Celoten članek - Za popoln nasmeh poskrbi ustna higieničarka
ek d e ze l a Oktober 2013 Svetuje, povezuje, navdihuje PREMIŠLJENI POTROŠNIK razmišlja globalno, kupuje lokalno MARTINOVO v receptih Namig za JESENSKI IZLET Dr. Maja Makovec Brenčič: “Porabniki cenimo slovensko poreklo” Bi želeli Eko deželo prejemati na dom? LETNA NAROČNINA Redna cena: 26,40 € (11 številk) način plačila (položnica, spletna banka)* Berite EKO DEŽELO celo leto NAROČNIK - PLAČNIK ZA SAMO 26,40 €. ime in priimek / podjetje* Spremljajte nas na www.ekodezela.si ter na Vse informacije na: [email protected] in na 04 620 98 40. e ddeekekzz eel laa Revija Eko dežela izhaja vsak mesec. Revijo SSve vettuje uje,,po povvez lahko med drugim dobite tudi v večini ezuuje, je,nnav avddihu Poči zdravstvenih ustanov. Vse informacije v ihuje je t ZaZazkaj pannice v Sl o povezavi z letno naročnino na revijo Eko d e veni Preh rav ! rana o s j i? Sonc r v e gre poletn ce ''PIoz dežela dobite na naslovu: ih je na md jcen dneh žive eomm ti na bnaočejele prej' karn eje ' [email protected]. e Stro ulica, hišna številka* Sept em ber 2013 Alojz preje Mele, mnik srca: Strokovnj a s ki nja svevkeotuvje jok! i za je tuje sensk jo Kak o davčni zavezanec (le za pravne osebe)* davčna številka (le za pravne osebe) DA NE poštna številka, pošta* Čas šno Eko _de zela _sep Pretekle izvode si lahko ogledate na naši spletni strani www.ekodezela.si. _13 .indd 1 sete v vanje izbra ogre ti? 9.9. e- pošta* 201 3 19:4 1:01 gsm / telefon Obiščite nas na sejmu Narava - zdravje, na gospodarskem razstavišču v Ljubljani (17.10. - 20.10.2013), podpis* kjer si boste lahko ogledali izvode preteklih številk revije ter se spoznali z ekipo Eko dežele. Poleg tega pa nove naročnike čaka lepo DARILO in sicer: 5 *obvezni podatki S podpisom pritrjujete, da so vsi navedeni podatki resnični. Strinjate se, da vaše podatke, ki ste nam jih posredovali, obravnavamo za interno obdelavo. Obravnavali jih bomo zaupno in jih ne bomo posredovali tretjim osebam. V ceno je že vključen DDV. VSAK NOVI NAROČNIK PREJME ŽENSKIH HLAČNIH NOGAVIC PODJETJA POLZELA! Ponudba velja tudi za vse tiste, ki ne boste obiskali sejma. Akcija velja od prvega dne sejma 17.10.13 do 8.11.13. PREJEMNIK (v kolikor to ni plačnik) ime in priimek* ulica, hišna številka* poštna številka, pošta* Za več informacij o reviji pokličite na tel. št. 01/ 513 0821, 01/ 513 0992 ali nam pišite na [email protected] Vsebina Uvodna beseda Eko dežela - oktober 2013 Glavna urednica: Špela Dobnikar tel.: 01 513 08 27 e-pošta: [email protected] Oblikovanje: Barbara Jazbec gsm: 040 455 518 e-pošta: [email protected] Oglasno trženje: Natalija Stevanovič tel.: +386 1 513 08 35, gsm: 031 668 626, e-pošta: [email protected] Oglasno trženje: Matjaž Vrhovnik tel.: +386 1 513 08 24, gsm: 040 705 349, e-pošta: [email protected] Lektoriranje: Maja Mandoska AKTUALNO Pogovor: Dr. Maja Makovec Brenčič 6 Kako nakupuje premišljeni potrošnik? 9 PREHRANA Mlečna kislinska fermentacija 20 Martinovo v receptih 24 VRTNARSTVO Opravila pred počitkom 30 Ko kuham kosilo … Ko kuham kosilo – zopet nekaj na hitro, ker se mi med tednom zmeraj preveč mudi – razmišljam, kako bi izgledalo sto let nazaj. Prvič, zagotovo ne tako na hitro. Ker ni bilo tahitrih štedilnikov, ker je dobra jed potrebovala svoj čas, da je (za)brbotalo in ne le na hitro zavrelo. Drugič, zagotovo se je pojedlo spoštljivo pri mizi. Čeprav se zavestno trudim za slednje, se vseeno prevečkrat zgodi, da obrok kar poleti mimo ob listanju časopisa ali – priznam – kdaj tudi brkljanju po računalniku. In tretjič, zagotovo na krožniku ni bilo čičerike, temveč v tem času morda že kakšna buča, in tudi ne himalajske soli, katere okus obožujem, in prav gotovo ne polnozrnatega kuskusa, katerega sem zopet preveč razkuhala. Tako sklenem, da četudi se trudim jesti lokalno in domače in eko in bio, mi bore malo uspeva. Všeč mi je tista – razmišljaj globalno in jej lokalno. A lokalne pač niso goji jagode, ki si jih privoščim za sladico in ki jih kupim pod umetnimi lučmi v še enem izmed ''zelenih'' supermarketov, ki rastejo kot gobe po dežju in v katerih sicer ne vidim prav veliko povezave z zgoraj omenjeno mantro globalno-lokalnega. In ko zazeva luknja v denarnici, ko se vračam iz tovrstne trgovine, kamor sem skočila le po eno malenkost, sklenem, ZDRAVJE Zdrava dlesen za zdrave zobe 34 Iz domače lekarne - zobne paste 38 SVETOVANJE Marketing e-pošta: [email protected] Nasveti strokovnjakov 43 BIVANJE Edinstvenost je v trendu 48 TURIZEM IN PROSTI ČAS Založnik: Dašis d.o.o. Gorenjesavska 13b 4000 Kranj Zelena zgodba s Pohorja 52 RAZVEDRILO Novičke 55 Pravljica Žabica Vanja gre v toplice 56 Nagradna križanka in horoskop 58 Fotografija na naslovnici in v reviji, če ni drugače navedeno: Shutterstock ISSN 2335-3066 Oglasna sporočila ne odražajo mnenja uredništva. da tukaj nekaj ne štima, da so navade (razvade?) potrebne korenitih sprememb. Tokrat smo se v aktualnem spraševali, kakšni potrošniki smo Slovenci in kako kupuje premišljeni potrošnik. Več na naslednjih straneh, sklep pa je tak, da povečini kupuje lokalno in slovensko. Ker je bolj zdravo za nas in za okolje in ker enostavno moramo podpirati domače znanje. Tudi zato, da bo več delovnih mest in da bo ostal prostor v denarnici za male razvade. Ne prevečkrat, sem in tja pa že, saj vendarle živimo v globalni vasi, ki ponuja tisoč in eno stvar več kot pred stotimi leti. Špela Dobnikar Pogovor: dr. Maja Makovec Brenčič Vse manj je “nedotaknjenih” potrošnikov Čeprav bi po ocenah strokovnjakov morali ravno v času krize čim več trošiti, da bi se denar „obračal“, imamo povprečni potrošniki vedno več težav že samo z nakupovanjem vsakodnevnih potrebščin. Kako so se od nastopa gospodarske krize spremenile naše nakupovalne navade, čemu se Slovenci najlaže odpovemo in na kaj naj bomo pozorni pri nakupovanju, da bomo za svoj denar dobili čim več, smo se pogovarjali z dr. Majo Makovec Brenčič, profesorico na ljubljanski Ekonomski fakulteti in predsednico Društva za marketing Slovenije. Kakšen je povprečen slovenski potrošnik? In kam vodijo odstopanja od povprečja – predvsem pri revščini, ki se širi med prebivalstvo? Glede na raziskavo Trženjski monitor DMS, ki jo od leta 2009 izvajamo skupaj s tržno-raziskovalno družbo Valicon, je spomladi 2013 že 82 odstotkov anketiranih navajalo, da občutijo krizo. To so seveda subjektivna občutenja oz. zaznave, vendar pa so vse ugotovitve merjene na nacionalno reprezentativnem vzorcu, kar daje raziskovalno težo. Prav ti porabniki tudi navajajo, da kupujejo vse bolj preudarno in da tudi premišljeno porabljajo, nakupe porazdelijo med različne trgovce, iščejo najugodnejše ponudbe. Mnogo bolj zavedajoče razporejajo svoje nakupne prioritete in vse bolj ločujejo med dejanskimi in navideznimi potrebami, tudi zaradi razloga relativno manjšega razpoložljivega dohodka. Prav tako se že odpovedujejo določenim izdelkom in storitvam, takšnih je 46 odstotkov. Pri tem naj izpostavim t. i. segment »prizadetih«, teh je po oceni zadnje meritve TM DMS 39 odstotkov, v letu 2009 je bilo takšnih 18 odstotkov. Polovica je starejših od 50 let, med njimi 60 odstotkov z osebnimi dohodki, nižjimi od 730 evrov. Nadpovprečno v tem segmentu izstopata vzhodna Štajerska in Savinjska regija. Obenem imamo tudi vse manjši segment tistih, ki so »nedotaknjeni«, torej tistih, na katere kriza ne vpliva. 6 Aktualno Kako so se spreminjale oziroma spremenile navade kupcev skozi zadnja leta? Kaj na te navade najbolj vpliva – zgolj vse več brezposelnosti in nižje plače, ali so bolj preudarni tudi tisti, ki zaenkrat še ne občutijo sprememb v (družinskem) proračunu? V splošnem smo postali bolj preudarni in tudi že varčni pri porabi. Predvsem znamo bolje ločevati med tem, kaj res potrebujemo in kaj ne. 14 odstotkov Slovencev denimo pravi, da je njihova poraba bolj premišljena oz. se bolj racionalno obnašajo (ogrevanje, voda ...), 12 odstotkov navaja, da že živi bolj skromno oz. zmanjšuje porabo. To je odsev tako ekonomske kot splošne krize, medijskih in drugih pritiskov, tudi potencialnih ali že dejanskih izgub delovnega mesta idr. V letu 2009 je bilo 28 odstotkov porabnikov, ki so po njihovih navedbah kupovali v diskontih, danes je takšnih 39 odstotkov. Seveda se je ponudba diskontov v zadnjih letih povečala, pa vendar, spremenil se je tudi naš odnos do ponudnikov prav zaradi iskanja najugodnejšega razmerja med ceno in kakovostjo. Še posebej v segmentih, ki so dohodkovno najbolj prizadeti, je cena in količina kupljenega za ceno zelo pomemben nakupni dejavnik. Dr. Maja Makovec Brenčič, profesorica na ljubljanski Ekonomski fakulteti in predsednica Društva za marketing Slovenije. Kakšen je premišljeni potrošnik in kako premišljeni potrošniki smo Slovenci? Čemu se lahko oziroma se običajno najprej odpovemo? Premišljenost, preudarnost izhajata predvsem iz bolj jasnega zaznavanja dejanskih potreb v danih razmerah, torej ob razpoložljivem dohodku. Pa tudi kakovosti. Porabniki postajamo tudi vse bolj zahtevni glede časa, lokacije nakupa, dostopnosti, kakovosti kupljenega, porekla, preverbe in zaupanja v navedbe kakovosti, naravnosti. Vse bolj tudi kupujemo prek spleta in s pomočjo tehnoloških oz. telekomunikacijskih pripomočkov. Tudi to kaže na racionalizacijo nakupnega procesa in informiranje o značilnostih izdelka, ki ga kupujemo, vse pomembnejše so tudi storitve, predvsem njihova dosegljivost. Pri standardnem vprašanju o odpovedovanju izdelkom in storitvam je v zadnjem, letošnjem pomladnem merjenju 46 odstotkov vprašanih navedlo, da se odpovedujejo določenim izdelkom in storitvam. Zopet so na prvem mestu oblačila in obutev, na drugem dopusti in počitnice, hrana in pijača na tretjem mestu. Največji porast odpovedovanja beležijo „luksuzne“ stvari. Predvsem pa se je slovenski porabnik že soočil s tem, da omejuje nakupe, ki so namenjeni njegovemu ugodju, tudi storitvam, povezanim s hobiji ali osebnim storitvam, obenem pa skrbno izbira pri vsakodnevnih potrebščinah, še posebej hrani in pijači. “A vendar, če si ne moreš privoščiti že osnovnih, nujnih dnevnih potrebščin, boš težko presojal, kako razlikujoča je kakovost izdelkov v isti skupini. Predvsem se boš opredeljeval do cene in količine izdelka, ki jo dobiš zanjo.’’ Smo Slovenci tipično nagnjeni k popustom – da kupimo, kar je ceneje, četudi morda manj kakovostno? Odvisno od segmenta porabnikov, še vedno se razlikujemo v nakupnih navadah, saj so tudi naša izkustva, dohodek, življenjske navade in okolje, v katerem živimo, različni. Vse to vpliva na naš odnos med ceno in kakovostjo. A vendar, če si ne moreš privoščiti že osnovnih, nujnih dnevnih potrebščin, boš težko presojal, kako razlikujoča je kakovost izdelkov v isti skupini. Predvsem se boš 7 opredeljeval do cene in količine izdelka, ki jo dobiš zanjo. Prav tako imamo segmente porabnikov, kjer je prvo merilo kakovost, tudi kakovost in zaupanje znamki, poreklo, posebne lastnosti izdelka ali storitve, šele potem cena. Seveda pa imamo vsi radi popuste. Raziskave kažejo, da se Slovenci še vedno aktivno odzivamo na različna pospeševanja prodaje, popuste, akcije. Pravzaprav so te v obdobju krize v porastu. je smotrno, da se v teh primerih na nakup dobro pripravimo in od ponudnika tudi zahtevamo čim več informacij. Bodimo zahtevni in hkrati odgovorni porabniki. Tako bomo tudi ozavestili ponudnike, kaj nam je pomembno in kaj vse od njih pričakujemo. Kakšni so vaši nasveti za premišljeno potrošništvo, na kaj naj bodo kupci pozorni? Kakšno je zaupanje potrošnikov do lokalno pridelanih proizvodov? So ti na trgu še konkurenčni, smo Slovenci pripravljeni za domačo hrano in druge izdelke plačati več, samo da so slovenski? Si to sploh še lahko privoščimo? Predvsem na to, kaj so njihove dejanske potrebe, kakšno je razmerje med kakovostjo in ceno, kakšni so pogoji nakupa in kje bo opravljen nakup. O izdelku, še posebej, če gre za poltrajne ali trajne dobrine, naj se dobro informirajo, dostopov informacij, tudi primerjalnih, je veliko, zato Porabniki cenimo slovensko poreklo, to tudi kažejo naše raziskave. Slovensko poreklo, naravnost in kakovost lokalno kupljenega so nam zelo pomembni. Tudi sicer zaupamo v slovenske znamke hrane in pijače, kar je zelo pomembno sporočilo domačim proizvajalcem. Še posebej smo “Porabniki cenimo slovensko poreklo, to tudi kažejo naše raziskave. Slovensko poreklo, naravnost in kakovost lokalno kupljenega so nam zelo pomembni. Tudi sicer zaupamo v slovenske znamke hrane in pijače, kar je zelo pomembno sporočilo domačim proizvajalcem.” Kako nakupuje prehrano premišljeni potrošnik? npr. občutljivi na poreklo mesa, mlečnih izdelkov, svežega sadja in zelenjave. In tu dajemo prednost slovenskemu poreklu. V 33 odstotkih smo pripravljeni plačati za slovensko znamko več, vsaj tako trdimo, ko smo o tem vprašani. Zadnje raziskave kažejo, da večina potrošnikov v EU zaupa ekološkim proizvodom, in sicer je takšnih kar 71 odstotkov. Koliko tem zaupamo v Sloveniji – ali raje kupujemo eko (iz tujine) ali običajno doma pridelano hrano? “Preverili smo tudi zaupanje v kakovost hrane glede na to, kje je ta hrana kupljena. Na lestvici od 1-5 najvišjo oceno dosega hrana slovenskih proizvajalcev (4.0), sledi hrana uveljavljenih blagovnih znamk (3.5). Zaupanje v kupljeno hrano trgovskih znamk, v restavracijah in pri izdelkih, ki so v akciji ali promociji, je na primerljivi ravni in se giblje okoli ocene 3. Najnižjo oceno so si »prislužili« izdelki tujih proizvajalcev iz območja EU (2.7), še posebej pa izven območja EU (2.1). Lahko domnevamo, da je rezultat glede zaupanja v kakovost hrane z območja EU predvsem posledica afer v zadnjem letu. Glede na mesto nakupa potrošniki najbolj zaupajo kakovosti hrane, kupljene na tržnici (3.7), sledita Mercator (3.6) in Spar (3.5). Tuš za obema zaostaja za dve desetinki (3.3), sledita Hofer (3.2) in Lidl (2.9).” Po znamkah, ki imajo oznako za ekološko pridelavo, v zadnjih treh letih posega 14 odstotkov porabnikov. Gre za dokaj stabilen delež. Glede primerjave med EU in domačim poreklom eko izdelkov izmer nimamo. Lahko pa po zgoraj navedenih podatkih sklepamo, da nam je tudi na tem nakupnem področju slovensko poreklo pomembno. Pri tem naj tudi poudarimo, da smo v enem od merjenj, lansko pomlad in jesen, vprašali Slovence tudi o samooskrbi s hrano, torej koliko se poslužujejo oskrbovanja z doma pridelano hrano. Rezultat je bil presenetljiv, saj je jeseni več kot 70 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se v njihovem gospodinjstvu samooskrbujejo z domačo pridelavo, več kot 40 odstotkov pa, da se oskrbujejo z doma pridelanimi izdelki pri starših oz. sorodnikih ter pri lokalnih pridelovalcih in na kmetijah. Podobno visok delež jih navaja še, da se oskrbujejo pri sosedih oz. prijateljih. Le 8 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da v njihovem gospodinjstvu ne delajo ničesar od naštetega. Sabina Lokar 8 Aktualno “Pametni potrošnik je tisti, ki ob poplavi ponudbe živil zna preceniti, kaj je zanj dobro in kakovostno,’’ je odgovor na vprašanje, kakšen je pametni potrošnik ene od sogovornic v tokratni tematiki. V času, ko se trudimo za čim manj dobiti čim več, pri tem pa gledati še na to, kako zdravo je določeno živilo, je nakupovanje “špecarije’’ prava umetnost. Sodobni potrošnik v razvitem svetu je precej impulziven. Ko si nekaj zaželi, to želi tukaj in zdaj. ''Državljani EU predstavljajo manj kot 10 % svetovnega prebivalstva, a vendar porabijo polovico svetovne proizvodnje mesa, četrtino proizvodnje papirja in 15 % energije,'' je zapisala Evropska komisija v brošuri Bolj premišljena potrošnja in čistejša proizvodnja. Tovrsten način življenja pa ne pušča luknje le v denarnici, temveč vpliva tudi na druge segmente. ''Vplivi naše potrošnje se čutijo po vsem svetu: EU je odvisna od uvoza energije in naravnih virov, vse več izdelkov, ki se uporabljajo v Evropi, pa je izdelanih v drugih delih sveta. Netrajnostni vzorci potrošnje in proizvodnje vse bolj vplivajo na naravno okolje, družbo, gospodarstvo in poslovanje. Živeti moramo bolj trajnostno, kar pomeni narediti več z manj,'' so še zapisali. A kakor so se v zadnjih letih spremenili časi in plačilna sposobnost, tako se spreminjajo tudi navade. Zato je še toliko bolj pomembno, da se potrošništva lotevamo premišljeno in ne brezglavo in vsevprek. Pri tem to postane prava umetnost, ko skušamo, predvsem pri prehrani, vključiti še čimbolj zdrave sestavine, saj je vendarle pomembno. Kako torej na tem področju s čim manj narediti čim več? ''Državljani EU predstavljajo manj kot 10 odstotkov svetovnega prebivalstva, a vendar porabijo polovico svetovne proizvodnje mesa, četrtino proizvodnje papirja in 15 odstotkov energije.'' (Vir:http://ec.europa.eu/environment/eussd/ pdf/brochure_scp/kg006508SL_2.pdf) 9 Kako nakupuje premišljeni potrošnik? TRIKRAT ZA spodbujanje slovenskih proizvodov Projekt 1: Kupujem slovensko Vedno več je kampanj, ki spodbujajo lokalne izdelke. Leta 2007 je Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pričela akcijo spodbujanja lokalnih kmetijskih in živilskih proizvodov Kupujem slovensko in danes je na trgovskih policah več kot 500 izdelkov s tem znakom. ''Med njimi so zelo različna živila, kmetijski in živilski izdelki, od mesnih in mlečnih izdelkov, jajc, moke, pekovskih izdelkov, olj, prehranskih dopolnil, pijač in napitkov, do konditorskih izdelkov, svežega sadja in zelenjave ter prigrizkov in še cela vrsta drugih,'' pravi dr. Zagorčeva in poudarja, da raziskave kažejo, da potrošnik vedno bolj zaupa domačim, slovenskim izdelkom, ne glede na to, kakšen znak izdelki nosijo. ''To nenazadnje dokazujejo tudi vse trgovske verige, ki širijo svojo ponudbo s slovenskimi izdelki in razvijajo svoje blagovne znamke za izdelke slovenskega porekla,'' nam še pove sogovornica. Razmišljam globalno, zato kupujem lokalno Kot kažejo raziskave, se potrošniki vedno bolj odločajo za domače, slovenske proizvode, katerim tudi bolj zaupajo. Za nakupovanjem lokalnih, domačih proizvodov stoji več vidikov: ''Lokalno pridelan oz. predelan proizvod ne prepotuje tisoče kilometrov in je zato manj obremenjujoč za okolje. Ker je narejen iz lokalnih surovin in v lokalni proizvodnji, to ohranja delovna mesta in konkurenčnost slovenskega kmetijstva in živilsko predelovalne industrije,'' nam pove dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij in doda, da sta pomembna vidika nakupne odločitve tudi vidik kakovosti in vidik varnosti, nenazadnje pa je treba ''upoštevati tudi pomen tradicionalnosti oz. domačnosti, ki se nanaša na tradicionalno prisotnost proizvajalcev na domačem trgu in utrjenost blagovnih znamk, katerih izdelki nosijo tradicionalen slovenski okus. Čeprav vse to sicer vpliva na potrošnikovo odločitev, pa ima velik vpliv tudi cena, v teh časih še posebej,'' še doda dr. Zagorčeva. www.kupujemslovensko.si Domač vrt je zlata vreden Čim večja samooskrba s prehrano je zelo pomembna, pri tem ima samooskrba celovit pomen, v kolikor se prične pri semenu, nadaljuje pri vilah in konča na krožniku. Za večjo samooskrbo poteka kar nekaj projektov, med drugim Štafeta semen Eko civilne iniciative Oskrbimo Slovenijo, kjer širijo zavedanje o pomenu lastnega semena avtohtonih tradicionalnih slovenskih rastlinskih vrst in organizirajo dogodke, kjer lahko med seboj izmenjamo semena. Le to je tista prava samooskrba, ki se prične pri semenu in ki je bila, mimogrede, našim babicam in dedkom tako samoumevna, kot je sodobnemu potrošniku samoumeven obisk trgovine. Sadje, zelenjava in ostalo z lastnega vrta, ne le da je najcenejše, tudi najbolj zdravo je tovrstno prehranjevanje in v toplejših mesecih zagotavlja vsaj delno (če ne že popolno) preskrbljenost s svežim sadjem in zelenjavo, pozimi pa slednje nadomesti ozimnica. 10 Aktualno ''Lokalno pridelan oz. predelan proizvod ne prepotuje tisoče kilometrov in je zato manj obremenjujoč za okolje. Ker je narejen iz lokalnih surovin in v lokalni proizvodnji, to ohranja delovna mesta in konkurenčnost slovenskega kmetijstva in živilsko predelovalne industrije.'' (dr. Tatjana Zagorc, Gospodarska zbornica Slovenije) Projekt 3: Tradicionalni slovenski zajtrk Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je ugledal luč leta 2011, ko so prvič v vrtce in osnovne šole dostavili za zajtrk živila domačega porekla – med, mleko, maslo, jabolka, kruh. Pobudnik podjetja je Čebelarska zveza Slovenije, ki je že v prejšnjih letih s svojimi projekti spodbujala zajtrk iz lokalnih sestavin v šolah in vrtcih. V projekt Tradicionalni slovenski zajtrk so se ob pričetku vključila domača živilsko predelovalna podjetja, kmetijska podjetja, zadruge, fakulteti, kmetijski inštitut, kmetje, čebelarska podjetja. Namen projekta pa je, kot so zapisali, izobraževati, obveščati, osveščati šolajočo mladino in širšo javnost o pomenu zajtrka in sestavin lokalnega izvora. DAN SLOVENSKE PREHRANE Pred enim letom je Vlada sprejela sklep o razglasitvi dneva slovenske hrane, ki ga bomo obeležili vsak tretji petek v novembru. V Sloveniji pridelana hrana tako dobiva pomemben pečat. ''Glavni cilj oziroma namen razglasitve takšnega dne je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane in spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju,'' so zapisali na spletni strani tradicionalni-zajtrk.si Projekt 2: Kupujem domače Še en primer dobre prakse spodbujanja lokalnih izdelkov je spletna stran Kupujmo domače, ki je namenjena slovenskim kmetom in ostalim, ki želijo predstaviti svojo dejavnost ter pridelke in izdelke potrošnikom po vsej Sloveniji. ‘’Ustvarili smo spletno stran Kupujmo domače, ki bo stičišče ponudbe in povpraševanja po domačih pridelkih, izdelkih ali storitvah. Spletna stran bo uporabnikom nudila vrsto koristnih nasvetov in informacij. S svojo ponudbo bodo kmetje in drugi ponudniki pripomogli k boljši prepoznavnosti in nakupu slovenskih pridelkov, izdelkov ali storitev,’’ so zapisali v svoji predstavitvi na spletni strani. www.kupujmodomace.si 11 Nekaj namigov za bolj premišljeno potrošnjo na področju prehrane: - Z listkom v trgovino! Seznam vsega potrebnega bo minimiziral obseg preživetega časa v trgovini, na ta način se tudi izognemo impulzivnemu kupovanju, ki velikokrat vodi v to, da se hrana meče proč. - Kar se da, kupujmo neposredno od kmeta, proizvajalca. - Kupujmo lokalno, saj sicer preplačamo še transport, poleg tega je za nas super hrana tista, ki zraste v lokalnem okolju. - Če imamo možnost, vzgojimo sadje in zelenjavo doma. Poleg prihranka le tako najbolje vemo, kaj zares jemo. - Izbirajmo nepredelano hrano. Tako bomo točno vedeli, kaj jemo, poleg tega so običajno nepredelani izdelki cenejši od predelanih, ki zahtevajo močno industrijsko obdelavo. “V današnjem času so potrošniki vse bolj izobraženi in informirani. Potrošniki so vsakodnevno podvrženi intenzivnemu oglaševanju, zato je po našem mnenju pametni potrošnik tisti, ki ob poplavi ponudbe živil zna preceniti, kaj je zanj dobro in kakovostno.’’ (dr. Tatjana Zagorc, Gospodarska zbornica Slovenije) Kako pa je z lokalno samooskrbo na državni ravni? Začasni statistični podatki iz leta 2012 prikazujejo, da je stopnja samooskrbe posebno nizka pri zelenjavi in krompirju – za zelenjavo je znašala 34 %, za krompir pa 55 %. Stopnja samooskrbe za žito je znašala 71 %, za meso pa 83 %. (vir: www.stat.si) Oglasno sporočilo Fructal uvaja na trg dva nova proizvoda z Vipavsko breskvijo Fructal zadovoljuje potrebe potrošnikov po uravnoteženi prehrani z izdelki, v katerih se ohranja okus pristnih plodov in v katerih ni umetnih dodatkov. Z organizacijsko kulturo, tehnološko prefinjenostjo proizvodnje, kakovostjo izdelkov in promocijskimi aktivnostmi gradi podjetje pri zaposlenih in potrošnikih pozitiven odnos do narave. Seveda pa je osnovni pogoj za vrhunske proizvode kakovostno sadje, ki dozori v svojem naravnem okolju. Fructal predano dela na ohranjanju tradicije pridelave najboljšega sadja za naše sokove. S sokovi iz Vipavske breskve želimo ohraniti delček narave v vsakem kozarcu sadnega soka. V sodelovanju z naravo. Podpora lokalni pridelovalni industriji 100 % Vipavska breskev S ciljem doseganja lokalne proizvodnje breskev Fructal letos uvaja na trg dva nova proizvoda z Vipavsko breskvijo: Fructal Natura 100 % sok. Vipavska breskev v stekleni embalaži in nektar Vipavska breskev pod blagovno znamko Fructal Superior v kartonski embalaži. Oba proizvoda odlikujeta značilni oblikovni podobi, po katerih jih prepoznamo. Prodaja teh dveh proizvodov bo vplivala tudi na odkupno ceno breskev. Na ta način bodo potrošniki dobili priložnost, da z nakupom teh proizvodov dejansko tudi sami podpirajo lokalno pridelavo breskev. Naš sok je proizveden iz sadežev breskev iz edinstvene lokacije v Sloveniji, sončne Vipavske doline, ki je del Mediterana, locirana v celinskem delu Slovenije. Sveže, sočne in slastne Vipavske breskve so sad narave, v kateri uspevajo. Da bi tako ostalo tudi v bodoče se Fructal skupaj s predstavniki lokalne skupnosti trudi z novo blagovno znamko in izdelki promovirati domačo breskev, kakor tudi samo lokacijo Vipavske doline ter na ta način podpirati lokalno pridelovalno industrijo. Želimo si, da bodo potrošniki to prepoznali in prispevali k promociji Vipavskih breskev in lokalnih pridelovalcev. 12 Aktualno Semenarska hiša Amarant Semenarska hiša Amarant vodi pridelavo semena zelenjadnic na slovenskih ekoloških kmetijah. V izboru sort so odpornejše sorte, ki so prilagojene na naše klimatske pogoje. Med njimi je veliko udomačenih in avtohtonih slovenskih sort, kot so čebula Belokranjka, repa Kranjska okrogla, Ljubljansko korenje, paradižnik Volovsko srce in Jabučar, fižol Jeruzalemski. Semenarska hiša Amarant, ki jo vodi strokovnjakinja Fanči Perdih, je mlada ekološka semenarska hiša, zato je spekter semen iz njihove pridelave še majhen. V sedmih letih pridelave jim je uspelo pridelati le šestdeset različnih sort semen, vendar imajo namen v naslednjih letih spekter sort podvojiti. Trenutno na vpis v sortno listo čaka nekaj fižolov V okviru semenarske hiše Amarant so vpisali sorte, ki so jih našli na naših kmetijah za Fižol Tomačevski (nizek zelen ploščat za stročje in zrnje), pritlikav paradižnik Jani (zelo zgoden grmičast paradižnik, ki je primeren za manjše vrtove ali balkone), jesenski česen Anka in čebulo Ivica rdeča, trenutno pa pripravljajo za vpis v sortno listo še nekaj fižolov. Povezani s semenarsko hišo Reinsaat Ker kupci želijo kompleten spekter zelenjadnic na svojih vrtovih, so se v Amarantu povezali z avstrijsko ekološko semenarsko hišo Reinsaat in tako svoj spekter semen dopolnjujejo z njihovo ponudbo, kakor tudi oni ponudijo svojim kupcem viške Amarantove pridelave. Do sedaj so imeli že šest sort tudi v Reinsaatovem – avstrijskem katalogu. Kako vemo, da je seme iz ekološke pridelave? Na vsaki vrečki mora biti evropski ekološki znak in oznaka kontrolne organizacije – šifra je obvezna, lahko pa je tudi logotip, da ga kupci hitreje opazijo. Ko kupec ve, kje je seme pridelano Na Amarantovih vrečkah semen je poleg sorte označen tudi pridelovalec, tako da kupci vedo, kje je bilo posamezno seme pridelano. Prav tako imajo označeno z blagovno znamko Biodar seme, ki je pridelano v Sloveniji. Kot pravi Fanči Perdih, njihovi ekološki kmetje vedo, da je Biodar edina blagovna znamka, ki zagotavlja, da je pridelek/izdelek iz slovenskih surovin in ima strožje zahteve, kot so evropski predpisi za ekološko pridelavo. Za seme, ki ga dobijo iz Avstrijske semenarske hiše, pa kot pridelovalca navajajo Reinsaat, saj oni zagotavljajo sledljivost do pridelovalca. Ker pa Amarant ni v Demeter kontroli, semena, ki ga dobijo z blagovno znamko Demeter iz Reinsaat-a in ga prepakirajo, ne smejo označiti z Demeter logotipom. Ekološka semena za kaljenje V zadnjem letu so poleg semen za pridelavo zelenjadnic uvedli tudi dodatno linijo ekoloških semen za kaljenje, saj opažajo, da ljudje želijo čedalje več pridelati na svojih vrtovih, balkonih ali kar okenskih policah. ''V zimskem času, ko so razmere za pridelavo zelenjave na prostem neprimerne, si lahko pomagamo do z vitamini bogate hrane s pridelavo kalčkov kar v domači kuhinji. Za to ne potrebujemo niti veliko prostora, niti veliko časa, le malo dobre volje in dvakrat dnevno nekaj minut za nego kalečih rastlin,'' nam še pove Fanči Perdih. 13 V okviru Biodoživetja otroci pokušali izdelke ekoloških kmetij Projekt Biodoživetje spodbuja trajnostni turizem in povečuje privlačnost podeželja kot destinacije za aktivno, zdravo in sonaravno preživljanje prostega časa. V okviru projekta del časa namenimo tudi najmlajšim, ki jih z navdušenjem spoznavamo z živim podeželskim svetom. Biodoživetje ali Bioexperience je projekt s polnim naslovom Spodbujanje trajnostnega razvoja podeželja z novo turistično ponudbo. Projekt smo v murskosoboškem Centru za zdravje in razvoj skupaj s partnerji pričeli razvijati septembra 2011, njegov namen pa je spodbujati trajnostni razvoj turizma, zgrajen na čezmejni regionalni identiteti in naravnih ter kulturnih danostih. Poleg tega pa je osrednji namen tudi povečati privlačnost podeželja, ki je idealna destinacija za aktivno, zdravo in sonaravno preživljanje prostega časa. Otroci na ekoloških kmetijah V okviru projekta se dogaja mnogo zanimivega, začenši z najmlajšimi, s katerimi smo na primer obiskali in spoznavali različne ekološke kmetije, njihove pridelke in tamkajšnje delo. Namen tovrstnih druženj je bil predvsem ta, da otroci vidijo in okusijo pridelke, ki so pridelani na ekološki način – brez škropiv ali kakršnih koli kemičnih dodatkov. Odpravili smo se na Ekološko kmetijo na Krplivniku, ter na Ekološko kmetijo Berden v Hrastje – Moti. K prvim, na Krplivnik, smo se odpravili skupaj z otroki iz Osnovne šole Šalovci ter iz dvojezične osnovne šole iz Števanovec na Madžarskem. Med drugim smo spoznavali različna semena in pokušali jedi iz ajde, od ajdovega čaja, do ajdove zlejvanke, solate, namaza in ajdovega kruha. Z otroki iz Osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer pa smo obiskali Ekološko kmetijo Berden v Hrastje – Moto, kjer smo spoznali različne pridelke, pridelane na ekološki način in opazovali živali, ki so v prosti reji. Ob tem ni manjkalo pogovorov o tem, kaj sploh pomeni pridelovati na ekološki način. Otroci so prihodnost in pomembno je, da se jih odpelje v naravo, na podeželje, saj se bodo na ta način najhitreje pričeli zavedati, da je treba sebe in okolico ohranjati zdravo za dostojnejše življenje. Skozi oči malih obiskovalcev kmetij je ekološko boljše, ker je bila ajdova zlejvanka tako okusna. In za začetek je to več kot dovolj. Silva Nemeš, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota. Premalo lokalne in ekološke prehrane v vrtcih in šolah V okviru projekta Bioexperience se med drugim trudijo pomagati pri čim večji nabavi lokalne ekološke prehrane v naših javnih zavodih. Ta je sicer, kot poudarjajo strokovnjaki, občutno prenizka. Kot ponavadi, se problem pokaže pri ceni, saj je pri javnih razpisih ta ključnega pomena in zaradi tega jedo otroci v šolah in vrtcih bolj globalno kot lokalno. Otroci v šolah in vrtcih jedo bolj globalno kot lokalno, pri javnih razpisih je namreč še vedno ključna cena. Pred kratkim je v Škofji Loki potekala regijska konferenca Ministrstva za kmetijstvo in okolje z naslovom »Lokalna samooskrba: Uveljavitev načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja hrane in živil v javnih zavodih«. Na njej so spregovorili tako o pomenu lokalne in ekološke hrane v javnih zavodih, o praktičnih vidikih sistema javnega naročanja hrane v javnih zavodih, kot tudi o ukrepih za oskrbo javnih ustanov s slovenskimi ekološkimi živili. Z Ministrstev za finance ter kmetijstvo in okolje pa so predstavili spremembe Zakona o javnem naročanju, pilotni projekt oblikovanja javnega razpisa za enega izmed javnih zavodov ter predstavili tudi dokument »Priporočila za javno naročanje v javnih zavodih«. Naj tovrstni dogodki čimprej spremenijo stanje v praski. Špela Dobnikar 14 Aktualno / oglasna vsebina Kaj zagotavlja potrošniku Evrolist – certifikat Evropske Unije? Certifikat ''evrolist'', ki ga za ekološko pridelano hrano uporablja Evropska Unija, listek na zeleni podlagi, je v uporabi pri vseh ekoloških živilih, njegova pridobitev pa zahteva izpolnjevanje strogih evropskih predpisov. Običajno mu rečejo kar ''Euro-leaf'' ali ''evrolist''. Ta certifikat je s 1. julijem 2010 v Evropi postal obvezen enotni znak za vse proizvode, pridelane oz. predelane v skladu z Uredbo EU o ekološkem kmetijstvu. Ta znak je bolj vpliven od svojega predhodnika, saj je njegova uporaba obvezna za vsa ekološko pridelana predpakirana živila, ki so proizvedena v Evropski uniji. Mogoče pa ga je uporabljati tudi prostovoljno in ga namestiti tudi na tista ekološka živila, ki niso predpakirana in so proizvedena v EU, ali na katere koli ekološke izdelke, ki bodo uvoženi iz tretjih držav. Evrolist potrošnika obvešča tudi o kraju, kjer so bile pridelane kmetijske surovine, ki jih vsebuje izdelek in pa šifra organa, ki je izdal certifikat. (vir: http://ec.europa.eu) Evrolist potrošniku zagotavlja: - da je 95 % sestavin izdelka, ki so kmetijskega izvora, pridelanih ekološko, - da izdelek zadovoljuje predpise uradnega kontrolnega sistema, - da je izdelek prišel v zaprti embalaži neposredno od pridelovalca, predelovalca ali pripravljalca, - izdelek nosi tudi ime pridelovalca, predelovalca, pripravljalca ali prodajalca ter ime in šifro nadzornega organa. Zanimivost Certifikat so izbirali prek natečaja, katerega se je udeležilo 3422 študentov oblikovanja. Zmagovalca je določilo javno spletno glasovanje evropske javnosti, med 130.000 glasovi jih je kar 63 % izbralo ‘’evrolist’’, ki je delo nemškega študenta Dušana Milenkovića. Njegov logotip vizualno simbolizira združitev Evrope (ki jo predstavljajo zvezdice) in narave (ki jo predstavljata listek in zelena barva). Kmetije, pridelovalci in predelovalci odpirajo svoja vrata Epidemiologija alergijskih obolenj “Bodite pozorni na lokalno kakovost”, je projekt Ministrstva za kmetijstvo in okolje, katerega namen je povečati lokalno samooskrbo in potrošnjo lokalno pridelanih in predelanih proizvodov. Namen projekta je tudi povečati informiranost potrošnikov za premišljeno izbiro in vzgoja predšolske in šolske mladine v smeri odgovornega prehranjevanja. Čeprav kar 25 odstotkov ljudi misli, da so alergični na določeno hrano, strokovnjaki ocenjujejo, da ima takšno alergijo od 1 do 2 odstotka ljudi, med otroki do 3. leta pa celo 8 odstotkov. Osem živil je krivih kar za 90 odstotkov vseh alergičnih reakcij: MLEKO, JAJCA, PŠENICA, SOJA, SVINJINA, RIBE - MORSKI SADEŽI, AGRUMI IN OREŠČKI. V okviru projekta v oktobru kmetije, pridelovalci in predelovalci odpirajo svoja vrata. Sedaj si lahko potrošniki od blizu ogledamo, od kod prihaja in kje nastaja hrana z našega krožnika in se na lastne oči prepričamo o kakovosti lokalno pridelane hrane. Ta se v primerjavi z uvoženo ponaša s številnimi prednostmi, prva je zagotovo ta, da so poti med pridelovalci in potrošniki kratke. To prinese za seboj manj transporta in manj skladiščenja, kar vpliva na kakovost hrane. Kratek transport namreč poskrbi, da je sadje obrano z drevesa ob pravem času in ne še preden dozori, ker bi ga čakala še pot na drug konec sveta. Obiščimo torej pridelovalce, zadruge in predelovalce ter preverimo lokalno kakovost. Lokalna kakovost odpira svoja vrata Pridelovalci in predelovalci hrane iz bližine se predstavljajo. Program in prijave na www.lokalna-kakovost.si Nacionalni projekt promocije kakovostne hrane iz bližine se septembra in oktobra seli na domače naslove lokalnih pridelovalcev, zadrug in predelovalcev. Obiščite jih, pojdite preverit svežino pridelka, ga poskusite, spoznajte njegovo predelavo in končne izdelke. Lokacije, program in prijave na dneve odprtih vrat najdete na spletnem portalu www.lokalna-kakovost.si. Dobrodošli. Spoznajte lokalno kakovost! Kmetija Arbiter 19. oktober - KZ Metlika 19.oktober – Vinska klet Prus 26.oktober – Kmetija Mlečnik 26. oktober – Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska 22, 1000 Ljubljana Kmetijska zadruga Šaleška 16 Aktualno / oglasna vsebina Pri alergiji na določeno živilo je dieta z izključitvijo znanega alergena najpomembnejši način zdravljenja. Alergiku v pomoč so jasno in nedvoumno napisane deklaracije. Samo tako se lahko alergik pred nakupom prepriča, ali živilo vsebuje alergen ali ne. Po novi zakonodaji so proizvajalci dolžni napisati opozorilo, Saša Štraus, raziskovalka Andreja Širca Čampa, nutricionistka To, da hrana iz hleva oziroma njive do krožnika prepotuje kratko pot, je pomemben dejavnik, ki vpliva na to, da je hrana bolj naravna, zdrava in brez raznoraznih dodatkov. 12. oktober- Potrošniki ste vabljeni, da se preko spletne strani www.lokalna-kakovost.si prijavite na dneve odprtih vrat, ki jih objavljajo kmetje, zadruge in podjetja na portalu ter preverite ponudbo lokalnih proizvajalcev. Prehrana pri alergiji in značevanje alergenov na predpakiranih živilih v primeru, ko bi izdelek lahko vseboval osem za alergika najnevarnejših alergenov s stavkom: "Izdelek lahko vsebuje sledi mleka, jajc, glutena, soje, sezama, ... "Pri Panviti so se odločili, poleg spoštovanja zakonodaje, na svoja ramena prevzeti odgovornost in skrb za proizvodnjo brez alergenov in tako dodatno pomagati alergikom pri izbiri. Tako vršijo strogo kontrolo vseh vhodnih surovin, vključno z začimbami, poleg tega pa v proizvodnji ne uporabljajo mleka, jajc, glutenskih žit in soje. Zato ponosno na svoje izdelke kot prvi slovenski proizvajalec jasno pišejo, da izdelek ne vsebuje jajc, mleka, glutena in soje. Pohvalno. Upam, da bodo njihovemu vzoru sledili še drugi, saj bodo tako prispevali k razširitvi velikokrat ozkega izbora živil, ki jih alergiki lahko uživajo. V Šunkarni Kodila opažajo večje zanimanje za lokalno V mesecu oktobru potekajo dnevi odprtih vrat po celi Sloveniji. Vsi naslovi so dostopni na spletni strani www.lokalna-kakovost.si. Alergija na prehranske (nutritivne) alergene postaja zadnje desetletje tudi pri nas pomembna zdravstvena težava ter diagnostični in terapevtski problem v medicinski praksi. V skupini Panvita s sledenjem najsodobnejšim normativom v procesih pridelave svinjskega in piščančjega mesa od njive do mize lahko v vsakem trenutku izsledimo, s katere reje prihaja določen kos mesa. Pri nas lahko kos mesa izvira samo iz naše reje ali iz reje družinskih kmetij, s katerimi sodelujemo v okviru slogana »Jaz in Panvita za kmetijstvo.« Naše meso je kakovostno in varno, je kontroliranega slovenskega porekla, to je tudi jasno označeno. Nadzor in kontrola ter okolju prijazen način povečajo stroške, kar se včasih odraža tudi v ceni končnega produkta. V skrbi za ohranjanje naše lastne kakovosti želimo ohraniti visoko stopnjo samooskrbe Slovenije ter dostop slovenskih potrošnikov do kvalitetnih slovenskih mesnih izdelkov. predstavljamo LoKaLno KaKovost Šunkarno Kodila že leta spremlja slogan »ko veš, kaj ješ« in ta pomeni, da kvalitetnemu mesu, ki prihaja od tamkajšnjih lokalnih dobaviteljev, pri predelavi dodajo samo sol in začimbe, predvsem pa si, kot pravijo, za dokončanje izdelka vzamejo čas. ''Sodelujemo z rejci iz lokalnega okolja, s katerimi imamo dolgoročne pogodbe o sodelovanju. Rejci nam zagotavljajo prašiče, pitane na višjo težo, kar nam zagotavlja kvalitetno surovino. Mi pa njim zagotovimo 100 % odkup,'' pravijo v Šunkarni Kodila in poudarjajo, da njihovi mesni izdelki ne vsebujejo vode, so brez glutena in laktoze. Ker kupec vedno bolj ceni kvalitetne izdelke, pravijo, da so med njihovimi najbolj prepoznavnimi izdelki BIO mesni izdelki, ki nosijo ekološki certifikat, Prekmurska šunka, ki je zaščiten izdelek z geografskim poreklom, Kranjska klobasa, ki je zaščiten izdelek z geografsko označbo, Prekmurska gibanica z zaščito tradicionalnega ogleda in pa BIO testenine, s prav tako ekološkim certifikatom. Poleg svojih izdelkov v njihovih dveh trgovinicah podpirajo tudi druge lokalne izdelke, veliko pod skupno krovno znamko ''Diši po Prekmurju''. ''S tem, da podpiramo slovensko, domače in lokalno, pomeni, da podpiramo lokalne kmetije, ki pridelajo hrano, ki ima možnost, da je na slovenskih policah vedno sveža in kakovostna brez dolgih transportnih verig. Gledano iz ekonomskega vidika, je povezana tudi z večjo zaposlitvijo lokalnega prebivalstva,'' pravijo v Šunkarni Kodila, kjer opažajo, da je miselnost slovenskega potrošnika čedalje bolj v prid domačim lokalnim proizvodom. Oglasna vsebina / 17 Primer dobre prakse Primer dobre prakse Akcija Kej b'š brejsku, dobradela.si Nakupujmo skupaj, društvo EkoTim 100 združenih nakupuje ceneje kot 1 sam Ko smo jih obiskali, da z nami delijo svojo zgodbo, je bilo na ljubljanskem Viču, kjer imajo skladišče, precej živahno. Bil je namreč petek in ob petkih stranke prevzemajo moko, sadje, zelenjavo in vse ostalo, kar prejšnji vikend naročijo. Ideja o skupinskem nakupovanju Nakupujmo skupaj društva Eko Tim je stara šele eno leto, v praksi pa deluje dobrega pol leta. Projekt Kej b'š brejsku? bi bil odličen primer dobre prakse pametnega potrošništva (in dobrodelnosti hkrati), v kolikor bi deloval, kot je treba. V tem primeru bi po en evro kupili breskve in pomagali vipavskim kmetom, ki bi jih sicer zaradi tako nizkih odkupnih cen pustili na drevesih. Pa je nekaj prišlo vmes in breskve so predajali naprej na podlagi zaupanja. Srečali smo se na stari šišenski tržnici z Borutom Jeličem in Maticem Borošakom, v ožji ekipi je še tretji, Blaž Lukacs. Ekipa, ki stoji za avgustovskim projektom Kej b'š brejsku? ima toliko energije in projektov, da niso dobro vedeli, kje začeti s pripovedovanjem. Kdo so? Društvo Eko Tim so v osnovi trije mladi fantje z idejo, s katero želijo vsem ostalim članom v skupini omogočiti ugodne nakupe ekološke in lokalne hrane. Matej Dimic, Uroš Bric in Klemen Zahar imajo sicer vsak svojo službo, projekt Nakupujmo skupaj pa je zaenkrat njihov hobi z vizijo. Gre za mlade in sveže ideje, povprečna starost v ekipi je 25 let. Ideja? Njihova ideja je preprosta – združeni lahko skupaj nakupujemo kvalitetne lokalne in ekološke proizvode ceneje. Društvo Eko Tim v imenu članov naroči različne izdelke lokalnega in ekološkega izvora (zelenjavo, sadje, moke, mlečne izdelke, olja, zelišča in med, kozmetiko, superživila …) po nižji ceni, ki jo izpogaja na kmetijah oziroma pri ostalih ponudnikih na račun večjega nakupa in brez vseh nepotrebnih posrednikov. V svojem bistvu je ideja dostaviti kvalitetno, lokalno in večji meri ekološko prehrano po sprejemljivih cenah. Pri tem ekipa iz Eko Tima poudarja, da je njihove cene treba primerjati s tistimi na tržnici in v specializiranih trgovinah, z večjimi nakupovalnimi centri in tamkajšnjim sadjem in zelenjavo se ne gre primerjati. ''Ne po ceni in ne po kvaliteti'', pravi Uroš Bric in še pojasnjuje: ''V prvi vrsti stremimo k lokalnemu in kvalitetnemu, takoj za tem dajemo v ozir še ekološko.'' 18 Aktualno Akcija Kej b'š brejsku? se, sicer brez breskev, nadaljuje Začetek projekta dobradela.si Najprej je nastal projekt dobradela.si. Kot nam predstavi Borut Jelič, gre za internetno stran, ki omogoča, da vsak posameznik v družbi izrazi svoje mnenje in da je tudi slišano. Leta 2010 so v okviru projekta želeli organizirati dogodek, kamor bi ljudje prinesli in darovali hrano, obleko, kolesa … tistim, ki to potrebujejo. Dogodek ni zaživel, prav tako ne njegovi ponovitvi v dveh letih pozneje. Je pa zaživel letos v obliki Kej b'š brejsku? in to povsem spontano. Ekipa Eko Tim v povprečju šteje 25 let. “Je pa ta projekt vsekakor vzpodbuda k vnaprej planiranemu nakupovanju.” Cene v povprečju okoli 30 % ceneje Vsakega, ki razmišlja o članstvu v Nakupujmo skupaj gotovo zanima, koliko lahko prihrani. V ekipi Eko Tim pravijo, da v povprečju okoli 30 odstotkov, višina prihranka pa se giblje od izdelka do izdelka različno. ''Želimo imeti cene, ki niso oderuške za naše člane, a so hkrati še pravične do kmeta, da mu ne razvrednotimo izdelka,'' pravi Uroš Bric. Cene nekaterih izdelkov je težko primerjati, saj moko na primer dobivajo iz mlina, ki sicer svojih izdelkov masovno ne prodaja. Kako deluje? V praksi Nakupujmo skupaj deluje tako, da vpisani člani v skupino najprej pregledajo ponudbo in svoje naročilo oddajo med petkom in ponedeljkom, ko je odprto skupinsko nakupovanje. Naročene izdelke nato konec prihodnjega tedna (v petek ali soboto) vsi člani prevzamejo v Ljubljani. Kot pravi Uroš Bric, sistem ni ravno pisan na kožo sodobnemu in impulzivnemu potrošniku, ki si ta trenutek nečesa zaželi in mora to takoj dobiti. Je pa ta projekt vsekakor vzpodbuda k vnaprej planiranemu nakupovanju in prihranku, pa še nakup je lokalen in kvaliteten. Pri tem točno vemo, iz katere kmetije oz. od katerega ponudnika izhajata naš paradižnik ali solata. Trenutno imajo v mreži okoli 20 ponudnikov, sčasoma pa nameravajo projekt iz Ljubljane širiti na nacionalno raven. Špela Dobnikar Oddal željo na dobradela.si in se zbudil v kaos Vse se je pričelo z Borutovo idejo pomagati vipavskemu kmetu z odkupom breskev po en evro, saj so ponujene odkupne cene sicer tako nizke, da se kmetom breskev niti ne splača obirati. Tako je napisal željo na dobradela.si petdesetim dobrim ljudem in jim ponudil, da podprejo vipavske kmete in kupijo breskve po en evro. Preprosto: za en evro jih Borut Jelič kupi in za en evro proda, osreči kmeta, osreči stranke in z dobrim delom tudi sebe. Nekega večera je poslal željo prijateljem, šel spat in se drug dan zbudil v kaos. Želja se je nekomu zdela tako dobra, da jo je objavil na facebook in sporočilo je prek socialnih omrežij zaokrožilo po Sloveniji, telefoni so zvonili, vsi so hoteli breskve. Našel je prostor za razdeljevanje Borut Jelič in Matic Borošak, dva iz ekipe, ki stojita za projektom Kej b’š brejsku? Sporočilo je prek socialnih omrežij zakrožilo po Sloveniji, telefoni so zvonili in vsi so hoteli breskve. “Zadeva se je pričela širiti sama ob sebe, brez moje vednosti, jaz pa sem bil v tistem trenutku prepričan, da tega ne bom zmogel,’’ pripoveduje Borut Jelič. na stari šišenski tržnici, ki jo med drugim uspešno oživlja Matic Borošak, ki je takoj pristopil k projektu. Ljudje pa so se pričeli kar sami organizirati med seboj in voziti breskve po Sloveniji. Vse se je pričelo postavljati v red, ko so Boruta na računovodstvu opozorili na to, da bi moral plačati 25 % davek – za breskve, ki jih proda po odkupni ceni! To mu ni šlo v račun, rešitev iščejo še danes, od tistega dne pa so ''kupce'' breskev na tržnici razdeljevalci pozdravili takole: ''Borut Jelič vas obvešča, da so danes breskve predane na zaupanje, saj so dobra dela prepovedana z zakonom. Ko bomo našli rešitev, vas o tem obvestimo. Kej b’š brejsku? se nadaljuje Ekipa še vedno čaka na razrešitev problema z davkarijo. Od tedaj pa so pričeli ljudje prinašati na šišensko tržnico obleke, čevlje, šolske potrebščine … Za dve leseni hišici stvari se je nabralo, ki jih delijo prostovoljci. Tako se akcija Kej b'š brejskvu? nadaljuje, vendar brez breskev. Špela Dobnikar 19 Naredimo si ozimnico Mlečnokislinska fermentacija - zdrav način hranjenja živil čez zimo Jesen je čas, ko si lahko v obilju dobrot naredimo ozimnico. Nekatera živila bodo v primernih pogojih prezimila sveža – takšna so jabolka, hruške, nepšlje, oreščki, gomoljnice, buče, zelje … Preostala živila je treba konzervirati. Kot ena takšnih metod je zelo priporočljiv naravni biološki postopek mlečnokislinskega vrenja fermentacije. Pri tej metodi mikroorganizmi iz sladkorjev v zelenjavi ustvarijo mlečno kislino. Ta zaradi nizkega pH-ja – kislosti – preprečuje kvarjenje in ohranja zelenjavo v sveži, presni obliki precej dolgo. Mlečnokislinska fermentacija nam je najbolj znana pri pripravi kislega zelja in repe ter mlečnih izdelkov, manj znano pa je fermentiranje drugih vrst zelenjave – kumar, korenja, rdeče pese, gomoljne zelene, kolerabe, brokolija, cvetače, brstičnega ohrovta, bučk, pora, čebule, redkev, stročjega fižola in celo gob. Preprosto fermentiranje zelenjave v steklenih kozarcih Fermentiranje zelenjave lahko izvajamo tudi doma, četudi v majhnih količinah. Pomagamo si s steklenimi kozarci, izberimo tiste nekoliko večje. Poljubno, zgoraj omenjeno in seveda svežo zelenjavo najprej očistimo, po potrebi olupimo in grobo naribamo ali narežemo na manjše koščke. Zelenjavo zaradi razvoja pravilnih oz. koristnih vrst mlečnokislinskih organizmov posolimo, v koncentraciji 1 do 1.5 %, največ 2 %. Po potrebi dodamo številne začimbe in zelišča, kot so česen, poper, kumina, koriander, ingver, brinove jagode, čili, koper ... ter dobro premešamo. Če želimo hitrejši in bolj nadzorovan potek vrenja – fermentacije, dodamo poljubno starter kulturo v obliki zeljnice, sirotke, kisave ali živih probiotičnih kultur v tekočini ali prahu. Pustimo stati do ene ure, da prične sol razgrajevati celične stene in priteče sok. 20 Prehrana Zelenjavo zatem natlačimo v kozarce, tako da se na vrhu nabere sok. Po potrebi dolijemo malo vode. Zelenjave v kosih, kot sta stročji fižol in cvetača, ne stiskamo, ampak le zalijemo s slano vodo. Kumare pustimo cele, jih le vzdolžno zarežemo z nožem. Kozarce napolnimo s tekočino do 2,5 centimetra pod vrhom, če imamo možnost, uporabimo plastične vmesnike – mrežice za kozarce za vlaganje. Pomembno je le, da ustvarimo anaerobne pogoje, kar pomeni brez prisotnosti kisika. Kozarce zapremo, vendar ne zatisnemo premočno. Prvih 3 do 5 dni hranimo polne kozarce na sobni temperaturi, če je le možno tudi na temnem. V tem času bomo opazili burno fermentacijo, del soka običajno priteče ob robu pokrova. Po preteku teh dni kozarce odpremo, po potrebi, če je zelenjava na suhem, zalijemo z vodo, dobro zapremo in jih postavimo na hladno. Kozarce imejmo ves čas na pladnju, saj lahko še vedno izteče nekaj soka. Upoštevajmo, da na potek fermentacije poleg kvalitete zelenjave in temperature vpliva tudi položaj lune. Za vse vrste fermentacij so idealni dnevi za toploto, torej na dan za cvet ali plod. Med skladiščenjem občasno preverimo stanje kisane zelenjave. Mlečnokislinksa fermentacija prinaša številne prehranske vrednosti Mlečnokislinska fermentacija prinaša poleg izboljšanja okusa in daljše trajnosti živil tudi številne prehranske prednosti. Med fermentacijo se številna hranila s pomočjo encimov razgradijo v bolj enostavne molekule, kar pomeni, da lažje prebavimo. Celulozna struktura v zelenjavi se razbije, razmehča. V živilih se zmanjša koncentracija antihranil (npr. fitinska, oksalna kislina, nitriti, številni zaviralci encimov), izboljša se dostopnost mineralov. Ker pri mlečnokislinski fermentaciji ni treba uporabljati termične obdelave, to pomeni, da izdelek ne samo da obdrži prehransko vrednost v obliki bioaktivnih snovi, ampak jo med fermentacijo celo izboljša. Fermentirana živila imajo razstrupljevalni učinek Fermentirana živila delujejo bazično in pomagajo pri razkisanju telesa, imajo razstrupljevalni učinek – pomagajo pri odstranjevanju težkih kovin in drugih strupenih snovi, povečujejo odpornost, delujejo protibakterijsko in protiglivično, zmanjšujejo (preprečujejo) vnetne procese, uravnavajo nivo krvnega sladkorja, pospešujejo prebavo in izboljšujejo črevesno mikrofloro – s tem pomagajo pri resorpciji hranil v telo in ustvarjanju vitaminov, predvsem B kompleksa. Delujejo tako probiotično (telesu dovajajo žive kulture koristnih mikroorganizmov), kot tudi prebiotično (nudijo balastne snovi, ki jih mikroorganizmi potrebujejo za rast in razvoj v črevesju). Matjaž Kološa, univ.dipl.inž.živ.tehnol. 21 Dobrodošla sezona uporabe medu in čebeljih pridelkov Marmelade, džemi in … čatniji? Domače marmelade so še posebej cenjene, saj lahko uporabimo lastno pridelane ali celo divjerastoče plodove in jih pripravimo z malo ali celo brez sladkorja. Za pripravo marmelad uporabimo dovolj zrelo in seveda sveže sadje. Pogosto je smiselno mešanje različnih vrst sadja, saj tako popestrimo okus, uravnamo količino sladkorja in kisline ter izboljšamo gostoto izdelka. Dodatek jabolk zaradi visoke vsebnosti pektina zgosti marmelado, ki jo pripravljamo iz sadja z večjo vsebnostjo vode. Pri sladkanju marmelad si lahko namesto s sladkorjem pomagamo z mletim suhim sadjem ali pa z dodatkom fruktoznih sladil, agavinega sirupa ali zgoščenega jabolčnega soka. V današnjem času kvalitetne opreme za vlaganje in znanja o pasterizaciji – toplotni obdelavi, je sladkor izgubil poglavitno vlogo konzervansa in mora služiti le še uravnavanju okusa. Seveda pa moramo še posebej manj sladke in manj goste marmelade pripraviti s strogim upoštevanjem higiene in pravilne toplotne obdelave pri zapiranju – shranjevanju izdelka. V naše kraje so zašle tudi zanimive sadnozelenjavne omake čatniji (chutney), ki se pripravljajo podobno kot marmelade. Od njih se razlikujejo le po okusu in načinu uporabe. Izbor sestavin za pripravo je zelo pester, še bolj pester pa je seznam uporabljenih začimb, ki jih seveda lahko spreminjamo po okusu. Prilagamo en recept za pokušino. Pričenja se sezona uporabe medu in čebeljih pridelkov. Ti so pravi dar narave in nadvse primerna hrana za vse hitrejši način sodobnega življenja. Med omogoča boljšo presnovo drugih snovi, je odličen vir energije in mineralnih snovi. Čebele pa nas bogatijo tudi s cvetnim prahom, propolisom, matičnim mlečkom in voskom, za človeka pa je v marsičem koristen tudi čebelji strup. Bučni čatni – sladkokisla omaka Potrebujemo: 500 g zimske buče (npr. hokaido) 500 g jabolk 2 – 3 dl limoninega soka ali jabolčnega kisa 200 g trsnega sladkorja 1 č. žličko soli 50 g svežega ingverja 1 - 2 j. žlici poljubnih indijskih začimb 2 j. žlici gorčičnih semen Medu se ne dodaja vročemu čaju Med lahko uživamo na več načinov. Lahko ga uživamo s kruhom, razstopimo v mlačni vodi, čaju, kavi. Nikoli z njim ne sladimo tekočine, ki je segreta na več kot 40 °C. Priporočamo uživanje kristaliziranega medu. Ljudje, ki imajo težave zaradi povečane želodčne kisline, naj med primešajo različnim napitkom ali jedem, na primer čaju, mleku, pecivu, jogurtu, kislemu mleku, naravnim sokovom … Tudi turško kavo lahko osladimo z medom namesto s sladkorjem. Čatniji se pripravljajo podobno kot marmelade, od njih pa se razlikujejo po okusu in načinu uporabe. Priprava: Bučo in jabolka očistimo, po potrebi olupimo in narežemo na drobne koščke. Kuhamo skupaj z začimbami, gorčičnimi semeni in naribanim ingverjem. Čez nekaj časa dodamo še sladkor in sol ter kuhamo, dokler se ne zgosti (skupaj približno 40 minut). Čatni lahko uporabimo svežega ali pa ga konzerviramo v kozarce za vlaganje. Ponudimo ga hladnega ali toplega kot prilogo različnim jedem. 22 Prehrana Matjaž Kološa, univ. dipl.inž.živ.tehnol. Sveč cvetni prah se shranjuje v zamrzovalni skrinji Svež cvetni prah moramo shranjevati v zamrzovalni skrinji. Iz skrinje ga jemljemo v manjših količinah oz. toliko, kolikor ga zaužijemo v mesecu dni. Tolikšno količino sicer shranjujemo v hladilniku. Tudi posušenega shranjujemo v hladilniku. Neposušen cvetni prah lahko uživamo tako, da ga dalj časa žvečimo, zadržimo v ustih in počasi požiramo, lahko ga tudi poplaknemo s čajem, mlekom, vodo … Suh cvetni prah uživamo tako, da ga pred zaužitjem nekaj ur namakamo v tekočini, bodisi v soku, naravnem soku, čaju bodisi v mleku ali jogurtu, zmešamo pa ga lahko tudi v med … in zaužijemo skupaj z njim. Matični mleček se uživa po obdobjih Matični mleček je izloček mladih čebel delavk. Čebelar matični mleček pobere tedaj, ko ga je v matičnikih največ. Pridobivanje tega čebeljega proizvoda je zelo zahtevno, je pa matični mleček izjemno kakovosten. Priporočajo ga v prehrani mladostnikov, športnikov, starejših ljudi in bolnikov. Matični mleček praviloma uživamo določeno obdobje, npr. mesec dni, temu pa sledi nekaj tednov trajajoč premor, odvisno od namena uživanja. Shranjujemo ga obvezno v hladilniku. Propolis je edini, ki prenese višje temperature Propolis je naravni antibiotik čebel. Praviloma ga uživamo kot dopolnilo prehrani, ne glede na to, ali smo zdravi ali bolni. Uporabljamo ga v obliki alkoholne ali vodne raztopine, mešanice z medom, lahko ga zmešamo tudi v druge napitke (jogurt, kislo mleko, čaj …). Propolis je edini čebelji pridelek, ki prenese temperaturo, višjo od 40 °C, vendar tako segretega uporabljamo zgolj izjemoma, npr. kot vroče obloge z voskom in propolisom. Vosek je uporaben v kulinariki Vosek proizvajajo mlade čebele, z njim pa gradijo satje, tj. svoje bivališče. Zelo okusen pridelek iz čebeljega panja je med v satju, lahko pa uživamo tudi deviški vosek, in to do 5 g na dan. Vosek lahko uporabljamo v kulinariki, saj z njim lahko npr. premažemo pekač za peko peciva. Čebelji strup se uporablja v medicini Čebela tudi piči, a nikoli kar tako, le tedaj, ko je ogroženo njeno življenje. Njen strup uporabljajo v medicini za desenzibili- zacijo pri ljudeh, ki so alergični na čebelji strup. Po svetu uporabljajo čebelji strup za zdravljenje različnih obolenj, vendar je tovrstno zdravljenje mogoče izključno pod zdravniškim nadzorom. Shranjevanje čebeljih pridelkov Čebelje pridelke je najbolje shranjevati v stekleni embalaži, v temnem, hladnem in suhem prostoru. Za uživanje uporabljamo lesene, steklene ali porcelanaste žličke. Za shranjevanje in uživanje uporabljamo material, ki je kemično in električno nevtralen. Večine čebeljih pridelkov ne smemo segrevati na več kot 40 °C, uživamo jih čim bolj sveže. Priporočamo uživanje čebeljih pridelkov, ki so pridelani v čim bolj neokrnjeni naravi in ob čebelarjenju, ki je prijazen do narave. mag. Andreja Kandolf, Čebelarska zveza Slovenije Vir: Zgibanka Uporaba čebeljih pridelkov, ČZS 2012. 23 Martinovanje Martinovo v svojem bistvu praznuje zaključek letine, ne le vinarske so močno izgubila lokalno in regionalno pestrost, različnost. Od konca 60. let 20. stoletja so v martinovanjske obrede začeli razni lokalni burkači vnašati zelo vprašljive, cenene elemente krščevanja mošta in kostumirani kolovratijo po vinskih kleteh, raznih javnih shodih in celo po hotelskih avlah. Najbolj so za nadaljevanje martinovanjske dediščine, čeprav tudi z novimi vsebinskimi elementi, poskrbeli v vinorodni deželi Primorski, še posebej v Brdih, kar je zelo pohvalno. Med posebnostmi martinovanjskih ritualov naj omenim Slovence v sosednji Italiji, zlasti na Korenine martinovega segajo daleč v zgodovino in tedaj je bil ta praznik namenjen praznovanju letine, kakršnakoli je že v določeni regiji bila, danes pa se ob tem prazniku v prvi vrsti praznuje vinarske oz. vinogradniške letine. O običajih, kulinariki in praznovanju martinovega smo se pogovarjali z etnologom, dr. Janezom Bogatajem. Etnolog dr.Janez Bogataj Martinovo je danes v prvi vrsti vinski praznik. Kako daleč je to v primerjavi z izvornim praznikom Sv. Martina? Današnje martinovo v Sloveniji in tudi v nekaterih drugih državah je predvsem praznik vinske letine. Njegove korenine segajo zelo daleč v zgodovino, v obdobje poganstva, ko so takratni prebivalci praznovali zaključek letine. Tak je bil ta praznik vse do konca druge svetovne vojne, saj so tudi v Sloveniji praznovali zaključek letine, torej ne le vinogradniške in vinarske. V vinorodnih območjih je bil glavni pridelek grozdje in iz njega so vsako leto stiskali mošt, ki se je okoli martinovega spremenil v vino. Po drugi svetovni vojni je dobilo martinovo z martinovanjem izrazit značaj vinskega praznika, kar pa je v veliki meri povezano tudi s prizadevanji na področju trženja vina. 24 Prehrana “Med posebnostmi martinovanjskih ritualov naj omenim Slovence v sosednji Italiji, zlasti na tržaškem, kjer v Proseku odhajajo na martinovo pokušat vino po hišah, gospodinje pa jim pripravijo »fanclje z dušo«, to so ocvrte miške s sardelami ali sardoni, tudi klobase in zelje, rižote s petelinjim mesom ter na maslu ocvrt ter z vinom okisan pršut.’’ Martinovo skozi kulinariko je v svojem bistvu gotovo več kot goska in vino. Katere tipične jedi so povezane z martinovim? S tako imenovanimi značilnimi jedmi ob posameznih praznikih imamo v Sloveniji pogosto težavo, ker zlasti mediji mislijo, da je za vsak praznik nekaj posebnega. Kot že ime samo pove, je za praznik tudi praznična hrana. V slovenski dediščini na tem področju ni bilo velikih sprememb, edino predstavljajo le letni časi in tem ustrezne praznične jedi, kar pa je bilo povezano s primernimi živili. Za martinovo je bila tako zelo značilna perutnina, gosi, race, kokoši, piščanci, purani. Glede na legendo, ki govori o Martinovi gosi, se je na prvo mesto med temi jedmi postavila pečena gos, nadevana z jabolki in kostanjem, z mlinci in rdečim zeljem. Seveda pa so bile na mizah tudi druge praznične jedi, kot so razne pečenke, pogače ... Prazničnost je bila povezana tudi s kolinami, ki so jih prvič v letu izvedli prav v dnevih pred martinovim. Zaloga mesnih izdelkov je zadoščala do božiča, ko so bile na vrsti druge koline in potem še tretje pred pustom. Seveda le v osamljenih primerih, saj gmotne razmere marsikateri družini niso omogočale več kot enih samih kolin v letu. Naslednjo veliko praznično skupino jedi predstavljajo najrazličnejše pogače, ki imajo največjo koncentracijo in paleto različnosti še danes v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji. Kako se praznovanje martinovega razlikuje včasih in danes? Morda, če opišete kakšno zanimivo šego, navado, regijsko značilnost … Sodobno martinovanje se od preteklih razlikuje že po trajanju. Današnja martinovanja trajajo več dni, odvisno od tega, na kateri dan v tednu pade 11. november. Tako v Sloveniji praznujemo najmanj en teden, lahko tudi štirinajst dni. Nekateri praznujejo celo leto! Današnja martinovanja tržaškem, kjer v Proseku odhajajo na martinovo pokušat vino po hišah, gospodinje pa jim pripravijo »fanclje z dušo«, to so ocvrte miške s sardelami ali sardoni, tudi klobase in zelje, rižote s petelinjim mesom ter na maslu ocvrt ter z vinom okisan pršut. V veliki večini vinorodnih območij Slovenije pa so na martinovo predvsem blagoslavljali in ne krstili mošt oz. vino. Kajti v Sloveniji je vedno veljalo, da je krščeno vino tisto, ki mu je primešana voda. “Glede na legendo, ki govori o Martinovi gosi, se je na prvo mesto med jedmi postavila pečena gos, nadevana z jabolki in kostanjem, z mlinci in rdečim zeljem. Seveda pa so bile na mizah tudi druge praznične jedi, kot so razne pečenke, pogače ...’’ V katerih deželah se še praznuje martinovo? Glede na trajanje praznovanja in tudi nekatere njegove vsebine lahko rečem, da je Slovenija najbolj martinovanjska dežela oz. država. Martinovo praznujejo tudi na Madžarskem, saj je bil sv. Martin skoraj naš rojak, rojen v današnjem madžarskem Sombotelu (Szombathely). Tu vsako leto pripravijo poseben Martinov teden. Praznik je razširjen na območju severozahodne Hrvaške, od ostalih držav pa v Veliki Britaniji, kjer je dan spomina na mrtve in dan govejih kolin, nadalje v Belgiji in na Nizozemskem, kjer je otroški praznik. Praznujejo ga na Danskem, Švedskem in na Malti, zelo popularen je na Poljskem in Češkem. Čehi prav tako pečejo gos, Poljaki pa Martinove rogljičke z makovim nadevom. Na Portugalskem je podobno kot v Sloveniji praznik novega vina, v Španiji je to tradicionalni praznik prašičev, v švicarskem kantonu Jura pa kolin. Martinovo je v Franciji praznik le v Burgundiji, sicer v zvezi z vinom častijo sv. Vincenca (Saint Vincent). Špela Dobnikar 25 Kaj za martinovo pripravljajo na Krasu … - so nam namignili v Okrepčevalnici Ruj. Namaz iz ovčje skute s popečeno panceto Potrebujemo (za 4 osebe): 200g ovčje skute (lahko tudi kravjo sirarsko – albuminsko) sladka smetana po potrebi sol in poper po okusu 8 rezin kraške poprane pancete deviško oljčno olje Priprava: Skuto pretlačimo in dodamo smetano (po potrebi), solimo in popramo po okusu ter hranimo v hladilniku. V segreti ponvi popečemo rezine pancete do želene hrustljavosti. Na krožnik najprej naložimo nekaj skute v želeni obliki, po vrhu naložimo še rezine pancete, vse skupaj pa pokapljamo z deviškim oljčnim oljem. Kaj za martinovo pripravljajo na Gorenjskem … nam je z recepti namignila Ana Šušteršič, kreativna vodja kuhinje pri Jezeršku. Kuhani štruklji v maslenem testu polnjeni z albuminsko skuto na omaki iz buče Potrebujemo (za 4 osebe): 250g maslenega testa 300g skute 200g očiščene buče sol in poper 1 jajce Priprava: žlico mascarponeja žlico masla dimljeno skuto ali sir nekaj listkov bazilike parmezan Masleno testo razvaljamo na primerno debelino za štruklje. Skuto pretlačimo ji dodamo jajce, mascarpone ter sol in poper. Skutni nadev namažemo na testo. Štruklje zavijemo v alu folijo in kuhamo med 90-100 stopinjami v vodni kopeli približno eno uro. Očiščeno bučo posolimo z grobo soljo in jo pečemo v pečici na 200 stopinj približno 40 min, oziroma dokler ni mehka. Tako pečeno bučo zmiksamo, da dobimo kremo, dodamo maslo in ne segrevamo več, po potrebi dosolimo in popramo. Omako podlijemo na krožnik in dodamo narezane štruklje, ki smo jih skuhali, nanje položimo še rezine dimljene skute ali sira. Jabolčna picika s sirarsko skuto in medom V ponvi in pečici pečene račje ali gosje prsi, dušeno rdeče zelje z jabolki in ingverjem Potrebujemo (za 4 osebe): Potrebujemo: masleno kvašeno testo 1 večje jabolko sladkor, cimet, limona 100 g skutnega nadeva (sirarska skuta, jajce, vanilijev sladkor, limonina lupinica) Priprava: Račje prsi – na osebo računamo 1 kos račjih prsi, olje, sol in poper, zelišča po želji – timijan, rožmarin, žajbelj… 0,4 kg na rezine ali na kocke narezanega rdečega zelja, 0,2 kg na kocke - ploščice ali na grobo naribanega jabolka, 0,1 kg na drobno narezane šalotke, 0,05 kg v belem vinu namočenih zlatih rozin, 1 čajna žlička na drobno naribanega ingverja, 1 žlica rjavega sladkorja, 2 žlici jabolčnega soka, limonin sok ali balzamični kis, 0,025 kg masla, sol in poper Masleno kvašeno testo razvaljamo za prst na debelo. Z okroglim obodcem izrežemo kroge. Na vsakega položimo žlico skutnega nadeva. Jabolka narežemo na kolobarje, jih premažemo z limoninim sokom in povaljamo v mešanici sladkorja in cimeta. Nato jih položimo na testo s skutnim nadevom. Picike zložimo na pekač s peki papirjem in v srednje vroči pečici zlatorumeno spečemo. Priprava račjih prsi za peko Namig: Postrežemo še vroče z vanilijevim sladoledom in medom. Okrasimo z lističi melise ali mete. Priprava priloge: Račjim prsim odstranimo odvečno maščobo. Nato nekajkrat narahlo zarežemo v kožo in jih začinimo s soljo in poprom. Segrejemo ponev z oljem in vanjo položimo račje prsi s kožo navzdol. Ko se iz kože začne cediti maščoba, jih obrnemo in jih še 3 minute pečemo na drugi strani, da porjavijo. Nato jih preložimo v vročo pečico in jih približno 8 minut pecimo v vroči pečici. Pečene vzemimo iz pečice in naj nekaj časa počivajo na rešetki, da se umirijo. Nato vsak kos račjih prsi vzdolžno narežemo. Na maslu svetlo karameliziramo sladkor. Dodamo čebulo in zelje, rahlo popražimo, dodamo jabolčni sok in na rahlo podušimo. Nato dodamo jabolka, ki smo jih osvežili z limoninim sokom, da ne oksidirajo. Premešamo in zopet rahlo podušimo in če je treba, dolijemo malo jabolčnega soka. Nato dodamo še vse ostale sestavine, ki jih umešamo v zelje in jed je gotova. Lečni namaz z medeno hruško Doživite Ajdovščino v jeseni Martinovanje na Brjah na Vipavskem, med 8. in 10. novembrom 13 Tradicionalna prireditev pod velikim šotorom. Vse dni pokušina mladih vin brejskih vinarjev, in pestra ponudba martinovih jedi – štrukljev, pršuta in kostanja. Petek, 8.11.: večer dalmatinske glasbe Sobota, 9. 11.: večerna zabava s priznano glasbeno skupino Nedelja, 11. 11.: Ob 10:00: pohod po Oljčni poti Simona Gregorčiča, hoje za približno 3 ure. Ob 12:00: kmečka tržnica Ob 16:00: blagoslov vina s kulturnim programom Ob 16:30: zabava s plesom Dobrodošli, vabi vas Društvo vinarjev in vinogradnikov Brje na Vipavskem. Info: Borut Koron, 040 620 866. 26 Prehrana 13. pohod po Vertovčevih poteh, 17. november 13 Tradicionalni pohod v spomin na našega rojaka, prvega slovenskega vinskega strokovnjaka Matijo Vertovca. Pot je krožna, poteka po Vipavskih gričih, skozi vasi, vinograde in polja, vzela vam bo 5 ur hoda. Začetek pohoda: med 7. in 9. uro pod hrastom pred vasjo Ustje. Osrednji postanek v Šmarjah: ob 11. uri maša in ob 12. uri osrednja slovesnost. Zaključek pohoda: kmečka tržnica pod hrastom. Dobrodošli, vabijo vas Društvo Matija Vertovec, TD Vinoreja Šmarje in krajani vasi, skozi katere poteka pohod. Pohod poteka na lastno odgovornost. Info: TIC Ajdovščina: 05/36 59 140. Nasvet: Sladkor lahko tudi izpustimo, predvsem, če imamo dovolj sladka jabolka. Rdeče zelje z jabolki naj bo na ugriz še vedno čvrsto, da čutimo zelje in jabolka na ugriz. Ni treba, da jed dušimo do mehkega. Limonin sok ali balzamični kis jed lepo obarvata. Lepo je tudi, če so jabolka narezana, da se lepo vidijo v jedi. Potrebujemo: 15 dag zelene leče 15 dag šalotke strok česna 10 dag masla majaron, bazilika, timijan, piment, lovorov list sol, poper 1 večja hruška viljamovka žlica medu, limonov sok, bezgov sirup Priprava: Lečo speremo in čez noč namočimo. Naslednji dan jo skupaj z vejico timijana, lovorovim listom in poprovimi zrni skuhamo v slani vodi. Kuhano odcedimo in odstranimo zelišča. Na maslu prepražimo drobno sesekljano šalotko, nato še strt ali sesekljan česen, da zadiši, in odcejeno lečo. Dodamo sveža ali posušena zelišča, sol in poper in vse skupaj nekaj časa ob stalnem mešanju pražimo. Nato lečo z zelišči pretlačimo in po potrebi še solimo in popramo. Namaz ohladimo. Hruško narežemo na rezine ali krhlje in premažemo z limonovim sokom. V ponvi segrejemo žlico medu, dodamo malo bezgovega sirupa in limonovega soka. Ko začne cvrčati, na mešanici na hitro popečemo hruške. Hlebček kruha s semeni narežemo na tanke rezine in jih posušimo v segreti pečici – na 120 stopinjah približno 15 minut. Namig: Na vsak krožnik damo dve rezini še rahlo toplih hrušk, poleg položimo lečni namaz, oblikovan z žlico za sladoled. Dodamo kruhov čips, okrasimo z zeliščno vejico, po želji pa priložimo še kroglico zeliščnega masla s solnim cvetom. 27 Martinovo v znamenju praznične pojedine, četudi brez mesa … … recepte je pripravil naš kuharski strokovnjak Matjaž Kološa. Dušeno rdeče zelje Potrebujemo: 1 kg rdečega zelja 1 jabolko 1 čebulo 2 stroka česna 3 j. žlice oljčnega olja 1 dl rdečega vina ščepec mlete kumine lovorjev list sol Priprava: Zelje očistimo in narežemo na tanke rezance. Bolj kislo jabolko očistimo in naribamo na rezance. V večjem loncu na oljčnem olju na kratko popražimo nasekljano čebulo in česen, dodamo narezano zelje, v katerega smo pomešali naribano jabolko, posolimo ter dodamo malo kumine in lovorjev list. Med dušenjem mešamo ter čez nekaj časa zalijemo z vinom. Po potrebi med kuhanjem dolijemo še malo vode ali juhe. Kuhamo približno 20 minut, pazimo, da se zelje ne razkuha. Postrežemo toplo, kot prilogo z mlinci, krompirjem, žganci ... 300 g črne moke 2 dl (oz. po občutku) mlačne vode ščepec soli 2 j. žlici sončničnega olja K jedi: Testo za mlince lahko pripravimo tudi v kombinaciji mok. Pirini ali pšenični moki lahko primešamo tudi ajdovo, koruzno, proseno ali čičerikino moko. Za izboljšanje testa lahko dodamo tudi jajce. Kostanjeva juha Potrebujemo: 300 g kuhanega kostanja 1 čebulo 2 j. žlici oljčnega olja 1 dl smetane sol lovorjev list sveže mleti pisani poper muškatni orešček Potrebujemo: 100 g ajdove kaše 200 g rjave leče 2 čebuli 2 pora 2 stroka česna 1/4 gomoljne zelene 1 jajce 3 žlice pirine moke muškatni orešček, poper, mleta paprika, mleta kumina šetraj in peteršilj, lovorjevi listi zelenjavna jušna osnova ali kvasna juha sojina omaka in sol po okusu olje za cvrtje Priprava: Ajdovo kašo preberemo in operemo z vodo. Stresemo jo v lonec, dodamo naribano zeleno, zalijemo s hladno vodo, dodamo sol in jušno osnovo ter kuhamo približno 10 minut. Lečo nekaj ur namakamo v hladni vodi. Potem vodo odlijemo in lečo na kratko skuhamo v vodi, ki smo ji dodali lovorjeve liste. Ohlajeno in dobro odcejeno zvrnemo v skledo in dodamo ostale sestavine: sesekljano čebulo, česen, moko, jajce ali sir in začimbe. Z rokami oblikujemo štruco v višini do 4 cm in jo zapečemo v pečici na pomaščenem pekaču nekje 20 – 30 minut. Postrežemo jo toplo narezano na do 2 cm debele rezine. K jedi: Če se želimo izogniti dodatku jajc in pirine moke, lahko štruco povežemo z zmletimi lanenimi semeni v količini 1-2 dl. Pirini mlinci Potrebujemo: Lečina brezmesna štruca Priprava testa: Iz moke, olja, vode in soli pripravimo voljno testo. Premažemo ga z oljem in pustimo počivati približno pol ure. Testo razdelimo na manjše hlebčke, ki jih na tanko razvaljamo in spečemo na ponvi, v ogreti pečici ali kar na plošči štedilnika. Pečeno in ohlajeno testo razlomimo na manjše koščke, ki jih lahko shranimo ali takoj porabimo. Nalomljene pečene koščke testa – mlince – postrežemo tako, da jih najprej poparimo z vrelim kropom in pustimo nekaj minut namakati. Po želji jih zabelimo s kislo smetano, popraženo čebulo ali »vegi zaseko«. Doživite MARTINOVO z MARTINOVANJE V BRDIH Vabimo vas na izlet v čudovito in zanimivo briško pokrajino. Po ogledu Nove Gorice bomo pot nadaljevali do vasice Kojsko in tamkajšnje cerkvice, ki je znana po svojem poznogotskem trokrilnem oltarju. V Gonjačah se bomo povzpeli na razgledni stolp, s katerega se odpre čudovit razgled na Brda. Ustavili se bomo na kmečkem turizmu na martinovi pojedini in pot nadaljevali do prekrasne vasice Šmartno, ki jo obdaja obzidje iz 14. stoletja. Tu se bomo sprehodili po ozkih vasicah, si ogledali hišo kulture in pravo briško hišo. Znotraj obzidja v Šmartnem se bo odvijalo martinovanje, ki sledi, in na katerem bomo med drugim degustrirali letošnje mlado vino, vse skupaj pa bo zaokroženo s kulturno-zabavnim programom in briško kulturo. Martinovanje v Brdih je idealno za vse, ki bi radi doživeli ta praznik v luči briške kulture in njihove atmosfere. Priprava: Kostanj skuhamo in olupimo. Čebulo drobno sesekljamo in jo rahlo popražimo na oljčnem olju. Zalijemo z vodo, dodamo olupljen kostanj in začimbe ter na kratko pokuhamo. Odstavimo, odstranimo lovorjev list in spasiramo s paličnim mešalnikom. Juho ob koncu lahko obogatimo še s kislo smetano ali poljubno rastlinsko kremo. Povrh posujemo nekaj sesekljanih kostanjev Informacije: Cena s 35 % popustom znaša 44,85 evrov na osebo. Več na www.mholidays.si ali na brezplačni številki 080 20 80. K jedi: Juha bo še boljša, če jo zalijemo z zelenjavno juho oz. dodamo zelenjavno jušno osnovo. MARTINOVANJE V PREKMURJU Martinovanje v Prekmurju prinaša pestro dogajanje. Za pričetek se bomo ustavili v eni izmed oljarn, saj so buče in bučno olje že desetletja zaščitni znak regije. Nato se bomo podali proti Murski Soboti in si ogledali enega redkih spomenikov Rdeči armadi v tem delu Evrope ter druge znamenitosti. Potem pa sledi skok iz mesta v simpatično vasico Bogojina, kjer so domačini še posebej ponosni na farno cerkev, ki jo ljubkovalno imenujejo Bela golobica in je ena najbolj samosvojih mojstrovin Jožeta Plečnika. Pot bomo nadaljevali do Bukovniškega jezera, kjer bomo obiskali tamkajšnji energijski park. Od tu pa nas bo pot naprej vodila do vinogradov, lokalnih vinogradnikov in kletarjev, ki nam bodo predstavili letošnji pridelek. Druženje bomo zaključili v lokalni oštariji s pravo martinovo pojedino. Informacije: Cena s 35 % popustom znaša 49 evrov na osebo. Več na www.mholidays.si ali na brezplačni številki 080 20 80. 28 Prehrana Oglasna vsebina / 29 Vrtnarska opravila Pred počitkom vrtnarje v vrtu čaka še nekaj opravil Jesen je tukaj in narava se je odela v paleto toplih barv, kot da nam v slovo še zadnjič želi pokazati vso svojo lepoto. Nekaj časa bo počivala, prav tako lepa, le barve bodo drugačne in do izraza bodo prišle vse čudovite oblike in strukture dreves, grmičevja, trajnic, polj in gozdov. Vrtnarje pa, poleg pobiranja pridelkov in shranjevanja za ozimnico, pred počitkom čaka v vrtu še nekaj opravil. Zelenjavni vrt naj živi tudi prek zime Nekaterim vrtninam lahko podaljšamo čas pobiranja še pozno v jesen, nekatere pa bodo ostale na gredah prek cele zime: Endivija in radič bosta prenesla tudi kakšno stopinjo pod lediščem, če ju zaščitimo s tunelom ali zimsko vrtnarsko kopreno. Korenček in korenine peteršilja lahko prek zime pustimo na gredah, saj bo zemlja nudila dobro izolacijo. Čim tla niso zamrznjena, korene brez težav izkopavamo za sprotno uporabo, tudi, če je že zapadel sneg. Tudi špinača in blitva bosta pod kopreno lepo preživeli zimo. Avgusta in septembra smo poskrbeli za to, da bomo zgodaj spomladi nabirali motovilec in zimsko solato. Zimsko solato zaščitimo s tunelom ali vrtnarsko kopreno, pri motovilcu pa se je izkazalo, da ga je v zimah s snegom bolje pustiti odkritega. Brstični in listnati ohrovt bomo pobirali prek cele zime. Ko ju ulovi slana, bosta še okusnejša. Tudi pozen glavnati ohrovt in zimski por bosta zimo preživela na prostem. Nekatere pozne sorte zelja bodo prav tako prezimile, spomladi bodo rasle naprej, vendar ne bodo tvorile čvrste glave. Do konca oktobra še lahko posadimo čebulo in jesenski česen. 30 Vrtnarstvo V sadnem vrtu sadimo sadno drevje in jagodičevje Sadimo sadno drevje in jagodičje. Sadike morajo biti močne in zdrave. Ob sajenju dodamo nekaj komposta in v jame namestimo mreže, ki ščitijo korenine pred voluharjem. Sadike sadnega drevja privežemo ob opore, ki jih postavimo na tisto stran, iz katere najpogosteje piha veter. Tla ob koreninah pokrijemo z listjem ali slamo. Tak nasad bo trajen, zato rastlinam poiščimo primeren prostor. Pazljivi bodimo pri izboru sort. Izberimo take sorte sadja, ki so odporne proti boleznim in škodljivcem, proti fiziološkim motnjam in vremenskim vplivom. V sadovnjaku poskrbimo za zaščito pred škodljivci. Okrog debel zalepimo trakove, ki preprečijo gosenicam zavijačem in drugim škodljivcem selitev v tla, kjer prezimujejo. Če okoli debla namestimo karton in lepenko, si bodo prezimovališče našli škodljivci tudi tam. Karton odstranimo še pred zimo in ga uničimo skupaj z ličinkami. Debla zaščitimo pred mrazom tako, da jih ovijemo s koruznico, slamo, kartonom. Kako na zimo pripravimo prazno gredo? Če je kakšna greda vseeno ostala prazna, za njo poskrbimo na pravi način. Zemlje ne prekopavamo. Grede najprej očistimo tako, da z grabljami odstranimo nadzemne dele. Korenine stročnic pustimo v zemlji, saj s tem ohranimo v prsti dušik. Nato sledi rahljanje tal s pomočjo vil. Vsakih 10 cm jih zapičimo v tla ter pomaknemo naprej in nazaj. Na zrahljana tla raztresemo po gredicah kompost. Tudi če ta še ni popolnoma razgrajen, ne bo nič narobe. Prek zime se bo proces razgradnje nadaljeval kar na gredicah. Gnojimo lahko tudi s hlevskim gnojem, vendar samo tiste gredice, na katerih bomo naslednje leto gojili zeljevke in plodovke. Gnoj mora biti dobro uležan in iz ekološke kmetije. Grede nato pokrijemo z nekaj centimetrov debelo plastjo slame. Prek zime bo kompost ali gnoj preperel, razgradilo se bo tudi nekaj slame in pod njo bo zemlja takoj nared za setev. Tla bodo rahla in bogata s humusom. Jesenska nega travnatih površin Travne površine pokosimo in trato dobro počistimo in prezračimo. S trate odstranimo odmrle rastline s pomočjo grabelj in sicer tako, da pomikamo grablje naprej in nazaj. Sledi zračenje, ki ga opravimo z vilami. Vsakih 15 cm zapičimo vile v tla in jih pomaknemo naprej in nazaj. Dobro je, če vsaj vsaka tri leta temu opravilu sledi še gnojenje. Pomešamo kompost, uležan hlevski gnoj in kremenčev pesek ter mešanico enakomerno raztrosimo po travi. Ena lopata na kvadratni meter bo zadoščala. Balkoni in terase Z balkonov, teras in okenskih polic pospravimo balkonsko cvetje. Ne zavrzimo ga kar tako, saj ga večino lahko prezimimo v svetlem prostoru s temperaturo okoli 10°C. Enako storimo s posodovkami, kot so citrusi, bugenvileje, lovor, oljka, oleander, pasijonka. Prezimnih trdnih trajnic, ki jih vedno pogosteje sadimo tudi v balkonska korita in posode, trajnih zelišč in dišavnic, nizkih grmovnic in vrtnic ni treba prestavljati na toplo. Poskrbimo pa za zaščito njihovih korenin, ki so občutljive na mraz. Posode in korita ovijemo v juto, vrtnarsko kopreno, staro odejo in vmesni prostor napolnimo s slamo, listjem, časopisnim papirjem, stiroporom, blagom. S slamo, listjem in lubjem zaščitimo tudi zemljo okoli rastline. Balkoni naj prek jeseni in zime ne ostanejo zapuščeni. V korita posadimo mačehe, marjetice, jesensko vreso in spomladansko reso, astre in krizanteme. Kombiniramo jih lahko z vedno zelenimi trajnicami, ki smo jih vajeni z okrasnih gred. Iskrivka z rjavo rdečimi listi, skrečniki pisanih listov, hermelike in mlečki z mesnatimi listi, kačja brada s skoraj črnimi listi ter nemški rožmarin v sivih odtenkih, so nepogrešljiv element jesenskih zasaditev. Če dodamo še rastline s plodovi (skimija, zelenka, pernecija), pritlikave iglavce, povešave vednozelene rastline (bršljan) in trave, bodo zasaditve lepe vse od jeseni pa do pomladi. S slamo, listjem in lubjem zaščitimo tudi zemljo okoli rastline. Okrasni vrt - V jeseni razsadimo in razredčimo preveč se razrasle trajnice in sadimo nove. Dobro premislimo, kam jih bom posadili in kako jih bomo kombinirali, da bodo cvetlične grede lepe prek celega leta. Ne odstranjujmo vseh odcvetelih cvetov, saj so lep okras jesenskega vrta, poseben čar pa mu dajo tudi pozimi, ko se jih oprime ivje. - Posadimo spomladi cvetoče čebulnice. Sadimo jih na grede s trajnicami, prostor jim namenimo pod okrasnim grmičevjem in drevjem, lepe so v trati, posadimo pa jih tudi v korita in posode, ki nam bodo polepšali balkone in terase zgodaj spomladi. - Sedaj je čas za sajenje okrasnega grmičevja. Tudi tukaj dobro premislimo, kam bomo sadili. Izbirajmo take vrste, da bo v našem vrtu prek celega leta kaj cvetočega. Prek zime bodo polepšali vrtove grmički, ki imajo okrasne plodove, nekaj pa je tudi takih, ki cvetijo. To so različni nepozebniki, zimski cvet in bodnantska brogovita. - V začetku novembra sadimo vrtnice. Namenimo jim sončno mesto in dobro odcedna tla. Izbirajmo med odpornimi sortami vrtnic. Sadike morajo biti močne in zdrave, lubje nepresušeno in zelene barve. Sadimo tako, da je cepilno mesto 2 – 5 cm pod površino zemlje. Vrtnice pred zimo primerno zaščitimo. Z zemljo osujemo koreninski vrat, dodatno pa jih, predvsem tiste občutljive, zaščitimo še s smrekovimi vejami. Ne bodimo prezgodnji, saj se lahko zgodi, da vrtnica požene poganjke, ki pa ob prvem mrazu pomrznejo. Jerneja Jošar, univ.dipl.ing.agronomije Sestavimo kompostni kup V tem času je v vrtu ogromno rastlinskega materiala, ki pa naj nikakor ne roma v komunalne odpadke. Rastlinski odpadki z gred, listje, trava, odcvetelo cvetje, vse to je dragocen material, iz katerega s kompostiranjem nastane odlično gnojilo. 31 Urejen grob skozi celo leto ob dnevu spomina na mrtve po sveče na pošto V pričetku novembra se leto za letom grobove običajno zasuje z vsem mogočim, ki se po prvi slani spremeni v bolj žalosten prizor. Ker mora biti grob urejen skozi vse leto in ker je to kraj, kamor se hodimo spominjat najbližjih, se odločimo za enostavno in nezahtevno zasaditev, ki bo lepa celo leto. Prvi november se bliža in večina že hiti urejati grobove, da bodo pred praznikom lepi in urejeni. Slovenci zasajamo grobove predvsem z enoletnicami in dvoletnicami. Mačehe so najpogostejše. Družbo jim delajo marjetice, v zadnjem času še jesenska vresa in ciklame. Spomladi jih zamenjajo žametnice, gazanije in begonije. Taki grobovi zahtevajo redno oskrbo. Rastline je treba vsako leto vsaj dvakrat zamenjati, v suši potrebujejo zalivanje in če želimo, da cvetijo dalj časa, tudi redno odstranjevanje cvetov. Brez uporabe zastirke, je plevel hitro prisoten. Pri oblikovanju groba ne pozabimo na prostor, kamor lahko postavimo vazo, ikebano in sveče. Zasadimo letos na grobove trajnice Zasadimo letos na grobove trajnice. Večinoma so to trpežne rastline, ki ne potrebujejo veliko nege in oskrbe. Zasaditev s trajnicami nam ne bo dala veliko dela, grob bo urejen skozi vse letne čase. Žal jih vse premalo cenimo in uporabljamo za zasajanje grobov. Upoštevati je treba rastne razmere Tudi pri zasajanju grobov je treba upoštevati rastne razmere. Vedeti moramo, kakšna je kakovost zemlje, ali leži grob na soncu, v polsenci ali morda celo pod drevesom v senci. Vse to bo vplivalo na rast rastlin. In če bomo izbrali rastline, ki jim ustrezajo pogoji, ki jih imamo na grobu, bo grob lep skozi vse leto. Pomembno je tudi, kje kupujemo trajnice in kako so bile te vzgojene. Zlasti pred prvim novembrom je na voljo veliko na hitro vzgojenih rastlin, ki nam po prvi slani propadejo, čeprav bi morale živeti Prihaja dan, ko se bomo še posebej spomnili vseh, ki so za vedno odšli. Obiskali bomo njihove grobove, se spominjali skupnih trenutkov ter jim, kot je to v Sloveniji običaj, prižgali tudi kakšno svečo. več let. Zato kupujmo v Sloveniji vzgojene trajnice v domačih vrtnarijah. Trajnice potrebujejo vrtno ilovnato zemljo. Ne sadimo jih v kupljene šotnate mešanice, ki slabo zadržujejo vodo. S tako zasaditvijo ne bomo imeli veliko dela. Delovala bo urejeno, umirjeno in preprosto, mi pa bomo trenutke, ko obiščemo grob, namenili spominu na bližnje. Klasične, parafinske sveče v PVC-embalaži so še vedno najbolj pogoste. Po ugodnih cenah in v mnogih različnih modelih jih lahko kupite na vseh poštah po Sloveniji že od 0,89 EUR. Ponudbo dopolnjujejo tudi nepogrešljivi vžigalniki in vžigalice, s katerimi boste lahko sveče prižgali. Z nakupom in uporabo elektronskih sveč pa boste prispevali k zmanjševanju onesnaževanja okolja: ne le, ker jih boste kupili bistveno manj, pač pa so te sveče izdelane tudi iz materialov, prijaznih do okolja, brez PVC, po uporabi pa jih preprosto razstavite in ekološko odvržete. Elektronske sveče odlikuje daljši čas gorenja, pester izbor modelov in barv ter njihova ekološka usmerjenost. Izbirate lahko med elektronskimi svečami za enkratno uporabo in takšnimi z baterijami, ki jih preprosto zamenjate ter tako podaljšate njihovo uporabo. Na voljo so vam tudi različna barva plamena (rumena ali rdeča) ter različni načini gorenja (utripajoč plamen ali posnemanje pravega gorenja). MALI CVET: 1,09 € 0,89 € Katere trajnice izbrati? Izbiramo lahko med malo višjimi trajnicami, kot so razne hermelike, sivka, okrasni žajblji z listi različnih barv, iskrivke z rdeče-rjavimi listi. Ni potrebno, da so rastline cvetoče, saj lahko že sam način – oblika rasti – deluje dovolj okrasno in zanimivo. Zadnja leta so zelo moderne trave, ki jih lahko odlično vključimo v zasaditev. Tudi nizke blazinaste trajnice so zanimive, že zaradi same rasti, okras pa so tudi cvetovi. Iglasta plamenka, repnjak, grenik, pečnik, netresk in raznorazne homulice so lepe tako v večjih kot v manjši skupinah. Timijan, ježica in kotula so nežne pokrovne trajnice, ki zaradi pritlehne rasti lepo prekrijejo tla med ostalimi rastlinami. Zeleno skozi vse leto V zasaditev lahko vključimo tudi nekaj počasi rastočih olesenelih trajnic oziroma pritlikavih grmičkov. Sem spadajo iglavci, kot so ruševje, brini, paciprese ali vedno zeleni listavci, kot je pušpan in razne vrste trdolesk. Za hitro prekrivanje večje površine izberemo prekrivne vrste brina in panešpljice, ali bršljan, ki ostanejo zelene tudi prek zime. Te rastline ne potrebujejo veliko nege, le obrezujemo jih, da krotimo razraščanje prek grobov ali po spomeniku. Jerneja Jošar, univ.dipl.ing.agronomije 32 Vrtnarstvo Ker je 1. november čas, ko skoraj vsi množično kupujemo sveče, velja podrobneje pregledati široko ponudbo teh artiklov ter njihovo primernost in, ne nazadnje, njihov vpliv na okolje. Na poštah so te dni pripravili posebno akcijsko ponudbo ter cene sveč še dodatno znižali. Praktična prednost je seveda tudi gosta mreža poštnih poslovalnic, s katerimi so prisotni v tako rekoč vsakem slovenskem kraju. EKO BLAŽ: gori 120 dni 2,79 € 3,29 € PODSTAVEK ZA SVEČE, s klinom ali brez 2,99 €/kos 1,79 €/kos Zdravi zobje Pogovarjali smo se z Mirjam Škorjanc, ki je bila pred desetimi leti med prvimi ustnimi higieniki, ki so pri nas zaključili študij Ustne higiene, ki se izvaja na Stomatološki fakulteti, danes pa kot ustna higieničarka deluje v Dentalnem studiu, in z Ano Zupančič, ki je zaposlena v Sanosu. Obe sogovornici sta poudarili, da je zdrava dlesen osnova za zdrave zobe, čemur pri nas na žalost ne posvečamo veliko (dovolj) pozornosti. Zdrava dlesen je osnova za zdrave zobe O tem, kako pomembno je zdravje zob, je bilo napisanega že veliko. A za zdrave zobe je osnova zdrava dlesen. Za to so posebej usposobljeni ustni higieniki, ki pri nas še niso tako razširjeni, medtem ko je na primer v Švici ali Ameriki obisk zobnega higienika, ki poskrbi za zdravo dlesen, predpogoj ali osnova za obisk zobozdravnika. Ta namreč le ob zdravi dlesni lahko kvalitetno opravi svoje delo. 34 Zdravje Ustni higienik in zobozdravnik tvorita celotno ekipo ''Ustni higienik je specializiran zobozdravstveni delavec, ki se zavzema za preventivno ustno zdravje pacientov. Glavne naloge ustnega higienika so poleg odstranitve trdih in mehkih zobnih oblog še motivacija, pouk in kontrola ustne higiene otrok in odraslih,'' pravi Ana Zupančič. Poleg omenjenega ustni higieniki tudi pregledujejo ustno sluznico in opazijo kakšne spremembe na njej, odstranjujejo površinska zabarvanja … Prav tako kot obisk pri zobozdravniku naj bi bil preventivni obisk ustnega higienika obvezen enkrat na leto. Običajno ni treba hoditi na dve različni lokaciji, saj glede na to, da se dopolnjujeta, zobozdravnik in ustni higienik največkrat tvorita celostno ekipo. V idealnih pogojih bi obisk pri zobozdravniku avtomatsko vključeval najprej pregled higienika in nato zobozdravnika. ''Vsak pacient bi moral imeti najprej zdrave dlesni, da se lahko izvaja nadgradnja dela. Tako kot so pri hiši pomembni dobri temelji, tako je pomembna zdrava dlesen, da lahko na primer delamo protetiko, plombe …,'' poudari Mirjam Škorjanc, ki je pred več kot desetimi leti zobno higieniko bolje spoznala v Švici, kjer je ta poklic nekaj povsem samoumevnega. Kot še poudari sogovornica, se z vzpostavitvijo ustrezne ustne higiene in odstranitvijo zobnih oblog, da marsikateri zob obdržati in tudi majavi zobje se lahko nazaj utrdijo. Izruvanje zoba bi morala biti zadnja možnost, vendar se prevečkrta zgodi, da se naredi premalo in se zobe izpuli prekmalu. za zmanjšanje pojavnosti paradontalne bolezni,’’ pravi Ana Zupančič. Pri paradontozi je eden najbolj pogostih dejavnikov genetika – če so starši ali prejšnji rodovi imeli paradontozo, je verjetnost, da bo zbolel posameznik, večja. Poleg tega na paradontozo vplivajo sladkorna bolezen, kajenje in seveda neustrezna higiena. Kot poudarja Škorjančeva, je paradontoza tiha bolezen, saj običajno nase ne opozarja z večjimi znaki, ko pa se zobje pričnejo majati, je obolenje že zelo napredovalo. Je pa treba biti pozoren na vsakršno daljše obdobje krvavenja dlesni. Pri tem obe sogovornici poudarjata, da se paradontoza lahko ponovi, zato je treba redno hoditi na preglede. Nezdrava ustna votlina vpliva na zdravje celotnega organizma. ‘’Bolezen obzobnih tkiv lahko poslabša metabolno urejenost sladkornih bolnikov, poveča verjetnost prezgodnjega poroda in nizke porodne teže novorojenčka, povzroči in pospeši srčnožilna obolenja, pri starejših pa vpliva na pogostejše pljučnice in kronična pljučna obolenja,’’ še opozarja Ana Zupančič. Bolezen obzobnih tkiv lahko poslabša metabolno urejenost sladkornih bolnikov, poveča verjetnost prezgodnjega poroda in nizke porodne teže novorojenčka, povzroči in pospeši srčno-žilna obolenja, pri starejših pa vpliva na pogostejše pljučnice in kronična pljučna obolenja. Paradontoza po 35. letu izjemno pogosta Po statistiki pri nas ljudje do 35. leta največkrat obiščejo zobne specialiste zaradi kariesa, po 35. letu pa je največja pojavnost paradontoze. ‘’Podatki nedavnih raziskav kažejo, da ima skoraj vsak Slovenec med 25. in 65. letom eno od oblik vnetja obzobnih tkiv. To nakazuje na potrebo po učinkovitejših ukrepih 35 Čiščenje zob, ne gor-dol in ne levo-desno Kakovost čiščenja je pri zobni higieni najbolj pomemben element in slabemu čiščenju ne pomaga niti najboljša krtačka na svetu. Na tem mestu se pokaže vloga ustnega higienika, ki pacientom pokaže kako in s kakšnimi pripomočki čistiti zobe. Predvsem pomemben je način čiščenja. Zob ne smemo čistiti v liniji gor-dol ali levo-desno, temveč pod kotom 45 stopinj. Le tako se vleče plak iz dlesni, da ne ostaja na robu. Na enem mestu bi morali po pravilih desetkrat podrgniti. Nova šola priporoča mehke zobne krtačke Osnova za čiščenje zob je kakovostna zobna krtačka. Če so včasih zagovarjali uporabo trših zobnih krtačk, obe sogovornici poudarjata, da sodobne raziskave dajejo prednost mehkejšim zobnim ščetkam. Trde morda le na videz dajejo občutek, da so zobje boljše očiščeni, v resnici pa zelo trdo ščetkanje lahko povzroči umik dlesni. Pri tem je dobro izbrati zobno ščetko s čim več ščetinami. Prav tako kot ščetka sta pomembni medzobna ščetka in zobna nitka, slednja je pomembna za kontakte zob, sploh če imamo tesne medzobne stike. Za grahovo zrno zobne paste zadostuje Tudi zobna pasta spada k pripomočkom za čiščenje, čeprav ji strokovnjaki pripisujejo različen pomen. ''Pasta je dodaten element, ki poskrbi za boljši zadah in s penjenjem ter svežino za boljši občutek posameznika. Ni pa tako pomembna za samo zdravje zob. Osrednjega pomena je kakovost čiščenja in rednost le-tega,'' pravi Mirjam Škorjanc. Ko izbiramo zobno pasto, Ana Zupančič, ki sicer zobni pasti daje večjo veljavo, poudarja, da moramo biti pozorni na njeno abrazivno substanco, ker lahko z grobimi abrazivnimi sredstvi poškodujemo površino sklenine. Glede same količinske Strokovnjaki poudarjajo, da je za grahovo zrno zobne paste dovolj. 36 Zdravje uporabe pa strokovnjaki priporočajo za eno grahovo zrno zobne paste, četudi razne marketinške aktivnosti, ki jih vidimo v medijih, kažejo dolg poteg zobne paste prek cele površine ščetke. Čeprav se velikokrat pozablja, ustna higiena zajema tudi čiščenje jezika. Na hrbtišču jezika se namreč zadržuje veliko bakterij, ki lahko povzročajo ustni zadah. Pri tem Zupančičeva pove, da je pogosta težava pri uporabi strgala refluks bruhanje, vendar ta zelo hitro upade, zato je treba pri čiščenju jezika vztrajati. ‘’Ko pijemo sladke pijače, ali se sladkamo s sladkimi jedmi, je pomembno, da pijačo spijemo in jed pojemo naenkrat ter tako omogočimo, da se pH v ustih lahko vrne na normalno raven. Če pa na primer kokakolo pijemo po požirkih dve ali tri ure, s tem povzročamo stalno nihanje pH-ja, kar na zobe in ustno votlino nima dobrega vpliva.’’ Za zdravo ustno votlino ni pomembno le to, kaj ješ, temveč kako ješ Umivanje zob takoj po obroku ni priporočljivo, treba je počakati vsaj eno uro, najbolje pa kar dve uri, da se pH v ustih uravna. To posebej velja pri uživanju kislih pijač ali hrane. Pri tem Mirjam Škorjanc poudarja, da je prav tako kot tisto, kaj ješ, pomemben tudi način, kako ješ: ''Ko pijemo sladke pijače, ali se sladkamo s sladkimi jedmi, je pomembno, da pijačo spijemo in jed pojemo naenkrat ter tako omogočimo, da se pH v ustih lahko vrne na normalno raven. Če pa na primer kokakolo pijemo po požirkih dve ali tri ure, s tem povzročamo stalno nihanje pH-ja, kar na zobe in ustno votlino nima dobrega vpliva.'' Zobna higiena pri najmlajših se prične s prvim zobkom Za zdravo ustno votlino je treba skrbeti od prvega zobka naprej. Kot poudarja Škorjančeva, je prihodnost otrokovih zobk v veliki meri odvisna od energije staršev: ''Treba se je vprašati, kako bom kot starš pripomogel k temu, da bo imel moj otrok zdrave zobe. S tem, da mu dam ponoči v steklenično kakšno sladko pijačo ali gosto jed, zagotovo ne.'' Med ukrepi, ki bodo pripomogli k zdravju zob, so pitje vode namesto sladkih sokov, čimprejšnje pitje po kozarčku, medtem ko duda ali steklenička na zobke ne vplivata najbolje. ''Zelo problematično je, če ima otrok v ustih dudo do petega leta in to po več ur na dan! Pri takšnem otroku so možnosti, da bo potreboval aparat za zobe, veliko večje,'' poudarja Škorjančeva. Čiščenje pa se prične s prvim zobkom, katerega lahko starši čistijo tako, da mokro gazo ovijejo okrog prsta in čistijo zobek. Da pa bo otroku čiščenje zob prijetna navada in ne nekaj neprijetnega, lahko poskrbimo tako, da mu damo že v zgodnjem otroštvu zobno krtačko, da se z njo igra in bolje spozna. Špela Dobnikar GCTOOTHMOUSSEinGCMIPASTEPLUS Vedno prava izbira Tako kot potrebuje naše telo rekreacijo, da je zdravo in v dobri kondiciji, potrebujejo tudi naši zobje dobro nego. SËasoma se iz zob izpirajo hranljive snovi in minerali ter s tem izgubljajo trdnost, kot posledica postopkov beljenja, uživanja kisle hrane in pijaË ter naravnega procesa staranja. Zato je zobe pomembno zašËititi in revitalizirati, da jih ohranimo v dobrem stanju vse življenje. GC predstavlja dva izjemna proizvoda: CTOOTHMOUSSEin G GCMIPASTEPLUS. Lastnosti: • Za remineralizacijo in za zmanjšanje obËutljivosti zob • Med in po ortodontskem zdravljenju • Za zagotavljanje dodatne zašËite, predvsem proti napadu kislin iz hrane in pijaËe • Za noseËnice KdajlahkouporabljamoGC ToothMousse? Estetskastomatologija: Takoj po beljenju in profesionalnem ËišËenju zob ter po topikalnem nanosu fluoridov. Sslinopovezanetežave: GC Tooth Mousse pospešuje nastanek sline, na primer pri pacientih s kserostomijo, kjer je sline premalo ali pa so usta vedno suha. ZobnapreobËutljivost: GC Tooth Mousse zagotavlja potrebno zašËito za izpostavljene vratove vaših zob, zobje niso veË obËutljivi na boleËino. ZašËitamleËnihzob: Sklenina mleËnih zob se s pomoËjo GC Tooth Mousse ojaËa in tako se slabša ustna higiena kompenzira z naravnim in zdravim nastajanjem sline, kjer bi lahko nastajala zobna gniloba. Posebej je priporoËljivo za uporabo po ortodontskem zdravljenju, kjer je higiena omejena. Zobnapreventiva: Sklenina, ki je najpomembnejši del naših zob in nas šËiti pred boleËino, je vsak dan na udaru. GC Tooth Mousse sklenino ojaËa in ji nudi dodatno zašËito. Izboljšanjeremineralizacijein poveËanjefluoriranjazGCMI PastePlus Primernozapaciente,ki: • potrebujejo dodatno zašËito, zaradi srednje do visoke dovzetnosti za karies • imajo visok PH v ustni votlini • imajo erozije Zmagovita kombinacija za nasmeh, ki traja vse življenje! KakonanašatiGCTooth MousseinGCMIPastePlus ToothMousseinMIPastePlusstanavoljovpetihizvrstnihokusih: Melona,Mentol,Vanilija,Jagoda,Tutti-Frutti GC Tooth Mousse in GC MI Paste Plus se nanašata na riziËna mesta na zobu. Najprej morate oËistiti zobe. Nato je potrebno razmazati manjšo koliËino paste po vsej površini zoba s Ëistim prstom ali bombažno vatno palËko. Pustite delovati tri do pet minut. Izpljunite, ne izpirajte. GC Tooth Mousse in GC MI Paste Plus nanesite na zobe preden greste spat, da se uËinkovina poËasi raztopi Ëez noË. GC Tooth Mousse kot tudi GC MI Paste Plus sta izdelana na osnovi mleËnih proteinov. Biološka formula je Ëista, zato se jo dobro prenaša. Edina omejitev so bolniki z alergijami na mleËne beljakovine ali hidroksibenzoate, tako da se jim odsvetuje uporaba le - tega izdelka. Pri majhnih otrocih pod 6 let starosti je priporoËljiva uporaba GC Tooth Mouse zaradi manjše koncentracije fluoridov. Za veË informacij o GC Tooth Mousse in GC Mi Paste Plus povprašajte svojega osebnega stomatologa. GC EUROPE N.V. East European Office-Slovenia Šlandrov trg 40 3310 Žalec Tel: 03/710-32-70 Faks: 03/710-32-71 [email protected] http://eeo.gceurope.com 37 Iz domačce lekarne Ustne vode – kupujete naravno ali “naravno’’? Doma pripravljen KONCENTRAT ZA USTNO VODO: 1 dl vodke 3 žlice posušene mete 3 žlice posušenih kamilic 2 žlici posušenega rožmarina ali materine dušice 2 žlici čistega in nesladkanega soka aloe vere eterično olje mete Doma izdelane zobne paste Ustne vode ne služijo samo osveževanju ustne votline, ampak vsebujejo aktivne sestavine, ki poleg preprečevanja slabega zadaha zavirajo nastanek zobnih oblog, delujejo protivnetno in protibakterijsko, ohranjajo zdrave dlesni ter pripomorejo k bolj belim zobem. 38 Zdravje Doma pripravljen koncentrat za ustno vodo shranjujte v temni steklenički in na hladnem. Pred uporabo žličko koncentrata zmešajte z vodo, ustno votlino izpirajte približno pol minute in nato izpljunite. Doma si lahko pripravimo zobno pasto, ki ne bo vsebovala agresivnih emulgatorjev, konzervansov in ostalih nepotrebnih dodatkov. Pripravili smo tri različne recepture, ki vsebujejo enostavne sestavine, ki tako na zelo naraven način pomagajo pri ohranjanju ustne higiene. Za vse, ki želite, da ima doma pripravljena pasta malo sladek okus, priporočamo, da kot sladilo dodate stevio. Na prodajnih policah je vedno več naravnih ustnih vod, ki pa so lahko naravne po vsebini ali pa “naravne” samo po videzu embalaže. Kljub temu, da določene ustne vode obljubljajo naravno nego in osvežitev, je pri izbiri treba biti pozoren na kakovostno vsebino, in sicer na izbor konzervansov, na morebitna dodana sintezna barvila in dišave, na sintezne penilce, med katerimi se pogosto znajde agresiven natrijev lavril sulfat ter na vsebnost alkohola, ki v ustnih vodah ni zaželen v visokih koncentracijah. Naravne certificirane ustne vode ne vsebujejo potencialno nevarnih sestavin, je pa možno, da vsebujejo večje količine alkohola, zato priporočamo, da to preverite na seznamu sestavin na embalaži. Pri pregledovanju sestavin na ustnih vodah pa naletimo tudi na takšne, ki nas na etiketi s slikami prepričujejo z naravnimi izvlečki, vsebujejo pa poleg teh še sestavine, ki so agresivne za ustno sluznico in nekoristne za naše zdravje na splošno. Pri vseh obarvanih ustnih vodah priporočamo, da preverite, če vsebujejo sintezna barvila – ta so običajno navedena na koncu seznama sestavin na etiketi. Raje posegajte po manj atraktivnih barvah, saj je pri teh večja verjetnost, da so obarvana s pomočjo sinteznih dodatkov, ki nimajo pri ohranjanju zdravja zob in ustne votline nobene učinkovitosti. Zdrobljena zelišča pretlačite v manjši posodi in čez njih prelijte kozarec vroče vode ter pustite stati 15 minut. Vsebino precedite v steklenico in ji dodajte 1 deciliter vodke. V precejeno mešanico vode, zeliščnih poparkov in vodke nasujte še eno žlico posušene mete, rožmarina ali materine dušice ter pustite stati en dan. Mešanico ponovno precedite in dodajte 3 kapljice eteričnega olja mete. Za pripravo ZOBNE PASTE, KI VSEBUJE KOKOSOVO OLJE, potrebujemo: Za pripravo KREMESTE ZOBNE PASTE S KREMASTO potrebujemo: - 5 žlic natrijevega bikrabonata (soda bikarbona) - 3 žlice kokosovega olja - 3 kapljice metinega olja - 2 kapljici limoninega olja - 3 žlice glicerina rastlinskega izvora - 5 žlic natrijevega bikarbonata (soda bikarbona) - 1 žličko koruze zmlete v prah - 2 kapljici limoninega eteričnega olja - 1 kapljico metinega eteričnega olja Kokosovo olje stopimo na vodni kopeli, da postane tekoče. Dodamo sodo bikarbono in mešamo, dokler ne dobimo gladke in enakomerne zmesi. Na koncu dodamo še kapljice eteričnega olja in zmes ponovno dobro premešamo. Po želji lahko pasto sladimo s stevio. Z materino dušico nad slab zadah Materina dušica izvira iz Sredozemlja. Uporabljali so jo že stari Egipčani za balzamiranje in v antični Grčiji kot kadilo v njihovih templjih. V srednjem veku je bila navada, da so ženske vitezom podarile liste materine dušice, saj so verjele, da daje pogum. Eterično olje poleg ostalih sestavin vsebuje timol, ki je glavna učinkovina za razkuževanje ustne votline in preprečevanje slabega zadaha. Timol je tudi ena od glavnih protibakterijskih učinkovin v mnogih ustnih vodah. Materina dušica deluje tudi adstringentno, kar pomaga pri vnetju in krvavenju dlesni. Za preprečevanje slabega zadaha in razkuževanje ustne sluznice se priporoča, da usta izpirate s sveže pripravljenim čajem, ki ga pripravimo tako, da 3 žlice posušene materine dušice prelijemo z decilitrom vroče vode, pustimo približno 10 minut in precedimo. Glicerin, sodo bikarbono in zmleto koruzo v prahu premešamo na vodni kopeli – sestavine mešamo v manjši posodici, ki smo jo namestili v večjo posodo z vrelo vodo. Po žličkah dodajamo vročo vodo, da dobimo ustrezno konsistenco paste. Po potrebi jo lahko zgostimo z dodatno žličko sode bikarbone ali z zmleto koruzo v prahu. Ko se zmes malo ohladi, dodamo še eterično olje limone in mete ter ponovno dobro premešamo. Za pripravo PREPROSTE ZOBNE PASTE potrebujemo: - 2 žlici gline kaolin - 1 žličko natrijevega bikarbonata (soda bikarbona) - 1 žličko fino zmlete pšenice - polovico čajne žličke drobno mlete soli - 3 kapljice metinega eteričnega olja - 1 kapljico sivkinega eteričnega olja Glino kaolin, natrijev bikarbonat, fino zmleto pšenico in drobno mleto sol dobro premešamo in mešanici po žličkah dodajamo vročo vodo, da dobimo zmes ustrezne gostote. Ko se zmes malo ohladi, dodamo še kapljice eteričnega olja mete in sivke – po želji lahko količino dodanega eteričnega olja tudi zmanjšamo, odvisno kako močan okus želimo. Zobna pasta poleg čiščenja preprečuje tudi slab zadah in ima antiseptične lastnosti. Kozmetično rubriko pripravlja Nina Špegel 39 Oglasna vsebina Izberimo naravno in zdravo perilo Rožnati oktober: o rehabilitaciji po zdravljenju raka dojk Rehabilitacija kot pomoč k vrnitvi v vsakdanje življenje Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah. Po zdravljenju nastanejo posledice (tako fizične kot psihične) in bolniki potrebujejo pomoč pri vrnitvi v vsakodnevno življenje. O rehabilitaciji in njeni pomembnosti smo se pogovarjali z dr. Marijo Ocvirk, specialistko ginekologije in porodništva, ki se zadnjih sedem let ukvarja z rehabilitacijo žensk po operacijah na rodilih in dojkah v Termah Dobrna. O kakšni vrsti rehabilitacije govorimo po zdravljenju raka dojk? Gre za različne vrste rehabilitacije – medicinsko, socialno, poklicno rehabilitacijo. Deloma se ti postopki pričnejo izvajati že med zdravljenjem in se potem nadaljujejo in nadgrajujejo. Vključujejo fizioterapijo in gibanje, svetovanje o prehrani, pomoč pri reševanju problemov, ki so se pojavili med zdravljenjem, učenje, informiranje, sproščanje in počitek. Psihoonkološko svetovanje v času rehabilitacije omogoča, da si bolnice tudi psihično opomorejo in bolezen tudi z duševnega vidika uspešno premagajo. Cilj terapije je, da bolniki dosežejo največjo možno stopnjo samostojnosti in kvalitete življenja. Kako poteka obravnava pacientke pri vas? Ob prihodu ocenimo pacientkine sposobnosti, predvsem gibljivost rame, moč prizadete roke in funkcijske omejitve. Po prvem srečanju s terapevti nadaljuje z vajami v telovadnici in v vodi in z drugimi terapijami, kot so različne vrste elektroterapij in sproščanja, ki jih določimo glede na vsako pacientko posebej. Velikokrat imajo sindrom zamrznjene rame, šibko ramo ali druga mišična neravnovesja, v takem primeru poskušamo s terapijami to rešiti. Pogosta težava so tudi brazgotine operativne rane, ki pacientke ovirajo pri gibanju. Tu jim skušamo pomagati z limfno drenažo, manuelnimi tehnikami, bioptronom in svetovanjem. Priporočamo jim tudi redno aerobno vadbo, hojo, plavanje, tek, kolesarjenje, smučanje. Tudi v Termah Dobrna imate pripravljene programe, namenjene prav ženskam po operaciji. Kaj je posebnost teh programov? Res smo v Termah Dobrna pripravili dva programa namenjana rehabilitaciji po prebolelem raku na dojkah. Prvega smo poimenovali Po raku pogumno naprej in je namenjen ženskam, ki želijo letno obnoviti rahabilitacijo, kljub temu, da nimajo posebnih težav. Ta program vklučuje ročno limfno drenažo in pa razne oblike sproščanja in razvajanja. Drugi program se imenuje Celostna obravnava limfedema, ki pa je primeren za ženske z limfedemom in vključuje pregled pri zdravnici, ki je tudi limfoterapevtka in Izberimo naravno in zdravo perilo Na slovenskem tržišču je že nekaj let prisotna tkanina iz bambusa, ki je stržišču svojimi odličnimi lastnostmi nadvse Na slovenskem je že nekaj let prisotna tkanina primerna za perilo. To je udobno in prijetno za kožo, iz bambusa, ki je s svojimi odličnimi lastnostmi nadvse zaradi antibakterijskega delovanja pa tudi zdravo. Osnovni logotip in izpeljanke logotipov blagovnih znamk smo z domačim podjetjem za izdelavo tkanine razvili proizvodnjo perila iz bambusa. Da bi čimbolj ohranili primerna za perilo. To je udobno in prijetno za kožo, zaradi z dodanim imenom faskion odlične naravne lastnosti bambusa, antibakterijskega delovanja pa tudi zdravo. šivamo le iz blaga, ki ne vse- le iz Zaradi posebnih lastnosti, ki jih ima saj bambusova tkanina preprečuje perilo lastnosti bambusa, perilo šivamo buje barvil. Zato je na voljo zgolj perilo iz bambusa, je primerno za vse, različna nožnična vnetja. To je posebej blaga, ki ne vsebuje barvil. Zatov je na Zaradi jih ima pomembno teh lastnostiv je posebej primerno naravni, bežnaravni, barvi,« nam zlasti pa jeposebnih prijaznolastnosti, ženskam,ki ljudem voljo zgolj to v je svoji to je bež času nosečnosti in v svoji iz bambusa, za obdobju za ženske, saj bambusova tkanina z perilo različnimi kožnimije primerno alergijami, je povedal Zupanc, po porodu, ko je žensko telo še je barvi,« povedalnam Uroš Zupanc, Uroš direktor vse, zlasti pa je prijazno ženskam, bolj preprečuje različna nožnična športnikom oziroma telesno aktivnim direktor podjetja. dovzetno za razne okužbe.vnetja. Testi so podjetja. ljudem različnimi katerih kožnimikoža alergijaTo je posebej pomembno v času no- Posebna ljudem ter zotrokom, je pokazali, Posebnaodlika odlikabambusovega bambusovega peperila je da perilo uniči do 70 % bakterij posebej občutljiva. oziroma telesno ak- insečnosti kar pomeni, da hladi, preprečuje njihovo po razmnoževanje, in v obdobju porodu, ko rilatermoregulacija, mi, športnikom je termoregulacija, kar pomeni, je vroče greje, je mrzlo. molekule pa vsebuje je žensko telo še bolj dovzetno za da ko tivnim ljudem ter otrokom, katerih antibakterijske hladi, ko je in vroče in ko greje, ko je Ima S spodnjicami nad bakterije tako imenovano lastnost tampona - zaratudi po 50-tih pranjih. koža je posebej občutljiva. razne okužbe. mrzlo. Ima tako imenovano lastnost Bambus je hitro rastoča rastlina, ki za di mikroskopsko majhnih luknjic absorTesti so pokazali, da perilo uniči do - zaradi svojo rast ne potrebuje umetnih gnojil. Ko nam je vroče ali ko nas zebe tampona bira in odvaja vlagomikroskopsko v eni sami sekun70 % bakterij in preprečuje njihoS spodnjicami nad bakterije luknjic odvaja Vsebuje namreč antibakterijsko snov, Podjetje Zuja d.o.o. se s proizvod- majhnih di. Poleg tegaabsorbira ščiti predinUV sončnimi vo razmnoževanje, antibakterijske Bambus je hitro rastoča rastlina, ki vlago v eni sami sekundi. Poleg tega UV Dr. Marija Ocvirk se zadnjih sedem let ukvarja z rehabilitacijo žensk po operacijah ki mu pomaga v boju s škodljivci in njo perila ukvarja že več kot dvajset žarki, saj izloča 98 % škodljivih molekule pa šivali vsebuje tudi izpobombaža, 50-tih ščiti na rodilih in dojkah v Termah Dobrna. za svojo rast ne snov potrebuje umetnih pred UV sončnimi žarki, saj izlo-lepi na mikrobi. Omenjeno vsebuje tudi let. žarkov. Perilo iz bambusa se ne Sprva so perilo gnojil. 98 %inškodljivih UV žarkov. Peritkanina, zatoVsebuje perilo iznamreč bambusaantibakteuničuje kipranjih. ostaja suho. je še danes del proizvodnega pro- ča kožo rijsko snov, mu ostane pomagasveže v bojuins grama, leta 2008 pa so uvedli tudi bam- lo V bakterije, dalj ki časa podjetju se Zuja iz bambusa ne pa lepinenamislijo kožo in le na nadaljuje s fizioterapevtsko obdelavo limfedema. S strokovno obdelavo brez nezaželenega vonja, za razliko praktično in uporabno vrednost perila škodljivci in mikrobi. Ko nam je vroče ali ko nas zebe busovo perilo. »Prvi v Sloveniji smo z ostaja suho. želimo zmanjšati limfedem in njegove posledice, pacientke pa poučimo od umetnih sintetičnih vlaken, ki so ampak tudi na njegovo estetsko plat, domačim podjetjem za izdelavo tkanine Podjetje Zuja d.o.o. se s proizvodnjo Omenjeno snov vsebuje tudi tkaniV podjetju Zuja pa ne mislijo le na o pravilnem načinu življenja ob tej hudi nevšečnosti. izdelana iz surove Zaradi teh razvili zato priinizbiri modelov sledijopemodnim proizvodnjo iz bambusa. perila ukvarja že večperila kot dvajset let. praktično na, zato perilo iznafte. bambusa uničuje uporabno vrednost lastnosti je posebej primerno za sveže ženske,in Da bi čimbolj naravne bakterije, dalj časa ostane Sprva so šivaliohranili perilo izodlične bombaža, ki rilasmernicam. ampak tudi na njegovo estetsko brez nezaželenega vonja, za razliko je še danes del proizvodnega pro- plat, zato pri izbiri modelov sledijo od umetnih sintetičnih vlaken, ki grama, leta 2008 pa so uvedli tudi modnim smernicam. so izdelana iz surove nafte. Zaradi bambusovo perilo. »Prvi v Sloveniji TERME DOBRNA JESENSKE POČITNICE Že za 95 € na osebo, 2 x polpenzion, hotel Park***. DARILO - pri koriščenju 2 x polpenzion, podarimo 2 x kosilo. BREZPLAČNO en otrok do 12. leta starosti z dvema odraslima (27. 10. - 03. 11. 2013, 01. 12. - 23. 12. 2013). BREZPLAČNI PREVOZ ZA UPOKOJENCE Brezplačni prevoz od doma do Term Dobrna in nazaj (ob koriščenju paketa Lepo je biti upokojenec). Že od 198 € na osebo, 5 x polpenzion, dvoposteljna soba v hotelu Park ***. Brez doplačila za enoposteljno sobo. FIRST MINUTE SILVESTROVANJE Že za 186 € na osebo, 2 noči, hotel Park. Vključen silvestrski ples z gala večerjo, novoletni ples, novoletno darilo, 1x vstop v Deželo savn, neomejeno kopanje. First minute velja pri vplačilu 50 % akontacije do 25. 10. 2013. SLOVENSKA KUHARSKA REPREZENTANCA 25. 10. 2013 bo Slovenska mladinska kuharska reprezentanca v Termah Dobrna pripravila meni s katerim bo tekmovala na Svetovnem mladinskem prvenstvu v Koreji. Del dogodka ste lahko tudi vi. Rezervacije so obvezne. PROGRAM OBNOVITVENE REHABILITACIJE PO OPERACIJI NA DOJKAH Za vami je težka življenjska preizkušnja. Z veliko poguma in moči ste premagali bolezen. Vaše telo še okreva, zato potrebuje nego, razvajanje in mir. Ugotovili ste, kaj je v življenju pomembno in v kaj boste usmerjali svoje moči. Tako postane vaše življenje izpolnjeno, dinamično in kreativno. V želji, da boste na tej poti čim bolj uspešni, smo za vas v Termah Dobrna pripravili program obnovitvene rehabilitacije po operaciji na dojkah. Tako smo bivanje v prijetnem in blagodejnem naravnem zdravilišču obogatili s programom, ki vsebuje skrbno izbrane terapevtske postopke. Naj bo vaš obisk Term Dobrna preplet zdravljenja in razvajanja. Program je primeren pri bivanju najmanj 7 dni in vsebuje: 6 x jutranje prebujanje s telesno vadbo, 6 x limfna drenaža za zgornjo okončino (15 min), 3 x razstrupljevalna kopel z oligominerali in maroško glino (30 min), 2 x globinsko sproščanje celega telesa (20 min), 1 x hlajenje s Hylothermom, 2 x terapevtska obravnava brazgotine. Cena programa: 185 €. Sodelujete lahko tudi na naših rednih tedenskih brezplačnih predavanjih priznanih strokovnjakov z različnih področij medicine. Po vaših sposobnostih pojdite na daljši dnevni sprehod v neokrnjeno naravo, ki jo je v Dobrni in njeni okolici v izobilju. Terme Dobrna, t: 03 78 08 110, www.terme-dobrna.si Žensko perilo: običajne in visoke hlačke, nizke boksarice, spodnje majice s širokimi in ozkimi naramnicami ter s kratkimi rokavi, pižame Moško perilo: oprijete boksarice, slip hlače, spodnje majice s širokimi naramnicami in kratkimi rokavi Otroško perilo: dekliške boksarice, fantovske oprijete boksarice, otroške majice ZUJA, d.o.o. Meja 8, 4211 Mavčiče T +386 4 25 95 250 E [email protected] W www.zuja.si Podjetje Zuja d.o.o. se predstavlja na sejmu Narava – zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (17.-20. 10. 2013) 41 40 Zdravje / oglasna vsebina oglas 179 x 247.indd 1 10/4/2013 2:28:58 PM Oglasna vsebina Strokovnjaki svetujejo Brezskrbna, vsak dan! strokovno svetovanje - oktober 2013 Danes je tempo življenja bistveno spremenjen. Že samo delovno mesto, dogajanja v družbi ter različna nasilja v družinah lahko prinesejo s seboj različne čustvene pritiske in s tem stres, kar vpliva tudi na pojav različnih bolezni. Dejstva o stresni inkontinenci Nekontrolirano in nenamerno uhajanje urina, ki se pojavi ob pritisku na oslabljeno mišico zapiralko in mišico medeničnega dna, je lahko posledica stresnih situacij. Človek spozna, da ima urinsko inkontinenco, ko na perilu prek celega dne ali občasno opaža vlažne madeže, ko pogosto hodi na stranišče in mu urin uhaja ob naporu, pri živčnosti, kašljanju, kihanju, hoji po stopnicah ali hribu, celo pri delu s tekočo vodo. Kvaliteta življenja Bolezensko stanje močno vpliva na kvaliteto življenja posameznika. Za zmanjšanje težav je potrebno dobro razumevanje povzročiteljev stresne urinske inkontinence, predvsem pa razumevanje pomena izvajanja vaj za krepitev mišic medeničnega dna, trening sečnega mehurja in pomena zadostnega pitja tekočine (vode). Prevzgoja mehurja pomeni, da se bolnik navadi odvajati seč v rednih časovnih presledkih, običajno na 2-3 ure, sčasoma intervali dosežejo običajno vrednost, ki je približno 4 ure. Spremembe v prehrani – priporočljivo je popiti dovolj tekočine, vsaj 2 litra dnevno in se izogibati snovem, ki dražijo mehur, kot je kofein v kavi, čaju, alkohol in umetna sladila. 42 Zdravje Zmotno je prepričanje, da bo uhajanje urina izginilo ob pitju manj tekočine. Zaužitje premajhnih količin tekočine povzroči dehidracijo, preveč koncentrirani urin, večja je verjetnost za infekcije urinskega trakta. Rizična skupina tudi športnice Tudi športnice se pogosto srečujejo z urinsko inkontinenco, vzrok za nastanek le–te pa je pogosto tudi neznan. Če vam kakšna kapljica uide med aktivnostjo, gre lahko za začetek stresne oziroma obremenilne inkontinence, ki jo je treba zdraviti. Uhajanje urina po porodu V nosečnosti ženske pogosto hodijo na vodo zaradi večje koncentracije nosečniškega hormona. Uhajanja urina je pogostejše že med samo nosečnostjo, saj mišice v tem obdobju postanejo ohlapnejše. Če voda ne peče, mehur ne boli in voda ne uhaja, smo lahko brez skrbi. Vložki za inkontinenco – za brezskrbnost Bolniki stresno inkontinenco obvladujejo z nošenjem vložkov za lahko inkontinenco. Pomembno je izbrati vložke, ki zagotavljajo udobje, varnost in diskretnost. Taki vložki za inkontinenco prepuščajo zrak, preprečujejo neprijetne vonjave, imajo dobro vpojnost in so neprepustni za tekočino, imajo lepilni trak za pritrditev vložka na perilo ter Če imate PROBLEM in vprašanje za našega STROKOVNJAKA elastično peno ob straneh vložka, ki dodatno zagotavlja varnost. Poleg vsega naj bodo dovolj tanki in mehki, za kar največ udobja in diskretnosti, kar vam bo dalo samozavest pri vsakdanjih opravilih in brezskrbnost pri aktivnostih. Vaje za krepitev medeničnega dna, ki obdajajo mehur in sečnico, ali Keglove vaje pomagajo pri podpori mehurja, kar zmanjša občutek tiščanja na vodo in pogostost mokrenja. 1. vaja: mišice medeničnega dna stisnite in zadržite 5 sekund, nato popustite; 2. vaja: mišice 10 krat hitro stisnite in popustite; 3. vaja: kombinacija dolgih in kratkih stiskov. Med vajami enakomerno dihajte in ne zadržujte diha. Vsako vajo ponovite do 15 krat. Lahko jih ponavljate v več sklopih tekom dneva. Najbolje je, da jih uvrstite v svoj dnevni urnik, postale vam bodo stvar navade in njihov učinek bo največji. nam pišite na [email protected]. Strokovnjaki Eko dežele svetujejo bralcem in odgovarjajo na vprašanja z različnih področij. Imate vprašanje za dermatologa, veterinarja, fizioterapevta, kozmetičarko, vrtnarko ... ? Pošljite vprašanje in naš strokovnjak vam bo z veseljem odgovoril. Strokovnjak za fizioterapijo Domen Jazbec je po poklicu diplomirani fizioterapevt. Šolanje je zaključil na Visoki šoli za Zdravstvo, nato nekaj časa deloval v ZD Kranj, danes pa deluje v zasebni praksi kot zasebni fizioterapevt, predvsem na področju Gorenjske, kjer izvaja fizioterapijo na domu. www.fiziofit.si, 051 311 774, [email protected] Star sem 29 let in pogosto me boli hrbet, največkrat v križu. To se dogaja ob kakšnih fizičnih delih, pa na primer, ko se vzpenjam v hrib. Zanima me, s čim si lahko pomagam, obstajajo kakšne vaje, ali bi moral na pregled k specialistu? Glede na navedbe, vam lahko tovrstne težave povzroča neravnovesje med ledveno in trebušno muskulaturo, predvsem prešibka trebušna muskulatura in premočna ledvena muskulatura, ki se prekomerno aktivira pri večjih obremenitvah ter posledično prenaša večji del bremena. V tem primeru je predvsem pomembno stabilizirati medenico, prav tako pa poskrbeti za gibljivost hrbtenice z razteznimi vajami. Seveda pa je to le ena od možnosti, ki je lahko vzrok vaših težav in je zato težko svetovati brez pregleda. Svetujem vam obisk vadbe za stabilizacijo medenice, kjer boste pod strokovnim vodstvom izvajali vaje. V kolikor se težave ne odpravijo oz. se težava povečuje, vam priporočam obisk fizioterapevta. Pravijo, da se po zelo napornih dolgih tekih ne smemo takoj zelo raztegniti, raje čez kakšno uro ali drug dan. Je to res, ali moramo mišice raztegniti po vsakem treningu, kot sem mislila do sedaj? vam svetoval statično raztezanje predvsem po aktivnosti, ko se malo ohladite, in sicer po zgoraj opisanem postopku. Seveda pa, kot sem že omenil, obstaja ogromno kombinacij glede raztezanja. Glede raztezanja obstaja mnogo različnih variant in ne obstaja enotno mnenje glede tega. Če želimo preprečiti poškodbe, se svetuje pred aktivnostjo predvsem dobro ogrevanje in malo manj posvečanja raztezanju. Ker raztezanje izvajamo predvsem z namenom sproščanja prenapetih mišic, zmanjševanja napetosti na sklepe in povečanje obsega gibljivosti, se po aktivnosti ohladimo in izvajamo raztezanje počasi do občutka napetosti mišice, vendar brez bolečine. Ko se občutek napetosti zmanjša, lahko povečamo razteg do ponovnega občutka napetosti in držimo, da se mišica sprosti. To izvajamo do konca obsega giba. Predvsem pa se priporoča statični razteg nekje do 30 sekund, če želimo povečati obseg gibljivosti. Spet nekateri trdijo, da ni pomembnih razlik med raztezanjem pred in po vadbi oz. da raztezanje nima kakšnih bistvenih vplivov na mišice in da je le izguba časa. Sam bi Ponoči me velikokrat zagrabi krč, najpogosteje v meča. Bolečina je neznosna, včasih z ukrepi pomagam, včasih si povzročim še večjo bolečino. Kako bi morali pravilno reagirati ob krču? Zgodi se tudi, da me zagrabi v podplat – in kako reagirati v tem primeru? V primeru krča vam svetujem nežno masiranje in počasni razteg zakrčenega predela. V primeru krča v mečih ponoči se lahko v postelji posedete in iztegnete koleno, z rokami pa rahlo potegnete stopalo ter prste nazaj proti sebi. To večkrat ponovite. Krč v podplatu lahko poskusite sprostiti tako, da v stoječem položaju stopalo postavite na tršo žogico velikosti golf žogice in s stopalom nežno valjate žogico po podlagi. Glede na to, da navajate pogoste krče predvsem ponoči, pa bi vam svetoval obisk zdravnika, da poiščete morebitne vzroke le-teh. Vprašanja nam pošljite na [email protected] 43 Strokovnjaki svetujejo - Eko dežela - sep. 2013 - kozmetični nasveti Strokovnjakinja za kozmetiko Strokovnjak za prehrano Nina Špegel je ljubiteljica kozmetike, ki je med študijem farmacije svoje veselje našla na področju kozmetologije, s katerim se tudi največ ukvarja. Je ustanoviteljica in urednica spletne strani Ars Cosmetica, svoje izkušnje pa je pridobivala s predavanji o kozmetiki, na Uradu za kemikalije, pri delu v lekarni … Matjaž Kološa je univ. dipl. inž. živilske tehnologije. V okviru znamke Matjaževa kuharija se že vrsto let ukvarja z izobraževanjem na področju prehrane. Izvaja delavnice, piše članke in ustvarja nove recepte. Matjaž Kološa je tudi soavtor knjige Resnice in zmote o osteoporozi. www.ars-cosmetica.com [email protected], 041 865 789 Na rokah imam precej suho kožo, v hladnejših mesecih pa se seveda stanje še poslabša. To me zelo moti, saj je struktura kože hrapava in nič kaj nežna. Določene kreme se mi zdijo preveč mastne in jih težko uporabljam, manj mastne pa ne pomagajo tako. Je v naravi kakšna rešitev, si sama lahko kako pomagam? Pri negovalni kozmetiki prisegam na naravno, medtem ko pri ličenju težko najdem izdelke, ki so certificirani, pa še kakovostni. S pudrom se mažem precej redko, pa še takrat ko se, dobim rdeče lisaste izpuščaje po vsem obrazu. Vam je morda znano, katera sestavina v konvencionalni kozmetiki bi pri pudrih to lahko povzročala in zakaj se mi to dogaja? Zelo suho kožo na rokah boste najbolje omilili s takšnimi kremami, ki vsebujejo rastlinska olja in maščobe, ni pa potrebno, da so tovrstne kreme zelo mastne – na trgu se najdejo certificirane naravne kreme, ki so bogate z blagodejnimi olji, a se kljub temu vseeno dobro vpijejo v kožo. Običajno so zelo mastna mazila (in ne kreme), ki so sestavljena samo iz maščob in rastlinskih olj. Danes je na trgu že precej pudrov, tekočih in kompaktnih, ki vsebujejo dobre sestavine v kombinaciji z rastlinskimi izvlečki in olji, čeprav ti izdelki v celoti niso deklarirani kot naravni. Sestavine, ki predstavljajo osnovo tekočemu pudru, so si med seboj zelo različne, tako da med temi je sestavinskega krivca zelo težko poiskati. Če je reakcija prisotna pri čisto vsakem pudru, potem je večja možnost, da vam ne ustrezajo določeni pigmenti in barvila, ki pa so sestavni del vsakega dekorativnega izdelka. Zelo dobro bi bilo, da se pri pudrih izogibate alkoholu, parfumu in ostalim dišavam, četudi so naravnega izvora. Vse omenjeno je lahko razlog za reakcijo, ki se zgodi na vaši koži ob uporabi pudra. Takšna mazila je najbolje nanašati zvečer, pred odhodom v posteljo. Enkrat tedensko priporočam, da si roke namažete s kremami, ki vsebujejo visok delež uree, saj bo ta temeljito zmehčala celice zgornjega sloja povrhnjice in tako bodo tudi ostale sestavine v drugih negovalnih izdelkih lažje in bolje delovale. Kot pomoč iz narave predlagam uživanje svetlinovega olja, ki ga lahko uživate po žlici, ali pa ga kupite v obliki kapsul. Svetlinovo olje je odlično v boju proti suhi koži, najbolje ga je vnašati v telo kot prehransko dopolnilo in nanašati na kožo v obliki krem. 44 Svetovanje Strokovnjaki svetujejo - Eko dežela - okt. 2013 - prehranski nasveti Imam ogromne podočnjake, pa se z njimi nisem nikoli preveč obremenjevala. V tem obdobju pa, ko je delovni tempo še hujši in s tem tudi podočnjaki, me zelo motijo, ne želim pa jih stalno prekrivati z make up-om. Bi morda morala izbrati kakšno posebno kremo, olje ali masirati del okrog oči? Kaj mi svetujete? Kreme za okrog oči običajno vsebujejo tudi sestavine, ki pospešujejo prekrvavitev in zmanjšajo zabuhlost, zato vam vsekakor priporočam nakup kvalitetne kreme, ki bo vsebovala aktivne sestavine za te namene. Pomaga tudi nežna masaža področja okrog oči, ki ga lahko izvedete večkrat tedensko. S prsti nežno pritiskajte na področje pod očmi od zunanjih kotičkov proti notranjim in nadaljujte v krogu prek obrvi do zunanjih kotičkov oči. Pri tem lahko vtirate tudi kremo ali kakšno lahko in dobro vpijajoče olje. Pomagajo tudi čajne vrečke zelenega čaja, ki jih za nekaj minut namestite na območje pod oči. Ne pozabite na zadosten vnos tekočine, na zmanjšanje soli v prehrani in na redno gibanje. Vse to bo pomagalo, da podočnjaki ne bodo več tako izraziti. Kozmetičarka mi je predlagala začasno prebarvanje trepalnic z barvilom, ki obstoji kratek čas (približno dva meseca) in naj bi na nek način nadomestilo uporabo maskare. Nimam močnih trepalnic, zato me zanima, kakšno je vaše mnenje? Tovrstne barve močno poškodujejo trepalnice? Vsaka obdelava, ki ima trajnejše rezultate, do neke mere poškoduje trepalnice. Tovrstne metode so sicer vedno bolj izpopolnjene, vendar je vprašanje, če bo takšno trajno barvanje popolnoma nadomestilo uporabo maskare – obarvanje namreč lahko dosežete z vsako temnejšo maskaro, podaljšanja trepalnic in volumna pa seveda samo z barvanjem ne morete doseči. Za povečanje gostote trepalnic vam priporočam, da kupite maskaro, ki ima dodane proteine in aminokisline za večjo rast. Vprašanja nam pošljite na [email protected] Slišal sem za koloidno srebro, katerega učinkovitosti nekateri ne morejo prehvaliti. Zanima me vaše mnenje o tej snovi, za kaj sploh gre, je res tako zdravju prijazno, ali priporočate uživanje? Koloidno srebro velja v alternativni medicini za odlično antibiotično sredstvo, ki zavira rast bakterij, virusov in glivic. Zagotovo ima pozitivne učinke pri zdravljenju številnih bolezni, ki so posledica mikrobiološke okužbe. Pravilno pripravljena raztopina koloidnega srebra namreč zavira rast enoceličnih organizmov. Osebno pa menim, da je vprašljiva preventivna, dolgotrajna in pretirana uporaba koloidnega srebra. Naše telo deluje namreč v simbiozi tudi s človeku prijaznimi, probiotičnimi bakterijami, ki se nahajajo v črevesju in na koži. Uporaba koloidnega srebra v večjih dozah lahko uničuje tudi telesu koristne bakterije, prav tako pa obstaja možnost sivo-modre obarvanosti kože, oči in notranjih organov, vnetja živčnega sistema in trajne poškodbe ledvic. Uporaba pravilno pripravljene koloidne raztopine srebra ima v ustreznih, nizkih dozah zagotovo manj stranskih učinkov kot uporaba antibiotikov, o varnosti v primerih težjih bakterijskih okužb pa mora odgovornost prevzeti vsak uporabnik sam. Zaradi premalo železa v krvi sem pričela uživati 100 % aronijev sok, vsako jutro na tešče ga spijem pol decilitra. Vendar ga želodec zelo slabo prenaša, vsakič mi po njem postane zelo slabo. Odkar ga mešam z vodo, je malo bolje. Zanima me, zakaj pride do slabosti? Je koncentrat tako močan? In kako ga lahko še uživam, da se mi ne bi vedno ob njem obračal želodec? Prvo, pogosto premalo poudarjeno pravilo zdravega prehranjevanja, pravi: poslušajte svoje telo. In vaše telo vam s slabostjo več kot jasno sporoča, da mu pitje čistega, matičnega soka aronije na prazen želodec ne ustreza. Kot ste že sami ugotovili, je bolje, če matične sokove pijemo razredčene z vodo. Sami poskušajte najti ustrezen način uživanja tega z bioaktivnimi snovmi bogatega soka. Morda ne na tešče in raje po obroku, zagotovo pa razredčenega z vodo ali v kombinaciji z drugim sokom. Trenutno se odločam za nov način prehranjevanja, ki bi me v prvi fazi rešil nekaj kilogramov, vključuje pa ta program tudi prehranska dopolnila. Zanima me vaše osebno mnenje in prepričanje glede dolgoročne “uspešnosti” takšnega načina prehranjevanja? Vsak »dober« program prehranjevanja je lahko koristna sprememba za delovanje telesa, še posebej, če vključuje pridobivanje posamezniku prilagojeno in njemu samemu primerno telesno težo. Prehranska dopolnila lahko koristno pripomorejo k izboljšanju delovanja posameznih organov in celotnega organizma. Kakovost prehranskih dopolnil je lahko zelo različna, saj so nekatera povsem naravnega in celo ekološkega izvora, druga pa vsebujejo anorganske in celo sintetične surovine. Vsekakor vam svetujem, da dobro preberete sestavo in se o posameznih, vam nepoznanih sestavinah, dodatno pozanimate. Zaradi krčev pogosto pijem magnezijeve tablete, topljene v vodi. Ker se mi zdi, da ni priporočljivo tega uživati vsakodnevno, me zanima, katere sestavine vsebujejo veliko magnezija? Zagotovo so za telo bolj dobrodošli naravni viri mineralov v obliki naravnih živil, kjer so vezani v organsko obliki. Anorgansko vezani magnezij v obliki karbonata ali oksida namreč ni tako razpoložljiv telesu na celičnem nivoju. Najboljši viri magnezija, ki ima pomembno vlogo pri tvorbi kostne mase, pri proizvodnji telesne energije, pri delovanju živčnega in mišičnega sistema, uravnavanju krvnega sladkorja, preprečevanju vnetnih procesov, so semena, oreški, stročnice in zelenolistna zelenjava. Za izboljšanje dostopnosti mineralov iz semen (stročnice, žita, oljna semena in tudi oreški) velja pravilo, da jih moram pred uživanjem namakati. Še večji učinek pa dosežemo, če semena malo nakalimo. S tem iz semen izperemo nekatere snovi (fitinska, oksalna kislina idr.), ki zmanjšujejo razpoložljivost mineralov človeškemu telesu. Vprašanja nam pošljite na [email protected] 45 Strokovnjaki svetujejo - Eko dežela - okt. 2013 - veterinarski nasveti Husse Slovenija Strokovnjakinja za domače živali Gorenjesavska 13b, 4000 Kranj / Gsm: 040 - 455 - 518 / E- mail: [email protected] Poiščite nas na facebook strani in na spletni strani Veterinarka dr. Zlata Čop, ki deluje na Veterinarski kliniki za male živali v Lescah, odgovarja našim bralcem za vsa vprašanja s področja malih živali. Dr. Čopova je specializirana za težave z očmi, je pa tudi ena redkih, ki pri malih živalih opravljajo akupunkturo. www.husse.si. vet-lesce.si Je kužku treba čistiti ušeska in če je, s čim to storimo? Predvidevam, da vatirane palčke ne bodo prava izbira … Pri negi našega psa ne smemo pozabiti na ušesa. Priporočljivo je preverjati, če so sluhovodi in notranja stran uhljev čisti, da ni koža na tem področju zamazana z ušesnim maslom, ali celo zardela, otečena, kar pa že kaže na vnetje sluhovoda. Pri veterinarjih in v trgovinah s pasjo opremo lahko kupite ušesno čistilo. Preberite navodila. Sluhovode očistimo, ko se nam zdi, da so zamazani, pogosto pa tudi po kopanju v morju, reki ali jezeru. Pri psih, ki se jim vnetja pogosto ponavljajo, pa lahko z rednim čiščenjem ušes preprečimo lete. Običajno pa se vsebino stekleničke nalije v sluhovod – priporočljivo je, da tekočina ni premrzla – bazo uhljev pomasiramo in z večjim kosem vate obrišemo notranjo stran uhlja in zunanji sluhovod, kakor daleč lahko dosežemo s svojim prstom. Bobniča zaradi samega ovinka v sluhovodu ne dosežemo. Vsakršnih paličic, vatenk pa se že na daleč izogibajmo. Pes lahko premakne glavo in s paličico mu lahko poškodujemo sluhovod ali celo bobnič. 46 Svetovanje Husse Slovenija vabi k sodelovanju nove franšizorje Gospa Čop, zanima me, kakšno je vaše mnenje o tem, da vsakoletno cepljenje psov proti steklini ni več obvezno? Če sem čisto odkrita, sem tako kot vsi moji kolegi, za predlagane spremembe Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranja stekline izvedela od naših strank, ki so informacijo ujele v medijih. Z vsakoletnim cepljenjem živali ne gre le za cepljenje živali. Velika večina psov je vsaj ob cepljenju deležna osnovnega veterinarskega pregleda. Vedno se tudi z lastnikom pogovorimo o morebitnih zdravstvenih težavah psa in jih poskušamo odpraviti, lahko že z nasvetom ali kako drugače. Ob cepljenju velika večina psov samo enkrat letno – bolje kot nič – dobi sredstvo proti notranjim zajedavcem. Z morebitno odpravo letnega cepljenja tudi letne dehelmintizacije ne bo več. S tem bo narasla tudi ogroženost za ljudi, kajti številni zajedavci so nevarni tudi nam, zlasti ehinokoki. Obolevnost ljudi v Sloveniji naj bi bila precej nad evropskim povprečjem. V Sloveniji je približno 250.000 psov, od tega jih je registriranih v centralnem registru 220.000. Nekje 30.000 pa ni niti čipiranih, registriranih in necepljenih. Lani je bilo cepljenih le 156.000 psov. Steklina je stalno prisotna v sosednji Hrvaški, lani so zabeležili 166 primerov pri živalih, v Sloveniji pa je bilo v zadnjih treh letih 14 primerov zabeležene stekline pri divjih in en primer pri domači živali. Nikakor ne moremo reči, da stekline ni in da nas ne ogroža. Steklina je zelo nevarna, neozdravljiva bolezen, ki se vedno konča s smrtnim izidom! Sama sem se z njo srečala na začetku svoje veterinarske poti. Takrat sem delala na Veterinarski fakulteti, na Kliniki za male živali. Pregledala sem 9 mesečno nemško ovčarko, ki je imela prebavne težave. Čez tri dni so se pri psički pokazali živčni znaki, po njenem poginu so s patohistološko preiskavo njenih možganov postavili diagnozo stekline in cepiti sem se morala proti steklini kar sedemkrat. Psička namreč ni bila cepljena proti steklini. Pozdravljeni. Imam deset let staro labradorko. V novembru se odpravljam na 14-dnevno službeno pot in ker ni druge možnosti, je edina ta, da dam našo psičko v pasji hotel. Zanima me, kako stresno je to za pse? Težko rečem, kako stresno je za psa, če mora iti v pasji hotel. Prav gotovo je pomembno, kakšen hotel izberete. Svetujem vam, da si jih nekaj ogledate in preverite, kako delajo, kolikokrat peljejo živalce na sprehod, koliko se lahko posamezni živalici posvečajo. Prav gotovo so razlike med različnimi hoteli. S seboj na ogled vzemite svojo labradorko in naj vam tudi sama pomaga pri odločitvi. S seboj ji dajte njeno ležišče, pa njene posodice, hrano, priljubljene igračke, da ji bo lažje. Labradorci so znani po tem, da so zelo dobrodušni, prijazni psi, ki se hitro prilagodijo, tako da se zna zgoditi, da bo psička imela manj težav kot njen lastnik. Vprašanja nam pošljite na [email protected] Rast blagovne znamke Husse je z vsakim letom večja, z njo pa se povečuje tudi Husse ekipa. Husse Slovenija išče nove franšizorje. Področja za delo franšizorja ali distributerja so po vsej Sloveniji. Ste za nov izziv? Vse informacije na: gsm: +386 51 412 792, e- pošta: [email protected] Artro Husse Učinkovit produkt proti bolečinam v sklepih, ki prav tako preprečuje obrabo kolkov in sklepov. Na voljo pri vseh lokalnih distributerjih! Za več informacij o izdelku Artro Husse pokličite na 040 455 518 ali si oglejte na spletni strani www.husse.si . Bolečine v sklepih in displazije kolkov so pogost pojav pri psih, ki imajo večjo telesno težo oziroma spadajo v kategorijo velikih pasem. Zato je treba še posebej paziti, da ne obremenjujemo sklepov dodatno (zmerna telesna teža, pravilno gibanje, sprehajanje po ravnem...). Da se izognemo težavam in preprečimo za dalj časa bolečine, je dobro dodajati k hrani glukozamin. Glukozamin preprečuje bolečine v sklepih in samo obrabo le-teh. Strokovnjaki ga priporočajo za starejše pse, ki se težko gibajo in se obraba sklepov že načenja. Ta prepreči, da bi bolečina in obraba napredovala. Priporoča pa se ga tudi vsem psom, ki so nagnjeni k temu, četudi še nimajo težav, predvsem za preventivo. vir: www.etsy.com Les je nazaj, tudi v gospodinjskih elementih, kot so posodice in kozarci. Rastline v oblekici iz flisa Posodice za rože iz filca podjetja Flip&Thumble so prisrčna in eko ideja za malce drugačno dekoracijo. Narejene so iz 100 % recikliranega filca, pod katerim je plastična posodica, ki drži in hrani vodo. Rastlinam je v njih toplo in domače, prostor pa zasije na svež in igriv način. vir: www.etsy.com (realwoodworks1) Lepo obdelan štor – stol malo drugače – služi svojemu namenu in čudovito dopolni prostor. je v trendu! Edinstvenost www.clippings.com Dolgi večeri in hlad, ki prihaja, počasi prinašata novo vrsto druženja. Iz teras, balkonov in verand se selimo v notranjost. Za prijetno klimo bodo poskrbeli detajli, prave barve in mini spremembe. Vdihnimo notranjim prostorom svežino! w 48 Bivanje m s.co ping .clip ww Aktualni trendi opremljanja izražajo optimizem, veselje in upanje, naj bo z barvami, oblikami ali materiali. Iz prejšnjih let se nadaljuje oseben pristop k notranjemu oblikovanju in elementom, ki nosijo zgodbo, ne glede na to, ali gre za izdelek naše babice ali lokalnega mizarja. Pomembno je, da ima izdelek karakter, dušo in da je edinstven. Med barvami so v trendu smaragdno zelena, poleg tega še oranžna, vijolična, ‘’malinovo’’ rdeča, terracota ... Vse to naj velja za dekor in za male dodatke, ki se odlično sovpadajo z večjimi kosi nevtralnih barv. Sive in rjavkaste odtenke odlično zmotita (dopolnita) močno oranžna ali modra barva. Vrača se bolj organski modernizem, v trendu so moderni materiali s starinskim videzom. Kuhinja ni več minimalistični laboratorij v belem, medenina je odlična povezovalka starin in novih predmetov, živalski vzorci pa so več kot le zebrasti in leopardji – naj nas kužki na stolu in slončki na zavesah ne presenetijo! Naravno in reciklirano in renovirano Trend recikliranih in renoviranih velikih kosov pohištva in malih dodatkov se nadaljuje. Tovrstni kosi, ki vdahnejo staremu novo življenje, imajo dušo in dajo stanovanju prav poseben pečat. Podoben učinek imajo naravni materiali. V notranjost hiše se vračata opeka in kamen, les je prisoten tudi v kuhinjskih pripomočkih, lepo obdelan štor namesto stola pa se lepo zlije z okoljem. vir: www.etsy.com (MissCraft1) Minimalno obdelan kos leta lahko postane čudovit nastavek za svečke v prazničnem času ali kar tako, da vsak dan postane poseben. Ure, kjer še čas teče drugače V kolikor je v nas vsaj malo umetniške duše, bo izdelava domače ure iz recikliranih materialov pravi, a ne prezahteven izziv. Ti dve na fotografiji sta reciklirani, obe imata za osnovo gramofonsko ploščo. Na eni je ogrodje ure iz zanimivo obdelanega lesa, druga pa je barvit kolaž, ki je rezultat številnih izrezanih revij in dobre ideje. Obe uri sta delo umetnice Shannon – še več njenih del si lahko ogledamo na www.etsy.com, če v iskalnik vtipkamo shannybeebo. vir: www.etsy.com (giventogauche) Naj morski spomini živijo skozi vse leto. Poiščemo kompaktno osnovo, uporabimo domišljijo, prebarvamo in nanj nalepimo zaklade morja. 49 Oglasna vsebina svoje inovativnosti porabi le majhno količino vode in čistila. Za čiščenje do 100 kvadratnih metrov površine zadošča le 5 ml čistila in pol litra vode, v primerjavi s tradicionalnem čiščenjem kjer se porabi do 30 litrov vode. S pomočjo čistilnih krp, ki imajo na hrbtni strani poseben zbiralnik, se omogoča enakomerni nanos oz. vlaženje po vsej površini tal. S posebnim Vorwerkovim čistilom Koboclean vaša tla neguje, zaščiti ter zanesljivo odstrani tudi trdovratno umazanijo. ČISTILNI SISTEM VORWERK - VK150 Družinsko podjetje Vorwerk, ustanovljeno že leta 1883 je zelo družinsko naravnano in skrbno izpolnjuje naloge izboljšanja kakovosti življenja. Vorwerk sistemi za čiščenje z nemško kakovostjo in odgovornostjo skrbijo za čiščenje in vzdrževanje tako malih kot velikih gospodinjskih, bivalnih in poslovnih prostorov. Najnovejši model iz družine Vorwerk je čistilni sistem Kobold VK150, ki nudi čisto zadovoljstvo na vseh področjih. V povsem novi luči prepriča s svojo prefinjeno obliko, novo privlačno podobo in sicer – bela je nova zelena! PARNAD d.o.o. Cesta v Gorice 33, 1000 Ljubljana Elektronska pošta: [email protected] Brezplačni telefon: 080 10 33 www.parnad.si Spremljajte nas na FB strani 50 Bivanje / oglasna vsebina Priključek SP530 – nudi tri rešitve v enem Čistilne krpe so sestavljene iz mikrovlaken z izjemno sposobnostjo vpijanja vode in privlačevanja umazanije. Čistilec tako omogoča ekonomično ravnanje z vodo, saj za svoje delovanje porabi tudi desetkrat manj vode in potrebuje le malo čistila, hkrati tako tudi ne onesnažujemo okolja z odpadno vodo, ki bi jo porabili ob tradicionalnem čiščenju z vedrom in krpo. Pametna rešitev, ki omogoča, da vaše roke ostanejo čiste in suhe. Tisoč in en dimnik iz Sevnice Dober dimnik pomeni optimalno varnost in izkoriščenost goriv Dober dimnik, pa naj gre za postavitev nija estetsko zelo prilagodljivi in lahko tekočimi ali plinastimi gorivi in uporabljaTisoč montiranih dimnikov na leto je njihova referenca za kakovost. na novogradnji ali sanacijo starega, med tudi barvno skladni sNjihovi streho,« pravijo v joobdani nizkotemperaturne kondenzacijske enoslojni dimniki, z negorljivim plaščem, so primernikodrugim odlikujeta tudi dobra neprekin- družinskem podjetju Karodi iz starih Sevnice, tle, pa ki zahtevajo ustrezno vleko dimnika. za sanacijo dimnikov, tudi za novogradnje, troslojni pa so Dober dimnikizolacija pomeni optimalno varnost jena toplotna in majhna teža, in izkoriščenost kjer že dobragoriv tri desetletja in Za pravilno, enostavnoposlovnih, in hitro povezavo prava proizvajajo rešitev za sodobna kurišča v stanovanjskih, obrtnih kjer kurijo s trdimi,vtekočimi plinastimi zaradi česar tak dimnik ne potrebuje montirajo dimnike. ali industrijskih objektih, kotla z dimnikom podjetjuali Karodi proizDober dimnik, pa naj gre za postavitev na novogradnji ali sanacijo gorivi in uporabljajo nizkotemperaturne kondenzacijske kotle, ki ki posebnega temelja. Zanemarljiva pa ni vajajo tudi priključne kose dimovodov, starega, med drugim odlikujeta tudi dobra neprekinjena toplotna izozahtevajo ustrezno vleko dimnika. niti možnost takojšnje uporabe, saj je ne Tisoč montiranih lacija in majhna teža, zaradi česar tak dimnik potrebuje posebnega dimnikov na leto je so medsebojno enostavno sestavljivi. temelja. Zanemarljiva pa ni niti možnost takojšnje uporabe, saj je montaža enostavna in hitra. njihova referenca za Za kakovost. Njihovi in hitro povezavo kotla z dimnikom v podjetju pravilno, enostavno montaža enostavna in hitra. enoslojni dimniki, obdani negorljivim Ponudbo so dimovodov, v podjetjukiKarodi razširili Karodizproizvajajo tudi priključne kose so medsebojno »Stabilnost in togost konstrukcije notran- plaščem, so primerni enostavno za sanacijo starih še na kaminske peči na drva ali pelete in sestavljivi. »Stabilnost in togost konstrukcije notranjega dela dimnika smo dosegjega dela dimnika smo dosegli s fiksnim dimnikov, pa tudi za novogradnje, troslo- štedilnike na trda goriva v kombinaciji li s fiksnim oblikovnim spojem elementov, privarjenih na dimniške oblikovnim privar- dimniki jni paizso prava rešitev za sodobna s centralnim ogrevanjem prizPonudbo so vkurišča podjetju Karodi razširili še na kaminskesvetovno peči na drva cevi in drugespojem elemente.elementov, Poleg tega so nerjavni aluminija esjenih nazelo dimniške cevi in in lahko drugetudi elemente. v stanovanjskih, poslovnih, obrtnih ali in- na nanih Sideros, Nordica, ali pelete in štedilnike trda proizvajalcev goriva v kombinaciji s centralnim tetsko prilagodljivi barvno skladni s streho,« pravijo Poleg tega so nerjavni dimniki iz alumidustrijskih objektih, kjer kurijo s svetovno trdimi, priznanih Wodtke in Lokaterm.Sideros, Nordica, ogrevanjem proizvajalcev v družinskem podjetju Karodi iz Sevnice, kjer že dobra tri desetletja Tisoč in en dimnik iz Sevnice proizvajajo in montirajo dimnike. Wodtke in Lokaterm. Priključek SP530 občutno prihrani vaš čas in fizični napor, je enostaven za uporabo, poleg tega čisti globinsko in ponuja možnost suhega čiščenja. Vorwerk je razvil edinstven način čiščenja gladkih talnih površin z minimalno porabo vode, čistila in energije ter prihrankom časa. Priključek je namenjen za mokro ali suho čiščenje vseh gladkih talnih površin (keramične ploščice, marmor, parket, …). Za vaš dom, poslovne prostore, restavracije, zdravniške ambulante, salone … nudi tri rešitve v enem: sesa, pere in neguje vaša tla. Omogoča globinsko in temeljito pranje, brez lis ter sledi in odstrani zalepljeno umazanijo in madeže. Hkrati sesa prek dveh sesalnih kanalov drobni in fini prah, ta prah se shranjuje v posebni Premium filtrirni vrečki, ki je zaradi svoje izjemne učinkovitosti filtracije kot prva na svetu prejela certifikat TÜV – »primerna za ljudi z alergijami«. Čistilec SP530 pri čiščenju posnema tradicionalne gibe čiščenja gladkih talnih površin, a pri tem zaradi 51 Deset postaj permakulturnega kroga Permakulturni krog ima deset postaj, ki osveščajo o pomenu narave: Zeliščni vrt predstavlja del Pohorskega rastlinstva, njegova značilnost pa je gojenje zelišč nad 1000 metrov nadmorske višine. Med njegove zanimivosti spadajo zeliščna spirala, zaščitna stena iz pohorskega avtohtonega kamna in hotel za žuželke. S tradicionalnim slovenskim čebelnjakom izpostavljajo pomen čebelarstva in čebel, pomen pridelave in uporabe medu in vseh ostalih izdelkov, ter zdravilne učinke apiterapije. Najbolj zanimiv del te točke pa bo prav gotovo uživanje v mikroklimi čebelnjaka – v samem čebelnjaku imajo namreč dve ležišči! Ekološki otok s kompostnikom osvešča o ločevanju odpadkov ter koristnosti kompostiranja. Toplotna črpalka, ki so jo vgradili, ogreva celoten kompleks z namenom izkoriščanja obnovljivih virov energije. Rastlinska čistilna naprava je ‘’naravna tehnologija’’, ki prek proda in rastlin čisti komunalne odplake. Del kroga so tudi že omenjeni eko bungalovi. Postavili so jih pet, vse z lokalnimi naravnimi materiali. Zelena zgodba s Pohorja Iščete idejo, kam jo mahniti na lep jesenski vikend? Za en predlog smo poskrbeli mi. V pričetku oktobra se je na Pohorju odprla Zelena vas Ruševec z desetimi postajami Permakulturnega kroga Ruševec. Nič razumljivo? Zato pa gremo lepo po vrsti. Dva kilometra od zgodnje postaje Pohorske vzpenjače je zrasla Zelena vas Ruševec, ki je pravzaprav skupek petih eko bungolovov iz smrekovih debel, prekritih z zeleno streho. Zraven stoji Vila Ruševec s šestimi apartmaji. Vse to pa obdaja 10 postaj Permakulturnega kroga Ruševec, ki opominja na zakonitosti narave in predstavlja, kako pomembno je njeno ohranjanje. Dober primer trajnostnega turizma Pohorska novost je dober primer trajnostnega, ekološkega turizma – za katerega mnogi 52 Turizem in prosti čas trdijo, da je Slovenija ustvarjena. Kot je dejala vodja projekta, Sintija Križnič, so vgradili materiale ekološkega značaja, od brunaric do debel pohorske smreke, les je na primer zaščiten z ekološkimi premazi, toplotna izolacija iz bio ovčje volne, vse skupaj pa zaokroža zelena streha. vami na ostale dele Pohorje. Na njem so označili vse najpomembnejše turistične točke, kolesarske in pohodniške poti, smučišča in ostale znamenitosti, tako da popotniku nič zanimivega ne uide. Raziskovanje Pohorja z novim zemljevidom V okviru projekta nove zelene vasi, so izdali tudi edinstven zemljevid celotnega območja mariborskega Pohorja z naveza- Pohorska novost je dober primer trajnostnega, ekološkega turizma – za katerega mnogi trdijo, da je Slovenija ustvarjena. Na bungalovih so zelene strehe z naravno desetcentimetrsko strešno kritino iz mineralnega substrata in ekstenzivno zazelenitvijo s skupino sedumov oz. homuljic. Zbiralnik vode je vkopan v zemljo in v njem zbirajo deževnico iz strehe Vile Ruševec, ki predstavlja glavni vir za zalivanje okolice, pranje … Zanimiv za ogled je naravni bio ribik, ki združuje okrasni ribnik z gojenjem avtohtonih vodnih rastlin ter okrasnega pohorskega kamna. Namesto trat se njihov permakulturni vrt lahko pohvali z visokimi sadnozelenjavnimi gredami, s katerimi predstavljajo pomen samooskrbe po sistemu naravnega tokokroga. 53 Hi{ek in Vet Mag. Jure Leben, Sektor za okolje in podnebne spremembe Alenka Klop~i~ Novičke Zgodilo se je 3000 let pred na{im {tetjem, ko so modreci v Aleksandriji v Egiptu zaznali mo~ vetra kot nekaj, kar bi lahko uporabili v svojo korist. Lahko da se je vse skupaj zgodilo `e mnogo prej, ko so se otroci Babiloncev ali Asircev igrali s pali~icami, jih prepletali, nato pa jih je veter zavrtel. To se jim je zagotovo zdelo sila zanimivo. Izumili so prvi mlin, predhodnika vetrnice. Zgodba, ki je pred vami, dokazuje, da so otroci s svojimi mnogokrat zvedavimi vpra{anji pravi izumitelji ali pobudniki najbolj{ih dejanj odraslih. Dejstvo, da se pravo bogastvo skriva povsod okoli nas, a ga ve~inoma i{~emo povsod drugod, je zaskrbljujo~e. Upanje zato polagamo v take male korenjake, kot je junak iz dru`inice s posluhom za dobre odlo~itve v tej preprosti, a zgovorni zgodbi. Irena Mraz, predsednica dru{tva Planet Zemlja Tovarna po načelih trajnostnega razvoja Gorenjski muzej – hram kulturne dediščine Gorenjski muzej je osrednja muzejska in galerijska ustanova na Gorenjskem s svojimi upravnimi in razstavnimi prostori v Kranju in dislociranim oddelkom Muzeji v Bohinju. Svoje poslanstvo uresničuje z varovanjem, zbiranjem, raziskovanjem in s predstavljanjem premične kulturne dediščine, na podlagi nosilnih zbirk: arheološke, etnološke, zbirke ljudske umetnosti, starejše, umetnostne, kulturne in novejše zgodovine ter sodobnosti, kabineta slovenske fotografije, likovne ustvarjalnosti Gorenjske in Prešerniane. Prelepa Gorenjska, nova stalna postavitev Osrednji razstavni prostor je v grajskem kompleksu Khislstein v Kranju, kjer smo nedavno odprli novo stalno postavitev Prelepa Gorenjska. V samem mestnem jedru Kranja se muzej ponaša še s stalnimi in občasnimi razstavami v Mestni hiši, kjer so na ogled: stalna arheološka razstava Železna nit, Ljudska umetnost na Gorenjskem in kiparska dela Lojzeta Dolinarja. V Prešernovi hiši je predstavljeno delo in življenje našega največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. V okviru oddelka Muzeji v Bohinju, kjer je temeljni 54 Turizem in prosti čas / oglasna vsebina Predavanje o sonaravnem vrtnarjenju poudarek na proučevanju visokogorske arheologije, imamo zbirke v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici (trenutno v prenovi), Oplenovi hiši pod Studorom in Planšarskem muzeju v Stari Fužini. V Gorenjskem muzeju predstavljamo našo dediščino z razstavami, publikacijami, na delavnicah, študijskih krožkih in predavanjih in s tem uresničujemo vizijo, da naš muzej postane prostor stičišča kulturnih dogodkov na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni. Konec septembra je potekala Konferenca trajnostne gradnje, na kateri je bil med drugim predstavljen tudi projekt gradnje novega poslovnoproizvodnega objekta – nove tovarne podjetja Geberit. V Rušah gradijo novo tovarno po načelih trajnostnega razvoja, katere zaključek predvidevajo v marcu. Kot so povedali v predstavitvi, nova tovarna sledi načelu uporabe obnovljivih virov, ne uporablja fosilnih goriv, temveč izkorišča podzemno vodo in odpadno energijo iz tehnoloških procesov. Objekt bo ekonomsko učinkovit, okolju prijazen ter zdrav in udoben za uporabnike. Želimo si čim več tovrstnih objektov. Utrinek iz nove stalne postavitve - Prelepa Gorenjska. Zanimivo predavanje za vse navdušene vrtnarje in tudi tiste, ki bi to radi postali. Izvedeli bomo, kaj pravzaprav je ekološki način pridelave, kakšna je razlika med permakulturnim, biološko dinamičnim in miroljubnim pridelovanjem hrane, kako tudi na majhnem koščku zemlje pridelati veliko hrane, govorili bomo tudi o plevelu in prekopavanju gred. Predavanje organizira Kalček, izvaja pa Jerneja Jošar, naša strokovnjakinja za vrtnarstvo. Super (energetski) vikend v Centru energetskih rešitev in sejem Alternativna mobilnost Zeliščarski vrtnarski dnevnik Morda se sliši kot kakšen zvezek zveste nabiralke zelišč, vendar je Zeliščarski vrtnarski dnevnik namenjen otrokom v vrtcu in učencem. Nastal je v okviru programa Ekošole ''Šolska vrtilnica'', v sodelovanju z biologom Danetom Kataliničem in blagovno znamko Fiskars. Čeprav je luč sveta ugledal že v januarju, je v tem času, ko se vrača disciplina in so se otroci sprijaznili, da je počitnic res konec, še kako aktualen. Gre za didaktičen priročnik, s katerim učitelji, vzgojitelji in mentorji skupaj z otroki bedijo nad rastjo zelišč na svojih vrtovih in svoja spoznanja z opisi opravljenih del ter fotografijami redno beležijo v priročnik, ki tako pripoveduje zgodbo o rasti, negi, obrezovanju ter shranjevanju zelišč v posamezni slovenski regiji. Energetski vikend se bo pričel z najmlajšimi, ki bodo v petkovem dopoldnevu na delavnicah s Hiškom ustvarjali, se pogovarjali o učinkoviti rabi energije, preizkušali svoje znanje ter se spotoma še česa naučili. Organizator, Energetika.NET pripravlja tudi prav posebno gledališko predstavo Hišek in Sonček, ki bo otrokom na igriv, nezahteven in njim razumljiv način predstavila obnovljive vire energije. Petkovo popoldne bo namenjeno učinkovitemu prihranku denarja in energije, do tega kako izbrati izvajalce do EKOenergije, predstavitve enotne evropske blagovne znamke, ki promovira rabo trajnostne elektrike v 20 evropskih državah. Vikend dogajanje pa bo obogatil tudi sejem Alternativna mobilnost. 15. in 16. november Več informacij na www.energetika.net 30. oktober Več informacij na www.kalcek.si Sol 7001 – začimba življenja Mestna hiša www.gorenjski-muzej.si Odpiralni časi vseh enot Gorenjskega muzeja v Kranju so enaki: Pred 250 milijoni let, ko so po planetu še hodili dinozavri, se je sol 7001 nalagala v plasteh in s pomočjo izhlapevanja morja in naravnih sil uskladiščila v Alpah. Sol je tako ostala neokrnjena, skrita pred civilizacijo in onesnaženji, kar se odlikuje na njeni čistosti. Zadnjih 7.000 let se jo pridobiva iz najstarejšega rudnika soli na svetu, v kraju Hallstatt blizu Salzburga. Če se želite o tem prepričati na lastne oči, ste vabljeni k obisku enega naših rudnikov, ki je del UNESCOve svetovne dediščine! Pramorska sol 7001 je že na policah, poiščite jo pri vašem trgovcu! vsak dan od 10. do 18. ure, z izjemo ponedeljka, ko je muzej zaprt. Muzej je zaprt: 1.1., 1.5., 1.11., 25.12. in na veliko noč. Planšarski muzej 55 EKO PRAVLJICA ŽABICA VANJA GRE V TOPLICE Zgodbica o naravnem vrelcu vode. Tokrat objavljamo zgodbico o vodnem vrelcu, avtorice Alenke Klopčič. Knjižne strani v Eko deželi pripravljamo v sodelovanju z Eko knjigo. N Nekoč je živela žabica Vanja, ki je slovela po svoji lenobi. Bila je velika in tudi precej okrogla žaba, ki z izjemo krastače Hilde ni imela prav veliko prijateljev. No, pa še Hilda je bila njena teta. A žabica Vanja, ki je preživljanja dneve ob svoji mlakuži, si je želela malo spremembe. Ko je od soseda murna Jožeta izvedela, kako lepo se je imel na počitnicah v toplicah, se je odločila, da gre tudi sama tja ... 2. Naslednje jutro, ko je že sijalo sonce in so žvrgoleli ptički, se je žabica Vanja odpravila proti toplicam. Muren Jože ji je povedal, da mora slediti rumeni potki. Ko bo prišla do razpotja, mora v drugo smer, tja, kamor potuje rečica. Dolgo bo skakljala skozi pusto območje brez vode, kar bo ob vročem soncu še težje. Tako se je na pot odpravila zgodaj zjutraj, kot ji je svetoval tudi muren Jože. Ko je žabica priskakljala do velikega drevesa, ki je stalo sredi ni~esar, se je kar vrgla po tleh. Daleč naokoli še trave ni bilo več, le topel vetrič je bril skozi težak zrak. Iztegnila je vse krake, njen velik, bel 1. “Kako greš v toplice?” je bila iz sebe Vanjina teta Hilda, ko je žabica oznanila, da gre na počitnice. “Ja, lepo. Danes grem še spat in jutri zjutraj jo mahnem tja,” je odgovorila Vanja, ki se je namakala v svoji blatni mlaki, ki jo je poimenovala Rdeča mlakuža. “No že, ampak… Ali sploh veš, kam moraš?” je bila Hilda zaskrbljena za žabico, za katero je vedela, da ni še nikoli nikamor potovala. “Ne, a bom že izvedela,” se je delala pametno Vanja, saj Hildinih litanij nikdar ni marala, čeprav ji je ta vedno želela le dobro. Niti se ji ni ljubilo razlagati, da ji je sosed Jože že dal vse potrebne napotke. “Prav, potem pa naj bo po tvoje. A le vprašaj koga za pot, to ti ne bo vzelo tvojega ponosa,” je zamomljala Hilda in odskakljala proti svojemu domu. Vanja je vedela, da je s svojim vedenjem prizadela rjavo krastačo, ki je vedno skrbela za njo. Zdaj ji je bilo žal, da se je vedla, kot se je, a za Hildo je ni mahnila. čutila je le, da potrebuje spremembo in za ostalo ji v tem trenutku ni bilo mar – niti za teto ne. trebušček pa je gledal v nebo. “Joj, kako je vroče,” je zasopla žabica Vanja. “Ah, tako grozno vroče pa spet ni,” je zaslišala droben glasek. “Prosim? Kdo si?” je dvignila glavo Vanja. Izza edine travnate bilke poleg velikega drevesa, pod katerim je zdaj ležala Vanja, je pokukala glava male pikapolonice Metke. “Živijo, jaz sem Metka,” je rekla pikapolonica, ki je imela le šest pikic. No, vsaj tako se je zdelo Vanji. “Živijo, jaz sem Vanja,” je odvrnila Žabica. Dodala je: “Oh, pa še kako je vroče!” “Dobro, dobro, ampak nedaleč od tu imaš pravcati vodni vrelec, veš?” je rekla Metka. “Saj ravno tega iščem!” se je usedla Vanja. O EKnjiga k O EKnjiga k O EKnjiga k -ap hij~ak ni vone{rs idut kapma ,cinolopakip -irp ej is ik ,akdevdem agelam od esv ap – vejrits alajahu rak ej um ik ,odov itejaz opa{ s lavedaz .ejlpmerk izoks alajahu ni -oT" :ajne~eneserp itirks algom in ajnaV "!uaV" "!repus itediv ej el alesev alib ej "?enjak ,ola~alpzi ej eS .{idiv ,oN" ajne{udvan do ej ik ,akteM acinolopakip idut .helt an alatsirp metaz jokat a ,iclirk s alilirkaz “Potem ni več daleč?” pikapolonic, ampak tudi sršenov in kačjih pastirjev z “No, alipo {onekaj p olaskokov { az etej čaka. oj ciLahko nolopteakip– d ando E malega medvedka, ki si je prizadeval s šerk kar pao vse iletudi ~azpospremim,” ats okat ni se anje`lprijazno od alatsponudila o in ij aktešapo M .ozajeti dov vodo, ki mu je kar uhajala in uhajala "Potem ni ve~ Vanja sploh ni dojela, kdaj jo je drobna Metka Metka. “Zakaj pa bidale~?" to naredila?” je vprašala.oVanja, skozi rgi ondo v ovkremplje. arp ki "No, je bila{epresenečena Metkinoteustrežljivostjo. “Vau!” ni mogla skriti presenečenja: kar nekajnad skokov ~aka. Lahko te tudiVanjaprignala nazaj na rumeno potko. Tej je le pri,alvprašanje,” avozapo oset je eszasmejala v voktunpikapolonica. ert jaken ej ik“Tole ,ajnje aVvideti super!” “Zanimivo pospremim," se je prijazno ponudila Metka. dno sledila, saj je komaj ~akala, da pride do Ni se zmenila -ov oza n~Vanjino alvirp nezaupljivost. v ali~oks ib “Recimo, en ad ,jada k alg“No, om ividiš. n is Se je izplačalo, kajne?” je bila vesela zeloooo radapa letim!” tudi ki pikapolonica Metka, ki je od navdušenja "Zakaj bi to naredila?" je vpra{ala Vanja, -iv olib in ij ad ,~elad okat alazetzar ej es ik ,od tako `elenih toplic. Skoraj ji je `e postalo `al, "Kaj, kje?" je bila zbegana žabica Vanja, ko “No, prav, greva skupaj. Zdajle pa bi še malo zakrilila s krilci, a takoj zatem pristala na tleh. Ena je bila presene~ena nad Metkino ustre`ljivostjo. da se naz vodo. tako mukotrpno pot, apseujeneulegla zab m endVanja. ov metagob met V .acod nokpikapolonic ited je odprla oči. Nekdo jo je poškropil z vodo. počivala,” nazaj jo je je sploh za šalopodala poškropila "Vanja, v toplicah si," ji je rekla Metka, ki je “Ne, ne, ostala in tako stasivega začeli pravo "Zanimivo jeizzasmejala je dolžna izza velikega kamna butnil vodni ad morava ,okovpra{anje," sivkar okatakoj t ilagna zse irbpot. oče ksetisvje icželerpikapov Metka indov jiosni ko spet stala na njenem trebuščku. sedaj tako grozno vroče, potem sploh ne veš, kaj vodno igro. lonica. Ni seanzmenila nezaupljivost. Nekajvse debelih kapelj, igu rdvročina,” ~igu d Metka ,za ineVanjino askočila n ajtibna obeli lilaz tVanja, arknekieje j vrelec. tukaj pomeni ji rje nekaj trenutkov to opazovala, si niki so bu~no letele "Ja, imela si nekaj smole, a te bomo že naučili trebušček, da da je žaba zakašljala. ne bi je skočila v privlačno vodo, ki .elabo ejvid mogla et inakaj, rts vdazrak, "Recimo, zeloooo rada letim!" pristalo prav na Vanji. uživati," je rekel prijazen žabon, ki je očitno Vanja sploh ni dojela, kdaj jo je drobna Metka se je raztezala tako daleč, da ji ni bilo videti konca. lidogzgreva ej es ,n ezab v aZdajle li~oks ajnabi V ej ok adoT "No, onazaj prav, skupaj. "Kaj za ...?!" bila presene~ena `abica. Aprav tako preživljal čas v toplicah. prignala na rumeno potko. Tej je le pa pridno {e Vmalo tem bogatem vodnem bazenu je pa so vodni vrelci -ot ojekse atkomaj a ečakala, j adoV .alapride vVanja. oka~do irptako in rasvseskozi e~ ,jakenbrizgali sledila, saj da tako visoko, da je enkrat zalilo saj jo je pregla-"Toda ta voda … Tako vroča je!" je siknila po~ivala," jelibulegla nazaj vpra{anja ni uspela dokon~ati, Vanja. "Prav žal mi je, da sem prišla ..." želenih toplic. Skoraj jian je jže postalo žal, da seej obitja na eni, drugi na drugi strani te divje obale. . g e r b a z a n o l s e n o p r a k j a d , a l p ne, morava kar takojpot, nakopot. ^e tiToda je `eko je sil bu~en smeh razli~nih bitij, ki so se son~ila in"Ne, naj ti ne bo žal! Prav lepo se bomo imeli, boš je "Ne, sploh podala na tako mukotrpno je izza Vanja skočila v bazen, se je zgodilo j ij ik grozno ,kamna hems butnil ej vro~e, es avodni p tapotem rvrelec. kat ,ivasploh lg an ene j nekaj, alve{, atsičesar rP namakala videla!" se ji je nasmehnil žabon. velikega sivega Nekaj ni pričakovala.vVoda bilavelikim tako topla, sedaj etako vodijeza kamnom. Vanja se ni mogla upreti njegovi prijaznosti. Ko debelih kapelj, .ilokkioasonbučno ~eladletele legelvzazrak, r jlobje epristalo { ,nanz eda ` jajo dzjelikar b poneslo nazaj na breg. kaj tukaj pomeni vro~ina," ji je Metka sko~ila Vanja je pred seboj zagledala pisano dru{~ino je bila spet pri močeh, se je odpravila z ostalimi prav na Vanji. Pristala je na glavi, takrat pa se je smeh, ki ji je bil .alapsaz ej ap metop ,itinhadzi alepsu e{ ej ",fU" “Kaj ...?!” je bila presenečena žabica. zaka{ljala. A vprašanja zdaj že znan,`ivalic: še bolj razlegel daleč naokoli. “Uf,” na za beli trebu{~ek, da je `aba od razli~nih `u`elk – ne le murnov indopustniki nazaj k vodi. Žabon, ki mu je bilo ime ba` na~om inje gepreglasil top aksebučen p zi esmeh j oj ad ,je alše ituuspela ~ iN izdahniti, potem pa je zaspala. Ni čutila, Jaka, jo je podučil, da mora na začetku počasi v ni uspelaijdokončati, saj ljo vodo, da ne bo njena lepa žabja koža spet doživela različnihsbitij, ki so se sončila in namakala v vodi za da jo ev an jerpolam e{ ij es os ik ,ajtib oj os ad ni kjearizk peska potegnil močan žabji krak in da so šoka, ko jo bodo objeli topli vodni vrelci. "Takole, velikim kamnom. jo bitja, ki so se ji še maloprej na ves glas smejala, s 15 dalhseboj v alszagledala enerp impisano ~om im inpuks s ,alajskupnimi ems salgmočmi prenesla v hladno senco pri velikih lepo počasi stopaj proti meni," ji je kazal Jaka, ki Vanja je -pred druščino je stal nekaj krakov naprej od Vanje v topli vodi, živalic: od različnih žuželk murnov .hi–nne malek h ivis hiin kilev irp sivih ocneskamnih. on 3. 4. 56 Otroci 61 ki je ves čas brizgala vodne kaplje visoko v zrak. Vanja je ubogala in stopala proti žabonu, dokler ni bila že tako globoko v vodi, da je lahko zaplavala. Zdaj se je njena koža že povsem privadila toploti vode. Pognala se je mimo Jaka, da se je ta potopil. "O, to ti bom še vrnil!" se je zarežal Vanji, ko je njegova glava spet pokukala nad gladino. "Ja, kar poskusi!" je nagajivo zavpila Vanja, ki je že hitro plavala proti drugemu koncu obale. Ko sta se žabici takole veselo lovili v vodi, je vsake toliko brizgnil kak vodni vrelec in enkrat je tako v zraku pristala ena žabica, drugič druga. A padci nazaj v vodo so bili obema prijetni, zato se je iz vode slišal le glasen smeh. Geotermalna energija nastaja zaradi vroče zemeljske notranjosti. Lahko jo uporabljamo za grevanje hiš ali pa iz nje proizvajamo elektriko. V naravi se geotermalna energija največkrat pojavi kot vulkan, izvir tople vode ali gejzirja. V nekaterih državah se geotermalna energija uporablja tudi za zdravilišča in toplice, kar je izkoristila tudi Vanja. Vanja je preživela najlepše počitnice v svojem življenju. Nikoli ni obžalovala, da se je podala na dolgo pot do toplic, za katere je izvedela, da jih napaja topla voda, ki prihaja prav iz notranjosti Zemlje. www.ekoknjiga.si 57 EKO DEŽELA KRATKA VEČJE PREKINITEV LETALIŠČE GOVORJENJA LEPA RDEČA CVETLICA POMARANČA ŽGAN APNENEC ZELENA DREVESNA ŽABICA BIK Prišlo bo do kvantnega preskoka v vašem dojemanju življenja. Vaša podzavest bo dejavna in vse bolj boste čutili, kako jo morate imeti za svojo prijateljico, ki pozna vse odgovore. Preblisk v glavi se vam bo zgodil tudi glede vaše ljubezni, na katero ste v zadnjem času kar pozabili. PREROŠKO ZNAMENJE ŽIVAL S HIŠICO DVOJČKA Jesenski čas, ki je pred vami, vam bo prinesel osredotočanje na vaše zdravje. Želeli si boste psihične stabilnosti, saj dobro veste, da je ta predpogoj za dobro fizično zdravje. V tem mesecu boste še najbolj zadovoljni v ljubezni, ugotovili boste, da se na partnerja lahko zanesete. Ž. IME, OLGA REKA SKOZI MUNCHEN VAS, NASELJE ARMENSKI PESNIK AKOPJAN KRNICA KDOR SE SELI NAOKOLI DEL GRLA ČISTA DUŠA V BRAHMANIZMU ZADNJA IN PRVA ČRKA OSAMLJENOST BANKOVEC ZA STO RIBJA KOŠČICA POSADKA, MOŠTVO MATEMAT. KOLIČINA (log) NEKDANJI PREDSED. BURKINE FASO (THOMAS) PESNIK ŽUPANČIČ AVTO ZA BIVANJE GR. BOG VOJNE KRVOSKRUNSTVO GL. MESTO LAKONIJE V STARI GRČIJI SRB. PIS. (DANILO) TVOREC UMETNIŠ. DELA NIKOLA TESLA DEVICA Želeli si boste pomoči, nasvetov od drugje, od nekod daleč, od ljudi, ki vas sploh ne poznajo. Vendar je sedaj čas, da se obrnete naokrog, da vidite ljudi iz vaše okolice, da sprejmete energije okolja, v katerem ste rastli. Res je zunaj veliko znanja, ampak tudi domača modrost veliko šteje. ITALIJAN. SLIKAR (EMILIO) RAZLIČNA SAMOGL. IZLOČEK V USTIH NINA PUŠLAR KUŽA TRPLJENJE, BOLEČINA IGRALEC BAN IZVIRNA DUHOVITA MISEL KLICANA BARVA PRI KARTAH TRSKA, TRN LILI NOVY OMEJENOST NA OŽJI PROSTOR ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE V EGIPTU TANTAL Rešitev križanke pošljite do ponedeljka, 4. novembra na naslov: Dašis d.o.o, Gorenjesavska 13b, 4000 Kranj, s pripisom EKO DEŽELA - KRIŽANKA. Ne pozabite pripisati svojih osebnih podatkov (ime, priimek, naslov in tel.). Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli lepe nagrade. Podjetje Dašis d.o.o zagotavlja varstvo osebnih podatkov po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov ter po zakonu, ki ureja elektronske komunikacije. Nagrajenci septembrske križanke prejmejo izdelek podjetja Tajfun Planina: Vladimir Savec, Maribor Ivana Fridih, Oplotnica Andrej Gerželj, Koper 58 Razvedrilo RAK Oba mrka, Lunin in Sončni, ki se bosta zgodila v prihajajočih tednih, vam bosta prinesla spremembe na ljubezenskem področju. Na prijateljstva boste gledali z drugačnimi očmi in prav lahko se zgodi, da nekdo ne bo več užival toliko vašega zaupanja, kot ga je do sedaj. LEV Delo krepi človeka, ampak dan ne more biti sestavljen le iz dela in obveznosti. To boste imeli v naslednjih tednih pred očmi, saj boste morali spoznati, da so sreča in mir doma v krogu vaše družine. Posvetite več pozornosti vašim najbližjim, boste videli, da bo tako prav. NOVINAR E. BERGANT OPRTA, OPRTNICA okt. 2013 OVEN Oktobrski Lunin mrk se bo zgodil v vašem znamenju, zato bodite pozorni na odnose z vašim partnerjem. Sprejmite njegovo mnenje in ne bodite preveč pametni. Trma vam utegne škodovati tudi v službi. Zdaj je čas, da se zamislite in da ste bolj tihi in umirjeni, kot bi radi bili. DRŽAVNA BLAGAJNA Avtor: Vladimir Milovanović, NAJETO PERO Horoskop - TEHTNICA V tednih, ki so pred vami, boste imeli pomembno nalogo, saj boste morali pretehtati, kaj v življenju vam največ pomeni. Na tehtnici boste imeli materialne in duhovne vrednote. Videli boste, da morajo vse biti v ravnovesju, drugače se vaš sistem vrednot poruši. ŠKORPIJON Oba prihajajoča mrka bosta močno vplivala na vaše razpoloženje. Še posebno Sončni mrk 3. novembra vas bo usmerjal v vaše globine. Ne lažite si, raziskujte svoje resnične želje in si priznajte, kaj je tisto, kar si v življenju najbolj želite. Lahko se zgodi, da boste presenečeni. STRELEC V naslednjih tednih boste usmerjeni v reševanje ljubezenskih težav. Ljubezen vam bo zdaj najpomembnejša, saj bo tudi Venera v vašem znamenju. Mnogo je obrazov ljubezni, nobeden pa ne more biti nevšečen, saj je ljubezen najčistejša energija, najlepše in najmočnejše čustvo. KOZOROG Oba mrka vas bosta prebujala, vas usmerjala in dvigovala vašo zavest. Iz vašega doma vas bo Lunin popeljal v vašo karierno področje in Sončni vas bo iz slednjega popeljal nazaj k vašim domačim. Kaj je tisto, kar vam je pomembno? Ali lahko dom in delo uravnovesite? VODNAR Ste predstavnik znamenja, ki je najbolj napredno in ravno sedaj boste morali spoštovati vsa znanja, vse ljudi, ki vam prinašajo znamenja. Ne iščite modrosti le v tujini ter od tujcev, poiščite znanje tudi tukaj. Odprite oči in srce in bolj ko boste iskali, prej boste želeno našli. PONUDBA MESECA Obiščite nas na sejmu Narava - zdravje, (dvorana A2 - kocka) postanite naš naročnik ter si pridobite lepa darila. V mesecu novembru ponujamo privlačno darilo saj, ek d e ze l a VSAKEMU NOVEMU NAROČNIKU 5 PODARJA ŽENSKIH HLAČNIH NOGAVIC POLZELA! Ponudba velja za fizične osebe. Postanite naročnik revije Eko dežele od 17.10. - 8.11.13 in si prislužite kar 5 parov hlačnih nogavic priznanega podjetja POLZELA. Nogavice dobite brezplačno ob nakupu letne naročnine. Za več informacij o reviji in letni naročnini pokličite na 01 513 09 92 ali nam pišite na [email protected]. RIBI Težko je razumeti, ampak denar je energija. Kadar ste brez denarja, ste brez energije in obratno. Pomislite, kako dobro se počutite s polno denarnico in kako nerazpoloženi ter zaskrbljeni ste takrat, ko nimate niti evra. To je lekcija, ki se je boste v naslednjih tednih učili. Romana Pogorelčnik je numerologinja in astrologinja, ki uči, kako premeniti stare vzorce navad. Je učiteljica meditacije in terapevtka, ki z nasveti pomaga ljudem v stiski. Za stik z Romano kliknite na www.sangrila.si ali jo pokličite na 059 95 73 19 ali 041 463 908. www.polzela.com Peleti plus 50 % in prihranite tudi do stroškoV za ogreVanje! 249,90 € /tono z DDV 262,40 €/paleto z DD V Bio peleti iz 100% lesa. PELETI plus Možnost obročnega plačila. Vi naročite, mi pripeljemo! Pakirano v 15 kg vreče. navzgor omejena zemeljskega plina za vse gospodinjske kupce v Sloveniji do konca leta 2014. NAROČilO: 080 21 15 [email protected] www.energijaplus.si PliN i k s j l e m e z 3 m s / € 5 3 5 3 0, (brez DDV) DoDaten plus! Prvih 500 kupcev bo še dodatno nagrajenih s popustom v vrednosti 20 €*! *Popust v vrednosti 20 € bo upoštevan pri obračunanem znesku za dobavljen zemeljski plin, za mesec december 2013 (10 €) in april 2014 (10 €). 080 21 15 • www.energijaplus.si
© Copyright 2024