1. No category

Spoštovani bralci in bralke Šraufa, v imenu
uredniškega odbora vas pozdravljam v novem
šolskem letu 2011/2012. V pričujoči številki
uvajamo nekaj novih rubrik, ena od teh je
Zgodovina strojništva, v kateri objavljamo kratke
povzetke zanimivih sestavkov iz knjige Zgodovina
strojništva na slovenskem.
Druga novost je zahtevnejša oblika znane uganke.
Naj vam bo v veselje reševati bolj inženirsko
obliko le-te.
Za mnenje o študiju in študentskem življenju smo
povprašali prof. Žuna in prof. Možino ter nekaj
naših študentskih kolegov na izmenjavi v tujini, pri
pevskem zboru in ameriškem nogometu.
Na koncu naj vam še zaželim lep in vesel
decembrski čas, v katerem ne pozabite na
vsakodnevne študijske obveznosti.
Za uredniški odbor
Matija Brumat
KAZALO
UREDNIŠTVO
IZDAJATELJ:
DSSi, ŠOFS, in ŠSFS
UREDNIŠKI ODBOR:
Miha Vrankar
David Homar
Matija Brumat
OBLIKOVANJE:
Polona Žbogar
Matic Golob
KARIKATURE:
Andraž Kršlin
LEKTOR:
Jasna Rupnik
TISK:
Tiskarna Januš
NAKLADA:
1100 IZVODOV
03
03
Uvodnik
Kazalo
04
06
10
12
14
16
17
18
20
22
24
28
30
Študij v Münchnu? Zakaj pa ne.
Intervju: prof. dr. Iztok Žun
Ni strojnika brez Športa
Intervju: prof. dr. Janez Možina
Iz zgodovine strojništva in tehnične kulture na
Slovenskem
Kam grem spomladi (in poleti in jeseni in pozimi)?
BESTov MacGyver
Vzhodnoazijske države - dežele presenečenj
Ljubljana Silverhawks
Dnevi strojništva v Tehničnem muzeju Slovenije
Laboratorij za odrezavanje - Labod
Predstavitev podjetja Brinox d. o. o.
Karierni centri Univerze v Ljubljani
32
33
Sudoku in heksadoku
Strip
ŠRAUF
3
Danes imamo študentje preko različnih organizacij veliko
možnosti izmenjav povezanih s študijem. Nekatere
organizacije ponujajo prakse druge spet študij v tujini.
Kakor verjetno številni med vami, sem tudi sam razmišljal
o odhodu v tujino za semester ali dva. Lotil sem se
raziskovanja ponudbe in naposled odkril možnost, ki mi je
ustrezala.
Gre za »Sklad dr. Otta Likarja, dipl. inž., in Karle Likar«.
Kot piše v njegovem statutu, je namen sklada podpiranje
znanosti in raziskovanja na področju inženirstva ter
medicine. Namen se uresničuje s podelitvijo štipendij za
študij na Tehniški Univerzi München (TUM). Štipendije so
dovolj visoke za pokritje stroškov stanovanja, hrane in še
kaj ostane. To je bil tudi eden od vzrokov, ki je pritegnil
moje zanimanje. Za študijsko izmenjavo, izdelavo diplomske
naloge ali doktorata se lahko prijavijo kandidati, ki so na
Univerzi v Ljubljani že opravili vsaj tri letnike študija. Med
njimi sem se letos znašel tudi sam in bil potrjen s strani
Posvetovalnega odbora, katerega predsednik je red. prof.
dr. Miha Boltežar, ki poučuje na Fakulteti za strojništvo v
Ljubljani.
Tako je bila premagana prva ovira. Sledilo je še malo morje
birokracije in prejel sem pošto, da sem sprejet na Tehniško
Univerzo v Münchnu. Med čakanjem na potrditev pa
se je začel lov za dovolj ugodnim stanovanjem. Kot sem
slišal že od mojih predhodnikov, ki so si izbrali enako vrsto
izmenjave, je v Münchnu težko dobiti poceni študentski
dom ali sobo. Cene študentskih domov se namreč gibljejo
od 200 do 400 evrov na mesec, sobe v skupnih stanovanjih
pa so še dražje. Poslal sem kar nekaj prošenj, vendar sem
bil povsod zavrnjen oziroma 46. v čakalni vrsti. Septembra
pa nam je mednarodna pisarna na srečo poslala ponudbo
za nov študentski dom, v katerega sem bil tudi sprejet.
Tako je počasi nastopil čas za odhod. Najprej pakiranje
vse možne prtljage, tako da je bil avto na koncu že čisto
napolnjen. Za razliko od študentov, ki priletijo z letalom,
sem lahko s seboj vzel tudi stvari, ki niso nujno potrebne,
a zelo uporabne npr.: tiskalnik, kilogram cedevite, domačo
marmelado, sataraš in klobaso.
Po prihodu v študentski dom sem takoj opazil očitno razliko
s slovenskimi. Za razliko od študentskih domov pri nas
imam tukaj svojo sobo, kopalnico in kuhinjo. Vse skupaj
4
ŠRAUF
obsega okrog 20 kvadratnih metrov in je zelo preprosto,
a funkcionalno opremljeno. Okolica okrog doma še ni
dokončno urejena, zato ob dežju hodimo po blatu, a v nekaj
mesecih naj bi stvari uredili.
Po nekaj dneh življenja v Münchnu, opravljanja birokracije,
kupovanja študentskih vozovnic in obiskovanja fakultete
človek ugotovi, da ti ogromno časa vzamejo potovanja
od enega konca na drugega. V Ljubljani potrebujem pet
minut do fakultete, za ostale interesne točke pa s kolesom
tudi ne dosti več. Tukaj pa se migracije večinoma odvijajo
z javnim prometom, ki ga upravlja družba Münchner
Verkehrsgesellschaft. Kot prevozna sredstva služijo
avtobusi, tramvaji, podzemna in nadzemna
železnica. Ravno pred kratkim je poteklo 150 let od
prvega javnega avtobusa, ki je bil pravzaprav kočija.
Ko želiš priti iz enega dela mesta na drugega, je na
voljo vedno nekaj možnosti z različnimi prevoznimi
sredstvi, ki se jih splača preučiti, saj lahko tako
prihraniš čas. Moj problem je, da živim malo iz
centra Münchna, v primestju, ki pa je samostojna
občina Unterföhring, majhen kraj nekje na sredini
poti med centrom in stavbo fakultete, kjer potekajo
predavanja.
Športna vzgoja na univerzi v Nemčiji
sicer ni obvezna, a ponujajo veliko
izbiro različnih športov, ki se izvajajo
na različnih lokacijah. Dvoranski
športi večinoma potekajo v športnem
kompleksu Tehniške univerze, vodni
športi pa v plavalnih bazenih, ki so
bili zgrajeni za olimpijske igre leta
1972. Poleg osnovnih športov kot so
nogomet, košarka in podobni, so na
voljo tudi bolj eksotični športi, kot
so triatlon, bavarski plesi, podvodni
hokej, »ultimate frisbee« in sabljanje,
ki ga obiskujem tudi sam. Obiskovanje
športov je za študente zelo poceni.
Dvoranski športi za en semester
stanejo manj kot 10 evrov, plavanje
pa 15 evrov. Obstaja tudi možnost
večdnevnega jadranja ali smučanja ob
ustreznem doplačilu.
Po treningu se prileže nekaj za pod
zob. Na žalost ne na študentske bone
in v restavracijah po izbiri. Kot drugod
po Evropi imajo tudi tukaj študentske
menze, v katerih kosilo stane okrog
3 evre, odvisno od tega, kaj želiš.
Vsaka jed se računa posebej in zato
si lahko kosilo poljubno sestaviš.
Ponudba hrane se razlikuje od menze
do menze. V nekaterih je več linij
z različnimi jedmi. Hrana ni tako
kakovostna kot v restavracijah ali kot
tista skuhana doma. Jedi so namreč
pogosto preslane. Zato jejte na bone
dokler lahko!
Poleg študija se splača obiskovati
obštudijske dejavnosti za študente
na izmenjavi. Za njih poskrbi TUM-i
(TUM international). To je organizacija
Tehniške univerze za mednarodne
študente.
Organizirajo
različne
izlete, srečanja in podobno. Vsak
drugi ponedeljek je organizirana
mednarodna večerja, kjer je vsakič
na vrsti jed iz druge države. V prvih
nekaj tednih v oktobru si je bilo na
izletih možno ogledati Salzburg,
Krakov, grad Neuschwanstein in par
drugih destinacij. Organizirali so
tudi dvodnevni pohod v hribe blizu
avstrijske meje s spanjem v planinski
koči. Ponudbe je dovolj in za vsakega
se najde kaj primernega. Seveda se ob
večerih pogosto prirejajo zabave, ki se
zavlečejo dolgo v noč. Ponavadi TUM
organizira zabave skupaj z Ludwig-
Maximilian-Universität, ki pokriva
temeljne znanosti in družboslovje,
saj jo namreč obiskuje večji delež
nežnejšega spola. Ob posebnih
priložnostih, kot je recimo noč
čarovnic, pa se organizirane zabave
odvijajo tudi v študentskih domovih.
Ko sem to napisal, sem bil v Münchnu
šele dober mesec, tako da gre le za
prikaz na podlagi dosedanjih, tako
rekoč prvih izkušenj in občutkov.
A že sedaj lahko rečem, da je vse
skupaj več kot pozitivno z vidika
novih izkušenj, poznanstev in študija.
Malo manj glede hrane, a tu smo
slovenski študentje tako ali tako nekaj
posebnega v celi Evropi. Sicer pa z
veseljem pričakujem nove izkušnje in
spoznanja, vključno z opravljanjem
preskusov znanja. Zaenkrat bi študij
v Münchnu priporočil vsem, ki želijo
kakovostno stroko in bi radi doživeli
ter izkusili eno najbolj razvitih
evropskih dežel – Bavarsko.
BESEDILO in FOTO:
Urban Žvar Baškovič
Študij poteka na podoben način kot v Sloveniji. Tudi
tukaj imajo sistem bolonjskega študija, se pravi tri
leta za prvo in dve leti za drugo bolonjsko stopnjo.
Vmes in na koncu je potrebno izdelati diplomi. Na
začetku vsakega semestra se je potrebno prijaviti na
predmete. Jaz sem to izvedel malo prepozno, zato
so bili nekateri predmeti že zasedeni. Od našega
sistema se razlikujejo intenzivne vaje pri določenih
predmetih, kar pomeni, da jih opraviš v enem
tednu, vendar so na urniku vsak dan. Ta oblika vaj
se izvaja med študijskimi počitnicami, ki trajajo od
11. februarja do 31. marca, kar je malo kasneje kot v
Sloveniji. Razlog tiči v kasnejšem začetku predavanj
(17. oktober) in dvotedenskih počitnicah v času
novega leta. Predavanja se pretežno izvajajo v
nemškem jeziku, vendar je nekaj predmetov tudi v
angleščini. Sam obiskujem samo izbirne predmete
in kot zanimivost lahko omenim, da enega od
teh obiskujejo v velikem številu tudi študentje iz
Fakultete za elektrotehniko in v manjšem številu še
iz drugih fakultet. Tolikšne heterogenosti v Sloveniji
nisem opazil.
ŠRAUF
5
Kakšna je bila pot Vašega izobraževanja? Kdaj in kako ste se odločili za študij
strojništva?
Rodil sem se v Zgornji Šiški v Ljubljani in obiskoval osnovno šolo Valentina
Vodnika. Bil sem zelo ambiciozen učenec, dosegal sem spričevala s samimi
peticami, vendar ne na račun zanemarjanja telesnega in duhovnega razvoja.
Kar nekaj učiteljev je pustilo odločilni pečat na mojem osebnem razvoju. Kot
izziv sposobnosti sem imel najraje dva učitelja, ki sta bila sicer strah in trepet
v šoli prof. Klementeja, ki me je navdušil za matematiko in fiziko, in prof.
Kopačevo, ki me je učila slovenščine. Pri obeh je do takrat veljalo, da odlične
ocene ni možno doseči. Zelo veliko je pri mojem duhovnem razvoju prispeval
učitelj in prijatelj, akademski slikar Viktor Snoj. Spoštovanje in navdušenje
do športa pa sem dobil v krogu prijateljev, Šiškarjev, ob podpori prof. Cetina.
V takšnem okolju sem odraščal in na veliko presenečenje učiteljev, ki so mi
po takratni mali maturi svetovali različne kombinacije, predvsem klasično
gimnazijo in nadaljnje šolanje naravoslovja ali medicine, sem se odločil za
Tehniško šolo strojne stroke v Ljubljani. Razlog je bil zelo preprost, odločil sem
se zato, ker sta tako napravila pred menoj že dva prijatelja iz ulice, kjer sem
stanoval. Nikoli mi ni bilo žal te odločitve. Na tej šoli sem pridobil občutek za
prostor, tako abstraktni pri opisni geometriji, ki jo je poučeval izjemni prof.
Šubert, kot tudi občutek za realnost tega sveta, ki je inženirju še kako potrebna;
“ustvariti s svojimi rokami nekaj novega, po možnosti nekaj boljšega, kar si
do tedaj videl”. Dodatno “prizemljenost” sem pridobil vsako leto z delom v
različnih podjetjih oz. tovarnah: Elektromedicini, Tovarni vijakov in Industriji
gostinske opreme. Šolanje, kot tudi diplomo na srednji šoli, ki je bila vsaj
toliko zahtevna, kot je danes matura, sem zaključil z odličnim uspehom in
naravna pot je bila, da sem se vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani. Tu
smo prišleki iz srednje tehnične šole imeli veliko prednost pred gimnazijci pri
znanju iz tehničnega risanja in strojnih elementov, pa tudi določene prednosti
iz poznavanja mehanike, termodinamike in gradiv. Imeli pa smo šibkejše
predznanje iz matematike. Osebno teh težav nisem toliko občutil, ker nas je
v prvem letniku srednje šole v posebnem, izbranem krožku za matematiko,
dodatno seznanjal prof. Križanič, sam pa sem ob vpisu na fakulteto kupil
učbenike iz matematike za vse štiri letnike gimnazije in jih obdelal v prvem
mesecu predavanj. Več nisem potreboval.
prof. dr. Iztok Žun
INTERVJU PRIPRAVIL: David Homar
FOTO: David Homar/Iztok Žun osebni arhiv
Čas študija na Fakulteti za strojništvo je bil zelo pester. V
tretjem letniku sem si poškodoval hrbtenico, tako da več
kot leto dni nisem mogel sedeti na predavanjih. Doma sem
si izdelal mizo, ki sem jo lahko dvignil do višine, ustrezne
za študij stoje. To je zelo upočasnilo tempo mojega študija.
Imelo pa je veliko prednost v načinu študija, ko sem
iz različnih virov poizkušal ustvariti pravilno predstavo
o določeni tematiki. Ta način se je izjemno obrestoval
pri podiplomskem študiju. Kot absolvent sem skupaj s
kolegom Bojanom Jeršetom dobil Prešernovo nagrado za
eksperimentalno delo in modeliranje curkov pri vpihovanja
zraka skozi perforiran strop. Mentor je bil prof. Novak. Ker
se mi je zdravje počasi vračalo, sem si lahko privoščil, da
sem vzporedno z zaključevanjem študija strojništva leto dni
obiskoval tudi Ekonomsko fakulteto in pol leta Fakulteto za
naravoslovje in tehnologijo, smer Tehnična matematika.
Zelo različne šole razmišljanja so mi nedvomno zelo koristile
pri mojem osebnem razvoju. V celotnem obdobju študija
na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani sem vse izpite zaključil
v prvem poizkusu, kar se mi je zdelo popolnoma normalno.
Kasneje sem na tujih univerzah spoznal, da je to skoraj
pravilo in ne izjema. Diplomiral sem z odličnim uspehom
pri akademiku prof. Kuhlju s področja dinamike fluidov.
Po opravljeni diplomi sem dobil povabilo prof. Oprešnika za
podiplomski študij iz termodinamike. Tu sem se prvič srečal
s problemom dvofaznih tokov in z aplikacijo na hlajenju
jedrskih reaktorjev. Sanacija poškodovane hrbtenice mi je
omogočila intenzivni magistrski in doktorski študij, ki sem
ju zaključil pred mojim tridesetim rojstnim dnevom, kar je
bilo za takratne čase izjemno hitro.
Ali ste v času študija odšli na izmenjavo v tujino?
Da. Kmalu po opravljeni diplomi sem dva meseca delal v
firmi Eschmann Bros&Walsh v Angliji, kjer sem razvijal
vakuumsko črpalko v medicinske namene. Po opravljenem
magistrskem študiju sem se udeležil svetovnega kongresa
s področja dvofaznih tokov v Glasgowu. Tu sem pred
približno 600 udeleženci imel kratko razpravo na prispevek
dr. Whalleya (Oxford) in prof. Hewitta (Imperial College).
Opazil me je prof. Wallis, ki me je povabil na opravljanje
dela doktorskega študija pod njegovim mentorstvom na
Dartmouth College v ZDA. Šest mesecev bivanja na eni
najdražjih privatnih šol v ZDA je nesporno naredilo velik
preobrat v mojem dojemanju znanosti.
od tega 7 iz VB. Bolonjska prenova je evropski projekt, ki po
mojem mnenju predstavlja slabo kopijo ameriških univerz.
Pri nas so zelo konkretni odstopi od THE kriterijev. Zato so
potrebna dovolj visoka finančna sredstva, ki jih nimamo. Za
zadovoljitev mojih pričakovanj bi bilo potrebno, za začetek,
približevanje boljšim, veliko večja izbirnost pri predmetih in
hkrati brezpogojno uveljavljanje kriterijev predznanja, še
posebej pri prehodu v višje stopnje študija.
Če bi imeli moč na fakulteti, kaj bi najprej spremenili?
Vprašanje uveljavljanja moči ni v moji naravi. Menim
tudi, da to ne sodi v akademski svet. Bolje bi bilo, če bi
me vprašali, kaj mislim da bi bilo ustrezneje. Na takšno
vprašanje bi odgovoril takole: študij je proces, ki ga vsak
posamezen študent doživlja po svoje in v skladu s svojimi
robnimi pogoji. Zato bi bil ustreznejši študij večjih hitrosti,
študent bi vpisoval število kreditov (predmetov) po oceni
svojih zmogljivosti. Seveda ni države, ki bi v takšnem
primeru lahko krila stroške poljubne dolžine študija. Če
bi definirali kritje določenega števila kreditov, se tistim, ki
bi v prvi stopnji npr. opravili 180 kreditov v treh letih, ne
bi spremenilo ničesar. Če pa bi nekdo zaradi specifičnih
osebnih robnih pogojev vpisoval manj kreditov, bi lahko
študiral brez težav dalj časa, zagotoviti bi moral le pokritje
finančnih stroškov, ki jih država ne zmore pokrivati. Da bi
bilo to izvedljivo, bi morali ukiniti sistem plačevanja po
številu študentov, ki ne vodi v kvaliteto. Seveda bi takšen
pristop stroške študija podražil. V tem primeru bi morali
razčistiti, koliko stane primerljiva količina znanja pri nas
doma ali v tujini, kaj industrija potrebuje in kaj si lahko
privoščimo ter kdo nosi breme stroškov.
Za sistem študija večjih hitrosti je dvosemestrski študij
pretog. Veliko primernejša je delitev akademskega leta
na štiri enake dele, od katerih so samo trije zapolnjeni s
predavanji in zaključnim izpitom. Četrti del je namenjen
izključno raziskovalnemu delu in razvoju ali mobilnosti
osebja. Študentje ne smete spregledati, da je na prej
omenjenih univerzah osnovna naloga profesorja, da
raziskuje in javno zagovarja resnico o svojem področju
strokovnega znanja in izkušenj, pri čemer oskrbuje
študenta(-ko) s spretnostmi, da le-ta lahko sprejme ali
zavrne posredovane izkušnje. V idealnem primeru profesor
podeli občutek radovednosti, tako da študent lahko
premika meje svojega razumevanja. Da to lahko doseže,
mora imeti dovolj časa in miru za lasten razvoj.
Menite, da je bilo lepše študentom v času Vašega študija
ali današnjim študentom?
Vedno je lepo živeti, če seveda ni vojne, ker je življenje
nekaj najdragocenejšega kar imamo. In vi ste v cvetu
svojega življenja.
Kako ste zadovoljni z bolonjsko prenovo študijskega
procesa? Ali je zadovoljila Vaša pričakovanja?
Lestvica Times Higher Education po podatkih Thomson
Reuters uvršča med 10 najboljših univerz na svetu kar 7
univerz iz ZDA in 3 iz EU (vse tri iz Velike Britanije), med
prvih 50 univerz pa uvršča 30 iz ZDA in samo 11 iz Evrope,
6
ŠRAUF
Katera je najbolj zanimiva stvar, katera se Vam je pripetila
med Vašimi predavanji ali med zagovori izpitov?
Najlepši dogodek sem doživel v maju letošnjega leta, ko je
predmet Dvofazni tok na zadnji dan predavanj zaključilo
88,6% slušateljev s povprečno oceno pri teoriji 9,1. Zelo
hitro se je ta odstotek povzpel na 97.2%. Vsi, ki me poznate
veste, da s kriteriji nad 8 ne popuščam. Prepričan sem, da je
njihovo znanje primerljivo z znanjem s tistih univerz, ki sem
jih predhodno omenjal. Skupna fotografija je zabeležek
neposredno po zaključku predavanj in si jo lahko ogledate
na http://lab.fs.uni-lj.si/lfdt/k_vesti.htm.
ŠRAUF
7
Ali se lahko pohvalite tudi s
predavanji v tujini?
Imel sem krajša vabljena predavanja
na več kot 70 univerzah, institutih ali
industrijskih centrih po celem svetu,
največ na Japonskem. Tu naj omenim
Tsukubo univerzo (znameniti Tsukuba
Science City), Kumamoto univerzo,
Kobe univerzo, Kansai univerzo
na Japonskem, Pohang univerzo v
Južni Koreji, Eindhoven univerzo na
Nizozemskem, Univerzo Aveiro na
Portugalskem, Trondheim univerzo na
Norveškem, Kernforschungscentrum
Karlsruhe v Nemčiji, Johns Hopkins
univerzo v ZDA in vrsto drugih. V letu
1986 sem preživel več kot mesec dni
kot gostujoči znanstvenik na Kyoto
univerzi na Japonskem, v letih 1995 in
1998 pa sem prebil nekaj časa na isti
univerzi kot gostujoči profesor, kjer
sem imel tudi predavanja. Leta 1991
sem bil izvoljen za rednega profesorja
na Universitė Claude Bernard,
Lyon, Francija, kar mi je omogočilo
predavanja na Ėcole Central de Lyon
v okviru podiplomskega študija. Letos
sem že šestič zapored predaval na
enotedenski poletni šoli na École
Polytechnique Fédérale de Lausanne
o
modeliranju
in
simulacijah
dvofaznega toka v mikrokanalih. Šola
je namenjena doktorantom z vsega
sveta, nekaj slušateljev je bilo do sedaj
tudi z naše fakultete.
Vaš primarni raziskovalni interes
je dvofazni tok. Na tem področju
8
ŠRAUF
ste vodilni v svetu, kar dokazujejo
tudi nekatere nagrade, kot sta
Zoisovo priznanje za prispevek h
kompleksnosti dvofaznega toka ter
nagrada ''JSMF Award'' Japonskega
združenja za večfazne tokove. Povejte
kaj več o nagradi ''JSMF''.
Začetki sodelovanja z japonskimi
znanstveniki segajo v daljnje leto 1978.
Takrat sem pričel s sodelovanjem s
profesor Serizawo s Kyoto univerze,
ki je v svojem doktorskem delu leta
1975 obravnaval problem kopičenja
mehurčkov ob stenah kanala. Ta
problem je še posebno pereč pri
hlajenju reaktorske sredice. Sam sem
v svojem doktorskem delu, ki sem
ga zaključil leta 1976, obravnaval
isti problem z vidika modeliranja
in poizkušal eksperimentalno in
teoretično poiskati vzroke zanj. Tako
sem svetu predstavil model prečnega
vzgona mehurčka v strižnem toku
kapljevine in vpeljal dva koeficienta,
ki se danes splošno uporabljata:
koeficient prečnega vzgona mehurčka
(angl. Bubble transverse lift coefficient)
in koeficient disperzije mehurčkov
(angl. Bubble dispersion coefficient).
S tem modelom je bila odprta pot
matematičnemu reševanju problema
kopičenja mehurčkov ob stenah cevi.
Čas je pokazal, da sem imel prav. V
začetku 90-tih let sem opozoril na
segregacijo mehurčkov v odvisnosti od
njihove velikosti in oblike. Na primeru
turbulentnega mehurčkastega toka
smo v LFDT z ločevanjem časovnih
skal prvi predstavili ločena procesa
segregacije mehurčkov in koalescence
in s tem pojasnili problem prehoda
iz naključnega tokovnega režima v
periodični režim čepastega toka v
vertikalnem kanalu. Ta problem ni bil
pojasnjen več kot 30 let, kljub temu
da je ključnega pomena pri izračunih
prenosa toplote in snovi pri vrenju
toka kapljevine v kanalih. Danes je
ta fizikalna slika osnova sodobnemu
3D modeliranju LOCA v primarnem
tokokrogu jedrskih reaktorjev. Študije
segregacije mehurčkov sem nadaljeval
v sodelovanju s prof. Tomiyamo s Kobe
univerze na Japonskem. Te študije
so prve prispevale k poznavanju
povezanosti koeficienta prečnega
vzgona mehurčka od Eotvosovega
and Mortonovega števila in danes
predstavljajo trdno osnovo v vseh
relevantnih računalniških kodah, ki
se v svetu uporabljajo. Skupaj smo
objavili več kot 20 člankov, ključni
članek, ki nadgrajuje mojo teorijo
iz doktorskega dela ima več kot 100
čistih citatov. Sodelovanje je postalo
tako intenzivno, da sem imel posebno
čast organizirati prvo skupno srečanje
japonskih in evropskih znanstvenikov s
področja dvofaznih tokov v Portorožu
leta 1998. Ta srečanja se izmenično
nadaljujejo vsaka tri leta še sedaj.
Vse te aktivnosti in skupni doprinosi
v zakladnico znanja so prispevali
k odločitvi Japonskega združenja
za večfazne tokove, da mi podeli
Na fakulteti me je po lastni
neprevidnosti žal doletela še ena
poškodba. Ker sem bil takrat zelo
močan, sem doma v garaži brez
pomislekov z golimi rokami prestavil
avtomobil, ki sem ga popravljal. Počil
mi je diskus v hrbtenici in posledice
sem čutil vrsto let. Prekiniti sem
moral s tenisom, ki sem ga ponovno
pričel igrati šele po doktoratu. Igram
ga z navdušenjem še danes, najraje s
svojim sinom in ženo, občasno tudi z
Grego Vehovcem, mojim nekdanjim
študentom, ki je bil v mlajših letih v
vrhu slovenskega tenisa. Tenisu, še
bolj pa smučanju, bi se težko odrekel.
prestižno nagrado JSMF Award 2003.
Takšna nagrada je bila izven Japonske
podeljena do sedaj samo trikrat,
enkrat v ZDA in dvakrat v Evropo.
Kako bi nekomu, ki ni domač na tem
področju razložili, kaj je Vaš doprinos
k raziskavam na področju dvofaznega
toka in kje vse je to uporabno.
Če si lahko predstavljamo pomen
stične površine morij in zraka na
našem planetu, pomena dežja,
pomena toka krvi v našem telesu,
potem lažje razumemo odločujoči
pomen dvofaznega toka tudi v večini
sektorjev procesne industrije, kot so:
kemijski, biokemijski, prehrambeni,
farmacevtski, v papirništvu in v
proizvodnji ogljikovodikov. Obstojajo
tudi močne aplikacije v energetiki,
transportu in vesoljskih tehnologijah.
Vse naštete so tradicionalno močne
industrijske panoge v EU in prispevajo
h glavnemu deležu ustvarjenega BP-ja.
Pri vseh zgoraj naštetih kompleksnih
sistemih se izrazito pojavi problem
prepoznavnih lastnosti, ko je
interakcija posameznih faz dovoljena
in se le-ta postopno povečuje.
Sobivanje dveh faz ali dveh agregatnih
stanj:
trdnina-trdnina,
trdninaplin, kapljevina-plin in kapljevinakapljevina,
kaže
nenavadne
mehanske odzive pri obremenitvah
oz. napetostih vsled geometrijskih
omejitev. Mehanski odziv vključuje
prehode med trdninskim in fluidnim
obnašanjem kot tudi fluktuacije.
Mehanske lastnosti se izražajo
v karakteristikah, kot so: visoka
stopnja neurejenosti, omejevanje
in grupiranje na večjih krajevnih
skalah. Razvoj na tem področju
je možen le na osnovi teoretično
in izkustveno močnih analitičnih
orodjih, ki nesporno vključujejo tudi
napovedovanje lastnosti prehodnih
stanj v večfaznih procesih. Moj
doprinos na tem širokem področju
je nedvomno v uvajanju koncepta
modeliranja na večjih skalah hkrati.
S čim se ukvarjate v prostem času
in katere hobije ste imeli v Vaši
mladosti?
Vedno sem imel posebno nagnjenje
do športa. V osemletki sem bil v
sprintu eden najhitrejših, čeprav sem
bil šele v petem razredu. Pričel sem
trenirati tek v Ljubljani. Žal sem si
doma pri cepljenju grčastih drv s sekiro
presekal mišico na nogi vse do kosti.
Da bi pridobil na mišični masi sem
pri klubu Litostroj pričel z dviganjem
uteži. Bil sem zelo zavzet, premetal
sem tudi do 25 ton dnevno, vendar ni
šlo. Poškodbe nisem mogel sanirati.
Učinek na telo je bil sicer fantastičen,
tiste prave eksplozivnosti v nogah pa
ni bilo več. V srednji šoli sem pričel
z igranjem rekreativnega tenisa pri
Olimpiji. Igral sem ga predvsem s
prijateljem Milanom Nadlerjem,
danes zelo uspešnim podjetnikom
in lastnikom Nadler Golf&Sport, s
katerim sva bila sošolca vse od prvega
razreda osemletke pa do konca študija
na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani.
Milč je bil vsestranski športnik, osvojil
je naslov slovenskega prvaka v boksu
in v sabljanju ter bil slovenski podprvak
v judu. Od njega sem se veliko naučil
o samokontroli in koncentraciji, ki je
tako potrebna v vsakdanjem življenju.
Šele mnogo let kasneje sem spoznal,
da so bile najine ugotovitve zelo
podobne tistim principom, ki jih pri
telesni vzgoji v osemletkah učijo na
Japonskem kot del obvezne izobrazbe.
Poznavanje obvladovanja svojega
telesa in obvladovanje naporov je
izjemnega pomena pri študiju. Zato
na ameriških univerzah načrtno gojijo
športne klube in vabijo vrhunske
športnike v svoje vrste. Paralela med
vrhunskim športom in znanostjo je
jasna: ni lokalnega vrhunskega športa
in ni lokalne znanosti. Ocena prave
kvalitete je možna le v primerjavi s
svetom.
Kaj bi sporočili študentom ob koncu
intervjuja?
Lahko se zgodi, da boste v življenju
srečali ljudi, ki se bodo zaradi svoje
praznine raje kritično ukvarjali
z drugimi, kot pa sami s seboj.
Nekaterim je to bistveni del lastnega
življenja. To je slabo in ne pustite se
zapeljati. Ne sledite temu pristopu.
Pomislite, da se tekač na progi ukvarja
samo s tem, kako tečejo njegovi
sotekmovalci, ne pa kaj počne ob
istem času na progi sam. In če bi na
vseh progah vsak počel enako, bi bila
tekma zelo slaba in bi vodila v propad
discipline.
Že pred leti, ko sem imel prvi intervju
za revijo Šrauf, sem omenil, da je vsak
človek unikum za sebe. Vsak človek
ima svoj prstni odtis in mu ga ni
potrebno deliti z nikomer. Imejte vero
v sebe in poizkušajte vedno znova in
znova izboljševati koncentracijo; ne
se ukvarjati z vašo okolico. Uživajte
življenje, ki vam je dano, ustvarjajte
nekaj novega in delajte tisto, kar
čutite v svojem srcu da je prav.
ŠRAUF
9
Naši
študenti
se
vsakoletno
udeležujejo medfakultetnih ligaških
tekmovanj (nogomet – UFL, košarka
– UKL, odbojka – UOL, letos prvič
tudi tenis – UTL) in prvenstev (šah,
badminton, plavanje, namizni tenis,
tek, odbojka na mivki, jadranje ...).
Na teh tekmovanjih so študenti FS
zelo uspešni, naj naštejemo samo
nekaj rezultatov z ligaških tekmovanj
zadnjih let:
10
»Ni strojnika brez športa« je iz ust našega dekana
slišal marsikateri študent 1. letnika FS, ki se je
udeležil svečane podelitve indeksov. Da velja
stari pregovor »zdrav duh v zdravem telesu«,
so pokazale tudi nedavne raziskave na področju
športa. Testiranja pri slovenskih zlatih maturantih
so pokazala, da so ti, poleg nadpovprečnih umskih
sposobnosti, tudi telesno nad vsemi povprečji
populacije. Da bomo imeli tako telesno kakor
umsko sposobne inženirje strojništva, ki bodo
ostali zdravi, si športni pedagogi na FS prizadevamo
ponuditi čim bolj pestro paleto športne ponudbe
in študente ozavestiti o pomembnosti ukvarjanja
s športno aktivnostjo. Veseli nas, da se velik
odstotek študentov te pomembnosti že zaveda,
saj je nedavna anketa med študenti FS pokazala,
da 96% študentov podpira športne aktivnosti
v študijskem programu. Naša naloga je torej
prepričati še preostale 4%, da je redna aktivnost
pogoj za kvalitetno življenje.
deskanje na snegu in pohodništvo. V sodelovanju
z drugimi fakultetami ponujamo tudi druge
programe npr.: kajak, rafting, rolanje, badminton,
tenis, plezanje, potapljanje, turno smučanje
... Vse aktivnosti, ki jih ponujamo, so za naše
študente brezplačne, izjema je smučanje, tudi
tam pa študentom zagotavljamo smučarske karte
po nižjih cenah. Taka ureditev pomeni za študente
privilegij, saj primerljivi programi povprečnega
Slovenca stanejo med 200€ in 900€ na letni ravni.
Kljub velikemu številu vadečih študentov, na FS
žal še nimamo lastnih prostorov za vadbo, kar
pomeni, da smo odvisni od najema Univerzitetne
športne dvorane in drugih prostorov. To včasih
povzroča nekaj nejevolje pri študentih, saj je
športno vzgojo težko umestiti v urnik predavanj
in vaj na fakulteti. Športni pedagogi na FS
zato upamo, da se bo to dejstvo v prihodnosti
spremenilo in bomo dobili tudi lastno športno
dvorano.
Fakulteta za strojništvo je ena redkih fakultet
Univerze v Ljubljani, ki ponuja športne programe
vsem svojim študentom in kjer je športna vzgoja v
rednem programu v treh letnikih študija. Študenti
lahko izbirajo med mnogimi športnimi panogami,
kot so: košarka, nogomet, odbojka, fitnes, boks,
judo, plavanje, tek, aerobika, ples, smučanje,
Poleg redne športne vzgoje imamo na Fakulteti
tudi Športno društvo FS, ki skrbi za rekreativne
in tekmovalne športne programe. Rekreativni
programi društva obsegajo:
vsakoletni tečaj smučanja, pohode po slovenskih
hribih, turnirje v nogometu in košarki med
študenti FS, tek in druge aktivnosti.
ŠRAUF
UFL:
2010/11 – 5. mesto
2009/10 – 4. mesto
2008/09 - 4. mesto
2007/08 – četrtfinale
UKL:
2010/11 – četrtfinale
2009/10 – 3. mesto
2008/09 četrtfinale
2007/08 – 3. in 4. mesto
UOL:
2010/11 – 3. mesto
2009/10 – 2. mesto
2008/09 4. mesto
2007/08 – 1. mesto
Vse informacije povezane z medfakultetnimi tekmovanji, vključno z urnikom
tekem študentov FS, lahko dobite na spletni strani:
https://sites.google.com/a/student.uni-lj.si/sportna-zveza/programizveze/programi-studentskih-tekmovanj-2011-12/medfakultetna-sportnatekmovanja-2011-12.
Vabimo vas, da se v čim večjem številu
udeležujete tekem in z navijanjem
pomagate našim športnikom do novih
uspehov.
V mednarodnem merilu se študenti
FS na Mašinjadi vsakoletno pomerijo
s študenti strojništva iz držav bivše
Jugoslavije, tudi tu dosegajo zavidanja
vredne rezultate. So ena najuspešnejših,
če ne najuspešnejša fakulteta na teh
tekmovanjih.
Študente obveščamo s pomočjo oglasne
deske pred našim kabinetom (61A v
stari stavbi), poleg tega imamo svojo
spletno stran: http://campus.fs.uni-lj.
si/sdfs/. Na njej boste našli aktualne
novice o naših aktivnostih (pohodi,
smučanja,
tekmovanja,
Cooperjevi
tekaški preizkusi), urnik športne vzgoje,
urnik govorilnih ur predavateljev športne
vzgoje, kontaktne podatke in drugo.
Torej vsi študenti FS, ki imate željo po
aktivnem življenju, ki si želite zdravja,
boljše fizične pripravljenosti, zabave,
rekreacije, druženja, tekmovanja ali
želite le malo prekiniti monotonost
sedenja pred računalniškimi zasloni,
izkoristite možnosti, ki so vam na voljo
in se oglasite v kabinetu športne vzgoje,
kjer vam bomo pomagali pri vsem, kar je
povezano s športom na FS.
BESEDILO: Žiga Bratuž, pred. šp. vzg.
ŠRAUF
11
prof. dr. Janez Možina
INTERVJU PRIPRAVIL: David Homar
FOTO: Janez Možina osebni arhiv
Kakšna je bila pot Vašega izobraževanja? Kdaj in kako ste se odločili za študij
fizike in kako Vas je življenjska pot pripeljala na Fakulteto za strojništvo?
Po rodu sem Ljubljančan. V nižjo osnovno šolo sem hodil na Viču. Z enajstimi
leti sem se vpisal na Klasično gimnazijo, ki je takrat trajala osem let. Tam sem
dobil zelo široko humanistično in družboslovno izobrazbo, hkrati pa tudi dovolj
znanja iz matematike in naravoslovja. Za študij fizike sem se odločil kakšno leto
dni pred maturo. Za maturitetno nalogo sem izbral tedaj dokaj aktualno temo z
naslovom Uporaba atomske energije v miroljubne namene. To je bilo leta 1964,
ko so komaj začele obratovati prve jedrske elektrarne, svet pa se je soočal z
nevarnostjo jedrskega spopada. Po diplomi leta 1969 sem se zaposlil kot stažist
in raziskovalec na Inštitutu Jožef Stefan in se vpisal na podiplomski študij fizike,
hkrati pa me je zanimalo tudi pedagoško delo. Začel sem honorarno delati kot
profesor fizike na gimnaziji, nekaj ur tedensko pa tudi kot asistent na Fakulteti
za strojništvo. Redno sem na tej fakulteti zaposlil leta 1973 po odsluženem
vojaškem roku.
Ali so v času Vašega študija že potekale študentske izmenjave in ali ste Vi odšli
na izmenjavo v tujino?
Izmenjav v takšni obliki kot jih poznamo dandanes, tedaj še ni bilo. Kar precej
študentov pa si je že v tistih časih poiskalo počitniško prakso v tujini. Tudi sam
sem izkoristil priložnost in si leta 1966 našel delo v industrijskem inštitutu enega
od nemških jeklarskih koncernov v Porurju. Tam sem se lahko neposredno v
praksi in v pogovorih s svojimi nemškimi kolegi in predpostavljenimi prepričal
o tem, da sem v dotedanjem šolanju v Sloveniji dobil znanje, ki je bilo povsem
primerljivo z znanjem nemških študentov. Obenem pa sem dobil tudi vpogled v
raziskovalno-razvojno delo v jeklarni. Izkušnja je bila zame izjemno dragocena,
zato lahko študentom strojništva še dandanes povem o tem kaj zanimivega.
Povrhu vsega pa sem na mesec zaslužil več kot pri nas redni univerzitetni
profesor. Vseeno se po končani praksi nisem odzval povabilu, naj ostanem, saj
so me domov vlekli neopravljeni izpiti in nevarnost, da se ne bi mogel vpisati v
naslednji letnik.
Menite, da je bilo lepše študentom v času Vašega študija ali današnjim
študentom?
Večina ljudi gleda na mladost kot na lepši del svojega življenja. V času mojega
študija je bilo mnogo težje z denarjem, zato ni bilo v navadi, da bi študenti
namenoma podaljševali študij. Vsak se je trudil, da bi kar najhitreje diplomiral
in se postavil na lastne noge. Spominjam se, da nisem izpustil skoraj nobenega
predavanja in sem še vedno prepričan, da mi je to zelo koristilo. Res pa je,
da je pred desetletji praktično vsakega diplomanta čakalo delovno mesto.
Svet se je v tem času precej spremenil. Močno se je povečal delež mladih, ki
po obveznem šolanju nadaljujejo šolanje v srednjih šolah in se nato vpišejo na
univerzo. V preteklem desetletju se je zdelo, kot da študenti niso motivirani,
da bi čim prej diplomirali. Lahko so si privoščili lagodnejši študij in več potovali
po svetu, zato se je študijska doba povečala v povprečju na skoraj sedem let.
Zdaj se ekonomska situacija zelo zaostruje, vse težje je dobiti delo. A to je
tudi izziv za resnejši pristop k študiju. Delo bo dobil tisti, ki bo več znal in bo
prej zaključil študij. Pri tem ste v prednosti študenti strojništva in tako bo kljub
splošni gospodarski krizi veljalo tudi vnaprej.
Kako ste zadovoljni z bolonjsko prenovo študijskega procesa? Ali je zadovoljila
Vaša pričakovanja?
Na Fakulteti za strojništvo se je prenova študija kar dobro uveljavila. Prenovili
smo programe in jih formalno uskladili z načeli bolonjske reforme, predvsem
pa smo tako učitelji in sodelavci kakor tudi študenti drugače pristopili k študiju.
Bistvo bolonjske reforme namreč ni le v spremembi programov, temveč
predvsem v tem, kako se izvajajo. Edino tako bodo lahko doseženi glavni cilji
bolonjske prenove, ki ima svoj vzor v študiju na boljših ameriških univerzah,
po katerih se zgleduje tudi ves ostali svet. Širša cilja prenove sta namreč večja
konkurenčnost Evrope v svetu in s tem tudi njena blaginja. To pa je možno
doseči in ohraniti le z delom, ki temelji na boljšem znanju, ki ga nove generacije
pridobijo med svojim šolanjem.
Dokaz, da je na Fakulteti za strojništvo prišlo do premika, vidim v znatnem
porastu števila opravljenih izpitov. Presenetljivo visoko je tudi število
študentov, ki so se letos vpisali v drugo stopnjo študija. Čas bo pokazal,
12
ŠRAUF
koliko se je pri tem povečala tudi kvaliteta študija. Sam
menim, da je osnoven znak kvalitete vsake dejavnosti že v
tem, da se načrt dela izpelje v predvidenem času. Podjetje,
ki zamuja s svojo proizvodnjo, nima prave prihodnosti. Prav
tako je pri študiju, če traja program štiri leta, povprečna
študijska doba pa je sedem let, potem pač ne moremo
govoriti o kvaliteti.
Menite, da naša fakulteta ustrezno pripravi študente na
delo oziroma, ali jim da ustrezno podlago za delo?
Da je temu tako, me ob številnih priložnostih prepričujejo
predvsem sogovorniki iz industrije. Vselej najdejo pohvalne
besede za naše diplomante. Seveda pa kvaliteta ni navzgor
omejena, zato si je treba vselej prizadevati za še boljše
rezultate.
Če bi imeli moč na fakulteti, kaj bi najprej spremenili?
Veliko neizkoriščenih priložnosti vidim v tesnejšem
sodelovanju med fakulteto in industrijo na področju
raziskovalno-razvojnega dela, v katerega bi predvsem v
drugi stopnji študija lahko vključili tudi študente z izborom
študijske prakse ter seminarskih in magistrskih del. V
ta namen sem se kot član senata v preteklem obdobju
zavzemal za večji poudarek na delu profesorjev s študenti
v manjših skupinah v okviru predmeta Inženirski praktikum.
Upam, da bo korak v tej smeri možno storiti ob naslednji
večji spremembi študijskega programa.
Ali se lahko pohvalite tudi s predavanji v tujini?
Žal v vseh štirih desetletjih dela nisem našel priložnosti,
da bi vsaj za nekaj mesecev, semester odšel na kakšno
tujo univerzo. Pri nas ni v navadi tako imenovano sobotno
leto, v katerem se profesorji na vsakih sedem let za eno
leto odpravijo na izbrano tujo univerzo in si oddahnejo
od napornih predavanj. Namesto predavanj v tujini sem
večkrat kot prodekan za raziskovalno delo sodeloval pri
vodenju fakultete, predvsem pa sem se ukvarjal z razvojem
laboratorija in kasneje Katedre za optodinamiko in lasersko
tehniko.
primer: košarka, nogomet in smučanje. Zdaj poleti
hodim v hribe in plavam, pozimi smučam, s prijatelji pa
občasnoigram namizni tenis. Rad tudi sedem za klavir in
zaigram kakšno melodijo.
Ali ste že bil na Triglavu glede na to, da radi hodite v hribe?
V mladosti mi je prešlo v navado, da sem se vsako leto vsaj
enkrat povzpel na Triglav. To mi je po dveh letih premora
zaradi poškodbe noge uspelo tudi letos. Bilo je kar težko, a
sem bil na vrhu toliko bolj vesel in kot vselej navdušen nad
razgledom.
Kaj bi sporočili študentom ob koncu intervjuja?
Študij na univerzi je ena od najtežjih preizkušenj za vsakega
človeka, saj od njega zahteva, da v nekaj letih osvoji
glavnino znanja, ki ga bo uporabljal v vsem nadaljnjem
življenju. Zato je za študente zelo pomembno, kako se lotijo
študija in koliko let bodo v ta namen »izgubili«.
Kolikor morem, priporočam študentom strojništva, da se
takoj na začetku, že v prvem semestru, lotijo študija, kar
se da aktivno in da ne dovolijo, da se nad njimi začnejo
grmaditi neopravljene študijske obveznosti. Z aktivnim
sodelovanjem na predavanjih in vajah, predvsem pa s
sprotnim samostojnim utrjevanjem predelane študijske
snovi, si lahko močno olajšajo študij. Pri tem se navadijo
tudi na tedenski delovni ritem, ki jih bo poslej spremljal
celo življenje. Seveda naj ima teden tudi nedeljo, gospodov
dan, in še bo lahko ostalo nekaj uric prostega časa.
Prepričan sem, da bodo študenti tako najbolje izkoristili
enkratno priložnost, da si pridobijo solidno znanje kot
naložbo za svoje kasnejše inženirsko delo, obenem pa
ohranijo prijeten spomin na svoja študijska leta.
Kateri avto vozite in kateri je Vaš sanjski avto?
V preteklih desetletjih sem vozil avtomobile skoraj
vseh evropskih proizvajalcev. Z vsemi sem bil po svoje
zadovoljen, tudi s prvim spačkom (Citroen 2CV – kar
pomeni 2 konjski moči!), ki je komaj lezel, čeprav sem dal
zanj celo premoženje. Tedaj je bil vsak avto sanjski!
S čim se ukvarjate v prostem času in katere hobije ste
imeli v Vaši mladosti?
V mladosti sem se ljubiteljsko ukvarjal z več športi, kot so na
ŠRAUF
13
ob sotočju obeh rek, druga pa z zajezitvijo Vipave. V prvem
primeru bi bilo treba zgraditi 18 m visok in 1 meter širok jez,
v drugem pa 15 metrov visok jez pri Mirnu, katerega širina
bi bila 80 m, nastalo pa bi 5 km dolgo (do Prvačine segajoče)
jezero. V obeh primerih bi nastalo umetno jezero, ob katerem
bi se morala konjenica preoblikovati v kolono, to pa bi bilo
razmeroma lahko obvladati s topovi iz Gorice in Gradišča ter z
naravnih višin ob zajezitvi.
Leonardo da Vinci
(1452-1519)
V novi rubriki »Iz zgodovine strojništva in tehnične kulture
na Slovenskem« bomo malce provokativno kot prvega
predstavili Leonarda da Vincija (1452-1519). Leonardo
je v tej rubriki kar dvakrat provokativen, saj bi ga zaradi
njegove vsestranskosti težko opisali samo kot izumitelja
prenekaterega stroja in naprave, prav tako pa je manj
poznano dejstvo, da je Leonardo deloval tudi na slovenskih
tleh. Prav zaradi teh manj poznanih dejstev in vsesplošnega
navdušenja nad mogočnim Leonardom, bomo njegovo delo
na naših tleh malce bolj podrobno opisali.
Leonarda da Vincija zaradi vsestranske nadarjenosti opisujejo
kot genija. Znan je po svojih slikarskih mojstrovinah, kot so
Zadnja večerja in Mona Lisa, obenem pa tudi po številnih
izumih, ki so bili pred svojim časom, a jih za časa življenja
ni objavil. Poleg tega je tvorno prispeval k raziskavam na
področjih anatomije, astronomije, gradbeništva in strojništva.
Vsestranski renesančni genij Leonardo da Vinci je leta
1500 prišel v slovenske kraje, da bi našel tehnično rešitev
za preprečevanje turškega napada čez slovensko ozemlje
in Furlansko nižino v Benetke. Tako se je tudi zgodovina
inženirstva in strojništva na Slovenskem vsaj posredno
povezuje s tedaj najnaprednejšimi dosežki na tem področju
in z osebnostjo, ki je bila v konici tedanje znanosti, umetnosti
in tehnike.
Do uresničitve tega projekta zaradi velike zahtevnosti
zemeljskih, gradbenih in hidrotehničnih del ni prišlo, čeprav je
Leonardo velikopotezno načrtoval kopače, bagre in druge stroje
ter stalne ali občasne jezove in mostove. Po drugi strani je v
prvi četrtini 16. stoletja silovitost turških vpadov čez slovensko
ozemlje upadla, v 70. letih pa so prenehali. Na mestu, kjer je
Leonardo načrtoval protiturško vodno zaporo, domnevamo
tudi možen potek argonavtske poti med vračanjem odprave
v zaporedju Črno morje, Donava, Sava, Ljubljanica prevoz ali
prenos po kopnem in plovba po Vipavi ter Soči do Jadranskega
morja. Tak projekt plovne poti čez slovensko ozemlje je pozneje
še večkrat oživel na primer v začetnih delih Jožefa Šemerla, ki se
je s to zamislijo ukvarjal konec 18. in na začetku 19. stoletja. S to
zamislijo se je ukvarjal tudi Maks Fabijani in jo najdemo tudi v
Osimskih sporazumih med obema svetovnima vojnama.
Vsebino za članek smo črpali iz knjige z naslovom Zgodovina
strojništva in tehnične kulture na Slovenskem, kjer lahko
najdete še veliko zanimivosti o Leonardu da Vinciju in mnogih
drugih velikanih strojništva. Knjiga je zelo zanimiva, pokriva pa
razvoj strojništva na slovenskih tleh od začetka pa do danes.
Vir: Zgodovina strojništva in tehnične kulture na Slovenskem ,
Janez Strnad, Ljubljana, maj 2010.
BESEDILO: Miha Vrankar
Leonardo da Vinci je v slovenski geografski prostor posegel
februarja ali marca 1500, ko se je na begu pred vdorom
francoske vojske v Milano ustavil in se skušal zaposliti v
Beneški republiki. Ker so jih ogrožali Turki, so se Benečani
bolj zanimali za njegove vojaško-tehnične veščine kot pa
umetniške. Pričakovali so, da bo predlagal, kako bi turški
konjenici onemogočiti prodor skozi goriška vrata in prek
Furlanske nižine. Ker bi turški oddelki lahko prodirali ob Soči
in Vipavi, je bila s tem podana ožja lokacija najugodnejše
obrambne črte na sotočju obeh rek.
Na listi Atlantic codex 234 se je ohranila Leonardova
topografska skica toka Soče med Gorico in Gradiščem
(Gradisca), ki vključuje tudi pritok Vipavo (ta se vije v meandrih
mimo Mirna), ob risbi pa je mogoče prebrati fragmente
Leonardovega zrcalno zasukanega rokopisa (Leonardo je
pisal iz desne proti levi), ki vsebujejo imena krajev in besede
»most pri Gorici«, Vipava in visoko (pripomba se nanaša na
visok kraški prag). Topografska skica z upoštevanjem višinskih
plastnic pokaže, da sta bili blizu sotočja Soče in Vipave možni
predvsem dve inačici take zajezitve. Ena z zajezitvijo Soče
14
ŠRAUF
ŠRAUF
15
Si dolge semestre, ki jih večinoma
preživljaš med faksom, študentskim
domom, knjižnico in priljubljenim
lokalom za žur, želiš popestriti s
poceni potovanjem v kako evropsko
državo? Se želiš naučiti nekaj
koristnega? Želiš spoznati na desetine
ljudi iz vse Evrope, ki jih zanimajo
podobne teme kot tebe? Bi žural še
kje drugje kot v KMŠ-ju? Potem nikar
ne spreglej sledečih vrstic!
Mednarodno društvo BEST (Board
of European Students of Tecnology)
ima nekaj zate. To so spomladanski
(in poletni in jesenski in zimski) tečaji,
ki trajajo kak teden ali dva, poleg
akademskega programa pa nudijo
predvsem spoznavanje novih ljudi in
krajev ter seveda nepozabne žure.
Organizirajo jih različne prostovoljne
lokalne BEST skupine od Trondheima
do Krete in od Lizbone do Moskve,
udeleži pa se jih približno do 30 ljudi.
Naloga organizatorjev je, da poskrbijo
za čim bolj mednarodno in čim bolj
spolno uravnoteženo zasedbo, zato
imajo kdaj pa kdaj pri izbiri prednost
punce.
16
ŠRAUF
Vsak tečaj ima kot rečeno akademski del,
na katerem pridobiš znanja iz različnih
področij tehnike, ekonomije, marketinga
in menedžmenta. Predavajo ugledni
profesorji in strokovnjaki iz gospodarstva,
obišče se tudi kako zanimivo podjetje, na
koncu pa lahko dobiš tudi nekaj kreditnih
točk. Tečaji se ločijo na tehnološke in tiste,
na katerih pridobiš uporabne veščine za
nadaljevanje svojega (poklicnega) življenja.
Po dnevnem programu sledi še večerni
program, ki je namenjen spoznavanju in
zabavi. Neuradni moto BEST-a je namreč
»Work hard, party harder«. Počival boš
doma, saj se na tečajih vsako noč dogaja
na polno.
Kateri tečaji so na voljo to pomlad, letos jih
imaš kar 22 na razpolago, si lahko ogledaš
na spletni strani www.best.eu.org, kjer se
tudi prijaviš in urediš večino formalnosti.
Po pomoč se lahko obrneš tudi na lokalni
BEST, ki ima prostore v mednarodni pisarni
ŠOU na Kersnikovi 4 v Ljubljani.
Zadnja možnost za prijavo je
11. december do 23:00 ure!
Vsi poznamo čarovnika, ki je le s
pomočjo švicarskega nožka, sponke
za papir in žvečilnega gumija (ter
včasih vreče umetnega gnojila) lahko
naredil letalo, bombo, pontonski
most ali karkoli je že moral, da je
prekrižal načrte nepridipravom.
Tako je, to je sloviti MacGyver,
pričujoča stran pa govori o lokalnem
inženirskem tekmovanju, ki je
poimenovan po tem idolu vseh
inženirjev, ki več dajo na prakso kot
na dvojne integrale.
Ljubljanska veja BEST-a (Board of
European Students of Technology)
v januarju prihajajočega leta v
Ljubljani na za zdaj še skrivni lokaciji
pripravlja že tradicionalno inženirsko
tekmovanje, na katerem se lahko
preizkusiš v tako imenovanem team
designu oziroma izdelavi praktične
naprave, ki bo sposobna opraviti
zelo težko, a zagotovo zanimivo
nalogo. Kar potrebuješ so še trije
kolegi, moštveni duh, dobra volja in
inženirska žilica, ki ti bo omogočila,
da z omejenimi sredstvi izdelaš
vsaj tako dobro zadevo, kot bi je
bil sposoben narediti MacGyver.
Tekmuješ lahko pa tudi v študiji
primera. Gre za to, da znova skupaj s
še tremi kolegi v skupini v omejenem
času teoretično rešite tehnični ali
organizacijski problem. Na koncu pa
omenjeno rešitev predstavite in z njo
prepričate žirijo, da gre za najboljšo
možno rešitev na tem koncu Rimske
ceste.
Obe zmagovalni ekipi bosta
napredovali na Srednjeevropsko
inženirsko tekmovanje (CeBEC), ki je
lani potekalo v Budimpešti. Tam vas
poleg tekmovanja čakajo študenti in
študentke iz okoliških držav ter ekipa
lokalnih BEST-ovcev, ki bo poskrbela
za dobro počutje ter zanimive večere
in noči. V kolikor se tudi tam vaša
rešitev znajde na najvišji stopnički,
pa vas čaka še zadnji dogodek,
Evropsko inženirsko tekmovanje
(EBEC) v Zagrebu, in to še preden se
svet konča.
Vabljeni pa ste tudi tisti manj
pogumni, ki vas zgolj zanima,
kako tekmovanje zgleda. Poleg
tekmovalnega dela bo namreč
potekal tudi pester spremljevalni
program.
Več
informacij
o
tekmovanju in naši lokalni BEST
skupini pa lahko kmalu najdete na
spletni strani www.bestljubljana.si
oziroma macgyver.si.
BESEDILO: Urša Lokar
ŠRAUF
17
diplomirajo hitreje kakor pri nas, kajti konkurenca na trgu
delovne sile je velika in ni razlogov za podaljševanje študija.
Izobraževanje na univerzah je plačljivo, zato si vpis na
fakultete lahko privoščijo le premožnejši.
TURNEJA PO FILIPINIH
(1. del)
Z Akademskim pevskim zborom Tone
Tomšič Univerze v Ljubljani (APZ TT)
smo se letošnje poletje zopet odpravili
na čezoceansko turnejo. Tokrat smo
bili vabljeni na Filipine, udeležili pa
smo se tudi mednarodnega pevskega
festivala na Tajvanu. Pevska zasedba
na turneji je štela 50 članov. V Vzhodni
Aziji smo preživeli dobre tri tedne.
KULTURA
Prebivalci Filipinov veliko časa
namenijo za kulturne prireditve.
Zahajajo v gledališča ter pogosto
prirejajo razstave likovnih in kiparskih
del. Organizirajo kvalitetne glasbene
dogodke in večje koncerte znanih
pevcev. Da so dobri organizatorji, smo
lahko občutili na lastni koži.
Marsikje smo že potovali, ampak
tako drugačnega sveta, ki se res težko
primerja z našo zahodno kulturo,
nismo videli še nikjer.
ŠOLSTVO
Izobrazba spada med pomembnejše
vrednote filipinskega naroda. Šolski
sistem je podoben slovenskemu.
Bistvena razlika je v tem, da morajo
pred vpisom na fakulteto uspešno
zaključiti visoko šolo, ki jo lahko
primerjamo z našim tretjim in četrtim
letnikom gimnazije. Študentje morajo
obvezno nositi šolske uniforme. Vsaka
fakulteta predpisuje svoje študentsko
oblačilo, zato se študentje že na prvi
pogled ločijo med seboj. V povprečju
PROMET
Na ulicah vlada kaos. Ceste so stare
in neurejene. Na širokopasovnicah se
vijejo kolone avtomobilov in ostalih
prevoznih sredstev. Poleg taksijev
imajo zgolj v Manili posebne večje
avtomobile za prevoz ljudi, ki jih
imenujejo »Jeppney-i«. V njem se lahko
pelje približno 20 ljudi. Cena vožnje je
borih 15 centov. So zelo stari in nič kaj
udobni. Eden izmed razlogov za gnečo
jeklenih konjičkov v mestu tiči v tem,
da ne poznajo klasičnih železniških
prog niti podzemne železnice. Bili smo
presenečeni, da imajo v Manili, ki šteje
10 milijonov prebivalcev, le en metro.
DENAR
Plačilno sredstvo je filipinski peso. Za
1 evro dobiš 60 pesov. Ko zamenjaš
denar, dobiš občutek, da si postal
milijonar. Tako se v primeru, da
zamenjaš 50 evrov, debelina denarnice
občutno poveča. Denar lahko
zamenjaš na letališču, v bankah ali kar
na ulici. Najhitrejša in najugodnejša je
menjava denarja na letališču. V kolikor
se odločiš za bolj gotovo menjavo na
banki, pa vam to vzame uro ali več časa
zaradi počasnosti zaposlenih in dolgega
postopka kopiranja dokumentov ter
izpolnjevanja formularjev.
18
ŠRAUF
PRENOČIŠČA
V Manili je mogoče najti veliko raznovrstnih prenočišč.
Prespiš lahko že za nekaj evrov, vendar bo v tem primeru
najverjetneje s teboj prespala še kakšna žival. Po drugi strani
pa lahko za prenočišče odšteješ tudi do 200 dolarjev na
noč. Hotel Manila, v katerem smo prespali dve noči, je bil
za nas veliki kulturni šok: udobne postelje, multifunkcijske
straniščne školjke (v smislu nastavitve temperature deske
ter podobnih dodatnih funkcij) in televizijski ekrani poleg
kopalnih kadi.
TURIZEM
Republika Filipini je otoška država, saj ima ta arhipelag kar
7107 otokov. Ponuja neskončno možnosti za razvoj turizma.
Najvišjo stopnjo turizma je mogoče občutiti v predelih, kjer
imajo vpliv tuji državljani (Američani, Evropejci). Gradijo
hotele, apartmaje, nakupovalne centre ter urejajo obalo.
Veliko domačinov ponuja prenočišča in vodene oglede, saj
lahko tako zaslužijo za preživetje iz meseca v mesec.
ŠPORT
Športne prireditve Filipinci spremljajo na vsakem koraku.
Televizijski ekrani so postavljeni na vseh javnih mestih
(trgovine, avtobusne postaje …). Najbolj priljubljena športa
sta košarka in boks. Kot posebna športna prireditev veljajo
petelinji boji.
LJUDJE
Karakterno so zelo podobni balkanskim narodom. So zelo
odprti in prijazni. Želijo pomagati na vsakem koraku. Vsi
govorijo angleško predvsem zaradi zgodovinskih okoliščin.
Filipinski narod šteje okoli 80 milijonov prebivalcev, čeprav
je ob kulturni raznolikosti in veliki gostoti ter
neurejenih infrastrukturnih razmerah težko
natančno popisati prebivalstvo.
HRANA
Nikar ne hodite na Filipine, v kolikor
niste ljubitelj riža in piščanca. Slednje je
prevladujoča jed, ki jo je moč dobiti povsod. V
Manili je ogromno restavracij s hitro prehrano.
Svetovno znanemu ponudniku prehrane
McDonalds-u je konkurenčen filipinski Jolly
Bee. Skoraj nemogoče je dobiti slano meso
(vedno je pripravljeno sladko), v kolikor si ga
sam ne posoliš. Vsi obroki bazirajo na sladkih
omakah. Tropsko sadje je dostopno na vsakem
koraku po smešno nizkih cenah. Vsekakor je
vredno poizkusiti banane, ananas, liči, mango,
rambutan, longan, dragon fruit …
BESEDILO IN FOTO: Ervin Strmčnik
ŠRAUF
19
Ste v svojem športnem slovarju že kdaj naleteli na besedo
»linebacker« ali »blitz«? Kaj pa po slovensko »četrti in
centimetri«? Če se vam približno sanja, da ne gre za
matematični izraz, namizno igro ali pokvarjen pornofilm,
ste že bili seznanjeni s športnim hitom Evrope ameriškim
nogometom.
Verjetno ni vsem ravno znano, da v Avstriji hodi na
tekme po 10 tisoč ljudi, da je v Srbiji v 8-ih letih nastalo
28 ekip in da je ljubljanski klub lansko leto prišel v finale
srednjeevropske lige. Slovenija ima že 6 ekip, ena ekipa pa
šteje vsaj 45 igralcev.
Torej, kaj imajo skupnega srednji branilec, obrambna akcija
in centimetri do novega poskusa? Dinamičnost, borbenost
in adrenalin. Slednjega verjetno več kot katerikoli drugi
ekipni šport.
Ameriški nogomet ali kot mu pravijo v domovini »football«,
je v Slovenijo prišel leta 2002. Ameriški misijonar Michael
P. Hurley je na Fakulteti za šport zbral par interesentov, ki so
kot pionirji ameriškega nogometa v Sloveniji in na Balkanu,
na začetku tekali gor in dol po igrišču ter si podajali žogo.
Slabih 10 let kasneje, ima ta isti klub Ljubljana Silverhawks
70 igralcev, 3 ameriške okrepitve in povprečno 800
gledalcev na domačih tekmah, kar je več kot večina tekem
prve slovenske nogometne lige.
Osnovna ideja »footballa« je zelo enostavna; na igrišču
imamo napadalno in obrambno enajsterico. Napad se
začne na enem koncu igrišča in poskuša prinesti žogo na
drugo stran v končno cono, naloga obrambe pa je, da to
prepreči. Torej gre za nekakšno odraslo različico igre, kjer
se krade zemljo.
Zelo pomembno dejstvo pri kraji te zemlje je posest nad
žogo. Verjetno ste že videli fante, ki si podajajo neko rjavo
jajce in ste nato doma razbili ducat pirhov, ko ste poskušali
dobiti popolno spiralo. Žogo, obliko podolgovatega sfeorida,
se lahko prenaša po tleh, torej preko tekačev, ali pa po zraku
s podajo. Če je žoga ujeta ali igralca z žogo zaustavijo, tam
se začne naslednja akcija. Da pa vse skupaj dobi taktično
globino, ima napad 4 poskuse, da osvoji 10 jardov. Če jim
uspe, dobi napad nove 4 poskuse za naslednjih 10 jardov
in tako naprej do končne cone, ki šteje 6 točk. Ekipa lahko
slabo realizacijo napada unovči tudi s prostim strelom,
ki pa šteje le 3 točke in po domače povedano, vedno ne
brcneš žoge 50 metrov stran med dva pokončna droga. Če
obramba ustavi napad v 4 poskusih, pomeni, da morajo
žogo predati napadu druge ekipe.
Ljubljanski klub se marca vrača v razširjeno državno
prvenstvo, kjer je še neporažen med klubi iz Maribora,
Celja, Kranja in Zagreba. Že 5. leto zapored pa se vračajo
tudi v srednjeevropsko ligo, ki je sestavljena iz prvakov
Madžarske, Srbije, Hrvaške in Turčije. Zelo pomemben
element dobre ekipe, je fizična pripravljenost. Zato se
priprave na sezono, ki se začne marca, pričnejo že v
septembru. 2-krat tedenski skupinski treningi, nato pa
fitnes, atletska steza in pripravljalni turnirji. Cilj je vsem
jasen, postati prvak srednjeevropske lige. Prvo ekipo
trenutno sestavlja 40 igralcev, letos pa sestavljajo tudi
B ekipo in mladinsko selekcijo, zato so veseli vseh novih
članov. Na igrišču istočasno igra 22 igralcev na različnih
pozicijah in prav vsaka ima drugačno nalogo. Zato se v
tem športu lahko najde vsak, ki je pripravljen trenirati. Od
150 kilogramov težkih igralcev, ki blokirajo na igrišču, do
70 kilogramov lahkih tekačev, ki te prehitijo preden lahko
dojameš. Vsak je v ekipnem duhu enako pomemben, saj se
z ramo ob rami borijo proti nasprotnikom. Požrtvovalnost,
tovarištvo, borbenost in trdo delo. Vrline, ki v modernem
svetu počasi izginjajo, so na igrišču ameriškega nogometa
še vedno žive. Vrednote, ki nas naredijo boljše ljudi in
nas naučijo, da brez truda ter odrekanj ni lahko uspeti v
življenju. Naslednjič, ko ujamete kakšen podoben športni
izraz, se spomnite na ljubljanske fante, ki branijo ljubljansko
in slovensko zastavo v Evropi.
To je ameriški nogomet. Več na www.silverhawks.si.
BESEDILO: Zoran hojnik
20
ŠRAUF
ŠRAUF
21
V oktobru so v tehničnem muzeju v Bistri potekali
Dnevi strojništva, na katerih se je naša fakulteta
predstavila osnovnošolcem in srednješolcem.
V sklopu Dnevov strojništva Fakultete za
strojništvo je bilo moč spoznati daljinsko vodena
brezpilotna letala, mobilne avtonomne robote,
akustične kamere, sistem za lasersko merjenje
in izdelavo zahtevnih tridimenzionalnih oblik.
Vsi predstavljeni projekti so rezultat uspešnega
sodelovanja med študenti in profesorji, ki s svojimi
dosežki na mednarodnih tekmovanjih prispevajo k
večji prepoznavnosti slovenskih tehničnih inovacij.
Mobilni roboti
Mobilni roboti so samodejno delujoči stroji, ki se lahko gibljejo v
svojem okolju in pri tem opravljajo zadane naloge. Uveljavljajo se v
industriji ter na področjih obrambe in varnosti. Srečamo jih tudi že
v potrošniških izdelkih, namenjenih npr. zabavi, pa tudi opravljanju
koristnih a nepriljubljenih nalog, kot je na primer sesanje prahu.
Področje mobilne robotike je predmet intenzivnih raziskav in razvoja
na univerzah po vsem svetu.
Predstavljeni so bili mobilni roboti, ki so jih razvili študentje smeri
Mehatronika na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani in se
uporabljajo predvsem za študijske in raziskovalne namene.
Sistem za lasersko merjenje in izdelavo
zahtevnih tridimenzionalnih oblik – LASMIL
Sistem za lasersko merjenje in izdelavo zahtevnih
tridimenzionalnih oblik sestavljajo brezdotični
merilni sistem, namizni računalniško krmiljeni
(CNC) frezalno-gravirni stroj in procesni krmilnik
z ustrezno programsko opremo in uporabniškim
vmesnikom.
Brezpilotna letala
Predstavljena so bila tri daljinsko vodena brezpilotna letala, ki so bila
izdelana za študentsko tekmovanje Design/Build/Fly (Konstruiraj/
izdelaj/leti), katero poteka vsako leto aprila v ZDA in ga organizirata
podjetji Cessna Aircraft Company in Raytheon Missile Systems s
podporo Ameriškega inštituta za aeronavtiko in astronavtiko (AIAA).
Infrardeča termografija
Na primerih analiz hitrih procesov je bila predstavljena uporaba
hitro tekoče kamere v vidnem in v infrardečem spektru. Poudarek
je bil na spremljanju hitrih dogodkov pri delovanju strelnega orožja
in pri študiju prenosa toplote in snovi. Prikazano je bilo delovanje
infrardeče kamere.
Prikaz delovanja in programiranja hidravličnih komponent
Predstavljene so bile komponente, kot so ventili, črpalke, zasuni,
zaslonke ... v prerezih in s prikazom delovanja.
2T custom-made scooter
Predstavljen je bil unikaten predelan 2-takten vodno hlajen skuter
s 70ccm. Skuter ima nadgrajen originalni agregat ter posebno
centralno vzmetenje. Oblikovana je bila tudi plastična karoserija,
ki naredi motor še posebno privlačen na pogled. Skuter je predelal
študent naše fakultete med opravljanjem 1. letnika RR študija.
Uporaba mini SCARA robota in strojnega vida za izdelavo preproste
igre.
Sestavine in delovanje motorja z notranjim izgorevanjem.
BESEDILO: Miha Vrankar
VIR: Tehniški muzej Slovenije, Napovednik.com
22
ŠRAUF
ŠRAUF
23
Marca letošnjega leta je laboratorij LABOD kupil
visokohitrostni obdelovalni center Sodick MC 430L, ki
je namenjen za visoko precizne obdelave z majhnimi
premeri orodij (mikro rezkanje), pri čemer lahko izdelamo
kompleksne geometrije v trde materiale do HRC 67.
Omenjeni stroj ima linearne pogone na vseh oseh, s čimer
je zagotovljena visoka dinamična odzivnost stroja in najvišja
stopnja preciznosti obdelave v mikrometrskem področju pri
maksimalnih vrtljajih glavnega vretena do 40.000 vrt/min.
LABORATORIJ SE
PREDSTAVI
BESEDILO: David Homar
Prvi vstop v laboratorij za odrezavanje je za marsikaterega študenta zelo zanimiv,
še posebej za študente, ki so srednjo šolo končali kot gimnazijci. Saj se tu prvič
srečajo z osnovnimi stroji, brez katerih si strojništva ne moremo zamisliti. To
so stružnica, rezkalni center in vrtalni stroj. Poleg teh klasičnih strojev pa jim
pozornost še bolj pritegnejo izredno sofisticirani stroji, katere tudi v zelo razviti
slovenski industriji težko vidimo. To so obdelovalni center za mikro rezkanje,
stružnica za kriogeno odrezavanje, stroj za hitro izdelavo prototipov in končnih
izdelkov ter drugi stroji in naprave.
Laboratorij uspešno izvaja pedagoško in raziskovalno delo na področju
obdelovalnih tehnologij in sistemov. Nastal je na osnovi znanja in izkušenj
predhodnikov in se v več kot 30-letni zgodovini razvil v enega pomembnih nosilcev
tehnološkega razvoja za slovensko industrijo. Laboratorij za odrezavanje deluje
pod vodstvom rednega profesorja dr. Janeza
Kopača. V laboratoriju so zaposleni še redni
profesor dr. Mirko Soković in izredni profesor
dr. Slavko Dolinšek, raziskovalci doc. dr. Peter
Krajnik, doc. dr. Davorin Kramar in doc. dr. Franci
Pušavec. Luka Čerče in mag. Matej Balažic delata
kot asistenta. V laboratoriju so trenutno tudi
trije mladi raziskovalci Janez Tratar, Jani Kenda in
Goran Mijušković. Poleg njih pa ima laboratorij še
tri mlade raziskovalce iz gospodarstva. Tehnična
sodelavca sta Vinko Rotar in Gorazd Jelenc.
Vedno pa pri delu v laboratoriju pomaga tudi
nekaj študentov. Poleg njih se v delo vključuje
še veliko število zunanjih sodelavcev, bivših
študentov in strokovnjakov iz gospodarstva.
Poleg oblikovanja temeljnega in aplikativnega
znanja, je močna usmeritev laboratorija v prenos
znanja uporabnikom preko skupnih projektov,
svetovanja ali izvajanja meritev.
V sredini lanskega leta je laboratorij za odrezavanje od
podjetja IB-PROCADD d.o.o. prejel v uporabo stroj za hitro
izdelavo prototipov in končnih izdelkov ZBuilder ULTRA
od proizvajalca Z Corporation. Stroj deluje po principu
gradnje izdelka po plasteh. Tehnologija gradnje je identična
stereolitografiji, le da se pri tem stroju namesto laserja
uporablja DLP projektor. Torej stroj za grajenje uporablja
tekoči polimer občutljiv na svetlobo (fotopolimer). Ta
polimer ima lastnost, da se ob stiku z UV svetlobo strdi.
Tako projektor osvetli prvi prerez izdelka, plast se strdi tam,
kjer je bila osvetljena. Nato se delovna platforma, na kateri
je prva plast, pomakne za debelino plasti nižje in projektor
osvetli drugi prerez izdelka. To se ponavlja dokler ni zgrajen
celoten izdelek.
Člani laboratorija vodijo ali pa sodelujejo
pri številnih predmetih dodiplomskega in
podiplomskega študija strojništva. Na I. stopnji
študija strojništva so ti predmeti Proizvodno
inženirstvo, Tehnologija odrezavanja, Obdelovalni
stroji, Izdelovalne tehnologije, Načrtovanje
tehnologij in izdelkov, Računalniško integrirana
proizvodnja in Zagotavljanje kakovosti. Na II.
stopnji vodijo Odrezavanje, Odrezovalni stroji
in naprave, CAM, Optimalna izbira strojev in
opreme, Optimiranje izdelovalnih procesov ter
Načrtovanje in obvladanje kakovosti. Na III.
stopnji pa vodijo in sodelujejo pri predmetih
Procesi
odrezavanja,
Obdelovalni
stroji,
Optimiranje obdelovalnih tehnologij, Sočasno
inženirstvo ter Inteligentni strežni in montažni
sistemi.
24
ŠRAUF
ŠRAUF
25
Raziskovalno delo laboratorija že nekaj let temelji na
trajnostnem razvoju obdelovalnih postopkov. Doc. dr. Davorin
Kramar je v sklopu bilateralnega projekta s Turčijo (Machining
Of The Aerospace Superalloys With High-Preassure Jet
Assisted Cooling/Lubrication Conditions) razvil tehnologijo
visokotlačnega odrezavanja. Tu je curek hladilno-mazalne
tekočine, ki je usmerjen v rezalno cono pod visokim tlakom
in sicer od 300 bar pa vse do 1500 bar. Na ta način se izboljša
učinkovitost hlajenja za 60 %, prav tako se zmanjša lomljivost
odrezkov in poraba hladilne tekočine, kar je tudi bolj prijazno
za okolje. Tehnologija je bila prenesena na znanstvenoraziskovalno inštitucijo v sodelujoči državi in v nadaljevanju
instalirana v turškem podjetju za izdelavo komponent letalskih
motorjev TEI.
Doc. dr. Franci Pušavec je razvil kriogeno odrezavanje in zanj
prijavil tudi dva patenta, za katera je zanimanje v svetovni
industriji kar veliko. Pri kriogenem odrezavanju rezalno
cono ohlajamo s kriogenim medijem, ki ima izredno nizko
temperaturo vrelišča. Taki mediji so utekočinjen dušik, helij,
vodik ipd. Za kriogeno odrezavanje se uporablja utekočinjen
dušik, saj ima izredno visoko učinkovitost, je inerten in kar
je najpomembnejše pri trajnostnem razvoju ga v zraku, ki
nas obkroža, najdemo kar 79 %, zato njegov izpust v zrak ne
predstavlja nobenih škodljivih učinkov na okolje. Tekoči dušik
ima pri atmosferskem tlaku temperaturo vrelišča samo -196°C.
Če upoštevamo, da pri klasičnem odrezavanju uporabljamo
za hlajenje rezalne cone emulzije na osnovi olj, katere zelo
obremenjujejo okolje, ima razvita tehnologija velik potencial
v prihodnosti, ko bo trajnostna obdelava še kako pomembna.
Ključna raziskovalna področja in
tehnologije laboratorija LABOD:
• trajnostni razvoj obdelovalnih postopkov,
• načrtovanje tehnologij in izdelkov,
• obdelovalnost z odrezavanjem (jekel,
temperaturno obstojnih zlitin Ti in Ni, lesa,
plastike),
• visokohitrostno rezkanje trdih gravur za
orodjarstvo,
• senzorski nadzor in kontrola obdelovalnih
procesov,
• zagotavljanje in menedžment kakovosti,
• konstruiranje modulov za odrezovalne stroje
in analiza natančnosti obdelovalnih strojev,
LASERSKA SKENIRNA
NAPRAVA
KONICA MINOLTA VI-9i
• hitra izdelava prototipov, orodij in končnih
izdelkov itd.
Laboratorij tesno sodeluje s številnimi svetovno znanimi
Slovenskimi podjetji:
EMO-orodjarna d. o. o. iz Celja, EMO-TECH d. o. o. prav tako
iz Celja, Gorenje orodjarna d. o. o. iz Velenja, UNIOR d. d.
Strojna oprema iz Zreč, Valji Group d. o. o. iz Štor, CIMOS d.
d. iz Kopra, BTS Company d. o. o. iz Ljubljane, RLS d. o. o. iz
Ljubljane, ISTRABENZ plini iz Kopra, Kolektor Group d. o. o. iz
Idrije, Hidrija Rotomatika d. o. o. iz Spodnje Idrije, IB-PROCADD
d. o. o. iz Ljubljane in mnogimi drugimi.
Poleg raziskovalnega sodelovanja s podjetji LABOD pri njih izvaja
tudi nekatere storitve. To so meritve geometrijske natančnosti in
kalibracije obdelovalnih strojev, analiza rezalne cone, vzvratno
inženirstvo in še kaj. Merjenje in kalibracija obdelovalnih
strojev poteka z napravo za hitro testiranje natančnosti Ballbar
QC10, natančne meritve pa izvajamo z vrhunsko lasersko
napravo ML10Gold proizvajalca Renishaw. Analize rezalne cone
se izvajajo z napravo za hitro prekinitev rezalnega postopka
QSD. Nato pa rezalno cono analizirajo s pomočjo merilnega
mikroskopa Mitutoyo TM in izredno natančnim 2D laserskim
profilometrom Keyence LJ-G. S slednjima napravama merijo
tudi obrabo orodja. Vzvratno inženirstvo izvajajo s pomočjo
dotične skenirne naprave Renishaw Cyclone 2 in s pomočjo
laserske skenirne naprave Konica Minolta VI-9i.
Več podatkov o samem laboratoriju si lahko ogledate na njihovi
spletni strani:
www.fs.uni-lj.si/labod, kjer so razpisane tudi teme diplomskih
nalog. Seveda pa v laboratoriju
z veseljem prisluhnejo vaši želji po temi za opravljanje diplome
in seminarjev.
Razpisi laboratorija
Razpis dveh prostih delavnih mest
Katedra za menedžment obdelovalnih tehnologij,
Laboratorij za odrezavanje razpisuje dve prosti delavni
mesti.
Pogoj: Opravljena diploma na UNI študiju iz smeri
Proizvodno strojništvo.
Kontakt: prof. dr. Janez Kopač
Razpis dveh prostih mest za mladega raziskovalca
Katedra za menedžment obdelovalnih tehnologij,
Laboratorij za odrezavanje v sodelovanju z Inštitutom
Jožef Štefan razpisuje dve prosti mesti za mladega
raziskovalca v obdobju od 2011 do 2014.
Pogoj: Opravljena diploma do 1.9.2011 in povprečna
ocena celotnega dodiplomskega študija nad 8.
Kontakt: prof. dr. Janez Kopač
Razpis prostega delavnega mesta
Katedra za menedžment obdelovalnih tehnologij,
Laboratorij za odrezavanje zaposli na projektu doktorja
tehniških znanosti do starosti 35 let za področje dela, kot
je razvidno iz opisa dejavnosti katedre.
Kontakt: prof. dr. Janez Kopač
26
ŠRAUF
ŠRAUF
27
pa je opremljen tudi z varilnimi roboti. Pred začetkom
varjenja posamezen zvarni spoj preverimo z umetnim
vidom in tako zagotovimo, da robot ne zaide s teoretično
določene poti, omogočeno je namreč avtomatsko
prilagajanje varilnega programa konkretnemu primeru.
Začetki podjetja Brinox segajo v
leto 1983, ko sta se pričela razvoj
in proizvodnja procesne opreme za
mlekarsko industrijo. Z leti je nastalo
srednje veliko podjetje, ki danes
zaposluje okrog 100 sodelavcev z
različnih področij dela, daleč največ
pa jih ima strojniško izobrazbo.
Med njimi je tudi okrog 20 strojnih
inženirjev različnih stopenj.
Hitra rast podjetja se je začela po
vstopu na tržišče farmacevtske
industrije,
kjer
Brinox
danes
predstavlja enega od pomembnih
dobaviteljev procesne opreme v
tem delu Evrope. Osnovno vodilo
podjetja je zagotavljanje celovitih
tehničnih rešitev v farmacevtski,
prehrambni in kemijski industriji,
povsod, kjer je izjemno pomembna
higiena. Ker hočemo obvladovati
celotne procesne sisteme nudimo
našim kupcem kompletno paleto
storitev: razvoj in konstrukcijo novih
izdelkov, konceptualni in detajlni
inženiring, proizvodnjo, montažo in
avtomatizacijo posamičnih naprav ali
kompletnih sistemov.
Specializirani smo predvsem na
področjih, kjer so v procesih prisotne
tekočine. V prehrambni industriji
to velja za prevzem, distribucijo
in skladiščenje mleka, jogurta in
kefirja v mlekarnah oziroma piva v
pivovarnah. V farmacevtski industriji
pa se ukvarjamo s sistemi za pripravo
različnih stopenj farmacevtskih voda,
pa tudi s sistemi za proizvodnjo
injekcijskih raztopin, sirupov, kapljic
za oči, zelenih zdravil in pastil.
V prehrambni, še zlasti pa v
farmacevtski industriji je izjemno
pomembna regulativa, zato poleg
konkretnih izdelkov zelo pomemben
del naše dejavnosti predstavlja tudi
priprava spremljajoče dokumentacije.
Ta mora biti izdelana skladno z zelo
zahtevnimi predpisi, vse zato da
se vnaprej prepreči potencialne
nevarnosti za končne potrošnike,
uživalce hrane oziroma zdravil.
V naši proizvodnji izdelujemo
izdelke izključno iz nerjavnih jekel,
najbolj pogosta vrsta izdelka pa so
različne mešalne posode oziroma
reaktorji, ki so običajno dvoplaščni z
vmesnim ogrevalno-hladilnim delom,
bombiranima pokrovom in dnom,
enim ali dvema mešaloma, izpustnim
ventilom in veliko različnimi priključki
za
priklop
merilno-regulacijske
opreme. Načeloma je vsaka taka
posoda unikat, saj se dimenzije, zlasti
pa tipi in lokacije priključkov vedno
prilagajajo konkretnim zahtevam
posameznega projekta. Kadar je
potrebno izvesti projekt v celoti,
se na lokaciji naročnika mešalne
posode in ostala oprema med seboj
povežejo s cevnimi instalacijami v
zaključen sistem, ki ga po potrebi tudi
avtomatiziramo.
Med obdelovalnimi postopki v naši
proizvodnji se pojavljajo rezanje,
žaganje, struženje, rezkanje, vrtanje,
preoblikovanje in brušenje, eden od
najpomembnejših postopkov pa je
varjenje. Obvladujemo več različnih
načinov varjenja, del naše proizvodnje
Strojniki naše podjetje praviloma začno spoznavati že v
dijaških ali pa vsaj študentskih letih, saj imamo le tako z obeh
strani dovolj časa za medsebojno spoznavanje in iskanje
potencialov. Tipična strokovna pot bodočega inženirja v
našem podjetju se začne s spoznavanjem proizvodnje.
Dejstvo je, da se brušenja in varjenja iz knjig ne da naučiti,
gre pa za dokaj zahtevni operaciji, kjer je za kakovostno
izvedbo potrebno imeti nekaj občutka oziroma mirne roke,
zlasti pa veliko kilometrine. Delo na CNC obdelovalnih
strojih ali robotih pa zahteva tudi znanje programiranja, saj
v Brinoxu velja praksa, da mora vsak operater CNC stroja
znati sam tudi programirati.
Inženirje strojništva kasneje običajno zaposlimo na treh
možnih področjih: konstrukcija, tehnologija in projektiranje.
Konstrukterji se ukvarjajo z 2D in 3D konstrukcijo strojev
in naprav, zelo se posvečajo detajlom, delo pa je večinoma
pisarniško. Tehnologi na podlagi konstrukcijskih risb
predpisujejo zaporedje tehnoloških operacij za izdelavo
posameznega sklopa in jih opremijo s predvidenimi
izdelavnimi časi. To zahteva zelo veliko izkušenj, saj se
izdelki le redko ponavljajo, zato natančnih normiranih časov
ni možno predpisati. V oddelek tehnologije spada tudi
načrtovanje proizvodnje, ki je zaradi raznovrstnosti izdelkov
in dejavnosti, v kateri so prisotni zelo zahtevni postopki,
podprto z ustreznimi računalniškimi orodji. Delo projektanta
je v Brinoxu med zahtevnejšimi, saj vključuje tudi delo na
terenu, najvišja stopnja, ki jo strojni inženir pri nas lahko
doseže, pa je delo projektnega vodje. Zaradi nenehnega
usklajevanja med zahtevami kupcev in razpoložljivostjo
naših virov, je tako delo žal tudi precej stresno in ga zmorejo
le najboljši posamezniki. Ker smo prisotni tudi na tujih
trgih je zelo zaželeno, da vsak strokovnjak poleg obvezne
angleščine obvladuje še nemščino ali ruščino, najbolje pa
kar vse troje.
Poleg »strojniških« oddelkov imamo v podjetju tudi
skupino avtomatikov, praviloma inženirjev elektrotehnike,
se pa zgodi, da med njimi pristane tudi kakšen strojnik z
ambicijami programiranja PLC in SCADA sistemov. Oddelek
za avtomatiko deluje izključno za potrebe naših strojev
oziroma celotnih sistemov, z avtomatiziranjem »tujih«
naprav se praviloma ne ukvarjamo.
Osnovno vodilo lastnikov podjetja je vedno bilo, da je
potrebno razvijati slovensko inženirsko znanje in tako
dokazovati, da so domači strokovnjaki konkurenčni
najboljšim na svetu. Zato v Brinoxu vsak dobi na razpolago
res dobre pogoje za delo, tehnično opremo na visokem
nivoju in praktično neomejene možnosti za izobraževanje.
Potrebno pa je pokazati iniciativo in ambicijo, ki sta žal pri
novih kandidatih mnogokrat na prenizkem nivoju.
Vrednote, ki jih iščemo in cenimo pri posameznikih so
predvsem poštenost, pogum, motiviranost, marljivost,
vztrajnost, natančnost in organiziranost, želja po nenehnem
učenju, veselje in zanimanje do dela, ki posamezniku
predstavlja predvsem poklicni izziv, ne pa breme oz.
vsakodnevno »nujo« za preživetje.
Zavedamo se, da je usklajenost vrednostnega sistema
podjetja z vrednotami posameznika ključna za dobre in
pristne odnose na delovnem mestu, za vzajemno zaupanje,
osebno srečo in samoaktualizacijo ter doseganje odličnih
poslovnih rezultatov. Zato smo v obstoječi kolektiv
vedno pripravljeni sprejemati nove sodelavce, ki se lahko
poistovetijo z zgoraj naštetimi vrednotami. Zagotovimo
lahko, da pri nas ne bo nikomur dolgčas.
BESEDILO: Marko Pristov
Glede tržišč smo bili pred leti
skoncentrirani predvsem na domači
trg ter države bivše Jugoslavije,
v zadnjem času pa se vse bolj
usmerjamo na tržišča zahodne
Evrope (Benelux, nemško govoreče
države) in Rusijo. V Zagrebu in
Moskvi imamo ustanovljeni hčerinski
podjetji, poleg tega pa imamo
predstavništva še v Nemčiji, Ukrajini
in Srbiji. Redno razstavljamo na dveh
najpomembnejših sejmih s področja
procesne opreme, to sta Achema v
Frankfurtu in Powtech-TechnoPharm
v Nürnbergu.
28
ŠRAUF
ŠRAUF
29
AKTIVNOSTI NA FAKULTETI ZA STROJNIŠTVO
Na Fakulteti za strojništvo smo v preteklem študijskem letu
organizirali 5 delavnic na različne teme: Učinkovita priprava
na izpite, Atraktivna predstavitev v PowerPointu-u, Osebni
marketing in mreženje, Karierni coaching (postavljanje
ciljev za razvoj kariere) in Kako se predstavim delodajalcu
(motivacijsko pismo, C.V.)? Vabljeni pa ste bili tudi na
dogodke na drugih članicah Univerze v Ljubljani.
V sodelovanju s Študentsko organizacijo Fakultete za
strojništvo smo študente popeljali na strokovne ekskurzije
v podjetja Unior, Kovaška industrija d.d. in Swatyc Comet,
umetni brusi in nekovine, d.o.o., v Zrečah ter Akrapovič,
podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve, d.d., v Ivančni
Gorici z namenom ogleda realnega delovnega okolja in
navezovanja dragocenih poslovnih stikov.
O KC UL
Karierni centri Univerze v Ljubljani smo začeli z aktivnim
delovanjem v drugi polovici leta 2010 na 23 fakultetah in
3 akademijah Univerze v Ljubljani z namenom ozaveščanja
študentov o pomenu pravočasnega načrtovanja karierne
poti že med študijem in spodbujanja sodelovanja z
delodajalci. Vse naše storitve so za vas brezplačne.
KAJ VAM NUDIMO?
Študentom in diplomantom nudimo brezplačna:
• karierna svetovanja (svetovanje za izbiro študija,
svetovanje ob prehodu v zaposlitev, svetovanje za
pripravo kariernega načrta, CV-ja in motivacijskega pisma,
poglobljena svetovanja – psihološka testiranja),
• informacije o študijskih programih UL in zaposlitvenih
možnostih po zaključku študija,
• brezplačne delavnice in druga izobraževanja za
pridobivanje zaposlitvenih in drugih mehkih veščin za
učinkovit vstop na trg delovne sile,
• predstavitve delodajalcev in zaposlitvenih možnostih v
njihovih organizacijah,
• študijski obiski v organizacije, kjer imate možnost
spoznati realno delovno okolje,
• informacije o možnostih opravljanja študijske prakse,
• informacije o prostih delovnih in študentskih delih,
• informacije o izzivih v tujini.
• karierne dneve za študente s posebnimi potrebami,
• v sodelovanju z Ooddelkom za psihologijo Filozofske
fakultete smo izvedli simulacijo selekcijskega postopka,
katerega se je udeležilo 155 študentov, ki so reševali
najpogostejše psihološke teste, ki jih uporabljajo kadrovniki
na zaposlitvenih razgovorih. Po testiranjih je sledila
simulacija zaposlitvenega razgovora, pri katerih so dobili
študenti povratno informacijo o rezultatih testov, simulacije
razgovora ter CV-ja, ki so ga morali predhodno poslati.
• predstavitev 13ih delodajalcev na 4 članicah UL, katerih
se je udeležilo 392 študentov,
• na 2 članicah UL smo organizirali 4 obiske v realna delovna
okolja, katerih se je udeležilo 104 študentov.
utrinki iz delavnic KC UL
PLANIRANE AKTIVNOSTI
V prihajajočih mesecih načrtujemo:
• intenzivno povezovanje z delodajalci z namenom izvedbe
predstavitev delodajalcev, obiskov v realna delovna okolja,
spodbujanja razpisovanja: študijskih praks, prostih delovnih
mest, študentskih del, kadrovskih štipendij, case study-jev,
idr.,
• izvedbo simulacije selekcijskega postopka za tehnične
smeri,
• dogodek, kjer boste spoznali različne izzive v tujini,
• delavnice z namenom priprave na vstop na trg delovne
sile,
• ter številne druge zanimive dogodke, o katerih vas
obveščamo po mailing bazi, zato se čim prej prijavite na
brezplačne novice.
KONTAKTNI PODATKI
Karierna svetovalka: Nataša Zalaznik Kuntarič, univ. dipl. soc.
za članice UL: FS, NTF, FKKT, FGG, FE, FRI in FMF
Pisarna: Fakulteta za strojništvo, soba 105
Uradne ure: po dogovoru
Telefon: 01 4771 174
Elektronska pošta: [email protected]
Spletna stran: www.kc.uni-lj.si
Facebook: Karierni centri UL
V študijskem letu boste imeli veliko priložnosti in možnosti
za osebni in akademski razvoj, za katere verjamemo, da jih
boste znali dobro izkoristiti. Ne pozabite biti aktivni tudi na
področju načrtovanja vaše kariere.
KARIERNI CENTRI UNIVERZE V LJUBLJANI – KOMPAS
NA VAŠI KARIERNI POTI
Operacijo delno financira Evropska Unija, in sicer iz Evropskega
socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru operativnega
programa razvoja človeških virov 2007 – 2013, razvojna prioriteta
3. »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« prednostna
usmeritev 3.3 »Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega
šolstva«.
BESEDILO: Nataša Zalaznik Kuntarič
Na obveščanje o dogodkih KC UL se prijavite na e-pošto:
[email protected] in v zadevo navedite
»PRIJAVA« in fakulteto, na kateri ste vpisani ter letnik
študija.
NAŠE DOSEDANJE AKTIVNOSTI
V okviru projekta smo v obdobju od decembra 2010 do
julija 2011 v KC UL realizirali:
• 490 individualnih kariernih svetovanj študentom in
diplomantom,
• 177 delavnic oz. seminarjev na različne teme s področja
vseživljenjske karierne orientacije in 6 kariernih dni
(dvodnevni dogodek), katerih se je udeležilo 2.920
študentov in diplomantov,
30
ŠRAUF
ŠRAUF
31
32
ŠRAUF
STRIPI: Ana Marin
ŠRAUF
33
• se ukvarjaš z kakšnim manj običajnim športom,
• delaš na kakšnem zanimivem projektu,
• poznaš kakšno uspešno podjetje,
• bi rad izpostavil kakšno problematiko in imaš
zanjo rešitev,
• se ukvarjaš s kulturo in bi rad kaj objavil
S pomočjo študentske revije Šrauf boš slišan, stkal boš nova
poznanstva in našel ljudi, ki jim bodo naši članki in ideje v njih
všeč.
Zato ne ostani tiho!
34
ŠRAUF
Vabimo te k ustvarjanju revije študentov Fakultete za strojništvo Šrauf!
Piši nam na: [email protected]
ŠRAUF
35