1. No category

LOVORIKOVEC
(Prunus laurcerasus)
Družina: Rožnice (Rosaceae)
Rastišče:
Doma je v jugozahodni Aziji, v Evropi samo v Bolgariji. Pri nas je pogost
okrasni grm parkov in vrtov.
Značilnosti:
Grm z velikimi, podolgovato eliptičnimi listi, ki so na zgornji strani bleščeče
zeleni. Drobni beli cvetovi so v grozdastih socvetjih.
OPOZORILO: V listih, skorji in popkih so strupene snovi,
plodovi pa so nestrupeni in užitni.
TISA
(Taxus baccata)
Družina: Tisovci (Taxaceae)
Rastišče:
Doma je v jugozahodni Aziji in
Evropi. Pri nas raste do višine
1700 m, pogosto je nasajena.
Značilnosti:
Do 20 m visok, vedno zelen in
dvodomen iglavec.
OPOZORILO:
Vsi deli rastline so strupeni,
razen mesnatega rdečega
ovoja ploda.
KALINA
(Ligustrum vulgare)
Družina: Oljčnice (Oleaceae)
Rastišče:
Navadna kalina je naravno razširjena po skoraj vsej Evropi, razen visoko na
severu. Pri nas avtohtono raste po vsej Sloveniji od nižin do gorskega pasu,
najpogosteje v hrastovih gozdovih nižin in gričevja.
Značilnosti: Do 3 m visok listopadni grm s številnimi pokončnimi,
šibastimi, slabo razvejanimi poganjki in dobro razvitimi koreninskim sistemom.
Zaradi bujne rasti in odpornosti na mraz in onesnaženost je pogosto grm živih
mej.
OPOZORILO: Vsi rastlinski deli, zlasti plodovi, so strupeni.
CIGARAR
(Catalpa bignonioides)
Družina: Bignoniaceae
Rastišče: Domovina cigarovca so province Kitajske.
Značilnosti:
Do 15 m visoko drevo. Listi so 6–18cm dolgi, široko jajčasti. Cvetovi so bledo
rumeni in vijoličasti pri dnu, veliki 2,5 x 2 cm. Seme se razvije v dolgih, tankih
strokih. Cveti od maja do junija, seme se razvije od avgusta do oktobra.
Uporabnost:
Ta in drugi cigarovci so znani kot dobre medeče rastline in so v času cvetenja
pomembna čebelja paša. Plodovi se uporabljajo v medicini kot diuretiki.
JAVOR JESENOVEC
(Acer negundo)
Družina: Javorovci (Aceraceae)
Rastišče: severozahod ZDA, vzhodna Kanada, Mehika, Gvatemala.
Značilnosti:
Je srednje visoko drevo, ki pride zelo do izraza kot samostojno drevo, saj ima
lepe pisane liste. Letna prirast je od 15 do 25 cm. Rad ima zavetrne lege, da ga
ne poškoduje veter.
NAVADNA BODIKA
(Ilex aquifolium)
Družina: Bodikovke (Aquifoliaceae)
Rastišče: Navadna bodika slabo
prenaša apnena tla in ima rada vlažne
lege. Uspeva v srednji in južni
Evropi vse do Kavkaza, na jugu pa jo
najdemo od Irana do severne Afrike.
Razmnožuje se s semeni in
potaknjenci.
Značilnosti:Drevo navadne bodike zraste do višine 10 m in ima gladko
lubje, ki je pri mladih rastlinah zeleno, pri starejših pa sivo. Zimzeleni usnjati
listi so ovalni ali elipsasti, njihov
rob pa je nazobčan in ima ostre
bodice. Po zgornji strani imajo
povoščen videz, spodnja stran pa je
svetlejša in bolj hrapava. Krošnja
drevesa je piramidaste oblike.
Les je trd in obstojen, zato so ga
včasih uporabljali namesto
ebenovine, saj je njegova struktura
podobna. Iz lesa navadne bodike se
izdeluje šahovske figure in ročaje
posod, v katerih se streže vroče
napitke in hrano, saj les dobro
prenaša visoke temperature.
Skorja drevesa vsebuje veliko tanina in gost lepljiv sok, iz katerega so včasih
kuhali »ptičji lim« za limanice.
VRTNA MAGNOLIJA
(Magnolija denudata x Magnolija liliiflora)
Družina: Magnolijevke
Značilnosti: Magnolija je nizko listopadno drevo, ki ga sadimo v okrasne
namene. Najlepše je spomladi, saj najmočneje cveti od konca marca do konca
maja, posamezni cvetovi pa se, zlasti v bolj vlažnih letih, pojavijo tudi julija.
Danes poznamo skoraj osemdeset vrst različnih magnolij, delimo pa jih na tri
skupine:
nizka drevesa ali grmi,
večja listopadna drevesa,
• zimzelene vrste.
•
•
PAJESEN
(Ailanthus altissima)
Družina: (Simaroubaceae)
Območje naravne razširjenosti: Kitajska in Moluški otoki.
Značilnosti: Je do 20 (25) m visoko listopadno drevo z redko, zaobljeno
krošnjo ter ravnim, močnim deblom in s plitvimi, po veliki površini
razvitimi koreninami. Mladi poganjki so debeli, rdečkastorjavi in dlakavi,
lubje na vejah svetlosivo, na deblu tanko, razmeroma gladko in z belkastimi
vzdolžnimi razpokami.
Listi so 50–90 cm dolgi, spiralno nameščeni, lihopernato sestavljeni iz 11–
25 lističev.
Vpliv na domačo vegetacijo: Pajesen hitro in bujno raste, lahko
tvori neprehodne sestoje in ob tem izpodrine domorodno vegetacijo.
Pajesenova drevesa izločajo toksine, ki preprečujejo uveljavitev drugih
rastlinskih vrst v bližini. V Sloveniji je pajesen najbolj problematičen na
Primorskem. Na kraškem robu vidno ogroža nekaj najbolj toploljubnih
koščkov naše vegetacije (npr. stena nad Ospom).
ČRNI TOPOL
(Populus nigra)
Družina: Vrbovke (Salicaceae)
Rastišče:
Večina severne poloble.
Značilnosti:
Do 30 m visoko drevo. Veje
štrle iz krošnje. Listi so
široki, trikotni. Lubje je
grobo nabrazdano,
temnosivo.
Lahko dočaka starost od 150
do 200 let.
NAVADNA LIPA
(Tilia platyphyllos Scob.)
Družina: Lipovke (Tiliaceae)
Rastišče:Lipa je v
Sloveniji naravno
razširjena po gozdovih,
znana je tudi kot
zdravilna rastlina in dobra
medonosna vrsta za
čebele. Lipe se med seboj
pogosto križajo, zato
poznamo več podobnih
vrst. Lipo sadimo v
globoka, apnena, zračna
in dovolj vlažna tla.
Značilnosti:
Je do 40 m visoko drevo
z enakomerno zaobljeno
krošnjo, skorja je
temnosiva z drobnimi,
navpičnimi brazdami,
listi so 15 cm dolgi,
srčasti.
JABLANA
(Malus demastica Borkh.)
Družina: Rožnice (Rosaceae)
Značilnosti:
Z umetnim izborom je človek
razvil različne sorte domačih
jablan.
Jabolko spada med najbolj
zdrave in koristne vrste sadja.
ČRNI BEZEG
(Sambucus nigra)
Družina: Kovačnikovci (Caprifoliaceae)
Značilnosti:
Grm bezga je, ko se okrepi,
nezahteven in ga je najprimerneje
nasaditi ob ograji ali zidu. Rad
ima dobro založeno zemljo,
preprosto ga je obrezovati in
oblikovati. Zraste lahko tudi do 4
m. Cveti od maja do junija v belih
ali rumenkastih socvetjih, po
cvetenju tvori jagode, ki se
obarvajo črno, ko so zrele.
NAVADNI BRŠLJAN
(Hedera helix)
Družina: Bršljanovke (Araliaceae)
Rastišče: Od nižin do montanskega pasu, na globokih in hranljivih tleh.
Značilnosti: Ovijalka, ki se z do 20 m dolgim, olesenelim steblom vzpenja
po drevesnih deblih ali drugih oporah, včasih pa se plazeče razrašča po tleh.
Listi so vedno zeleni in na rastlini ostanejo tudi pozimi.
Bršljan, čeprav ni zajedavska vrsta, lahko drevesu škodi. S tem, ko se močno
razraste v krošnjah, jemlje
drevesu svetlobo in povečuje
površino, na katero se obesi
sneg.
OPOZORILO: Vsa
rastlina je strupena, še
posebej semena.
NAVADNI ČEŠMIN
(Berberis vulgaris)
Družina: Češminovci (Berberidaceae)
Rastišče:
Južnoevropska in zahodnoazijska
rastlina, ki raste v kolinskem,
montanskem in subalpinskem pasu; v
redkih hrastovih in borovih gozdovih,
na svetlih jasah, v suhih grmiščnih
združbah in živih mejah. Toploljubna
rastlina.
Značilnosti:
Grm z od 3 do 7-delnimi rumenimi trni.
Zlato rumeni cvetovi se razvijajo v
visečih, grozdastih socvetjih.
VIRI:
Owen Johnson, David More: Drevesa. Založba Narava, 2010.
Margot in Roland Spohn: Katero drevo je to? Založba Narava, 2008.
Zdravilne rastline – vodnik.
Robert Brus: Drevesne vrste na Slovenskem. Mladinska knjiga, 2004.
Robert Brus: Sto grmovnih vrst na Slovenskem. Tehniška založba Slovenije,
2008.
• Marijan Kotar, Robert Brus: Naše drevesne vrste. Slovenska matica, 1999.
• Drevesa in grmi: Vodnik po naravi. Založba Narava 2007.
•
•
•
•
•