale vire informacij kot so različni forumu in facebook. Kljub številnim izvedenim promocijskim aktivnostim, ugotavljamo, da se negativen trend pri prvem vpisu v 1. letnik iz leta v leto nadaljuje. Leta 2013 se je v prvi letnik študijskih programov prve stopnje na FG vpisalo 254 dijakov, leta 2014 pa 186. Od kod prihajajo dijaki je analizirano po posameznih programih v poglavju 2.3.3. Do tega najverjetneje prihaja zaradi zmanjšanih generacij dijakov (maturantov), večjega odhoda slovenskih dijakov v tujino in prevelikega števila študijskih programov (ter posledično razpisanih prostih mest) v državi. Drugi razlog za relativno majhen vpis na vse študijske programe Fakultete za gradbeništvo je najverjetneje tudi slabo gospodarsko stanje na področju gradbene stroke v Mariboru in Sloveniji ter negativno obarvane informacije o gradbeništvu in z njim povezanimi strokami v medijih (zaradi gospodarske krize). Potrebno še je omeniti, da FG UM v študijskem letu 2013/2014 ni razpisala študijskih programov Prometno inženirstvo v Celju in Prometno inženirstvo UN (v Mariboru). V strukturi obiskov dijakov na informativnih dnevih so prevladovali dijaki gimnazij in srednjih gradbenih šol, kar pomeni, da promocijske predstavitve na gimnazijah dajejo rezultate in jih je potrebno ohraniti. Ker je cilj pridobiti čim več uspešnih dijakov iz najboljših srednjih šol smo analizirali tudi odstotek dijakov iz najuspešnejših srednjih šol v Sloveniji glede na študijo Alma mater (glej sliko 2.4-3). Stran 55 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Slika 2.4-3: Vpis dijakov na FG iz najuspešnejših srednjih šol v Sloveniji (vir: http://www.almamater.si/ in referat FG UM) 0 1 2 3 4 5 GIMNAZIJA BEŽIGRAD ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA ZAVOD SV. FRANČIŠKA SALEŠKEGA GIMNAZIJA FRANCA MIKLOŠIČA LJUTOMER GIMNAZIJA POLJANE I. GIMNAZIJA V CELJU GIMNAZIJA KRANJ SREDNA ŠOLA ČRNOMELJ II. GIMNAZIJA MARIBOR SREDNJA ŠOLA JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA ŠOLSKI CENTER SREČKA KOSOVELA DVOJEZIČNA SREDNJA ŠOLA LENDAVA GIMNAZIJA JURIJA VEGE IDRIJA I. GIMNAZIJA MARIBOR ŠKOFIJSKA GIMNAZIJA VIPAVA GIMAZIJA KOPER GIMNAZIJA ŠKOFJA LOKA GIMNAZIJA LITIJA ŠOLSKI CENTER VELENJE GIMNAZIJA IN EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA TRBOVLJE SREDNJA ŠOLA SLOVENSKA BISTRICA SREDNJA ŠOLA PILON AJDOVŠČINA GIMNAZIJA NOVO MESTO GIMNAZIJA LEDINA GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK ELEKTROTEHNIČNA-RAČUNALNIŠKA STROKOVNA ŠOLA… ŠOLSKI CENTER POSTOJNA GIMNAZIJA ORMOŽ V letu 2014 se je na programe FG vpisalo 20 dijakov iz najboljših srednjih šol v Sloveniji, kar predstavlja 11% vseh vpisanih dijakov. V letu 2013 je bilo teh dijakov 31, kar je predstavljalo 12% vseh vpisanih v prve letnike. Ker je strateški cilj Fakultete za gradbeništvo pridobiti in izobraziti čimveč kakovostnih dijakov, bo komisija za promocijo v prihodnosti usmerjena k večji promociji dogodkov in aktivnosti, ki povezujejo gospodarstvo in Fakulteto. Poudarek bo predvsem na promociji vsebin (odmevnih dosežkov, rezultatov, poljudno znanstvenih prispevkov) po posameznih oddelkih/katedrah in tudi pogostejšemu stiku z dijaki v obliki prikazovanja raznih eksperimentov na različnih delavnicah oziroma organiziranju tehničnih dni. Prav tako bo večji poudarek na pridobivanju povratnih informacij od dijakov, študentov in diplomantov na podlagi katerih se bodo lahko predlagali ukrepi senatu za kakovostnejše izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo na FG. Ker se v prihodnjem letu napoveduje sprememba imena fakultete, bodo določene aktivnosti posvečene temu (npr. celostna grafična podoba). Stran 56 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 2.4.3 Poročilo o delu Komisije za habilitacije in kadrovske zadeve Komisija za habilitacije in kadrovske zadeve se je v letu 2013/2014 sestala na 11-ih rednih sejah na katerih je obravnavala prejete vloge in druge zadeve v skladu s svojimi pristojnostmi. Delo komisije praviloma ni javno. Komisija sproti obvešča Senat fakultete o svojih ugotovitvah, sprejetih sklepih in stališčih, predlogih in mnenjih ter o možnih rešitvah in mu je za svoje delo odgovorna. Med pomembnejše točke, ki jih je obravnavala Komisija za habilitacije in kadrovske zadeve FG v letu 2013/2014 sodi predlog »Zaostrenih habilitacijskih meril FG UM« s prilogo 1 k merilom »Bibliografski indeks arhitekture - nabor revij za priznavanje mednarodno odmevnih umetniških del«. Dokument, ki določa zaostrene habilitacijske kriterije za habilitacijska področja: Gradbeništvo, Prometno inženirstvo, Zemlja in okolje ter Arhitektura in prostorsko načrtovanje je v veljavi od 17.12.2013, ko je bil potrjen na Senatu UM. V letu 2013/2014 se je z izvolitvijo v naziv zaključilo skupaj 28 habilitacijskih postopkov, od tega: redni profesor: 1 izredni profesor: 6 (od tega 3 prve izvolitve) docent: 10 (od tega 4 prve izvolitve) višji predavatelj: 2 asistent: 9 (od tega 3 prve izvolitve). 2.4.4 Poročilo o delu Komisije za založniško in informacijsko dejavnost Za založniško dejavnost na FG skrbi Komisija za založniško in informacijsko dejavnost (http://www.fg.um.si/zalozba). Naloge komisije so: razvoj in izvajanje založniške dejavnosti na FG razvoj informacijske dejavnosti na FG (izvajanje je v domeni računalniške službe FG). Komisija pri svojem delu upošteva Pravilnik o založniški dejavnosti na UM (PZDUM), ki je vgrajen v proces založniške dejavnosti na FG (http://www.fg.um.si/zaloznistvo/zalozniskiproces/Strani/default.aspx). Predstavnik komisije sodeluje v univerzitetni komisiji – KISUM, ki jo vodi ravnateljica UKM. Aktivnosti komisije v letu 2014 Publikacije Preglednica 2.4-1: Publikacije, ki jih je obravnavala komisija v okviru založniške dejavnosti v letu 2014 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Publikacija Praktikum iz mikrosimulacij v prometu (z uporabo VISSIMa) Tehnologija in organizacija javnega potniškega cestnega Prometa Strokovni nemški jezik za gradbenike (DEUTSCH ALS FACHSPRACHE FÜR BAUINGENIEURE) Zbirka rešenih nalog iz analize nesreč v cestnem Prometu Inteligentni transportni sistemi: merilne naprave v ITS Sodobni trendi v arhitekturi Risanje in vizualno izražanje Dinamika in stabilnost konstrukcij Mehanika deformabilnih teles Mehanika deformabilnih teles, zbirka vaj Tip, Število e-pub Tisk, 149 Izdaja 1. izdaja 1. izdaja Cobiss učbenik učbenik e-pub 1. izdaja skripta Tisk, 149 1. izdaja zbirka nalog e-pub 1. izdaja zapiski predavanj e-pub 1. izdaja zapiski predavanj omogočen dostop študentom FG do TPN na FS v izvajanju (2014, tisk, errata) v izvajanju (2014, ponatis) v izvajanju (2014, tisk, 200) Stran 57 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. Publikacija Mehanika linijskih elementov konstrukcij Tehniška mehanika za študente Prometnega inženirstva Statika in elastomehanika linijskih elementov Ekonomika gradbene proizvodnje Osnove temeljenja v arhitekturi Osnove planiranja prometa Statika 1 Analiza prometnih nesreč v cestnem prometu Tip, Število Izdaja v izvajanju (2014, ponatis) Cobiss v izvajanju (2014, tisk, 100)) v izvajanju (2014, ponatis) v izvajanju pri avtorju (2013, nova izdaja) v izvajanju pri avtorju (2013, nova izdaja) v izvajanju pri avtorju (2013, nova izdaja) v izvajanju pri avtorju (2014, nova izdaja) Projekti V okviru razvoja založniške dejavnosti so se v letu 2014 izvajali naslednji projekti oz. aktivnosti: 1. ePub4FG Projekt izdelave e-publikacije za e-bralnik v katerega bi vključili publikacijo »Priročnik za izdelavo risb načrtov gradbenih konstrukcij oziroma 15 pravil, ki jih mora upoštevati vsak gradbeni inženir« bomo nadaljevali v naslednjem letu. V nadaljevanju projekta bomo poskušali definirati projekt in predlagati FG financiranje projekta priprave in izdaje prve publikacije za e-bralnike. 2. Logotip FG V okviru projekta smo izvedli vpeljavo logotipa v založniški proces. Publikacije, ki so bile v založniškem procesu v letu 2014 so opremljene z logotipom FGZ (Založba FG). 3. V letu 2014 smo začeli s pripravo projekta promocije publikacij. V pripravi je osnutek strani v HTML, ki bi bila primerna za promoviranje publikacij s pomočjo e-pošte. Nove publikacije FG smo začeli oglaševati v vrtiljaku portala FG (na prvi strani). 4. Ureditev sistema nagrajevanja avtorjev publikacij V letu 2014 smo nadaljevali z ukrepi za korektno nagrajevanje avtorjev publikacij na FG: avtor lahko po uspešni prodaji posamezne izdaje svoje publikacije koristi presežna sredstva ustvarjena s prodajo publikacije. Poraba sredstev je namenjena kritju materialna stroškov avtorja (za udeležbe na strokovnih in znanstvenih dogodkih, nakup tehnične opreme, itd.). izdelan je bil tudi vsakoletni obračun finančne uspešnosti posameznih publikacij V letu 2014 smo uspeli v prizadevanjih, da v KZID vključimo strokovnega sodelavca, ki bo v polnosti opravljal administrativno delo povezano z delom komisije. Ocena stanja in usmeritve Ocenjujemo, da je založniška dejavnost na FG v danih univerzitetnih okvirih ustrezno urejena. Komisija ima strokovnega sodelavca, ki je v KZID zadolžen za strokovno in administrativno pomoč (zbiranje ponudb zunanjih izvajalcev za tisk, vodenje zapisnikov, itd.). Zaradi tega je delo v zadnji četrtini leta 2014 steklo kot pričakujejo avtorji publikacij. Od računalniškega centra univerze (RCUM) v prihodnje podporo za spletni prikaz evidence publikacij FG. Predlogi, ki jih je komisija posredovala RCUM-u (atraktivnejši prikaz: slika naslovnice, kratek opis, itd.) žal še vedno niso realizirani. Na podlagi statistike iz začetka leta 2014 je imela založniška dejavnost FG v letu 2013 9.017,60 EUR prihodkov in 6.308,78 EUR odhodkov. Stran 58 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 2.5 Raziskovalna in razvojna dejavnost 2.5.1 Raziskovalni in razvojni projekti/programi Večina raziskovalne dejavnosti na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru (FG) se odvija v raziskovalnem programu P2-0129 - Razvoj, modeliranje in optimiranje objektov in procesov v gradbeništvu in prometu, ki je ovrednoten z 1,5 FTE. Poleg tega raziskovalci FG sodelujejo še v treh raziskovalnih programih kot pridruženi člani in so v letu 2013 »prinesli« na FG 1,0 FTE sredstev, kot je razvidno iz preglednice 2.5-1. Na FG so v letu 2013 tekli trije raziskovalni projekti, financirani s strani ARRS in sicer dva aplikativna raziskovalna projekta in en temeljni raziskovalni projekt, ki je bil izbran na javnem razpisu za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2012 - razpis v letu 2011«. Financiranje projekta z naslovom Generiranje sintetične populacije kot osnova za "activitybased"/"agent-based" mikrosimulacijske prometne modele, v obsegu 3204 raziskovalnih ur letno, se je pričelo 1.8.2013. Poleg tega nekateri raziskovalci znanstveno - raziskovalno delujejo tudi izven okvira FG in izven okvira UM, kar zagotovo prispeva k prepoznavnosti fakultete in univerze, po drugi strani pa plemeniti FG in UM. Preglednica 2.5-1: ARRS raziskovalni programi FG v letu 2013 Nosilna raziskovalna organizacija FTE Trajanje FG UM 1,5 1.1.2013 31.12.2016 FS UM 0,2 P2―0063 Konstruiranje poroznih struktur FS UM 0,2 P2―0268 Geotehnologija NTF UL 0,6 Vrsta projekta vloga FG Trajanje Temeljni raziskovalni projekt Prijavitelj 1.8.2013 – 1.7.2016 Aplikativni raziskovalni projekt Sodelujoča RO 1.7.2011 30.6.2014 Aplikativni raziskovalni projekt Sodelujoča RO 1.7.2011 30.6.2013 Šifra Naslov Lastni raziskovalni program FG Razvoj, modeliranje in optimiranje objektov in procesov v P2―0129 gradbeništvu in prometu Pridružen raziskovalni program Raziskave v energetskem, procesnem in okoljskem P2―0196 inženirstvu 1.1.1999 31.12.2014 1.1.1999 31.12.2016 1.1.2013 31.12.2015 Preglednica 2.5-2: ARRS raziskovalni projekti FG v letu 2013 Šifra J2-5496 L1-4311 L5-4319 Naslov Generiranje sintetične populacije kot osnova za "activitybased"/"agent-based" mikrosimulacijske prometne modele Sedimenti v vodnih okoljih: geokemična in mineraloška karakterizacija, remediacija ter njihova uporabnost kot sekundarna surovina (aplikativni raziskovalni projekt) Varnost pasivnih hiš pri potresu Slika 2.5-1 prikazuje spreminjanje števila raziskovalnih projektov (RP) glede na vrsto: CRP, podoktorski RP, temeljni RP, aplikativni RP. Stran 59 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Slika 2.5-1: Gibanje števila ARRS raziskovalnih projektov po letih 7 6 4 5 4 Ciljni raziskovalni projekti Podoktorski raziskovalni projekti 5 3 1 1 1 2 2 2 2011 2012 2013 Temeljni raziskovalni projekti Aplikativni raziskovalni projekti 2 1 0 1 2010 Fakulteta je v letu 2013 vodila program usposabljanja petih mladih raziskovalcev iz gospodarstva. Na fakulteti je vzpostavljen sistem obveščanja raziskovalcev o tekočih javnih razpisih ministrstev, Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, Javna agencije SPIRIT Slovenija ter o drugih javnih razpisih in pozivih. V letu 2013 je na Javnem razpisu za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2014 fakulteta kot prijaviteljica kandidirala z osmimi prijavami in sicer z dvema aplikativnima, dvema temeljnima in štirimi podoktorskimi raziskovalnimi projekti. Nobena prijava se ni uvrstila v drugo fazo ocenjevanja. Vse tri prijave FG na Javni poziv ARRS za predlaganje kandidatov za mentorje novim mladim raziskovalcem za leto 2013 so bile neuspešne. Slika 2.5-2: Gibanje višine sredstev ARRS za raziskovalne programe/projekte po letih 300.000 € 250.000 € 200.000 € 150.000 € 100.000 € 50.000 € 0€ Nizi1 2010 2011 2012 2013 286.776 € 245.684 € 152.109 € 162.937 € Stran 60 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Slika 2.5-3: Struktura sredstev ARRS glede na vrsto projektov v letu 2013 Raziskovalni programi 13% 5% Podoktorski projekti Temeljni projekti 82% Aplikativni projekti Ciljni raziskovalni projekti Višina sredstev ARRS za financiranje raziskovalnih programov in projektov se je do leta 2012 strmo nižala, čeprav FG vzdržuje konstanto število raziskovalnih programov in si prizadeva k pridobitvi novih raziskovalnih projektov. V letu 2012 je bila, skladno z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o normativnih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti financirane iz proračuna Republike Slovenije, raziskovalnim programom in projektom, ki so potekali v letu 2012, znižana višina sofinanciranja za leto 2012 za en cenovni razred. Ukrep znižanja cenovnih razredov ostane do izteka obdobja, določenega za izvajanje posameznega programa oziroma projekta. 2.5.2 Objave raziskovalnih rezultatov Slika 2.5-4: Število izvirnih znanstvenih člankov A1 – A4 FG po letih 30 22 25 25 26 20 20 15 10 5 0 2010 2011 2012 2013 Slika 2.5-5: Normirano število citatov FG po letih 1500 1000 1245 624 1426 714 500 0 2010 2011 2012 2013 Slika 2.5-6: Število člankov 1.01 A1 FG po letih 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 10 10 9 7 2010 2011 2012 2013 Slika 2.5-7: Število točk Z1+Z2 FG po letih 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 3259,83 2794,53 2292,29 2251,09 2010 2011 2012 2013 Stran 61 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 V nadaljevanju (slika 2.5-8, slika 2.5-9, slika 2.5-10 in slika 2.5-11) podajamo prikaz notranje razporeditve kazalnikov raziskovalne uspešnosti po posameznih področjih FG: gradbeništvo (FG-G), prometno inženirstvo (FG-P), splošni predmeti (matematika, fizika, tuji jeziki) (FG-S) in arhitektura (FG-A), v odstotkih. Slika 2.5-8: Delež izvirnih znanstvenih člankov A1 – A4 FG po področjih in letih 100% Slika 2.5-9: Delež člankov 1,01 A1 FG po področjih in letih 100% 80% FG-A 80% FG-A 60% FG-S 60% FG-S 40% FG-P 40% FG-P 20% FG-G 20% FG-G 0% 2010 2011 2012 0% 2013 Slika 2.5-10: Delež citatov FG po področjih in letih 2010 2011 2012 2013 Slika 2.5-11: Delež točk Z1+Z2 FG po področjih in letih 100% 100% 80% FG-A 80% FG-A 60% FG-S 60% FG-S 40% FG-P 40% FG-P 20% FG-G 20% FG-G 0% 0% 2010 2011 2012 2013 2010 2011 2012 2013 2.5.3 Primerjava znanstvene aktivnosti Na slikah 2.5-12 do 2.5-15 je grafično prikazana primerjava rezultatov znanstvene aktivnosti na raziskovalca med Fakulteto za gradbeništvo Univerze v Mariboru (FG UM) in Fakulteto za gradbeništvo in Geodezijo Univerze v Ljubljani (FGG UL), prikazana so tudi posamezna področja FG UM: Gradbeništvo (FG-G), Promet (FG-P), področje splošnih predmetov (FG-S) in Arhitektura (FGA). Stran 62 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Slika 2.5-12: Primerjava števila izvirnih znanstvenih člankov A1-A4 za FG in FGG po letih na raziskovalca 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0,0 2010 2011 2012 FG 0,29 0,26 0,35 2013 0,36 FGG 0,34 0,34 0,56 0,64 FG-G 0,35 0,30 0,50 0,47 FG-P 0,23 0,31 0,15 0,22 FG-A 0,00 0,14 0,18 0,00 FG-S 0,50 0,33 0,53 0,80 Slika 2.5-13: Primerjava števila člankov 1.01 A1 za FG in FGG po letih na raziskovalca 0,35 0,30 0,25 0,20 0,15 0,10 0,05 0,00 2010 2011 2012 2013 FG 0,13 0,09 0,13 0,14 FGG 0,14 0,18 0,27 0,33 FG-G 0,14 0,12 0,16 0,22 FG-P 0,08 0,00 0,08 0,15 FG-A 0,00 0,14 0,09 0,00 FG-S 0,33 0,17 0,32 0,11 Stran 63 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Slika 2.5-14: Primerjava števila normiranih citatov za FG in FGG po letih na raziskovalca (normirano število čistih citatov v zadnjih 10 letih) 80 70 60 50 40 30 20 10 0 2010 2011 2012 2013 FG 8,21 9,39 17,36 19,93 FGG 19,37 23,21 56,24 70,64 FG-G 3,60 4,63 10,71 16,21 FG-P 6,54 7,85 22,77 29,40 FG-A 0,00 0,00 2,09 3,31 FG-S 32,58 35,17 56,84 52,34 Slika 2.5-15: Primerjava števila točk Z1+Z2 za FG in FGG po letih na raziskovalca 60 50 40 30 20 10 0 2010 2011 2012 2013 FG 42,89 29,62 38,98 32,04 FGG 42,76 40,12 50,36 48,84 FG-G 46,85 33,35 52,13 44,50 FG-P 29,82 14,19 30,75 18,42 FG-A 21,07 32,51 20,21 16,82 FG-S 54,65 29,38 19,06 23,64 Stran 64 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 2.5.4 Ocena stanja in usmeritve Število objav izvirnih znanstvenih člankov s faktorjem vpliva (A1-A4) raziskovalcev FG UM je od leta 2009 do leta 2013 naraslo za 44%, število normiranih citatov pa za 69%. Največji delež raziskovalnih dejavnosti na fakulteti odpade na oddelek Gradbeništvo. Kljub temu z omenjenimi rezultati nismo povsem zadovoljni, saj večino le-teh producira le polovica zaposlenih. Nadalje lahko ugotovimo, da je število raziskovalnih projektov fakultete FG UM iz naslova ARRS od leta 2009 do leta 2013 padlo za 50%; finančna sredstva, ki jih FG dobi iz ARRS za raziskovalno dejavnost pa za 43%. Mladih raziskovalcev ARRS, razen iz gospodarstva, že vrsto let nismo dobili. Z namenom, da bi vspodbudili več temeljnega raziskovanja na fakulteti, smo zaostrili habilitacijske pogoje, tako da zdaj zahtevamo 100% več objav izvirnih znanstvenih člankov s faktorjem vpliva kot pri prejšnjih merilih. Vsako leto tudi opravimo statistiko in analizo raziskovalnih rezultatov raziskovalcev FG. Z raziskovalci opravimo tudi razgovore, ki jih organiziramo med vodstvom fakultete in katedrami. Z namenom, da bi spodbudili več raziskovanja na razvojnih projektih z gospodarstvom, je Fakulteta za gradbeništvo v sodelovanju z Društvom diplomantov priredila delovni sestanek z gospodarstveniki s ciljem vzpodbuditve medsebojnega sodelovanja. Na delovnem sestanku smo predstavili dosedanje uspešno sodelovanje v okviru projektov, ki jih na fakulteti izvajamo za gospodarstvo. Tukaj je mišljeno predvsem organiziranje razvojnih tem in raziskav z mladimi raziskovalci iz gospodarstva. Srečanja z gospodarstveniki naj bi postala vsakoletna. Primerjava med fakultetama FG UM iz Maribora in FGG UL iz Ljubljane pokaže, da FGG UL beleži več objav in citatov od FG UM predvsem zato, ker imamo poleg programa Gradbeništvo na FG še programa Prometno inženirstvo in Arhitektura, ki po rezultatih raziskav za Gradbeništvom precej zaostajata. Slednja programa sta mlajša programa, na Arhitekturi pa je znanstveno aktivna samo polovica sodelavcev (druga polovica je aktivna na umetniškem področju). Glede na dejstvo, da imajo pri prijavah ARRS programov in projektov vedno večjo vlogo vrhunske objave 1.01 A1 in A', je strategija FG UM, da poviša število teh objav in s tem zmanjša zaostanek za FGG UL. Na ta način bi lahko prijavili še en raziskovalni program. Povečati moramo tudi število normiranih čistih citatov, kar pa se bo glede na dejstvo, da beležimo dobre objave večinoma v zadnjih letih, verjetno tudi zgodilo. Na programih Prometno inženirstvo in Arhitektura se mora povečati znanstvena aktivnost, tako da bodo z leti dosegli povprečje kolegov programa Gradbeništvo FG-G. Dobre raziskovalce je potrebno pedagoško razbremeniti, če imajo več kot 6 ur predavanj oz. 10 ur vaj. Raziskovalno delo zahteva zbranost in nedeljiv čas 6 do 10 ur. Problem je predvsem pri nekaterih asistentih, ki imajo vaje vse dneve v tednu (tako dopoldne kot tudi popoldne). Urnike je treba urediti tako, da ima vsak sodelavec najmanj dva dneva namenjena samo za raziskovanje. Sredstva IRD je smotrno nameniti za nakup opreme, kar je poslovodni odbor FG v letu 2013 dejansko uredil za sodelavce z več kot 4/3 pedagoške dejavnosti. Mladi sodelavci FG zelo redko koristijo pravico sobotnega leta, zato je potrebno spodbuditi organiziranje gostovanja naših raziskovalcev v tujini, predvsem na elitnih univerzah in inštitutih. Ker smo na 1. in 2. stopnji ugotovili nadpovprečno pedagoško obremenitev nekaterih naših visokošolskih učiteljev in sodelavcev, smo pri prenovi študijskih programov 1. in 2. stopnje zmanjšali število ECTS, ur predavanj in vaj. Posledično bodo naši učitelji in sodelavci imeli na voljo več časa za znanstvenoraziskovalno delo ter za mentorstva doktorskim študentom. Stran 65 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 2.6 Mednarodno sodelovanje 2.6.1 Komisija za mednarodno sodelovanje – povzetek dejavnosti Komisija za mednarodno sodelovanje (v nadaljevanju KZMS) je ena izmed sedmih komisij Senata FG UM – njegovo posvetovalno telo. KZMS se seznanja z aktualnimi mednarodnimi razpisi, z dopisi Mednarodne pisarne UM, mednarodnimi aktivnostmi UM, dejavnostjo na področju izmenjave študentov, profesorjev in osebja, programov Erasmus+, Erasmus Mundus, CEEPUS ipd., spremlja prijave evropskih projektov sodelavcev oz. posameznih Centrov na FG in pri njih pomaga ter ugotovitve ustrezno posreduje Senatu FG oz. vodjem oddelkov in/ali vodjem kateder na FG. Pripravlja tudi spletne strani za mednarodno dejavnost (med drugimi je KZMS skupaj s študenti pripravila brošuro za Erasmus študente FG Erasmus izkušnje študentov in informativno brošuro za tuje študente na Erasmus izmenjavi pri nas). Ostale pomembne aktivnosti KZMS so povezane predvsem z izvajanjem podprogramov mobilnosti »Vseživljenjskega učenja« (Lifelong Learning Programme - LLP), kot so Erasmus in Erasmus Mundus, CEEPUS program in NFM (Norveški finančni mehanizem) ipd., za študente, učitelje in ostale zaposlene. Izmed devetih članov KZMS je tudi ena strokovna sodelavka, ki med drugim skrbi za administriranje postopkov mobilnosti študentov in profesorjev ter vseh spremljajočih postopkov priprave mednarodnih projektov in ostale mednarodne aktivnosti. Člani KZMS iz vrst učiteljev sodelujejo, pri preverjanju učnih načrtov (Learning Agreement) gostujočih Erasmus študentov, ki prihajajo na študij na UM FG (»incoming« students), kakor tudi študentov FG, ki odhajajo v tujino (»outgoing« studens), da po opravljeni mobilnosti ni težav s priznavanjem v tujini opravljenih obveznosti. Predsednik KZMS FG je tudi član Komisije za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje na UM, ki preučuje in predlaga ustrezne sklepe Senatu UM. Erasmus fakultetni koordinatorji (po študijskih programih) se sestajajo po potrebi (zagotovo pa vsaj mesečno); prav tako organiziramo v zimskem in letnem semestru pozdrav tujim Erasmus+ študentom, kjer jih opremimo z vsemi potrebnimi informacijami. KZMS organizira informativne dneve za študente FG, ki jih zanima mednarodna izmenjava. Erasmus koordinatorji, strokovna sodelavka in prodekan za mednarodno sodelovanje se udeležujejo posebnih dogodkov na ravni UM in na nacionalnem nivoju. Tako so se v preteklem študijskem letu udeležili naslednjih dogodkov: Mednarodna konferenca na temo Zaposljivosti in sodelovanja med visokim šolstvom in trgom dela (25.10.2013); srečanje Erasmus in mednarodnih koordinatorjev 2013 (12.11.2013); CEEPUS delavnica in predstavitev programa Erasmus+ (27.11.2013); predstavitev novega Okvirnega programa EU za raziskave in inovacije – Obzorje 2020 (29.11.2013); Predstavitev programa Erasmus+ 2014 – 2020 (4.2.2014); Predstavitev datumov za Erasmus+ (11.2.2014); Rektorska konferenca: Študij danes, kakšen naj bo jutri? (17.4.2014); delavnica CEEPUS 2014/2015 za sprejete mreže in »umbrella« mreže (11.6.2014). Zelo pomembno je izpostaviti tudi druge mednarodne aktivnosti, opravljene v študijskem letu 2013/2014, še posebej tiste, kjer so aktivno vključeni študentje FG, vseh študijskih programov, in sicer: Svetovni kongres na temo prometne varnosti ICTCT 2013: V tednu 21.10. do 26.10.2013 smo na Fakulteti za gradbeništvo UM organizirali in gostili dva zelo pomembna dogodka iz področja prometne varnosti na svetovni ravni. V torek in sredo (22. in 23. oktobra 2013) se je na fakulteti za gradbeništvo odvijal seminar za raziskovalce na področju prometne varnosti, in sicer »7th Early Career Research Course« (http://www.ictct2013.org/?p=636). Od srede, 23.10. do sobote 26.10. 2013 smo v soorganizaciji s TehnoCentrom Univerze v Mariboru gostili največji dogodek iz področja prometne varnosti doslej v Sloveniji, in sicer 26. Workshop ICTCT 2013 (http://www.ictct2013.org/), z delovnim naslovom: »SUSTAINABLE AND SAFE ROAD DESIGN Stran 66 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 FROM A HUMAN BEHAVIOUR POINT OF VIEW - CHALLENGES FOR INTERDISCIPLINARY WORK IN ROAD SAFETY«. Prisotnih je bilo več kot 80 strokovnjakov iz 18 držav. Simpozij je doživel zelo veliko odmevnost med strokovnjaki iz področja prometne varnosti. Mednarodna ekskurzija študentov Prometnega inženirstva, z glavnim ciljem obiska sejma Intertraffic v Amsterdamu, je potekala med 26.3 in 31.3.2014. Študentje so obiskali sejem Intertraffic, kjer so si ogledali in spoznali najnovejša tehnična in tehnološka dognanja na področju prometa, kar so nekateri kasneje izkoristili pri izdelavi seminarskih in projektnih nalog. V Amsterdamu so študentje dobili tri dnevno karto za javni potniški promet, kar jim je omogočilo, da so preizkusili več vrst le tega (avtobus, tramvaj, metro,…). Prav tako so se uspeli seznaniti z načinom urejanja kolesarskega prometa v mestu, kjer je to prevladujoči način prevoza (kolesarske steze, prilagojeni semaforji, parkirne garaže za kolesa,…), hkrati pa so si ogledali tudi infrastrukturo za električna vozila, ki je v Amsterdamu dodobra razvita. Mednarodna poletna šola: 3. mednarodna poletna šola z delovnim naslovom »Planning and design of traffic infrastructure in urban areas« (http://www.gradri.uniri.hr/en/summerschool.html), ki je potekala od 1. do 4. septembra 2014 je na Fakulteti za gradbeništvo v Reki (Hrvaška). Poleg študentov ŠP Prometnega inženirstva in profesorjev Fakultete za gradbeništvo UM, so se poletne šole udeležili še študentje in profesorji iz Univerze gostiteljice v Reki (Hrvaška), Univerze za tehnologijo in ekonomijo Budimpešta (Madžarska), Univerze za aplikativne znanosti v RheinMainu, Wiesbaden (Nemčija) in Univerze v Brnu (Češka Republika). Okrog 50 udeležencev si je poleg predavanj in seminarjev ogledalo tudi prometno infrastrukturo v bližini Reke (most na otok Krk, center za nadzor in vodenje prometa v tunelu Učka), krožna križišča v Istri (Poreč) in gradnjo obvoznice (pri Poreču). Mednarodna delavnica City & Traffic: med 6. in 12.7.2014 so se študenti ŠP Prometno inženirstvo ob spremstvu asistenta udeležili 19. mednarodne študentske delavnice City & Traffic, ki jo je v Gyoru, Madžarska, organiziral oddelek za Prometno infrastrukturo tamkajšnje univerze (Szechenyi Istvan). Študenti so v interdisciplinarno in internacionalno (študenti iz 9-ih evropskih držav) oblikovanih skupinah pod vodstvom mentorjev iskali rešitve za vrsto aktualnih prometnih problemov v Gyoru in njegovi okolici. Prvi del delavnice se je izvedel na terenu (ogled trenutnega stanja, opravljanje meritev, opazovanj,...). Le-temu je sledilo iskanje konceptualnih rešitev, ki so jih študenti ob zaključku delavnice tudi predstavili predstavnikom lokalnih oblasti ter zainteresirane javnosti. Študentsko delo je ovrednoteno z ECTS točkami. Študentje oz. absolventje 2. stopnje Gradbeništva (smer Gradbene konstrukcije) so se udeležili mednarodnega tekmovanja »DECO«, v času 14.4-18.4.2014 ter osvojili 2. mesto. DECO (DEsign and COnstruct) je vsakoletno tekmovanje v načrtovanju in gradnji jeklenih mostov, ki poteka v Turčiji, natančneje v Istanbulu. Organizator projekta je Univerza Bogazici (Boğaziçi). Poteka od leta 2007 z udeleženci iz Turčije, Irana in Evrope. Več na DECO (http://er-designer.wix.com/trust-n-truss; http://www.fg.um.si/obvestila/Strani/Obvestilo.aspx?oID=1539; http://www.fg.um.si/obvestila/Strani/Obvestilo.aspx?oID=1579). Poleg bilateralnih sporazumov, ki so v večini primerov vezani na študentsko in učiteljsko izmenjavo preko Erasmus oz. Erasmus+ mehanizma, smo na FG zaradi potreb znanstveno-raziskovalnega sodelovanja vzpostavili naslednje sporazume: A. Partnerski sporazumi: Cooperation agreement Between MULTITEL ASBL and Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo; Memorandum of Understanding: joint funding project within the INTERREG VB 2014-2020 funding programme; Stran 67 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Memorandum of understanding concerning the participation of research centres in the Shift2Rail initiative. B. Meduniverzitetni/medfakultetni/medinštitutski sporazumi: Institute of Thermomechanics, Republika Češka; Hasan Prishtina, Faculty of Civil Engineering and Architecture, R. Kosovo; St. Petersburg State Polytecnical University, Rusija; University of Osijek, Faculty of Civil Engineering, Hrvaška; University of Pisa, Italy, Faculty of Civil Engineering, Italija. 2.6.2 Raziskovalna dejavnost Fakulteta za gradbeništvo je v obdobju od 1.10.2013 do 30.9.2014 raziskovalno sodelovala na naslednjih mednarodnih projektih: »BESTFACT«, 7. okvirni program. »LBTGC«, ERA NET in 7. okvirni program. »HYPSTAIR«, 7. okvirni program. CEN/TC Road Transport and Traffic Telematics: Project Team Expert. »ATTAC«, program SEE - South East Europe. »QUEST«, program Intelligent Energy - Europe programme. »Transport Learning«, program Intelligent Energy - Europe programme. Projekti Univerze v Mariboru, kjer sodelujejo naši pedagoški sodelavci so: »CORE@UM«, Center za Odprte inovacije in RaziskavE UM »ERGO WORK«, Povezovanje visokošolskih institucij in podjetij za nove priložnosti kreiranja ergonomičnih delovnim mest V študijskem letu 2013/2014 so se zaključili naslednji projekti: »ATTAC«, »QUEST« in »Transport Learning«. Najbolj aktivna katedra v fazi prijave mednarodnih projektov je bila Katedra za tehnologijo in organizacijo prometa oz. Center za ekonomijo transporta. Dve prijavi sta bili podani v okviru programa MED in sedem prijav v okviru Obzorja 2020. Na Fakulteti za gradbeništvo so bile v obdobju 2013-2014 izvedene naslednje prijave evropskih projektov: A. V ocenjevanju (čakamo na rezultate) »VEEPAV« - Vertical Personal Air Vehicle (Pipistrel). »PPLIS« - Port Passenger and logistics information system (Valencia Port Authority). B. Projekti/iniciative (v pripravi): »Shift2Rail« (več fakultet UM). Danube region (v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Slovenije in Ministrstvom za transport Srbije). »DRIS« - Danube Region Intermodal Strategy. »WBC« - Western Balkan Corridor (Germany – LJ- ZG-BG-Istanbul). »DAirNet« - Danube Region Air Transport Network Strategy. »Danube - Trans« (H2020 – transport research - coordination action, v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo). C. Neuspešne prijave: Program MED: Stran 68 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 »AMPHITRITE« - Action plan to optimize Med synchromodal port-hinterland transport corridors balancing externalities vs. Efficiencies (UM – vodilni partner). »ITACA« - Innovative Enablers for Tourism and Cruises in the Med Area (Uni ROMA). HORIZON 2020: »HY-CERT« - Development of a fulfilling set of Acceptable Means-of-Compliance for Certification of Hybrid Electric Propulsion System (Siemens). »EMBER« - Promote the EMbedding of Passenger BEhaviouR in Joint Public Transport Decision Making (University of Newcastle). »SMILE-UP« Small- and Medium-sized cities fostering Large scale deployment of E-mobility (electro-mobility) infrastructure – User driven Policies (University of Applied Science Vorarlberg). »IPTIS« - Intelligent personalised traffic information system for green transport (University of Zagreb). »HQTrip4All« - High Quality Trip for Everyone (University of Pisa). »MIXITY« - MIXed transport and innovative containers for logistics in the cITY (Ecole d’Ingénieurs en Génie des Systèmes Industriels). »EFF-UP« - Energy intensive industry – efficient technology market uptake (UM – vodilni partner). »Money Record« - MONitoring EnergY Reduction Efficiency and Consumption Of Refurbished Dwellings (Centro Regionale di Assistenza per la Cooperazione Artigiana (CRACA) – vodilni partner). »ARIANNA« - A distributed ITS platform for sustainable urban mobility (University of Palermo – vodilni partner). Russian Science Foundation Energy-efficient glass and wood-glass buildings with reinforcement by structural nanomaterials. TEMPUS: CICERU - Development of a National Construction Informatics Course Pool For Civil Engineering Universities in Russian Federation Slika 2.6-1: Pregled mednarodnih projektov Fakultete za gradbeništvo po programih v obdobju (2009-2014) Stran 69 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 2.6.3 Pedagoška dejavnost Program Vseživljenjsko učenje - podprogram Erasmus, Erasmus+ V študijskem letu 2013/2014 je imela Fakulteta za gradbeništvo sklenjenih 50 bilateralnih sporazumov s partnerskimi institucijami na področjih Gradbeništva, Prometnega inženirstva in Arhitekture. Slika 2.6-2 prikazuje število bilateralnih sporazumov po državah. V obdobju 2013/2014 je bilo na novo sklenjenih 7 bilateralnih sporazumov. Slika 2.6-2: Erasmus bilateralni sporazumi Fakultete za gradbeništvo v letu 2013/2014 V sklopu podprograma Erasmus so bile izvedene izmenjave na naslednjih področjih: izmenjava študentov z namenom študija v tujini (Student mobility for studies – OSM/ISM); izmenjava študentov z namenom opravljanja prakse v tujini (Student mobility for placements – OSP/ISP); izmenjava učnega osebja z namenom poučevanja v tujini (»Mobility for teaching assignments – STA«); izmenjava zaposlenih z namenom usposabljanja na partnerskih univerzah ali podjetjih v tujini (»Staff Mobility – Staff Training – STT«). V preglednici 2.6-1 so prikazane izvedene Erasmus mobilnosti študentov po posameznih področjih, v preglednici 2.6-2 pa za Erasmus mobilnost učiteljev in strokovnega osebja, za obdobje od 2008/2009 do 2013/2014. Stran 70 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Preglednica 2.6-1: Pregled izvedenih Erasmus mobilnosti za namen študija za obdobje 2008/09 – 2013/14 "Outgoing" študenti (SM) "Incoming" študenti (SM) "Outgoing" praksa (SP) "Incoming" praksa (SP) 09/10 20 10 10/11 33 13 11/12 36 29 12/13 28 21 13/14 22 18 1 - 1 1 - 1 - 5 - Preglednica 2.6-2: Pregled izvedenih Erasmus mobilnosti za namen učiteljske mobilnosti in mobilnosti zaposlenih za obdobje 2009/2010 – 2013/2014 "Outgoing" profesorji (TS) "Incoming" profesorji (TS) 2009/2010 4 3 2010/2011 6 5 2011/2012 5 2 2012/2013 7 6 2013/2014 8 10 "Outgoing" zaposleni (ST) "Incoming" zaposleni (ST) - - - 1 2 5 2 Slika 2.6-3 predstavlja mobilnost Erasmus študentov za namen študija, tako »outgoing« kot »incoming« v zadnjih petih letih, t.j. 2009-2014. Slika 2.6-3: Mobilnost Erasmus študentov »Outgoing« in »Incoming« v obdobju od 2009/2010 do 2013/2014 Z namenom podrobnejše analize študentske izmenjave, je v preglednici 2.6-3 prikazano število izvedenih izmenjav študentov, po posameznih študijskih področjih, za študijsko leto 2013/2014. Preglednica 2.6-3: Pregled izmenjav Erasmus študentov (SM) po študijskih področjih ter po stopnjah za študijsko leto 2013/2014 Prometno inženirstvo 2013/2014 Outgoing Incoming 1. stopnja VS 1. stopnja UN 2 2 2. stopnja 3. stopnja Gradbeništvo 2013/2014 Outgoing Incoming 1. stopnja VS 1. stopnja UN 1 4 2. stopnja 2 3. stopnja Stran 71 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Arhitektura 2013/2014 Outgoing Incoming 1. stopnja VS 2 1. stopnja UN 9 4 2. stopnja 6 3 GING – Gradbeništvo 2013/2014 Outgoing Incoming 1. stopnja VS 1. stopnja UN 3 2. stopnja 1 Erasmus Mundus II (2009 - 2013) Univerza v Mariboru kot partnerica sodeluje v programu Erasmus Mundus JoinEU SEE in PENTA JoinEU SEE, ki ju koordinira Univerza v Gradcu. Programa omogočata pridobitev štipendij za izvedbo mobilnosti iz držav EU v države Zahodnega Balkana in obratno. Mobilnost v okviru programa je možna na vseh ravneh visokošolskega izobraževanja in vključuje mobilnost študentov (dodiplomskih in podiplomskih) ter zaposlenih (učnega in drugega osebja). V študijskem letu 2013/2014 so bile v okviru Erasmus Mundus JoinEU SEE programa izvedene štiri »incoming« mobilnosti iz naslednjih držav: Črna Gora, Bosna in Hercegovina ter Republika Makedonija; na programu Prometno inženirstvo smo imeli eno »incoming« izmenjavo raziskovalca iz Kosova. Študentje na 2. stopnji študijskih programov Gradbeništva in Arhitekture so vpisani kot redni študentje FG in obiskujejo predavanja z našimi, rednimi študenti. Na Erasmus Mundus izmenjavo je odšla ena študentka s študijskega programa 2. stopnje Arhitektura, in sicer na Fakulteto za arhitekturo Univerze v Beogradu – Preglednica 2.6-4. V okviru programa PENTA JoinEU SEE pa so se začele izvajati aktivnosti za objavo novega razpisa: predlogi ponudbe študijskih programov tujim študentom. Tu smo se osredotočili predvsem na študijske programe 2. in 3. stopnje ter podoktorske mobilnosti. Preglednica 2.6-4: Pregled izmenjav Erasmus Mundus študentov po študijskih področjih za študijsko leto 2013/14 2. stopnja Arhitektura Outgoing 1 Incoming 3 2. stopnja Gradbeništvo Outgoing 0 Incoming 1 V okviru »JoinEU-SEE IV« programa smo imeli dve prijavi za štipendijo (Scholarship scheme for academic exchange between EU and Western Balkan countries). Od tega je bile ena prijava uspešna in tako je naš pedagoški sodelavec prejel za raziskovalno delo na Univerzi v Novem Sadu enomesečno štipendijo v višini 2.500,00 EUR. CEEPUS: Mobilnost študentov in profesorjev Fakulteta za gradbeništvo je bila v obdobju 2013/2014 vključena v naslednje CEEPUS mreže: CIII-AT-0050-09-1314-Education Without Frontiers. CIII-AT-0506-03-1314 (Umbrella)-Joint Doctoral Programme "Geo-Engineering and Water Management". CIII-RS-0603-03-1314 (Umbrella)-Traffic, Transportation and Logistics Development for Achieving Sustainable Competitive Advantage (TransLog4ComAd). V okviru mreže CIII-AT-0050-09-1314-Education Without Frontiers so bile izvedene štiri »outgoing« študentske mobilnosti in ena profesorska mobilnost. Stran 72 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 2.6.4 Zaključne ugotovitve Komisija za mednarodno sodelovanje (KZMS) UM FG je v ŠL 2013/2014 izvajala sklepanja bilateralnih sporazumov za program Vseživljenjsko učenje – Erasmus in izvedla pripravo podatkov za sklepanje bilateralnih sporazumov za program Erasmus+ (priprava sporazumov poteka centralizirano v Službi za mednarodno sodelovanje in programe mobilnosti UM). Skrbela je tudi za izvedbo mobilnosti in podpore tako domačim kot tujim udeležencem. Omenjene aktivnosti so bile v večini primerov ustrezno opravljene, ostale (načrtovane) pa so ocenjene v nadaljevanju: Nudenje ustrezne administrativne in ostale pomoči v okviru lastne mednarodne pisarne kontaktnim osebam pri navezovanju stikov. Informiranje tujih študentov in koordinatorjev. Informiranje domačih študentov. Priprava lastnih gradiv UM FG za promocijo programa Vseživljenjsko učenje – ERASMUS (gradiva so bila pripravljena v sodelovanju s študentskim svetom FG). Sprotno posodabljanje spletnih strani Erasmus na UM FG – dopolnitve angleške in slovenske spletne strani (DELNO IZVEDENO – spletne strani so v stalnem postopku posodabljanja). Obisk partnerskih institucij glede na obstoječe bilateralne sporazume in obisk novih partnerjev s ciljem sklepanja novih sporazumov. Udeležbe na pomembnih mednarodnih dogodkih, povezanih z mednarodnim raziskovanjem in izobraževanjem. Informiranje o dogodkih (domačih, mednarodnih), razpisih (domačih, mednarodnih). Prijava na razpise povezane z mobilnostjo izven razpisov UM (izvedeno v okviru prijave UM na Javni razpis za sofinanciranje aktivnosti v letih 2013-2015, ki spodbujajo internacionalizacijo slovenskega visokega šolstva in NFM (Norveški finančni mehanizem). 2.6.5 Ocena stanja, predlogi in usmeritve Ocena stanja: V okviru samoevalvacijskega poročila Komisije za mednarodno sodelovanje UM FG za študijsko leto 2013/2014 opažamo padec mobilnosti domačih in tujih študentov. Poudariti pa moramo povečanje učiteljske mobilnosti in mobilnosti zaposlenih z namenom izobraževanja. Slednja se je povečala zaradi spremenjenih razpisnih pogojev, kakor tudi boljše informiranosti, predvsem pa podpore vodstva, ki je strokovnim službam omogočila pokritje razlike nastalih stroškov mobilnosti. Izpostaviti velja tudi mobilnost z namenom študentske Erasmus prakse, kjer je bilo v tem študijskem letu zaznati povečanje mobilnosti. Predlogi in usmeritve: Osnovne aktivnosti za študijsko leto 2014/2015 morajo biti v prvi vrsti usmerjene v realizacijo neizvedenih aktivnosti iz preteklega leta, čeprav je narava večine neizvedenih sklepov takšna, da jih lahko vedno ocenimo kot delno izvedene. V študijskem letu 2013/2014 smo identificirali tudi nekaj novih potreb in jih zato tudi uvrščamo na seznam predlogov in usmeritev, vključno z vsemi tistimi, ki bodo povezane z aktivnostmi programa Erasmus+. Predlogi aktivnosti v študijskem letu 2014/2015: Dodatno informiranje vseh deležnikov za udeležbo v programih mobilnosti, vključno s spremembami z uvedbo programa Erasmus+. Reševanje »problema« izvedbe predavanj in vaj za tuje študente; problem je izvedba pedagoškega procesa, kjer se le-ta ne omogoča (vsaj delno) v angleškem jeziku (npr. Erasmus Mundus ipd.) – rešitev bo potrebna na nivoju Univerze. Stran 73 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Reševanje »problema« vrednotenja (dodatnega) pedagoškega dela (s tujimi študenti). Pregled in dopolnitev oz. oblikovanje novih pravil in postopkov za potrebe mobilnosti (izbor kandidatov, postopki prijave in priznavanja obveznosti) v programu Erasmus+ v skladu z razpisi in navodili. Priprava strategije za izvajanje mobilnosti osebja strokovnih služb (min. 2 mobilnosti na leto) in predlagati finančno shemo za realizacijo teh mobilnosti v okviru Erasmus+ bilateralnih sporazumov. Realizacija rezultatov razpisov, v katere je bila UM FG vključena v letu 2014. Reševanje morebitnih problemov pri podpisovanju bilateralnih sporazumov za program Erasmus+ in podpisovanje novih sporazumov. Seznanitev z aktivnostmi iz programa Erasmus+. Izdelava skupne baze podatkov vseh aktivnosti na mednarodnem področju (ažuriranje le-teh) in ustrezen dostop (vodjem kateder oz. oddelkov). Zavedati se moramo, da je za FG strateškega pomena vključevanje v evropske asociacije in projekte, kakor tudi izmenjava študentov in profesorjev. Dolgoročno se bomo morali za »preživetje« še bolj povezovati, predvsem pa omogočiti študij vsem zainteresiranim iz evropskih držav, (ne)članic EU in preostalega, zainteresiranega dela Evrope in sveta. Zelo pomembno je izpostaviti tudi mnenja študentov, ki si želijo, poleg »instrumentov« Vseživljenjskega učenja, letno vsaj enkrat udeleževati mednarodnih delavnic in ekskurzij, saj jim le-te predstavljajo veliko dopolnitev k študiju. 2.7 Tržna dejavnost Na podlagi uspešnega kandidiranja na javnih razpisih ministrstev ali občin, na podlagi ponudb ali na podlagi direktne oddaje del zaradi izkazanih referenc posameznikov, je Fakulteta za gradbeništvo v letu 2013 iz naslova tržne dejavnosti pridobila sredstva v skupni vrednosti 337.032,80 EUR, od tega je čistih neproračunskih sredstev 178.179,79 EUR, sredstev pridobljenih s strani drugih proračunskih uporabnikov (občine, ministrstva) 148.429,73 EUR in 10.423,28 EUR iz tujine. Skupaj to predstavlja 59 projektov, vendar so le nekateri od teh razvojno raziskovalni. Na sliki: 2.7-1 je prikazano število projektov ločeno po vrsti naročnikov, na sliki 2.7-2 vidimo delež pridobljenih sredstev glede na vir financiranja. Slika 2.7-1: Št. projektov ločeno po vrsti naročnikov Slika 2.7-2: delež pridobljenih sredstev glede na vir v EUR delež po vrednosti v EUR 35 gospodarstvo proračunski uporabnik tujina 30 25 34 gospodarstvo 20 15 proračunski uporabnik 22 tujina 44% 53% 10 5 3 0 št. projektov 3% Stran 74 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Na FG na tržni dejavnosti beležimo, glede na pretekli leti, pozitiven trend na tržni dejavnosti, tako po številu projektov, kot tudi po pridobljenih finančnih sredstvih, kar je razvidno iz slik 2.7-3 in 2.7-4. Povprečna vrednost posameznih projektov je še vedno v padanju, kar je razvidno iz slike 2.7-5. Slika 2.7-3: Skupna vrednost projektov v EUR 2011-2013 Slika 2.7-4: Število projektov v zadnjih treh letih št projektov vrednost 340.000,00 € 330.000,00 € 320.000,00 € 310.000,00 € 300.000,00 € 290.000,00 € 280.000,00 € 270.000,00 € 260.000,00 € 250.000,00 € 60 50 40 vrednost št projektov 30 20 10 0 2011 2012 2011 2013 2012 2013 Slika 2.7-5: Povprečna vrednost projektov v EUR v zadnjih treh letih 6.600,00 € 6.400,00 € 6.200,00 € 2011 6.000,00 € 2012 5.800,00 € 2013 5.600,00 € 5.400,00 € 5.200,00 € povprečna vrednost projekta Celotna dinamika tržne dejavnosti je razvidna iz preglednice 2.7-1. Preglednica 2.7-1: Dinamika tržne dejavnosti v letih od 2011-2013 leto 2011 2012 2013 št projektov 44 48 59 vrednost 285.199,51 € 306.598,78 € 337.032,80 € povprečna vrednost projekta 6.481,81 € 6.387,47 € 5.712,42 € Od 100 zaposlenih na Fakulteti za gradbeništvo je le del delavcev vpetih v projekte pridobljene na trgu. Od 59 projektov so 6 projektov vodile in koordinirale ženske strokovnjakinje. V finančnem smislu pomeni, da so projekti, ki so jih vodili moški strokovnjaki dosegli 76% delež od celote, ženske strokovnjakinje pa 24% deleža od skupnega prihodka tržnih projektov. Povprečna vrednost projektov se je razlikovala v korist žensk, in sicer so njihovi projekti dosegali povprečno 13.492,71 EUR, medtem ko so projekti, ki so jih vodili moški strokovnjaki v povprečju bili vredni 4.831,63 EUR. Skupno je povprečna vrednost projekta dosegala 5.712,42 EUR. Stran 75 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 moški ženske SKUPAJ: Št. nosilcev projektov 21 6 27 Število projektov 53 6 59 Vrednost (v EUR) 256.076,54 80.956,26 337.032,80 Povp. vrednost po nosilcu (v EUR) 4.831,63 13.492,71 5.712,42 Število projektov ločeno glede na spol in izobrazbo vodje projektov je razvidno iz preglednice 2.7-2. Od 99 zaposlenih (na dan 1.9.2014), 21 moških (od skupno 60) in 6 žensk (od skupno 39) pridobilo projekte, ki jih na fakulteti vodimo kot t.i. tržne projekte. Preglednica 2.7-2: Število projektov in število nosilcev ločenih po spolu Doktorat Magisterij univ. dipl. inž.arh. univ. dipl. inž.grad. univ. dipl. inž.kraj. arh. SKUPAJ število nosilcev 17 3 število projektov 44 5 število nosilk 5 število projektov 5 1 4 1 1 21 53 6 6 Projekte vodijo zaposleni na FG z najvišjo stopnjo izobrazbe (doktorat znanosti). Od 27 nosilcev projektov, najvišjo izobrazbo dosega 22 nosilcev projektov. Ostali nosilci (trije z zaključenim magisterijem in dva z univerzitetno izobrazbo) so vodili 10 projektov različnih vsebin. Slika 2.7-6: Število projektov glede na nosilce, ločene po spolu in izobrazbi Nosilci projektov po stopnji izobrazbe 60 5 40 20 3 17 1 4 magisterij 44 5 0 števil nosilcev (moški) univ. dipl. inž.grad. število projektov (moški) 1 število nosilk (ženske) 5 1 doktorat število projektov (ženske) Stran 76 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 2.8 Praktično usposabljanje študentov Strokovno praktično usposabljanje študenti večinoma opravijo v tretjem (zaključnem) letniku ali po zaključku študija (v absolventskem letu). Na urniku ni predviden čas, da bi lahko študentje opravljali praktično usposabljanje v sklopu študija. Redni študentje visokošolskih strokovnih študijskih programov in študijskega programa GING na prvi bolonjski stopnji morajo opraviti obvezno praktično usposabljanje pred diplomo. Praviloma jo opravijo v gospodarski družbi izven fakultete. Študentje iščejo prosto mesto praktičnega izobraževanja sami ob upoštevanju učnih načrtov, v katerih so podane vsebinske smernice za izvajanje prakse. Pomoč pri iskanju prostega mesta praktičnega usposabljanja je baza podjetij, ki se posodablja. Za splošne karierne zadeve (kako se napiše prošnja) je v okviru Univerze v Mariboru zadolžen Karierni center UM, za strokovne usmeritve (izbira podjetja, strokovna usmerjenost) pa koordinator strokovne prakse na fakulteti. Pri izbiri podjetja za praktično usposabljanje študentom svetujemo naj razmislijo, kje je njihov strokovni in osebni potencial največji in da na tistem področju teoretično znanje nadgradijo s praktičnimi izkušnjami v realnem delovnem okolju. Izkušnje kažejo, da je slednje nujno za utrditev njihovega, na Fakulteti pridobljenega znanja in istočasno najboljša priprava za profesionalno delo po zaključku študija. Praktično usposabljanje v podjetju se včasih nadgradi v idejo za diplomsko nalogo in statistično gledano praktično usposabljanje v več kot 16% praktikantu prinese zaposlitev. Fakulteta za gradbeništvo vzdržuje stik z gospodarskimi družbami ter skuša k sodelovanju privabiti tudi nova. Gospodarske družbe so vabljene, da objavijo prosta mesta za opravljanje praktičnega usposabljanja, pripravništvo, zaposlitvene ponudbe, razpise štipendij in podobno. Ponudbe gospodarskih družb so dostopne na spletni strani FG – Strokovna praksa http://www.fg.um.si/studenti/strokovna-praksa/Strani/default.aspx. Individualno pomoč in nasvete daje koordinator praktičnega izobraževanja, z osebnim svetovanjem, razgovori po telefonu ali korespondenco po e-pošti. Formalni okvirji izvajanja praktičnega izobraževanja so opredeljeni s pogodbo o praktičnem izobraževanju, ki jo sklenejo gospodarska družba, študent in FG v treh izvodih pred začetkom praktičnega izobraževanja. Pogodba opredeljuje časovni obseg in kraj praktičnega usposabljanja, pravice in dolžnosti gospodarske družbe, pravice in dolžnosti študenta, pravice in dolžnosti Fakultete, način zavarovanja, povračilo stroškov prevoza in malice ter nagrado za študenta na praktičnem usposabljanju. Fakulteta pripravi za vsak program posebej učni načrt, ki vsebuje usmeritve za delodajalca in študenta. V njem so opredeljene vsebine, ki naj bi jih študent v času izobraževanja na Fakulteti pridobil in služijo mentorju za opredelitev konkretnih nalog v delovnem okolju. Po zaključku strokovnega izobraževanja študent pripravi pisno poročilo, ki ga pregleda mentor in poda mnenje glede usposobljenosti in angažiranosti študenta na strokovnem izobraževanju. V roku enega meseca študent odda poročilo koordinatorju strokovnih praks na fakulteti, ki s študentom opravi razgovor o praktičnem izobraževanju in ga zaključi s potrditvijo opravljenih obveznosti. Število sklenjenih pogodb za praktično usposabljanje na bolonjskih programih je razvidno iz slike 2.8-1 in je odvisno od prehodnosti študentov po posameznih programih. Vidimo, da število sklenjenih pogodb na novo-ustanovljenih bolonjskih programih narašča, vendar poudarimo, da ostaja veliko število absolventov na starih programih in vsi morajo (bodo morali) za dokončanje študijskih obveznosti opraviti še praktično usposabljanje. Glede na to, da morajo študenti starih študijskih programov študij zaključiti do 30.9.2016, pričakujemo v letih 2015 in 2016 velik interes za opravljanje praktičnega usposabljanja in dejansko povečanje sklenjenih pogodb. Stran 77 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Slika 2.8-1: Število sklenjenih pogodb o praktičnem izobraževanju po posameznih bolonjskih programih v tekočih letih 2.8.1 Praktično usposabljanje na Bolonjskih Visokošolskih strokovnih študijskih programih Prenova visokošolskih strokovnih (VS) študijskih programov je zmanjšala število ur namenjenih za praktično usposabljanje študentov v realnem okolju. Z ukinitvijo dveh starih programov VS Gradbeništvo in VS Promet s šestmesečno prakso je fakulteta pričela izvajati dva bolonjska programa, in sicer VS Gradbeništvo s 5 tedenskim praktičnim usposabljanjem (8 ECTS) in VS Prometno inženirstvo z 10 tedenskim praktičnim usposabljanjem (15 ECTS). Dolžina opravljanja praktičnega usposabljanja v podjetju je bila odločena na podlagi sklepa Senata FG. Vsebine učnega načrta praktičnega usposabljanja se uskladijo z vodjem študijskega programa ob akreditaciji študijskega programa. Z vodjem študijskega programa je dogovorjena oblika poročila, ki naj ga študent predloži koordinatorju strokovnih praks. Predloga za poročilo je študentom dostopna na: http://www.fg.um.si/studenti/strokovna-praksa/bolonjski-programi-VS/Strani/default.aspx Iz slik 2.8-2 in 2.8-3 je razvidno, da pri obeh programih VS prihaja do razkoraka med vpisanimi študenti v tretji letnik in študenti, ki opravijo praktično usposabljanje v tekočem letu. Verjetno za nastali razkorak obstaja več vzrokov (gospodarske razmere, štipendijska politika, študijski uspeh, motiviranost za delo, itd …). Slika 2.8-2: Število študentov, ki so opravili praktično usposabljanje (na podlagi sklenjenih pogodb) in število študentov vpisanih v tretji letnik – VS Gradbeništvo 40 30 35 25 30 20 25 2013 20 2012 15 10 5 Slika 2.8-3: Število študentov, ki so opravili praktično usposabljanje (na podlagi sklenjenih pogodb) in število študentov vpisanih v tretji letnik – VS Prometno inženirstvo 8 17 20 2013 2012 15 10 5 8 17 19 8 13 0 0 prakso opravili vpisani v tretji letnik prakso opravili vpisani v tretji letnik Stran 78 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 2.8.2 Strokovna praksa na Univerzitetnem študijskem programu GING – Gradbeništvo Strokovna praksa na študijskem programu GING - Gradbeništvo je ovrednotena s 6 ECTS točkami. Po sklepu Senata FG študenti v podjetju preživijo en mesec. Vsebine učnega načrta praktičnega usposabljanja se uskladijo z vodjem študijskega programa ob akreditaciji programa. Z vodjem študijskega programa je dogovorjena oblika poročila, ki naj ga študent predloži koordinatorju strokovnih praks. Predloga za poročilo je študentom dostopna na spletni strani: http://www.fg.um.si/studenti/strokovna-praksa/bolonjski-program-GING/Strani/default.aspx Iz slike 2.8-4 je razvidno, da tudi pri programu UN GING - Gradbeništvo prihaja do razkoraka med vpisanimi študenti v tretji letnik in študenti, ki opravijo praktično usposabljanje v tekočem letu. Vzroki razkoraka so verjetno podobni kot pri VS programih. Slika 2.8-4: Število študentov, ki so opravili praktično usposabljanje (na podlagi sklenjenih pogodb) in število študentov vpisanih v tretji letnik – UN Gradbeništvo GING V spodnji preglednici je seznam nekaterih podjetij, ki omogočajo opravljanje praktičnega usposabljanja študentom Fakultete za gradbeništvo. Preglednica 2.8-1: Glavna podjetja, ki omogočajo opravljanje praktičnega usposabljanja študentom FG FEM consulting d.o.o. BP Lineal d.o.o. Proplus d.o.o. Snaga Pošta Slovenije Remont d.d. Celje Štajerles Trade d.o.o. VGP Drava Ptuj Kager hiša d.o.o. Cestno podjetje Ptuj Za tremi ribniki 18 Jezdarska 3 Strma ul. 8 Nasipna ul. 64 Slomškov trg 10 Oblakova 30 Osluševci 49 Žnidaričevo nabrežje 11 Ob Dravi 4/a Zagrebška c. 49a Maribor Maribor Maribor Maribor Maribor Celje Podgorci Ptuj Ptuj Ptuj G G GING PI PI, G G G G G, GING G Stran 79 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 GRANIT storitve d.o.o. GEOMETRA d.o.o. Komunala Slovenska Bistrica d.o.o. GIC Gradnje d.o.o. Termoelektrarna Šoštanj RGP d.o.o. Velenje Javno komunalno podjetje “Log” Varis Lendava SGP POMGRAD – GRADNJE Biro Lenart Komunala Slovenske gorice d.o.o. DARS d.d. Slovenske železnice 2.8.3 Ljubljanska c. 69 Trg. Alfonza Šarha 18 Ul. Pohorskega bataljona 12 Zg. Negonje 36 d Cesta Lole Ribarja 18 Rudarska 6 Dobja vas 187 Industrijska ul. 4b Bakovska ul. 31 Jurovska c. 1 Industrijska ul. 28 Ul. XIV. Divizije 4 Kolodvorska ul. 11 Slovenska Bistrica Slovenska Bistrica Slovenska Bistrica Rogaška Slatina Velenje Velenje Ravne na Koroškem Lendava Murska Sobota Lenart Lenart Celje Ljubljana G G, GING G, PI G, GING G G, PI GING G G, GING G, GING G, PI PI PI, G Ocena stanja in usmeritve Podjetja so zainteresirana, da dobijo na obvezno prakso ali praktično delo študente z visokostrokovnim znanjem in s časom prakticiranja med 3-6 mesecev. Zanimajo jih motivirani študenti, ki jih lahko oblikujejo po svojih potrebah. V času praktičnega usposabljanja podjetja preverijo skladnost praktikantov s svojimi vizijami in usmeritvami. Glede na podatke iz preteklih let menimo, da je 80-100 pogodb letno (vključno s študenti na starih študijskih programih) meja, kjer se interes študentov in delodajalcev v normalnih gospodarskih razmerah izenačita. Geografsko FG pokriva celotni severovzhodni del Slovenije in delno Zasavsko regijo. Študenti opažajo, da je praktičnega usposabljanja premalo. Izgleda, da delodajalcem študenti z enomesečnim praktičnim usposabljanjem niso tako zanimivi, kot študenti vpisani v stare študijske programe, saj le-ti še vedno povprašujejo po starih študentih, ki so imeli 6 mesečno strokovno prakso. Študenti pogrešajo povezovanje prakse in diplomskega dela. Razlog za to je lahko tudi prekratko praktično usposabljanje in nepovezovanje nekaterih mentorjev (visokošolskih učiteljev) z gospodarstvom. To vrzel skuša fakulteta odpraviti v aktivni politiki sodelovanja z gospodarstvom. Praktično usposabljanje spremlja koordinator praktičnega izobraževanja na delovnem mestu samostojni strokovni delavec na FG, in sicer, polovico delovnega časa. Po izobrazbi je univ.dipl.inž.grad. z dolgoletnimi izkušnjami iz gospodarstva, s strokovnim izpitom in pedagoškimi izkušnjami iz Višje strokovne šole. Nazadnje omenimo, da je pri reakreditaciji ŠP UN Gradbeništvo FG bila s strani NAKVIS-a opozorjena, da na programu ni praktičnega usposabljanja, zato je bila akreditacija v letu 2014 spremenjena (dodana je enomesečna praksa) in v bodoče pričakujemo kandidate za prakso tudi iz tega programa. Trenutno glavni problem predstavljajo absolventi starih študijskih programov, ki morajo do 30.9.2016 zaključiti vse študijske obveznosti (vključno s praktičnim usposabljanjem). Stran 80 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 3. KADRI 3.1 Visokošolski učitelji, sodelavci in raziskovalci Preglednica 3.1-1: Število visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev Naziv Redni profesorji Izredni profesorji Docenti Višji predavatelji Predavatelji Asistent z doktoratom Asistent z magisterijem Asistent z UNI izobrazbo Učitelji veščin Lektorji BREZ NAZIVA- strokovnjaki iz prakse Skupaj Redno 8 10 22 6 4 4 1 20 0 1 0 76 2012/2013 Pogodb. 10 8 9 11 4 1 0 6 0 0 24 73 Skupaj 18 18 31 17 8 5 1 26 0 1 24 149 Redno 7 10 23 6 4 4 1 22 0 1 0 78 2013/2014 Pogodb. 6 7 5 10 4 0 0 5 0 0 28 65 Skupaj 13 17 28 16 8 4 1 27 0 1 28 143 Preglednica 3.1-2: Gibanja redno in pogodbeno zaposlenih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Redno Pogodbeno Skupaj 82 76 78 76 73 65 158 149 143 Preglednica 3.1-3: Število izvolitev v nazive (2013/2014) Študijsko leto Redni profesor Izredni profesor Docent 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Skupaj 1 0 1 2 2 3 6 11 9 5 10 24 Znanstveni sodelavec - Višji predavatelj 6 2 2 10 Predavatelj Učitelj veščin Asistent 4 1 5 - 8 7 9 24 Preglednica 3.1-4: Mobilnost visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev (Erasmus, CEEPUS, Erasmus Mundus) Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Število učiteljev na institucijah v tujini 5 7 14 Stran 81 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 3.1.1 Analiza ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu Slika 3.1-1: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Odnosi med zaposlenimi 0 1 2 3 4 Odnosi z neposrednimi sodelavci/kami so dobri: 2012: 3,40 2013: 3,43 2014: 3,26 Odnos z neposredno nadrejeno osebo je ustrezen: 2012: 3,38 2013: 3,34 2014: 3,37 Posamezne org. enote na FG dobro sodelujejo med sabo: 2012: 2,30 2013: 2,36 2014: 2,42 Odnosi med vsemi zaposlenimi na FG so dobri: 2012: 2,75 2013: 2,66 2014: 2,53 Z delom neposredno nadrejenega sem zadovoljen/na: 2012: 3,25 2013: 3,20 2014: 3,24 Z delom vodstva FG sem zadovoljen/na: 2012: 3,05 2013: 2,91 2014: 3,00 V delovnem okolju ne zaznavam mobinga: 2012: 3,10 2013: 3,02 2014: 3,00 1 - Sploh ne drži 2 - Ne drži 3 - Drži 4 - Popolnoma drži Slika 3.1-2: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Materialni delovni pogoji 0 1 2 3 4 Opremljenost delovnega mesta je dobra: 2012: 2,18 2013: 2,31 2014: 2,47 Varnost na delovnem mestu je zagotovljena: 2012: 3,15 2013: 3,02 2014: 3,16 S prihodom/odhodom na fakulteto nimam težav: 2012: 3,13 2013: 3,20 2014: 3,18 Delovni čas mi ustreza: 2012: 3,25 2013: 3,38 2014: 3,26 Delovno mesto mi omogoča ustrezno socialno varnost: 2012: 3,13 2013: 3,02 2014: 3,08 Plača mi ustreza: 2012: 2,53 2013: 2,42 2014: 2,63 1 - Sploh ne drži 2 - Ne drži 3 - Drži 4 - Popolnoma drži Stran 82 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Slika 3.1-3: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Delo in naloge 0 1 2 3 4 Dela in naloge so jasno opredeljene: 2012: 2,98 2013: 3,02 2014: 3,08 Napotki nadrejenih so jasni: 2012: 3,00 2013: 3,02 2014: 3,00 Delo je kreativno: 2012: 3,15 2013: 3,36 2014: 3,16 Pri delu sem samostojen/samostojna: 2012: 3,48 2013: 3,45 2014: 3,35 Moji predlogi in pobude so upoštevani: 2012: 2,75 2013: 2,98 2014: 2,89 Za dobro oprevljeno delo sem pohvaljen/na, nagrajen/na: 2012: 2,23 2013: 2,43 2014: 2,62 Uspešnost mojega dela se vrednoti po znanih standardih: 2012: 2,43 2013: 2,38 2014: 2,57 Nadrejena oseba mi jasno utemelji oceno moje uspešnosti: 2012: 2,28 2013: 2,67 2014: 2,65 S svojim delom prispevam k uspešnosti FG: 2012: 3,23 2013: 3,33 2014: 3,32 Z delom na FG sem zadovoljen/na: 2012: 2,95 2013: 3,07 2014: 3,03 1 - Sploh ne drži 2 - Ne drži 3 - Drži 4 - Popolnoma drži Slika 3.1-4: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Kariera 0 1 2 3 4 Za svoje delo se želim dodatno izobraževati: 2012: 3,33 2013: 3,38 2014: 3,32 Fakulteta me podpira pri dodatnem izobraževanju: 2012: 2,48 2013: 2,64 2014: 2,74 S svojim delovnim mestom sem zadovoljen/na: 2012: 2,93 2013: 3,02 2014: 3,08 Kriteriji za napredovanje so jasni: 2012: 2,70 2013: 2,62 2014: 2,47 Koristno bi bilo uvesti razgovore zaposlenih z vodstvom: 2012: 2,95 2013: 3,07 2014: 3,00 1 - Sploh ne drži 2 - Ne drži 3 - Drži 4 - Popolnoma drži Stran 83 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Slika 3.1-5: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu – Informiranost 0 1 2 3 4 O dogajanju na FG sem dobro obveščen/na: 2012: 2,60 2013: 2,67 2014: 2,47 Seznanjen/na sem z akti UM in FG: 2012: 2,83 2013: 2,76 2014: 2,89 Spletne strani FG mi omogočajo dostop do potrebnih inf.: 2012: 2,68 2013: 2,89 2014: 2,79 Vodstvo FG mi posreduje potrebne podatke: 2012: 2,93 2013: 2,89 2014: 2,74 Neposredno nadrejeni mi posreduje potrebne informacije: 2012: 2,90 2013: 2,89 2014: 3,00 1 - Sploh ne drži 2 - Ne drži 3 - Drži 4 - Popolnoma drži KOK FG je opravila anketiranje za pedagoške delavce v okviru seje »Akademskega zbora« novembra 2014. KOK se je seznanila z rezultati ankete zadovoljstva na delovnem mestu dne 10.12.2014. Za anketiranje je bil uporabljen standardiziran anketni vprašalnik Univerze v Mariboru. KOK FG ugotavlja, da je anketo za leto 2013/2014 izpolnilo 44 pedagoških delavcev in jo ustrezno (v celoti) izpolnilo 38 pedagoških delavcev. Poudarimo, da se je v primerjavi z lansko anketo (t.j. za leto 2012/2013) stanje pri pedagoških delavcih ni dosti spreminjalo, splošno zadovoljstvo je na dokaj dobri ravni. Opomba: kljub temu, da povprečne vrednosti tu nimajo posebej »globokega pomena« (bolje je pogledati modus in mediano), operiramo večinoma s povprečji, ker je večina tega bolj navajena. Kot (izmišljeni) primer navedimo, da je povprečje pri desetih negativnih odgovorih 2 in petih pozitivnih 4 približno enako 2,67. Toda mediana (srednja vrednost) ter modus (največkrat zastopan podatek) sta oba 2, kar pomeni, da ima večina negativno mnenje o trditvi. Prav tako lahko pri desetih odgovorih ena ocena 1 znatno spremeni povprečje. Npr. devet ocen 3 (t.j. drži (sem zadovoljen)) in ena ocena 1 (sploh ne drži (da sem zadovoljen)) da povprečje 2,80. Pedagoški delavci in raziskovalci so še vedno najbolj zadovoljni z odnosi z neposrednimi sodelavci in najmanj zadovoljni s tem, kako posamezne organizacijske enote na FG sodelujejo med sabo. Poudarimo, da se kaže trend naraščanja povprečja pri tem vprašanju. Žal pa opažamo, da se kaže trend padanja zadovoljstva z vsemi sodelavci (iz 2,75 preko 2,66 na 2,53). Z delom vodstva FG so zaposleni še vedno dokaj zadovoljni (povprečje ostaja okoli 3). Problem mobinga zaznava 11 od 44 anketiranih (lani 11 od 45) pedagoških delavcev. Kar se tiče vprašanja »Materialni in delovni pogoji« se je spet najbolje odrezal delovni čas. Kaže se trend izboljšanja opremljenosti delovnega prostora (iz 2,18 preko 2,31 na 2,47), vendar je to še vedno slabo ocenjena rubrika (saj je 21 od 44 ali 48% ocenilo opremljenost delovnega prostora negativno). S plačo (katere ocena se giblje okoli 2,5) je bilo na anketi zadovoljnih 20 od 44 anketiranih; ocena je bila 2,63, vendar iz tabele vidimo, da 6 anketirancev na to vprašanje sploh ni odgovorilo (tako, da bi lahko povprečje bilo tudi 2,38), kar je slabše kot v lanski anketi. Delovni čas večini pedagoških delavcev ustreza (povprečje se že tri leta giblje okoli 3,3), tudi s prihajanjem na delo ni težav (povprečje se že tri leta giblje okoli 3,2). Delo na FG očitno večini zagotavlja socialno varnost (povprečje se že tri leta giblje okoli 3,1). Stran 84 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 V rubriki »Delo in naloge« pri vprašanju ali sem pohvaljen(a) za dobro opravljeno delo, ki je bilo doslej slabo ocenjeno, je viden trend naraščanja v zadnjih treh letih (iz 2,23 preko 2,43 na 2,62). V rubrikah »Uspešnost mojega dela se vrednoti po v naprej znanih standardih« in »Nadrejena oseba mi jasno utemelji oceno moje uspešnosti« ostaja ocena precej nizka (okoli 2,65). Splošno zadovoljstvo z delom je dobro ocenjeno (že tri leta je povprečje okoli 3; samo štirje od 44-ih so v splošnem nezadovoljni). Pri vprašanju kariere se je povprečna ocena bodisi rahlo zvišala, ali pa se že tri leta ne spreminja bistveno. Opozorimo, da je najnižja ocena pri vprašanju kriterijev napredovanja in da se kaže trend padanja (iz 2,70 preko 2,62 na 2,47). Vprašanje o informiranosti se v zadnjih treh letih ni bistveno spreminjalo (vsa povprečja, razen »Neposredno nadrejeni mi posreduje potrebne informacije« so ostala pod 3, pri omenjeni rubriki pa pri šestih anketiranih nimamo odgovora). Nazadnje omenimo še pobude in predloge. Pedagoški delavci večinoma omenjajo naslednje težave: Mlajši (zaposleni do 10 let) želijo več sodelovanja z gospodarstvom, več aktivnosti pri delovanju Društva diplomantov FG, boljšo opremljenost predavalnic z računalniki, boljšo spletno stran, dodatno izobraževanje o znanstveno-raziskovalnem delu (iz opombe ni mogoče jasno razbrati, verjetno gre za kake konkretne napotke v zvezi z znanstvenoraziskovalnim delom), povečati motiviranost pedagoškega in raziskovalnega kadra (z boljšim mednarodnim sodelovanjem) Starejši (zaposleni nad 20 let) pa opozarjajo na težave v zvezi s habilitacijami. Opozorila so v smislu prepogostega spreminjanja habilitacijskih meril in v smislu previsokega praga za ponovne izvolitve v isti naziv (ki naj bi se zaradi ohranitve kvote v vrednosti 50% deleža pogojev za prvo izvolitev v naziv preveč dvignili). 3.1.2 Ocena stanja in usmeritve Poudarimo, da je v študijskem letu 2013/2014 velik del pedagoškega kadra bil prekomerno obremenjen (od 77 redno zaposlenih pedagoških sodelavcev jih je bilo 62 obremenjenih nad 3/3 (nad 100%) od tega 31 nad 4/3 (nad 133%). Kljub temu je bilo nekaj pedagoških sodelavcev tudi pod-obremenjenih. Slednjim so se dodelila dodatna (administrativna) dela in naloge v okviru delovanja FG. Prekomerne pedagoške obremenitve velikega števila učiteljev in sodelavcev se kažejo v zmanjšani znanstvenoraziskovalni aktivnosti, dokaj neuspešnem kandidiranju na razpisih za mlade raziskovalce in projekte. Posledično na fakulteti tako-rekoč ni zaposlenih »čistih« raziskovalcev. Razmerje med študenti in visokošolskimi učitelji ter sodelavci ni optimalno, še posebej je opazno pomanjkanje asistentov. Veliko je število zunanjih pogodbenih sodelavcev, ki sodelujejo pri izvajanju pedagoškega procesa. Stran 85 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 3.2 Upravno-administrativni in strokovno-tehnični delavci Preglednica 3.2-1: Izobrazbena struktura upravno-administrativnih in strokovno-tehničnih sodelavcev Stopnja dejanske izobrazbe Število sodelavcev SR 3 VŠ 8 VSS 2 UNI 8 MAG 2 Skupaj 23 Preglednica 3.2-2: Gibanja redno zaposlenih upravno-administrativnih in strokovno-tehničnih sodelavcev Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Število sodelavcev 26 25 23 3.2.1 Analiza ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu Slika 3.2-1: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Odnosi med zaposlenimi 0 1 2 3 4 Odnosi z neposrednimi sodelavci/kami so dobri: 2012: 3,27 2013: 3,10 2014: 2,50 Odnos z neposredno nadrejeno osebo je ustrezen: 2012: 3,20 2013: 3,20 2014: 2,90 Posamezne org. enote na FG dobro sodelujejo med sabo: 2012: 2,00 2013: 2,30 2014: 2,10 Odnosi med vsemi zaposlenimi na FG so dobri: 2012: 2,07 2013: 2,20 2014: 2,40 Z delom neposredno nadrejenega sem zadovoljen/na: 2012: 3,07 2013: 2,90 2014: 2,80 Z delom vodstva FG sem zadovoljen/na: 2012: 2,60 2013: 2,40 2014: 2,50 V delovnem okolju ne zaznavam mobinga: 2012: 2,53 2013: 2,80 2014: 2,80 1 - Sploh ne drži 2 - Ne drži 3 - Drži 4 - Popolnoma drži Stran 86 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Slika 3.2-2: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Materialni delovni pogoji 0 1 2 3 4 Opremljenost delovnega mesta je dobra: 2012: 2,60 2013: 2,82 2014: 3,60 Varnost na delovnem mestu je zagotovljena: 2012: 2,73 2013: 2,91 2014: 3,50 S prihodom/odhodom na fakulteto nimam težav: 2012: 3,47 2013: 3,55 2014: 3,50 Delovni čas mi ustreza: 2012: 3,33 2013: 3,18 2014: 2,80 Delovno mesto mi omogoča ustrezno socialno varnost: 2012: 2,80 2013: 2,73 2014: 3,10 Plača mi ustreza: 2012: 1,93 2013: 1,91 2014: 1,90 1 - Sploh ne drži 2 - Ne drži 3 - Drži 4 - Popolnoma drži Slika 3.2-3: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Delo in naloge 0 1 2 3 4 Dela in naloge so jasno opredeljene: 2012: 2,40 2013: 2,67 2014: 2,70 Napotki nadrejenih so jasni: 2012: 2,73 2013: 2,78 2014: 2,60 Delo je kreativno: 2012: 2,40 2013: 3,00 2014: 3,00 Pri delu sem samostojen/samostojna: 2012: 3,33 2013: 3,56 2014: 3,60 Moji predlogi in pobude so upoštevani: 2012: 2,67 2013: 3,00 2014: 2,60 Za dobro oprevljeno delo sem pohvaljen/na, nagrajen/na: 2012: 2,13 2013: 2,22 2014: 2,30 Uspešnost mojega dela se vrednoti po znanih standardih: 2012: 2,27 2013: 2,22 2014: 2,30 Nadrejena oseba mi jasno utemelji oceno moje uspešnosti: 2012: 2,20 2013: 2,22 2014: 2,30 S svojim delom prispevam k uspešnosti FG: 2012: 2,93 2013: 3,33 2014: 3,10 Z delom na FG sem zadovoljen/na: 2012: 2,93 2013: 3,11 2014: 2,70 1 - Sploh ne drži 2 - Ne drži 3 - Drži 4 - Popolnoma drži Stran 87 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Slika 3.2-4: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Kariera 0 1 2 3 4 3 4 Za svoje delo se želim dodatno izobraževati: 2012: 3,13 2013: 3,10 2014: 3,40 Fakulteta me podpira pri dodatnem izobraževanju: 2012: 2,40 2013: 2,90 2014: 3,20 S svojim delovnim mestom sem zadovoljen/na: 2012: 2,93 2013: 3,00 2014: 3,10 Kriteriji za napredovanje so jasni: 2012: 2,13 2013: 2,40 2014: 2,70 Koristno bi bilo uvesti razgovore zaposlenih z vodstvom: 2012: 3,00 2013: 3,20 2014: 2,90 1 - Sploh ne drži 2 - Ne drži 3 - Drži 4 - Popolnoma drži Slika 3.2-5: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu – Informiranost 0 1 2 O dogajanju na FG sem dobro obveščen/na: 2012: 2,60 2013: 2,50 2014: 2,60 Seznanjen/na sem z akti UM in FG: 2012: 3,07 2013: 3,20 2014: 3,20 Spletne strani FG mi omogočajo dostop do potrebnih inf.: 2012: 2,33 2013: 3,30 2014: 3,00 Vodstvo FG mi posreduje potrebne podatke: 2012: 2,33 2013: 2,60 2014: 2,60 Neposredno nadrejeni mi posreduje potrebne informacije: 2012: 2,73 2013: 2,90 2014: 3,00 1 - Sploh ne drži 2 - Ne drži 3 - Drži 4 - Popolnoma drži KOK FG je opravila anketiranje nepedagoških delavcev decembra 2014. KOK se je seznanila z rezultati ankete zadovoljstva na delovnem mestu dne 10.12.2014. Za anketiranje je bil uporabljen standardiziran anketni vprašalnik Univerze v Mariboru. KOK FG ugotavlja, da je anketo za leto 2013/2014 izpolnilo 10 nepedagoških delavcev. Poudarimo, da se v primerjavi z lansko anketo (t.j. za leto 2012/2013) pri nepedagoški delavcih in strokovnih sodelavcih kaže trend slabšanja odnosov (navkljub temu, da sta trenda pri materialnih pogojih in pri kreativnosti dela v porastu). Ko gre za vprašanje odnosov med zaposlenimi, so rubrike dokaj slabo ocenjene: predvsem je zaskrbljujoče, da ocena odnosa z neposrednimi sodelavci že tri leta zapored pada (iz 3,27 preko 3,10 na 2,50), rahlo upadla je tudi ocena odnosa z neposredno nadrejeno osebo (iz 3,20 na 2,90). Ocena sodelovanja posameznih služb znotraj administracije na FG se rahlo zvišuje: iz 2,07 preko Stran 88 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 2,20 na 2,40, vendar je ocena še vedno nizka. Povprečna ocena dela vodstva FG se giblje okoli 2,50. Ocena odnosov med vsemi zaposlenimi se zvišuje (iz 2,07 preko 2,20 na 2,40). Omenimo, da ocena dela neposredno nadrejenega kaže trend upadanja (iz 3,07 preko 2,90 na 2,80), čeprav je modus 3. Ocena dela vodstva je s strani strokovnih služb slabše ocenjena kot s strani pedagoških delavcev (povprečje se giblje okoli 2,50). Glede mobinga je mnenje deljeno (imamo bimodalni odgovor 2 in 3). Pri materialnih in delovnih pogojih zaznavamo trend izboljšanja glede zadovoljstva z opremljenostjo delovnega mesta in varnostjo na delovnem mestu. S prihodom v službo ni težav, tudi z delovnim časom ne, tudi z delovnim mestom so zadovoljni. Vprašanje o ustreznosti plače je v tej skupini najslabše ocenjeno (samo dvema od desetih plača ustreza). V rubriki »Delo in naloge« so nepedagoški in strokovni sodelavci v splošnem manj zadovoljni kot pedagoški delavci. Kaže se rahli trend naraščanja pri jasnosti opredelitev nalog (ocena je zrasla na 2,70). Ocena dobrih napotkov pa je padla iz 2,78 na 2,60. V tej skupini delo postaja vse bolj kreativno (povprečje se je ustalilo na 3,00), prav tako zaposleni v anketi ocenjujejo, da so zaposleni čedalje bolj samostojni pri svojem delu (povprečna ocena je zrasla iz 3,33 preko 3,56 na 3,60). Upoštevanje predlogov niha med 2,6 in 3,0. Pohvale za dobro opravljeno delo niso prav pogoste, a je zaznati trend naraščanja (iz 2,13 preko 2,22 na 2,30). Glede vrednotenja uspešnosti po znanih standardih se ocena giblje okoli 2,3 (kar pomeni, da je bilo pet nezadovoljnih in pet zadovoljnih). Podobno je ocenjena tudi utemeljitev ocene uspešnosti (2,30). Povprečna ocena zadovoljnosti z delom je v tej skupini padla (iz 3,11 na 2,70). Pri rubriki »Kariera« je povsod mogoče zaznati dvig povprečja. Še posebej je zanimivo, da je največji dvig povprečja pri vprašanju ali te FG podpira pri dodatnem izobraževanju (gre za dvig iz 2,40 preko 2,90 na 3,20). Prav tako raste splošno zadovoljstvo z delovnim mestom (iz 2,90 preko 3,00 na 3,10). Pri rubriki »Informiranost« ni zaznati večjih sprememb, razen pri oceni, da neposredno nadrejeni posreduje potrebne informacije, ki narašča (iz 2,70 preko 2,90 na 3,00), kar je dobro. 3.2.2 Ocena stanja in usmeritve Že v prejšnjih letih smo zaznavali trend zmanjševanja števila zaposlenih v upravnih službah, ki se še nadaljuje, kar predstavlja dodatno povečevanje že tako velike preobremenjenosti delavcev strokovnih služb. Še vedno so prisotne zaposlitve strokovnih delavcev zaposlenih na mednarodnih projektih, ki jih zaradi neizpolnjevanja formalnih pogojev ne moremo razporediti na delovna mesta skupine H (raziskovalci) (kar bi ustrezalo delu, ki ga opravljajo) in navidezno dvigujejo delež strokovnih delavcev v kadrovski strukturi fakultete. Veliko število zunanjih pogodbenih sodelavcev, ki sodelujejo pri izvajanju pedagoškega procesa, bremeni praktično vse službe FG (referat, kadrovska služba, finančno računovodska služba,…), hkrati pa se, ko je govora o razmerju med pedagoškimi in strokovnimi delavci, kvote zunanjih pedagoških sodelavcev ne upošteva. Drugi vidik dodatne preobremenjenosti nekaterih delavcev strokovnih služb bo nastal zaradi sprememb starostne strukture delavcev, ker bo naraščal trend večanja skupine zaščitenih delavcev (starost nad 50 let, invalidi, starševstvo… ). Stran 89 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 UM ne zagotavlja zadovoljivega informacijskega sistema, ki bi bil osnova za planiranje in bolj kvalitetno delovanje upravnih služb na posameznih članicah. Velikokrat se delo podvaja, delavke so preobremenjene, članica pa v odvisnosti od UM težko poda kvalitetno organizacijsko strukturo za nekaj let naprej. Stran 90 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 4. ŠTUDENTI 4.1 O odnosih med študenti in profesorji Študentje in profesorji na FG ocenjujemo odnos med študenti in predavatelji kot zelo pomemben. Na fakulteti ugotavljamo, da so v večini pedagoški delavci odzivni, imeli smo nekaj težav z »epošto«, drugače pa so profesorji v času govorilnih ur in tudi izven njih večinoma dosegljivi ter radi pomagajo. Pri nekaterih profesorjih imajo študenti občutek, da niso pripravljeni vzpostaviti nikakršnega odnosa do študentov in pridejo v predavalnico le zaradi obveznosti, študentovo razumevanje snovi pa jim nič ne pomeni. Študentje menijo, da bi prioriteta vsakega pedagoškega delavca morala biti podajanje snovi/znanja mlajšim generacijam na način, da bi se le-te čim več naučile. Po mnenju študentov FG bi bilo prav, da bi bili pedagoški delavci deležni permanentnega pedagoškega izobraževanja; tudi v smislu spremljanja izobraževalne tehnologije. Veseli nas, da zadnji ukrepi vodstva FG v zvezi z analizo pedagoške ankete vodijo v to smer. 4.2 Sodelovanje fakultete s študenti pri delu na projektih Tudi študentje sami ugotavljajo, da so premalo vključeni v aktualne projekte na fakulteti, oz. sploh ne vedo, da obstajajo. Na fakulteti so določeni profesorji, ki sodelujejo s študenti pri raznih projektih, vendar se po končanem projektu po ugotovitvah študentov pojavijo imena profesorjev, ne pa imena vseh, ki so sodelovali. Pri tem ugotavljamo, da se iz leta v leto stanje izboljšuje in se nekateri pedagoški delavci zavedajo, da je zelo pomembno, da se dela s študenti na projektih in se jim s tem čim bolj nazorno približa realno delo po diplomi. Tudi po mnenju študentov se mora fakulteta bolj odpreti za trg, podpreti projekte, ki so zanimivi za širšo javnost ter se na vseh strokovnih področjih bolj povezati z gospodarstvom. S tem bi bila bolj prepoznavna in promocija za študij bi bila sama po sebi boljša. Študentje bi imeli več motivacije, nabirali bi nove izkušnje in se že med študijem spoznali s stroko. Ugotavljamo, da so predmeti Delo na projektu zelo pomembni za študijski program gradbeništvo, saj študenti izkazujejo željo po delu na realnih primerih in ne zgolj po preučevanju teorije. Vzorno deluje tudi študijski program arhitektura na drugi stopnji. Študentje si v zadnjem času želimo čim več prakse v podjetjih iz gospodarstva, kar pa je zaradi trenutnih razmer v gradbeni stroki težje izvedljivo. Študentje tudi premalo vedo o kariernem centru, ki deluje v sklopu Univerze v Mariboru, prav tako pa ocenjujejo, da ta karierni center enostavno ne služi dovolj dobro svojemu namenu. Predlagamo, da bi se v kratkem na matični fakulteti ustanovil samostojni karierni center, ki bi se lahko veliko bolje osredotočil na študente gradbeništva, arhitekture, prometnega inženirstva in gospodarskega inženirstva. 4.3 Študentje v Celju Pozitivno je to, da je fakulteta vzela v najem prostore na višji zdravstveni šoli. Celjski študenti vidijo težave pri terenskih vajah, saj se morajo voziti v Maribor, čeprav bi se lahko po njihovem mnenju dosti vaj izvedlo v Celju. Izvajalci terenskih vaj utemeljujejo izvedbo v Mariboru predvsem zaradi nevarnega prevoza (drage) opreme. Prav tako morajo študentje obiskovati nekatere seminarske Stran 91 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 vaje v Mariboru, je pa pozitivno, da se je z opremljenostjo ene predavalnice z računalniki naredilo korak k izboljšanju stanja. Študentje vidijo težavo pri tem, da ne dobijo povrnjenih potnih stroškov. 4.4 Spletna stran Fakultete za gradbeništvo Študentje ocenjujejo novo spletno stran kot uporabnikom neprijazno, predvsem iz vidika preglednosti, saj za iskanje želenih informacij porabijo še več časa kot na prejšnji strani. Kot pozitivno ocenjujejo, da se stran spreminja in je želja po izboljšanju. 4.5 Podajanje znanja na fakulteti Pomembno je, da se predvsem pri strokovnih predmetih predavana snov predstavi s podkrepljenim prikazom realnih primerov, kar študentom olajša razumevanje snovi. Vsekakor je dobrodošlo tudi kombiniranje predavanj in vaj s prikazom v laboratorijih ali računalniški učilnici, z uporabo računalniških programov, če so na voljo. Študentje pozdravljamo tudi nove investicije s strani fakultete za nabavo nove programske in laboratorijske opreme. Bi pa bilo potrebno še veliko posodobitev v laboratorijih, saj je oprema po večini že zelo zastarela. Ugotavljamo, da so diapozitivi (kjer so) izboljšani in pri tem ocenjujemo, da je zelo pomembno, da je na diapozitivih čim manj teksta in čim več slikovnega gradiva, na katerega se pedagoški delavec naveže ob podajanju snovi. Po mnenju študentov bi bilo mogoče kvaliteto podajanja znanja na FG dvigniti tudi s pomočjo pedagoške retorike, saj menijo, da je veliko profesorjev na FG strokovnjakov na svojem področju, vendar jih veliko ne zna podati znanja študentu na zanimiv in dovolj razumljiv način. Študentje tudi menijo, da bi jim koristilo, če bi jim na začetku šolskega leta podali gradivo npr. v elektronski obliki s snovmi katere morajo ponoviti in, da bi dobili vsaj en dan pred posameznimi predavanji gradivo predavanj, da bodo lahko sledili predavanjem. Na podajanje znanja veliko vpliva odnos »profesor – študent«. Toda žal se velika večina študentov srečuje s pedagoškimi delavci zgolj na kontaktnih oz. pogovornih urah. Študentje opažajo tudi, da bi za dvig kakovosti bilo potrebno zaposliti več kadra, predvsem asistentov. V primerjavi z univerzami v tujini, je en asistent na 10 študentov, tako da se jim lahko tudi veliko bolje posveti. Prav tako predlagajo, da je profesor ali predavatelj nosilec največ treh predmetov, saj se le tako lahko popolnoma poglobi v snov predmeta. Študentje se zavedajo, da na žalost to ni izvedljivo zaradi omejitve novih zaposlitev, bi pa verjetno bistveno pripomoglo k dvigu kakovosti študija in predavanj. 4.6 Ekskurzije Po mnenju študentov je na FG premalo strokovnih ekskurzij. Na arhitekturi je število strokovnih ekskurzij zadovoljivo, na ostalih študijskih programih pa jih je potrebno organizirati bistveno več. Za zanimive strokovne ekskurzije bi bili študentje pripravljeni poravnati tudi del stroškov. Študentski svet in društvo študentov Fakultete za gradbeništvo vsako leto poskrbita za vsaj eno strokovno Stran 92 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 ekskurzijo za študente, je pa vsekakor na nosilcih predmetov, da se povežejo s podjetji, ki bi študentom pripravili strokovne oglede, saj preko tega dobijo prepotreben stik s prakso. 4.7 Delovanje Študentskega sveta Fakultete za gradbeništvo V Študentskem svetu skrbimo in se zavzemamo za dobre odnose med študenti in profesorji, za kompromisne odločitve, prav tako pa redno pripravljamo in zagovarjamo predloge, ki bi lahko privedli do izboljšanja študijskega procesa. Ob koncu vsakega semestra opravimo tudi interno anketo o pedagoškem procesu, saj lahko tako hitreje in veliko bolj konstruktivno pripomoremo profesorjem in asistentom s predlogi o izboljšanju predavanj in vaj. Pedagoško anketo s strani Univerze, ocenjujemo kot slabo, saj bi jo bilo potrebno konkretno spremeniti. Glede na to, da se v postopku habilitacije močno upošteva ocena, pridobljena s to anketo. V anketi je premajhen poudarek oceni, ki ocenjuje profesorjevo delo in znanje predmeta. Menimo, da bi ta del moral biti v ospredju, saj bi vsak profesor moral obvladati snov, ki jo predava. Dosegljivost med govorilnimi urami in odgovarjanje študentom, pa bi tako ali tako moralo biti že v osnovni domeni vsakega pedagoškega delavca. Anketo o obremenitvi študentov na ŠS obravnavamo vsako leto in smatramo, da je njena izvedba pozitivna, vendar se nam vseeno zdi, da se preveč krči število kontaktnih ur pri predmetih. Čeprav vemo, da ima fakulteta večinoma glede tega zvezane roke, bi bilo zelo dobro, da se poveča število kontaktnih ur, sploh na avditornih vajah, saj si tega želijo predvsem boljši študenti, ki so željni po večji količini prejetega znanja. Tudi študentje opažamo da bolonjski študij, s povečanim številom samostojnega dela, ne vpliva dobro na višji nivo in količino znanja. Tekom študijskega leta skrbimo da se izvedejo številni projekti, ki pripomorejo študentom, prav tako pa tudi promociji same fakultete. Najbolj odmevni in dobro sprejeti projekti so: Predavanja iz prakse, Šport FG, Humanitarna prireditev, strokovne ekskurzije, Ali je kaj trden most?, Gradbenijada, Brucovanje in eden najboljših projektov, tečaji uporabnih programov iz gradbeništva za študente FG. Pred kratkim smo izdajali tudi študentski časopis Grezilo, ki pa trenutno ne izhaja več. V bližnji prihodnosti vsekakor ostaja želja, da bi se ta projekt ponovno obudil. V Študentskem svetu FG UM si prav tako želimo izboljšano sodelovanje z Alumni-klubom FG UM, saj bi s pomočjo kontakta z bivšimi študenti lažje organizirali ekskurzije in predavanja iz prakse. 4.8 Vizija fakultete in strateške usmeritve Potrebno je še naprej graditi na komunikaciji profesor-študent, ki je pri določenih posameznikih še nekoliko slaba. Koristno bi bilo, če bi se našli prostori za študijske učilnice, kjer bi se lahko študentje tudi po predavanjih zadrževali, učili in skupaj opravljali svoje študijske obveznosti. Ravno v tem se tudi bistveno razlikujemo od uspešnih fakultet/univerz, saj študentje res nimajo skupnega prostora za učenje in s tem, ko se po predavanjih »porazgubijo« po mestu, se izgubi tudi povezovalnost/sodelovanje študentov in se predvsem poveča njihova pasivnost. Stran 93 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 4.9 Ocena stanja in usmeritve Študentje stremijo k izboljšanju pedagoško-didaktičnih metod pri podajanju snovi na FG, podpirajo izobraževanja predavateljev na področju podajanja in predstavljanja snovi. Hkrati želijo več uporabe modernih pripomočkov ki omogočajo hitrejšo in lažjo komunikacijo in sprejemanje na novo pridobljenega znanja. Študentje si želijo pri predavanjih tudi razlago teoretičnih znanji na praktičnih primerih. Ker študentje želijo znanje pridobivati od najboljših, predlagajo, da se vsi zunanji sodelavci, ki imajo nizko oceno na študentskih anketah zamenjajo s primernejšimi. Samo podajanje snovi je zadovoljivo, bi pa veliko na FG redno zaposlenih predavateljev lahko obiskalo pedagoško-andragoški tečaj, saj imajo na tem področju še dosti možnosti za izboljšanje izvajanja pedagoškega dela. Ker pa za višanje nivoja praktične predstavitve izvajalci potrebujejo tudi laboratorije na višjem nivoju, predlagamo tudi modernizacijo laboratorijev, ki nujno potrebujejo prenovo ter modernejšo opremo. Prav tako sta modernizacije računalniške opreme potrebni računalniški predavalnici, še posebej projektna učilnica. Študentje želijo tudi čim boljše upoštevanje študentske ankete s strani vodstva fakultete, hkrati pa tudi anketo s takšnimi vprašanji, ki bodo nazorno pokazala kje so problemi. Le tako bodo lahko člani študentskega sveta še učinkoviteje motivirali študente k realnemu podajanju ocen. Največjo željo po napredku so študentje pokazali na področju sodelovanja na projektih. Konstantno izražajo željo po več projektih v katerih sodelujejo podjetja, saj se zavedajo da znanje pridobljeno v praksi, po končanem študiju, pomeni veliko. Še posebej se to opazi pri študentih druge stopnje in zaključnih letnikih prve stopnje. Na tem področju so se izkazali predvsem izvajalci na 2. stopnji študijskega programa Arhitektura, v zadnjem letu pa tudi Prometnega inženirstva. Predlagamo, da bi se v kratkem na FG ustanovil samostojni karierni center, ki bi se lahko veliko bolje osredotočil na študente gradbeništva, arhitekture, prometnega inženirstva in gospodarskega inženirstva, kot pa karierni center UM. Na zadnje omenimo, da študenti izkazujejo željo po dodatnih strokovnih ekskurzijah, kljub temu, da se je v letu 2014 količina le-teh občutno povečala. Predlagajo več ekskurzij, ki pa naj bodo enakomerno porazdeljene čez vsa leta študija. Na ta način lahko po mnenju študentov nižjim letnikom učinkovito dvignejo motivacijo in željo po študiju tudi člani ŠS FG, ki se trudijo vzdrževati čim pristnejši odnos s študenti od začetka študija pa do njihovega zaključnega dela. Prav zaradi tega intenzivno sodelujejo z vodstvom FG, kontaktirajo s študenti, poskušajo najti najboljše rešitve ter konstruktivno izboljšati študij gradbeništva, arhitekture, prometnega inženirstva ter gospodarskega inženirstva na fakulteti. Žal je osnova za to pedagoška anketa, ki jo študentje dobijo s strani Univerze in po mnenju študentov ni najustreznejša, zato študenti predlagajo izboljšavo ankete tako na področju zastavljenih vprašanj, kot na področju načina ocenjevanja. Pri ocenjevanju študenti predlagajo uvedbo parnega nabora ocen (da se onemogoči izbiranje srednje vrednosti). Prav tako pa je potrebno uvesti več vprašanj fokusiranih na vsebino posameznega predmeta. Le tako bomo imeli dovolj dobre podatke, da bomo lahko višali kvaliteto podajanja znanja na naši fakulteti. Stran 94 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 5. MATERIALNI POGOJI 5.1 Prostori in oprema Prostori Preglednica 5.1-1: Predavalnice Smetanova ulica 17, Maribor Predavalnica Boruta Pečenka (FKKT - 3 ure, zimski sem.) Predavalnica A-203 Predavalnica A-204/A Predavalnica A-204/B Predavalnica A-205 Računalniška učilnica J1-209 Projektna učilnica J1-210 Predavalnica B-301 Predavalnica A-101 Petrografska zbirka J1-111 (samo v nekaterih terminih) Skupaj Št. sedežev 300 60 40 60 105 18 12 58 80 20 753 2 Površina v m 402,56 69,39 70,00 36,45 106,45 65,52 52,20 69,15 84,91 956,63 Preglednica 5.1-2: Predavalnice Rektorat - Slomškov trg 15, Maribor Dvorana Borisa Podrecce Predavalnica 1 Predavalnica 2 Predavalnica 3 Predavalnica – klet Predavalnica – Plečnikovo razstavišče Št. sedežev 80 100 70 32 25 60 Najeto Najeto Najeto Najeto Najeto Najeto Preglednica 5.1-3: Predavalnice Medobčinskega društva slepih in slabovidnih – Gospejna ulica 11, Maribor Predavalnica 1 MDSS Predavalnica 2 MDSS Št. sedežev 32 30 Najeto Najeto Št. sedežev 55 Najeto Preglednica 5.1-4: Predavalnice Academia – Glavni trg 17b, Maribor Predavalnica F (do 16 ure) Preglednica 5.1-5: Predavalnice izpostava Celje Mariborska 2 Predavalnica 1 Predavalnica 2 Število sedežev 48 28 Stran 95 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Predavalnica 3/račun. učilnica 16 Preglednica 5.1-6: Laboratoriji, seminarske sobe 2 Število 1 2 Seminarska soba Laboratoriji Površina m 52,20 828,65 Oprema Preglednica 5.1-7: Pregled razpoložljive multimedijske opreme visokošolskega zavoda Vrsta opreme Računalniška oprema po uporabnikih Za študente Za nepedagoško osebje Za učitelje Opremljenost predavalnic Namizni PC Prenosni računalniki DVD predvajalniki Fiksni projektorji Prenosni projektorji Televizije Število 3 Vsi Vsi 35 12 1 20 19 0 Preglednica 5.1-8: Pregled licenc in podatki o starosti programov Naziv programske opreme PAKET MSA (windows, office, MS project, Visio) NOD32 SOLIDWORKS APPIA PTV Vision (Visum, Vissim) SIDRA INTERSECTIONS 3.0/5.0 upg AUTOCAD 2013 PLATEIA 2013 PROGRAMSKI PAKET QUICK PALLET MAKER FOR WINDOWS PLAXIS 2D MATHEMATICA 7 demo PROGRAM GRADBENE KALKULACIJE PAKET STANDARD GKA-S 001P-999Z VICO office ALFACAD Calgr Ocean 2010 ARCVIEW 3.2A NEMETSCHEK ALLPLAN GEOS SCI NOTEBOOK Število licenc 46 25 10 5 50 50 1 10 34 12 15 34 34 34 1 20 34 10 Potek licence 31.12.2014 24.3.2014 29.11.2014 ni določen 1.2.2014 10.3.2014 10.3.2014 ni določen ni določen ni določen ni določen ni določen ni določen ni določen ni določen ni določen ni določen ni določen ni določen Dve računalniški učilnici sta opremljeni s po 21 in 13 računalniki ter v Celju 12 prenosnih računalnikov. V ostalih predavalnicah predavatelji uporabljajo lastne prenosne računalnike. Stran 96 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Preglednica 5.1-9: pregled programske opreme Programska oprema Za pedagoške namene PAKET MSA (windows, office, MS project, Visio) NOD32 PAKET MSDNAA SOLIDWORKS APPIA PTV Vision (Visum, Vissim) SIDRA INTERSECTIONS 3.0/5.1 upg MXI DELOVODNIK AUTOCAD REVIT ARCHITECTURE SUITE 2009 ARCHICAD 13 AUTOCAD 2013 PLATEIA 2013 SAP2000 SAP2000 ADOBE ACROBAT PRO EDU NERO BURNING ROM PROGRAM SYMC BACKUP EXEC 2010 SERVER WIN PER SERVER BNDL PROGRAM SYMC BACKUP EXEC 2010 AGENT FOR WINDOWS SYSTEMS VMWARE ESX PROGRAMSKI PAKET QUICK PALLET MAKER FOR WINDOWS PLAXIS 2D MATLAB WIN ACADEMIC PROGRAMSKA OPREMA FEMLAB WIN ACADEMIC MATHEMATICA 7 demo PROGRAM GRADBENE KALKULACIJE PAKET STANDARD GKA-S 001P-999Z VICO office ALFACAD COSMOSM 1.7 ARCVIEW 3.2A ARCVIEW 9.0 CU RAČUNALNIŠKI PROGRAM HCS+T7F NEMETSCHEK ALLPLAN GEOS RAČUNALNIŠKI PROGRAM KEMŠOL 2.0 SCI NOTEBOOK SCIWORKPLACE 5.5 MUPAD PRO 3.0 SCINOTEBOOK 5.5 MATHEMATICA 5.0 ACADEMIC PROGRAM ZA URNIKE WISE TIMETABLE UPGRADE QUAD-BUILD RELEASE 4.5 ANALYZER PRO HEC-RAS Za raziskovalne namene PLAXIS 2D VIP PROGRAM DIVA GAMS DIANA DIANA GAMS Št. licenc Veljavnost do 1 150 1 30 10 5 1 20 33 35 35 10 6 1 1 1 2 1 1 10 1 1 33 15 15 45 33 1 1 1 33 33 1 5 5 5 1 7 1 1 33 13 1 leto 24.3.2015 18.1.2014 29.11.2014 8.1.2014 1.2.2013 24.12.2011 1.10.2010 10.9.2012 14.10.2014 14.10.2014 neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena 1 1 1 1 1 1 1.1.2013 25.2.2011 31.7.2011 11.3.2012 23.7.2011 1.9.2010 Stran 97 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 AUTOCAD REVIT ARCHITECTURE SUITE 2008 DESIGNBUILDER V 1.0 GAMS solver PROGRAM CONSTEEL PROGRAMSKA OPREMA SAP 2000PLUS PAKET TOWER 5/6 3D PROFESSIONAL+PAKET TOWER 5/6 3D PROFESSIONAL DODATNO ARMCAD 2005 PROGRAM KREISEL VERSION 7. UNI LIZENZ MATHEMATICA 4.1 MATLAB WIN PROGRAMSKI PAKET CLICKTOMEET 4.1 komplet MATHEMATICA 5.0 ACADEMIC Za tržne namene PROGRAM DIVA PLAXIS 3D TUNNEL PROGRAMSKA OPREMA CUBUS LARIX 5G, 5S, 5M upgrade PROGR. ORODJE VISEVA COMMERCILA TRAFFIC DEMAND (WIVER), SIZE C PROGRAM DYNAMITE VSP SNo: 738-86505105 CoP LICENCA EC3 NI DEVELOPER SUITE PROGRAMSKA OPREMA MATALB PROGRAMSKI PAKET SMS 1 1 1 1 1 2 neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena 1 1 1 1 1 7 neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena 1 1 1 1 1 1 1 1 1 25.2.2011 neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena neomejena 5.1.1 Pogoji študija za študente invalide Položaj študentov invalidov in drugih, ki potrebujejo prilagojene pogoje za izobraževanje urejata 211. in 216. člen Statuta Univerze v Mariboru. Pravice študentov s posebnim statusom podrobneje ureja Pravilnik o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Mariboru, ki je v veljavnosti od 1.10.2010, pravice študentov invalidov pa še posebej Pravilnik o študijskem procesu študentov invalidov Univerze v Mariboru (veljavnost od: 26.3.2008). Fakulteta za gradbeništvo ima zagotovljeno osnovno premostitev grajenih ovir za gibalno ovirane študente: parkirna mesta za invalide pred vhodom, klančina pri vhodu za premostitev stopnic, dvigalo v objektu J1, ki omogoča prehode v višja nadstropja in dostop do računalniške učilnice, ne razpolaga pa z dodatno opremo za študente s posebnimi potrebami. 5.1.2 Ocena stanja in usmeritve na področju prostorov in opreme Ker trenutno na UM FG ne študirajo študenti, ki bi potrebovali posebne prilagoditve, se bo oprema zagotovila, ko se bo pokazala potreba. Pri zagotovitvi ustrezne opreme bo sodelovalo in pomagalo Društvo študentov invalidov Slovenije. Kot je razvidno iz zgornjih preglednic, ima FG v najemu 9 od 21 predavalnic. Na dislocirani enoti v Celju FG trenutno ne najema predavalnic. Programska oprema enajstim programom poteče konec 2014, petim programom pa je licenca že potekla že pred leti. V primeru, da se omenjena programska oprema potrebuje pri predagoškem (ali raziskovalnem) delu, je potrebno licence podaljšati. Stran 98 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 5.2 Knjižnično-informacijska dejavnost 5.2.1 Predstavitev knjižnice, knjižnične storitve za člane Knjižnice tehniških fakultet Samoevalvacija knjižnične dejavnosti za študijsko leto 2013/2014 FERI, FG, FKKT, FS Knjižnica tehniških fakultet Mojca Markovič Maribor, 26.11.2014 Vloženi viri in pogoji za delovanje knjižnice Preglednica 5.2-1: Prostori in oprema knjižnice Uporabniki (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2013) Število rednih in izrednih študentov visokošolskega zavoda (vpisani) Število EPZ visokošolskih učiteljev, sodelavcev in znanstvenih delavcev visokošolskega zavoda Število potencialnih uporabnikov visokošolske knjižnice Število aktivnih uporabnikov visokošolske knjižnice (fizični član) Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda (fizični član) Prostori in oprema (kazalci) Neto uporabna površina knjižnice (m2) Neto površina zaprtih knjižničnih skladišč (m2) Število vseh čitalniških/študijskih mest za uporabnike Število računalniških delovnih mest za uporabnike Prostori in oprema (kazalniki) Število potencialnih uporabnikov na računalniško delovno mesto Število aktivnih uporabnikov na računalniško delovno mesto Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda na računalniško delovno mesto Število potencialnih uporabnikov na čitalniški sedež Število aktivnih uporabnikov na čitalniški sedež Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda na čitalniški sedež Povprečna zasedenost čitalniških sedežev v tipičnem tednu Neto uporabna površina knjižnice (m2) na potencialnega uporabnika knjižnice Neto uporabna površina knjižnice na aktivnega uporabnika knjižnice Neto uporabna površina knjižnice na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda/univerze Delež (odstotek) knjižničnega gradiva v prostem pristopu 5.072,00 563,00 5.635,00 3.580,00 3.259,00 187,00 90,00 33,00 10,00 563,50 358,00 325,90 170,76 108,48 98,76 0,03 0,05 0,06 Preglednica 5.2-2: Knjižnični delavci Knjižnični delavci (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2013) Število vseh EPZ knjižničnih delavcev Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice - katalogizatorjev Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice - bibliografov Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice, ki sodelujejo pri zagotavljanju in razvijanju elektronskih storitev knjižnice Knjižnični delavci (kazalniki) Delež (odstotek) strokovnih delavcev knjižnice glede na število vseh EPZ knjižničnih delavcev 6,00 6,00 4,00 3,00 3,00 100,00 Stran 99 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Število aktivnih uporabnikov knjižnice glede na EPZ strokovnega delavca knjižnice Število aktivnih uporabnikov knjižnice z visokošolskega zavoda glede na EPZ strokovnega delavca knjižnice Delež (odstotek) EPZ zaposlenih v knjižnici, ki sodelujejo pri zagotavljanju in razvijanju elektronskih storitev knjižnice, glede na število vseh EPZ zaposlenih v knjižnici Delež (odstotek) EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice - katalogizatorjev glede na število vseh EPZ zaposlenih v knjižnici 596,67 543,17 50,00 66,67 Preglednica 5.2-3: Knjižnično gradivo (informacijski viri) Knjižnično gradivo (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2013) Velikost knjižnične zbirke (število enot) Število tekoče naročenih naslovov (tiskanih in elektronskih) periodičnih publikacij Letni prirast knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih zapisa (število enot) Število enot knjižničnega gradiva, pridobljenega z nakupom Število digitaliziranih naslovov iz lastne knjižnične zbirke Letni prirast e-zaključnih del v Digitalno knjižnico UM Število podatkovnih zbirk Knjižnično gradivo (kazalniki) Število enot knjižnične zbirke glede na potencialnega uporabnika visokošolske knjižnice Število enot knjižnične zbirke glede na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda Število enot knjižnične zbirke glede na skupno število aktivnih uporabnikov Prirast knjižničnega gradiva glede na potencialnega uporabnika visokošolske knjižnice Prirast knjižničnega gradiva glede na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda Prirast knjižničnega gradiva glede na skupno število aktivnih uporabnikov Število enot knjižničnega gradiva, pridobljenega z nakupom, glede na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda Število enot knjižničnega gradiva, pridobljenega z nakupom, glede na skupno število aktivnih uporabnikov Število enot periodičnih publikacij, pridobljenih z nakupom, glede na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda Število enot periodičnih publikacij, pridobljenih z nakupom, glede na skupno število aktivnih uporabnikov Delež (odstotek) knjižničnega gradiva v prostem pristopu 92.148,00 5.105,00 2.211,00 860,00 0,00 995,00 75,00 16,35 28,27 25,74 0,39 0,68 0,62 0,26 0,24 1,57 1,43 49,00 Preglednica 5.2-4: Proračun knjižnice in vlaganja Proračun knjižnice (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2013) Skupaj prihodki knjižnice Skupaj prihodki visokošolskega zavoda Skupaj lastni prihodki knjižnice Skupaj prihodek knjižnice iz sponzorstev in donacij Skupaj prihodek iz projektne dejavnosti Stroški dela knjižnice Skupaj izdatki knjižnice Skupaj izdatki knjižnice za nakup knjižničnega gradiva (na fizičnih nosilcih in podatkovne zbirke) Skupaj izdatki knjižnice za nakup podatkovnih zbirk Skupaj izdatki za nakup informacijske in komunikacijske tehnologije (oprema) Skupaj izdatki knjižnice za digitalizacijo gradiva iz lastne knjižnične zbirke Proračun knjižnice (kazalniki) Delež (odstotek) prihodkov knjižnice v celotnih prihodkih visokošolskega zavoda Delež prihodkov knjižnice glede na aktivnega uporabnika visokošolske knjižnice v EUR 272.597,00 29.899.106,00 15.790,00 0,00 0,00 144.283,00 272.597,00 113.965,00 21.098,00 0,00 0,00 0,91 76,14 Stran 100 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Delež (odstotek) lastnih prihodkov knjižnice glede na celotne prihodke knjižnice Delež (odstotek) prihodkov knjižnice iz sponzorstev in donacij glede na celotne prihodke knjižnice Delež (odstotek) prihodkov knjižnice iz projektne dejavnosti glede na celotne prihodke knjižnice Delež (odstotek) stroškov dela glede na celotne prihodke knjižnice Delež (odstotek) izdatkov knjižnice za nakup knjižničnega gradiva glede celotne prihodke knjižnice Delež (odstotek) izdatkov za nakup podatkovnih zbirk glede na celotne izdatke za nakup knjižničnega gradiva Delež (odstotek) izdatkov knjižnice za nakup informacijske in komunikacijske tehnologije (oprema) glede na celotne prihodke knjižnice Delež (odstotek) izdatkov knjižnice za digitalizacijo gradiva glede na celotne prihodke knjižnice 5,79 0,00 0,00 52,93 41,81 18,51 0,00 0,00 Knjižnične storitve in uporaba knjižnice Preglednica 5.2-5: Osnovne knjižnične storitve in uporaba knjižnice Vloženi viri … (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2013) Število potencialnih uporabnikov visokošolske knjižnice Število aktivnih uporabnikov visokošolske knjižnice (fizični član) Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda (fizični član) Število rednih in izrednih študentov visokošolskega zavoda (vpisani) Število aktivnih uporabnikov - rednih in izrednih študentov visokošolskega zavoda Število aktivnih uporabnikov visokošolske knjižnice (virtualni obisk) Obisk knjižnice (fizični obisk) - metoda tipičnega tedna Skupaj fizični in virtualni obisk knjižnice Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice - katalogizatorjev Število EPZ strokovnih delavcev knjižnice - bibliografov Velikost knjižnične zbirke (število enot) Odprtost knjižnice (kazalci; obravnavano obdobje 1.9.2013 - 30.9.2014) Tedenska odprtost služb za uporabnike (ur) Tedenska odprtost čitalniških prostorov (ur) Storitve (kazalci na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2013) Število izposojenih enot gradiva na dom Število izposojenih enot gradiva v prostore knjižnice Število medknjižnično izposojenih/posredovanih enot gradiva (v druge knjižnice in iz drugih knjižnic) Število zahtevkov za medknjižnično izposojo Skupaj število izposojenih enot gradiva Število priklopov v knjižnični katalog COBISS/OPAC (statistika IZUM) Število iskanj v knjižničnem katalogu COBISS/OPAC (statistika IZUM) Uporaba storitve oddaljenega dostopa (št. prijav; izpolnjuje UKM) Število vpogledov v elektronske vire (povzetek, celotno besedilo) v licencirane vire in zbirke v upravljanju knjižnice Število prejetih informacijskih zahtevkov Število pozitivno rešenih informacijskih zahtevkov Knjižnične storitve in uporaba knjižnice (kazalniki) Delež (odstotek) aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda glede na skupno število potencialnih uporabnikov knjižnice (tržna prodornost) Delež (odstotek) aktivnih uporabnikov - študentov visokošolskega zavoda glede na vse študente vpisane na visokošolski zavod Delež (odstotek) aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda glede na skupno število aktivnih 5.635,00 3.580,00 3.259,00 5.072,00 2.621,00 2.581,00 23.320,00 25.901,00 6,00 4,00 3,00 92.148,00 43,00 43,00 26.692,00 1.950,00 294,00 330,00 28.642,00 21.407,00 21.843,00 izpolni UKM 123.093,00 ne vodimo evidence ne vodimo evidence 57,83 51,68 91,03 Stran 101 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 uporabnikov knjižnice Število izposojenih enot gradiva glede na aktivnega uporabnika knjižnice Število izposojenih enot gradiva glede na aktivnega uporabnika knjižnice z visokošolskega zavoda Število izposojenih enot gradiva na dom glede na aktivnega uporabnika knjižnice Število izposojenih enot gradiva na dom glede na aktivnega uporabnika knjižnice z visokošolskega zavoda Število izposojenih enot gradiva v prostore knjižnice glede na aktivnega uporabnika knjižnice Število izposojenih enot gradiva v prostore knjižnice glede na aktivnega uporabnika knjižnice z visokošolskega zavoda Delež (odstotek) izposojenih enot gradiva glede na število vseh enot v knjižnični zbirki, namenjeni izposoji (obrat zbirke) Povprečni čakalni čas (v minutah) za gradivo, naročeno iz skladišča (ažurnost dostave; od naročila do prejema za deset naključno izbranih publikacij) Delež (odstotek) gradiva, ki se nahaja na ustreznem mestu v prostem pristopu (urejenost prostega pristopa; za vzorec dvajset naključno izbranih publikacij) Delež (odstotek) realiziranih zahtevkov za medknjižnično izposojo glede na vse zahtevke (uspešnost medknjižnične izposoje) Povprečni čakalni čas (v delovnih dnevih) za medknjižnično naročeno gradivo (pri desetih naključno izbranih publikacijah) Število vpogledov (povzetek, celotno besedilo) v elektronske vire) glede na aktivnega uporabnika knjižnice Število vpogledov (povzetek, celotno besedilo) v elektronske vire) glede na aktivnega uporabnika knjižnice z visokošolskega zavoda Delež (odstotek) uspešno rešenih informacijskih zahtevkov glede na vse prejete informacijske zahtevke (uspešnost informacijske dejavnosti) 8,00 8,79 7,46 8,19 0,54 0,60 31,08 3,00 98,00 89,09 3,50 3.438,35 3.777,02 Preglednica 5.2-6: Izobraževalna dejavnost Izobraževalna dejavnost (kazalci; obravnavano obdobje 1.9.2013 - 30.9.2014) Število ur individualnega usposabljanja študentov z visokošolskega zavoda Število udeležencev individualnega usposabljanja študentov z visokošolskega zavoda Število ur skupinskega usposabljanja študentov z visokošolskega zavoda število udeležencev skupinskega usposabljanja študentov z visokošolskega zavoda Število ur individualnega usposabljanja drugih uporabnikov Število udeležencev individualnega usposabljanja drugih uporabnikov Število ur skupinskega usposabljanja drugih uporabnikov število udeležencev skupinskega usposabljanja drugih uporabnikov Izobraževalna dejavnost (kazalniki) Število udeležencev individualnega usposabljanja z visokošolskega zavoda na uro individualnega usposabljanja Število udeležencev individualnega usposabljanja drugih uporabnikov na uro individualnega usposabljanja Število udeležencev skupinskega usposabljanja z visokošolskega zavoda na uro skupinskega usposabljanja Število udeležencev skupinskega usposabljanja drugih uporabnikov na uro skupinskega usposabljanja 30,00 150,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 5,00 Preglednica 5.2-7: Bibliografska dejavnost Bibliografska dejavnost (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2013) Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bibliografsko bazo podatkov 3.386,00 Število redigiranih zapisov v vzajemni bibliografski bazi podatkov 786,00 Stran 102 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bibliografsko bazo podatkov knjižnice Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v normativno bazo podatkov za avtorstva Število verificiranih značnic v zapisih v normativni bazo podatkov za avtorstva Število kreiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na visokošolskem zavodu Število redigiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na visokošolskem zavodu Število kreiranih zapisov za bibliografijo zunanjih naročnikov Število redigiranih zapisov za bibliografijo zunanjih naročnikov Bibliografska dejavnost (kazalniki) Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bazo podatkov glede na EPZ strokovnega delavca - katalogizatorja Število redigiranih zapisov v vzajemni bibliografski bazi podatkov glede na strokovnega delavca katalogizatorja Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bibliografsko bazo podatkov knjižnice glede na EPZ strokovnega delavca - katalogizatorja Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v normativno bazo podatkov za avtorstva glede na EPZ strokovnega delavca - katalogizatorja Število verificiranih značnic v zapisih v normativni bazo podatkov za avtorstva glede na EPZ strokovnega delavca - katalogizatorja Število kreiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na visokošolskem zavodu glede na EPZ strokovnega delavca - bibliografa Število redigiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na visokošolskem zavodu glede na EPZ strokovnega delavca - bibliografa Število kreiranih zapisov za bibliografijo zunanjih naročnikov glede na EPZ strokovnega delavca bibliografa Število redigiranih zapisov za bibliografijo zunanjih naročnikov glede na EPZ strokovnega delavca bibliografa 3.847,00 1.190,00 269,00 2.837,00 394,00 164,00 27,00 846,50 196,50 961,75 297,50 67,25 945,67 131,33 54,67 9,00 Preglednica 5.2-8: Predstavitvena in promocijska dejavnost Predstavitvena in promocijska dejavnost (kazalci; obravnavano obdobje 1.9.2013-30.9.2014) Vodeni ogledi knjižnice za skupine (število skupin) Število udeležencev vodenih ogledov knjižnice za skupine Število udeležencev individualnih ogledov in predstavitev knjižnice Skupaj število udeležencev ogledov in predstavitev knjižnice Število vseh v knjižnici izvedenih razstav (lastne, gostujoče, soorganizirane) Skupaj število obiskovalcev razstav Število vseh v knjižnici drugih prireditev (lastne, gostujoče, soorganizirane) Skupaj število obiskovalcev drugih prireditev Predstavitvena in promocijska dejavnost (kazalniki) Povprečno število udeležencev vodenih ogledov knjižnice za skupine Povprečno število obiskovalcev izvedenih razstav Povprečno število obiskovalcev drugih prireditev 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Učinkovitost knjižnice in delovnih procesov Preglednica 5.2-9: Učinkovitost knjižnice in delovnih procesov Kazalci Število aktivnih uporabnikov visokošolske knjižnice (fizični član) Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda (fizični član) Skupaj izdatki knjižnice Stroški dela knjižnice Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice 3.580,00 3.259,00 272.597,00 144.283,00 6,00 Stran 103 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Skupaj število izposojenih enot gradiva Število pozitivno rešenih informacijskih zahtevkov Letni prirast knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih zapisa (število enot) Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bibliografsko bazo podatkov Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bibliografsko bazo podatkov knjižnice Učinkovitost knjižnice in delovnih procesov (kazalniki) Izdatki knjižnice glede na aktivnega uporabnika visokošolske knjižnice (fizični član) Izdatki knjižnice glede na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda (fizični član) Izdatki knjižnice glede na izposojeno enoto gradiva Strošek dela glede na izposojeno enoto gradiva Strošek dela glede na pozitivno rešen informacijski zahtevek Strošek dela glede na letni prirast knjižničnega gradiva Število izposojenih enot glede na EPZ strokovnega delavca knjižnice Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bibliografsko bazo podatkov glede na EPZ strokovnega delavca knjižnice Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bibliografsko bazo podatkov knjižnice glede na EPZ strokovnega delavca knjižnice 28.642,00 ne vodimo evidence 2.211,00 3.386,00 3.847,00 76,14 83,64 9,52 5,04 65,26 4.773,67 564,33 641,17 Sposobnost knjižnice za spremembe in razvoj Preglednica 5.2-10: Sposobnost knjižnice za spremembe in razvoj Razvoj človeških potencialov (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2013) Število dejansko opravljenih delovnih ur knjižničnih delavcev 10.456,00 Število predvidenih delovnih ur knjižničnih delavcev 12.528,00 Število vseh EPZ knjižničnih delavcev 6,00 Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice 6,00 Število knjižničnih delavcev, udeležencev formalnega izobraževanja 0,00 Število knjižničnih delavcev, ki so uspešno zaključili programe formalnega izobraževanja 0,00 Število knjižničnih delavcev, ki so opravili bibliotekarski izpit 0,00 Število knjižničnih delavcev, ki so pridobili strokovni bibliotekarski naziv 0,00 Število knjižničnih delavcev, ki so pridobili znanstveni ali raziskovalni naziv 0,00 Število ur neformalnega izobraževanja knjižničnih delavcev v Sloveniji 87,00 Število ur neformalnega izobraževanja knjižničnih delavcev v tujini 0,00 Število knjižničnih delavcev, udeležencev neformalnega izobraževanja v Sloveniji 6,00 Število knjižničnih delavcev, udeležencev neformalnega izobraževanja v tujini 0,00 Skupaj število ur neformalnega izobraževanja knjižničnih delavcev v Sloveniji in tujini 87,00 Število objav knjižničnih delavcev (znanstveni, strokovni prispevki etc.) 0,00 Skupaj število knjižničnih delavcev, udeležencev neformalnega izobraževanja v Sloveniji in tujini 6,00 Razvoj človeških potencialov (kazalniki) Odstotek dejansko opravljenih delovnih ur v tekočem letu Število ur neformalnega izobraževanja glede na EPZ knjižničnega delavca Število objav glede na EPZ zaposlenega strokovnega knjižničnega delavca 83,46 14,50 0,00 Definicije (CEZAR, Nuk): Aktivni uporabniki so vsi uporabniki, ki so v obravnavanem obdobju opravili vsaj eno transakcijo v sistemu COBISS/Izposoja. Aktivni uporabniki z visokošolskega zavoda so študenti in zaposleni na visokošolskem zavodu, ki so v obravnavanem obdobju opravili vsaj eno transakcijo v sistemu COBISS/Izposoja. Čitalniški sedež je delovni prostor, namenjen za delo uporabnikov knjižnice, ne glede na to, če uporabljajo gradivo knjižnice ali svoje lastno gradivo. Sem sodijo tudi delovna mesta opremljena z računalniki, terminali, mikrofilmskimi čitalniki, itd. Za čitalniške sedeže ne štejejo sedeži v predavalnicah, konferenčnih dvoranah, hodnikih in restavracijah. V posebni rubriki navedite tudi število tistih čitalniških sedežev, kjer se lahko uporabniki s svojim računalnikom povežejo z omrežjem knjižnice. Kot Stran 104 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 povezavo štejemo tudi brezžično omrežje, ki ga zagotavlja knjižnica oziroma matična ustanova. Ne štejemo pa možnosti vzpostavitve povezave v internet preko osebnega računa pri operaterjih mobilnih omrežij (npr. GPRS, EDGE, UMTS itn.). Dejansko opravljene delovne ure vsebujejo opravljene ure (ure, opravljene v polnem delovnem času, v delovnemu času, krajšem ali daljšem od polnega) in ure, ko so zaposlene osebe bile na delovnem mestu, a niso delale zaradi okvar ali čiščenja strojev, nesreč, začasnega pomanjkanja dela, odmorov, krajših od 30 minut, ter pisanja delovnih poročil in so za ta čas prejele plačo. Ne vsebujejo plačanih in neplačanih delovnih ur, ko zaposlene osebe niso delale ali jih ni bilo na delovnem mestu (malica, dolga 30 in več minut, kosilo, dopust, bolniška odsotnost (manj in več kot 30 dni), državni prazniki, dela prosti dnevi, študijski dopust, izobraževanje, plačane odsotnosti do 7 dni, čakanje na delo itd.) ter prevoza na delo in z dela. Ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) je prikaz števila polno zaposlenih delavcev v primeru, ko so v knjižnici zaposleni delavci s skrajšanim delovnim časom. 1 EPZ/leto predstavlja 2088 delovnih ur. Primer: V knjižnici delajo trije delavci. Dva od njih delata četrtino delovnega časa, eden pa polovični delovni čas. Ekvivalent polne zaposlitve je torej en delavec (0,25 + 0,25 + 0,50 = 1). Formalno izobraževanje je namerna, institucionalizirana, sistematična, vnaprej načrtovana in organizirana izobraževalna aktivnost, ki običajno predstavlja »lestvični sistem« rednega izobraževanja otrok in mladostnikov, ki se na splošno začne pri 5–7 letih in nadaljuje do 20.– 25. leta starosti. To aktivnost najpogosteje tvorijo izobraževalni programi z jasno opredeljenim ciljem, in katerih rezultat je javnoveljavna kvalifikacija. Za izobraževalne aktivnosti formalnega izobraževanja je značilno, da imajo praviloma določeno trajanje, hierarhično strukturo s kronološkim zaporedjem letnikov in »stopenj«, jasno opredeljene vstopne pogoje in formalni vpisni postopek. Tradicionalno jih izvajajo vrtci, šole, fakultete in drugi vzgojno-izobraževalni zavodi. Informacijski zahtevek je vprašanje, ki ga uporabnik oblikuje v procesu izražanja informacijske potrebe. Sem sodijo administrativna, napotitvena, bibliografska, faktografska in tematska vprašanja Inventarna enota je enota knjižničnega gradiva, ki jo knjižnica inventarizira in s tem vključi v svojo zbirko. Izposoja je posojanje knjižničnega gradiva iz lastne zbirke uporabnikom na dom ali v knjižnico. Enota štetja je fizična enota gradiva. Kot novo izposojo štejemo tudi vsako podaljšanje izposoje. Izposoja vključuje tudi kopije dokumentov (posredovane tudi po telefaksu) in izpise elektronskih dokumentov, ki jih osebje knjižnice natisne za uporabnika ter izposojo dokumentov na daljavo v fizični obliki (na primer izposoja uporabniku na dom, po pošti). Izposoja v knjižnico pomeni, da je uporabnik osebno zadolžen za gradivo. V praksi lahko govorimo o izposoji gradiva v knjižnico, kadar knjižnica evidentira izposojene enote pri kontu uporabnika v sistemu COBISS/Izposoja (ali v drugem sistemu) ali ko uporabnik podpiše zadolžnico. Izposojo v knjižnici štejemo po enaki metodi kot obisk (tipičen teden). medknjižnično izposojo beležimo posebej. Knjižnični delavci so vse osebe, ki delajo v knjižnici v rednem delovnem razmerju za določen oziroma za nedoločen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom. Sem ne spadajo delavci, ki so zaposleni po pogodbi o delu, preko različnih servisov, prostovoljci in delavci na porodniškem dopustu ter dopustu za nego in varstvo otroka. Knjižnično gradivo so monografske in serijske publikacije (knjige, brošure, časniki, časopisi, almanahi, koledarji, zborniki, disertacije, patenti, standardi, itd.), ki so razmnožene na papirju in obsegajo več kot 4 strani. Knjižnična zbirka (sin. knjižnični sklad, knjižnična zaloga, knjižnični fond) je število enot knjižničnega gradiva oziroma dokumentov določene vrste (na primer knjige in serijske publikacije, mikrooblike, elektronske serijske publikacije), ki jih knjižnica hrani in tistih, ki so dostopni na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Neformalno izobraževanje je vsaka namerna, časovno opredeljena, izobraževalna aktivnost, ki ne ustreza povsem opredelitvi formalnega izobraževanja. Neformalno izobraževanje je institucionalizirano, vendar lahko poteka v izobraževalnih inštitucijah ali zunaj njih, vključuje pa udeležence vseh starosti. Izobraževalne aktivnosti (programi, tečaji in druge oblike) neformalnega izobraževanja ne sledijo obvezno »lestvičnemu sistemu« in imajo različno trajanje. Vključujejo aktivnosti, kot so: opismenjevanje odraslih, izvenšolsko temeljno izobraževanje otrok, spretnosti za življenje in delo. Temeljna merila za razlikovanje formalnega in neformalnega izobraževanja je merilo, ali končanje izobraževalne aktivnosti vodi k izobraževalnemu izidu, ki ga je mogoče umestiti v »Nacionalno o ogrodje kvalifikacij«. Neto uporabna površina knjižnice je seštevek vseh površin knjižnice (v kvadratnih metrih), ki so namenjene ali uporabljene za opravljanje knjižničnih dejavnosti. Vključuje prostore čitalnic, skladišč in drugih prostorov za shranjevanje knjižničnega gradiva, prostore za delo z uporabniki (vključno s prostori za kataloge, pulte za izposojo, opremo za kopiranje in podobno) in delovne prostore osebja. Neto uporabna površina knjižnice ne vključuje preddverja, veže in prostorov za transport gradiva, prostorov varnostne službe in hišnika, toaletnih prostorov, dvigal, stopnišč, prehodov med stavbami in podobnih površin, ki niso namenjene knjižnični dejavnosti. Velikost neto površine knjižnice v kvadratnih metrih izmerimo tako, da merimo razdaljo med fiksnimi notranjimi stenami. Talna površina, ki jo zaseda vgrajeno pohištvo, kot so izposojevalni pulti, omare in police, je vključena v neto seštevek kvadratnih metrov. Stebrov in drugih elementov gradbene strukture ne odštevamo. Obisk knjižnice merimo s štetjem uporabnikov, ki so vstopili v prostore knjižnice. Vsakega uporabnika štejemo kot obiskovalca vsakič, ko obišče knjižnico (lahko tudi večkrat v istem dnevu). Za potrebe tega vprašalnika štejemo pri vprašanju "Obisk v namen izposoje na dom" število oseb, ki so obiskale knjižnico zaradi izposoje gradiva na dom – prevzema, vračila ali podaljšanja gradiva. Sem štejemo tudi obiske v knjižnici zaradi rezervacije ali naročila gradiva, ki bi si ga uporabniki želeli izposoditi na dom in poravnave obveznosti do knjižnice iz naslova izposoje gradiva (zamudnine, opomini, nadomestila za poškodovano ali izgubljeno gradivo). Pri vprašanju "Obisk v namen udeležbe na prireditvah" pa štejemo število oseb, ki so se udeležile prireditev v organizaciji knjižnice. Obisk se meri z rogelnikom ali senzorjem na vhodnih vratih, pri čemer se upošteva, da senzor sešteva tako prihode kot odhode. Če je potrebno, odštejemo prihode oziroma odhode zaposlenih v knjižnici na delo in med delovnim časom, kadar na primer knjižnica nima ločenega službenega vhoda. Dobljeno število je zato potrebno deliti z dva. Knjižnice, ki nimajo naprave za štetje, uporabijo ročno štetje z metodo tipičnega tedna. Knjižnica določi tipični teden v letu na podlagi izpisov STA901 in STA902 iz programske opreme COBISS/Izpisi. V določenem tednu knjižnica organizira ročno beleženje obiska knjižnice. Letno število obiska knjižnica izračuna z metodo ekstrapolacije tedenskega obiska, kar pomeni, da zabeležen tedenski obisk pomnoži z 52. Če je potrebno, se pri beleženju odštejejo prihodi oziroma odhodi zaposlenih v knjižnici na delo in med delovnim časom. Oddaljeni dostop je storitev, ki uporabniku omogoča uporabo elektronskih virov, ne glede na to kje se uporabnik nahaja in ne glede na čas. Podatkovna zbirka je zbirka zapisov ali vsebinskih enot (podatkov, besedil, slik, zvočnih posnetkov itn.), shranjenih v elektronski obliki, skupaj s programsko opremo za poizvedovanje in uporabniško delo z zapisi oziroma vsebinskimi enotami. Podatkovne zbirke se delijo na tri vrste: podatkovne zbirke s celimi besedili, podatkovne zbirke z izvlečki in kazali ter na druge podatkovne zbirke. Podatki ali zapisi so navadno zbrani z določenim namenom in so povezani z določeno temo. Podatkovna zbirka je lahko izdana na fizičnem nosilcu ali pa je dostopna preko klicnih linij oziroma medmrežja (glej Prilogo). Vsako naročniško podatkovno zbirko štejemo ločeno, četudi so dostopne preko skupnega uporabniškega vmesnika ponudnika, npr. podatkovne zbirke na vmesniku EBSCOhost, Proquest CSA Illumina itn. Skupni uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij ali digitalnih dokumentov in ga ponudi njegov založnik ali ponudnik, ravno tako štejemo kot podatkovno zbirko (npr. ScienceDirect). Potencialni uporabniki so tisti uporabniki knjižnice, ki jim je knjižnica v skladu s svojo funkcijo primarno namenjena. Potencialni uporabniki visokošolske knjižnice/univerze je število rednih in izrednih študentov visokošolskega zavoda/univerze in število EPZ visokošolskih učiteljev, sodelavcev in znanstvenih delavcev na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta. Stran 105 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Prihodki/izdatki knjižnice - upoštevajo se sredstva vseh prihodkov za izvajanje javne službe in nakup knjižničnega gradiva (viri: proračun RS/izobraževalna dejavnost, proračun RS/raziskovalna dejavnost or. ARRS, proračun RS/drugi proračunski viri, evropski proračun/razpisi izven proračuna RS, druga sredstva za izvajanje javne službe, prihodki od prodaje blaga na trgu) Prirast knjižničnega gradiva je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki jih je v določenem časovnem obdobju inventarizirala knjižnica. Računalniško delovno mesto je ustrezno opremljeno mesto (PC, terminal, tiskalnik...) kjerkoli v knjižnici, ki je namenjeno izključno uporabnikom knjižnice in s katerega lahko uporabnik opravlja eno ali več naslednjih dejavnosti: uporablja računalniški katalog knjižnice in različne elektronske publikacije, ki so v lasti knjižnice oziroma do katerih knjižnica omogoča dostop, se vključuje v medmrežje ali pa uporablja računalnik za druge potrebe (na primer pisanje). Strokovni delavci knjižnice so vsi tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo s področja bibliotekarstva ali informacijskih ved (diplomirani bibliotekarji) ter tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih področij in opravljen bibliotekarski izpit (diplomirani priučeni bibliotekarji). Diplomirani bibliotekarji so vsi strokovni delavci, ki imajo formalno izobrazbo (višješolsko ali visokošolsko diplomo, magisterij ali doktorat) s področja bibliotekarstva ali informacijskih ved. Diplomirani priučeni bibliotekarji so vsi strokovni delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih področij (višješolsko ali visokošolsko diplomo, magisterij ali doktorat) ter opravljen bibliotekarski izpit. Priučeni knjižničarji so vsi tisti strokovni delavci, ki imajo srednješolsko izobrazbo ter opravljen bibliotekarski izpit. Izraz strokovni delavec - katalogizator je uporabljen za zaposlenega v knjižnici, ki izvaja inventarizacijo oziroma opisno in/ali vsebinsko obdelavo knjižničnega gradiva. Izraz visokošolski zavod je uporabljen za visokošolske zavode članice univerze ali univerzo v celoti ter za samostojne sidokošolske zavode Virtualni obisk je zahtevek, ki ga uporabnik posreduje spletnemu mestu knjižnice. Pri tem ni pomembno, koliko spletnih strani ali elementov pri enem obisku pregleda. Upoštevamo samo uporabnike, ki so locirani izven prostorov knjižnice. Po 30 minutah uporabnikove neaktivnosti njegovo ponovno aktivnost beležimo kot nov obisk (če je časovna omejitev drugačna, napišite to v opombah). Za virtualni obisk ne štejemo dostopov navedenih pod uporabo elektronskih virov. Zahtevki spletnih iskalnikov, ki zajemajo spletne strani, se prav tako ne štejejo. Kot virtualne obiske štejemo obiske z IP – naslovov (Internet Protocol – številka, ki natančno določa računalnik v omrežju interneta), ki so locirani izven prostorov knjižnice. Obiskovalce spletnega mesta knjižnice štejemo kot obiskovalce z IP naslova. Obiskovalec z IP naslova je identificiran IP naslov, ki ga uporablja fizična oseba in je dostopal do spletnih strani knjižnice. Obisk z IP naslova pomeni zaporedje zahtevkov po datotekah od spletnega mesta knjižnice istega obiskovalca z IP naslova. Čas pred naslednjim zahtevkom v zaporedju istega obiska mora biti krajši od 30 minut, če je daljši, se šteje nov obisk. Stran 106 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 5.3 Financiranje 5.3.1 Pridobivanje sredstev Pedagoška, raziskovalna in strokovna dejavnost Fakultete za gradbeništvo UM se financira s sredstvi MIZŠ, ARRS, drugih ministrstev, proračuna EU, sredstvi pridobljenimi na trgu ter iz drugih virov. Pregled finančnega poslovanja zavoda je prikazan v preglednici 5.3-1, preglednica 5.3-2 prikazuje deleže prihodkov pridobljenih na trgu, iz proračuna RS in EU ter prihodke javne službe iz drugih virov, donacij in subvencij, v preglednici 5.3-3 so prikazani prihodki fakultete po posameznih dejavnostih. Indeks označuje razmerje med odhodki oz. prihodki zavoda v letu 2012 in letu 2013. Preglednica 5.3-1: Pregled prihodkov in odhodkov zavoda (v EUR) Prihodki Odhodki 2012 5.199.159 5.278.396 2013 5.216.295 4.864.334 Indeks 103,30 92,16 Preglednica 5.3-2: Sestava prihodkov zavoda (v odstotkih) Prihodki, pridobljeni na trgu (celotni) Prihodki iz proračunskih sredstev (RS, EU) Drugi viri javne službe, donacije in subvencije 2012 6,46 88,12 5,42 2013 6,10 90,39 3,51 Preglednica 5.3-3: Prihodki po dejavnostih v evrih Dodiplomski študij Podiplomski študij Raziskovalna dejavnost Sredstva za EU projekte Druge dejavnosti 2012 4.141.166 306.774 192.789 389.954 168.476 2013 3.397.115 850.854 185.620 396.407 386.299 Indeks 96,60 122,13 103,52 125,33 99,56 Fakulteta je v letu 2013 povečala skupne prihodke glede na predhodno leto za 3,30%, ustvarjeni so bili skupni prihodki v znesku 5.216.295 EUR. Skupno realizacijo prihodkov v letu 2013 smo dosegli s prihodki pridobljenimi na trgu v deležu 6,10%, s prihodki pridobljenimi iz proračunskih sredstev RS in EU v deležu 90,39% ter s prihodki javne službe iz drugih virov 3,51%. Pri pregledu prihodkov po posameznih dejavnostih ugotavljamo, da so se v letu 2013 (glede na leto 2012) zmanjšali prihodki za izvedbo dodiplomskega študija za 3,4% delež oz. v višini 119.423 EUR. Nasprotno pa beležimo povečanje prihodkov podiplomskega študija za znesek 154.183 EUR. Bistvene razlike v prihodkih tržne in druge dejavnosti v primerjanih letih ni. Prihodki pridobljeni iz naslova izvajanja EU projektov so se v letu 2013 povečali za 25,33% oz. za 82.633 EUR. Zaradi težav s financiranjem odhodkov za EU projekte smo v preteklih letih zmanjšali število prijav za nove projekte in zato je večji del projektov v letu 2013 že v zaključni fazi. Kot posledica izvedenih varčevalnih ukrepov v preteklem obdobju in zaradi zaključenih evropskih projektov, pri katerih v večjem delu prejemamo le še prihodke za že nastale odhodke v preteklih Stran 107 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 poslovnih obdobjih, v izkazih vodenih po denarnem toku ugotavljamo zmanjšanje odhodkov za 7,84% (le-ti so v letu 2013 znašali 4.864.334 EUR). Poslovno leto 2013 smo zaključili pozitivno s presežkom prihodkov nad odhodki v znesku 413.933 EUR. 5.3.2 Ocena stanja in usmeritve Ocenjujemo, da je glavni vzrok pozitivnega poslovanja fakultete predvsem zmanjšanje odhodkov, ki bistveno presega povečanje prihodkov zavoda. Vodstvo se zaveda, da je zmanjšanje odhodkov v glavnem posledica zmanjšanja števila zaposlenih pedagoških delavcev, kar lahko dolgoročno vpliva na poslabšanje kakovosti izvajanja pedagoškega in raziskovalnega dela na fakulteti. Presežke prihodkov nad odhodki iz leta 2013 bo fakulteta namenila za investicijo v prostore na Krekovi 2, ki so potrebni za nemoteno izvajanje študijskega programa Arhitektura. Preostali del bo uporabljen za nakup nujne raziskovane opreme, ki je pogoj za kakovostno izvajanje pedagoškega in z njim povezanega raziskovalnega dela na vseh študijskih programih fakultete. V prihodnjih letih bo treba zagotoviti pogoje za zaposlitev več novih pedagoških delavcev, saj so sedaj mnogi preobremenjeni. Stran 108 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 6. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI 6.1 Komisija za ocenjevanje kakovosti Sestava Komisije za ocenjevanje kakovosti FG: izr. prof. dr. Matej Mencinger, predsednik izr. prof. dr. Uroš Klanšek doc. dr. Sergej Težak pred. dr. Rok Kamnik doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar Martina Pečovnik Gašper Kogelnik – študent Rok Dolinšek – študent (do 17.12.2014) David Dobrotinšek – študent (od 18.12.2014) Komisija za ocenjevanje kakovosti (KOK) skrbi za kakovost na področju pedagoške in raziskovalne dejavnosti na Fakulteti za gradbeništvo. V KOK spremljamo stanje na področju kakovosti na podlagi priporočil in predlogov Komisije za ocenjevanje kakovosti Univerze v Mariboru (UM) ter Centra za kakovost UM. Nadzor kakovosti na FG izvajamo s pomočjo metodologije, ki je podana s Kazalniki kakovosti na Univerzi v Mariboru in s svojimi lastnimi analizami in idejami v sodelovanju predvsem s Komisijo za Študijske zadeve, ter drugimi komisijami. O svojem delu redno poročamo Senatu FG UM. Od leta 2013 naprej KOK v celoti skrbi za pripravo in analizo anket o zaposljivosti diplomantov (pri izvedbi ankete KOK pomaga referat za študijske zadeve) ter anketo o zadovoljstvu na delovnem mestu, poleg tega pa analiziramo tudi ankete, ki jih dobimo iz RCUM (anketa o pedagoškem delu, kjer so vključene analize predavateljev in asistentov, ter ankete o obremenitvi študentov). Delo Komisije je javno. Člani KOK se redno udeležujemo raznih posvetov, sestankov in (mednarodnih) konferenc, ki so vezane na temo kakovosti v visokem šolstvu. V načrtu dela za leto 2013/2014 smo si na KOK FG zadali naslednje cilje: Izvedba letne samoevalvacije Fakultete za gradbeništvo UM in priprava poročila. Sledenje učinkom za izboljšanje kakovosti na FG UM. Tvorno sodelovanje s senatom FG UM. Tvorno sodelovanje s KOKU. Redna letna priprava anket in anketiranje zaposlenih o zadovoljstvu na delovnem mestu. Redno objavljanje in posodabljanje svojih rezultatov na spletnih straneh FG pod rubriko »Kakovost«. Podrobnejša analiza vpisa novincev in prehodnost študentov prvih letnikov po programih. Na osnovi samoevalvacije ali notranje institucionalne evalvacije ali zunanje evalvacije pripraviti korekturne ukrepe oz. predloge in spremljati njihovo uresničevanje. Spremljati akreditacijske postopke Fakultete za gradbeništvo. Izvedba ankete »Zadovoljstvo pri delu – Vprašalnik za zaposlene 2014«. Spremljati finančni načrt za porabo pedagoških sredstev in njihovo dejansko porabo na FG. Spremljati ukrepe izvedene na osnovi rezultatov ankete o obremenitvi študentov. Analizirati ankete o pedagoškem delu, ki bodo opravljene v študijskem letu 2013/2014. Analiza stanja na področju opravljanja študijskih obveznosti na osnovi poročil Komisije za študijske zadeve. Izpopolnjevanje kazalnikov kakovosti. Stran 109 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Spremljanje sprememb v slovenskem in evropskem visokošolskem prostoru. Sodelovanje na seminarjih, ki obravnavajo problematiko kakovosti študija, Bolonjskega sistema in podobno. Sodelovanje z drugimi komisijami za kakovost (UM, UL, UP) in spoznavanje z njihovim načinom dela. Sodelovanje z drugimi komisijami na FG (vključitev povzetka dela/poročil nekaterih komisij vključiti v SP FG). Pregled dela Komisije za ocenjevanje kakovosti Fakultete za gradbeništvo v letu 2013/2014 KOK UMFG se je v študijskem letu 2013/2014 sestala na devetih rednih in eni izredni seji. Plan dela komisije smo uresničevali z naslednjimi dejanji: Člani KOK FG smo se kronološko v obravnavanem obdobju udeležili naslednjih dogodkov: 5.11.2013: člani dr. Rok Kamnik, Rok Dolinšek, Martina Pečovnik, dr. Matej Mencinger so se udeležili Posveta o strategiji UM 2013-2020. 22.9.2014: dr. Matej Mencinger se udeleži zunanje evalvacije (s strani NAKVISa) za program Prometno inženirstvo UN ter Arhitektura UN. 22.9.2014: dr. Vesna Žegarac Leskovar se udeleži zunanje evalvacije (s strani NAKVISa) za program Arhitektura UN. Predsednik oz. podpredsednik KOK FG sta se redno udeleževala sestankov KOKU in senata ter po potrebi tudi kolegija dekana FG ter tvorno sodelovala z vsemi komisijami senata FG. V okviru plana dela KOK FG člani redno spremljajo dejavnosti, ki potekajo v zvezi z akreditacijskimi spremembami študijskih programov na FG. V letu 2014 smo tudi redno spremljali dogajanja v zvezi z obiskom vodstva UM, ki je bil 1.4.2014. Opravljamo redno letno anketiranje zaposlenih na FG, letos imamo prvič podatke za tri zaporedna leta, kar dejansko omogoča zaznavanje trenda. Anketo o zadovoljstvu pri delu za leto 2013/2014 smo pri pedagoških delavcih in raziskovalcih opravili dne 12.11.2014, anketiranje strokovnih in tehničnih delavcev pa 3.12.2014. Pri obeh anketiranjih smo uporabili univerzitetni anketni vprašalnik. Rezultati anket so objavljeni v tem samoevalvacijskem poročilu, o rezultatih analize ankete KOK pa smo delavce FG obvestili po elektronski pošti na [email protected] (in poskrbeli za povratno informacijo). Prvo uporabno anketo o zaposljivosti diplomantov smo dobili junija 2013, potem pa sta do sedaj bili opravljeni še dve anketiranji diplomantov: decembra 2013 ter junija 2014. Kmalu za tem je KOK rezultate obravnavala in jih tudi posredovala na skupni elektronski naslov zaposlenih FG. Anketo o ocenjevanju pedagoškega dela ter anketo o dejanski obremenitvi študentov za leto 2013/2014, smo na KOK obravnavali pred kratkim - rezultati analize so objavljeni na serverju FG in sodelavci so bili preko [email protected] seznanjeni z vsebinami. Ocenjujemo, da je anketa o dejanski obremenitvi študentov, ki je v letu 2013/2014 bila opravljena po novih kazalnikih, boljša in primernejša ter uporabnejša. Poleg tega pozitivno ocenjujemo tudi Splošno poročilo v zvezi s pedagoško anketo, ki smo ga prejeli. Omenimo, da smo letos z rezultati ankete bili pravočasno seznanjeni (verjetno tudi zaradi obravnave te problematike na KOKU). V letu 2014 smo opravili analizo vpisa novincev (iz študijskega leta 2013/2014) na vseh univerzitetnih programih prve stopnje in preučili njihovo prehodnost. Z rezultati analize smo seznanili senat FG prodekana za izobraževanje ter Komisijo za promocijo. V letu 2014 so bile prenovljene tudi Spletne strani Komisije za kakovost. Poleg tega smo na KOK spremljali uresničevanje dvoletnega akcijskega načrta (AN), ki je nastal na osnovi dosedanjih AN, preteklih izkušenj in na osnovi predlogov članov KOK. AN, ki je predstavljen v nadaljevanju tega SP, je bil potrjen na aprilski seji Senata FG. Stran 110 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 KOK je že v prejšnjem obdobju zaznala zmanjšan vpis na univerzitetna programa »Gradbeništvo« in »Prometno inženirstvo«, zato smo na vseh univerzitetnih programih pripravili analizo vpisa v letu 2013/2014 ter po posameznih študijskih programih spremljali vpis iz različnih srednjih šol ter napredovanje vseh študentov v drugi letnik. Računali smo dva tipa indeksa napredovanja: prvi je vezan na to, kolikšen delež brucov iz posamezne srednje šole napreduje v drugi letnik, drugi je vezan na razmerje deležev, ki ga predstavljajo bruci/študenti iz posamezne srednje šole v prvem/drugem letniku (analiza je bila poslana Komisiji za promocijo skupaj z navodili, kako naj operativna skupina za promocijo (OSP) nadalje analizira in uporablja te podatke; v SP so te analize objavljene v razdelku 2.3.3. V grobem lahko trdimo, da na ŠP gradbeništvo UN in na ŠP arhitektura »stavimo« na Srednjo gradbeno šolo MB in na mariborske gimnazije. Prav tako lahko opazimo, da v povprečju bruci iz tujine (predvsem Hrvaška) po prehodnosti ne odstopajo od domačih študentov. Poleg teh analiz smo v okviru dela KOK FG letos pripravili še posebni pregled (oceno) fiktivnega vpisa na študijski program, ki je nekaj let zapored bil na zadnjem mestu po prehodnosti; gre za visokošolski strokovni program Gradbeništvo. Vemo, da je ocena fiktivnega vpisa v RS okoli 23%, na ravni UM je ta ocena okoli 33%, za program, ki smo ga analizirali pa je fiktivni vpis cca. 46%, saj od 63 vpisanih študentov 29 študentov v celem letu 2013/2014 ni opravljalo niti enega izpita (kar smo v tej analizi vzeli kot definicijo fiktivno vpisanega študenta). V okviru dejavnosti KOK FG v letu 2013/2014 omenimo tudi analizo zapisnika delovnega sestanka ob obisku vodstva UM (dne 1. aprila 2014), KOK FG je na 24. redni seji dne 16.5.2014 zapisnik sestanka obravnavala in sprejela naslednje sklepe, ki jih je posredovala v potrditev Senatu FG: 1. KOK bo pri izdelavi samoevalvacijskega poročila za študijsko leto 2013/2014 le-to strukturno uskladila z novimi smernicami NAKVISa in bo nekatera področja obravnavala razširjeno, kar smo izvedli v celoti. 2. KOK poziva vodstvo FG, da jo obvesti o sprejetih ukrepih, s katerimi bodo povečali prehodnost študentov pri predmetih, kjer študenti pristopajo k izpitu štiri- ali večkrat. 3. KOK želi biti seznanjena z analizo dejanskega stanja na kadrovskem področju ter ugotovljenimi pomanjkljivostmi. V zvezi s tem omenimo problem uravnoteženja obremenitev zaposlenih na FG. Dobili smo naslednje informacije: vodstvo fakultete skrbi preko predstojnikov kateder za uravnoteženje pedagoških obremenitev in zadolžitev zaposlenih pedagoških sodelavcev. 4. KOK prosi vodstvo FG, da jo seznani s petletno kadrovsko projekcijo fakultete, tako za pedagoško, raziskovalno kot nepedagoško osebje. Predsednik KOK je bil seznanjen z odgovorom, ki ga je vodstvo FG pripravilo v odgovor vodstvu UM. Narejena je celotna shema sedanje in idealne kadrovske strukture za leto 2018. Za pedagoške in raziskovalne delavce po katedrah in posebej za strokovno-administrativne delavce. Kot odgovor na očitke, da je na FG preveč kateder, je bila narejena primerjava z drugimi sorodnimi inštitucijami. Z rezultati primerjave je bilo seznanjeno vodstvo UM in KOK FG. 5. Z ustanovitvijo programa »Arhitektura« se je zaradi večje prepoznavnosti arhitekture in prometnega inženirstva na FG pojavila naravna potreba po preimenovanju fakultete. Že od 10.11.2010 teče postopek za spremembo imena fakultete. Na KOK smo postopek preimenovanja spremljali; v letu 2015 končno pričakujemo spremembo imena FG. Poudarek dejavnosti KOK FG bo navkljub krizi tudi nadalje osredotočenost na vpetost fakultete v okolje, pridobivanje najkvalitetnejšega kadra in izboljšanje materialnih pogojev v sodelovanju z UM in okolico. Ter budno spremljanje uresničevanja AN in težnja k čim kakovostnejši izobraževalni in raziskovalni dejavnosti na FG. Stran 111 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 6.2 Evalvacija poučevanja, ki jo podajo študenti 6.2.1 Študentska anketa za študijsko leto 2013/2014 Izsledki ankete o oceni pedagoškega dela so bili predstavljeni na senatu FG. Anketo so analizirali tudi predstavniki študentov v KOK. Ugotovili smo, da je med 34 predmeti, kjer so bili predavatelji ocenjeni z oceno 2,00, le 6 takih, ki jih je ocenil več kot en študent. Poleg tega so te predmete ocenjevali največ štirje študenti (v povprečju pa 1,45 študenta). V skupini predmetov, ocenjenih od 1,90 do 1,96 se maksimalno število veljavnih odgovorov ne dvigne nad 10 (povprečje je 7,3 študentov). V skupini predmetov, ocenjenih od 1,80 do 1,89 se maksimalno število veljavnih odgovorov ne dvigne nad 15 (povprečje je 8 študentov). V skupini predmetov, ocenjenih od 1,70 do 1,79 se maksimalno število veljavnih odgovorov ne dvigne nad 26 (povprečje je 9,08 študentov). V skupini predmetov, ocenjenih od 1,60 do 1,69 se maksimalno število veljavnih odgovorov ne dvigne nad 26 (povprečje je 9,8 študentov). V skupini predmetov, ocenjenih od 1,50 do 1,59 se maksimalno število veljavnih odgovorov ne dvigne nad 48 (povprečje je 10,3 študentov). V skupini predmetov, ocenjenih od 1,40 do 1,49 se maksimalno število veljavnih odgovorov ne dvigne nad 30 (povprečje je 12,4 študentov). Ostala povprečja so razvidna iz preglednice 6.2-1. Preglednica 6.2-1: Ocena predmeta v odvisnosti od povprečnega števila ocenjevalcev Ocena ocenjevalcev 2,00 1,45 1,95 7,3 1,85 8 1,75 9,07 1,65 9,8 1,55 10,3 1,45 12,4 1,35 12,1 1,25 15,6 1,15 14,95 1,05 11,7 0,95 14,4 Regresijska premica (brez podatka (1.45,2)) ima enačbo 𝑦 = 2.6 − 0.1𝑥. Njen graf skupaj z razsevnim diagramom povprečij vidimo na sliki 6.2-1. Korelacijski koeficient je −0,88. Slika 6.2-1: Regresijska premica: ocena pri predmetu v odvisnosti od povprečnega števila ocenjevalcev Stran 112 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Korelacija med ekstremno dobro ocenjenimi predmeti in številom ocenjevalcev je, torej, zelo izrazita. Na splošno lahko rečemo, da obstaja tudi korelacija s prehodnostjo (zelo visoko ocenjeni predmeti imajo pogosto zelo visoko prehodnost, pogosto jih ocenjuje malo študentov (pod 10), pogosto so ti predmeti izbirni). Pri analizi rezultatov študentskih anket, ki smo jih dobili v obravnavo, smo ugotovili, da je med reprezentativnimi vzorci na FG (v kombinaciji z drugimi fakultetami) bilo ocenjenih 158 profesorjev in asistentov (od tega, skupaj z zunanjimi sodelavci, 141 takih, ki primarno spadajo na FG) ter 772 predmetov. Nereprezentativne vzorce smo izločili pred analizo podatkov, ki sledi v nadaljevanju. Glede pedagoške ankete lahko iz analize, ki smo jo podali na KOK povemo naslednje: FG je med vsemi fakultetami na UM v letu 2013/2014 zasedla zadnje mesto. Iz tabele najslabše ocenjenih 10% izvajalcev pedagoškega procesa je mogoče razbrati, da levji delež pri tem nosijo upokojeni sodelavci in nekateri zunanji izvajalci (pogodbeni sodelavci). Zato apeliramo na vodstvo FG naj aktivneje vpliva na katedre, da bodo za zunanje izvajalce študijskega procesa najemale le najboljše sodelavce. Poudarimo, da je problem bil zaznan že v študijskem letu 2012/2013 in, da je senat FG obravnaval priporočilo, naj predstojniki kateder opravijo razgovore z vsemi zunanjimi izvajalci študijskega procesa, ki so bili pri predmetu slabo ocenjeni. Povprečna ocena tistih, ki poučujejo samo na FG je 1,05 (s standardnim odklonom 0,45). Maksimalna ocena je 1,89, minimalna pa -0,47. Zadnjih 10% za FG pomeni tiste, ki imajo povprečno oceno pod 0,37. V primerjavi z letom 2012/2013 sta se maksimalna in minimalna ocena rahlo dvignili (razpršenost povprečij pa je ostala enaka). Skupno je negativno ocenjenih 52 predmetov pri 28 predavateljih in asistentih. Poudarimo, da je dejansko teh predmetov manj, saj so v anketi isti predmeti, ki jih poslušajo študenti različnih programov oziroma modulov hkrati, večkrat zavedeni. V letu 2012/2013 je od vseh izvajalcev na FG negativno oceno pri vsaj enem predmetu prejelo prav tako 28 pedagoških delavcev (pri skupaj 49 predmetih). Na celotni UM je negativno povprečno ocenjenih 14 izvajalcev, od tega so štirje s FG, kar znaša 29%. (V letu 2012/2013 je na celotni UM skupno negativno povprečno oceno prejelo 17 pedagoških delavcev, od tega jih je bilo s FG šest). Povprečna reprezentativna ocena na UM je 1,23 (s standardno deviacijo 0,41), povprečna reprezentativna ocena na FG je 1,05 (s standardno deviacijo 0,45). Kljub temu, da je FG vsem asistentom in docentom, ki nimajo opravljenega tečaja didaktike in metodike poučevanja, omogočila tak tečaj na PeF UM, je FG pristala na zadnjem mestu glede na povprečne ocene po članicah (0,99 oz. povprečna ocena primarno zaposlenih reprezentativnih na FG je 1,05). Opozarjamo, da je vsakega pedagoškega delavca, potrebno posebej preučiti, preden se poda končna ocena o njegovem pedagoškem delu. V ta namen so najbolj uporabna Individualna strnjena poročila o pedagoškem delu, ki jih je KOK FG prejela od prodekana za izobraževalno dejavnost. Z izvajalci, ki (če štejemo le učne enote, ki jih izvajalec izvaja za fakulteto) padejo v skupino zadnjih 10% (najslabše) ocenjenih, se letno izvajajo individualni razgovori (dekan s tričlansko komisijo izvede razgovore z vsemi redno zaposlenimi izvajalci študijskega procesa, ki so dobili bodisi negativno oceno pri posameznem predmetu, ali pa so na anketi 2013/2014 dobili povprečno oceno pod 0,37). V zvezi z anketo 2012/2013 je pedagoško-andragoško izobraževanje za te delavce trajalo septembra in oktobra 2014 na PeF UM. Pred tričlansko komisijo (eden od članov je tudi prodekan študent) dekan FG posamezne najslabše ocenjene pedagoške delavce seznani s pisnimi Stran 113 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 pripombami študentov. Zapisniki se posredujejo tudi KOK FG. Naslednji razgovori s slabo ocenjenimi pedagoškimi delavci ter razgovori po katedrah so predvideni februarja 2015. 6.2.2 Anketa o obremenitvi in obremenjenosti študentov 2013/2014 Pri analizi ankete o obremenitvi študentov po posameznih študijskih programih smo se držali pravila, da opozarjamo na predmete, pri katerih je bilo 50% ali več študentov mnenja, da je obremenitev pri kontaktnih urah ali samostojnemu delu študenta neustrezna (upoštevale so se učne enote s stopnjo odziva (S.O.) enako ali večjo od 50 %). Na prvi stopnji je najmanj želja po spremembah (oz. neskladnosti) na ŠP Arhitektura (gre za en sam predmet), največ pa na ŠP Gradbeništvo (14 predmetov). Pri ŠP GING so študentje opozorili na 11 predmetov, pri ŠP Prometno inženirstvo pa na 10 takih predmetov. Na drugi stopnji je stanje podobno (na ŠP Arhitektura je en sam predmet, kjer študenti v anketi ugotavljajo na neskladnosti), na ŠP Prometno inženirstvo so taki predmeti trije, večina želja po spremembah je izkazana na ŠP Gradbeništvo in GING. V grobem lahko rečemo, da imajo predmeti povezani z mehaniko in nekateri strokovni gradbeniški predmeti (na različnih študijskih programih) premalo vaj in preveč individualnega dela, pri nekaterih strokovnih predmetih študenti opozarjajo tudi o želji po povečanju števila ur predavanj, pri predmetih povezanih z managementom (predvsem ŠP GING) pa opažamo, da je preveč individualnega dela (preloženega na) študenta. Predmeti ŠP Arhitektura so bili s tega stališča najmanj izpostavljeni (so dokaj dobro uravnoteženi), vendar se tudi na nem ŠP najdejo predmeti, kjer je večina študentov menila, da je preveč predvsem individualnega dela. 6.3 Analiza akcijskega načrta za študijsko leto 2013/2014 Zavedamo se pomena dobrega »Akcijskega načrta« (AN) in še posebej njegovega stalnega spremljanja ter izvajanja in implementacije za povečevanje kakovosti izobraževalnega in raziskovalnega dela ter organizacije FG. KOK FG je pripravljala dopolnitve k AN na 23. seji, na Senatu FG pa je bil potrjen na aprilski seji (2014). Ugotovitve dosedanjega uresničevanja AN so podane v nadaljevanju. Ta analiza in ugotovitve glede učinkov izvedenih točk AN in korektivnih ukrepov bodo osnova za novi načrt novih korektivnih ukrepov akcijskega načrta. Preglednica 6.3-1: Akcijski načrt KOK FG za študijsko leto 2013/2014 Akcija Odgovorni Rok 1. Vizija FG se uskladi z vizijo UM Vodstvo FG Jun 2014 2. Evidenca izvedbe izobraževalnega procesa v študijskem letu 2013/2014 3. Komisija za študijske zadeve Komisija za podiplomski študij Analiza dejanske obremenitve študentov pri posameznih predmetih ŠS FG, Komisija za kakovost, KPŠ, KŠZ sep. 2014 jan. 2015 Stran 114 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Akcija 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. Odgovorni Rok Na osnovi analize se po potrebi spodbudi proces za akreditacijske ŠS FG, Komisija za kakovost spremembe Predstavniki Študentskega sveta skrbijo za komuniciranje s študenti, Študentski svet da se ti seznanijo s pomenom in posledicami anket Priprava poročila o delovanju tutorskega sistema Stalno vključevanje rezultatov znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela v izobraževanje Opredelitev deleža učnih vsebin, ki so neposredno utemeljene na doseženem in aktualnem znanstvenem, raziskovalnem oziroma umetniškem delu nosilcev predmetov Spodbujanje medpredmetnega in medpodročnega sodelovanja v obliki strokovnih seminarjev Vzpodbujanje raziskovalne dejavnosti študentov doktorskih študijskih programov FG in vključevanje le-teh v raziskovalne projekte Neposredno vključevanje študentov vseh stopenj v znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo. Vodi se evidenca o vključenosti študentov v tekoče in uspešno zaključene projekte Usklajevanje vpisa študentov s potrebami relevantnih okolij Medsebojno povezovanje zaposlenih, ki so uspešni na raziskovalnem področju in tistih, ki uspešno sodelujejo z gospodarstvom Prizadevanja za pridobitev temeljnih in aplikativnih raziskovalnih nalog, ki so obvezen sestavni del študijskih programov tretje stopnje Primerjalna analiza znanstvenoraziskovalne aktivnosti visokošolskih učiteljev na FG UM z drugimi sorodnimi fakultetami mar. 2015 Tutorski sistem Vodje študijskih programov vseskozi – poročilo jun 2014 jan. 2015 Vseskozi Vodje študijskih programov jun. 2014 KZRZ vseskozi Mentorji vseskozi Vodje študijskih programov vseskozi sprotno poročanje vseskozi Komisija za študijske zadeve Komisija za podiplomski študij Vodje oddelkov vseskozi Komisija za znanstvenoraziskovalne zadeve Komisija za znanstvenoraziskovalne zadeve Vodstvo FG ob objavi JR mar. 2014 16. Pripraviti celovito strategijo za pridobivanje prostorskih kapacitet 17. Nujna je tudi vsaj postopna posodobitev (zamenjava zastarele) laboratorijske opreme v obstoječih laboratorijih Težiti k postopni posodobitvi opreme (zamenjava zastarele) v predavalnicah Pridobitev licenc programske opreme in obnova programske opreme starejše od 3 let Nadaljevanje aktivnosti na področju študijskih projektov, kot npr. AJKTM Vodstvo FG naj še naprej podpira delovanje Društva študentov FG in GINGa in Društvo za razvoj prometa in ALUMNI kluba Sodelovanje kariernega centra UM s ŠS FG v smislu uvedbe sistematične podpore pri svetovanju za razvoj kariere Fakulteta naj izvaja anketiranje diplomantov vseh študijskih programov Predstojniki kateder sep. 2014 Vodstvo FG dec 2014 Vodstvo FG vseskozi ŠS FG, tutorski sistem, DŠ FG vseskozi Vodstvo FG vseskozi ŠS FG, tutorstvo vseskozi Referat, KOK Permanentno pridobivanje povratnih informacij o zaposljivosti diplomantov Nadaljevanje trenda povečanja mobilnosti pedagoškega osebja Referat, KOK Ob podelitvah diplom vseskozi 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. Erasmus koordinatorji Komisija za mednarodno dejavnost sep. 2014 vseskozi Stran 115 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Akcija 26. Odgovorni Komisija za mednarodno dejavnost Učitelje novega študijskega programa Arhitektura vzpodbuditi, da Vodja študijskega programa čim prej pripravijo lastna študijska gradiva za svoje predmete in Arhitektura 1. stopnje poskrbijo za naročilo osnovne literature s tega področja za knjižnico Vodja študijskega programa Arhitektura 2. Stopnje Analiza in prenova študijskih programov 2. stopnje Komisija za podiplomski študij, vodje študijskih programov, ŠSFG Uravnoteženje obremenitev in zadolžitev zaposlenih. Izdelava Vodstvo FG posnetka trenutnega stanja sep. 2014 30. Detektiranje fiktivnega vpisa na FG, na podlagi spremljanja števila študentov, ki so brez pristopa k izpitu Referat nov. 2014 31. Priprava akreditacije mednarodnega magistrskega študijskega programa Trajnostne gradnje, možnost samoplačniškega študija tujim študentom Dodatno izobraževanje za slabo ocenjene profesorje, predlog, da je dodatno izobraževanje obvezno opraviti do I. izvolitve v višji naziv. Operativna skupina za AMMŠPTG feb. 2015 Vodstvo FG Sep. 2014 33. Vključevanje študentov v razvojne projekte z industrijo in v sklopu obštudijskih programov Vodje projektov Vseskozi 34. S konkretnimi projekti prodirati v srednje šole (že v 3. letniku) Dekan Vseskozi 27. 28. 29. 32. Spletna stran FG v angleškem jeziku za tuje študente Rok okt. 2014 jun. 2014 sep 2014 Analiza uresničevanja AN: 1. Vizija FG je bila obravnavana na senatu FG; ugotovljeno je bilo, da je le-ta usklajena z vizijo UM. Pred kratkim je UM izvedla ocenjevanje usklajenosti strategije članic s strategijo UM, ki je narejena glede na Akcijski načrt 2020 po NAKVIS-ovih priporočilih. FG je prejela oceno 73% in je na drugem mestu med vsemi članicami. S strateškim načrtom FG je opredeljena vloga FG v gospodarskem, socialnem in kulturnem razvoju ožjega in širšega okolja, z ugotavljanjem učinkov, ki jih ima delovanje fakultete na okolje ter racionalno rabo javnih virov in so jasno definirani izobraževalni, znanstveni, raziskovalni, umetniški oziroma strokovni cilji ter načini, kako se jih namerava uresničiti. 2. Evidenca izvedbe izobraževalnega procesa v študijskem letu 2013/2014 je bila opravljena. Za evidenco skrbi prodekan za izobraževanje. 3. Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta se redno izvaja na KOK FG v sodelovanju s študentskim svetom. Rezultati analize so bili posredovani vsem zaposlenim na FG. Delno se rezultati upoštevajo pri prenovah študijskih programov. Žal ugotavljamo, da je (verjetno tudi zaradi metodologije) bilo (pre)več predmetov nereprezentativno ocenjenih. Glavne spremembe na osnovi ECTS anket je smiselno delati po dve letnem spremljanju trenda. Pričakujemo, da se bodo za reprezentativno ocenjene predmete v primeru, da so bila dve leti zapored ugotovljena večja odstopanja med potrjenim kreditnim ovrednotenjem in izmerjeno dejansko obremenitvijo študentov pri posamezni učni enoti opravile ustrezne akreditacijske spremembe. Poudarimo, da so nekatere spremembe že bile upoštevane v prejšnjih letih (ŠP UN Gradbeništvo, ŠP UN Prometno inženirstvo ter ŠP UN Arhitektura). Spremljanje odstopanja med potrjenim kreditnim ovrednotenjem in izmerjeno dejansko obremenitvijo študentov pri posamezni učni enoti naj bo tudi točka naslednjega akcijskega načrta FG. Stran 116 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 4. Konkretneje omenimo, da je KŠZ na svoji 9., 12., 16. in 20. seji sprejemala akreditacijske spremembe dodiplomskih študijskih programov, ki so temeljile tudi na ugotovitvah ankete o obremenitvi študentov. ŠS FG je obravnaval Analizo rezultatov ankete o dejanski študijski obremenitvi študentov na FG v študijskem letu 2012/2013 ter s sprejetimi sklepi seznanil senat FG. V zvezi z individualnim delom študentov omenimo, da je ŠS FG analiziral problematiko »4 ali več opravljanj izpitov« in, da so bili študenti podrobneje seznanjeni z ugotovitvami (potrebo po dodatno vloženem delu pri določenih predmetih). Pri tem pa je verjetno glavno vlogo odigrala tutorska dejavnost na FG. Na podlagi ugotovitve analize ECTS obremenitve in pa predvsem na podlagi »4 ali več opravljanj izpitov«, (nizka izpitna prehodnost) je bil z letošnjim tekočim letom prijavljen projekt TUTORSTVO ŠSFG, v sklopu katerega delujejo tudi predmetni tutorji študenti, ki so v poletnem semestru 2013/2014 opravljali demonstratorska učna srečanja z zainteresiranimi študenti, pri predmetih, kjer opažamo največ težav (mehanika, fizika, matematika). 5. Izvedeno. (Obravnavano tudi na 2. redni in 2. izredni seji ŠS UM FG), poleg tega se to na FG izvaja v okviru tutorstva (prvi sestanek z bruci). 6. Izvedeno (Poročilo o delovanju tutorskega sistema je sestavni del SP). 7. Se izvaja v okviru predavanj in vaj. 8. Opredelitev deleža učnih vsebin, ki so neposredno utemeljene na doseženem in aktualnem znanstvenem, raziskovalnem oziroma umetniškem delu nosilcev predmetov je bila izvedena s poizvedovanjem pri vodjih študijskih programov. Vodje nekaterih ŠP so informacije pridobili od širše množice nosilcev predmetov. Ocenjuje se, da je na prvi stopnji cca. 20-50%, na drugi stopnji cca. 40-65%, na tretji stopnji je delež nad 65%. 9. Spodbujanje medpredmetnega in medpodročnega sodelovanja se izvaja v obliki strokovnih seminarjev in občasnega sodelovanja predavateljev iz prakse. Izvedenih je bilo nekaj seminarjev (6.2.2014, 2.4.2014, 9.4.2014, 27.5. – 29.5.2014), ki jih lahko štejemo med spodbujanje medpredmetnega in medpodročnega sodelovanja. Posamezna seminarska predavanja se izvajajo tudi v okviru kateder in nekaterih projektov. Posebna evidenca o takih seminarjih se ne vodi. Je pa v letu 2014 podjetje Lineal d.o.o. v sodelovanju s FG ustanovilo raziskovalno skupino za raziskave in razvoj kompleksnih gradnikov za učinkovito 3D modeliranje cestne infrastrukture. Raziskovalna skupina je registrirana pri ARRS. Raziskovalno skupino sestavlja 14 članov (večinoma diplomanti FG), ki pokrivajo naslednja raziskovalna področja: gradbeništvo (projektiranja prometnic in prometne infrastrukture), gradbena informatika (3D/4D modeliranje, avtomatizacije procesov projektiranja), geodezija (lasersko skeniranje terena/infrastrukture), programsko inženirstvo (algoritmi za obvladovanje oblakov prostorskih točk), raziskava »BIM tržišča« za projektiranje cestne infrastrukture na ciljnih tujih trgih. 10. Vzpodbujanje raziskovalne dejavnosti študentov doktorskih študijskih programov in vključevanje le-teh v raziskovalne projekte je delno sistematično urejeno zaradi pogojev pri zagovoru doktorske teze. 11. V bibliografskem zapisu za leti 2013 in 2014 za FG kot celoto smo zasledili, da je vsaj 7 magistrandov ter doktorandov imelo več skupnih člankov s (ko)mentorjem iz FG. Prav tako smo zasledili nekaj skupnih člankov mentorjev iz FG z diplomanti FG (kar kaže na znanstveno sodelovanje FG z industrijo). Veliko število študentov prve in druge stopnje je bilo vključenih v projekte pridobljene na osnovi javnega razpisa za sofinanciranje projektov po kreativni poti do praktičnega znanja, ki ga je razpisal Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. Žal pa se evidenca o vključenosti študentov v tekoče in uspešno zaključene projekte še ne vodi in po mnenju KOK je to eden od ciljev za naslednji akcijski načrt. Stran 117 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 12. Senat FG je problematiko obravnaval. Razpisana prosta mesta za študijske programe Fakultete za gradbeništvo se usklajuje s potrebami relevantnih okolij; v letu 2013/2014 v Celju ni bil razpisan VS program Prometno inženirstvo, na vseh ostalih programih pa smo razpisali bistveno manj prostih mest kot pred leti (glej razpredelnice v prilogi tega SP). 13. Informacije o izvajanju medsebojnega povezovanja zaposlenih, ki so uspešni na raziskovalnem področju in tistih, ki uspešno sodelujejo z gospodarstvom, so zelo skope. 14. ARRS bo predvidoma šele v decembru 2014 objavila Javni razpis za sofinanciranje raziskovanih projektov. Podatkov k tej akciji v danem trenutku še ni. 15. Institucionalna primerjalna analiza Fakultete za gradbeništvo (UM) je narejena s FGG UL in je del tega samoevalvacijskega poročila. 16. Celovita strategija za pridobivanje prostorskih kapacitet je pripravljena na nivoju UM. Vzpostavitev sistema namenskega varčevanja sredstev za rešitev prostorske problematike se rešuje; PO FG je z namenom ureditve prostorske situacije na Krekovi 2 že v letu 2013 namenil 250.000 EUR, samo prenovo pa stroškovno pokriva rektorat UM. FG je v letu 2014 z odkupom stanovanja na Krekovi 2 končno dobila v last vse prostorske enote. S tem je omogočena izvedba načrtovane prenove prostorov na lokaciji Krekova 2. FG bo s prijavo na razpise poskusila v ta namen pridobiti dodatna sredstva, ki bi prenovo pospešila in omogočila njeno izvedbo v načrtovanem obsegu. Imenovana je bila tudi delovna skupina z nadzor prenove. 17. V skladu s potrjenim programom dela FG UM za leto 2014 je poslovodni odbor FG potrdil načrt nabave raziskovalne opreme. 18. V letu 2014 bo realiziran nakup poslovnih prostorov Krekova 2 v skupni višini 190.000,00 EUR. FG je investirala v nakup projektorjev, projekcijskih platen, tabel, stojal za table, prenosnikov, klimatskih naprav, razstavnih panojev, oglasnih tabel in senčil v vrednosti 13.809,61 EUR. Poleg tega je FG investirala cca. 150.000,00 EUR za posodobitev programske opreme in merilnih naprav (natančneje je nakup programske opreme in naprav za merjenje v letu 2014 obsegal naslednje enote: Totalna postaja TS50 05 R1000 - 16.305,00€, Pribor in programska oprema TS50 - 8.795,00€, Hiper V GNSS sistem + registrator podatkov FC-336 - 16.600,00€, Akvizicijski sistem HBM: QUANTUMX - 12.156,00€, Termografska kamera FLIR E60bx z opremo 13.144,52€, ViSea DAS, Survey Toolbox, Plume Detection Toolbox- 5.087,50€, P-72, Sediment Sampler, Type A Crane w/Type A 3 Whl Tr, Reel Sng A-Pack Met, Boat Outfit USGS - 7.909,00€, Open Track (programska oprema) - 5.833,00€, HCS 2010, Sidra Intersection, Kreusler (programska oprema) - 1.000,00 AUD, AMPEL 5.1 in AMPEL-K 5.1 (programska oprema) 3.850,00€, Quick Pallet Maker (programska oprema) - 1.516,00€, PTV-Vision (licenca) - cca 7.700,00€, Synchro Studio 9 - 4.098,00$, Termometri - 1.980,50€, Instantel modemi 14.494,56HKn, Triaksialni aparat- nadgradnja - 19.521,00€, RetroSign GR1 - 7.980,00€, DJI Phantom 2 Movi PRO - 1.474,59€, GoPro 4 Black - 393,36€, 4 Black - 393,36€, Pnevmatski konsolidacijski aparat z opremo - 9.640,00€, TEHTNICA, analitska, RADWAG AS 220/C/2 do 220g z) 19. Realizirano – se izvaja. 20. Realizirano – se izvaja, 2014 prvič z udeleženci iz srednjih šol. 21. Realizirano – se izvaja. Poročilo o delovanju Društva diplomantov je del tega SP. 22. Študentje so izrazili željo, da bi FG imela lastni karierni center (sodelovanje z Kariernim centrom UM ni na dovolj visoki ravni; glej poročilo o delu študentov oz. ŠS FG). 23. Se izvaja redno v okviru KOK FG. Stran 118 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 24. Permanentno pridobivanje povratnih informacij o zaposljivosti diplomantov se izvaja dvakrat letno: ob podelitvi diplom junija in decembra. 25. KOK je predlagala povišanje zneska, ki ga sofinancira FG za mobilnost osebja, glede na finančne zmožnosti fakultete, kar je bilo v letu 2014 na PO odobreno in se že izvaja. Trenutno smo verjetno tudi zaradi tega ukrepa zaznali, da je trend mobilnosti profesorjev rahlo narasel. 26. Spletna stran FG v angleškem jeziku za tuje študente funkcionira, vendar moramo opozoriti na naslednje pomanjkljivosti: večina kateder nima angleške predstavitve, slovenski nazivi zaposlenih, promet 2. stopnja, 2. letnik je samo objavljen samo predmetnik enega modula, vsi moduli na prvi stopnji so poimenovani v slovenščini, na drugi stopnji so poimenovani v angleškem jeziku. Pri informacijah za študente manjkajo vsaj e-naslovi Erasmus koordinatorjev. Skratka pomanjkljivosti je kar nekaj. 27. Učitelji študijskega programa Arhitektura so v letu 2013/2014 sodelovali pri eni znanstveni monografiji in pri dveh strokovnih monografijah, ki jih koristijo tudi pri pedagoškem procesu. Učbenik v tem obdobju ni nastal, je pa bilo za študente arhitekture na FG izdano zbrano gradivo na temo Metodologija ocenjevanja vplivov na okolje. Zagotovo vsaj delno v področje literature posega Hiša arhitekture Maribor (HAM), kjer sodelavci in študenti arhitekture redno razstavljajo. 28. Analiza se izvaja s strani članov KOK in je objavljena pri ŠP v tem poročilu. Prenova se je izvajala, vendar še ni zaključena, delovna skupina za prenovo v zadnjem obdobju intenzivno sestankuje. Apeliramo, da se upoštevajo rezultati ankete o dejanski obremenitvi študenta. 29. Uravnoteženje obremenitev in zadolžitev zaposlenih se izvaja tako za pedagoške in nepedagoške delavce. Po naših informacijah vodstvo fakultete skrbi preko predstojnikov kateder za uravnoteženje pedagoških obremenitev in zadolžitev zaposlenih pedagoških sodelavcev. 30. Detektiranje fiktivnega vpisa na FG, na podlagi spremljanja števila študentov, ki so brez pristopa k izpitu se je delno izvedlo na programu VS Gradbeništvo. Rezultati analize (ki je v celoti objavljena pri analizi ŠP) pokažejo, da je na tem programu 46% fiktivno vpisanih študentov. Glede na to, da je slovensko povprečje 23% in povprečje na UM 33% gre za dokaj visok delež, zato so bili tudi rezultati izpitne prehodnosti na tem ŠP izrazito slabi (upoštevajoč fiktivni vpis pa stanje niti ni tako slabo). 31. Akreditacija študijskega programa 2. stopnje je bila zavrnjena na osnovi sklepa Kolegija rektorja oktobra 2013; študijski program Trajnostne gradnje je v postopku akreditacije kot enoletni (samoplačniški) študijski program za izpopolnjevanje. 32. Dodatno izobraževanje za slabo ocenjene profesorje je bilo izvedeno septembra in oktobra 2014. 33. Vključevanje študentov v razvojne projekte z industrijo in v sklopu obštudijskih programov se izvaja v gimnazijah v tretjem letniku. Zainteresirane dijake pridobimo v okviru promocijskih obiskov po srednjih šolal. 34. S konkretnimi projekti promotorji FG prodirajo v srednje šole že v 3. letniku in tako pridobijo zainteresirane (dobre) dijake, da za svoj študij izberejo enega od ŠP na FG UM. Realiziran je bil tudi projekt AJKTM – v letu 2014 prvič s sodelovanjem srednjih šol. Stran 119 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 6.4 Ocena kakovosti vseh dejavnosti UM FG in oblikovanje predlogov za izboljšanje Na Fakulteti za gradbeništvo izvajamo naslednje aktivnosti za izboljšanje kakovosti: izobraževanje pedagoških in nepedagoških delavcev (seminarji in delavnice), izvajanje in dograjevanje tutorskega sistema za pomoč študentom pri vključevanju v študijski proces ter za pomoč pri posameznih študijskih predmetih, skrb za posodabljanje opremljenosti predavalnic, laboratorijev in za posodabljanje strojne in programske opreme učiteljev, sodelavcev in ostalega osebja, kontrola izvajanja študijskega procesa, skrb za pridobivanje povratnih informacij o kvaliteti študijskega procesa od študentov (izvajanje ankete o zaposljivosti diplomantov in analiza ankete o skladnosti predmeta s predmetnikom ter pedagoške ankete – posamezne povratne informacije pridobivamo tudi od delovnih organizacij, v katerih se zaposlijo diplomanti - rezultate teh analiz uporabljamo pri planiranju izboljšav študijskega procesa, tako smo v obravnavanem študijskem letu (septembra 2014) imeli dve podaljšanji akreditacij univerzitetnih študijskih programov Prometno inženirstvo ter Arhitektura, prav tako je v tem obdobju delovala posebna delovna skupina za prenovo študijskega programa Gradbeništvo druge stopnje, vendar delo še ni končano, saj želimo v okviru prenove programov študijske programe posodobiti in prilagoditi razvoju in potrebam stroke, poleg tega pa uporabiti sodobne pedagoške metode (še posebej smo zadovoljni s uspešno prenovo ŠP »Prometno inženirstvo UN«, saj gre za program, ki ga (zaradi zmanjšanega interesa za vpis) FG v študijskem letu 2014/15 FG ni razpisala. razvijanje raziskovalne dejavnosti in prizadevanje za pridobivanje raziskovalnih projektov, skrb za mednarodno znanstveno sodelovanje na enakopravni ravni s sodelujočimi in prizadevanje za pridobivanje koordinacije EU projektov, posvečamo skrb kadrovski politiki, dograjujemo merila kakovosti in izboljšujemo sistem za spremljanje kakovosti, izkoriščamo možnosti, ki jih nudi informacijska tehnologija za izboljšanje informiranosti znotraj inštitucije in navzven. Z zgoraj naštetimi aktivnostmi je treba nadaljevati in posebno skrb posvetiti izboljšanju raziskovalne dejavnosti, novim akreditacijam (tretja stopnja arhitektura) ter reakreditacijam, praktičnemu usposabljanju v okviru vseh ŠP. Internacionalizacija ŠP v okviru FG je na dobri poti in jo je treba aktivno vzpodbujati. Pomembno je tudi stalno posodabljanje akcijskega načrta korekcijskih ukrepov in kazalnikov kakovosti (s tem je povezan tudi način, s katerim se nek kazalnik vrednoti). Na FG bomo spet skupaj s študenti v KOK in ŠSFG analizirali vprašalnik pri pedagoški anketi. Glede na rezultate pedagoške ankete in rang FG (v okviru UM) bo potrebno premisliti o smiselnosti angažiranja tistih zunanjih (honorarnih) sodelavcev, ki imajo izrazito slabo pedagoško oceno (morda tudi raziskati, zakaj je rezultat na pedagoški anketi za FG tako neugoden). Stran 120 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 PRILOGE 1. PRVOSTOPENJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI 1.1 Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje »Gradbeništvo« 1.1.1 Vpis študentov Vpis v prvi letnik prvič razpisan v študijskem letu 2009/2010. Preglednica -1.1-1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik študija Maribor Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Celje Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 a Razpis 80 80 60 Redni študij Vpisani V1 82 45 59 Mina 50 - Razpis 40 40 40 Redni študij Vpisani V1 28 23 31 Min a - Razpis 20 20 20 Izredni študij Vpisani V1 3 4 Mina - minimalno število točk, če je bil vpis omejen Preglednica 1.1-2: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %) – prvič vpisani Maribor Zaključena srednja šola Gimnazija Gradbeni tehnik Druga srednja strokovna šola Srednja strokovna šola (3+2) Skupaj Redni študij 2013/14 2012/13 2011/12 6,78 13,33 9,8 57,63 57,78 61,0 35,59 28,89 29,2 0,0 0,0 0,0 100 100 100 Izredni študij 2013/14 2012/13 2011/12 50,0 100,0 50,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100 100 - Celje Zaključena srednja šola Gimnazija Gradbeni tehnik Druga srednja strokovna šola Srednja strokovna šola (3+2) Skupaj 2013/14 3,23 29,03 67,74 0,0 100 Redni študij 2012/13 2011/12 4,35 25,0 69,56 53,6 26,09 21,4 0,0 0,0 100 100 Stran 121 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Preglednica 1.1-3: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) – prvič vpisani Maribor Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Celje Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 a Matura 9,8 17,78 8,47 Redni študij PI/ZIa 90,2 82,22 91,53 Skupaj 100 100 100 Matura 28,6 4,3 22,58 Redni študij PI/ZI a 71,4 95,7 77,42 Skupaj 100 100 100 Matura 0 100,0 50,0 Izredni študij PI/ZIa 0 0,0 50,0 Skupaj 0 100 100 poklicna matura oz. zaključni izpit, ki ga delajo dijaki srednjih strokovnih šol 1.1.2 Izvajanje študijskega programa Preglednica 1.1-4: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih Maribor Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Celje Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Način študija Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni Način študija Redni Redni Redni 1. letnik 2. letnik 3. letnik Absolventi 85 0 55 3 63 4 53 1 32 1 32 4 11 0 9 0 22 1 0 11 0 9 - 1. letnik 2. letnik 3. letnik Absolventi 30 25 32 23 14 14 6 11 8 6 11 Podaljšani absolventi 1 - Podaljšani absolventi 2 skupaj 149 1 107 4 127 9 skupaj 59 56 67 Preglednica 1.1-5: Struktura študentov po spolu (v %) Maribor Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Način študija Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni Moški 87,2 100,0 82,24 100,0 78,74 66,67 Ženske 12,8 0,0 17,76 0,0 21,26 33,33 Stran 122 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Celje Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Način študija Redni Redni Redni Moški 76,3 82,14 71,64 Ženske 23,7 17,86 28,36 Preglednica 1.1-6: Povprečna ocena izpitov Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Povprečna ocena Redni Izredni 7,6 7,0 7,6 7,8 7,02 7,31 Preglednica 1.1-7: Analiza napredovanja rednih študentov Maribor Študijsko leto % prehodnosti iz 1. v 2. letnik % prehodnosti iz 2. v 3. letnik 2011/2012 2012/2013 2013/2014 43,01 21,18 34,55 27,5 16,98 37,5 Študijsko leto % prehodnosti iz 1. v 2. letnik % prehodnosti iz 2. v 3. letnik 2011/2012 2012/2013 2013/2014 56,52 33,33 44,0 28,57 39,13 35,71 % prehodnosti iz 3. letnika v absolventski staž 100 100 % prehodnosti za celoten študijski program 35,25 46,05 57,35 % prehodnosti iz 3. letnika v absolventski staž 100 100 % prehodnosti za celoten študijski program 42,55 57,49 59,90 Celje 1.1.3 Zaključek in trajanje študija Preglednica 1.1-8: Trajanje rednega študija a b Leto Št. diplomantov a 2011 2012 2013 0 0 1 Povprečje 3,95 Trajanje študija (v letih) b Minimum 3,95 Maksimum 3,95 Število diplomantov v koledarskem letu Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365 Na izrednem študiju do konca leta 2013 še ni bilo diplomantov. Stran 123 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 1.2 Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje »Prometno inženirstvo« 1.2.1 Vpis študentov Vpis v prvi letnik prvič razpisan v študijskem letu 2009/2010. Preglednica 1.2-1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik študija Maribor Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Celje Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 a Razpis 60 60 60 Redni študij Vpisani V1 59 39 60 Min 57 56 Razpis 40 40 - Redni študij Vpisani V1 11 11 - Min a - a Razpis 40 40 40 Izredni študij Vpisani V1 1 - Mina - minimalno število točk, če je bil vpis omejen Preglednica 1.2-2: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %) – prvič vpisani Maribor Zaključena srednja šola Gimnazija Prometni tehnik Druga srednja strokovna šola Srednja strokovna šola (3+2) Skupaj 2013/14 6,67 8,33 85,00 0,0 100 Redni študij 2012/13 2011/12 2,56 5,1 23,08 28,8 74,36 66,1 0,0 0,0 100 100 2013/14 - Izredni študij 2012/13 2011/12 0,0 100,0 0,0 0,0 100 - Celje Zaključena srednja šola Gimnazija Prometni tehnik Druga srednja strokovna šola Srednja strokovna šola (3+2) Skupaj Redni študij 2013/14 2012/13 2011/12 27,27 0,0 0,0 36,4 72,73 63,6 0 0,0 100 100 Stran 124 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Preglednica 1.2-3: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) – prvič vpisani Maribor Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Celje Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 a Matura 5,2 2,6 6,67 Redni študij PI/ZIa 94,8 97,4 93,33 Skupaj 100 100 100 Matura 9,1 27,3 - Redni študij PI/ZI a 90,9 72,7 - Skupaj 100 100 - Izredni študij PI/ZIa 100,0 - Matura 0,0 - Skupaj 100 - PI/ZI = poklicna matura oz. zaključni izpit, ki ga delajo dijaki srednjih strokovnih šol 1.2.2 Izvajanje študijskega programa Preglednica 1.2-4: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih Maribor Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Način študija Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni 1. letnik 2. letnik 3. letnik Absolventi 62 40 1 61 - 33 2 32 12 - 10 12 20 - 10 9 - 1. letnik 2. letnik 3. letnik Absolventi 14 11 - 9 4 3 3 5 6 3 4 Podaljšani absolventi 5 - Skupaj 105 2 94 1 107 - Celje Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Način študija Redni Redni Redni Podaljšani absolventi - skupaj 26 23 13 Preglednica 1.2-5: Struktura študentov po spolu (v %) Maribor Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Način študija Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni Moški 58,1 50,0 67,0 100,0 59,81 - Ženske 41,9 50,0 33,0 0,0 40,19 - Stran 125 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Celje Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Način študija Redni Redni Redni Moški 76,9 65,2 92,31 Ženske 23,1 34,8 7,69 Preglednica 1.2-6: Povprečna ocena izpitov Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Povprečna ocena Redni Izredni 7,2 8,0 7,2 9,0 7,06 - Preglednica 1.2-7: Analiza napredovanja rednih študentov Maribor Študijsko leto % prehodnosti iz 1. v 2. letnik % prehodnosti iz 2. v 3. Letnik 2011/2012 2012/2013 2013/2014 43,55 27,42 17,50 58,82 36,36 46,88 Študijsko leto % prehodnosti iz 1. v 2. letnik % prehodnosti iz 2. v 3. Letnik 2011/2012 2012/2013 2013/2014 29,17 50,00 18,18 42,86 33,33 75,0 % prehodnosti iz 3. letnika v absolventski staž 100 75 % prehodnosti za celoten študijski program 51,18 54,59 46,46 % prehodnosti iz 3. letnika v absolventski staž 100 80 % prehodnosti za celoten študijski program 36,01 61,11 57,73 Celje 1.2.3 Zaključek in trajanje študija Preglednica 1.2-8: Trajanje rednega študija a b Leto Št. diplomantov a 2011 2012 2013 0 0 6 Povprečje 3,49 Trajanje študija (v letih) b Minimum 2,95 Maksimum 4,2 Število diplomantov v koledarskem letu Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365 Na izrednem študiju do konca leta 2013 še ni bilo diplomantov. Stran 126 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 1.3 Univerzitetni študijski program 1. stopnje »Arhitektura« 1.3.1 Vpis študentov Vpis v prvi letnik prvič razpisan v študijskem letu 2007/2008. Preglednica 1.3-1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik študija Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 a Razpis 80 60 45 Min a (2. rok) - Vpisani V1 78 45 31 minimalno število točk, če je bil vpis omejen Preglednica 1.3-2: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %)–prvič vpisani Zaključena srednja šola Gimnazija Gradbeni tehnik Druga srednja strokovna šola Srednja strokovna šola (3+2) Skupaj 2013/2014 74,19 9,68 16,13 0,0 100 2012/2013 80,0 2,22 17,78 0,0 100 2011/2012 83,3 5,1 11,6 0,0 100 Preglednica 1.3-3: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) – prvič vpisani Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 a PI/ZI a 10,6 11,1 16,13 Matura 89,4 88,9 83,87 Skupaj 100 100 100 PI/ZI = poklicna matura oz. zaključni izpit, ki ga delajo dijaki srednjih strokovnih šol 1.3.2 Izvajanje študijskega programa Preglednica 1.3-4: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih Štud. leto 1. letnik 2. letnik 3. letnik Absolventi 2011/2012 2012/2013 2013/2014 79 50 36 74 76 48 66 63 54 26 35 45 Podaljšani absolventi 5 skupaj 245 224 188 Preglednica 1.3-5: Struktura študentov po spolu (v %) Štud. leto 2011/2012 Moški 48,6 Ženske 51,4 Stran 127 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 2012/2013 2013/2014 52,2 55,32 47,8 44,68 Preglednica 1.3-6: Povprečna ocena izpitov Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Povprečna ocena 7,9 7,7 7,55 Preglednica 1.3-7: Analiza napredovanja rednih študentov Študijsko leto % prehodnosti iz 1. v 2. letnik % prehodnosti iz 2. v 3. letnik 2011/2012 2012/2013 2013/2014 79,76 86,08 74,0 83,54 77,03 68,42 % prehodnosti iz 3. letnika v absolventski staž 49,0* 53,03* 68,25 % prehodnosti za celoten študijski program 70,77 72,05 69,74 *% napredovanja manjši, ker veliko število diplomira v 3. letniku 1.3.3 Zaključek in trajanje študija Preglednica 1.3-8: Trajanje rednega študija a b Leto Št. diplomantov a 2011 2012 2013 47 49 35 Povprečje 3,4 3,4 3,62 Trajanje študija (v letih) b Minimum 2 do 2 2,93 Maksimum 4 5 4,99 Število diplomantov v koledarskem letu Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365 Stran 128 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 1.4 Univerzitetni študijski program 1. stopnje »Gradbeništvo« 1.4.1 Vpis študentov Vpis v prvi letnik prvič razpisan v študijskem letu 2007/2008. Preglednica 1.4-1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik študija Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 a Razpis 100 60 60 Redni študij Vpisani V1 33 39 31 Min a (2. rok) - Izredni študij Vpisani V1 - Razpis - Mina - minimalno število točk, če je bil vpis omejen Preglednica 1.4-2: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %) – prvič vpisani Zaključena srednja šola Gimnazija Gradbeni tehnik Druga srednja strokovna šola Srednja strokovna šola (3+2) Skupaj Redni študij 2013/14 2012/13 2011/12 90,32 82,05 90,9 0,0 7,69 3,0 9,68 10,26 6,1 0,0 0,0 0,0 100 100 100 Izredni študij 2013/14 2012/13 2011/12 - Preglednica 1.4-3: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) – prvič vpisani Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 a Matura 90,9 87,2 90,32 Redni študij PI/ZI a 9,1 12,8 9,68 Skupaj 100 100 100 Matura - Izredni študij PI/ZIa - Skupaj - PI/ZI = poklicna matura oz. zaključni izpit, ki ga delajo dijaki srednjih strokovnih šol 1.4.2 Izvajanje študijskega programa Preglednica 1.4-4: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Način študija Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni 1. letnik 2. letnik 3. letnik Absolventi 45 43 39 - 42 33 21 - 22 31 24 - 29 18 28 - Podaljšani absolventi 7 - Skupaj 138 125 119 - Stran 129 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Preglednica 1.4-5: Struktura študentov po spolu (v %) Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Način študija Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni Moški 75,4 75,2 65,55 - Ženske 24,6 24,8 34,45 - Preglednica 1.4-6: Povprečna ocena izpitov Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Povprečna ocena Redni Izredni 7,6 0,0 7,4 0,0 7,32 0,0 Preglednica 1.4-7: Analiza napredovanja rednih študentov Študijsko leto % prehodnosti iz 1. v 2. letnik % prehodnosti iz 2. v 3. letnik 2011/2012 2012/2013 2013/2014 41,18 53,33 39,54 40,74 61,9 60,61 % prehodnosti iz 3. letnika v absolventski staž 64,44* 81,82* 90,32 % prehodnosti za celoten študijski program 48,79 65,68 63,49 *% napredovanja manjši, ker veliko število diplomira v 3. letniku 1.4.3 Zaključek in trajanje študija Preglednica 1.4-8: Trajanje rednega študija a b Leto Št. diplomantov a 2011 2012 2013 25 20 17 Povprečje 3,5 4,2 4,58 Trajanje študija (v letih) b Minimum 3 3 2,95 Maksimum 4 5 5,99 Število diplomantov v koledarskem letu Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365 Na izrednem študiju do konca leta 2013 še ni bilo diplomantov. Stran 130 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 1.5 Univerzitetni študijski program 1. stopnje »Prometno inženirstvo« 1.5.1 Vpis študentov Vpis v prvi letnik prvič razpisan v študijskem letu 2007/2008. Preglednica 1.5-1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik študija Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 a Redni študij Vpisani V1 6 4 9 Razpis 40 40 40 Min a - Izredni študij Vpisani V1 - Razpis - Mina - minimalno število točk, če je bil vpis omejen Preglednica 1.5-2: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %) – prvič vpisani Redni študij 2013/14 2012/13 2011/12 77,78 75,0 33,3 0,0 0,0 33,3 22,22 25,0 33,4 0,0 0,0 0,0 100 100 100 Zaključena srednja šola Gimnazija Prometni tehnik Druga srednja strokovna šola Srednja strokovna šola (3+2) Skupaj Izredni študij 2013/14 2012/13 2011/12 - Preglednica 1.5-3: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) – prvič vpisani Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 a Matura 66,7 75 77,78 Redni študij PI/ZI a 33,3 25 22,22 Skupaj 100 100 100 Matura - Izredni študij PI/ZIa - Skupaj - PI/ZI = poklicna matura oz. zaključni izpit, ki ga delajo dijaki srednjih strokovnih šol 1.5.2 Izvajanje študijskega programa Preglednica 1.5-4: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Način študija Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni 1. letnik 2. letnik 3. letnik Absolventi 9 8 9 - 9 3 4 - 9 10 3 - 19 8 7 - Podaljšani absolventi 3 - skupaj 46 29 26 - Stran 131 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Preglednica 1.5-5: Struktura študentov po spolu (v %) Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Način študija Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni Moški 52,2 62,1 69,23 - Ženske 47,8 37,9 30,77 - Preglednica 1.5-6: Povprečna ocena izpitov Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Povprečna ocena Redni Izredni 7,7 7,3 6,96 - Preglednica 1.5-7: Analiza napredovanja rednih študentov Študijsko leto % prehodnosti iz 1. v 2. letnik % prehodnosti iz 2. v 3. letnik 2011/2012 2012/2013 2013/2014 46,15 33,33 37,5 52,94 100,0 100,0 % prehodnosti iz 3. letnika v absolventski staž 100,0 88,89* 70,0 % prehodnosti za celoten študijski program 66,36 74,07 69,17 *% napredovanja manjši, ker veliko število diplomira v 3. letniku 1.5.3 Zaključek in trajanje študija Preglednica 1.5-8: Trajanje rednega študija a b Leto Št. diplomantov a 2011 2012 2013 4 9 8 Povprečje 4 4,2 4,24 Trajanje študija (v letih) b Minimum 4 3 2,95 Maksimum 4 5 6,19 Število diplomantov v koledarskem letu Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365 Na izrednem študiju do konca leta 2013 še ni bilo diplomantov. Stran 132 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 1.6 Interdisciplinarni univerzitetni študijski program 1. stopnje »GING – smer Gradbeništvo« 1.6.1 Vpis študentov Vpis v prvi letnik prvič razpisan v študijskem letu 2007/2008. Preglednica 1.6-1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik študija Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 a Razpis 50 50 30 Min a - Vpisani V1 21 12 10 minimalno število točk, če je bil vpis omejen Preglednica 1.6-2: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %)–prvič vpisani Zaključena srednja šola Gimnazija Gradbeni tehnik Druga srednja strokovna šola Srednja strokovna šola (3+2) Skupaj 2013/2014 80,00 20,00 0,0 0,0 100 2012/2013 91,67 0,0 8,33 0,0 100 2011/2012 85,7 4,8 9,5 0,0 100 Preglednica 1.6-3: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) – prvič vpisani Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 1.6.2 Matura 90,5 91,7 80,0 PI/ZI 9,5 8,3 20,0 Skupaj 100 100 100 Izvajanje študijskega programa Preglednica 1.6-4: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih Štud. leto 1. letnik 2. letnik 3. letnik Absolventi 2011/2012 2012/2013 2013/2014 24 18 14 14 14 11 26 9 7 25 19 9 Podaljšani absolventi - skupaj 89 60 41 Preglednica 1.6-5: Struktura študentov po spolu (v %) Štud. leto 2011/2012 2012/2013 Moški 66,3 70,0 Ženske 33,7 30,0 Stran 133 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 2013/2014 68,29 31,71 Preglednica 1.6-6: Povprečna ocena izpitov Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Povprečna ocena 6,8 7,0 7,19 Preglednica 1.6-7: Analiza napredovanja rednih študentov Študijsko leto % prehodnosti iz 1. v 2. letnik % prehodnosti iz 2. v 3. letnik 2011/2012 2012/2013 2013/2014 33,3 45,83 33,33 76,47 57,14 42,86 % prehodnosti iz 3. letnika v absolventski staž 83,33* 73,08 100,0 % prehodnosti za celoten študijski program 64,38 58,68 58,73 *% napredovanja manjši, ker nekateri diplomirajo v 3. letniku 1.6.3 Zaključek in trajanje študija Preglednica 1.6-8: Trajanje rednega študija a b Leto Št. diplomantov a 2011 2012 2013 11 17 16 Povprečje 3,6 3,7 4,68 Trajanje študija (v letih) b Minimum 3 3 3,93 Maksimum 4 5 5,96 Število diplomantov v koledarskem letu Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365 Stran 134 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 2. PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI 2. STOPNJE 2.1 Magistrski študijski program 2. stopnje »Arhitektura« 2.1.1 Vpis študentov Vpis v prvi letnik prvič razpisan v študijskem letu 2010/2011. Preglednica 2.1-1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik študija Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 a Redni študij Vpisani V1 45 48 36 Razpis 50 50 40 Min a - minimalno število točk, če je bil vpis omejen 2.1.2 Izvajanje študijskega programa Preglednica 2.1-2: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Način študija Redni Redni Redni 1. letnik 2. letnik Absol. 45 54 45 17 37 42 17 35 Podaljšani absolventi 4 skupaj 62 108 126 Preglednica 2.1-3: Struktura študentov po spolu (v %) Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Način študija Redni Redni Redni Moški 25,81 35,19 39,68 Ženske 74,19 64,81 60,32 Preglednica 2.1-4: Povprečna ocena izpitov Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Povprečna ocena Redni 8,7 8,3 8,3 Stran 135 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Preglednica 2.1-5: Analiza napredovanja rednih študentov Študijsko leto % prehodnosti iz 1. v 2. letnik 2011/2012 2012/2013 2013/2014 77,27 82,22 77,78 2.1.3 % prehodnosti iz zadnjega letnika v absolvent. staž 0,0 100 94,59 % prehodnosti za celoten študijski program 77,27 91,11 86,18 Zaključek in trajanje študija Preglednica 2.1-6: Trajanje rednega študija a b Leto Št. diplomantov a 2012 2013 2 4 Povprečje 2,2 2,4 Trajanje študija (v letih) b Minimum 2,5 1,9 Maksimum 2,5 2,9 Število diplomantov v koledarskem letu Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365 Stran 136 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 2.2 Magistrski študijski program 2. stopnje »Gradbeništvo« 2.2.1 Vpis študentov Vpis v prvi letnik prvič razpisan v študijskem letu 2010/2011. Preglednica 2.2-1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik študija Študijsko leto 2011/2012 Razpis 60 Redni študij Vpisani V1 35 Min - Razpis 40 Izredni študij Vpisani V1 0 Mina - 2012/2013 60 32 - 40 1 - 2013/2014 40 36 - 40 1 - 2.2.2 Izvajanje študijskega programa Preglednica 2.2-2: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Način študija Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni 1. letnik 2. letnik Absol. 35 1 34 1 38 1 17 13 29 1 26 1 1 16 3 27 - Podaljšani absolventi 8 - skupaj 52 15 79 5 99 2 Preglednica 2.2-3: Struktura študentov po spolu (v %) Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Način študija Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni Moški 75,0 93,33 70,89 80,0 65,66 50,0 Ženske 25,0 6,67 29,11 20,0 34,34 50,0 Preglednica 2.2-4: Povprečna ocena izpitov Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Povprečna ocena Redni Izredni 8,8 8,3 8,9 7,9 8,3 7,7 Stran 137 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Preglednica 2.2-5: Analiza napredovanja rednih študentov Študijsko leto % prehodnosti iz 1. v 2. letnik 2011/2012 2012/2013 2013/2014 100,0 82,86 76,47 2.2.3 % prehodnosti iz zadnjega letnika v absolvent. staž 0,0 94,12 93,1 % prehodnosti za celoten študijski program 100 85,29 84,78 Zaključek in trajanje študija Preglednica 2.2-6: Trajanje rednega študija a b Leto Št. diplomantov a 2012 2013 0 7 Povprečje 2,6 Trajanje študija (v letih) b Minimum 1,9 Maksimum 3,2 Število diplomantov v koledarskem letu Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365 Preglednica 2.2-7: Trajanje izrednega študija a b Leto Št. diplomantov a 2012 2013 0 1 Povprečje 2,3 Trajanje študija (v letih) b Minimum 2,3 Maksimum 2,3 Število diplomantov v koledarskem letu Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365 Stran 138 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 2.3 Magistrski študijski program 2. stopnje »Prometno inženirstvo« 2.3.1 Vpis študentov Vpis v prvi letnik prvič razpisan v študijskem letu 2010/2011. Preglednica 2.3-1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik študija Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 c Razpis 60 60 20 Redni študij Vpisani V1 11 16 15 Min c - Razpis 30 30 30 Izredni študij Vpisani V1 1 1 - Mina - minimalno število točk, če je bil vpis omejen 2.3.2 Izvajanje študijskega programa Preglednica 2.3-2: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Način študija Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni 1. letnik 2. letnik Absol. 11 1 16 1 15 - 16 8 9 13 1 9 2 6 - Podaljšani absolventi 2 - skupaj 27 9 34 3 36 1 Preglednica 2.3-3: Struktura študentov po spolu (v %) Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Način študija Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni Moški 62,96 88,89 61,77 100,0 58,33 100,0 Ženske 37,04 11,11 38,23 0,0 41,67 0,0 Preglednica 2.3-4: Povprečna ocena izpitov Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Povprečna ocena Redni Izredni 8,8 8,9 8,6 9,6 8,6 9,6 Stran 139 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Preglednica 2.3-5: Analiza napredovanja rednih študentov Študijsko leto % prehodnosti iz 1. v 2. letnik 2011/2012 2012/2013 2013/2014 80,0 81,82 81,25 2.3.3 % prehodnosti iz zadnjega letnika v absolvent. staž 0,0 56,25 66,67 % prehodnosti za celoten študijski program 80,0 69,03 73,96 Zaključek in trajanje študija Preglednica 2.3-6: Trajanje rednega študija a b Leto Št. diplomantov a 2012 2013 5 4 Povprečje 2,0 2,3 Trajanje študija (v letih) b Minimum do 2 1,7 Maksimum 2,5 3,2 Število diplomantov v koledarskem letu Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365 Preglednica 2.3-7: Trajanje izrednega študija a b Leto Št. diplomantov a 2012 2013 0 1 Povprečje 2,9 Trajanje študija (v letih) b Minimum 2,9 Maksimum 2,9 Število diplomantov v koledarskem letu Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365 Stran 140 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 2.4 Interdisciplinarni magistrski študijski program 2. stopnje »GING – smer Gradbeništvo« 2.4.1 Vpis študentov Vpis v prvi letnik prvič razpisan v študijskem letu 2010/2011. Preglednica 2.4-1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik študija Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 c Redni študij Vpisani V1 9 10 7 Razpis 50 50 15 Min c - minimalno število točk, če je bil vpis omejen 2.4.2 Izvajanje študijskega programa Preglednica 2.4-2: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Način študija Redni Redni Redni 1. letnik 2. letnik Absol. 9 12 7 6 7 11 4 6 Podaljšani absolventi - skupaj 15 23 24 Preglednica 2.4-3: Struktura študentov po spolu (v %) Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Način študija Redni Redni Redni Moški 53,33 47,83 62,5 Ženske 46,67 52,17 37,5 Preglednica 2.4-4: Povprečna ocena izpitov Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Povprečna ocena Redni 8,6 8,6 8,1 Stran 141 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Preglednica 2.4-5: Analiza napredovanja rednih študentov Študijsko leto % prehodnosti iz 1. v 2. letnik 2011/2012 2012/2013 2013/2014 85,71 77,78 91,67 2.4.3 % prehodnosti iz zadnjega letnika v absolvent. staž 0,0 66,67 85,71 % prehodnosti za celoten študijski program 85,71 72,22 88,69 Zaključek in trajanje študija Preglednica 2.4-6: Trajanje rednega študija a b Leto Št. diplomantov a 2012 2013 3 2 Povprečje 2,1 2,8 Trajanje študija (v letih) b Minimum do 2 2,7 Maksimum 2,5 3,0 Število diplomantov v koledarskem letu Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365 Stran 142 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 3. PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI 3. STOPNJE 3.1 Doktorski študijski program 3. stopnje »Jedrska energetika in tehnologije« 3.1.1 Vpis študentov Preglednica 3.1-1: Razpis in vpis v 1. letnik študijskega programa tretje stopnje Jedrska energetika in tehnologije Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Razpis 10 10 3 Vpisani - Omejitev - Preglednica 3.1-2: Razpis in vpis v 2. letnik študijskega programa tretje stopnje Jedrska energetika in tehnologije Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Razpis 8 8 1 Vpisani - Omejitev - Preglednica 3.1-3: Vpisani študentje 1. letnika študijskega programa, glede na predizobrazbo (v %) Študijsko leto UNI - 2011/2012 2012/2013 2013/2014 a b Študijski program 2. stopnja b - a Skupaj - diploma univerzitetnega študijskega programa diploma 2. stopnje 3.1.2 Izvajanje študijskega programa Preglednica 3.1-4: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 1. letnik 2. letnik 3. letnik Absol. skupaj - 1 - - - 1 - Stran 143 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Preglednica 3.1-5: Struktura študentov po spolu (v %) Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Moški Ženske 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Preglednica 3.1-6: Povprečna ocena izpitov Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 3.1.3 Povprečna ocena 10,0 0,0 0,0 Zaključek in trajanje študija Prvi vpis v program je bil v študijskem letu 2009/2010 in do konca leta 2013 še ni bilo doktorandov. Stran 144 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 3.2 Doktorski študijski program 3. stopnje »Gradbeništvo« 3.2.1 Vpis študentov Preglednica 3.2-1: Razpis in vpis v 1. letnik študijskega programa tretje stopnje Gradbeništvo Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Razpis 15 15 15 Vpisani 5 3 5 Omejitev - Preglednica 3.2-2: Razpis in vpis v 2. letnik študijskega programa tretje stopnje Gradbeništvo Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Razpis 5 5 3 Vpisani - Omejitev - Preglednica 3.2-3: Vpisani študentje 1. letnika študijskega programa, glede na predizobrazbo (v %) Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 a b Študijski program 2. stopnja b 0,0 33,33 20,0 a UNI 100,0 66,67 80,0 Skupaj 100 100 100 diploma univerzitetnega študijskega programa diploma 2. stopnje 3.2.2 Izvajanje študijskega programa Preglednica 3.2-4: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 1. letnik 5 4 5 2. letnik 7 2 1 3. letnik 2 4 1 Absol. 1 skupaj 14 10 8 Preglednica 3.2-5: Struktura študentov po spolu (v %) Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Moški Ženske 57,14 50,0 100,0 42,86 50,0 0,0 Stran 145 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Preglednica 3.2-6: Povprečna ocena izpitov Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 3.2.3 Povprečna ocena 9,4 9,6 9,3 Zaključek in trajanje študija Preglednica 3.2-7: Trajanje študija a b Leto Št. diplomantov a 2012 2013 0 1 Povprečje 4,0 Trajanje študija (v letih) b Minimum 4,0 Maksimum 4,0 Število diplomantov v koledarskem letu Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365 Stran 146 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 3.3 Doktorski študijski program 3. stopnje »Prometno inženirstvo« 3.3.1 Vpis študentov Preglednica 3.3-1: Razpis in vpis v 1. letnik študijskega programa tretje stopnje Prometno inženirstvo Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Razpis 15 15 5 Vpisani 2 1 Omejitev - Preglednica 3.3-2: Razpis in vpis v 2. letnik študijskega programa tretje stopnje Prometno inženirstvo Štud. leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Razpis 5 5 1 Vpisani 1 Omejitev - Preglednica 3.3-3: Vpisani študentje 1. letnika študijskega programa, glede na predizobrazbo (v %) Študijsko leto UNI 100,0 - 2011/2012 2012/2013 2013/2014 a b Študijski program 2. stopnja b 0,0 100,0 a Skupaj 100 100 diploma univerzitetnega študijskega programa diploma 2. stopnje 3.3.2 Izvajanje študijskega programa Preglednica 3.3-4: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 1. letnik 2. letnik 3. letnik Absol. skupaj 2 0 1 2 2 1 3 1 2 1 - 7 4 4 Preglednica 3.3-5: Struktura študentov po spolu (v %) Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 Moški Ženske 85,71 100,0 100,0 14,29 0,0 0,0 Stran 147 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Preglednica 3.3-6: Povprečna ocena izpitov Študijsko leto 2011/2012 2012/2013 2013/2014 3.3.3 Povprečna ocena 10 8,5 9,1 Zaključek in trajanje študija Prvi vpis v program je bil v študijskem letu 2009/2010 in do konca leta 2013 še ni bilo doktorandov. Stran 148 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 4. STARI ŠTUDIJSKI PROGRAMI 4.1 Visokošolski strokovni študijski program »Gradbeništvo« Stari visokošolski študijski programi '96' se iztekajo saj je bila v študijskem letu 2011/2012 vpisna še zadnja generacija absolventov, zato v nadaljevanju podajamo le statistiko diplomantov in tajanja študija. 4.1.1 Zaključek in trajanje študijskega programa Vpis v prvi letnik zadnjič v študijskem letu 2008/2009. Preglednica 4.1-1: Trajanje rednega študija Leto Št. diplomantova 2011 2012 2013 22 40 46 Povprečje 7,1 7,4 8,04 Trajanje študija (v letih)b Minimum 4,5 2,5 4,78 Maksimum 8 in več 8 in več 17,23 Povprečje 10,9 7,8 14,6 Trajanje študija (v letih) b Minimum 8 in več 6,5 14,6 Maksimum 8 in več 8 in več 14,6 Preglednica 4.1-2: Trajanje izrednega študija a b Leto Št. diplomantov a 2011 2012 2013 8 4 1 Število diplomantov v koledarskem letu Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365 4.2 Visokošolski strokovni študijski program »Promet« Stari visokošolski študijski programi '96' se iztekajo saj je bila v študijskem letu 2011/2012 vpisna še zadnja generacija absolventov, zato v nadaljevanju podajamo le statistiko diplomantov in tajanja študija. Stran 149 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 4.2.1 Zaključek in trajanje študijskega programa Vpis v prvi letnik zadnjič v študijskem letu 2008/2009. Preglednica 4.2-1: Trajanje rednega študija Leto Št. diplomantova 2011 2012 2013 28 12 11 Trajanje študija (v letih)b Minimum Maksimum 3,5 8 in več 4,5 8 in več 4,3 12,21 Povprečje 7,2 7,7 7,93 Preglednica 4.2-2: Trajanje izrednega študija a b Leto Št. diplomantov a 2011 2012 2013 1 3 2 Povprečje 7,6 10,5 10,96 Trajanje študija (v letih) b Minimum 7,5 7,5 10,96 Maksimum 7,5 8 in več 10,96 Število diplomantov v koledarskem letu Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365 4.3 Univerzitetni študijski program »Gradbeništvo« Stari univerzitetni študijski programi '96' se iztekajo saj je bila v študijskem letu 2010/2011 vpisna še zadnja generacija absolventov, zato v nadaljevanju podajamo le statistiko diplomantov in trajanja študija. 4.3.1 Zaključek in trajanje študija Vpis v prvi letnik zadnjič v študijskem letu 2006/2007. Preglednica 4.3-1: Trajanje rednega študija Leto Št. diplomantova 2011 2012 2013 28 27 9 Povprečje 7,1 8,3 7,14 Trajanje študija (v letih)b Minimum Maksimum 4 8 in več 5,5 8 in več 6,63 8,05 Stran 150 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 Preglednica 4.3-2: Trajanje izrednega študija a b Leto Št. diplomantov a 2011 2012 2013 0 0 0 Povprečje - Trajanje študija (v letih) b Minimum - Maksimum - Število diplomantov v koledarskem letu Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365 4.4 Univerzitetni študijski program »Promet« Stari univerzitetni študijski programi '96' se iztekajo saj je bila v študijskem letu 2010/2011 vpisna še zadnja generacija absolventov, zato v nadaljevanju podajamo le statistiko diplomantov in trajanja študija. 4.4.1 Zaključek in trajanje študija Vpis v prvi letnik zadnjič v študijskem letu 2006/2007. Preglednica 4.4-1: Trajanje rednega študija Leto Št. diplomantova 2011 2012 2013 10 4 9 Povprečje 7,7 10,0 9,56 Trajanje študija (v letih)b Minimum 3 8 in več 6,65 Maksimum 8 in več 8 in več 13,07 Preglednica 4.4-2: Trajanje izrednega študija a b Leto Št. diplomantov a 2011 2012 2013 0 0 0 Povprečje - Trajanje študija (v letih) b Minimum - Maksimum - Število diplomantov v koledarskem letu Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365 Stran 151 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 4.5 Interdisciplinarni univerzitetni študijski program »GING – smer Gradbeništvo« Stari univerzitetni študijski programi '96' se iztekajo saj je bila v študijskem letu 2010/2011 vpisna še zadnja generacija absolventov, zato v nadaljevanju podajamo le statistiko diplomantov in trajanja študija. 4.5.1 Zaključek in trajanje študija Vpis v prvi letnik zadnjič v študijskem letu 2006/2007. Preglednica 4.5-1: Trajanje rednega študija a b Leto Št. diplomantov 2011 2012 2013 14 11 7 a Povprečje 8,1 8,2 9,22 Trajanje študija (v letih) b Minimum 5 5,5 7,41 Maksimum 8 in več 8 in več 12,71 Število diplomantov v koledarskem letu Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365 4.6 Magistrski študijski program »Jedrska energetika« 4.6.1 Zaključek in trajanje študija Vpis v prvi letnik zadnjič v študijskem letu 2008/2009. Preglednica 4.6-1: Trajanje študija a b Leto Št. diplomantov a 2011 2012 2013 0 0 0 Povprečje - Trajanje študija (v letih) b Minimum - Maksimum - Število diplomantov v koledarskem letu Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365 Stran 152 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 4.7 Magistrski študijski program »Gradbena informatika« 4.7.1 Zaključek in trajanje študija Vpis v prvi letnik zadnjič v študijskem letu 2008/2009. Preglednica 4.7-1: Trajanje študija a b Leto Št. diplomantov a 2011 2012 2013 0 0 0 Povprečje - Trajanje študija (v letih) b Minimum - Maksimum - Število diplomantov v koledarskem letu Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365 4.8 Magistrski študijski program »Gradbeništvo« 4.8.1 Zaključek in trajanje študija Vpis v prvi letnik zadnjič v študijskem letu 2008/2009. Preglednica 4.8-1: Trajanje študija a b Leto Št. diplomantov a 2011 2012 2013 0 1 1 Povprečje 10,2 5,0 Trajanje študija (v letih) b Minimum 10,2 5,0 Maksimum 10,2 5,0 Število diplomantov v koledarskem letu Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365 4.9 Magistrski študijski program »Promet« 4.9.1 Zaključek in trajanje študija Vpis v prvi letnik zadnjič v študijskem letu 2008/2009. Preglednica 4.9-1: Trajanje študija a b Leto Št. diplomantov a 2011 1 Povprečje 3,1 Trajanje študija (v letih) b Minimum 3,1 Maksimum 3,1 Število diplomantov v koledarskem letu Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365 Stran 153 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 2012 2013 1 2 6,5 5,9 6,5 4,5 6,5 5,2 4.10 Doktorski študijski program »Jedrska energetika« 4.10.1 Zaključek in trajanje študija Vpis v prvi letnik zadnjič v študijskem letu 2008/2009. Preglednica 4.10-1: Trajanje študija Leto 2011 2012 2013 a b EDOK DOK EDOK DOK EDOK DOK Št. diplomantov a 1 - Povprečje 4,3 - Trajanje študija (v letih) b Minimum 4,3 - Maksimum 4,3 - Število diplomantov v koledarskem letu Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365 4.11 Doktorski študijski program »Gradbena informatika« 4.11.1 Zaključek in trajanje študija Vpis v prvi letnik zadnjič v študijskem letu 2008/2009. Preglednica 4.11-1: Trajanje študija Leto 2011 2012 2013 a b EDOK DOK EDOK DOK EDOK DOK Št. diplomantov a 1 - Povprečje 6,8 - Trajanje študija (v letih) b Minimum 6,8 - Maksimum 6,8 - Število diplomantov v koledarskem letu Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365 Stran 154 od 155 Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2013/2014 4.12 Doktorski študijski program »Gradbeništvo« 4.12.1 Zaključek in trajanje študija Vpis v prvi letnik zadnjič v študijskem letu 2008/2009. Preglednica 4.12-1: Trajanje študija Leto 2011 2012 2013 c d EDOK DOK EDOK DOK EDOK DOK Št. diplomantov c 1 1 2 1 - Povprečje 4,49 2,6 8,01 5,4 - Trajanje študija (v letih) d Minimum 4,49 2,6 5,56 5,4 - Maksimum 4,49 2,6 10,46 5,4 - Število diplomantov v koledarskem letu Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365 4.13 Doktorski študijski program »Promet« 4.13.1 Zaključek in trajanje študija Vpis v prvi letnik zadnjič v študijskem letu 2008/2009. Preglednica 4.13-1: Trajanje študija Leto 2011 2012 2013 a b EDOK DOK EDOK DOK EDOK DOK Št. diplomantov a - Povprečje - Trajanje študija (v letih) b Minimum - Maksimum - Število diplomantov v koledarskem letu Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365 Stran 155 od 155
© Copyright 2024