Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa 29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka VPLIV FINANČNE KRIZE NA DEJAVNOST GRADBENIŠTVA V SLOVENIJI Rozana Prodan Rešaver [email protected] Povzetek Gradbeništvo je eden najpomembnejši sektorjev, saj bistveno vpliva na gospodarsko rast. Kadar je gospodarska rast visoka, je to običajno zaradi cvetočega gradbeništva. Ko pa je gospodarstvo v krizi in je splošno stanje v gospodarstvu slabo, gre gradbeništvu izmed vseh najslabše. V času krize so vse ekonomske kategorije, ki so pomembne za gradbeništvo, močno padle. S padcem vrednosti gradbenih del se je to odrazilo tudi na trgu dela, kjer je delo izgubilo veliko ljudi. Veliko podjetij je propadlo, veliko jih še komaj živi, zato je za uspešno rešitev gradbeništva iz krize potrebno sodelovanje države, bank in podjetij. Ključne besede: finančna kriza, gradbeništvo, kazalniki 1. Finančna kriza 1.1. Opredelitev finančne krize Ekonomisti vse do danes niso prišli do splošno sprejete definicije tega pojma, tako da si pod finančno krizo različni avtorji predstavljajo zelo različne pojave. Kljub temu pa je mogoče identificirati nekatere elemente, ki so zanjo značilni. Predstavljamo le nekaj najpomembnejših definicij. Finančna kriza se običajno izraža v kopičenju ekonomskih neravnotežij, napihnjene vrednosti premoženja in nerealnim tečajem domače valute (Mrak 2002, 573). Mishkin (2004, 189) pravi, da se finančne krize pojavijo, ko pride do motenj v finančnem sistemu, predvsem zaradi asimetričnih informacij na finančnem trgu. Zato finančni trgi ne morejo učinkovito razporejati sredstev od varčevalcev do investitorjev, kar privede do močnega upada ekonomske aktivnosti. Abramovič (2008) definira finančno krizo kot stanje, ki ga zaznamujejo naslednje značilnosti: več kot 30 % padci cen finančnih naložb; finančne naložbe postanejo nelikvidne; množičen beg vlagateljev in umik njihovih naložb s finančnega trga (panika); simultana kriza na več različnih finančnih trgih hkrati. Pogosta značilnost finančne krize, nujna za njeno dolgotrajnost, pa je tudi znaten vpliv na realno ekonomijo. 371 Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa 29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka Strašek in Špes (2009, 61) opozarjata, da se z globalizacijo finančnih trgov stopnjuje nevarnost izbruha finančnih kriz ter prenosa finančnih kriz iz ene države v drugo. Nevarnost prenosa finančnih kriz je izredno velika zaradi močnega finančnega sodelovanja med državami in medodvisnostjo posameznih trgov. Zavedati se je treba, da krize niso izjemen položaj, ampak predstavljajo normalen del poslovnega cikla, za katerega je značilno stalno menjavanje obdobij rasti in padanja gospodarske aktivnosti ter spremljajoče nihanje pomembnih makroekonomskih agregatov (bruto domači proizvod, stopnja zaposlenosti in splošna raven cen). Poslovni cikel je sestavljen iz faze ekspanzije, za katero je značilna pozitivna gospodarska rast, visoka stopnja zaposlenosti in naraščanje inflacijske stopnje, ter faze recesije, za katero je značilna negativna gospodarska rast, visoka brezposelnost in zmanjševanje inflacijske stopnje. 1.2. Nastanek finančne krize Trenutna finančna kriza je prišla nepričakovano in nihče ni bil pripravljen nanjo. Začela se je v Združenih državah Amerike in postopoma zajela Evropo. Najprej se je pojavila na nepremičninskem trgu, kjer je prišlo do poka nepremičninskega balona. Sledili so stečaji ameriških investicijskih bank, panika na borznih trgih in padec vseh borznih indeksov po svetu. Zaradi globalizacije finančnih trgov se je kriza zelo hitro prenesla iz ene države v drugo, sledil pa je tudi zelo hiter prenos v realni sektor. Prišlo je do zmanjšanja gospodarske aktivnosti in posledično se je svetovno gospodarstvo znašlo v recesiji. Kako je prišlo do poka nepremičninskega balona? Vse se je začelo v ZDA, kjer je bila visoka dostopnost posojil omogočena preko inovativnih finančnih produktov, t. i. listinjenje. Pri listinjenju gre za oblikovanje finančnih instrumentov, izvedenih iz osnovnega posla. Z oblikovanjem novih vrednostnih papirjev so se dana posojila prepakirala in prodala drugim (Štiblar 2008, 85). Vse to je slonelo na predpostavki, da bodo kupci nepremičnin odplačevali najeto hipotekarno posojilo, njihovo odplačevanje pa na predpostavki, da bodo cene nepremičnin še naprej rasle, tako da bodo kupci z nakupom nepremičnine v resnici pridobili zaradi povečanja vrednosti nepremičnin (Štiblar 2008, 90). Velik nepremičninski razcvet v ZDA je začel upadati jeseni leta 2005. Kar nekaj časa je poteklo, preden so se ljudje tega zavedli. Ko so cene narasle tako visoko, da je nakup stanovanjske nepremičnine, celo brez kakršnega koli pologa lastnega denarja in pri zelo privlačnih začetnih obrestnih merah, za mnoge Američane postal nekaj nedosegljivega, je prodaja začela slabeti. Kljub temu so cene nepremičnin še nekaj časa rasle, kar je bilo pričakovano. Konec poletja leta 2006 so se trgi začeli šibiti. Cene so začele padati, sprva počasi, nato pa zelo hitro (Krugman 2009, 166). Začetek padanja cen je povzročil začetek finančne krize. Prvo znamenje krize se je pojavilo na začetku leta 2007, ko je ob poku hipotekarnega balona v ZDA bankrotirala prva večja hipotekarna ustanova v ZDA. To je bil znak za zaostritev 372 Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa 29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka pogojev posojanja denarja na finančnem trgu (Štiblar 2008, 92). Ob koncu leta 2008 je recesija zajela že ves razviti svet. 2. Gradbeništvo v Sloveniji "Če je gospodarstvo podvozje in karoserija avtomobila, je gradbeništvo motor, ki ga poganja." S temi besedami lahko na kratko pojasnimo pomen gradbeništva za gospodarstvo. V Sloveniji je to zelo pomembna panoga, saj ima velike multiplikacijske učinke in odločilno pripomore h gospodarski rasti. Pomembno je poudariti, da je multiplikator v gradbenem sektorju od 2 do 2,5, kar pomeni, da ima gradbeništvo velik pozitiven vpliv tudi na rast drugih dejavnosti. To so predvsem dejavnosti, ki so povezane z gradbeništvom, kot so na primer transport, predelovalne dejavnosti, poslovno-tehnične dejavnosti, trgovina in še nekatere druge (Špacapan 2008). Gradbeništvo je pomembno tudi z vidika zaposlenosti, saj je po številu zaposlenih tretja največja dejavnost, posredno pa vpliva na ustvarjanje delovnih mest tudi v drugih dejavnostih, ki so povezane z njim oziroma so njihove storitve ali proizvodi potrebni za izvajanje gradbene dejavnosti (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje 2011, 4). 2.1. Gibanje nekaterih ekonomskih kategorij, ki kažejo na krizo v gradbeništvu Z opazovanjem gibanja ekonomskih kazalnikov smo analizirali trenutno stanje v gradbeništvu in ocenili, kako globoko v recesiji je gradbeništvo. 2.1.1. Poslovne tendence v gradbeništvu po posameznih kazalnikih Podatki o posameznih kazalnikih se zbirajo z mesečnimi vprašalniki, ki jih Statistični urad Republike Slovenije (SURS) pošilja v izpolnjevanje direktorjem gradbenih podjetij. Gre za subjektivne ocene, ki jih direktorji podajo na podlagi trenutnih razmer na trgu. Podatki po posameznih kazalnikih kažejo zaskrbljujoče stanje, saj je večina kazalnikov v zadnjih letih močno padla z izjemo tehnične zmogljivosti, ki pa ne pride do izraza zaradi slabega stanja drugih kazalnikov. Iz gibanja ekonomskih kazalnikov1) je razvidno, da je kriza imela velik vpliv na to panogo. 373 Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa 29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka Slika 1: Prikaz gibanja ekonomskih kazalnikov v gradbeništvu 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 ravnotežje/ balance Obseg gradbenih del / Assessment of building activity Poslovno stanje / Business situation ravnotežje/ balance 40 © SURS © SURS 20 0 -20 -40 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 -60 2012 Tehnične zmogljivosti 2) / Technical capacit y2) ravnotežje/ balance 70 6 5,5 5 4,5 4 3,5 3 2,5 © SURS 30 10 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2009 2011 2012 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Zagotovljeno delo3) / Assured work in hand3) © SURS 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Pričakovano zaposlovanje/ Employment expectations ravnotežje/ balance 60 © SURS © SURS 40 20 0 -20 -40 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 -60 Cene / Prices ravnotežje/ balance 30 15 0 -15 -30 -45 -60 -75 2010 Zaposlovanje / Employment ravnotežje/ balance 50 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 -50 -60 2008 2003 mesec/month 50 -10 2002 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2012 Pričakovane cene / Price expectations ravnotežje/ balance 40 © SURS 2011 © SURS 20 0 -20 -40 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 -60 2002 2003 desezonirani podatki / seasonally adjusted data 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 dolgoletno povprečje / long-term average 1) Iz podatkov je izločen vpliv sezone, vplivov koledarja ni bilo zaznati. 2) Količina in kakovost opreme glede na povpraševanje v naslednjih 12 mesecih. 3) Že začeto ali s pogodbami dogovorjeno delo pri običajnih delovnih urah. Vir: SURS 2012. 2.1.2. Kazalniki ekonomske aktivnosti in zaposlenost Vrednost gradbenih del je v letih 2006, 2007 in 2008 rasla za 21 % glede na predhodno leto. Po izbruhu krize pa so cvetoči časi gradbeništva minili tako rekoč čez noč. Tako se je že leta 2009 obseg opravljenih gradbenih del zmanjšal za 19 %, v letu 2010 za 16 %, lani pa kar za 25,4 %. Pri tem se je vrednost del, opravljenih na gradbenih inženirskih objektih, v primerjavi 374 Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa 29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka z letom 2010 zmanjšala za 15 %, na stavbah pa celo za 39,6 %. Skupni padec tako v zadnji treh letih znaša več kot 50 %, napovedi za leto 2012 pa prav tako niso spodbudne (SURS 2010a). Delež gradbeništva v bruto domačemu proizvodu (BDP) je v obdobju pred razcvetom znašal okoli 5,5 %, v letu 2008 je dosegel vrhunec in znašal 7,4 %, nato se je začel zmanjševati in v letu 2009 znašal 7 %, v letu 2010 pa le še 5,6 % BDP in se tako približal deležu pred rastjo gradbeništva (SURS 2010b). Takšno stanje se je odrazilo tudi na trgu dela. Število zaposlenih se je v gradbeništvu vse do leta 2008 povečevalo in je doseglo skoraj 90.000 zaposlenih, nato pa se je začelo zmanjševati in je ob koncu leta 2011 znašalo le še dobrih 64.000 zaposlenih. Od leta 2005 do 2008 je zaposlenost v gradbeništvu rasla nadpovprečno, zato je bil padec v času krize toliko hujši (SURS 2011). 2.2. Posledice krize v gradbeništvu Trenutno se gradbeništvo nahaja v globoki recesiji, predvsem zaradi zmanjšanja javnih naročil, zmanjšanja zasebnih investicij podjetij in posameznikov, kreditnega krča, zmanjšane potrošnje, neprodanih stanovanj in poslovnih prostorov ter premajhne prilagodljivosti gradbenih podjetij v gospodarsko zahtevnih časih. Največji problem prav gotovo predstavlja plačilna nedisciplina. Med panogami dosega največji delež neporavnanih obveznosti do bank in podjetij. Poleg tega je prisotna tudi nelojalna konkurenca, saj skušajo podjetja z dumpinškimi cenami na vsak način priti do posla. Celoten položaj je privedel do propada več gradbenih podjetij. V letu 2010 je med večjimi šel v stečaj Vegrad d. d. V letu 2011 pa so mu sledili CPM d. d., GPG d. d., SCT d. d., Konstruktor VGR d. o. o. in drugi. Z velikimi težavami se soočajo Primorje d. d., Kraški zidar d. d. in Energoplan d. d. Propad večjih gradbenih podjetij postopoma sili v propad tudi vrsto podizvajalcev in dobaviteljev, ki so ostali brez svojih plačil. V letošnjem letu lahko pričakujemo nov val propadlih podjetij, saj nič ne kaže na to, da bi se gradbeništvo kaj kmalu opomoglo. 3. Ukrepi za rešitev dejavnosti gradbeništva iz krize V nadaljevanju podajamo ukrepe, ki bi jih morali država, podjetja in banke upoštevati, da bi gradbeništvo popeljali iz krize. 375 Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa 29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka 3.1. Ukrepi države Država naj pospeši stanovanjsko gradnjo, začne naj nekatere infrastrukturne investicije (posodobitev železniške infrastrukture, drugi tir Divača–Koper, gradnjo hitre ceste v tretji razvojni osi, izgradnjo hidroelektrarn na Savi, tretji pomol v Luki Koper), spodbuja naj energetsko obnovo javnih objektov in pomaga pri iskanju poslov v tujini. Spremeniti je potrebno Zakon o javnem naročanju, kjer se izbira izvajalca del na podlagi kriterija najnižje cene, ki preprečuje, da bi udeleženci iskali najboljše inženirske rešitve. S tem bi se zmanjšal tudi obseg dumpinških cen in podjetja bi postala ponovno konkurenčna na zdravih temeljih. Zaradi nekonkurenčnih razpisnih pogojev usihajo raziskave in razvoj, ki so bistveni za razvoj gradbeništva. Zahteve javnih naročnikov do gradbenih izvajalcev v času krize postajajo vedno bolj nerazumne, ko gre za bančne garancije, financiranje in prevzemanje tveganj. Zahtevajo se visoke vrednosti garancij in visoka lastna udeležba pri financiranju posla, kar privede do prevzemanja velikega tveganja za gradbena podjetja. Zopet se potrjuje ugotovitev, da je Zakon o javnem naročanju treba spremeniti in ga prilagoditi trenutnim razmeram na trgu. Država bi morala več storiti na področju likvidnosti. Banke bi morala dokapitalizirati in odpisati slaba posojila, ki povzročajo kapitalsko neustreznost bank. Izboljšanje njihovih bilanc pa je ključnega pomena za obuditev trga. 3.2. Ukrepi bank Banke so zaradi lastne kapitalske neustreznosti, nestrokovnosti in nepravilnih odločitev v preteklosti popolnoma ustavile kreditiranje projektov gradbenih podjetij, vendar je sprostitev kreditnega krča bank ključnega pomena za preživetje gradbenih podjetij. Podjetja lastnih projektov (stanovanjske gradnje) brez kreditov ne morejo začeti in niti dokončati. Stanovanjska gradnja je povsem zamrla in s tem velik prihodek za podjetja. Banke brez gospodarstva pa tudi ne morejo preživeti. V gradbeništvu je vsak posel zavarovan z garancijami. Še preden podjetje pridobi posel, mora v fazi oddaje ponudbe na javnih razpisih pridobiti bančno garancijo za resnost ponudbe, ob podpisu pogodbe mora zagotoviti garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in ob zaključku del še garancijo za odpravo napak v garancijski dobi. Poleg navedenih garancij pa so aktualne tudi garancije za zanesljivost plačila, ki so za gradbena podjetja zelo drage. Podjetja imajo trenutno velike težave s pridobivanjem bančnih garancij, saj jih banke ne želijo izdajati, ker so že preveč izpostavljene do gradbene dejavnosti. Vendar banke s takim načinom silijo v propad še tista gradbena podjetja, ki še nekako živijo. Če že izdajo garancije, 376 Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa 29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka zahtevajo depozite v znesku garancije in zastavitev premoženja, kar je v teh časih za gradbena podjetja izjemno težko. 3.3. Ukrepi gradbenih podjetij Obseg dela se je v zadnjih treh letih zelo zmanjšal, glede na gospodarske razmere in sprejeto ekonomsko politiko pa lahko pričakujemo še nadaljnji upad. Zato je v glavnem edina pot za ohranjanje zdravega preostanka panoge sprotno prilagajanje zmogljivosti vključno z zmanjševanjem števila zaposlenih in tudi zapiranjem (prenehanjem, stečaji) podjetij. Ta proces je bil v zadnjih treh letih kljub bolečim stečajem še vse prepočasen (Kordež 2011). Podjetjem naj bo edini cilj likvidnost in solventnost. Trenutno naj se ne ukvarjajo z dobičkonosnostjo in pričakovanji lastnikov, če želijo preživeti. Odprodajo naj vse nepotrebno premoženje. Če imajo primerne lastnike za dokapitalizacijo podjetja, naj se dokapitalizirajo, saj sami ne bodo mogli zagotoviti lastnih trajnih virov. Gradbena podjetja imajo med svojimi zalogami veliko število neprodanih stanovanj, ker ne želijo spustiti cen na raven, ki bi jih trg prenesel. Na ta način bi si lahko izboljšala svojo likvidnost. V prihodnosti bodo morala stanovanja na trgu ponuditi po ceni, po kateri se bo oblikovalo povpraševanje. 4. Sklep Danes je slovensko gradbeništvo opustošeno, kar potrjuje, da je finančna kriza pustila velike posledice na gradbeništvu. Obseg del se je v zadnjih treh letih zmanjšal za več kot polovico, število zaposlenih pa za slabo tretjino. Napovedi za prihodnje leto pa tudi niso dobre. Zavedati se je treba, da so krize del poslovnega cikla in da za vsakim padcem gospodarske aktivnosti pride ponovna rast. Kako hitro bo prišlo do ponovne rasti, pa je odvisno od ukrepanja države, bank in podjetij. Seznam literature in virov - Abramovič, Kruno. 2008. Kaj se lahko naučimo iz preteklih finančnih kriz. Http://www.finance.si/217545/Kaj_se_lahko_nau_imo_iz_preteklih_finan_nih_kriz (05. 12. 2011). - Kordež, Bine. 2011. Gradbeništvo ima pol manj dela kot na vrhuncu leta 2008 in četrtino manj zaposlenih. Http://www.razgledi.net/2011/08/31/gradbenistvo-ima-pol-manj-dela-kotna-vrhuncu-leta-2008-in-cetrtino-manj-zaposlenih/ (25. 02. 2012). 377 Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa 29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka - Krugman, Paul. 2009. Vrnitev ekonomike depresije in kriza leta 2008. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. - Mrak, Mojimir. 2002. Mednarodne finance. Ljubljana: GV Založba. - Mishkin, Frederic S. 2004. The economics of money, banking, and financial markets. (7th ed.) b. k.: Addison Wesley. - Strašek, Sebastjan in Špes Nataša. 2009. Poslovni ciklusi in finančne krize. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta. - Špacapan, Barbara. 2008. Analiza panoge – Gradbeništvo: Panoga, ki cveti. Http://www.revijakapital.com/kapital/nepremicnine.php?idclanka=5702 (14. 01. 2012) - Štiblar, Franjo. 2008. Svetovna kriza in Slovenci: Kako jo preživeti?. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. - SURS - Statistični urad Republike Slovenije. (2010a). Vrednost opravljenih gradbenih del, Slovenija, 2010 – končni podatki. Http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4292 (21. 02. 2012). - SURS - Statistični urad Republike Slovenije. (2010b). Bruto domači proizvod, temeljni agregati nacionalnih računov in zaposlenosti; 1995–2010. Http://www.stat.si/ tema_ekonomsko_nacionalni_bdp1.asp (21. 02. 2012). - SURS - Statistični urad Republike Slovenije. 2011. Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnostih (SKD 2008), Slovenija, mesečno. Http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/ varval.asp?ma=0700921S&ti=&path=../Database/Dem_soc/07_trg_dela/05_akt_preb_po_regi s_virih/01_07009_aktivno_preb_mesecno/&lang=2 (21. 02. 2012). - SURS - Statistični urad Republike Slovenije. 2012. Poslovne tendence v gradbeništvu, Slovenija, januar 2012. Http://www.stat.si/PrikaziDatoteko.aspx?id=5557 (25. 02. 2012). - Zavod republike Slovenije za zaposlovanje 2011. Gradbeništvo v času krize, Pogledi z vidika trga dela. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. 378