ek d e ze l a November 2013 Svetuje, povezuje, navdihuje Mladi priložnosti iščejo izven meja Dr. Marina Lukšič Hacin: ''Ustvariti moramo pogoje za vračanje.'' 4 zgodbe življenja v tujini Peka kruha s kislim testom – Okrepimo imunski sistem O težavah s prostato – Posadimo vsaj eno sadno drevo Pridni mačji gospodiči Jak, Pak in Žak Živjo, kako ste? Jaz sem Pak in bom govoril za vse tri. Moja brata Jak in Žak sta sicer v redu fanta, ampak besede jima pa ne gredo. Najprej – zakaj trije tako veliki in fajni muci iščejo dom? To se tudi mi sprašujemo, če vam povem po resnici! Ampak saj mislim, da ga ne bomo dolgo. Kako pa se je začelo? Lani je šla naša začasna teta skrbnica na morje in tam nas je našla – bili smo brez mamice in premajhni, da bi jedli sami. Rekla je, da to res ne gre in da taki majhni mulci nimajo kaj delat sami na plaži. Ker smo bili še tako majhni – rekla nam je dudlarčki ... no, dudarčki, nas je hranila na vsakih nekaj ur, tudi ponoči, in nas potem odpeljala domov. Tam je bilo šele super! Saj nam je bila plaža všeč, ampak s posteljo se pa sploh ne da primerjat! No, še kot mladičke nas je vse skupaj posvojila ena teta in življenje je bilo prav fino. Potem pa smo se kar naenkrat vrnili k začasni teti skrbnici (saj nam ni tako hudo, ker jo imamo radi), ampak vseeno se sprašujemo, kaj je narobe z nami. Pravijo, da bo teta dobila enega drugega mladiča, pa nas noče več imeti. Teta začasna skrbnica je rekla, da naj se nič ne sekiramo, ker se bo našel dober kavč tudi za nas, pa ne vem, če ima prav ... Mi bi namreč res res radi šli skupaj v nov dom, ampak je teta začasna skrbnica tudi rekla, da ni veliko ljudi, ki bi hoteli tri odrasle muce. Ampak samo poglejte nas! Kdo ne bi hotel imeti doma treh takih lepotcev? Jak, Pak in Žak so stari dobro leto (ocenjen mesec kotitve avgust 2012), so razglistani, razbolhani, cepljeni, negativni na FIV/FelV, čipirani ter kastrirani. Oddajajo se pod posvojitvenimi pogoji DZZŽ Kranj, k upoštevanju katerih se posvojitelj zaveže s podpisom posvojitvene pogodbe. Muci morajo biti izključno notranji, nuditi jim je treba kvalitetno prehrano ter veterinarsko oskrbo po potrebi. Dom iščejo vsi trije skupaj ali pa v paru s kakšnim drugim začasnikom DZZŽ Kranj oz. gredo lahko v dom, kjer že biva zdrava muca pod enakimi pogoji, kot jih zahtevamo zanje. Za več informacij pokličite Almo, 040-707-157 ali ji pišite na [email protected]. Bi želeli Eko deželo prejemati na dom? LETNA NAROČNINA Redna cena: 26,40 € (11 številk) način plačila (položnica, spletna banka)* NAROČNIK - PLAČNIK Berite EKO DEŽELO celo leto ime in priimek / podjetje* ZA SAMO 26,40 €. Spremljajte nas na www.ekodezela.si ter na ulica, hišna številka* Vse informacije na: [email protected] in na 04 620 98 40. Revija Eko dežela izhaja vsak mesec. Revijo lahko med drugim dobite tudi v večini zdravstvenih ustanov. Vse informacije v povezavi z letno naročnino na revijo Eko dežela dobite na naslovu: [email protected]. Eko _de zela _okt Pretekle izvode si lahko ogledate na naši spletni strani www.ekodezela.si. _13 .indd 1 e d ekz Sve tuje , po davčni zavezanec (le za pravne osebe)* davčna številka (le za pravne osebe) ela vez uje, nav Okt ober 2013 DA dihu PRE razmMIŠLJE kup išlja g NI POTR uje lo loka balno OŠNIK lno , M NE je poštna številka, pošta* AR v re TINOV cep O tih Nam JES ig za E IZLE NSKI T e- pošta* Dr. Ma ja M ako “Po ve slov rabnik Brenč c ič ensk i ce o p nimo : ore klo” 8.10 .201 3 22:2 6:10 gsm / telefon Za več informacij o reviji pokličite na tel. št. 01/ 513 0821, 01/ 513 0992 ali nam pišite na [email protected] podpis* VSAK NOVI NAROČNIK PREJME DARILO V VREDNOSTI 13 € ali HLAČNIH NOGAVIC 5 ŽENSKIH PODJETJA POLZELA! *obvezni podatki S podpisom pritrjujete, da so vsi navedeni podatki resnični. Strinjate se, da vaše podatke, ki ste nam jih posredovali, obravnavamo za interno obdelavo. Obravnavali jih bomo zaupno in jih ne bomo posredovali tretjim osebam. V ceno je že vključen DDV. PREJEMNIK Izbirajte med izdelki v vrednosti 13€ za male živali priznane blagovne znamke Husse ali med izdelki za obrazno nego kozmetike Kahne. (v kolikor to ni plačnik) ime in priimek* ulica, hišna številka* poštna številka, pošta* Izberite in obkljukajte darilo, ki ga želite prejeti: Darilo bo dostavljeno po plačilu naročnine. HUSSE KOZMETIKA KAHNE POLZELA Uvodnik priloznosti V iskanju Kar nekaj jih je znancev in prijateljev in od prijateljev prijateljev, ki so odšli ali o tem intenzivno razmišljajo. Kam? Nekateri v Avstralijo, veliko ''le'' do sosednje Avstrije, vsi pa z istim ciljem. V iskanju priložnosti. Da, prišli smo tako daleč, da niti ne iščemo boljših priložnosti, temveč le to, da nam nekdo sploh ponudi priložnost. Mladi diplomant, ki pri nas išče zaposlitev, velikokrat naleti na vprašanje o izkušnjah. Kako pa naj jih dobi, svež iz fakultete, poln teoretskega znanja, če vsakdo hoče zaposliti nekoga z izkušnjami? In če že je delo, to velikokrat ni cenjeno, kot bi moralo biti, vedno bolj pogosto se zgodi, da plače so in niso. Mi je rekla ena od omenjenih znank, ki je odšla za lepšim življenjem v Skandinavijo, da je danes pogumno ostati v Sloveniji in da je zanjo odhod edina logična rešitev. In še, da ji niti malo ni všeč, da mora zapustiti družino in prijatelje, da ji je težko zapustiti Ljubljano. Da rada živi v našem okolju in svet spoznava skozi počitniške avanture. A to je sodobni boj za preživetje. Kar je najbolj žalostno, pa je to, da veliko teh mladih gre in ostane. Med njimi veliko visoko izobraženega kadra, kar je velika izguba. A kdo bi temu posvečal pozornost? Se zdi, da si mislijo tisti, ki bi imeli moč kaj spremeniti. Kot poudarja naša tokratna sogovornica, dr. LukšičHacinoma, ni nič narobe, če mladi odhajajo po znanje in izkušnje v tujino. Zelo narobe je, da se ne vračajo. Špela Dobnikar Vsebina Eko dežela - november 2013 Glavna urednica: Špela Dobnikar tel.: 01 513 08 27 e-pošta: [email protected] Oblikovanje: Barbara Jazbec gsm: 040 455 518 e-pošta: [email protected] Oglasno trženje: Natalija Stevanovič tel.: +386 1 513 08 35, gsm: 031 668 626, e-pošta: [email protected] Oglasno trženje: Matjaž Vrhovnik tel.: +386 1 513 08 24, gsm: 040 705 349, e-pošta: [email protected] Lektoriranje: Maja Mandoska AKTUALNO V iskanju lepšega življenja Pogovor: dr. Marina Lukšič Hacin Zgodbe izseljencev 11 PREHRANA Peka kruha s kislim testom 20 Test starih sort vrtnin 25 ZDRAVJE Okrepimo imunski sistem 30 Za urejene noge, domača lekarna 36 Prostata, moška težava 38 VRTNARSTVO Sadimo sadno drevo 42 SVETOVANJE Nasveti strokovnjakov 57 Marketing e-pošta: [email protected] Založnik: Dašis d.o.o. Gorenjesavska 13b 4000 Kranj RAZVEDRILO Pravljica za najmlajše 62 Nagradna križanka in horoskop 66 PRILOGE: Lesena montažna gradnja 44 Voda - zlati (iz)vir Slovenije 48 Fotografija na naslovnici in v reviji, če ni drugače navedeno: Shutterstock ISSN 2335-3066 Oglasna sporočila ne odražajo mnenja uredništva. Izseljenstvo – nekoč s trebuhom (boljšo) zaposlitev Slovenci smo razširjeni po številnih državah, od Združenih držav Amerike, prek Kanade in Argentine do Južne Afrike. Izseljujemo se iz različnih razlogov, skozi zgodovino pa so bili največji vali odhajanja vezani na gospodarske krize in na politične pritiske. Tematika izseljenstva je v zadnjih letih v Sloveniji zopet oživela, dogaja se še en val selitev, na katerem boljše možnosti izven domačih meja iščejo predvsem mladi. O vsem tem smo se pogovarjali s strokovnjaki, svoje izkušnje pa so z nami delili tudi izseljenci. Kot uvod naj služi nekaj številk in dejstev. Vrhovi ekonomskega izseljevanja v našem prostoru: - V zadnjih desetletjih pred prvo svetovno vojno se je po ocenah izselilo do 300.000 oseb, zlasti v Združene države Amerike, tudi v nemške dele Avstrije, Nemčijo in Egipt, v manjši meri pa v Južno Ameriko (Brazilijo, Argentino). V tem obdobju so bile slovenske pokrajine podpovprečno razvite, kmete so prizadeli visoki davki, naravne ujme, nekonkurenčnost pridelovanja. Vse to je spodbudilo preseljevanja v mesta in v tujino. Poleg kmetov so se v tem obdobju selili še krojači, mizarji, tesarji, kuharji in ostali, ki so znali delati z rokami. Nekatere je gnala ekonomska stiska, druge želja po boljšem zaslužku. Amerika je tedaj predstavljala ''zlata vrata''. - Med obema svetovnima vojnama se ocenjuje, da se je izselilo do 100.000 oseb predvsem v zahodnoevropske države (Francijo, Belgijo, na Nizozemsko in v Nemčijo) in Južno Ameriko (Argentino), nadaljevalo pa se je tudi izseljevanje v Egipt. Amerika je zaprla ''zlata vrata'', val se je preselil proti Franciji, Nizozemski, Belgiji … Povojna obnova je v teh deželah zahtevala moško delovno silo, k izseljevanju je pripomoglo še pomanjkanje dela v domačih rudnikih in tovarnah. 6 Aktualno Velika ekonomska kriza tridesetih let je ustavila preseljevanje v zahodnoevropske države, izseljenci so se v tujini srečevali z brezposelnostjo in se pričeli vračati domov. Evropske države so po ekonomski krizi pričele voditi izseljensko politiko, Amerika pa je v tem času že zaprla svoja vrata in sprejemala samo še pod določenimi pogoji, kot so svojci v Ameriki … - V šestdesetih in sedemdesetih letih se v razvite zahodnoevropske države, pa tudi v Avstralijo, Kanado in ZDA izseli do 100.000 oseb. Od petdesetih let prejšnjega stoletja je nagla gospodarska rast v razvitih evropskih državah privabila številne priseljence. Jugoslovanske meje so se v začetku šestdesetih pričele odpirati, kar je spodbudilo odhod mlajših izseljencev v zahodno Evropo, največ v Nemčijo. V tem času je zaznati največje preseljevanje s področij Prekmurja, Posavja in Bele krajine, kar raziskovalci pripisujejo nižjemu življenjskemu standardu in iskanju zaposlitve in boljšega zaslužka. (vir: Povzeto po prispevku dr. Marjana Drnovška, ki je dostopen na povezavi: http://www2.arnes.si/~krsrd1/confer ence/ Speeches/Drnovsek_slo.htm) … To je slika od fabrike, v kateri delam. Zdrav sem in delam vsak dan … Takole je napisal Janec Konc leta 1923 iz Ohia svojemu sinu. Ni delal v rudniku, kot večina priseljencev, temveč v tovarni, ki je izdelovala najbolj sporne herbicide. (Fotografija je iz strani stareslike.cerknica.org, na kateri je Miloš Toni pričel z zbiranjem starih fotografij. Še več utrinkov si lahko ogledate na tej povezavi). za kruhom, danes z upanjem na Beg možganov – sodobna oblika migracij Beg možganov se dogaja iz čistih ekonomskih vzgibov, kot so boljša plača, delovne razmere, možnost napredovanja … Dogaja se v zadnjih letih vedno bolj močno, saj mlade, izobražene, sposobne in ambiciozne v tujini čakajo zaposlitve oz. toliko boljši pogoji za delo. Kot pravijo nekateri, ki so se izselili prav iz tega razloga, se v tujini njihove sposobnosti mnogo bolj ceni in spoštuje (kar ne pomeni, da se vsepovsod cedita med Selitveni prirast - podatki za prvo in mleko). Poleg tega pri nas polovico leta 2013 večina delodajalcev zahteva izkušnje, ki pa jih mladi diploPo podatkih Statističnega urada je selitveni prirast državljanov Slovenije deveto četrtletje mant v tem začaranem krogu zapored negativen. Selitveni prirast tujih nima kje dobiti. državljanov je bil pozitiven (za 1.276), selitveni prirast državljanov Slovenije pa negativen – iz države se je namreč odselilo 1.091 državljanov Slovenije več, kot se jih je vanjo priselilo. Vir: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=5839 Združenje Slovenska izseljenska matica (krajše SIM). Za vse, ki vas zanima izseljenska tematika, bo pravi naslov Združenje Slovenska izseljenska matica. Ta skrbi za Slovence po svetu in krepi njihove stike z domovino. Ustanovljena je bila že leta 1951 in tedaj so si zadali štiri glavne naloge – vzpostavljati, ohranjati in krepiti stike z organizacijami in posamezniki slovenske narodnosti v tujini; pomagati organizacijam in posameznikom v tujini pri ohranjanju narodnostnega razvoja s posredovanjem knjig, časopisov, filmov…; javnost seznanjati z delom in življenjem slovenskih izseljencev; z organiziranjem medsebojnih obiskov pomagati pri kulturnem, umetniškem, gospodarskem in znanstvenem sodelovanju s slovenskimi izseljenci. V ta namen so med drugim pričeli izdajati tudi mesečnik Rodna gruda, ki se danes nadaljuje na spletu in se predstavlja kot časopis za Slovence po svetu in v zamejstvu. Tu lahko vsi, ki jih zanima izseljenska tematika, prebirajo zanimive pogovore z izseljenci, izkušnje, pisma rojakov o dogajanju po svetu … V nobenem letu po osamosvojitvi se iz Slovenije ni izselilo toliko državljanov kot v letu 2012, ko se jih je odselilo 8.191. V zadnjih štirih letih se je iz Slovenije izselilo več kot 20.000 prebivalcev. Pri tem naj opozorimo, da je nemogoče konkretno oštevilčiti, v koliko primerih gre za ''beg možganov'', a kot trdijo strokovnjaki, je selitev visoko izobraženega kadra vedno bolj pogosta. Med vsemi odseljenimi državljani Slovenije v lanskem letu je vsak četrti odšel v Nemčijo in vsak sedmi v Avstrijo. Kot so zapisali na Statističnem uradu, se v nobenem letu po osamosvojitvi iz Slovenije ni izselilo toliko prebivalcev kot v letu 2012, ko se je iz Slovenije odselilo 14.378 posameznikov. Ker so sem všteti tako državljani kot nedržavljani Slovenije, bo morda bolj zgovoren podatek, da je bilo med njimi kar 8.191 državljanov Slovenije. Med njimi sta šli skoraj dve tretjini (62,4 %) iskat nove priložnosti v druge države članice Evropske unije. Med vsemi odseljenimi državljani Slovenije jih je največ odšlo v Nemčijo (približno vsak četrti) in Avstrijo (vsak sedmi). 7 Seliti se je »naravno«, ustvariti pa moramo pogoje, da se bodo ljudje vračali S lovenci se v zadnjem obdobju gospodarske krize ponovno pogosteje selijo iz Slovenije in priložnosti iščejo malodane po celem svetu. Samo lani se je iz Slovenije izselilo več kot 8000 državljanov, letos v prvem četrtletju pa že skoraj 1700. Odhajanje sicer ni slabo, poudarja izr. prof. dr. Marina Lukšič-Hacin, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, vendar v Sloveniji pozabljamo na ustvarjanje pogojev, da bi se ljudje s pridobljenimi znanji in izkušnjami vračali v domovino in obogatili domače gospodarstvo in okolje. Z znanstvenico smo se pogovarjali o migracijah Slovencev po svetu in razlikah med starimi in novo generacijo izseljencev. Kakšna je razlika med izseljevanjem in migracijami? Izseljevanje je migracija sama po sebi, vendar je v Sloveniji pojem migracije razumljen drugače kot pojem izseljevanje. V slovenski mentaliteti je zasidrano, da o slovenskih izseljencih razmišljamo bolj prijazno kot o migracijah ali priseljencih v Slovenijo. Gre torej za nekonsistentnost slovenskega mišljenja na ravni principov in uporabljenega diskurza. Izseljevanje je torej eden od pojmov, ki se s pojmom priseljevanje pomensko druži v pojem migracije ali selitve. Katere so bistvene razlike pri vključevanju Slovencev v različnih okoljih? Odvisno, o kateri državi govorimo. Slovenci so danes poseljeni malodane po celem svetu, najdemo jih po vseh tipičnih okoljih priseljevanja, od Avstralije, Kanade, ZDA, Latinske Amerike (Argentina, Urugvaj, Brazilija), do Nove Zelandije in Afrike, po Evropi pa smo največ razseljeni po zahodnoevropskih državah, kot so Nemčija, Avstrija, Švica, Francija, Beneluks, Švedska, zadnje čase pa se več govori tudi o Slovencih v prostoru nekdanje Jugoslavije. Vse naštete države so okolja, kjer so se Slovenci povezali v društva in aktivno gojijo svojo pripadnost slovenstvu. Prav tako njihovi potomci, kjer govorimo o sestavljenih identitetah, ohranjajo spomin na to, da so njihovi starši, dedki, babice ali pradedki prišleki iz slovenskega okolja. 8 Aktualno V določenih okoljih, kjer so bili Slovenci bolje sprejeti, so bili pogoji za „multikulti“ že ustvarjeni, kjer pa tega ni, smo Slovenci v Vojnovićevem (Goran Vojnović, avtor knjige Čefurji raus, op. p.) pomenu besede čefurji. To je v okoljih, kjer smo versko, etnično, jezikovno zelo drugačni ali kjer okolje srednjo in vzhodno Evropo prepoznava kot čefursko okolje. Na to sem se navezala, ker so pri nas priseljenci večinoma iz Jugoslavije, njih in njihove potomce pa nekateri poimenujejo s čefurji. Otroci teh priseljencev so rojeni v Sloveniji in so Slovenci, a jim tega nekako ne priznavamo. Nimamo pa teh težav pri prišlekih iz Francije, Nemčije ali ZDA. Njihovim potomcem dovolimo, da so Slovenci. Različne kulture še vedno dojemamo in razvrščamo kot bolj ali manj razvite in vzpostavljamo princip, na katerem je temeljil nacizem ali rasizem. Vsi ti „izmi“ so v osnovi povezani z razvrščanjem kulturnih okolij v bolj in manj razvita okolja, ne pa z razvrščanjem v raznolika, a enakovredna okolja. Kje so se torej slovenske skupnosti najbolj prijele? Je to Kanada, Avstralija, Argentina? V vseh omenjenih državah. Najstarejša slovenska skupnost je v ZDA, ker je na prelomu iz 19. v 20. stoletje mit obljubljene dežele, kjer se cedita mleko in med, za sabo potegnil številne Slovence in v nekem času tistega obdobja je bilo v Clevelandu več Slovencev kot v Ljubljani, tako da se je govorilo tudi o ameriški Ljubljani. Ta skupnost je imela izrazito plodna in uspešna leta med obema svetovnima vojnama. V 30-ih letih prejšnjega stoletja je bila tamkajšnja slovenska skupnost, tako priseljenska kot njihovi potomci, izrazito uspešna in še danes so po ZDA razseljeni uspešni potomci teh generacij. Po 2. svetovni vojni so se v ZDA preselili še politični izseljenci oziroma begunci, a številni so tja prišli kot ekonomski priseljenci. Pogosto se namreč zgodi, da človek odide politično, v tranzitu pa se njegov status lahko zamenja v ekonomskega priseljenca. Najstarejša slovenska skupnost je v ZDA, ker je na prelomu iz 19. v 20. stoletje mit obljubljene dežele, kjer se cedita mleko in med, za sabo potegnil številne Slovence in v nekem času tistega obdobja je bilo v Clevelandu več Slovencev kot v Ljubljani, tako da se je govorilo tudi o ameriški Ljubljani. Ali mladi, ki odhajajo, večinoma razočarani nad državo, še čutijo pripadnost do Slovenije, ali se preprosto prepustijo okolju, v katerega pridejo? Ko govorimo o pripadnosti Sloveniji, je treba razmišljati na različnih ravneh. Pripadnost do Slovenije je lahko na ravni države, lahko pa je na ravni lokalnega, intimnega. Največkrat se s slovenstvom identificiramo prek domačega kraja, okolja, kjer smo preživljali otroštvo, staršev in sorodnikov, intimnega maternega jezika oziroma narečij, okusov, vonjev, vzorcev, ki smo jih dobili, kaj imamo radi. Tu gre za konflikt, navzkrižje identifikacij, ko na eni strani rečeš „hvala lepa za tako državo“, ampak če to rečeš, govoriš o nezadovoljstvu s politično skupnostjo na ravni države, medtem ko si z lokalno skupnostjo lahko zadovoljen, pa si morda poklicno usmerjen tako, da ti lokalna skupnost ni mogla zadovoljiti poklicne potrebe in v tujini še vedno gojiš pozitivno identifikacijo z njo. Poleg tega menim, da so ljudje, ki odhajajo, tisti, ki si drznejo, ki imajo delno avanturističnega duha, ki si upajo imeti večja pričakovanja, kot so jih učili starši. Slovence so nas namreč vedno učili, da moramo biti pridni. Ampak če si priden, nisi inovativen. Slovenska vzgoja, ki temelji na pridnosti, najbolj ubija podjetniški in inovativni duh. Biti priden pomeni upoštevati vse, kar ti zaukažejo. In če to upoštevaš, ne iščeš ničesar novega. Ljudi, ki ne sodijo v te okvire, takšna mentaliteta sili v iskanje okolij, ki so zanje bolj vzpodbudna, tudi v smislu ustvarjanja. Prof. dr. Marina Lukšič-Hacin, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Številni, ki so bili po drugi svetovni vojni v avstrijskih begunskih taboriščih in so šli potem v Avstralijo, so tja prišli kot delavci, kot ekonomski priseljenci, ne glede na razloge, zakaj so Slovenijo zapustili. Tudi v Avstraliji smo imeli močno skupnost, pa po državah Evrope (v Franciji, Nemčiji in na Švedskem). Danes prihaja do staranja populacije teh izseljenskih skupnosti. Zadnja leta se Slovenci spet številčneje selimo po svetu. Predvsem mladi iščejo okolja, ki jim nudijo boljše priložnosti kot slovensko, a se ne vključujejo v izseljenska društva, ki so jih postavili starejši. Med njimi so, jasno, generacijske razlike, saj je socializacijski proces pri mladih potekal drugače in imajo svoje nove življenjske stile in načine življenja. Poleg tega tudi potomci slovenskih migrantov živijo na druge načine kot njihovi starši, kar ne pomeni, da se je slovenska skupnost asimilirala, ampak da prihaja do tipične generacijske razlike. Mladi živijo druge življenjske stile in slovenstvo gojijo na svoje načine, npr. z virtualnimi stiki, ki jih starejši ne želijo prepoznati oziroma jih ne priznavajo kot enakovreden mehanizem ohranjanja slovenstva v primerjavi z dejavnostjo izseljenskih društev, ki imajo prostore, tipično knjižnico, narodnozabavno glasbo. Ne glede na to mladi razvijajo svoje načine in treba jim bo slediti. Ali pri tem preverijo različna okolja in se tako odločijo, kam bi šli, ali odhajajo po istih principih kot včasih, v „obljubljene dežele“? Menim, da je to že ves čas različno od posameznika do posameznika. Kaj je večinski vzorec mladine, bi morali povedati oni sami. Nekateri stik z okoljem, kamor gredo, že imajo, bodisi prek študentskih izmenjav ali kakšnih potovanj. Menim, da se odločajo za okolja, kjer se počutijo doma. Tisti, ki odhajajo brez neposrednega stika z okoljem, kamor gredo, pa predpostavljam, da se odločajo na osnovi informacij znancev ali medijev. Res pa je, da naši mediji ustvarjajo napačno sliko. Pogosto se govori, da večina Slovencev zdaj odhaja v Avstralijo, pa to sploh ne drži. Po podatkih iz konca lanskega leta je samo 3 odstotke tistih, ki so se izselili, šlo v Avstralijo ali Novo Zelandijo. Večina pa jih gre v Avstrijo ali Nemčijo, kamor se Slovenci v največji meri izseljujemo že od 60-ih let 20. stoletja. 9 Kakorkoli že govorimo o selitvah, menim, da je to dobro. Študentske izmenjave, spodbujanje mladine, da pogleda v svet, vse to je dobro. Slabo pa je, da se preveč ukvarjamo s problemom izseljevanja. Vso to energijo, ki jo porabimo na temo izseljevanj, bi morali usmeriti v ustvarjanje pogojev za vračanje, s čimer se nismo nikoli sistematično in sistemsko ukvarjali. Ko gredo mladi po svetu, bi jim morali dati možnosti in pričakovanja, da nas z vrnitvijo v domovino obogatijo. Realnost pa je takšna, da se mladi, ki pridejo nazaj, nimajo kam vklopiti, ker denimo tudi tuje izobraževalne sisteme razglašamo za manjvredne od domačega. Če nekomu uspe, da je njegova izobrazba priznana, ima težave pri vključevanju in iskanju zaposlitve. Ne dovolimo jim, da takoj uporabijo znanje, ki so ga prinesli nazaj, in to na nove drugačne načine, zato velikokrat spet odidejo. Omenili ste, da odhajajo najbolj drzni. Vse več pa je tudi tistih, ki so obupani in nič nimajo, vendar ti ljudje praviloma niso drzni. Bodo kljub temu tudi ti sčasoma začeli odhajati? Večja kot je revščina, več je pogumnih. Ko nimaš kaj izgubiti, tudi tisti, ki niso pogumni, gredo in prevzamejo tveganje. Večja kot je kriza, več je ljudi, ki jih razmere potisnejo k razmišljanju o odhodu, sploh če se na drugi strani odpirajo možnosti, da bi lahko nekje na novo začeli. Na drugi strani lahko poskušajo kaj na novo zgraditi v slovenskem okolju, ali pa se sami odločijo in se degradirajo, denimo diplomanti, ki se zaposlijo na nekvalificirana delovna mesta. Tudi razumevanje izobrazbe je pri nas zelo zakoličeno. Problem slovenskega okolja je, da ne samo, da razmišljamo o tem, da določena delovna mesta danes še vedno potrebujejo nekvalificirano delovno silo, gre tudi za to, da gospodarstvo ni naredilo potrebne reorganizacije in prestrukturiranja načina proizvodnje ali dela v smer večje zahtevnosti delovnih mest, zato smo v številnih panogah dejansko ohranili način dela 20. stoletja. Tam, kjer premiki so, je potreba po nekvalificirani delovni sili usahnila, a je ostal 'spomin', da je to delovno mesto za nižjo kvalifikacijo, na drugi strani pa so drugje načini proizvodnje ostali zavezani preteklosti, zato delodajalci res potrebujejo nekvalificirano delovno silo in ljudje z višjo izobrazbo se za takšna delovna mesta, če je le možno, ne odločajo. Ta delovna mesta lahko preživijo le ob pritoku migrantov, ki se 10 Aktualno zaposlujejo kot nekvalificirana delovna sila ne glede na dejansko izobrazbo, ki so jo doma dosegli. Ta delovna mesta bi brez priseljencev propadla. Je prihodnost izseljevanja Slovencev odvisna predvsem od gospodarstva? Razseljevanje Slovencev je odvisno tudi od gospodarstva, a realno je pričakovati, da se bomo razseljevali, ker je veliko bolj »naravno«, da se človek seli, kot da živi celo življenje v isti hiši. Od nekdaj smo se ljudje selili. Predpostavka, da je običajno in sprejemljivo, da kar naprej živiš na enem mestu, kot da imaš korenine, je popačena, ne pa to, da se seliš. Slovenci zaradi selitev ne bomo izumrli, sploh pa ne, če bomo naredili preskok, da bomo po vzoru Francozov, Skandinavcev, Kanadčanov in Američanov ljudem, ki prihajajo v Slovenijo, dovolili, da se identificirajo s slovenstvom in jim priznali, da so Slovenci. V tem primeru za Slovenijo in slovenstvo ni nobenega strahu. Problem, o katerem se pri selitvah malo govori, je doživljanje kulturnih šokov migrantov, čeprav se sami pogosto tega ne zavedajo, poudarja Lukšič-Hacinova. To se dogaja tudi tam, kjer so (bili) Slovenci zelo dobro sprejeti. Kot pojasnjuje sogovornica, so denimo Slovenci na Švedskem v 60-ih, 70-ih letih takoj dobili službe in stanovanja, a so se jim kljub temu osebnosti razsule. Razsule so se jim vrednote in so se postopoma sestavljali nazaj. Nekateri se niso nikoli. Med migranti je zelo veliko bolezni, o čemer se ne govori. Dr. Jurij Zalokar je denimo delal med Slovenci v Avstraliji in pisal o begu v alkoholizem, boleznih, o drugih oblikah težav in jih je prepoznaval kot posledice migracij. Ni nujno, da se težave pojavijo takoj, lahko se z leti, ko migranti ostarijo. Sabina Lokar Vso to energijo, ki jo porabimo na temo izseljevanj, bi morali usmeriti v ustvarjanje pogojev za vračanje, s čimer se nismo nikoli sistematično in sistemsko ukvarjali. Ko gredo mladi po svetu, bi jim morali dati možnosti in pričakovanja, da nas z vrnitvijo v domovino obogatijo. Zgodba iz Stuttgarta, Nemčija – Gabrijela Žagar “Povezovanje Slovencev izven domovine je bistveno za ohranitev kulture in jezika” Gabrijela Žagar v Stuttgartu živi od maja leta 2006, sprva jo je tja vodila ljubezen. Kot pravi, so bili pričetki novega življenja precej težki, predvsem zaradi jezikovne bariere. Danes, po sedmih letih življenja v Nemčiji, pa je Gabrijela Žagar aktivna na številnih področjih, med drugim je bila v lanskem letu imenovana v Svet Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu. Zaradi ljubezni spakirati kovčke, zapustiti družino in se preseliti zagotovo ni bilo enostavno? Odločitev vsekakor ni bila enostavna. Za seboj sem pustila domače, prijatelje, zaposlitev in se spustila v neznano. A sem bila nekaj let v zvezi na daljavo in treba je bilo narediti spremembo, razmisliti kako naprej. S takratnim partnerjem sva razmišljala v smeri, da se partner preseli v Slovenijo, a sva se na koncu odločila, da bo morda zame lažje v Nemčiji najti zaposlitev in se naučiti jezika, kot pa njemu v Sloveniji. Se vam zdi, da ste se odločili prav – je bilo res laže? Pred selitvijo sem bila nekaj let skorajda vsak mesec v Stuttgartu, zato kakšnega kulturnega šoka nisem doživela in s tega vidika ni bilo težav. Na začetku mi je največ preglavic delal nemški jezik. Sicer sem se ga učila kot drugi jezik v srednji šoli, a od znanja, ki že takrat ni bilo na prav visokem nivoju, ni prav dosti ostalo. Poleg tega sem bila v tem oziru velik perfekcionist in skoraj nisem želela odpreti ust, dokler nisem bila prepričana, da bo povedano slovnično pravilno. S partnerjem sva ves čas govorila angleško, enako je bilo v službi, tako da se je moje učenje nemščine kar precej zavleklo. Prav dobro se spomnim situacij, ko sem na vratih prisluškovala, ali se kdo nahaja na hodniku in šele, ko sem bila prepričana, da ni nikogar, sem oddirjala po stopnicah, da me le ne bi nihče ogovoril. Vem, smešno početje, a človek ne more iz svoje kože. Omenili ste službo. Po poklicu ste diplomirana pravnica. Kako hitro ste našli zaposlitev? Diplomirala sem v Ljubljani, se za nekaj let zaposlila na pritožbenem oddelku Gabrijela Žagar v Stuttgartu živi od maja 2006. Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije, naredila pravosodni izpit in se želela posvetiti sodniški službi. Po odhodu v tujino se mi je vse obrnilo na glavo, a zaposlitev sem našla še pred selitvijo. Po naključju sem izvedela, da bodo v eni izmed zalednih pisarn na deželni banki BadenWuerttemberg zaposlili praktikanta s pravno izobrazbo. Predvidena plača bi bila le dobrih 600 evrov, zaposlitev le za 6 mesecev, pa sem si vseeno mislila, da nekje moram začeti. Na razgovoru so mi povedali, da bodo namesto praktikanta zaposlili začetnika za 70 odstotkov polne plače, takoj s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Seveda me je novica nadvse osrečila. Tudi pravne diplome mi ni bilo treba prevajati in nostrificirati. Enostavno sem jim prinesla originalno diplomo na vpogled in jim izročila kopijo. Kaj pa samo delovno okolje, v primerjavi s slovenskim? Seveda je mogoče zaznati določene razlike v delovnem okolju. Poleg bistveno drugačnih zneskov na tekočem računu sem izredno zadovoljna z odnosi, tako med nami sodelavci, kot tudi z nadrejenimi. Poleg tega delodajalec zaposlenim omogoča številne ugodnosti, popuste, nam plačuje v tretji pokojninski steber in še bi lahko naštevala. Nemci v deželi Baden-Wuerttemberg so sicer znani kot rahlo zadržani, varčni, če ne že stiskaški, vendar na lastni koži tega nisem občutila. Povsod sem bila namreč dobro sprejeta. 11 Kako se v praksi povezujejo Slovenci v Nemčiji, v regiji, kjer živite vi? Povezovanje Slovencev na jugu Nemčije je zadovoljivo. Osebno bi si sicer želela, da bi bilo sodelovanje med posameznimi društvi še bolj intenzivno in pristno, saj se mi zdi, da pogosto spominjamo na vrtičkarje, vendar pa so procesi združevanja precej počasni in dolgotrajni. Eden od razlogov za to so ločevanja in zamere iz preteklosti, drugi je trdovratnost nekaterih starejših vodstvenih struktur v posameznih društvih, ki k vodenju ne znajo ali ne želijo pritegniti mladih, pa še kakšen razlog bi se dalo najti. Člani društva Triglav iz Stuttgarta in Slovenskih muzikantov iz Sindelfingna na septembrski povorki v Bad Cannstattu. Zelo ste aktivni pri povezovanju Slovencev. Je morda povezovanje s Slovenci na začetku prihoda v tujo deželo lahko neke vrste ''tolažba'' za izseljence? Stike s Slovenci sem pričela iskati šele v tretjem letu bivanja v Stuttgartu. Pred tem sem se družila z nemškimi kolegi in bila vsak mesec vsaj nekaj dni doma v Sloveniji. Na internetu sem našla stran slovenskega društva Triglav v Stuttgartu in se sprva priključila folklorni skupini, prav kmalu pa so me vključili tudi v druge aktivnosti društva. Že četrto leto opravljam delo tajnice ter aktivno sodelujem pri organizaciji vseh aktivnosti društva. Hkrati sem tretje leto predsednica koordinacijskega odbora za južno Nemčijo, v katerega je vključenih vseh petnajst še aktivnih slovenskih društev na območju južne Nemčije in slovenska katoliška misija iz Stuttgarta. Lansko leto sem bila s strani takratnega predsednika vlade imenovana tudi v Svet Vlade RS za Slovence po svetu, v katerega smo vključeni predstavniki Slovencev s celega sveta. Srečujemo se enkrat letno z namenom izdelati neke enotne strategije delovanja in povezovanja Slovencev po svetu. Na zadnji seji sveta, ki je potekala julija tega leta, pa smo poseben poudarek namenili povezovanju in delovanju mladih, vključevanju mladih, ki se v zadnjih letih izseljujejo iz domovine in razmišljali, kako bi te mlade čez čas pritegnili nazaj v Slovenijo. 12 Aktualno Sicer pa je naše društvo Triglav iz Stuttgarta najstarejše slovensko društvo v Nemčiji, ustanovljeno leta 1970. V zadnjih letih je doživelo velik preobrat, saj je mlajša generacija zasedla vodstvena mesta, kar je dodobra spremenilo tudi koncept delovanja. Sicer nam še vedno veliko Zakaj se vam zdi tako pomembno povezovanje Slovencev izven domovine? Povezovanje Slovencev izven matične domovine je bistvenega pomena za ohranitev jezika in kulture. Pripadniki narodov, katerih kultura se ne razlikuje bistveno od kulture države, v kateri živijo, se namreč precej hitro asimilirajo v družbo. Asimilacija je do neke mere seveda zaželena, vendar pa sem mnenja, da gre pri Slovencih asimilacija pogosto v take ekstreme, da se posameznikom niti ne zdi več nujno potrebno, da bi se njihovi otroci naučili slovenskega jezika, še manj se jim zdi potrebno, da bi se udeleževali slovenskih prireditev ali na njih aktivno sodelovali. Povezovanje Slovencev pa je pomembno tudi zaradi sodelovanja v ekonomskem smislu. Precej Slovencev, ki živi v tujini, je namreč zelo uspešnih, kar bi lahko država Slovenija bolje izkoristila. Sicer je v zadnjih letih opaziti določene premike v tej smeri, organizirane so bile gospodarske zbornice slovenskih podjetnikov iz tujine, sestavlja se tudi register podjetnikov, vendar pa bi se dalo storiti še mnogo več. “Povezovanje Slovencev pa je pomembno tudi zaradi sodelovanja v ekonomskem smislu. Precej Slovencev, ki živi v tujini, je namreč zelo uspešnih, kar bi lahko država Slovenija bolje izkoristila.” pomeni tradicija, vendar pa poskušamo organizirati tudi dogodke, ki bi pritegnili mladino. Kdo so običajno člani društev – dolgoletni izseljenci ali tudi mladi iskalci ''boljšega življenja''? Člani društev so pretežno Slovenci, ki so se v Nemčijo preselili že pred desetletji, in njihovi otroci – torej druga ali tretja generacija Slovencev. Pridružijo se seveda tudi nekateri ''novinci'', vendar pa se ti po večini le udeležujejo določenih prireditev in ne sodelujejo aktivno pri delu društev. Slovenijo ste zapustili pred recesijo. Ali opažate sedaj v primerjavi z vašimi prvimi leti v Nemčiji večje težnje Slovencev k preseljevanju, k iskanju boljšega življenja? Predvsem v zadnjih dveh letih je opaziti velik priliv mladih, ki v tujini iščejo boljši zaslužek, nekateri pravijo, da enostavno bežijo iz države, v kateri ni nobenih perspektiv. Veliko se jih obrne na nas z željo, da bi jim pomagali pri iskanju službe ali stanovanja. Kolikor je v naši moči, seveda pomagamo, vendar pa se mora vsak znajti sam, jim pa ponudimo možnost druženja. “Predvsem v zadnjih dveh letih je opaziti velik priliv mladih, ki v tujini iščejo boljši zaslužek, nekateri pravijo, da enostavno bežijo iz države, v kateri ni nobenih perspektiv.” “Procesi povezovanja Slovencev izven domovine so precej počasni in dolgotrajni. Eden izmed razlogov za to je zagotovo trdovratnost nekaterih starejših vodstvenih struktur v posameznih društvih, ki k vodenju ne znajo ali ne želijo pritegniti mladih.” Na internetni strani koordinacijskega odbora za južno Nemčijo so zbrane nekatere uporabne povezave, seznami prireditev in drugih dogodkov ter povezave do medijskega poročanja, tako da poskušamo ljudem vsaj malo olajšati prihod v tujino. Trenutno ostajate v Stuttgartu, kje pa se vidite čez deset let? Se nameravate vrniti v domovino ali je vaše življenje sedaj v Nemčiji? Folklorna skupina Triglav iz Stuttgarta na septembrski folkloriadi v Augsburgu. Veliko Slovencev, ki so prišli v zadnjih letih, je vključenih v raznovrstna internetna omrežja, kot je na primer skupina Slovenci v Nemčiji na Facebooku in tudi na tak način se dogovarjajo za srečanja. V Stuttgartu se dobro počutim, živim razgibano življenje, nedavno sem vstopila v novo partnersko zvezo, tako da zaenkrat ne razmišljam o vrnitvi. Vendar pa sem po načelu ''nikoli ne reci nikoli'' popolnoma odprta in ne vem, kam me bo življenjska pot še zanesla. Morda nekoč tudi nazaj v Slovenijo. Špela Dobnikar EU pogled - Podatki iz marca letošnjega leta kažejo na to, da se je leta 2011 okrog 3,2 milijona ljudi priselilo v eno izmed držav članic EU, hkrati pa je vsaj 2,3 milijona ljudi zapustilo eno izmed držav članic EU. - Združeno kraljestvo poroča o največjem številu priseljencev (566 044), sledijo Nemčija (489 422), Španija (457 649) in Italija (385 793). Skupaj so omenjene države predstavljale 60,3 odstotkov vseh priseljencev v države članice EU. - O največjem številu izseljencev je v letu 2011 poročala Španija (507 742), sledita Združeno kraljestvo s 350 703 izseljenci in Nemčija z 249 045 izseljenci. - Leta 2011 je imel najvišje število priseljencev Luksemburg – 33 priseljencev na 1000 prebivalcev, sledita Ciper in Malta. O največjem številu izseljencev pa poročajo iz Irske in Litve. Vir: http://epp.eurostat. ec.europa.eu/statistics_ explained/index.php/Migration_ and_migrant_population_ statistics/sl 13 Zgodba iz Santa Rose, Kalifornija – Ana Pirc V Santa Rosi za praznike obvezn Ana Gričar-Pirc je v Ameriko odšla pred sedemintridesetimi leti, sprva na počitnice, ki so trajale in trajale in na koncu postale življenje. Ustvarila si je družino, ima tri otroke in vodi dom za starejše v kalifornijski Santa Rosi. Enkrat na leto pride v Slovenijo, v rodno vasico Ravni pod Velikim Trnom, kot pravi ''s čudovitim pogledom na Gorjance, od Novega mesta do Brežic z Zagrebom v ozadju.'' Slovensko govori tako dobro kot včasih. Prav nobena beseda ne izda, da je že toliko let izseljena, na pogovor pa se je pripeljala s svojim avtom, ki ji med obiski omogoča neodvisnost. Kot pravi, ima dve domovini, eno tu in eno za oceanom. Kako se dekle iz Krškega odloči sama oditi v Ameriko? Ste bili namenjeni na počitnice ali ste bili odločeni, da odhajate za vedno? vedela, da bom ostala. Zame nikoli ni bilo poti nazaj, vedno gledam naprej. Po treh letih v Ameriki se je rodila hčerka, pozneje še dva sinova in tako se je pričelo novo življenje. Razlogov za odhod je bilo več. Osem let sem si dopisovala s sosedom iz Krškega, ki je tedaj v San Franciscu živel že petnajst let in bila sem namenjena k njemu. Pa tudi doma ni bilo najbolj veselo, močno sem potrebovala veliko spremembo. Tako mi je sosed pomagal do vize in sem šla. Najprej v San Francisco, leto in pol kasneje pa v Santa Roso, kjer sem še danes in tu je moj dom. Vedno sem govorila, da je pri meni lahko samo eno – ali Slovenija ali Santa Rosa. Kot kaže, bo ostala slednja. Je bilo težko začeti znova, na drugem koncu sveta, stran od vsega poznanega? Bila sem v zvezi s Slovencem, tako da sem ohranjala stik s slovenščino, na nek način z domovino. Sem zelo prilagodljiva, tako da kakšnega kulturnega šoka nisem doživljala. Je bil pa na pričetku malce težaven jezik, v Ameriko sem odšla s petletnim osnovnošolskim znanjem angleščine. Pet let je trajalo, da sem spregovorila čisto tekoče in po ameriško. Veliko sem poslušala radio in brala časopise, da mi je šel jezik v uho. Morda imam zaradi načina učenja danes čisto ameriški naglas. Kakšen kraj je Santa Rosa? Ko sem prišla, je imela 76.000 prebivalcev, do danes se je številka podvojila. Je zelena, na ravnini, z majhnimi hribčki, z vročimi poletji in hladnimi zimami. No, snega pa ni. Tega sem lani doživela, ko sem prišla konec oktobra v Slovenijo. Po tridesetih letih sem spet videla snežinke. Ampak na začetku so bile to v Santa Rosi za vas počitnice? Tako je. Dolgo sem bila, vsaj z mislimi, kot na počitnicah, čeprav sem nekje globoko v sebi 14 Aktualno Nekje pet let je trajalo, da sem spregovorila čisto tekoče in po ameriško. Veliko sem poslušala radio in brala časopise, da mi je šel jezik v uho. Morda imam zaradi načina učenja danes čisto ameriški naglas. Kako pa ste pričeli službeno pot? Na začetku nisem delala, potem pa, ko so se rodili otroci in pričeli hoditi v šolo, sem dopoldneve pomagala v nekem skladišču rož, tam spoznala Slovenca s podjetjem v San Franciscu in pričela zanj izdelovati dele – tako sem delala kar nekaj časa kot kleparka, bila pa sem povsem samouka. Danes ne delam več tega, ampak skrbim Ana Gričar - Pirc v Santa Rosi živi že 37 let. za šest starejših ljudi v domu za starejše v Santa Rosi. Iz poklica kleparke v oskrbnico doma za starejše. Kako se je zgodil tak preobrat? Pred desetimi leti sem kupila hišo, v kateri je bil prej dom za starejše. Agentka me je peljala v to hišo in hiša me je sprejela, kupila sem jo in pričela obnavljati. To je trajalo eno leto, vmes pa sem naredila no zadiši po potici hči je bila dvakrat v slovenski šoli v Ljubljani in z malo truda bi zelo dobro govorila slovensko. A skozi generacije se jezik malo izgubi, sploh če si rojen v Ameriki. Sama pa ohranjam stike, se veliko družim z Jožetom Udovčem (slovenski izseljenec, zelo uspešen, med drugim je prvi Slovenec preletel Atlantik z ultralahkim letalom - op. av.) in pogovarjam s prijatelji, znanci. Vsako leto se vrnem v Slovenijo za tri do pet tednov in en teden traja, da zopet popolnoma spregovorim slovensko. Če ohranjamo slovenske navade? Seveda, sploh božič od nekdaj praznujemo prav tako, kot smo ga praznovali včasih v Krškem. Potica mora biti obvezno na mizi! ker starejša, povojna generacija Slovencev nikakor ni želela prepustiti vodstva mlajšim generacijam, kljub temu, da so že precej onemogli. A še vedno se vračam v društvo, vsako leto za pusta, ko imamo klobase. Ko sva ravno pri kulinariki. Ste se klasične ameriške prehrane hitro navadili? To pa ne. Nikoli nisem pristala na stereotipno ''hitro'' hrano. Od nekdaj sem kuhala, od nekdaj zagovarjam naravno hrano in od nekdaj vrtnarim in pridelujem hrano. Vedno sem gledala, da je bila na mizi zdrava hrana in tako gledam tudi sedaj v domu. Če ohranjamo slovenske navade? Seveda, sploh božič od nekdaj praznujemo prav tako, kot smo ga praznovali včasih v Krškem. Potica mora biti obvezno na mizi! Razmišljate v slovenščini ali v angleščini? Mislim, da še vedno razmišljam v slovenščini. Imate kaj stika s Slovenci v Santa Rosi in okolici? Mislim, da sem v Santa Rosi edina Slovenka, vsaj jaz drugega ne poznam. Deset let sem bila zelo aktivna v slovenskem društvu, vodila sem tečaje slovenske kulinarike, delala klobase po svojih receptih … Sedaj nisem več tako aktivna zaradi zaposlitve v domu. Pa tudi zato sva se z Jožetom Udovčem malce oddaljila od društva, Pravite, da gledate vedno samo naprej. Se nekje precej naprej vidite morda, da se vrnete v Slovenijo? Ne. Osem let nazaj sem še razmišljala v to smer, sedaj pa ne več. Takrat sem razmišljala o manjšem domu za starejše v hiši v Krškem in med tem časom, ko sem razpadajočo hišo popravljala, sem malo računala in prišla do zaključka, da finančno ideja ne bo preživela. Vse sem opustila in ravno v tokratnem obisku urejam vse potrebno za prodajo hiše in zemlje. A v Slovenijo se bom redno vračala. Špela Dobnikar tečaje, pridobila licence in dovoljenja, da sem lahko naprej vodila dom starejših. Gre za manjši dom s šestimi posteljami, za starejše pa skrbim skupaj s tremi zaposlenimi. Tu tudi živim, imam pa še eno hišo, kjer se dobivamo z družino. Z otroki govorite slovensko in ohranjate kakšne navade, običaje? Z otroki danes govorimo angleško, sem in tja kakšen stavek v slovenščini. Starejša Ana Gričar - Pirc je življenje čez lužo pričela v okolici San Francisca. 15 Zgodba iz Avstralije – Saša Kos V Avstralijo po spremembo Sašo Kos smo ujeli, ko je bila ravno na obisku v Sloveniji, sicer pa slovenska Avstralka, ali obratno – avstralska Slovenka, živi v ‘’deželi tam spodaj’’ že od leta 2007. V tem času je med drugim pridobila državljanstvo, spoznala partnerja, zgradila hiško in rodila sina Marka. Lahko zapišemo, da si je ustvarila življenje in se ustalila. Več pa skozi njene besede … predvsem z željo po spremembi. V Sloveniji sem imela odlično službo in plačo. Če bi se selila predvsem iz ekonomskih razlogov, bi raje ostala nekje bliže prijateljem in staršem, v eni izmed bolj razvitih evropskih držav. V Avstraliji so plače res višje, vendar so temu primerno višji tudi stroški življenja – elektrika, internet, voda, hrana, stanovanje. V tem času se ogromno govori o selitvah mladega, izobraženega kadra. Nekateri pravijo, da je bolj pogumno v tem času ostati v Sloveniji, kot pa iskati priložnosti v tujini. Pa vendar je za to, da pustiš življenje in greš na pot v neznano, potrebno ogromno poguma. Koliko časa je zorela pri vas odločitev in koliko časa je vzelo vse potrebno za odhod? Saša Kos, ki je v Avstralijo odšla leta 2007, si je v deželi tam spodaj ustvarila družino. Leta 2007 sta s takratnim partnerjem spakirala kovčke in odšla v neznano. Je bil to prvi odhod v Avstralijo sploh, ali je bil povod za odhod v deželo ''down under'' morda kakšno potovanje, preživeto v Avstraliji? Danes se veliko mladih odseljuje, vsi večinoma iz istega razloga – najti zaposlitev, lepšo ekonomsko prihodnost. V času, ko ste se vi odselili, recesije še ni bilo. Kaj je bil glavni razlog za odhod? Povod za odhod v Avstralijo je bil občutek, da si želim nekaj novega in drugačnega od življenja, ki sem ga poznala in živela v Sloveniji. Avstralija se mi je zdela urejena in zanimiva država, in z bivšim partnerjem sva se leta 2004 podala na več kot 2000 kilometrov dolgo potovanje po Avstraliji z nahrbtniki. Selila pa sva se dve leti kasneje. Vedno me je mikala tujina, še posebno kraji izven Evrope. Že od majhnih nog sem si želela potovati, videti svet in okusiti življenje v tujini, predvsem tam, kjer govorijo angleško. Zelo rada imam spremembe in selitve so zame nekaj pozitivnega. V Sloveniji sem se selila samo dvakrat v življenju, v Avstraliji pa sem zamenjala že tri mesta in deset lokacij. V Avstralijo sem se preselila 16 Aktualno Pri meni je odločitev zorela od leta 2004, preselila pa sem se leta 2007. S partnerjem sva v Avstralijo prišla prek študentske vize, vendar naju je študij v Avstraliji stal približno 30.000 dolarjev, zato ta varianta ni za tiste brez prihrankov. Včasih Slovenci pozabimo, kako privilegirani smo, da lahko študiramo zastonj. Z dodatno izobrazbo sva s partnerjem izpolnila (takratne) pogoje za stalno (bivalno) vizo, ki sva jo dobila leta 2009, leta 2011 pa sva dobila državljanstvo. Od ideje do državljanstva je torej minilo sedem let. Prvi dve leti v Avstraliji sta bili polni novih doživetij in izzivov. S študentsko vizo je bilo težko dobiti resno službo, zato sva živela predvsem od prihrankov in priložnostnega dela. Pridobitev vize (za stalno bivanje in delo v Avstraliji) je pogosto dolgotrajen postopek, pogoji pa se iz leta v leto spreminjajo. Žal vrata niso odprta za vsakogar, zanimajo jih predvsem mladi višje izobraženi kadri. Avstralija je zadnje čase izjemno priljubljena tema pogovorov med mladimi, ki bi radi poiskali priložnost v tujini. Stopi kakšen Slovenec v stik z vami? Zelo pogosto se pogovarjam s Slovenci, ki jih zanima selitev v Avstralijo. Mislim, da je odvisno od vsakega posameznika, ali je selitev v tujino prava odločitev zanje, ne glede na trenutne ekonomske razmere v Sloveniji. Nekateri pridejo v Avstralijo in zaživijo boljše življenje, veliko pa se jih tudi vrne z domotožjem. Recepta ni, treba je slediti intuiciji. Vedno pa poudarim, da je življenje v tujini veliko več kot višja plača. Treba se je vprašati, če ste pripravljeni zapustiti svojo družino, prijatelje in življenje, ki ga poznate, za povsem novo življenje. Potrebno je veliko učenja, prilagajanja in iznajdljivosti, predvsem pa samostojnosti. Ljudje, ki so zelo navezani na svojo družino in določene prijatelje, bodo težko našli srečo v tujini. K sreči pa je tujina bližje kot si mislimo in veliko Slovencev se uspešno seli v druge evropske države. Avstralija, kot tudi mnoge druge države v Evropi in po svetu, neprestano išče mlad, izobražen kader. Slovenija se bo morala zelo potruditi, da te kadre zadrži, saj ko enkrat odidejo, se zelo redko vrnejo. Avstralija, kot tudi mnoge druge države v Evropi in po svetu, neprestano išče mlad, izobražen kader. Slovenija se bo morala zelo potruditi, da te kadre zadrži, saj ko enkrat odidejo, se zelo redko vrnejo. Avstralija je med tistimi, ki razmišljajo o selitvi, izjemno priljubljena destinacija. Nekateri pridejo v Avstralijo in zaživijo boljše življenje, veliko pa se jih tudi vrne z domotožjem. Recepta ni, treba je slediti intuiciji. Vedno pa poudarim, da je življenje v tujini veliko več kot višja plača. Kaj bi izpostavili, da je bil največji kulturni šok ob prihodu, kje vidite največje razlike v primerjavi s Slovenijo, življenjem in našimi navadami? Slovenci smo zelo direktni, odkriti in pošteni. V Sloveniji razmeroma hitro skleneš novo prijateljstvo, ker hitro pokažemo svoja prava čustva. Avstralci pa so na splošno bolj prijazni in ti ne bodo pokazali pravih čustev, dokler te dobro ne spoznajo. Avstralci so izjemno prijetni ljudje, ki radi pomagajo sosedu. Moji sosedje so tudi moji najboljši prijatelji. Na žalost pa je tu tudi zelo neizobražen del prebivalstva, ki v trgovino hodi brez obutev, njihovi otroci pa so umazani in cel dan v pižamah. Avstralci so na splošno zelo sproščeni in pri njih je vse »po domače«, medtem ko smo Slovenci bolj čisti in urejeni. Avstralci niso preveč navezani na določeno hišo ali mesto, in se radi selijo. Slovenci pa smo bolj zapečkarji in se običajno držimo tega, kar poznamo. Meni osebno pa je bil največji kulturni šok vožnja po levi strani ceste (smeh). Danes z družinico živite v novozgrajeni hiši v zvezni državi Queensland. S čim se ukvarjate v Avstraliji? V Sloveniji sem delala kot grafična oblikovalka, svoji izobrazbi pa sem ostala zvesta tudi v Avstraliji. Trenutno sem novopečena mamica malemu Marku in sem doma z otrokom. Ko bo šel v vrtec, pa bom (bolj resno) začela delati od doma, in pozneje mogoče iskala službo za polovični delovni čas. Dvomim, da bom šla v službo za polni delovni čas, ker so tu delovniki zelo dolgi in vrtci so zelo dragi – jaz pa bi rada več časa preživela s svojim otrokom. V Avstraliji se k sreči da preživeti tudi z eno plačo. Za nek intervju ste dejali, da boste vedno Slovenka v Avstraliji in Avstralka v Sloveniji. Je biti Slovenec v Avstraliji kako drugače, kot biti na primer Kanadčan ali Britanec? Seveda je drugače, za Slovence je velik izziv jezik. Sicer pa je Avstralija čudovita multinacionalna država z veliko tolerance do tujcev. Res pa je, da je manjšinam, kot smo Slovenci, malo težje kot večjim narodom, ker si ne moremo pomagati (med seboj), kot to počnejo večji narodi. Bo Mark govoril slovensko? V Avstraliji je dvojezičnost nekaj popolnoma normalnega in midva s Chrisom (Sašin partner op. ur.) upava, da bo Mark z mano govoril slovensko, z njim pa angleško. Seveda pa bo največji problem to navado ohraniti kasneje, ko bo najstnik. http://newaussie.blogspot.com/, www.northbird.com Špela Dobnikar 17 Zgodba iz Johannesburga, Južna Afrika – Manca Gros in Anže Marinčič Življenje v sončnem “Joburgu” Manca Gros in Anže Marinčič sta odšla v južnoafriški Johannesburg za tri mesece, ki se danes prevešajo že v četrto leto. To ni bila turistična pot in ne tista s trebuhom za kruhom, temveč sta odšla na jug Afrike v okviru službenih obveznosti, oba sta zaposlena v istem podjetju. Z Manco smo se pogovarjali o življenju, delu, navadah in nevarnosti, na katero večina najprej pomisli ob omembi Johannesburga. Živita v enem najbolj nevarnih mest. Se počutita varno? Manca Gros in Anže Marinčič živita v Johannesburgu že četrto leto. Za začetek – kaj delata v Johannesburgu? Oba sva zaposlena v podjetju NIL, ki se udejstvuje na različnih področjih IKTja – Learning services, Professional services in Managed Services. Sama sem kot projektni vodja v oddelku Professional Services in vodim IT projekte za NIL in Cisco. Anže pa opravlja delo inženirja v oddelku Managed Services. To sva počela že v Sloveniji, pred štirimi leti pa se je odprla priložnost za pot v Južno Afriko. Kako težko je bilo sprejeti to odločitev? Spomnim se, kako sva z Anžetom avgusta 2009 preživljala dopust na Pelješcu in se pogovarjala o možni 18 Aktualno poti v Južno Afriko in kar nekako nisva mogla verjeti, da se to lahko zgodi. Na koncu se je izteklo tako, da je Anže letel v Južno Afriko že oktobra, jaz pa sem se mu pridružila v decembru. Glede na to, da še nimava otrok in da je odhod v Južno Afriko velika izkušnja, nisva omahovala. Res pa je, da je bil odhod na “drugo stran” Zemlje lažji, ker sva odšla v tujino skupaj. Živiva v NILovi hiši v Bryanstonu na obrobju Johannesburga (“Joburga“ – kot ga imenujejo domačini). Na začetku je bil velik šok električna ograja okoli vsake hiše in rešetke na oknih, vendar tega po določenem času ne vidiš več. Pred odhodom sva imela ves čas v mislih nasilje, saj Južna Afrika na lestvicah spada med bolj nevarne države. Sama lahko rečem samo to, da nas mediji v Evropi in svetu obmetavajo samo s slabimi novicami o Južni Afriki, ko pa si enkrat tukaj, pa vidiš, da ni tako slabo. Seveda pa nikoli ne izzivava in ne hodiva sama sredi noči po ulicah Johannesburga. Sicer pa tudi sama veliko tečem zunaj. Do sedaj midva še nisva imela slabe izkušnje. Je pa revščina tako kot v Evropi in drugod po svetu velik problem tudi v Južni Afriki. Če človek več dni ne dobi toplega (ali mrzlega) obroka, nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi. Življenje na drugem koncu sveta zagotovo prinaša veliko spremembo. Je bil kulturni šok velik? Življenje v Južni Afriki je drugačno. Kot prvo bi omenila vreme. Južna Afrika ima okoli 340 sončnih dni na leto. To je zagotovo eden od razlogov, zakaj so Južno Afričani nori na kolesarjenje, “Mediji v Evropi in svetu nas obmetavajo samo s slabimi novicami o Južni Afriki, ko pa si enkrat tukaj, pa vidiš, da ni tako slabo. Seveda pa nikoli ne izzivava in ne hodiva sama sredi noči po ulicah Johannesburga.” “Svet je prelep in poln raznolikosti, ki te osupnejo”, pravita Manca in Anže. Na fotografiji na Table Mountain nad Cape Town-om. motociklizem, kampiranje in splošno preživijo veliko časa zunaj. Kar je naju najbolj presenetilo, sta pomočnica na domu in pa vrtnar. Tu ne gre za to, koliko premoženja imaš, nekako je običajno, da imaš doma pomoč. Kaj pa delovno okolje – ostajata v istem podjetju, pa vendar – kako drugačne so delovne navade, urniki, delovna kultura …? NIL ima pisarne v Dimension Data Campusu, v Bryanston-u. Pisarna je oddaljena pet minut od najinega doma, kar nama je zelo všeč, saj je jutranja prometna konica grozna. Urnik se od evropskega ne razlikuje – načeloma delamo od 8 do 16h, včasih pa tudi dlje, odvisno od količine in zahtevnosti nalog. Kar pa je najbolj zanimivo – če je podjetje čez teden uspešno, zaposleni v petek zaključijo prej in na balkonih pisarn organizirajo braai (žar) in pivo. Na žalost naša pisarna še nima balkona. So vaju domačini hitro sprejeli, ali potrebujejo čas? V treh letih sva stkala dobre prijateljske vezi s sodelavci. Južno Afričani se nama na splošno zdijo veliko bolj odprti in veliko bolj prijazni kot Evropejci. Večkrat vidiš ljudi z nasmeškom na obrazu kot v Evropi, kljub temu da je v Južni Afriki več revščine kot v Evropi. Se sedaj tam počutita kot doma, ali je dom še vedno Slovenija? Kje se vidita čez deset let? Midva imava kar dva doma. Začetni načrt je bil, da prideva za tri mesece in zato dolgo časa nisva nič urejala hiše. Če pa pogledam vso kramo sedaj, ne vem, kako bova vse to spravila domov. V Slovenijo še prideva, vendar nikoli ne govoriva o točnih datumih, ker naju potem družina drži za besedo. Kje se vidiva čez deset let? Še vedno zaposlena in z družino, kar pa se doma tiče, pa puščava vse možnosti odprte … Ostane izven službe še kaj časa za raziskovanje Afrike? Kaj počneta v prostem času? Prosti čas poskušava porabiti čim bolj raznoliko. Včasih rečem Anžetu, da se ne spomnim, da bi imela v srednji šoli toliko hobijev, kot jih imava sedaj. Oba namreč jahava konje, se potapljava, igrava squash, tečeva in potujeva, kot nama dopušča čas. Do danes sva prevozila Garden Route (od Port Elizabeth do Cape Towna), obiskala Durban, Sodwano, Kruger Park, delček Mozambique-a in Zambijo (Viktorijini slapovi). Lansko leto smo z Anžetovo mamo in prijatelji prevozili lep del Botswane, Namibije in zahodnega dela Južne Afrike. Svet je prelep in poln raznolikosti, ki te osupnejo. V naslednjem letu pa planiramo popotovanje z začetkom v Južni Afriki, obiskom Botswane (Central Kalahari in Okowango delta), Victoria Falls v Zambiji in vrnitev čez Zimbabwe in Mozambique v Južno Afriko. Če se odločiva, da se vrneva v Slovenijo, pa se za spremembo odpraviva nazaj kar z avtom. Špela Dobnikar 19 Peka kruha z drožmi – kislim testom D ober kot kruh je rek, ki izvira iz časov, ko pri pripravi kruha še niso uporabljali niti pekovskega kvasa niti vsemogočih aditivov. Kruh, ki so ga ljudje stoletja častili kot zdravilo in ne samo hranilo, je dober pokazatelj zadnjih sedem tisoč let zgodovine človeštva. Začetki uporabe žit v prehranske namene segajo v čas perzijske civilizacije pet tisoč let pred našim štetjem, v času antike pa je kruh dobil še verski pomen, ki so ga izpričevali tudi tako, da so v nedeljo, ki je bila posvečena bogovom, jedli naravno fermentiran kruh – tak, kot si ga lahko tudi danes sami pripravimo 20 Prehrana doma, če namesto pekovskega kvasa za vzhajanje uporabimo t. i. kislo testo oz. »droži«. Tak kruh je namreč zdravilen, saj je lažje prebavljiv, ima višjo prehransko vrednost, telesa pa ne obremenjuje s produkti alkoholne fermentacije, ki povzročajo napenjanje, utrujenost, težave z glivicami … Kruh iz kislega testa je zdravilen, lažje prebavljiv, ima višjo prehransko vrednost, telesu pa ne povzroča napenjanja, utrujenosti, težav z glivicami … koruzna, ajdova, prosena, ječmenova in ovsena moka. Krušne moke namreč vsebujejo lepek oz. gluten, ki omogoči nastanek elastičnega testa, ki zadržuje med vzhajanjem nastali ogljikov dioksid. Pravi rženi kruh lahko pripravimo samo iz čiste ržene moke, običajno pa zaradi boljše rahlosti testa dodamo še manjši delež pšenične moke. Če polnovredno moko kombiniramo s presejano – črno moko, bo kruh bolj rahel, elastičen. Za izboljšanje vlažnosti sredice in za dolgotrajnejšo svežino lahko v testo dodamo tudi spasiran kuhan krompir ali žitne kosmiče. Kruh lahko pripravimo tudi z dodatkom grobo mletih ali celo celih, nakaljenih ali fermentiranih zrn, kar pa je bolj tipično za severne dežele. V naših krajih so običajnejši dodatek različna semena, npr. bučna, sončnična, lanena, v zadnjem času pa tudi konopljina semena oz. razmaščena konopljina moka. Največjo prehransko vrednost ima sveže mleta moka, ki si jo zmeljemo sami v žitnem mlinu s kamnitimi valji. Moki lahko dodamo tudi različne začimbe, kot so kumina, janež, mleti koriander, česen, čebula … Z uravnavanjem temperature vplivamo na kislost kruha Naravno mlečnokislinsko fermentacijo, kjer pri vzhajanju testa sodelujejo tako naravno prisotne – divje kvasovke, kot tudi mlečnokislinske in v manjši meri ocetnokislinske bakterije, uporablja človeštvo že od samih začetkov priprave kruha. Z uravnavanjem temperature vzhajanja lahko vplivamo na fermentacijo – kislost končnega izdelka – kruha. Pri višjih temperaturah se bolj razmnožujejo mlečnokislinske bakterije Če polnovredno moko kombiniramo s presejano – črno moko, bo kruh bolj rahel, elastičen. Za izboljšanje vlažnosti sredice in za dolgotrajnejšo svežino lahko v testo dodamo tudi spasiran kuhan krompir ali žitne kosmiče. Osnova za pripravo: običajne krušne moke, tudi z dodatkom nekrušnih Osnova za pripravo kruha so običajno krušne moke, med katero spadajo pšenična, pirina, kamutova in ržena moka. Kot dodatek tem mokam pa lahko pri peki kruha uporabimo tudi nekrušne moke (do polovico skupne količine moke), kot so in kvasovke (bolj mili okus), pri nižjih temperaturah pa ocetnokislinske bakterije, ki povzročajo bolj intenzivno kislo aromo. Danes se je način priprave kruha s kislim testom najbolj ohranil v severnih deželah, a ga ponekod še vedno (in vedno bolj) uporabljajo tudi v naših krajih, celo že v nekaterih pekarnah. Običajno se za tovrstno pripravo kruha uporablja izraz Kisli nastavek Potrebujemo: 1 skodelico polnovredne moke 1 skodelico tople vode (ali malo manj) 1 žlico medu ali nerafiniranega eko sladkorja lahko tudi: suhe droži – kislo testo v prahu ali kefir Priprava: V steklenem kozarcu z leseno žlico ali kuhalnico premešamo moko, toplo vodo in sladkor. Uporabimo tako vrsto moke, kot jo bomo uporabljali za pripravo kruha. Kozarec zapremo s pokrovom in pustimo testo fermentirati dva do tri dni na zelo toplem prostoru (optimalno je 30 do 40°C). Postopek fermentacije lahko pospešimo, če dodamo nekaj droži – nastavka od prejšnje peke ali pa uporabimo že pripravljen, kupljen ekstrakt kislega testa. Kisli nastavek je pripravljen, ko se pojavijo mehurčki in prijetno diši po kislem. Ko nastavek premešamo, se lepo peni. Če ga ne želimo uporabiti takoj, ga raje začasno shranimo v hladilnik, sicer bo na toplem izgubil vzhajalno moč. Če se to zgodi, ga z dodajanjem moke, sladkorja in vode ponovno obudimo in mu povrnemo moč. Ker je lahko fermentacija s kislim testom včasih zaradi neugodnih pogojev (okolje, temperatura, vpliv lune) nekoliko nepredvidljiva, bo uspeh bolj zagotovljen z dodatkom mlečnokislinskih kultur v obliki suhega ali tekočega kupljenega kislega testa. Lahko pa si pomagamo tudi z dodatkom kefirja, kislega mleka, sirotke ali zelnice. Fermentacija je zelo odvisna od vpliva lune, testo najbolj vzhaja ob dnevih za toploto – plod in cvet. »peka s kislim testom«, čeprav nekateri bolje poznajo stari slovenski izraz »peka z drožmi«. Mlečnokislinska fermentacija kruha je priporočljiva še posebej pri temnih, polnovrednih in zlasti rženih kruhih, ki so bogati z vlakninami. 21 človekovemu organizmu mnogo manj škodljivega predhodnika – kislo testo. Kar danes imenujemo kruh, žal skorajda ni več hrana. Še posebej zato, ker se kruh običajno pripravlja iz bele, razvrednotene, pogosto mesece in mesece stare moke in pogosto vsebuje škodljive oz. nevarne aditive. Ravno zato si specimo domač kruh, uporabimo sveže mleto moko, dobre in sončne misli ter lunino pomoč pri pripravi droži. Zato, da bomo zdravi in dobri – kot kruh! Recepti SADNI KRUH Potrebujemo: 1 kg rženega vzhajanega testa 0,6 kg domačega suhega sadja 0,3 kg različnih oreškov začimbe: cimet, kardamom, mleti klinčki, eko limonine lupinice sladkor ali zgoščen jabolčni sok 0,5 dl ruma Mlečnokislinska fermentacija je priporočljiva še posebej pri temnih, polnovrednih in zlasti rženih kruhih, ki so bogati z vlakninami. Pozitivni učinki naravno fermentiranih kruhov so daljša trajnost izdelkov, boljši okus in aroma, manj kvarjenja in boljša prehranska vrednost. Pozitivni učinki naravno fermentiranih kruhov so daljša trajnost izdelkov, boljši okus in aroma, manj kvarjenja in boljša prehranska vrednost. Med mlečnokislinsko fermentacijo pride do razgradnje fitinske kisline, ki se nahaja v žitnega ovoju in veže minerale (cink, kalcij, magnezij, železo ...) v človeku nedostopno obliko. Človeško telo zato iz kruhov, pripravljenih s kislim testom laže izkoristi v žitih prisotne minerale. Zaradi poenostavitve postopka, boljše rahlosti in manj intenzivnega kislega okusa kruha danes v pekarstvu uporabljamo kislo testo večinoma v kombinaciji z manjšimi količinami pekovskega kvasa. Tako pripravljeno testo vzhaja hitreje, kruh je bolj rahel in manj kisel, žal pa (zlasti polnovredni kruh) tudi prehransko manj kvaliteten. 22 Prehrana Kar danes imenujemo kruh, nima veliko skupnega s prvotnim kruhom V starih časih je bil celoten proces peke kruha prežet z ritualom, katerega zares začenjamo razumeti šele danes. Testo so z rokami mesili v leseni posodi, kjer je testo naravno in počasi fermentiralo. Znano je kot kvašeno testo, ki pa ni enako kvašenemu testu iz industrijskega pekovskega kvasa. Manjšo količino osnovnega testa v posušeni obliki (droži) so kot neke vrste relikvijo shranjevali za naslednjo peko. Skozi ves srednji vek se je tako ohranil kruh narejen s kislim testom. Kvas, ki so ga izdelovali v pivovarnah iz žit, iz katerih so pridelovali pivo, je bil odkrit šele v času francoske revolucije in od tedaj naprej je skoraj povsem nadomestil svojega mnogo bolj zdravega, Priprava: Rozine, suhe slive, fige, jabolčne in hruškove krhlje ter oreščke operemo. Fige in slive razpolovimo, dodamo začimbe in vodo. Po želji osladimo in dodamo rum. Pustimo, da se sadje, medtem ko vzhaja testo, dobro prepoji. Testo pripravimo iz tri četrtine ržene in četrtino pšenične moke po receptu za kruh pripravljen s kislim testom. Za boljšo rahlost lahko kislemu testu dodamo tudi nekaj kvasa. Za sadni kruh pripravimo še posebej rahlo testo (pripravljeno z več vode), ki ga premešamo s pripravljeno mešanico suhega sadja. Tako pripravljeno testo preložimo v večji okrogli namaščen in pomokan glinen pekač. Ker je testo zelo lepljivo, zgornjo površino pogladimo z mokrimi dlanmi. Testo vzhajamo še dobro uro, potem pa ga pečemo približno 50 do 60 minut pri temperaturi 180°C. Da se nam skorja ne zažge, proti koncu kruh pokrijemo s papirjem. Recepti KORENČKOV KRUH Potrebujemo: 0,5 kg pšenične ali pirine polnovredne moke 0,5 kg naribanega korenja 2-3 dl mlačne vode 0,5 dl hladno stisnjenega olja sol kislo testo (droži) lahko tudi malo pekovskega kvasa Priprava: Moki dodamo drobno naribano korenje, vodo, olje, sol ter kislo testo. Le tega pripravimo po že omenjenem receptu ali pa uporabimo kupljen ekstrakt kislega testa. Premešamo in zgnetemo rahlo testo. Če dodamo več vode in zgnetemo bolj rahlo testo, bo kruh boljši. Testo preložimo v model, v katerem ga bomo pekli. Vzhajamo na toplem, nekaj ur, lahko tudi čez noč. Odvisno od velikosti kruha, pečemo približno 50 min pri temperaturi 200°C. NARAVNO FERMENTIRANI KRUH Potrebujemo: 1 kg moke (npr. ržena in pšenična) 6 - 7 dl tople vode 1½ č. žlice soli 2 žlici olja 1 žlico sladkorja ali drugega sladila začimbe po želji (npr. kumina) 1 skodelico kislega testa do 5 g pekovskega kvasa (glej pripravo) Priprava brez pekovskega kvasa: Sestavine dobro premešamo in zgnetemo v prožno in mehko testo. Če testu dodamo več vode, bo oblikovanje nekoliko težavneje, vendar bo kruh bolj rahel. Pri ročni obdelavi testa običajno uporabimo mlačno oz. toplo vodo. Zgneteno testo pokrijemo ali zapremo v posodo in pustimo vzhajati v toplem in po možnosti vlažnem prostoru nekaj ur, odvisno od temperature, lahko kar čez noč. Po vzhajanju lahko utrgamo kos testa, ki ga posušimo ali shranimo pokritega v hladilniku. Tako si pripravimo droži za naslednjo pripravo kislega nastavka oz. testa. Vzhajano testo nato ponovno pregnetemo, po potrebi uporabimo še nekaj moke in oblikujemo hlebec, štruco ali uporabimo model (npr. glineno posodo) za peko kruha. Tako pripravljeno testo ponovno vzhajamo. Pri temperaturi 30-40°C bo vzhajanje trajalo 1-2 uri, pri nižji pa dlje. Z vzhajanjem ne pretiravamo, saj se lahko testo sesede. Tik pred peko lahko v močno vzhajano testo z ostrim nožem zarežemo nekaj rezov, da skorja med pečenjem ne razpoka. Pečemo v ogreti pečici na 200°C približno 50 minut, odvisno od velikosti kruha. Močno vzhajan kruh položimo v močno ogreto pečico, slabo vzhajanega pa lahko še v neogreto. Takoj po vstavitvi kruha pečico navlažimo, tako da na dno pečice vlijemo malo vode. Priprava z uporabo pekovskega kvasa: Če želimo pripraviti bolj vzhajan, rahel kruh, dodamo med mešanjem tudi malo pekovskega kvasa. Postopek priprave kruha je enak kot brez kvasa, le čas vzhajanja bo krajši, odvisno od količine dodanega kvasa in temperature vzhajanja. Matjaž Kološa, uni.dipl.inž.živ.tehnol. 23 K … ste uharski triki … vedeli, da se lahko jokanju pri rezanju čebule izognemo in da se preveč slano juho lahko še reši? Če pred sekljanjem svežih zelišč posujemo po deski nekaj soli, nam zelišča med sekljanjem ne bodo ‘’frčala’’ naokrog. Če je juha ali enolončnica presladka, ji dodamo sol. Če pa je presladka glavna jed, jo bo najbolje rešil jabolčni kis. Pravilno shranjevanje začimb je zelo pomembno, le tako bodo začimbe ohranile svojo aromo. Začimbe zato hranimo tesno pokrite, na temnem in hladnem. Najboljše bomo pri peki potegnili od masla in jajc, če jih čez noč pustimo na sobni temperaturi. Če ne želimo jokati pri rezanju čebule, jo moramo olupiti pod hladno vodo. Lahko tudi pred rezanjem čebulo za pol ure postavimo v hladilnik, ali jo namočimo v ledeno mrzlo vodo. Na zažgano ponev vsujemo plast sode bikarbone, prelijemo z vodo in pustimo učinkovati. Če je juha ali enolončnica preslana, dodamo narezan surov krompir. Ko je krompir skuhan, ga odstranimo in odvečne soli ni več, saj jo je krompir absorbiral. Vonja po česnu se bomo najbolje znebili z drgnjenjem rok s kavno usedlino. Uporaba olja v vodi pri kuhanju testenin povzroči, da se omaka ne prime testenin in ostaja na dnu krožnika. Ovenelo solato lahko rešimo tako, da jo namočimo v skodelico hladne vode, ki smo ji dodali limonin sok in za eno uro postavimo v hladilnik. (vir: prvi del namigov najdemo v Knjižici Semenarne Ljubljana – Sejemo slovensko, dostopno na http://www.semenarna.si/books/sejemo/sejemo.html#/46/) Riba na soli Riba na soli je ena bolj preprostih jedi, ki kuharju pusti veliko časa za ustvarjanje prilog, medtem ko se riba počasi peče v pečici. Jed lahko pripravimo popolnoma brez dodatnih maščob, zaradi soli se peče enakomerno in meso ostane sveže. Kako torej gre? Večji ribi (lahko je zobatec, brancin ali orada) odstranimo drobovino in škrge, luske pa pustimo. Očiščeno ribo speremo in osušimo s papirnato brisačko. V trebušno votlino ribe lahko položimo vejico rožmarina, po želji strok ali dva česna in pokapamo z olivnim oljem. Ribo pokrijemo s soljo vsaj en centimeter debelo in eno uro pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj. Ko je pečenje končano, sol narahlo udarimo s kuhinjskim kladivom ali nožem, da poči. Zraven postrežemo kuhan krompir ali blitvo s krompirjem in kozarček belega. Pa še en namig. V sol lahko zakopljemo 7001_210x75_ad_final.pdf 1 2013.11.04. 15:27 7001_210x75_ad_final.pdf 1 2013.11.04. še nekaj opranih in neolupljenih krompirjev, ki smo jih predhodno že na pol 7001_210x75_ad_final.pdf 1 2013.11.04. 15:27 skuhali. Ta priloga se k ribi na soli čudovito prileže. 7001_210x75_ad_final.pdf 1 2013.11.04. 15:27 7001_210x75_ad_final.pdf 1 2013.11.04. 15:27 7001_210x75_ad_final.pdf 1 2013.11.04. 7001_210x75_ad_final.pdf 7001_210x75_ad_final.pdf 1 1 2013.11.04. 2013.11.04. C C C M C M C CC M MM C Y M Y M Y M CM Y CM Y Y YY MY CM CM CM CM CY MY MY MY MY CMY CY CY CY CY K CM MY MY CY CY CMY CM MY CY CMY CMY CMY CMY CMY K CMY K K K KK 24 Prehrana K 15:27 15:27 15:27 15:27 Kuharski mojster Janez Bratovž testiral slovenske sorte vrtnin Vsako leto je vsak tretji petek v novembru Dan slovenske hrane. Ta dan se še posebej opominjamo, kako pomembno je, da jemo lokalno hrano, v vrtcih in šolah pa se zgodi Tradicionalni slovenski zajtrk. Prav je, da poznamo takšne dneve, še bolj prav je, če je lokalno na mizi vsak dan. To je lažje, če imamo svoj vrt in če ga imamo, sadimo stare avtohtone sorte. Iz njih se da pripraviti še kako sodobne jedi, to je dokazal v nedavnem projektu skupaj s Semenarno Ljubljana kuharski mojster Janez Bratovž. Semenarna Ljubljana, ki ima v svoji ponudbi vrsto avtohtonih in tradicionalnih sort vrtnin in poljščin, se je skupaj s kuharskim mojstrom Janezom Bratovžem lotila zanimivega projekta. Janez Bratovž je v letošnjem letu najprej na svojem vrtu in nato še v kuhinji testiral šest avtohtonih sort in štiri udomačene sorte vrtnin, med katerimi so bili ptu- jski jesenski in ptujski spomladanski česen, tri sorte čebul: ptujska rdeča, tera in belokranjka, val in novosadski jabučar med paradižniki, med paprikami pa botinska rumena, soroksari in sivrija. Zanimivo je, da se je Janez Bratovž vrtičkanja letošnjo pomlad lotil prvič, a je setev rodila, tako vrtnine kot zanimive recepte. Komentar kuharskega mojstra: Butinska rumena za vlaganje, tera za čebulno marmelado Le kdo bi lahko bolje predlagal, kako stare avtohtone sorte vrtnin najbolje vključiti v prehrano, kot eden najboljših kuharskih mojstrov pri nas. Vsako vrtnino, ki jo je letos vzgojil, je dodobra preučil in razkril nekaj zanimivosti: Česen ptujski jesenski je lepe, bele barve, z lepo oblikovanimi stroki. Vonj in okus sta močnejša, je malo pekoč in okus je rahlo zemeljski. Stroki so večji kot pri sorti ptujski spomladanski. Zaradi močnega okusa je bolj primeren za termično obdelavo. Vonj česna sorte ptujski spomladanski rahlo spominja na cvetlični vonj. Stroki so manjši, okus pa je blažji, vendar bolj primeren za kulinariko; lahko ga uporabljamo tudi surovega. Paprika sivrija ima zelo zanimivo obliko in teksturo ter različne barvne odtenke. Tekstura je zelo žilava in trda, koža je debelejša. Meso je tanjše, vendar je okus intenziven, rahlo pikanten. Paprika je zelo primerna za pečenje, vendar v ponvi in na hitro. Lahko jo serviramo hladno ali toplo. Ob termični obdelavi dobi še boljši in intenzivnejši okus. Paprika botinska rumena ima čvrsto teksturo, ima veliko semen, notranjost je polna. Ima prijeten okus, ki najprej malo posladi, na koncu pa malo pogreni. Paprika je najbolj primerna za vlaganje. Paprika soroksari ima zelo bogato teksturo mesa, ima manj semen, vonj je dokaj blag. Na začetku je okus sladkast. Paprika ima veliko možnosti za uporabo; lahko je nadevana ali kuhana za priloge. Paradižnik val ima čvrsto teksturo, prerez je zelo poln, ima izrazit okus po paradižniku. Vonj spominja na sladko. Val je primeren za solate, lahko ga pečemo ali pa uporabimo za hladne in tople omake. Zelo je primeren za bruskete. Paradižnik novosadski jabučar ima manj čvrsto teksturo kot val, ima debelejšo kožico. Ima sladkast okus, z dolgim pookusom. Paradižnik je primeren za juhe, omake, lahko ga uporabimo kot nadevanega. Ob polni zrelosti je primeren tudi za paradižnikovo mezgo. Čebula ptujska rdeča ima intenziven, rahlo pekoč okus in spominja na okus po zelenih jabolkih. Zelo je primerna za praženje in je odlična izbira za različne golaže, saj se ob kuhanju in dušenju razpusti in dobi odličen okus. Čebula tera je rdeča čebula, z intenzivnim vonjem, okus pa spominja na hruške tepke. Okus je močan, na koncu celo pekoč. Sorta tera je zelo primerna za čebulno marmelado. Čebula belokranjka ima zelo čvrsto teksturo, vonj in okus sta blažja, z malo pekočim priokusom. Belokranjka je primerna kot surova za solate in za praženje. 25 Avtohtoni slovenski zajtrk skozi recepte Janeza Bratovža Vzgajanje, zalivanje, opazovanje, raziskovanje okusov in kar še pride zraven je vrhunec doživelo – na krožniku. Konec oktobra so v Bratovževi restavraciji JB priredili Slovenski zelenjavni zajtrk s tremi hladnimi in tremi toplimi predjedmi. So čudovit dokaz, da je ustvarjanje s starimi in avtohtonimi sortami lahko še kako sodobno. Za namig ali idejo jih objavljamo v nadaljevanju. Zelje Varaždinsko, ki je nežnejše od navadnega in ima manj trdih delov, v solati s trdo kuhanim jajcem in bučnim oljem. Pečena rdeča pesa z omako iz kozjega sira, hrenovo peno, pesinim sladoledom in pesinim čipsom. Japonska daši juha z repo Kranjska okrogla, rumenim korenjem Ljubljanskim, rdečim korenjem in črno redkvijo, ki jo navadno postreže z brancinovim filejem. Motovilec Žličar s fižolom sorte Češnjevec, marinado iz paradižnika Volovsko srce, jabolčnega kisa in sončničnega olja. Bohinjska polenta, mleta na kamen, zabeljena s sirovo kremo, gladkim zelenim pirejem skuhanega fižola sorte Češnjevec in Jabelski pisanec ter ocvirki. Bruschetta s popečenim paradižnikom sorte Volovsko srce, v stroku pečenim česnom sorte Ptujski jesenski ter čebulno marmelado iz v rdečem vinu skuhane čebule sorte Ptujska rdeča. 26 Prehrana Če hočemo kvalitetno hrano za nas, jo moramo dati tudi živalim Če pričakujemo kvalitetno hrano za nas, je treba tudi živalim dati samo najboljše. Kvalitetno meso na krožniku pristane le od zdrave živali. Živali, prav tako kot ljudje, za normalno rast in razvoj potrebujejo vsa hranila, ki jih lahko dobijo s krmo. Ker pa domače živali nimajo tako raznolike prehrane kot ljudje, jim moramo vitamine in minerale dodajati. Pri tem je, kot pravijo v podjetju Lek Veterina, najbolj pomembno, da rejci vedo, kaj njihove živali potrebujejo: ''Na deklaraciji izdelka je največkrat veliko podatkov, ki se zdijo tudi odvečni, ampak hitro dajo prvo oceno o samem izdelku. Cena ne sme biti faktor, dokler se ne primerja sestava in tudi doziranje,'' priporočajo v Lek Veterini. Pri tem poudarjajo, da je cena po (pre)pogosto odločilen dejavnik, a z nakupom nizkokvalitetnih izdelkov dolgoročno plačamo več. Certifikat FAMI-QS Kvaliteto na področju premiksov in krmnih mešanic zagotavljajo tudi določeni certifikati. Najvišji nadstandard v proizvodnji premiksov in krmnih dodatkov je FAMI-QS. Pri tem glavni poudarek ni le kakovost, ampak predvsem varnost proizvodov za živali. Kakovost namreč, kot pravijo v Lek Veterini (kjer imajo edini pri nas ta certifikat), večina proizvajalcev že zagotavlja, pomembnejše vprašanje pa je, ali zagotavljajo tudi varnost za živali in v končni fazi – za potrošnika? NOV STANDARD V BIOLOŠKI VARNOSTI www.stalosan.com Skeniraj kodo in poglej študije prepreči driske pri teletih, prepreči mastitis pri kravah, ● prepreči PRRS pri prašičih in ● izboljša kakovost nastilja pri perutnini ● ● Članki Poskusi Brošure Kontakti Dokumentacija part of 27 Sezona kakija je kratka in sladka – privoščimo si ga! Na koncu vedno pride najslajše in pri kakiju bo to držalo. Jesenski sadež, pravijo mu tudi sadež bogov ali zlato jabolko, ki prav fascinantno okrasi drevje z oranžnimi kroglicami, je poln vitaminov. Njegova domovina je vzhodna Azija, a tudi pri nas prav lepo uspeva, predvsem v Istri in Kakijeve rezine Kakijev frape Sestavine: 6 jajc, 120 g sladkorja, 140 g moke, 20 g olja, 1 limonin sladkor, 4 do 5 mehkih kakijev. (Moko lahko zamenjamo s polnozrnato, namesto belega sladkorja lahko uporabimo sladilo po želji.) Sestavine: 400 g očiščenega zrelega kakija, sladkor v prahu, 2 limeti, 2,5 dcl jogurta, 2,5 dcl mleka, 1 vanilin sladkor, 2 kocki ledu. Priprava: Beljake stepemo v trd sneg, dodamo sladkor in limonin sladkor. Narahlo vmešamo rumenjake, olje in moko. Zmes damo v namazan pekač in nanj položimo narezane kakije. Pečemo pri temperaturi 180 stopinj približno 35 minut. Slovenskem Primorju, a nič čudnega ne bo, če bomo tudi sredi Ljubljane zagledali kakijevo drevo. Preden sezona uide, nekaj namigov, kaj vse lahko pripravimo iz kakijev, ki so jih z nami delili v Solinarskem društvu Strunjan, kjer vsako leto pripravljajo tudi praznik, posvečen temu sadežu. Kakijev sorbet – Priprava: Kaki po okusu sladkamo s sladkorjem v prahu in zavremo. Pretlačimo skozi gosto sito in ohladimo. Jogurt zmešamo z mlekom in vanilin sladkorjem, iz limet stisnemo sok. Vse skupaj zmešamo v mešalniku, prelijemo v ohlajene kozarce in ponudimo. Lastnik, rejec je pomemben člen pri oskrbi živali Ljudje določene živali že od nekdaj gojimo kot del prehranske verige in na tem mestu so lastniki ali rejci najpomembnejši člen pri oskrbi živali. Način življenja ljudi in potrebe se spreminjajo, vendar njihove osnovne potrebe ostajajo nespremenjene. Skrb za zdravje in dobrobit živali se začne že z izbiro okolja, kjer bivajo, nujna pa je tudi pravilna oskrba z vodo in krmo. Krma mora ustrezati živalski vrsti in starostni kategoriji, saj živali le tako dobijo vse hranilne sestavine, ki jih potrebujejo. Njihove fiziološke potrebe so različne in odvisne predvsem od genetskega potenciala, starosti in obdobja razvoja. Samo s krmo ne morejo pokriti vseh potreb po hranilnih snoveh, zato je priporočljiva tudi uporaba različnih mineralno-vitaminskih dodatkov. Grovit – vitamini in materiali v pravilnem razmerju Kakovostne mešanice vsebujejo zadostne količine vitaminov in mineralov v pravilnem razmerju (npr. Krkin Grovit®). Pravilno izbran dodatek bo pomagal, da se bomo izognili škodi in težavam, ki lahko nastanejo zaradi pomanjkanja teh snovi. Z rednim dodajanjem vitaminov in mineralov v krmo, na primer z uporabo Grovita, lahko preprečimo vse razvojne, presnovne in plodnostne motnje, ki jih pri mladih in odraslih živalih v času brejosti in mlečnosti povzroča pomanjkanje teh snovi. Takšni dodatki ugodno vplivajo na rast, razvoj in odpornost živali. odličen za praznične dni! Sestavine: 200 g zrelega mehkega kakija, 320 g limoninega sladoleda, 2 cl vodke, 10 cl penečega vina. Priprava: Vse sestavine dobro premešamo v mešalniku in postrežemo v kozarčkih za peneče vino. Okrasimo z rezino trdega vanilija kakija. Pravo veselje je imeti zdrave živali rudninska krmna me{anica za govedo, ovce, koze, konje, pra{i~e in perutnino Grovit dobite brez recepta v lekarnah, kmetijskih zadrugah in drugih specializiranih prodajalnah. Krka, d. d., Novo mesto Šmarješka cesta 6 8000 Novo mesto Slovenija www.krka.si 28 Prehrana 2013-20351_GROVIT_Ad_87x118_SI.indd 1 11/6/2013 1:11:20 PM Slovenci smo ponosni na svojo deželo. Na njene lepote, jezik in bogastva, ki nam jih ponuja. Čeprav vse bolj povezani s svetom in odprti za sodobni čas, se še vedno odlično počutimo ob domačem, tradicionalnem, slovenskem. Skozi ponudbo slovenskih izdelkov se lahko vedno sprehodite tudi v trgovinah Tuš. Slovenska kakovost je ravno tako rdeča nit izdelkov Tuševe blagovne znamke. Njihova želja je, da bi kupci svojo košarico čim pogosteje napolnili s slovensko kakovostjo in pri svojem izboru ne pozabili na spoštovanje, ki si ga zasluži slovenski izdelek. S projektom Spoštujmo slovensko so v Tušu že pred leti dokazali, da tvorno prispevajo h gospodarstvu ter da so družbeno odgovorno podjetje. Najbolj so znani po zgodbi s prvim slovenskim paradižnikom Lušt, ki so ga kot prvi trgovec ponudili na slovenskem trgu. V letošnjem letu so na sejmu Agra predstavili Slovenske dobrote iz podeželja – linijo izdelkov manjših lokalnih pridelovalcev, ki so izdelani po tradicionalnih postopkih in iz slovenskih surovin. Slovenske dobrote s podeželja, ki se jim je težko upreti Za vse kupce so v Tušu pripravili izbrano ponudbo odličnih domačih izdelkov s podeželja, ki jih dnevno dobavljajo lokalni pridelovalci. Prepričale vas bodo mlečne dobrote iz neposnetega polnomastnega mleka krav, ki se pasejo po goričkih travnikih, med njimi ročno izdelani siri, obogateni s konopljo ali rdečo meliso in domači jogurti v steklenih kozarcih z domačo marmelado. Z omamnim vonjem prekajenih mesnih dobrot, narejenih po tradicionalnem postopku, bo kulinarično potovanje dobilo nove razsežnosti. Toplino domačnosti vam pričara odličen domač kruh iz najboljšega ajdovega, pirinega ali koruznega zrnja s slovenskih polj, spečen v domači krušni peči. Najboljše sezonsko sadje domačih proizvajalcev pa vas bo navdušilo s sočnostjo in polnim okusom. Še posebej so ponosni na tradicionalni postopek prekajevanja slovenskih mesnih dobrot, ki s tovrstnim postopkom ohranijo domačnost in tradicijo. Slovenska trgovina V Tuπu poiπËite Slovenske dobrote lokalnih pridelovalcev s podeæelja Engrotuπ d.d., Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje Spoštujmo SLOVENSKO 15. 11. dan slovenske hrane • mleËnedobroteizneposnetegapolnomastnega mlekakrav,kisepasejopogoriËkihtravnikih • domaËikruhizkruπnepeËiiz100%slovenske moke,peËenvkruπnipeËi • tradicionalnemesnedobroteiz100%slovenskega mesa,narejenepotradicionalnempostopku Vabljeni slovenski pridelovalci, da skupaj ponudimo Ëim veË slovenske hrane. Poπljite ponudbo za sodelovanje na: [email protected] KUPON POPUST TAKOJ Tradicionalni postopek prekajevanja mesa: 1. RO»NO SOLJENJE domaËo kraËo roËno nasolijo celovito do kosti. Posujejo jo z meπanico drobno mletega in lomljenega Ërnega popra, dodajo nekaj brinovih jagod ter lovor in pustijo kraËe zoreti v Ëebrih. 2. ZORENJE po tednu dni zorenja kraËe roËno preloæijo in jih prelijejo s slanico. V treh tednih pridobijo dokonËno soËnost, aromo in vrhunski kulinariËni okus. 3. DIMLJENJE skrivnost okusne domaËe kraËe se skriva tudi v postopku dimljenja. KraËe dimijo poËasi, s presledki. Uporabijo dim suhe bukovine, ki ji dodajo πopek brinovih vejic. Prav je, da se ob dnevu slovenske hrane zavemo spoštovanja do narave, ljudi in do slovenske zemlje, domačih delovnih mest, ki jih povezujemo in ohranjamo s tem, da kupujemo slovensko hrano. 15. 11. in 16. 11. V TRGOVINAH TU© -15% za nakup Kupon je unovËljiv za enkratni nakup in velja 15. 11. in 16. 11. 2013 v trgovinah Tuπ (brez franπiz). Popust velja za nakup, vendar ne velja na akcijske izdelke, izdelke iz akcijskih katalogov, izdelke v Tuπ klub akcijah, izdelke iz akcije D*NAR, na plaËilo poloænic, na tobaËne izdelke, vrednostne kartice, darilne bone ali kartice, Ëasopise in revije, povratno embalaæo, plinske jeklenke, odloæeno plaËilo in za pravne osebe. Velja za koliËine, obiËajne za gospodinjstva. IstoËasno se lahko izkoristi le en popust za nakup. Popusti se ne seπtevajo. Ne velja v Ekstra Tuπ Ptuj. Hkratno pridobivanje D*NARja na nakup in koriπËenje takojπnega popusta na nakup ni mogoËe. Da bomo zimo pričakali zdravi in čili … … okrepimo imunski sistem, še preden ga napadejo virusi. Kako? S prehrano! Za najbolje delujoči imunski sistem je pomembno, da jemo zdravo. Telo za boj z virusi potrebuje vitamine A, C, D in E ter minerala selen in cink, ob tem pa tudi omega 3 maščobne kisline. Torej, jejmo polnovredno hrano, kot so polnozrnata živila, stročnice, veliko svežega sadja in zelenjave, za zadostno količino cinka pa oreščke. Jedem dodajmo zelišča in začimbe, ki krepijo imunski sistem, kot so: čebula, česen, ingver, kajenski poper, curry in kurkuma. Izogibajmo se (preveč) obdelanim živilom, predvsem mesnim izdelkom, ocvrti hrani, sladkim pijačam, alkoholu, kofeinu, sladkim pekovskim izdelkom, umetnim sladilom in sladkarijam. Dobro se naspimo Če se le da, spimo od 7 do 8 ur na noč. Kronična utrujenost namreč močno poveča verjetnost, da bomo zboleli. Telo se regenerira in krepi med počitkom, tako da nam bo zdravje hvaležno tudi za popoldanski počitek. Gibanje vsak dan in v vsakem vremenu Vsak dan si vzemimo čas za vadbo, ne glede na vreme in obveznosti, vsaj za dolg sprehod, saj gibanje močno ojača imunski sistem, okrepi telo in omogoča boljši spanec. Še bolje bo, če bomo nekajkrat na teden vsaj pol ure namenili sprehodu ali teku na soncu, saj bomo tako dobili tudi odmerek vitamina D, ki krepi imunski sistem. Probiotiki za zdravje prebavnega trakta 80 % imunskega sistema je v sklopu prebavil, kar pomeni, da je zdravje prebavnega trakta ključnega pomena, za to pa potrebujemo pravo ravnovesje dobrih bakterij. Probiotike lahko uživamo v obliki dopolnil (priporočljivo ob jemanju antibiotikov) ali s hrano – bogata z njimi so fermentirana živila, na primer surovo kislo zelje, jogurti in kefir. Stop za stres! Težko je verjeti, kako močno k imunskemu sistemu pripomorejo sprostitev, smeh in uživanje življenja. Stres, negativni pogled na življenje in depresija zmanjšujejo odpornost organizma in tako smo prvi na udaru, ko pride sezona virusov in bolezni. Pomembno je, da si znamo vzeti čas, se umiriti in da se znamo zabavati. Smeh je pol zdravja! Zeliščni eliksir Če ni naravnih sestavin v bližini, pa je včasih dobrodošlo kakšno prehransko dopolnilo. Eno takšnih je izdelek STRATH®, ki je 100 % naraven in narejen na osnovi kvasa in zdravilnih rastlin. Gre za zeliščni eliksir, ki nastane v dvomesečnem naravnem procesu vrenja zeliščnega kvasa. pretti oglas.pdf 1 5.11.2013 13:48:20 (povzeto po mindbodygreen) 50 Naravno prehransko dopolnilo SIRUP let vit v slu aln žb os i ti Namenjen je mladostnikom, delovno aktivnim, starejšim, rekonvalescentom, športnikom, nosečnicam. Lahko ga jemljejo tudi vegeterijanci, diabetiki in pri celiakiji (tablete). TABLETE Glavna sestavina: plazmoliran kvas (ni pivski kvas). Jemanje: 2 - 3 x dnevno po 1 žličko ali 2 tableti; otroci polovico doze. Kura traja 6 - 8 tednov. Na voljo v lekarnah in trgovinah z zdravo prehrano ali po naročilu. Za dodatne informacije pokličite uvoznika: Pretti, d.o.o., Ilirska Bistrica, 041 846 594, 051 219 791 11 vitaminov 19 mineralov in elementov v sledovih 20 aminokislin, od tega 8 esencialnih 11 gradivnih elementov Švicarska formula za vitalnost Alfred Vogel je vedel, kako deluje in kako zdravi narava Alfred Vogel je že pred leti, v pričetku 20. stoletja, razmišljal bolj napredno kot marsikdo razmišlja danes. Njegova zgodba in njegove teorije navdihujejo cel svet. Fitoterapevt, prehranski strokovnjak, pisec, raziskovalec, popotnik, znanstvenik in še marsikaj je bil Alfred Vogel, katerega znanje se dandanes prenaša tudi v njegovih izdelkih. Alfred Vogel in njegova življenjska filozofija Zanimanje za zdravilne rastline prevzel od prednikov Rodil se je leta 1902 v švicarskem Aeschu pri Baslu. Že kot otrok je od očeta in starih staršev prevzel zanimanje za zdravilne rastline. Pri enaindvajsetih se je preselil v Basel in odprl trgovino z zelišči in zdravo prehrano. Tako je pričel, sprva strankam v trgovini, razodevati svojo življenjsko filozofijo. Sčasoma je pričel izdajati mesečnik Das neue Leben (Novo življenje), vseskozi pa je eksperimentiral z zdravilnimi rastlinami in ugotavljal njihove učinkovine. Veliko je potoval in spoznaval primitivna ljudstva, ki so močno povezana z naravo, od katerih je črpal marsikatero znanje. Pri indijanskem plemenu Sujev v Severni Ameriki je na primer odkril rastlino, ki krepi odpornost telesa, škrlatno ehinacejo (ameriški slamnik). Ta je postala zaščitni znak proizvajalca A.Vogel. Začetnik naravnega zdravljenja Pogosto mu pravijo kar pionir naravnega zdravljenja, saj je bil eden prvih, ki so tako močno proučevali, kako deluje narava in kakšen vpliv ima na zdravje. Vse do visoke starosti se je z veliko vnemo posvečal zdravilnim rastlinam in kako z njimi pomagati ljudem do boljšega počutja. Pri enainšestdesetih letih je ustanovil družbo Bioforce AG, ki je danes pomemben proizvajalec naravnih zdravil po vsem svetu. Že zelo zgodaj je Alfred Vogel razvil prepričanje, da pomeni živeti v skladu z naravo tudi prehranjevati se čimbolj naravno in zdravo. Med njegovimi večjimi odkritji je bilo to, da je učinek svežih zelišč v primerjavi s posušenimi mnogo večji, zato je pri pripravi svojih izdelkov stremel k uporabi svežih zdravilnih rastlin. Pri življenjskem poslanstvu Alfreda Vogla pa ni šlo le za zdravilne rastline, njihove učinkovine in izdelke, ki so prihajali od njegovih rok. Šlo je za močno življenjsko filozofijo, ki je danes še kako živa. Njegov način življenja, odnos do narave in do sočloveka so brezčasni in so osnovno življenjsko vodilo številnih posameznikov. Najbolje njegovo filozofijo zajame 8 načel Alfreda Vogla: 1. Naravnost in kakovost življenja. Živeti usklajeno s stvarnikom in z naravo, zavedati se njune moči. 2. Skrb za zdravje. Vir zdravja in življenjske radosti je v preventivi. Človek se mora zavestno in prostovoljno odločiti, da se bo naravno in uravnoteženo prehranjeval in da bo pozoren na opozorila svojega telesa. Zdravje in bolezen sta močno odvisna od življenjskega nazora, okoliščin in načina življenja. 3. Lastna odgovornost. Potrebno je poznavanje povezanosti med načinom prehranjevanja in zdravjem oz. boleznijo. Kot je dejal Alfred Vogel: ‘’Izberi pretežno vegetarijansko, naravno, bazično, polnovredno prehrano z velikim deležem surove hrane in boš veliko prispeval k dolgoročno trdnemu zdravju in ravnovesju.’’ 4. Ravnovesje kot življenjski princip. Neravnovesje povzroča slabo počutje in bolezen, zato je pomembno najti ravnovesje med napetostjo in sprostitvijo, med aktivnostjo in mirovanjem, med duševno in telesno dejavnostjo. 5. Pozornost in sočutje. Če hočemo kaj storiti proti nasilju, bodisi nad človekom bodisi nad okoljem ali živalmi, se moramo naučiti spoštovati življenje kot nekaj svetega. 6. Stremenje k zdravju je naravni zakon. Bistvo naravne celostne medicine je v tem, da ne obravnava le bolezenskih simptomov, temveč poskuša priti do dna vzrokom za njihov nastanek. 7. Celostni princip. Vse učinkovine in spremljevalne snovi zdravilne rastline imajo svoj pomen; dopolnjujejo se med seboj in delujejo kot celota. Pomembno je, da rastlina zraste iz zdravega semena in v zdravih tleh, brez uporabe pesticidov in da se tudi v zdravilo predela na blag način, brez uporabe strupenih ali okolju neprijaznih pomožnih substanc. Če je le mogoče in smiselno, naj se zdravilo izdela iz svežih zelišč. 8. Moč ljubezni. Pri vsem tvojem prizadevanju naj te vodi ljubezen, ki je najmočnejša sila v univerzumu. Pri indijanskem plemenu Sujev v Severni Ameriki je A. Vogel odkril škrlatno ehinacejo (ameriški slamnik). Oglasna vsebina / 31 BZ abičini Kljub upoštevanju vsega priporočljivega se nemalokrat zgodi, da prične kapljati iz nosu. Tedaj pridejo na vrsto babičine skrivnosti. S česnom v napad ob vnetju ušes Strok česna na dan, odžene zdravnika stran. Nekateri trdijo, da ima v našem okolju česen vlogo ameriškega slamnika. Česen je eden najboljših uničevalcev bakterij in posebej bo pripomogel k izboljšanju ob vnetju ušes. Ko bolijo ušesa, lahko pred obiskom zdravnika poskusimo s preprosto česnovo vodo. V vodo stisnemo česnov sok (nekaj strokov) v razmerju 5:1. Torej petkrat toliko vode kot česnovega soka. Izcedek medu iz črne redkve Kar potrebujemo za ta čarobni napoj, ki najbolj pomaga pri kašlju, sta črna redkev in trši med. V redkev izdolbemo luknjo (kot bi odrezali pokrovček), ki jo napolnimo z žlico ali dvema medu, lahko pokrijemo s pokrovčkom. Redkev postavimo v kozarec. Pustimo stati, najbolje čez noč, in med bo počasi pričel razžirati redkev, v kozarec pa bo pričel kapljati ta čudežni napoj, ki deluje kot odlična preventiva ali kurativa, predvsem pri trdovratnem kašlju. Tekočino precedimo in s kapalko nakapamo v uho. Nekaj minut pustimo tekočini, da učinkuje, najbolje bo, da držimo glavo postrani, da voda ostane v bolečem ušesu. Postopek je rahlo boleč, a pravi učinek se pokaže zelo hitro. Je pa priporočljivo to izvajati tedaj, ko bobnič ni poškodovan. V uho namesto domače česnove vode lahko kapnemo tudi nekaj kapljic česnovega olja. Manj agresivna česnova različica pa je ta, da za uho z obližem nalepimo strok česna, pustimo delovati čez noč in že jutro bo pokazalo, ali je bilo zdravljenje uspešno. 32 Zdravje varki Ingverjevo-česnova limonada Ko govorimo o prehladu, ingver spada k tistim obveznim in čudežnim živilom poleg medu, limone in česna. Nekateri, ko se pričenjajo slabše počutiti, zmešajo ingver, česen, med in limono ter to pojedo po žlički. Za daljše uživanje pa si lahko pripravimo ingverjevočesnovo limonado. Naj vas ime ne zavede, pravzaprav gre za precej okusno pijačo. Za eno skodelico potrebujemo en strok česna, ki ga sesekljamo ali iztisnemo sok, četrtino čajne žličke ingverja, najbolje sveže nasekljanega, pol majhne čajne žličke cimeta, malo limoninega soka, majhno čajno žličko medu in seveda skodelico vrele vode. Vse skupaj zmešamo in uživamo v napitku, preostanek pa lahko shranimo za kasneje. Prežgan sladkor z mlekom Tipičen vonj, ki ga daje prežgan sladkor z mlekom številne v mislih odpelje v kuhinjo svoje babice, ki je to pripravljala otrokom, ko jih je mučil prehlad. V prazno posodo nasujemo sladkor in naredimo karamelo, preko nje pa zlijemo za en lonček mleka in mešamo, da zavre. Spijemo vroče, pa bo pomagalo pri bolečem grlu in prehladu. Nad zamašen nos z inhalacijo Kaj je pri prehladu bolj zoprnega kot zamašen nos in vneti sinusi? Boja s težavami z zgornjimi dihali se lahko lotimo tudi z domačo inhalacijo. Inhalacija je lahko direktna – parna ali indirektna – z izparilniki. Doma si lahko na preprost način pripravimo parno inhalacijo, pri kateri vdihavamo paro. Kako? S krpo čez glavo, nad lonec vrele vode! V vodo lahko nakapamo eterična olja, ali pa že med postopkom vrenja v vodo nasujemo sol in ko zavre petnajst minut vdihavamo solno paro. Ob prehladu se priporoča tudi inhalacija kamilic. Te prelijemo z vrelo vodo (v razmerju ena žlička kamilic in liter vode), pustimo stati pokrito petnajst minut in inhaliramo. Smrekovi vršički – sirup, pa tudi čaj! Za nabiranje svetlozelenih smrekovih poganjkov smo malce prepozni, a če smo vršičke pravočasno nabrali in iz njih naredili sirup, ta še kako prav pride ob oslabljenem imunskem sistemu. Priporočajo ga predvsem ob trdovratnem kašlju. Priprava je zelo enostavna. Zelo preprosta različica vsebuje ogromen kozarec, v katerega nalagamo sladkor in vršičke po plasteh, zaključimo s plastjo sladkorja, dobro potlačimo, dobro zapremo in damo na sonce za 40 dni. V tem času se sladkor stopi, sirup le še precedimo in damo v kozarce. V izogib belemu sladkorju lahko le-tega nadomesti med. Za medeni sirup iz smrekovih vršičkov v kozarec pričnemo najprej nalagati plast vršičkov, nato med in tako naprej, zaključimo pa z medom. Plasti ne ostanejo tako vidne kot pri sladkorju, ker se vse hitreje prepoji. Ker pa med pri temperaturi nad 40 stopinj izgubi velik del koristnih snovi, kozarca ne postavimo neposredno na sonce, zato ta sirup pustimo stati dlje časa. Iz smrekovih vršičkov lahko naredimo tudi čaj ali liker. Čaj iz smrekovih vršičkov se kuha malce dlje kot običajno čaji. Vršičke damo kar v hladno vodo, počakamo da zavre in potem pustimo še slabe pol urice. Za liker pa vršičke namakamo v domačem žganju dva tedna, po tem času to zmešamo z vodo in sladkorjem, ki smo ju zavreli in ohladili. Pustimo stati še dva tedna, precedimo in smrekov liker je narejen. Blagodejna kopel z dodatkom Že Hipokrat je 400 let pred našim štetjem dejal, da sta pot k ozdravitvi vsakodnevna masaža z dišečimi olji in aromatična kopel. Med prehladom so še posebej priporočljive nežne kopeli z dodatki timijana, majarona, kamilic, kopeli lahko dodamo cimetovo olje, evkaliptusovo olje, olje čajevca, limone in rožmarina. Boleče sklepe in mišice, ki so pogost spremljevalec prehlada, blažimo z ingverjevo kopeljo. Kopel z ingverjem pripravimo tako, da sveže rezine ingverja kuhamo v vodi nekaj več kot deset minut. Vodo skupaj s koščki ingverja zlijemo v kopel in uživamo. Kopeli se ne priporoča, če imamo povišano temperaturo, kopeli naj tudi sicer ne trajajo več kot dvajset minut. Priporočljivo je, da si kopel naredimo zvečer in se po njej odpravimo takoj v posteljo. Čebula za prehlad? Točno tako! Ob gripi in prehladu naravna medicina že tisočletja uporablja med drugim tudi – čebulo, ki naj bi imela pomirjujoč učinek na vneto sluznico. Možnosti za uporabo je ogromno. Sesekljano čebulo lahko prelijemo z medom in pustimo stati čez noč. Zjutraj napitek precedimo in uživamo čez dan po žličkah. Ali pa v skodelico mleka iztisnemo sok čebule. Dr. Alfred Vogel je dejal, da naj bi učinkovala tudi že narezana čebula, ki jo bomo ponoči pustili stati ob postelji. Poskusiti ni greh, kajne? Babičini zvarki so zgolj namigi ob blažjih prehladih, ne pa nadomestilo za obisk pri zdravniku ob težjih prehladih. 33 40 Zdravje / oglasna vsebina 41 Za urejene P roke noge in rihod jeseni ponuja priložnost, da se ob prostih dnevih intenzivneje posvetimo svojemu telesu, njegovi negi in zaščiti pred izsušitvijo. Poleg nege kože obraza in telesa ter las lahko nekaj več pozornosti posvetimo tudi stopalom in negovanim rokam. Nega stopal – tudi vi pozimi pozabite nanjo? Naša stopala si zaslužijo lep in negovan videz skozi vse leto, v zimskih škornjih in v zračnih sandalih. Za lepoto »od glave do pet« si enkrat tedensko vzemimo pol ure časa za nego stopal – ta bo sproščujoče vplivala tako na stopala kot tudi na celotno telo, rezultat nege pa bo pozitiven tudi za naše počutje. Največ preglavic na stopalih nam običajno dela trda, suha in razpokana koža, ki je najbolj trdovratna na petah. Nepravilna obutev, preveč sedenja ali stanja na mestu vplivajo na zdravje celih nog, zato je ob pogosto bolečih in težkih nogah priporočljiva kopel, ki si jo lahko pripravimo tudi sami. Najbolj enostavne kopeli za stopala si lahko pripravimo z morsko soljo, ki ji dodamo približno 5 kapljic eteričnega olja po želji (izbirajte tista, ki bodo po vonju pozitivno vplivala na vaše počutje). V posodo, ki jo pripravimo za kopel za stopala, nalijemo vodo s temperaturo približno 38 °C, najbolje 36 Zdravje je, če noge namakamo od 10 do 20 minut. Priporočeno je, da še pred kopeljo s stopal zdrgnemo trdo kožo s krtačo, plovcem ali kamnom in to ponovimo tudi po kopeli, ko je koža zmehčana. Tako opisano temeljito odstranjevanje trde kože priporočamo najpogosteje na 14 dni, saj lahko pretirano odstranjevanje odmrle kože povzroči pretirano obnovo in posledično še več trde kože, ker se stopala želijo zaščititi pred pritiski in obremenitvami iz okolja. Po odstranjevanju s pripomočkom za trdo kožo celotna stopala nežno zmasirajmo še s pilingom, ki bo z dodatnim mehčanjem dodal piko na i pri intenzivni negi stopal. Stopala posušimo z mehko brisačo in takoj zatem nanesemo kremo, ki vsebuje keratolitične sestavine, kot so urea, mlečna kislina ali salicilna kislina in kvalitetna rastlinska olja ter masla. Če se krema ne vpije takoj, si lahko pred spanjem obujemo udobne in ohlapne bombažne nogavice, ki bodo čez noč pomagale k boljši vpojnosti. Iz domace lekarne Kostanj za uživanje in za negovanje Zdravilne lastnosti kostanja so bile na evropskem področju odkrite relativno pozno, so ga pa v ljudski medicini uporabljali pri težavah z dihali in oslovskem kašlju. Kostanj je eno izmed mogočnih dreves, ki krasi marsikateri drevored in park. Plodove pravega kostanja z veseljem uživamo na jesenskih piknikih in ob hladnih večerih. Kostanj spada med odlična in zdrava živila, zato si ga v jesenskem času z užitkom privoščimo v naši prehrani. Poleg pomembnih hranljivih snovi, mineralov in vitaminov skupine B, je kostanj zelo bogat tudi z vitaminom C. Obnohtna kožica je del lepih rok Tudi vas poleg izsušene kože na rokah in nogah pogosto moti razcefrana in trda obnohtna kožica? Poškodovani nohti in kožica okoli njih lahko bakterijam in glivicam omogočajo razvoj lokalne okužbe, zato je dobro razmisliti o redni negi nohtov in obnohtne kožice na rokah in tudi na nogah. hkrati nudili aromaterapijo. Dokler se obnohtna kožica ne obnovi in pravilno zaraste, jo je treba redno negovati s kremami, olji ali mazili. Najbolje se obnesejo izdelki, ki so bogati z vitamini. Vtiranje bo poleg nege obnohtne kožice pripomoglo tudi k ohranjanju zdravih in odpornih nohtov. Najpomembnejše je, da obnohtne kožice ne trgamo ali grizemo, saj tako stanje običajno še poslabšamo. Odrežemo lahko posušene dele kožice, vendar je pri tem potrebna previdnost, da ne zarežemo pregloboko ali odrežemo preveč. Obnohtno kožico najlaže oblikujemo tako, da jo zmehčamo in z leseno palčko ali drugim, ne preveč ostrim predmetom, nežno potisnemo nazaj proti korenu nohta. To najlaže opravimo po umivanju telesa in las, ko smo kožo že malo zmehčali s šamponi in balzami za lase. Če si za mehčanje rok raje pripravite kopeli, ste lahko pri tem zelo kreativni – v posodo za kopel poleg vode natočite mleko, raztopite žlico medu, odlično pa se bodo obnesli tudi zdrobljeni vrtnični ali sivkini cvetovi, ki bodo Pozimi se priporoča uporaba bogate naravne kreme za roke, ki je primerna tudi za nego nohtov in obnohtne kožice, dodatno hranljivo in vlažilno nego pa si lahko pripravimo tudi sami: Mini mazilo za obnohtno kožico V majhno posodico dodajte žlico karitejevega masla, par kapljic olivnega olja in propolis (polovico čajne žličke raztopine ali v obliki prahu). Mešanico postavite za nekaj minut na radiator in dobro premešajte. Dodajte še za noževo konico zdrobljenega naravnega prehranskega dopolnila z vitamini skupine B. Vse skupaj ponovno premešajte v homogeno zmes in vlijte v majhno posodico, ki bo lahko postala stalna spremljevalka v vaši torbici. Kostanjev čaj iz kostanjevih listov Pravi kostanj nas s svojimi plodovi razveseljujejo vsako jesen. Poleg plodov pa lahko za naše zdravje izvrstno izkoristimo tudi liste pravega kostanja. Te naberemo, posušimo in shranimo v posodo zaščiteno pred vlago. Iz njih si v jesensko-zimskem času pripravimo čaj, ki bo dobrodošla pomoč pri obolenjih dihal, kašlju in za splošno krepitev telesa pred izpostavljenosti prehladom in sezonskim virusom. Čaj si pripravimo iz čajne žlice posušenih listov, ki jih prelijemo s približno 3 dl vode. Pustimo stati 5 do 10 minut. Okus čaja bo še posebej odličen, če ga boste sladili z domačim oz. ekološko pridelanim kostanjevim medom. Pri kašlju priporočamo pitje čaja do trikrat dnevno, za splošno krepitev pa eno skodelico čaja na dan. Kostanjeva kopel za noge Sestavine v divjem kostanju so med najbolj poznanimi naravnimi učinkovinami za zdravljenje krčnih žil in edemov. Doma si lahko pripravimo raztopino iz plodov divjega kostanja, ki jo dodamo v kopel za noge. Približno 15 večjih svežih plodov divjega kostanja olupimo, razrežemo na drobne koščke in na kratko zmeljemo na še bolj drobne delce v mešalniku. Zmes prenesemo v litrsko steklenico in jo prelijemo z etanolom – za prelivanje lahko uporabimo domače žganje ali pa kupimo 50 – 70 % etanol. Steklenico pustimo stati na temnem mestu 10 do 14 dni. Vsebino nato prefiltriramo in prelijemo po pol litra raztopine v dve litrski steklenici. To raztopino v steklenicah dopolnimo z vodo in hranimo na hladnem mestu. V kopel za noge vlijemo 1 do 2 dl kostanjeve raztopine in namakamo 10 do 20 minut. Opisane raztopine ni priporočljivo uporabljati pri ranah na koži nog in stopal. Kozmetično rubriko pripravlja Nina Špegel 37 Moški, ne odlašajte z obiskom pr N ovembra zaživi gibanje Movember, ki prinese vrsto moških, ki si puščajo rasti brke. Pa ne kar tako, s tem osveščajo, opominjajo in opozarjajo na raka na prostati, ki je v izrazitem porastu. Tudi mi smo se tokrat posvetili tej tematiki, pri kateri je, kot so nam povedali strokovnjaki, velik problem, da moški, predvsem starejši, (pre)dolgo odlašajo z obiskom pri urologu. O težavah s prostato smo se pogovarjali z urologom, dr. Ljubom Breskvarjem, ki deluje v Urološki ordinaciji Tauro in dr. Vladimirjem Maganjo, strokovnim vodjem medicinskega centra v Termah Dobrna. Kdaj ima bolnik težave s prostato? Težave s prostato urologi opredeljujejo glede na simptomatiko in patalogijo. ''Lahko rečemo, da imajo bolniki težave s prostato, če imajo raka na tem organu ali če imajo kronično vnetje tega organa. Težave z uriniranjem, ki so z zviševanjem starosti največkrat povezane s povečano prostato, pa so po drugi strani bolj kompleksne narave. Razlog tiči v sestavi medeničnih organov in njihovi povezanosti, kjer lahko praktično vsak organ povzroči težave pri uriniranju,'' pove dr. Breskvar. Kot najbolj pogoste bolezni prostate dr. Maganja navaja vnetja, benigno hipertrofijo in raka obsečnice, ter pri tem poudari, da je rak prostate v izrazitem porastu in se pojavlja predvsem po petdesetem letu starosti. Kronična obolenja prostate Pri mlajših bolnikih, od 40 do 65 let, med najbolj pogosta kronična obolenja prostate sodi kronični prostatitis. Ta, kot nam razloži dr. Breskvar, povzroča nelagodje v presredku, področju mošnje, okolici zadnjika in na notranji strani stegen. Včasih to nelagodje preraste v bolečino. ''Starejši bolniki imajo po drugi strani največ težav z dražečimi in zapirajočimi simptomi in znaki (iritativni in obstruktivni) pri uriniranju. Slab curek urina, občutki nepopolnega izpraznjenja sečnega mehurja in prekinitve v curku urina so le nekateri od opisanih simptomov, '' pravi dr. Breskvar. Starost prinese povečanje prostate V starosti se normalno pričnejo kazati spremembe na nivoju hormonov – padec 38 Zdravje koncentracije testosterona v krvi, spremembe v sestavi ostalih spolnih hormonov – ki posledično vplivajo tudi na povečanje prostate. Starost in povečana prostata (poleg povišane vrednosti PSA v krvi) sta najpogostejša glavna dokazana dejavnika za zaporo urina, zato dr. Breskvar poudarja, da je treba tovrstne težave največkrat zdraviti. ''Oceno težav pri uriniranju lahko vsak moški opravi pri splošnem zdravniku ali prek interneta, tako da izpolni vprašalnik IPSS. Če je seštevek višji od 7 točk, potem je smiseln obisk pri urologu,'' pravi dr. Breskvar in doda, da mora biti vsak moški iskren in odprt do svojih težav, saj lahko zanikanje le-teh privede do večjih tegob, kot so zapora urina, kirurško zdravljenje in kateterizacija mehurja. Pri tem dr. Maganja poudarja, da imata povečanje prostate (benigna hipertrofija) in rak prostate v začetku podobne simptome, ki so pogosto uriniranje ob šibkejšem ali prekinjajočem se curku, bolečine pri uriniranju ali ejakulaciji. “Vse te težave, še posebej pa krvav urin ali kri v spermi, kličejo po pregledu pri urologu,” še opozori dr. Maganja. ''V zadnjih letih opažam, da se je osveščenost moških za bolezni spolnih organov in sečil bistveno izboljšala, verjetno v kontekstu lažje dosegljivih podatkov prek interneta. Še vedno pa pri starejših opažamo, da se prepozno odločajo za pregled pri zdravniku.'' (dr. Breskvar) ri urologu Dr. Breskvar opozori na zadnje študije, ki so nekoliko spremenile pogled na raka prostate. Odkrili so namreč, da imajo starejši bolniki relativno veliko zelo agresivnih karcinomov in zato potrebujejo bolj agresivni pristop do zdravljenja. Do sedaj so namreč mislili, da je prvenstveno treba zdraviti mlajše bolnike, ker naj bi bili tam raki prostate bolj agresivni. “Še vedno pa je v uroloških smernicah ostalo pravilo, da je kirurško zdravljenje (operacija) primerno za bolnike, ki imajo pričakovano življenjsko dobo vsaj 10 let,” še zaključi dr. Breskvar. Rak prostate je v izrazitem porastu Rak prostate je tretji najpogostejši rak, šesti vzrok za smrtnost pri moških in trenutno najpogostejše rakasto obolenje pri moških. Po zadnjih podatkih v Sloveniji zboli za rakom prostate več kot 500 moških letno. ''Smrtnost je relativno nizka (okoli 2 % odkritih karcinomov), kar je posledica različnosti oblik raka. Le približno 3 % bolnikov ima agresivno obliko karcinoma, ki potrebuje takojšnjo zdravljenje,'' pravi dr. Breskvar in poudarja, da bolezen praktično ne povzroča nikakršnih težav, le občasno bolniki opažajo občutke nelagodja v področju spolovil in občasno občutke rahlega tiščanja na vodo. Krvavitev, bolečine in drugi znaki pa so običajno znaki in simptomi napredovale bolezni. Zato je potrebna posebna pozornost ob vsakršnih težavah. Dr. Maganja še poudarja, da je uspešnost zdravljenja raka prostate odvisna predvsem od stadija, v katerem je bolezen odkrita. Uspešnejša je v začetnih stadijih, z razširitvijo bolezni pa se uspešnost bistveno zmanjšuje. Zato je zelo pomemben pravočasen pregled pri urologu. Zdravljenje je relativno uspešno, težava je slaba osveščenost starejših ''Pri zdravljenju raka prostate smo relativno uspešni, saj večina bolnikov, ki jih odkrijemo na novo, bolezni še nima v napredovali fazi z zasevki po telesu. Tudi če odkrijemo napredovalo bolezen, imamo urologi še vedno nekaj zdravil, s katerimi bolezen ustavimo (vendar ne pozdravimo),'' pravi dr. Breskvar. Pri tem je težava še vedno slaba osveščenost starejših, ki hodijo na preglede k urologom prepozno. Način življenja vpliva na raka prostate Način življenja ima poleg genetskega zapisa pomembno vlogo pri raku na prostati, to dokazujejo tudi številne študije. ''Od dejavnikov, na katere lahko vplivamo, je v ospredju prehrana. Preveč živalskih maščob, predvsem goveje in svinjske, pomanjkanje presne hrane (sadja in zelenjave) in debelost so dejavniki, ki vplivajo na nastanek bolj agresivnih oblik tega raka,'' pravi dr. Breskvar. “Pri zdravljenju raka prostate smo relativno uspešni, saj večina bolnikov, ki jih odkrijemo na novo, bolezni še nima v napredovali fazi z zasevki po telesu. Tudi če odkrijemo napredovalo bolezen, imamo urologi še vedno nekaj zdravil, s katerimi bolezen ustavimo (vendar ne pozdravimo).” Špela Dobnikar Vedno bolj verjeten vzrok za porast raka na prostati, kot poudarja dr. Maganja, je večja obremenjenost naravnega okolja in hrane s kancerogenimi substancami (pesticidi, težkimi metali in drugimi industrijskimi kemikalijami). Zato urologi vsem moški priporočajo prehrano v skladu z zgoraj napisanim, med zelenjavo predvsem paradižnik, logičen pa naj bo tudi pristop v smeri biološko pridelane hrane brez škodljivih kemikalij. 39 Movember, mesec brkačev, ki osveščajo o raku na prostati Beseda Movember izhaja iz angleške moustache (brki) in iz besede meseca novembra. Je letno in mesec dni trajajoče gibanje, ko si moški pustijo rasti brke in s tem osveščajo o moški bolezni – raku na prostati. Movembrski cilj je ''spremeniti obraz moškega zdravja'', borijo se za čimprejšnje odkrivanje raka na prostati, s tem je zdravljenje bolj uspešno in s tem je smrtnost zaradi te bolezni manjša. Movember hkrati spodbuja moške, da so pozorni na spremembe, ki se dogajajo v telesu in da osvojijo bolj zdrav način življenja. Kako se je vse pričelo? Ideja brkačev izhaja iz Avstralije. Že leta 1999 je skupina mladih moških iz Adelaida nekega dne v pubu skovala besedo Movember in prišla na idejo 40 Zdravje puščanja brkov za dobrodelen namen. Bilo je osemdeset moških, ki so postali nacionalni fenomen, zbirali pa so denar za organizacijo za živali Royal Society for the Prevention of Cruelty to Animals. Leta 2004 se je prav tako v Avstraliji, tokrat v Melbournu, povezala nova skupina moških, nepovezanih s tistimi iz Adelaida. Načrti je bil preprost: trideset moških si pušča rasti brke trideset dni in pri Gibanje Movember aktivno tudi v Sloveniji Brki so našli pot tudi v Slovenijo, kjer se v sklopu tega meseca dogaja tudi nekaj zanimivih dogodkov. Med drugim bodo izbirali in nagradili najboljše brke, organiziran pa je tudi movembrski tek. Brkati dobrodelni tek po ljubljanskih ulicah bo potekal v dveh težavnostnih skupinah, vmes pa bodo udeleženci skupaj s trenerji naredili kakšen šprint, kakšno raztezno vajo in kakšno fotografijo. Predvsem gre za zabaven dogodek, tistemu, ki si ni uspel urediti svojih brk, mu jih podarijo organizatorji. tem osvešča o raku na prostati in depresiji pri moških. Ta skupina je kasneje postala Movember Foundation charity in se je razširila po vsem svetu, od Južne Afrike, prek Evrope do Severne Amerike. TERME DOBRNA BREZPLAČNI PREVOZ ZA UPOKOJENCE PROGRAM TERAPIJE PO RAKU PROSTATE Naši programi temeljijo na sproščanju s pomočjo naravne lokalne zdravilne termalne vode z različnimi dodatki. Program je primeren pri bivanju najmanj 7 dni. Program vsebuje: 1 x posvet pri zdravniku, 1 x posvet v ambulanti urinske inkontinencem, 1 x določitev PSA (prostatični antigen), 3 x fango kopeli, 2 x razstrupljevalna kopel z oligominerali in maroško glino (30 min), 3 x ročna limfna drenaža trebuha (15 min), 5 x skupinske vaje za trening mišic medeničnega dna (25 min). Cena programa: 190 EUR Brezplačni prevoz od doma do Term Dobrna in nazaj (ob koriščenju paketa Lepo je biti upokojenec). Že od 198 € na osebo, 5 x polpenzion, dvoposteljna soba, hotel Park. FIRST MINUTE SILVESTROVANJE Že za 186 € na osebo, 2 noči, hotel Park. Vključen silvestrski ples z gala večerjo, novoletni ples, 1x vstop v Deželo savn, neomejeno kopanje. First minute velja pri vplačilu 50 % akontacije do 15. 11. 2013. ČAROBNI BOŽIČ Že za 96 € na osebo, 2 x polpenzion, hotel Park. Brezplačno za enega otroka do 14. leta starosti, v sobi z najmanj eno odraslo osebo. NAGRADIMO NAKUP PREKO SPLETNE TRGOVINE Od 15.10. do 20.12.2013 ob nakupu vrednostnega bona v spletni trgovini v višini 100 € podarimo 1 x 3-urni vstop v Deželo savn za 1 osebo. Informacije in rezervacije t: 03 78 08 110 e: [email protected] www.terme-dobrna.si 41 Posadimo vsaj eno sadno drevo V tem času so dnevi že zelo kratki, temperature nizke in vrtnarji smo z deli v vrtu za letos v glavnem zaključili. Čaka nas premislek o pretekli sezoni, iskanje izboljšav ter prijetno zimsko sanjarjenje in načrtovanje za naprej. Nekaj pa še vseeno lahko postorimo v vrtu: posadimo vsaj eno sadno drevo. Kam sadimo? Sadno drevje ima dolgo življenjsko dobo, lahko bi zapisali, da so nasadi trajni. Zato sajenje načrtujemo še posebej vestno in natančno. Drevesu najdemo primerno lego, izberemo primerne in odporne sorte in drevo pravilno posadimo. V še tako majhnem vrtu se najde prostor vsaj za eno sadno drevo. Za mejo s sosedom namesto betonske ograje ali žive meje iz cipres, posadimo jablane in hruške, ki jih vzgajamo v ozki vzgojni obliki špalir. Tudi za marelico, ki jo posadimo tik ob steno na južni strani hiše, se bo verjetno našel prostor. Jablane vzgojene na srednje šibki podlagi ne vzamejo veliko prostora v vrtu, sicer pa bo senca krošnje blagodejno delovala tudi na nekatere vrtnine v zelenjavnem vrtu. Sorte, odporne proti škrlupu, plesni in spomladanskim pozebam Če imamo v vrtu na voljo več prostora in lahko posadimo več različnih sort določene vrste sadja, na primer več sort jabolk, izberimo take sorte, ki si sledijo v času dozorevanja. Pri izbiri sort sadnega drevja naj poleg okusa, rodnosti in časa zorenja igra pomembno vlogo tudi odpornost na bolezni, škodljivce in spomladanske pozebe. Poznamo namreč sorte sadnega drevja, ki so sicer zelo okusne in rodne, vendar tako občutljive, da potrebujejo pogosto zaščito. Ekološki vrtnar si takih sort v svojem vrtu ne želi. V drevesnicah je ponudba bogata, tako da lahko za naš vrt najdemo mnogo odpornih sort vseh vrst sadja. Pri jablanah je največja težava jablanov škrlup. Že pred leti se je tudi pri nas pojavila novejša sorta jablane Topaz, ki je odporna na jablanov škrlup. Zelo hitro se je razširila predvsem med ekološkimi pridelovalci sadja. Zadnja leta mu sledijo še novejše sorte, izbrane po priporočilu Sadnega izbora 2010: Collina, Rubinola, Dalinbel, Santana, Sansa, Ecolette, Ariwa, Relinda, Sirius, Piros, Elise, Sansa, Goldrush, Florina, Opal, Luna, Pinova … 42 Vrtnarstvo Poznamo pa kar nekaj že dolgo znanih in uveljavljenih sort, ki so odporne proti škrlupu, plesni in spomladanskim pozebam. Na voljo so v večini slovenskih drevesnic, tudi tistih, ki imajo ekološko ali biodinamično pridelavo sadik. SORTA ČAS ZORENJA UPORABNOST DISCOVERY začetek avgusta 4 - 6 tednov JAMES GRIEVE sredina do konec avgusta 2 - 3 tedne PRIMA konec avgusta do začetek septembra do začetka oktobra ALKMENE konec avgusta do začetek septembra do novembra GALA konec avgusta do začetek septembra do januarja ELSTAR začetek septembra do decembra PRIOLOV DELIŠES začetek septembra do decembra JAKOB LEBEL sredina septembra od oktobra do decembra KANADKA konec septembra od oktobra do februarja BOSKOPSKI KOSMAČ konec septembra od novembra do februarja TOPAZ konec septembra do pomladi CARJEVIČ začetek oktobra od novembra do pomladi KRIVOPECELJ začetek oktobra od novembra do pomladi DOMAČI KOSMAČ sredina oktobra od decembra do januarja BOBOVEC sredina do konec oktobra od januarja do junija VOŠČENKA sredina oktobra od januarja do julija POLETNE SORTE JESENSKE SORTE ZIMSKE SORTE Pri jablanah je največja težava jablanov škrlup. Že pred leti se je tudi pri nas pojavila novejša sorta jablane Topaz, ki je odporna na jablanov škrlup. Pogoj za sajenje so temperature nad ničlo Sadike z golimi koreninami, kakršne so najpogosteje na voljo v drevesnicah, sadimo v mesecu novembru, ko listje že odpade, pa vse do pomladi, ko začne drevje brsteti. Pogoj za sajenje so temperature nad ničlo. Zemlja ne sme zmrzovati, pa tudi premokro ne sme biti. Sadno drevje štejemo k plodovkam, zato sadimo po luninem koledarju na dan za plod, v času za presajanje. Kakšna mora biti sadika? Ko kupujemo sadike sadnega drevja, jih dobro preglejmo. Sadika mora biti zdrava in močna, les dozorel, na poganjkih pa brsti, ki so v mirovanju. Koreninski sistem naj ima vsaj tri korenine, ki so daljše od 20 cm, naj bo gosto raščen in poln drobnih koreninic. Pazimo, da korenine niso okužene s kaparjem ali rakom in da na njih ni uši. Enoletne sadike naj bodo visoke 1,5 m, dvoletne sadike naj imajo v višini krošnje že razvitih 4 do 5 mladik. Pri prevozu sadik korenine zaščitimo, da se ne poškodujejo in izsušijo, pa tudi na mraz so bolj občutljive kot nadzemni deli. Najbolje je, če jih zavarujemo s slamo in prevežemo z vrečevino. Če sadik ne posadimo takoj na stalno mesto, jim v vrtu najdemo primeren prostor, kjer ni podtalne vode, miši, voluharja in zajca. Tam izkopljemo jarek in jih zasujemo z zemljo. Shranimo jih lahko tudi v kletni zasipnici z vlažnim peskom. Vendar ne v istem prostoru, kjer shranjujemo ozimnico. Kako sadimo? Sadilne jame za sadike sadnega drevja izkopljemo v velikosti premera en meter. Globina naj bo vsaj 60 cm. Najprej izkopljemo 20 cm zgornjega sloja zemlje, ki ga imenujemo živica. Živico zmečemo na eno stran jame. Nato izkopljemo še 20 cm zemlje in jo zmečemo na drugo stran. Zrahljamo tudi dno jame še dodatnih 20 cm v globino. Dobro je, če si preskrbimo mreže proti voluharju. V jamo najprej postavimo mrežo in v dno jame zabijemo oporo. Sadike v prvih letih nujno potrebujejo oporo. To naj bodo dobro ošiljeni koli, katerih višina je odvisna od višine sadike. Pomembno je, da sega kol nekje 10 cm pod krošnjo drevesa. Postavimo ga na južno stran sadike, da jo zavaruje pred pomladanskimi pozebami. Poškodovane in polomljene korenine porežemo, preostale pustimo čim daljše. Nekaj ur pred sajenjem jih osvežimo z namakanjem v mešanico ilovice in vode, lahko dodamo tudi kompost. Ob sajenju se zemlja tako namočenih korenin bolje oprime. Sadika mora biti zdrava in močna, les dozorel, na poganjkih pa brsti, ki so v mirovanju. Koreninski sistem naj ima vsaj tri korenine, ki so daljše od 20 cm, naj bo gosto raščen in poln drobnih koreninic. V sadilno jamo opremljeno z mrežo in kolom nasujemo kup živice pomešane s kompostom. Deset kilogramov komposta na jamo bo več kot dovolj. Na ta kup postavim sadiko. Korenine enakomerno razporedimo na vse strani in zagrnemo s preostalo mešanico zemlje in komposta. Poteptamo. Sadimo do iste globine, kot je bila sadika posajena v drevesnici, kar lahko ugotovimo po barvi lubja. Sicer pa pazimo, da je cepljeno mesto najmanj 20 cm nad površino zemlje. Na koncu dodamo 20 kg dobro uležanega hlevskega gnoja, ki ga razporedimo po obodu jame. Ne uporabljajte nerazpadlega – neuležanega gnoja, saj to poveča verjetnost pojava glivic in škodljivcev. Prekrijemo ga s 5-centimetrsko plastjo zemlje. Kolobar okoli sadike uredimo tako, da rahlo visi proti sadiki. Dobro zalijemo. Šele po končanem sajenju sadiko privežemo h kolu. Ker se bo čez nekaj časa posedla, naj bo vezivo na deblu nekoliko višje kot na kolu, da ne bi na njem obvisela. Vezivo zavežemo okoli debla in kola v obliki osmice. Sadiko obrežemo šele spomladi. Jerneja Jošar, univ.dipl.ing. agronomije Zaščita dreves Mlada drevesa je po sajenju pametno, še posebej, če vrt ni ograjen, zavarovati pred divjadjo. Posamezne sadike ogradimo z mrežo ali debla ovijemo s koruznico ali kartonom. Premazovanje debel z mešanico apna, ilovice in vode pomaga pri zaščiti pred divjadjo, preprečuje dostop škodljivcem, ki se premikajo iz tal po deblu v krošnje in spomladi povzročajo škodo, prav tako pa je to dobra zaščita pred pokanjem lubja ob zmrzalih. Biodinamiki poznajo še en pripravek. Naredijo ga iz enakih delov kravjeka in ilovice ali gline in zmešajo s sirotko. Debla in debelejše veje najprej očistijo in ostrgajo z žično ščetko. Nato s čopičem nanesejo pripravljen namaz. Najbolje je, če se to delo opravi v mesecu novembru, ko je po luninem koledarju primeren čas za presajanje. 43 Trend lesenih montažnih hiš se giblje v smeri ekološke gradnje Če so bile pred časom lesene montažne hiše primerne le za individualno gradnjo, se zadnja leta tovrstna gradnja vedno pogosteje pojavlja tudi v javnih in poslovnih objektih, vse pa gre v smeri ekološke gradnje. Zanimivo je, da so se zametki montažne gradnje pri nas pričeli pojavljati že med drugo svetovno vojno, eden prvih ponudnikom montažnih hiš pri nas pa je bilo podjetje Marles, ki ima več kot polstoletno tradicijo. Pogovarjali smo se z njihovim direktorjem, Bogdanom Božacem. Bogdan Božac, direktor Marlesa Kam gre trend lesenih montažnih hiš? Trend se seli iz individualnih hiš tudi v poslovne in javne objekte. Samo v letošnjem letu smo na primer v Marlesu podpisali pogodbo za gradnjo kar štirih vrtcev pri nas in enega v tujini. Sicer pa se vse premika v ekološko gradnjo, ki bo vedno bolj pridobivala na veljavi. Tudi pri nas smo v zadnjih letih sistem gradnje približali ekološki gradnji. V naše objekte vgrajujemo izključno preverjene in certificirane materiale najvišje kakovosti, ki jih naši inženirji razvijajo v objekte izjemnega bivalnega ugodja. Pri tem uporabljate predvsem naravne materiale? V veliki meri uporabljamo materiale naravnega izvora, najpomembnejši je seveda les, ki je tudi naš konstrukcijski material. Tega pa dopolnjujemo z izbranimi izolacijski materiali, med katerimi velja omeniti celulozna vlakna. Gre za naraven izolacijski material, ki se proizvaja s pomočjo reciklaže, zato ne potrebujemo novih surovin iz narave. Je najcenejša toplotna izolacija glede na učinek, ki pri predelavi, vgradnji in odstranitvi ne obremenjuje okolje, možno pa jo je tudi ponovno uporabiti. Izjemen fazni zamik pri tej izolaciji pa nam omogoča primerne temperature v vročih poletnih dneh ter manjše izgube pozimi, ko je toplina doma še kako pomembna. Sicer pa kot izolacijo uporabljamo tudi kameno volno D5. Tako to, kot celulozo obdamo z mavčno vlaknenimi ploščami. Kako pa poteka sam način gradnje? Naša posebnost je, da celotni montažni del objekta, vključno s fasado in vgradnjo stavbnega pohištva, izdelamo v proizvodnji ob kontroliranih klimatskih pogojih. Iz izkušenj vidimo, da je to jamstvo za kvaliteto, za vremensko neodvisen in hiter potek dela na gradbišču, hkrati pa to zagotavlja optimalno odpornost na požar, veter in potres. Objekte pa izdelujemo v t. i. »velikotabelnem sistemu z okvirno konstrukcijo«. Gre za način gradnje, ki je po zahodni in severni Evropi najbolj razširjen in zagotavlja optimalne stroške energijsko gradnjo oz. nizko energijsko gradnjo. Opažate v zadnjem času več povpraševanja po pasivnih ali po nizkoenergijskih hišah? V našem okolju je vedno več kupcev, ki si želijo pasivnih objektov. Zanimivo pa je, da pasivna gradnja v nekaterih sosednjih državah celo malo upada, stagnira. Po raziskavah Univerz in Institutov ljudje dajejo Marlesova hiša Omega za vzdrževanje in energetsko oskrbo objekta. Znotraj omenjenega sistema pa ponujamo dvanajst različnih variant konstrukcijske sestave stene in vgrajenih materialov, ki služijo kot izolacija. S štirimi svojimi sistemi zagotavljamo tudi pasivno gradnjo, ostali sistemi pa zagotavljajo visoko učinkovito nizko 44 Oglasna priloga - lesena montažna gradnja - november 2013 prednost bivanju v nizko energijskih objektih. Ti so malenkost energetsko potratnejši od pasivnih, a omogočajo več bivanjske svobode. To še posebej velja za družine z manjšimi otroki, kjer je težko preprečevati pogosto odpiranje vhodnih vrat, oken in nenadzorovano prehajanje zunanjega zraka v objekt in obratno. B.J. ejo j u j tr o p t ati!« s o ičn rtifik l d –o ni ce s rle blje a »M prido VRHUNSKA IN PREVERJENA KAKOVOST MARLES HIŠ! Marles s pridobljenimi certifikati dokazuje, da je na Slovenskem trgu vodilni v gradnji montažnih lesenih, visoko učinkovitih nizkoenergijskih oziroma pasivnih objektov, ter s pridobivanjem najuglednejših certifikatov narekuje trende tako na domačem kot tudi na tujih trgih. Hiše, grajene po pasivnem standardu Marles, dosegajo visoko odličnost na področju izolativnosti hiše, ki omogoča zdravo, energetsko varčno in hkrati udobno bivalno klimo, ki jo pri Evropsko tehnično soglasje www.marles.si Certifikat Inštituta Passivhaus (Nemčija) [email protected] Marlesu dosegajo z uporabo okolju in človeku prijaznih materialov. S pridobljenimi certifikati Passivhaus Inštituta iz Nemčije, švicarskim certifikatom MINERGIE ter že v letu 2008 pridobljenim Evropskim tehničnim soglasjem CE podjetje Marles zmeraj bolj utrjuje vodilno vlogo na področju gradnje montažnih objektov ter nenehno skrbi za izpolnjevanje najzahtevnejših standardov na področju pasivne gradnje. Nadstandardni certifikat visoko učinkovitih nizko-energijskih objektov (Švica) 02/429 45 00 Znak kakovosti avstrijske gospodarske zbornice MARLES SI f Aktivne, pasivne in nizkoenergijske hiše – da bodo tudi zanamci spoznavali lepote naše dežele! Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije je letošnji Zeleni svinčnik 2013 za trajnostno gradnjo podelila Aktivni hiši Lumar. Posebno pozornost je žirija namenila arhitektonskim parametrom objekta. Če so do sedaj pasivni objekti veljali za precej anemične minimalistične objekte s praviloma ravno ali enokapno streho, estetske presežke pa so iskali v neobičajnih fasadnih obdelavah, se nagrajena aktivna pasivna hiša temu stereotipu upira. Pogovarjali smo se z direktorjem podjetja Lumar IG, Markom Lukićem. Marko Lukić, direktor podjetja Lumar. Na kakšen način Aktivna hiša Lumar, ki stoji v Dragočajni pri Medvodah, ruši v uvodu izpostavljen stereotip? Ta hiša upošteva zahteve pasivne gradnje in reinterpretira dvokapnico, v katero podrejeno, vendar zelo premišljeno, vključi tehnološke elemente. Oblikovno izvirna in tehnično premišljena je poševno vbočena fasada na južni strani, ki daje svojevrsten oblikovni pečat, nekako zadržano ekskluzivnost oziroma pravo mero glamurja. Kakšne pa so sicer njene karakteristike? Je tehnično in tehnološko dovršen montažni objekt, saj ima vse tiste tehnične rešitve, ki so danes komercialno na voljo, ponovljive in preizkušene. Konstrukcija stavbe je lesena, v toplotnem ovoju se sočasno uporabljajo skoraj izključno materiali biološkega izvora, npr. celulozna izolacija in lesnovlaknene plošče. Sistem energijsko visoko učinkovite gradnje tako ob nekoliko večji porabi materialov biološkega izvora v stavbni masi veže tudi dodatne količine CO2, kar že ob začetku obratovanja novogradnje vpliva na zmanjšani ogljični odtis stavbe v njeni življenjski dobi. V hiši so vgrajeni solarni sprejemniki sončne energije za ogrevanje sanitarne vode, fotovoltaična elektrarna za proizvodnjo električne energije in steklene površine za neposredni zajem sončne energije. Stavba proizvede več električne energije, kot je letno potrebuje, zato se imenuje aktivna hiša. Poleg toplotne črpalke in sistema prezračevanja z visoko stopnjo vračanja toplote ima vgrajen tudi centralni nadzorni sistem, ki opravlja nekatere naloge (senčenje, odpiranje oken za pasivno nočno hlajenje, optimizacija ogrevanja in varčevanja z energijo, daljinski varnostni nadzor …). Vsi ti elementi zagotavljajo večje udobje uporabnikom ter obenem optimizirajo delovanje in zagotavljajo uspešno sinergijo vgrajenih tehničnih rešitev. Projekt je pomemben še iz dveh razlogov: predstavlja tehnični standard, ki bo po letu 2020 obvezen minimalni okoljski standard za novogradnje v Evropski uniji in bo uporabljen kot demo objekt, v katerem bodo zainteresirani lahko poskusno bivali. Z vgrajenimi 64 senzorji predstavlja hiša tudi laboratorij, ki bo s pridobljenimi informacijami podjetju služil za nadaljnji razvoj kakovostnih nizkoenergisjkih in pasivnih rešitev. Z vgrajenimi 64 senzorji predstavlja hiša tudi laboratorij, ki bo s pridobljenimi informacijami podjetju služil za nadaljnji razvoj kakovostnih nizkoenergijskih in pasivnih rešitev. 46 Oglasna priloga - lesena montažna gradnja - november 2013 Aktivna hiša Lumar, ki stoji v Dragočajni pri Medvodah, je prejela Zeleni svinčnik 2013. Kakšen tip ljudi se dandanes odloča za montažne hiše? Za gradnjo montažnih hiš se danes odloča tako starejša kot mlajša generacija. Slednja skorajda nima zadržkov do montažnih hiš. Prav tako se za montažne hiše odločajo ljudje z različno kupno močjo, temu primerno pa so različne tudi hiše, ki jih izdelamo. Vsekakor pa so to kupci, ki niso pripravljeni svojega prostega časa žrtvovati za usklajevanje neštetih izvajalcev in želijo vselitev po vnaprej znani ceni kar najhitreje. V ospredje prav tako stopa zavest o tem, da je nakup hiše samo prvi korak pri investiciji in da je zelo pomembno tudi, kakšni so pričakovani bodoči stroški hiše. Nizka poraba energije je tako izjemno močan argument za veliko kupcev. Največkrat pa je še zmeraj največ vprašanj ali pomislekov glede potresne varnosti, požarne odpornosti ter zvočne izolacije montažnih objektov. Pa so te skrbi upravičene? Vedno znova poudarjamo, da je montažna hiša potresno bistveno bolj varna od klasične zidane. Les kot gradbeni material prenaša vlečno in tlačno obremenitev ter upogibno silo, ki nastane kot posledica gibanja tal ob potresu. Teža lesene montažne hiše pa je približno štirikrat manjša od teže klasične zidane hiše. Dovolj zgovoren je podatek, da med potresom v italijanski Aquili leta 2009 naše hiše praktično niso bile poškodovane. Prav tako se da v montažni gradnji odlično zagotoviti požarno odpornost. Pri nas uporabljamo dvojno mavčno-vlakneno ploščo, ki ob tem zagotavlja boljšo zvočno zaščito (do 5 dB bolje kot referenčna stena). Razvili pa smo tudi notranjo steno Lumar Silent, ki še dodatno (za vsaj 5 dB) izboljšuje zvočno izolativnost. Kot ste dejali v enem izmed pogovorov, ste edini slovenski proizvajalec, ki je del koncepta ''Cradle to Cradle.'' Zakaj se vam zdi ta filozofija tako pomembna? Od Zibelke do zibelke (Cradle to Cradle) je koncept, ki govori o celotnem okolju prijaznem ciklu gradnje objekta, od samega nastanka do tega, da je možno po koncu takšen objekt smotrno in okolju prijazno reciklirati ali celo uporabiti za nadaljnjo gradnjo. Smo edini slovenski proizvajalec, ki je del tega koncepta in natančno ve, kaj se v življenjskem ciklu objekta dogaja. Zavedati se je treba, da danes ekologija ni več zgolj nizka poraba energije, ampak je treba spremljati in slediti vse dejavnike, ki tako ali drugače vplivajo na okolje in posameznika. Pri nas je že vrsto let v ospredju filozofija trajnostne in okolju prijazne gradnje. Zakaj? Ker želimo, da bodo tudi naši zanamci spoznavali in videli zelene lepote, ki jih naša dežela ponuja. Na trgu je v kratkem času zraslo ogromno tistih, ki promovirajo svoje pasivne hiše. Na kaj mora biti pozoren kupec, ko se odloča med ponudniki? Drži, na trgu imamo danes veliko ponudnikov, ki ponujajo »pasivne« hiše. Vsem kupcem svetujemo, da preverijo, ali imajo proizvajalci ustrezne certifikate. Najpomembnejši med njimi je certifikat Passivhaus instituta iz nemškega Darmstadta, kjer so v mednarodnem okolju uveljavili koncept pasivne gradnje. Tega smo kot prvi za pasivno tehnologijo in detajle prejeli v Lumarju. Ob tem je treba poudariti, da je razlika imeti certifikat za eno hišo ali celotno tehnologijo ter detajle. Prav tako je pomembno preveriti, koliko pasivnih hiš je posamezni ponudnik že postavil, saj je tudi ta informacija pomembna in kaže, ali mu ljudje zaupajo in so navsezadnje zadovoljni. V Lumarju smo na področju pasivne gradnje v Sloveniji orali ledino in smo danes z več kot 50 postavljenimi pasivnimi montažnimi objekti, znanjem in izkušnjami, vodilni slovenski proizvajalec. B.J. 47 Voda – zlati (iz)vir Slovenije “N ajdragocenejša je voda”. Tako je naslovil znani misijonar Pedro Opeka svoj uvodni nagovor, ki ga bo imel na dogodku VODA – zlati (iz)vir Slovenije. Brez vode ni življenja, zato moramo z njo ravnati odgovorno in jo ščititi. Se tega zavedamo? Da bi se še bolj, je leto 2013 Evropska unija razglasila za leto sodelovanja na področju voda pod geslom: Vode nas povezujejo. Nekaj dejstev, številk in iztočnic s posveta v tokratni prilogi, več pa si boste lahko prebrali v reportaži v naslednji številki Eko dežele. Dostop do pitne vode in njena kakovost V Sloveniji ima dostop do pitne vode prek javnih vodovodov 89 odstotkov prebivalcev. Voda v Sloveniji velja na splošno za zelo kvalitetno. To poudarjajo strokovnjaki predvsem za področja, kjer preskrbo z vodo opravljajo velika podjetja. Manjši vodovodni sistemi pa žal velikokrat (zaradi finančnih, kadrovskih zmožnosti) ne dosegajo tako visokih rezultatov, zato velja, da manjši kot je vodovodni sistem, večje tveganje to predstavlja za kvaliteto vode. Slabšanje kakovosti pitne vode se glede mikrobioloških parametrov kaže predvsem pri manjših vodovodih, če pogledamo kemijske parametre (pesticidi, nitrati ...) pa je najbolj občutljiv severovzhodni del Slovenije. Obremenitve na posamezna vodna telesa podzemne vode predstavljajo predvsem kmetijstvo, urbanizacija, industrija in promet. Izzivov na področju upravljanja z vodo je ogromno – od upravljanja voda v urbanem prostoru do upravljanja v neurbanem, kmetijsko in gozdarsko usmerjenem prostoru. Treba je nadzorovati kakovost pitne vode, preprečevati onesnaženje, zmanjšati je treba uporabo pitne vode in minimizirati vodne izgube. Te (izgube v vodovodnih omrežjih) predstavljajo velik tehnični, ekonomski in sanitarni problem vsakega vodovoda. V nekaterih javnih vodovodnih sistemih izgube znašajo tudi 50 odstotkov. Ko prihaja do izgub, to pomeni, da načrpana voda ne pride do končnega odjemalca, hkrati pa slednji plača tudi tisto ''izgubljeno'' vodo. Po zadnjih podatkih Statističnega urada se je v letu 2012 v omrežju izgubilo 49,5 milijona m3 vode (30 %), kar je sicer 2,5 odstotkov manj kot v prejšnjem letu. Voda je zlati (iz)vir, ki v vseh segmentih in fazah ponuja mnogo priložnosti in izzivov. Eden izmed njih je tudi ta, da bi se padavinsko vodo, ki pade na Slovenijo, v največji meri zadržalo v Sloveniji. Imamo vodno omrežje z nekaj manj kot 27.000 kilometri potokov in rek. Večina slovenskih voda odteče, 81 odstotkov odteka prek Hrvaške proti Črnemu morju, preostanek pa v Jadransko morje. Strokovnjaki vidijo rešitev v ponovni vzpostavitvi naravnih rečnih strug in obvodnih prostorov ter da se na tistih območjih, kjer so nekoč že bila, ponovno vzpostavijo mokrišča. O vsem tem in še več na posvetu Voda je zlati (iz)vir. “Obstajajo ocene, da če ne bomo bistveno spremenili odnosa do vode in ravnanja z njo, bomo globalno do leta 2030 potrebovali 40 odstotkov več vode, kot nam jo je na voljo. Dovolj prepričljivo in zaskrbljujoče.” 48 Oglasna priloga - Voda zlati (iz)vir Slovenije - november 13 (dr. Janez Potočnik, Evropski komisar za okolje na posvetu ‘’Voda kot priložnost za trajnostni razvoj in mednarodno sodelovanje Slovenije’’, ki je potekalo 22. marca) Odpadna voda, zbiranje in čiščenje ''Odpadne vode so ena temeljnih preizkušenj za družbo – ali čistimo umazanijo, ki jo ustvarjamo, ali onesnažujemo okolje, od katerega smo odvisni? Zadovoljen sem, da gre razvoj v pravo smer, vesel pa sem tudi, da se ukrepi Komisije – kombinacija finančne podpore in strožjih pravnih ukrepov – kadar so potrebni, za državljane Evrope obrestujejo.'' Tako je dejal Janez Potočnik (vir: europa. eu) ob podatkih Evropske komisije o tem, da najnovejši podatki o čiščenju odpadne vode v Evropi kažejo izboljšanje na področju zbiranja in čiščenja. Vodilne države na tem področju, kot so Avstrija, Nemčija in Nizozemska večinoma že izpolnjujejo minimalne standarde EU za čiščenje odpadne vode, več drugih držav pa se je približalo temu cilju. Sistem čiščenja odpadnih voda je sicer v državah članicah Evropske unije različno razvit. Kot je zapisal Marjan Zajc v poročilu na straneh Agencije Republike Slovenije za okolje, je približno 70 odstotkov prebivalstva Evropske unije priključenih na čistilne naprave. Delež je največji na Nizozemskem – na čistilno napravo je priključenih 99 odstotkov prebivalcev. V Španiji, Nemčiji, Italiji in Avstriji je ta delež 90-odstoten. Kakšno pa je stanje v Sloveniji? ''V Sloveniji je po podatkih iz leta 2012 ta delež 55-odstoten, to pomeni, da spadamo med države, v katerih je delež prebivalstva, priključenega na komunalne in skupne čistilne naprave, majhen in da slaba polovica prebivalstva v Sloveniji še vedno uporablja greznice. Od tega slab odstotek predstavljajo male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,'' so še zapisali na ARSO. Kot dodajajo, se v zadnjih letih s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja pri nas očisti čedalje več odpadne vode, medtem ko je postopkov samo primarnega čiščenja čedalje manj. Količina odpadne vode, ki je bila prečiščena s postopki sekundarnega čiščenja, se je od leta 2002 povečala za 211 odstotkov. Postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda v letu 2002 v Sloveniji skoraj ni bilo, v letu 2012 pa je bilo po takih postopkih prečiščenih 37 odstotkov odpadne vode. (vir: ARSO) Približno 70 odstotkov prebivalstva Evropske unije je priključenih na čistilne naprave. Delež je največji na Nizozemskem – na čistilno napravo je priključenih 99 odstotkov prebivalcev. V Španiji, Nemčiji, Italiji in Avstriji je ta delež 90-odstoten. Kako dragocena nam je voda? vabljeni na posvet 20. novembra 2013 v Hotelu Lev v Ljubljani. slavnostni govornik Pedro Opeka poudarja: »Najdragocenejša je voda«. na posvetu bomo slišali kdo v sloveniji upravlja z vodnimi viri, kakšna je preskrba z vodo, koliko je imamo dejansko na voljo in kako lokalne skupnosti povzdigujejo njeno vrednost. pa tudi, na kakšen način vodne vire ohranjamo za prihodnje rodove. na posvetu še: • dr. lučka kajfež Bogataj o učinkovitem in okoljsko odgovornem upravljanju vodnih virov; • dr. primož Banovec o pristojnostih lokalnih skupnosti na področju urejanja voda; • primeri dobrih praks lokalnih skupnosti; • omizje o mitih in resnicah glede privatizacije vode z dr. Borisom komparetom. Naj nas voda povezuje! Informacije in prijave: www.planetgv.si Medijska pokrovitelja organizator posveta 49 Čistine naprave WSB® clean Čistine naprave WSB® clean odlikujejo mnoge prednosti. Tehnika se vgrajuje v betonske zbiralnike, ki so povozni za tovorna vozila in neobčutljivi na vzgon zaradi podtalnice, narejeni pa so iz kakovostnega betona, ki je odporen na komunalne odplake. Tehnologija WSB clean uporablja lebdečo posteljico z nosilci Kaldnes, gre za takoimenovani MBBR postopek čiščenja odpadne vode. Velika površina delcev Kaldnes (1 m3 ima površino prek 500 m2) omogoča zanesljivo in kakovostno prečiščevanje komunalnih odplak tudi pri pod- ali nadobremenitvah, ker je še posebej pomembno za sezonske objekte, gostinske lokale, šole. Čistilna naprava deluje tudi pri samo 25-odstotni obremenitvi, zaradi velike biomase uspešno kljubuje tudi večjim obremenitvam. Tehnologija je popolnoma neobčutljiva na grobe delce, ki zaidejo v kanalizacijo (zobne nitke, plastificirane brisače, damski higienski pripomočki). Ker v čistilni napravi ni prečrpavanja vod v posameznih fazah, je posledično nižja tudi poraba električne energije. Ekskluzivni zastopnik za čistine naprave WSB® clean za področje Slovenije in Hrvaške je podjetje Ekokult d.o.o., kjer poleg WSB clean čistilne naprave nudijo tudi čistilne naprave, ki delujejo brez elektrike in dodajanja prepratov. Na voljo pa so tudi celovite rešitve za rabo deževnice (betonski zbiralniki različnih dimenzij, filtri, črpalke, črpalne postaje). Zakonodaja na področju malih čistilnih naprav V skladu z Evropsko zakonodajo je treba zagotoviti ustrezno čiščenje odpadnih vod do leta 2017, oziroma 2015 na vodovarstvenih območjih. Do tega leta naj bi bili vsi stanovanjski objekti opremljeni z javno kanalizacijo, v primeru, da pa le to ni izvedljivo pa z lastnimi malimi čistilnimi napravami (mKČN). Področje malih čistilnih naprav (čistilne naprave do 50PE) v Sloveniji ureja Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo in pa evropski standard SIST EN1566. Treba pa je poudariti, da mora biti vsaka mKČN opremljena z dokumentacijo, ki vsebuje Izjavo o skladnosti ter CE oznako, ki dokazujeta, da je mKČN testirana in je skladna z EU standardom. Dokumentacijo je lastnik mKČN dolžan predložiti pristojnim službam (ponavadi gre za Komunalna podjetja), kjer tudi prijavi svojo mKČN. Na podlagi te dokumentacije lastniku znižajo takso za obremenjevanje okolja. družba za uresničitev okolju in ljudem prijaznih projektov d.o.o. Vaš specializirani partner za upravljanje z vodo: BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE ZBIRALNIKI DEŽEVNICE IN SISTEME ZA RABO DEŽEVNICE PONIKOVALNICE LOVILCE OLJ IN MAŠČOB KANALETE (linijski požiralniki) tel.: 07 35 66 914, faks: 07 35 66 912, [email protected], www.ekokult.com 50 Oglasna priloga - Voda zlati (iz)vir Slovenije - november 13 Nadgradnja Centralne čistilne naprave Domžale – Kamnik Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale – Kamnik d.o.o. (CČN) že 33 let uspešno izvaja storitev čiščenja odpadne vode za Občine Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda in Trzin. V pripravi je investicija v nadgradnjo CČN za doseganje terciarnega čiščenja za čiščenje dušikovih in fosforjevih snovi, ki je vključen v skupni projekt odvajanja ter čiščenja in je v pristojnosti občin, lastnic infrastrukture ter vključuje dodatni priklop Občine Cerklje na Gorenjskem. Predvidena vrednost projekta nadgradnje CČN je ca. 15 mio evrov in skupaj z izgradnjo dela kanalizacijskega omrežja občin v skupni vrednosti ca. 38 mio evrov kandidira za pridobitev evropskih sredstev, od katerih je odvisna uspešnost projekta. Projekt nadgradnje CČN predvideva gradnjo sekvenčnih reaktorjev za 149.000 PE in izgradnjo vstopnega objekta in predstavlja trenutno stanje tehnike v svetu. Z nadgradnjo bo rešeno področje čiščenja odpadnih voda iz sprejemnega področja za vsaj naslednjih 30 let z zmanjšanimi emisijami snovi v zrak in vodo. Med samo gradnjo, ki bo trajala dve leti, bo CČN morala obratovati skladno z zahtevami zakonodaje in to dejstvo pred ekipo CČN postavlja zahtevno nalogo, ki jo bo mogoče obvladovati samo z ustreznim strokovnim znanjem in izkušnjami. V letih delovanja je CČN uspela vzpostaviti ekipo z visokim strokovnim znanjem, ki družbi omogoča poleg kakovostnega izvajanja storitev obveznih gospodarskih javnih služb čiščenja odpadne vode tudi izvajanje tržnih dejavnosti čiščenja tekočih odpadkov in odpadnih vod, izvajanje svetovalnih storitev na področju čiščenja odpadnih voda za zunanje naročnike, analize razgradljivosti in strupenosti odpadnih voda in matematično modeliranje čistilnih naprav različnih tehnoloških postopkov. CČN kot edina v Sloveniji izvaja tudi izobraževanje operaterjev čistilnih naprav. T: +386 1 724 65 00 F: +386 1 722 04 90 E: [email protected] www.ccn-domzale.si 51 40 let izdelovanja industrijskih armatur za potrebe vodovodnih in kanalizacijskih sistemov S štiridesetletno tradicijo proizvodnje industrijskih armatur za potrebe sistemov pitne in industrijske vode, tehnično predelovalne, prehrambene industrije, ogrevalne in protipožarne tehnike je podjetje IMP Armature d.o.o., iz Ivančne Gorice na Dolenjskem, eno najuspešnejših podjetij na tem področju v Sloveniji. Šest skupin proizvodov IMP Armature ponujajo šest skupin proizvodov in sicer različne tipe zapornih loput, lovilcev nesnage, nepovratnih loput in ventilov, mehko tesnečih klinastih zasunov, navrtnih zasunov ter različne tipe nadzemnih in podzemnih hidrantov. Lasten razvojni oddelek Podjetje IMP Armature s svojim lastnim razvojnim oddelkom zagotavlja neprestane izboljšave obstoječih armatur in razvoj novih na podlagi specifičnih potreb trgov in kupcev. Nadalje si sledijo izdelava livarskih orodij za livarne, ki so njihovi dobavitelji, mehanska obdelava, izdelava tesnilnih elementov v lastni gumarni, peskanje, prašno ali mokro lakiranje, montaža, 100 % testiranje armatur, ter na koncu še pakiranje in odprema industrijskih armatur. Podjetje zagotavlja tudi vse poprodajne aktivnosti, kot so servisiranje in vzdrževanje. Optimalna rešitev za specifične potrebe Glavni cilji podjetja IMP Armature so zagotoviti visoko EU kakovost izdelkov in vedno v dialogu s kupcem najti optimalno rešitev za njihove specifične potrebe. S kupcem tako vedno skušajo graditi partnerski odnos. Ena od glavnih prednosti podjetja je tudi prilagodljivost, saj s celo vrsto proizvodov podjetje dokazuje, da je sposobno prisluhniti, se pogovarjati in ponuditi različne rešitve za potrebe zelo različnih trgov. Lakirnica, ki uporablja le barve na vodni osnovi V letu 2011 je bila postavljena nova lakirnica, kjer se za zaščito izdelkov uporabljajo samo barve na vodni osnovi. S tem je podjetje IMP Armature odpravilo zadnje ostanke škodljivih emisij v okolico in potrdilo svojo zavezo in poslovno politiko ekološke naravnanosti. PROIZVODNI PROGRAM Podjetje s svojo lastno proizvodnjo industrijskih armatur in vseh tesnilnih elementov, ki so srce vsake armature, zagotavlja visoko EU kakovost svojih proizvodov in tako kljub recesiji v zadnjih letih beleži porast prometa na letni ravni. Mi usmerjamo tokove skupaj z vami. Zaporne lopute Nepovratne lopute in ventili Lovilniki nesnage Hidranti IMP ARMATURE D.O.O. Ovalno klinasti zasuni Navrtni zasuni Navojni zasuni Ljubljanska cesta 43 Sl1295 Ivančna Gorica 52 Oglasna priloga - Voda zlati (iz)vir Slovenije - november 13 T 01 78 87 300 F 01 78 87 328 E [email protected] www.imp-ta.si Vodne izgube lahko uspešno zmanjšujemo le s sistematičnim vzdrževanjem in aktivnim iskanjem okvar Vodne izgube predstavljajo velik problem, ljudje in podjetja pa se jih največkrat zavedajo takrat, kadar se jim na račun tega povečajo stroški. Sicer se zaradi vsesplošne kampanje v prid obnovljivim virom morda zavedanje nekoliko spreminja na bolje, a vodnim izgubam se še zdaleč ne posveča dovolj pozornosti. V Sloveniji se v povprečju izgubi vsaj 40 odstotkov načrpane vode. Z uvedbo davka za vodno povračilo so se s tem povečali stroški komunal oz. vodovodov, hkrati pa se z draženjem energentov, predvsem elektrike, dražijo tudi stroški črpanja vode. Za marsikatero komunalo je to precejšen strošek. Največ vodnih izgub je na dotrajanih in nevzdrževanih omrežjih ter na omrežjih, ki so grajena iz nekakovostnih materialov. Zmotno je mišljenje, da se največ okvar dogaja na azbestnocementnih cevovodih – ti so v povprečju solidni, večje probleme ugotavljamo na plastičnih PE in PVC cevovodih. Tudi novejše cevi iz nodularne litine so lahko problematične na spojih, ali pa so porozne. Izvajanje analize se priporoča vsaj enkrat na leto Pogostost izvajanja analize je odvisna od vzdrževanja vodovoda, nadzora nad hidravličnimi in vodnimi razmerami, priporočljivo pa je vsaj enkrat letno. Sicer pa je najbolj pomembno, da se okvare iščejo sistematično in aktivno. Treba je izmeriti pretoke, pritiske, pregledati podatke iz črpališč ter nato consko omejiti okvare in jih na koncu še mikrolocirati. smo razvili "andotest" metodo, ki je pomenila velik napredek pri odpravljanju vodnih izgub. Danes je monitoring vodovodnega sistema bistveno olajšan s pomočjo sodobnih tehnologij. Telemetrijski nadzor črpališč in zajetij ter sektorski merilniki hidravličnih parametrov izgub ne zmanjšujejo, zato pa nanje opozarjajo. Če komunalna podjetja teh parametrov ne nadzorujejo, te meritve opravimo mi. Za consko lociranje puščanj uporabljamo merilno vozilo, prenosne merilnike pretoka in tlaka. Temu sledi mikrolociranje, kjer uporabljamo najsodobnejše prenosne sonde, ki merijo, snemajo, prenašajo šume in javljajo odsek puščanja vodovoda. Vodne izgube lahko znižamo Vodne izgube se lahko uspešno zmanjšujejo le s sistematičnim vzdrževanjem in aktivnim iskanjem okvar. Vodne izgube se lahko znižajo na še sprejemljivih 12 do 16 odstotkov ali celo manj. V Andotehni smo v nedavnem primeru vodovoda vodne izgube zmanjšali iz začetnih 44 % na 13 %. Podjetje Andotehna – več kot 30 let izkušenj pri analizi vodnih izgub Podjetje Andotehna se z analizami vodnih izgub ukvarja že več kot trideset let. Leta 1980 Anja Krautberger Andoljšek, mag. posl. ved ANDOTEHNA d.o.o. Podgorska cesta 2, 1310 Ribnica, Slovenija tel: 0038618369710, fax: 0038618362222, mail: [email protected], www.andotehna.si Izdelki, ki varčujejo z vodo in energijo Norveško podjetje Showergreen si že od začetkov v letu 2006 prizadeva, da bi okolju prijazni izdelki, ki varčujejo z vodo in energijo, postali ne le alternativa, temveč nujnost. Tako se je Showergreen specializiral za načrtovanje, proizvodnjo in prodajo izdelkov, ki pomagajo varčevati z vodo in energijo. Razvili in patentirali so sistem prhe, ki presega tradicionalne in ustaljene prhe za varčno porabo vode in energije. Gre za novost, ki pa na račun varčnosti vode in energije ne zmanjšuje pritiska vode, higiene in niti udobnosti prhanja. Ustvarjamo razliko 5 let garancije na izdelek 5 let garancije proti zamašitvi z vodnim kamnom Ustvarjamo razliko Ali ste vedeli, da povprečna tuš ročka porabi okoli 13 lit/min in nastavek za pipo – perlator 10 lit/min? Showergreen tuš prhe imajo max porabo 9 lit/ min, povprečna izmerjena poraba znaša 6 l/min, naši varčni nastavki pa 4,7 lit/min. Korist naših izdelkov so prepoznali tudi mnogi hoteli, zdravstveni domovi, domovi za upokojence, šole, vrtci in gospodinjstva po Sloveniji, … Pridružite se nam tudi vi, pri ustvarjanju razlike in ohranjanju našega bogastva – pitne vode! Preprečujemo nastanek bakterije Legionele DO 60% PRIHRANKA VODE IN ENERGIJE JURE MADUNIČ s.p., Triglavska ulica 21, 1000 Ljubljana Tel.št.: 00386 64/158-457, [email protected] 53 Donat Mg v novi podobi Voda s tradicijo v sodobni preobleki Edinstven proizvod narave, Donat Mg, že več kot 100 let razdaja svojo blagodejnost, saj velja za z magnezijem najbogatejšo mineralno vodo. Gre za enega najpomembnejših mineralov, ki pripomorejo k zdravju in dobremu počutju, saj sodeluje pri več kot 300 različnih življenjsko pomembnih presnovnih procesih v telesu. Ker ga telo ne more proizvajati samo, ga je vanj potrebno vsakodnevno vnesti s hrano in pijačo. Naravna mineralna voda Donat Mg je zato pravi biser narave s tradicijo, odslej pa svoje poslanstvo opravlja v novi podobi in plastenki, ki poudarjata moč narave. Donat Mg velja za z magnezijem najbogatejšo naravno mineralno vodo. Magnezij je v vodi v najbolj primerni obliki, ki omogoča njegovo hitro vključitev v presnovne procese telesa. Dnevnim potrebam odraslega človeka po magneziju zadosti povprečno 375 mg ali vsakodnevno pitje 3-4 dcl naravne mineralne vode Donat Mg, ki v 1 litru vsebuje več kot 1000 mg magnezija. Vsebuje pa tudi kalcij in mnoge druge zdravju koristne elemente in spojine. Voda s tradicijo: biser narave Donat Mg nastaja v globinah 280-600 m, kjer se plemeniti z raztapljanjem kamenin, bogatih z magnezijem, kalcijem, sulfati, hidrogenkarbonati in drugimi elementi, potrebnimi za pravilno delovanje presnovnih procesov v telesu. Svojo blagodejnost razdaja že več kot 100 let V Zdravilišču Rogaška Slatina se Donat Mg že stoletje uporablja v terapevtske in preventivne namene, uporaba rogaških slatin pa ima še daljšo zgodovino saj sega v antiko. Že v 17. stoletju so Donat Mg zdravniki na Dunaju in drugod po cesarstvu pacientom predpisovali v obliki zdravilnih kur. Tudi danes Donat Mg dokazuje, da narava zdravi: telo bogati z minerali ter je odlično odvajalo in pomoč pri zgagi, telesni presnovi in prebavi. Tudi vam kdaj nagaja prebava. Odslej v NOVI PODOBI Odpira Naravna mineralna voda Donat Mg ugodno deluje na prebavo in pomaga ob zaprtju. Ob Donatu Mg seveda ne pozabite na pomen raznolike in uravnotežene prehrane ter zdravega načina življenja. Narava zdravi donatmg.eu 54 Oglasna priloga -zenska_179x118.indd Voda zlati (iz)vir SLO_DONAT_oglas 1 Slovenije - november 13 11/11/2013 11:52 Mariborski vodovod kot primer odgovorne prakse Leta 2011 je minilo 110 let, odkar je v mestnem jedru Maribora pritekla po mestnem cevovodu prva voda. Od tedaj se je spremenilo veliko, a poslanstvo Mariborskega vodovoda ostaja enako – zagotoviti zdravo in kakovostno pitno vodo, kateri uporabnik lahko zaupa. Danes Mariborski vodovod s pitno vodo oskrbuje približno 220.000 prebivalcev iz sedemnajstih občin in je tako največji enotni vodovodni sistem v Sloveniji. O uspešnosti njihovega delovanja pričajo številne nagrade, v lanskem in predlanskem letu so prejeli Slovensko nagrado za družbeno odgovornost, tudi letos so nominirani, vse to pa podjetje dojema kot veliko obveznost. Njihova družbena odgovornost se kaže v odnosu do okolja, odnosu do vseh družbenih deležnikov in odnosu do zaposlenih. Promocija pitja vode iz pipe V podjetju promovirajo pitje vode iz pipe, za to so poskrbeli tudi s pitniki v mestu Maribor. Na javnih igriščih, športnih objektih in v izobraževalnih ustanovah skupaj z občinami nameščajo notranje in zunanje pitnike tekoče pitne vode. V letošnjem letu pa so postavili prvi pitnik, ki je prilagojen hišnim ljubljenčkom, da se tudi oni lahko odžejajo v poletni vročini. Dobrodelnost, izobraževanje, skrb za družbo in okolje Mariborski vodovod poleg stalnega osveščanja na področju pitne vode aktivno deluje tudi na dobrodelnih in izobraževalnih projektih. Vsako leto ob Dnevu voda odprejo svoja vrata in tako omogočijo ogled glavnega črpališča na Vrbanskem platoju, sodelujejo z izobraževalnimi ustanovami na vseh nivojih. V načrtu imajo informacijsko-predstavitveni vodni center ''Kapljica'', ki bo edinstven v širšem delu Evrope, kjer se bodo vrstile razstave, predavanja, predstavitve in druge dejavnosti s področja oskrbe z vodo. Za projekt je že pridobljeno gradbeno dovoljenje in čakajo na primeren evropski razpis. Veliko skrb namenjajo družbi in okolju. Vsako leto organizirajo čistilno akcijo, na strehi imajo vgrajeno sončno elektrarno, za slepe in slabovidne so razvili internetno stran. Delujejo v skladu s smernico ISO 2600 in sodelujejo v projektu za ločevanje odpadkov Ekoprofit International. Tudi za kakovostno poslovanje in vodenje so pridobili tudi veliko certifikatov in priznanj. Osnovno poslanstvo je najbolj pomembno Poleg vseh aktivnosti pa se podjetje Mariborski vodovod še kako dobro zaveda svojega osnovnega poslanstva, to je zagotavljanje varne oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo v zadostnih količinah za vse obstoječe uporabnike in v zagotavljanju dostopa do dobre in varne ter zanesljive oskrbe s pitno vodo vsem prebivalcem. Končni cilj je približanje uporabnikom do te mere, da bodo oskrbi s pitno vodo v celoti zaupali. Družini in zaposlenim prijazno podjetje Poseben odnos pa podjetje goji do svojih zaposlenih. So družini prijazno podjetje, aktivna in družini prijazna politika pa podjetju prinaša številne prednosti. Velika pozornost je namenjena rekreaciji in preživljanju prostega časa zaposlenih, njihovih otrok in upokojencev. S tovrstno politiko se je povečala motivacija zaposlenih, pripadnost podjetju, produktivnost. Nenazadnje pa, kot pravijo v podjetju, je zadovoljen delavec tudi bolj zdrav, ne doživlja stresa na delovnem mestu, kar se kaže v zmanjševanju bolniških izostankov. 55 Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije. Nove alternativne možnosti pridelave hrane! Eden od perečih problemov današnjega časa je vprašanje zagotavljanja prehranske varnosti. Kljub nizki samooskrbi majhne kmetije opuščajo svojo dejavnost, površine se zaraščajo, namembnost zemljišč pa se iz kmetijskih spreminja v zazidljiva. Rešitev pa je moč najti v novih, alternativnih metodah pridelave hrane. Ena takih metod je tudi akvaponika, uporabljajo pa jo lahko tako veliki kmetje kot tudi ljudje brez koščka zemlje. V Sloveniji sicer že deluje nekaj manjših enot akvaponike, vendar pa nimamo ustreznih učnih pripomočkov in izobraženih učiteljev, ki bi to znanje prenašali v poklicno izobraževanje. Zato smo se v Biotehniškemu centru Naklo odločili, da bomo v okviru projekta AQUA-VET skupaj s partnerji iz Slovenije, Švice in Italije oblikovali izobraževalni program, s katerim želimo na strokovno preverjen način širiti znanje tudi s tega področja. V ta namen smo skupaj z našimi študenti in dijaki postavili akvaponično enoto, ki bo služila kot učni pripomoček, na ogled pa bo odprta tudi širši javnosti. Akvaponika je ena od okolju najprijaznejših metod pridelovanja Kaj pravzaprav je akvaponika? hrane. Uporabljati se jo lahko naučite S pomočjo akvaponike gojimo ribe v Biotehniškem centru Naklo ter ekološko pridelujemo zelenjavo v dinamičnem ekosistemu. Na ta način pridelamo velike količine zelenjave brez uporabe antibiotikov, pesticidov ali umetnih gnojil. Skrivnost se skriva v kroženju dušika – ribe po uživanju krme izločajo amoniak, ki ga naravno prisotne bakterije v biofiltru spremenijo v nitrite in nitrate, slednje pa rastlina izkoristi za rast in tako prečisti vodo, ki se vrne nazaj v ribnik. Zaradi takšnega sistema kroženja je tudi poraba vode zelo majhna. Ana Ambrožič, koordinatorka projekta Biotehniški center Naklo Vse, ki vas zanima še kaj več, vljudno vabljeni na dan odprtih vrat 24. aprila 2014. Odločite se za ekološke in lokalne izdelke. Obiščite našo trgovino »Pod Kozolcem« v Strahinju od ponedeljka do petka med 9:00 in 17:00. sledenje_oglas_print.pdf 1 7.11.2013 13:38:21 Načrt upravljanja voda 2009 - 2015 Načrt upravljanja voda je nacionalni dokument, s katerim je Slovenija opredelila svoja ravnanja, da bo do leta 2015 dosegla dobro stanje voda. Po letu 2000 so vse članice Evropske unije začele celovito upravljati s svojimi vodnimi viri. S tem namenom so pripravile nacionalne načrte upravljanja voda, ki sledijo skupni evropski vodni politiki, zagotavljajo varstvo in trajnostno rabo voda ter se posodabljajo vsakih šest let. C M Y CM Načrt upravljanja voda zajema celotno povodje opiše njegove značilnosti, obravnava prisotne analizira obremenitve, podaja ugotovitve rednega stanja voda, opredeli cilje in potrebne ukrepe doseganje ter potrebna finančna sredstva. ali porečje, dejavnosti, spremljanja za njihovo MY CY CMY K Ključne teme Načrta upravljanja voda so kakovost voda, varnost pred vodami in raba voda. Dokument zavezuje, da bodo (bomo) v Sloveniji poskrbeli za zagotavljanje čiste pitne vode, obnovitev kakovosti voda, določitev stvarne cene za rabo voda, čiščenje komunalne odpadne vode, zmanjšanje onesnaženja z nitrati iz kmetijstva in zmanjšanje izpustov iz industrije, varstvo kopalnih voda. (Vir: zgibanka Načrt upravljanja voda 2009-2015: Skrbimo za vode, ki jo je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor) 56 Oglasna priloga - Voda zlati (iz)vir Slovenije - november 13 Strokovnjaki svetujejo strokovno svetovanje - november 2013 Če imate PROBLEM in vprašanje za našega STROKOVNJAKA nam pišite na [email protected]. Strokovnjakinja za prehrano Karla Klander je certificirana nutricistka, svetovalka za zdravo prehrano, hujšanje in zdrav življenjski slog, avtorica in kolumnistka. Ukvarja se z individualnim svetovanjem glede prehranjevanja in spremembe življenjskega sloga, prireja srečanja ter praktične delavnice priprave zdravih jedi. Ukvarja pa se tudi z testiranjem intolerance na hrano in testiranjem hormonov. www.karlaklander.com/sl [email protected], 040 471 522 Moje prehranjevalne navade so precej ekstremne. V splošnem jem zdravo, se prehranjujem petkrat na dan. Dokler mi uspeva, se počutim odlično. Potem pa pridejo dnevi, ko samo jem in to predvsem nezdravo hrano. V takih dneh me nič ne more ustaviti. Bi mi znali kaj svetovati? Vse več ljudi trpi za podobnimi težavami, kot jih opisujete vi. Razlogi so različni, zelo pogosto pa je temu krivo to, da pojemo preveč predelane hrane in živil, ki na nas delujejo zasvojevalno. V tem primeru kar hitro pademo v luknjo. Nisem še srečala človeka, ki bi bil odvisen od stročjega fižola, neredko pa srečaš tiste, ki so odvisni od sladkarij, kruha, sira ... Vse to deluje zasvojevalno. In predvsem pri ženskah, ki smo čustvene jedke, je to lahko kar hitro problem. Kaj storiti? Ne začeti! To je lahko enako kot pri zasvojenosti z alkoholom. Ne moreš ostati pri enem kozarčku, zato sploh ne smeš poskusiti. Vsaj kar se tiče industrijsko predelanih sladkarij, ki vsebujejo navaden sladkor. Sem in tja kakšna presna sladica bi morda še šla, a po tistih iz trgovine ne posegajte. Na žalost velja enako za marsikatero zadevo – npr. kruh. Če vas to neustavljivo hrepenenje grabi bolj popoldne in zvečer, poskušajte v tem času uživati raje čim manj ogljikovih hidratov in več beljakovin ter zelenjave. Mnogim to pomaga. Razmišljam o nakupu sušilnika, saj so posušene hruške in jabolčni čips odlični prigrizki. Vi ga uporabljate? Kaj vse še lahko posušim v tej napravi? Sušilnik je odličen pripomoček tako v kuhinji tistih, ki se prehranjujejo z visokim deležem presne hrane, kot tistih, ki se prehranjujejo običajno in si želijo malce popestriti svoje jedilnike. Pri uporabi sušilnika je omejitev bolj ko ne samo vaša domišljija. Poleg sušenja sadja, zelenjave in zelišč, si lahko v njem pripravite krekerje, kruhke, čips, testo za pico in različne pite, palačinke, piškote, energijske ploščice, bombone, itd. V njem lahko tudi grejete presne jedi. Skratka, sušilnik je vsestranski in res zelo uporaben. Seveda ga tudi sama uporabljam tako zase kot na delavnicah priprave presnih jedi in na seminarjih. Ljudje so vedno navdušeni. Bi vam pa priporočila, da ob nakupu pazite, da kupite res kakovostnega. Torej, takšnega z horizontalnim načinom sušenja in ne z vertikalnim. Zaradi takšnega načina sušenja je prvi precej bolj kakovosten, primeren je za več jedi, poleg tega pa ima še večje površine. Pozdravljeni ga. Klander. Imam eno vprašanje in sicer sem pred nedavnim kupil melaso (imela naj bi veliko železa), a mi okus sploh ne ustreza. Zanima me, ali bi mi morda znali priporočiti, kako in s čim naj jo kombiniram, da izgubi svoj prepoznavni okus? Melasa bo težko kar izgubila svoj okus, zato vam v kolikor vam okus ni najbolj pri srcu, težko kaj pametnega svetujem. Bi pa vendarle povedala to, da se vam ni treba truditi z melaso, v kolikor jo želite uživati zaradi vsebnosti železa. Živila, ki so najbolj bogata z železom so: suhe marelice, rozine, posušeni kokos, suhe hruške, suhe fige, sezam in sezamova pasta (tahini), sončnična in bučna semena, posušeni paradižniki, olive, leča, limski fižol, špinača, blitva, rdeča pesa, sojina zrnja, tofu, kakav v prahu in čokolada, posušena zelišča (limonina trava, timijan, peteršilj, majaron, kumina, origano…), polnozrnat kruh, jetra, teletina, itd. Ali obstajajo kombinacije sadja in zelenjave, ki ne gredo skupaj in se jih ne priporoča? Po določenih kombinacijah ali sadežih imam namreč velike težave s prebavo. Po pravilih o kombinacijah živil naj bi se sadje jedlo samo, oziroma se kombiniralo z zelenolistnato zelenjavo. V mislih imam zelenja, katerega lahko ovijete okoli prsta (npr. špinača, blitva, peteršilj, ohrovt, solate, ipd.). Kombinacije sadja in gomoljaste zelenjave bi vam lahko naredile težave in se zato odsvetujejo. Pri sadju pa je mogoče smiselno upoštevati še to, da ni dobro kombinirati sladkega in kislega sadja. 57 Strokovnjaki svetujejo - Eko dežela - nov. 2013 - vrtnarski nasveti Strokovnjakinja za vrtnarstvo Na vprašanja bralcev z vrtnarskega področja odgovarja naša strokovnjakinja Jerneja Jošar. Jerneja je po poklicu univerzitetna diplomirana inženirka kmetijstva. Od samega začetka deluje na ekoloških projektih, ukvarja se z urejanjem in načrtovanjem vrtov po načelih ekološkega trajnostnega gojenja rastlin. www.cvetlicna.si V novozgrajeni hiši bi rada najela strokovnjaka za pomoč pri urejanju okolice vrta. Zanima me, kateri čas v letu bo najbolj primeren, da se prične načrtovati cvetlični vrt in okoliške nasaditve? Ne glede na to, ali gre za novo ureditev celotne okolice hiše, za preureditev obstoječega vrta, s katerim niste zadovoljni, ali samo za spremembo dela vrta, je potrebno dobro načrtovanje. Vrt je trajna stvar in ne želimo, da bi ga zaradi napak spreminjali vsako leto. Zato si je za dober načrt pametno vzeti več časa in dobro premisliti. Na zimo je idealen čas, da pokličete strokovnjaka. Ta si bo ogledal okolico, ocenil značilnosti lokacije, se z vami pogovoril o vaših željah in potrebah ter oblikoval idejni načrt. Ideje, zamisli in rešitve se prek zime lahko kalijo in dozorevajo tako z vaše kot s strokovnjakove strani. Na koncu bo rezultat dober načrt vrta, ki bo trajnosten, lep v vseh letnih časih in nezahteven za vzdrževanje. Spomladi bo vse nared za urejanje. Zanima me, kakšno je vaše mnenje o rožah in rastlinah v spalnih prostorih? Mnenje, da rastline ne smejo biti v istem prostoru, kjer spimo, je zastarelo. Raziskave znanstvenikov NASA so potrdile, da rastline delujejo tudi kot filtri. Absorbirajo strupene hlapne organske spojine, v prostoru zmanjšujejo količino prahu in mikrobov v zraku. Delujejo kot filtri, vlažilci in ionizatorji. Zato tudi v spalnico namestimo čim več rastlin. Celoten odgovor je dostopen na www.ekodezela.si 58 Svetovanje Zunanji vrt gre počasi h koncu in že skoraj pogrešam vse začimbe. Odločena sem, da jih prenesem tudi v kuhinjo, pa me zanima, kaj je najboljša varianta za mini notranji zeliščni vrt. Da kupim že vzgojene sadike in jih imam v lončkih, ali jih presadim na večje skupaj različne vrste zelišč, ali morda celo vzgoja iz semen? Grmičke trajnih zelišč, ki jih gojite v vrtu, lahko v tem času razdelite in razsadite po vrtu in tudi v lončke. Z vilami privzdignemo rastlino s koreninsko grudo in jo previdno razdelimo, če gre težko, si lahko pomagamo z motiko ali nožem in korenine prisekamo. Drobnjak, vrtni timijan, origano, žajbelj, melisa in koriander bodo dobro prenesli presajanje. Tudi korenine peteršilja lahko presadite iz vrta v lončke. Enoletne dišavnice, kot so vrtna kreša, bazilika in rukola, posejte v korita. Poskusite lahko posejati tudi peteršilj, majaron in šetraj. Seveda, če bi želeli te dišavnice uporabljati čim prej, kupite sadike. Pomembno je, da zeliščem v prostoru namenite čim bolj svetel prostor s temperaturo okoli 21°C. Najbolje bo, če je to kar okenska polica obrnjena na J, JV ali JZ, kjer bodo imele rastline vsaj 5 ur dnevne svetlobe. Dišavnice na marajo suhega zraka, ki pa je v naših stanovanjih pozimi stalnica. Zato rastline redno pršimo, še bolje pa bo, če lončke postavite na pladenj z vlažnim prodom. V skupne lončke posadite rastline z enakimi potrebami. Če niste prepričani, kakšne so njihove potrebe, jih za začetek raje posadite vsako v svoj lonček. Na dnu lončka naredite drenažo iz kamenčkov, glinastih črepinj ali glinopora. Zemlja je lahko vrtna, nekatere dišavnice pa imajo raje peščeno in revno zemljo. Taka sta na primer vrtni timijan in rožmarin. Vsak dan lončke obrnite za 30 stopinj, da bo rast pokončna. Zalivajte previdno. Vrhnja plast zemlje se sicer hitro izsuši, zaradi zalivanja se naredi skorja, pod njo pa je pravzaprav zemlja vlažna. Skorjico zato večkrat zrahljamo, tudi zato, da pride zrak do korenin. Do kdaj lahko pustim v vrtu rdečo peso, por in kodrolistni ohrovt? Rdečo peso pobiramo z gred pred prvim večjim mrazom, saj ga ne bo preživela. V kleti si uredimo zasipnico s peskom, kamor rdečo peso shranimo prek zime, skupaj z drugimi korenovkami, kot so korenček, peteršilj, gomoljna zelena, pastinak, repa, podzemna koleraba, črna redkev. Pred vlaganjem v pesek zelenjave ne umivamo, saj bi lahko začela gniti. Por bo preživel zimo na prostem. Sicer bo nehal rasti, vendar če ste ga sadili dovolj zgodaj, bo ob lepi jeseni goden za bero že v začetku zime. Ob toplejših dnevih zgodaj spomladi bo rasel naprej. Če se obetajo res nizke temperature, ga lahko zaščitimo z zemljo, listjem, slamo in prekrijemo z zimsko vrtnarsko kopreno. Kodrolistni ohrovt, poleg svojih sorodnikov brstičnega ohrovta in glavnatega ohrovta, preživi zimo na gredah. Pobiramo ga prek cele zime. Zmrzali mu ne škodujejo, nasprotnolistje bo postalo celo okusnejše, saj se del škroba pod vplivom nizkih temperatur pretvori v sladkor. Vprašanja nam pošljite na [email protected] Strokovnjaki svetujejo - Eko dežela - nov. 2013 - pediatrični nasveti Strokovnjakinja za pediatrijo Špela Gorenc Jazbec je fizioterapevtka razvojno nevrološke obravnave, ki se pri svojem delu ukvarja z razvojno nevrološkimi motnjami otrok in v zadnjem času vedno več tudi z baby handlingom – pravilnim ravnanjem z dojenčkom. Je mama dveh otrok, stalno v pogonu in na terenu, kjer se v domačem okolju srečuje z dojenčki in njihovimi starši. www.baby-handling.com Kaj priporočate, da kupimo za otroka, ki so mu ravno pričeli rasti zobke in vse, kar mu pride pod roke, vzame v usta? Razmišljam o pripomočku, ki bi ga lahko grizel, da bi si malo omilil napetost pri rasti prvih zob. Iz kakšnega materiala je lahko oz. ne sme biti tak pripomoček? Običajno dojenčki pri izraščanju zob v usta dajejo vse, kar jim pride pod roke. Morda ji lahko priskrbite prav igračke, namenjene grizenju in lajšanju tegob pri izraščanju zob (razna grizala), čeprav običajno potem ravno tiste niso zanimive in so jim bolj všeč druge, ki sploh nimajo tega namena. Pri izbiri bodite pozorni, da material, iz katerega je narejeno grizalo, ne vsebuje kakšnih neprimernih snovi (npr.: bpa, phalati, barve, ki se luščijo…). Morda poiščete kaj iz bolj naravnih materialov, kot so lateks (kavčuk) in les. Moja hči vozi komaj tri tedne starega dojenčka na “telovadbo”, baby handling. Vse se dogaja v dvorani z več kot deset mamicami in dojenčki. Kakšno je vaše mnenje o tem? Pri vsakem dojenčku se bolj kot vadba v velikih skupinah priporoča bolj individualen pristop. Nekaj, kar je priporočljivo za enega, ni nujno uporabno tudi za ostale dojenčke in obratno. Pri večjem številu dojenčkov in mamic, se tisti, ki vse skupaj vodi, težko posveti vsakemu otroku in mami posebej. Še posebej je bolj priporočljiv individualen pristop pri novorojenčkih in malih dojenčkih, ker so še bolj občutljivi na spremembe, hrup, motnje iz okolice … Tako se lahko zgodi, da jok enega dojenčka sproži jok še pri ostalih. V skupini je tudi možnost okužb in prenos bolezni večja. Še posebej v jesenskem in zimskem času. Na splošno pa iz strokovnega vidika bolj svetujem individualen pristop, en terapevt (ali vaditelj) za enega dojenčka. Imam osem mesecev staro punčko, ki pri ‘’puzanju’’ po vseh štirih eno nogo uporablja veliko bolj aktivno, druga pa ostaja nekje zadaj. Pediatrinja pravi, da počakamo, kako se bo zadeva sproti razvijala, glede na to, da je ravno dobro pričela z aktivnostmi na vseh štirih. Mene pa malo skrbi, zato me zanima še vaše mnenje. Predlagam vam, da vašo punčko opazujete med njenim spontanim gibanjem, igro, raziskovanjem, med hranjenjem in v vozičku. Bodite pozorni na to, če uporablja obe strani telesa enako. Kar pomeni, da se leže na trebuh in s trebuha na hrbet obrne čez levi in čez desni bok, da se na trebuščku vrti na obe strani (pivotira), da enako aktivno uporablja tako desno kot levo nogo in roko, da vam v naročju in v vozičku ne visi vedno na isto stran … Spomnite se, če so bile na začetku kakšne težave pri dojenju, ali je šlo na obeh straneh dojenje dobro ali pa se na eni strani ni želela dojiti. Skratka, čim bolj opazujte uporabo ene in druge strani telesa. Če boste tudi drugje opazili ta odstopanja in neenakomerno uporabo, potem vam svetujem, da na to opozorite izbrano pediatrinjo. Če pa se bo zadeva izboljšala, potem je bilo to mogoče le začetno usklajevanje gibanja. Vsekakor pa bodite pozorni na omenjene znake. Januarja pričakujem dojenčka in ker gre za zimski mesec, me zanima, kakšne morajo biti razmere, da grem z novorojenčkom lahko ven? Poslušam namreč tisoč različnih mnenj, nekateri bi še v poletni vročini nosili kapice in celo zimo ne bi zapustili stanovanja. Nekako je priporočljivo, da tudi v zimskih mesecih otrok preživi dovolj časa na svežem zraku. Vendar, ker je pozimi velikokrat zelo mrzlo, se nekako svetuje, da kadar so temperature pod ničlo, dojenčkov ne izpostavljamo tako nizkim temperaturam. Prav tako, kadar je vreme megleno in je posledično zrak bolj onesnažen, ni priporočljivo dojenčkov preveč izpostavljati megli oziroma vlagi, ki je takrat v zraku. Predlagam, da se predvsem zanesete na svoj občutek, saj se velikokrat zgodi, da so temperature malo pod ničlo (v senci), na sončku pa je lahko tudi za par stopinj topleje, tako da v takem primeru ne vidim razloga, da dojenček ne bi smel biti na svežem zraku. Je pa vsekakor pomembno, da dojenčka primerno toplo oblečete. Kljub temu se mi prej ogrejemo, ko hodimo in pred sabo potiskamo voziček, otrok pa v vozičku miruje in velikokrat spi. Torej je manj aktiven in ga lahko hitreje zebe kot nas. Vprašanja nam pošljite na [email protected] 59 Strokovnjaki svetujejo - Eko dežela - okt. 2013 - veterinarski nasveti Strokovnjakinja za domače živali Veterinarka dr. Zlata Čop, ki deluje na Veterinarski kliniki za male živali v Lescah, odgovarja našim bralcem za vsa vprašanja s področja malih živali. Dr. Čopova je specializirana za težave z očmi, je pa tudi ena redkih, ki pri malih živalih opravljajo akupunkturo. vet-lesce.si Moja psička je pred nedavnim doživela prvi napad epilepsije. Kot pravi veterinar, zaenkrat ni potrebno zdravljenje. Sama sem precej prestrašena, s strahom čakam, kdaj se bo ponovilo. Kako lahko pomagam psički ob ponovnem napadu? Epilepsija se pri psih pojavlja pretežno pogosto. K sreči obstajajo zdravila, ki napade ublažijo in podaljšujejo razmake med njimi, včasih pa jih tudi popolnoma preprečijo. Vedno je priporočljivo izključiti kakšno organsko obolenje s kliničnim pregledom in pregledom krvi. Če se napadi začnejo ponavljati in posamičen napad traja dlje časa, je priporočljivo začeti z antiepileptiki. Svetujem vam, da se o vsem tem posvetujete s svojim veterinarjem. Zanima vas, kako lahko psički pomagate ob samem napadu? Psi so ob napadu preobčutljivi, zato prostor zatemnite in poskrbite za tišino. Odstranite ostre predmete iz okolice, ki bi lahko živalico poškodovali. Bolje je, da leži na tleh, po možnosti na mehkem, da ne pride še dodatno do kakšnih poškodb. Po samem napadu je lahko pes še nekaj časa zbegan, lahko ga zanaša, lahko celo za krajši čas izgubi vid. Poskrbeti moramo, da se tudi v tem času ne poškoduje. Pes ob napadu izgubi zavest in lahko nehote popraska ali ugrizne lastnika, zato moramo poskrbeti tudi za lastno varnost. In na vsak način – ohranite mirno kri. Nekateri lastniki pa opažajo, da je napad krajši in blažji, če živalico stisnejo k sebi – seveda previdno, da nas ne poškoduje – jo gladijo po glavi in prigovarjajo. Napadi ponavadi ne trajajo več kot pet minut. Če traja več kot pol ure, poiščite veterinarsko 60 Svetovanje pomoč. Priporočljivo je imeti pri roki telefonsko številko vašega veterinarja in dežurne službe, da po nepotrebnem ne izgubljate časa z iskanjem le-teh. Obvezno pa začnite skupaj s svojim veterinarjem voditi dnevnik napadov. Naši muci (15 let je stara) se takoj, ko se zunaj ohladi, pričnejo očke solziti. Kaj sami lahko naredimo oz. kako ji lahko pomagamo? Muca je sicer pozimi v hiši. Če se muci oči samo solzijo, izcedek pa je le bistro voden, ne povzroča vnetje pod očesi, muca ne mežika, se ne drgne po očeh, same oči pa so bistre, če veznica ni zažarjena, če so šarenice nespremenjene barve in zenice enakomerne, naj vas ne skrbi preveč. Lahko ji težavo povzročajo nihanja temperature, suh zrak in prašni delci v stanovanju. Mogoče lahko poskusite samo površino očesa zaščititi z očesnim mazilom z A vitaminom ali umetnimi solzami. Zaspančke pa odstranjujte s kakšnim kosom vate. Če ne bi bilo bolje, pa se morda le odpravite do svojega veterinarja, da jo pregleda. Moj muc je pri hrani res zelo izbirčen, njegova ''izbirčnost'' pa je za nas že malce problematična. Kaj lahko naredimo, kako ga privaditi na raznovrstnost pri prehrani? V glavnem smo za izbirčnost svojih muc krivi sami. Najprej obožuje eno vrsto hrane, čez čas pa se je niti dotakniti noče več. Ponudimo mu drugo, čez čas tretjo in tako naprej ... Na koncu imamo razvajenega mačka in obupanega lastnika. Vztrajati moramo pri določenem obroku in če ga ne zaužije, mu ponudimo pri naslednjem obroku enakega in če ga ne poje, še pri naslednjem enakega. Vztrajati moramo in upati, da bo muc popustil, da ga bo vendarle premagala lakota in bo hrano le pojedel. Seveda naj bo obrok kakovosten, primeren starosti, konstituciji in zdravstvenem stanju mačka. Lahko pa zavrača hrano zaradi zdravstvenih težav, kot so vnetja v ustni votlini, težave z ledvicami, jetri … Če muc res dolgo časa zavrača hrano in pri tem tudi shujša, ne odlašajte z obiskom veterinarja. Muci v tem obdobju močno izpada dlaka, sicer je z njeno kožo vse v redu. S čim lahko poskrbimo za ta problem? Muce stalno menjavajo dlako, stara izpade in nova izraste. Obdobje menjave pa je intenzivnejše spomladi in jeseni. Menjava dlake nas predvsem moti, če muca živi z nami v stanovanju in je vsepovsod polno dlak. Najbolje je, da muco redno češemo, krtačimo in tako odstranjujemo odmrlo dlako. Pomembno je, kakšno krtačo ali glavnik uporabljamo, niso vsi enako učinkoviti. Muce sicer negujejo svoj kožuh tudi same, veliko dlake med tem same zaužijejo in jo pogosto tudi izbruhajo. Priporočljivo je, da imajo na voljo mačjo travo, ali pa jim dajemo sredstva proti kepicam dlak, ki jim povzročajo prebavne težave. Vprašanja nam pošljite na [email protected] Husse Slovenija Gorenjesavska 13b, 4000 Kranj / Gsm: 040 - 455 - 518 / E- mail: [email protected] Poiščite nas na facebook strani in na spletni strani www.husse.si. Blazinice so zelo pomemben del za lahkotno gibanje psa ali mačka. Zato je treba blazinice redno negovati. Če je pes ali maček redno na sprehodu in se giblje na površinah, ki so lahko problematične za tačke, je treba še posebej paziti. Največ težav se pojavi v obdobju zime. Zaradi samega mrazu blazinice popokajo, s tem pa se lahko ranijo. Predvsem so preparati za nego tačk primerni, če psa redno vozimo na sprehode na površinah, kot so makedam, asfalt ipd. Težave lahko rešimo z raznimi kremami, olji ipd. Preventivno blazinice namažemo s preparatom po sprehodu. S tem blazinice navlažimo in preprečimo nastajanje ran oziroma rane, ki so že nastale, zacelimo. Ste za nov izziv? Tass plus 40 g krema na osnovi čebeljega voska za varovanje blazinic, ki je primerna za mačke in pse, še posebej v zimskem času. Za več informacij o izdelku pokličite na 040 455 518 ali si oglejte na spletni strani www.husse.si . Vse informacije na: gsm: +386 51 412 792, e- pošta: [email protected] Husse Slovenija vabi k sodelovanju nove franšizorje Rast blagovne znamke Husse je z vsakim letom večja, z njo pa se povečuje tudi Husse ekipa. Husse Slovenija išče nove franšizorje. Področja za delo franšizorja ali distributerja so po vsej Sloveniji. EKO PRAVLJICA MUREN JOŽE IN OGNJENI PLAMEN N Zgodbica o ognjenem plamenu. Tokrat objavljamo zgodbico o ognju, avtorice Alenke Klopčič. Knjižne strani v Eko deželi pripravljamo v sodelovanju z Eko knjigo. 2. Ko je naslednji dan človek spet pripeljal svoj tovornjak in začel nalagati preostanek lesenih drv, Jože ni spal. Čeprav je komajda držal odprte veke, si ni dovolil zaspati. To je bila namreč edina priložnost, da gre s človekom in odkrije, kaj se dogaja z njegovimi debli. Ko je človek začel z nalaganjem drv, je Jože smuknil med debla, ki so bila že naložena, in počakal, da je človek odpeljal. Celo pot ga je treslo in občasno vrglo v zrak. Ko je vozilo zapeljalo na velik kamen ob neki blatni mlakuži, je muren celo padel s prikolice. Imel pa je srečo, da je pristal prav na neki sitni žabi, ki ga k MUREN JO@E IN OGNJENI PLAMEN 1. ekoč je živel muren Jože. Bil je zelo mirno bitjece, ki je neizmerno rado prepevalo – najraje pozno zvečer in ponoči. Živel je v luknjici na polju, dokler mu je nekega dne niso prekrila debla, ki jih je tja naložil človek. Tako se je muren Jože naselil v nov dom – kar med les nad svojo luknjo. A tudi to ni bil njegov dom prav za dolgo ... O EKnjiga “Hej! Kaj se dogaja? Kaj počneš, človek?” je skoraj že tulil zbegani muren Jože. Navadno je podnevi trdno spal, zdaj pa ga je prebudilo grobo zbijanje in premikanje debel, med katerimi si je pred kratkim ustvaril prijeten domek. “Slišiš, ti divjak? Pusti moja debla!” je jezno kričal Jože. Prav v tem trenutku pa ga je zadela veja, da je padel z debla in pristal na tleh. Ko se je zbudil, je bila že temna noč in njegovi kolegi murni so že pridno peli; slišalo se je celo zborsko petje murnov iz daljave. A Jožetu tokrat ni bilo do petja. Ko je pogledal proti N mestu, kjer bi morala stati debla, med katerimi je živel, je bilo tam le še nekaj manjših drv. Očitno je večje že odpeljal človek. “Kako si drzne? Enkrat pripelje velika debla in mi zasuje mojo poljsko luknjo, potem jih pa spet – meni nič tebi nič – odpelje!” se je razburjal Jože in živčno hodil gor in dol v gosti travi. “Že vem!” mu je blisknila ideja. “Jutri grem z njim!” je sklenil Jože. Naenkrat se mu je ves svet zdel lepši. “Če je odnesel moj dom, se preselim še sam!” E eko~ je `ivel muren Jo`e. Bil j mirno bitjece, ki je neizmerno prepevalo – najraje pozno zve pono~i. @ivel je v luknjici na polju, dokl je nekega dne niso prekrila debla, ki jih nalo`il ~lovek. Tako se je muren Jo`e na je tako divje otresla s svojega hrbta, da je spet priletel nazaj na drva. nov dom – kar med les nad svojo luknjo. “U, kakšna sreča!” je rekel sam pri sebi in se glasno zahvalil žabi. “Nekoč ti to ni bil njegov dom prav za dolgo ... povrnem uslugo!” je še zaklical za njo. Žabica Vanja mu je le pokazala jezik in se potopila nazaj v svojo mlakužo. “Čakaj, saj to je bila vendar tista žabica, ki se je navdušila nad toplicami in me je spraševala za pot! Ko se je vrnila s tistih počitnic, je bila čisto prerojena!” Ko je Jože takole razmišljal, se je tovornjak ustavil, muren pa se je umaknil med debla, ki so zadnja čakala, da jih preložijo. Ko je človek vendarle postavil k svoji hiši tudi drva, med katerimi je ždel muren Jože, je ta brš smuknil ven in stekel skozi vrata hiše. "Hej! Kaj se dogaja? Kaj po~ne{, ~love skoraj `e tulil zbegani muren Jo`e. Navad podnevi trdno spal, zdaj pa ga je prebudil bo zbijanje in premikanje debel, med ka si je pred kratkim ustvaril prijeten domek "Sli{i{, ti divjak? Pusti moja debla!" je kri~al Jo`e. Prav v tem trenutku pa ga je z veja, da je padel z debla in pristal na tleh Ko se je zbudil, je bila `e temna no~ in n Človek ga sploh opazil ni, tako je bil še ni odprl, zato ni videl, da ob njem ni nikogar. zaposlen s prenašanjem drv. Takolegi so sedaj čakala ob Ko je le počasi odprl veki, je bila že noč.sli{alo Če bi bil murni so `e pridno peli; se j kaminu, iz katerega se je nevarno smejal ogenj. Jože zdrav, bi jo gotovo izkoristil za petje. Morda bi se se je skril in sploh ni dojel, da je človek zgrabil kar priključil murnovskemu pevskemu zboru, tako zborsko petje prav manjše poleno, za katerega se je držal. Položil lepa,murnov zvezdnata noč jeiz bila!daljave. A Jo`etu ga je v kamin in ko je ubogemu murnu postalo A Jože je doumel, da ne leži na prostem. Pristal je v neverjetno vroče, je uvidel, da je znašeldo prav petja. nekakšnem ležišču, so bili koščki mehke trave mestu nise bilo Ko je kjer pogledal proti med ognjenimi zublji. in ob robu tudi nekaj tople slame. Obkrožale so ga 3. štiri stene, ena pa je imela na sredini tudi luknjico, bi morala stati debla, med“Kako katerimi skozi katero bi lahko odkorakal. lep dom!” je je `i bil v hipu navdušen Jože in moči so se mu čudežno bilo tam lepovrnile. {e nekaj manj{ih drv. O~it Ko je človek zaprl vitrinico, skozi katero bi Jože še lahko ubežal, je ta planil k njej. Začel je udrihati in vreščati kot nor. Ogenj je bil močan in skoraj ni več imel zraka, zato so mu moči hipoma pošle. A še preden je povsem opešal, je začutil, da se je vitrinica zopet odprla, on pa je pristal v mehki človeški roki. Jože je čutil vse, kar se je dogajalo: mož ga je odnesel nazaj ven, poravnal mu je njegove dolge tipalke in mu nežno kanil dve kapljici hladne vode. Kako dobro mu je vse to delo! “Hvala,” je zamomljal Jože, ko je po nekaj dneh vendarle prišel k sebi. Oči Ko je splezal skozi luknjico, je videl, da je škatlica, v kateri je očitno preležal zadnje dni, postavljena ve~je `e odpeljal ~lovek. na leseno mizo ob leseni hiši, v katero je nedolgo 21 62 Otroci nazaj sledil človeku. Zdaj se je spomnil, kaj se mu je zgodilo … Skoraj bi umrl v ognjenih zubljih v kaminu, toda mož ga je rešil! Jože se je natanko spomnil mehke roke, ki ga je držala in mu rešila življenje. Bil je tako srečen, da je glasno zapel. O EKnjiga k O EKnjiga k 4. Niti še ni odpel do konca, ko so se vrata lesene hiške odprla in k njemu je pritekla mala deklica. “Oči, oči, muren je!” je veselo zaklicala. “Kaj pa ti počneš pokonci, mala moja? Brš v posteljo,” ji je prijazno odvrnil globok glas moža, ki ga je Jože spoznal že na polju. “Ampak oči, muren je! Rešili smo ga!” je deklica še kar veselo razlagala. “Ja, vidim in slišim,” se je zdaj nasmehnil tudi oče in jo pobožal po svetlih laseh. Muren ju je plaho gledal in že je hotel skočiti nazaj v svojo novo škatlico, ko je bil dekličin obrazek čisto ob njem. “Hej, ti, kako si?” ga je vprašala deklica in ga nežno pobožala z malim prstkom. Murnu Jožetu je ta pozornost godila in tudi božanje je bilo tako prijazno, da je kar stopil bližje. Strah je hipoma poniknil. "Vidim, da si zdrav, moj murenček," je bila zadovoljna deklica. "Kar poj nam, velja?" "Saj bo pel, le pusti ga. Ko boš v postelji, ti bo zagotovo kakšno lepo zapel, da boš lažje zaspala," ji je rekel oče. "Dobro, se vidimo jutri, murenček!" je rekla deklica in stekla nazaj v hišo. Ko je gledal za njo, ga je ogovoril tudi mož: "Lepo, da si spet med nami, muren. Pa lepo noč ti želim!" Jože sploh ni mogel verjeti svojim očem in ušesom. Saj je dobil nov dom! In to prav pri človeku, za katerega je mislil, da je slab. Muren Jože je tako še dolgo živel in pogosto je našel zavetje v škatlici za vžigalice. Svetlolasa deklica mu je vestno menjala travo, on pa ji je v zahvalo prepeval najlepše pesmi pod zvezdami. Tudi glas o srečnem murnu se je razlegel daleč naokoli. Jože je bil tako poznan kot tisti muren, ki je premagal in osvojil človeka. Obenem je spoznal, da tudi človek potrebuje les. Les uporabljamo kot material za hiše in pohištvo, odpadni les pa za kurjenje in ogrevanje svojega doma. Slovenija spada med dežele, ki so z lesom izjemno bogate, saj je kar 60 odstotkov površin pogozdenih. www.ekoknjiga.si 63 N a kratko ''Svet nam pošilja smeti. Mi pošiljamo nazaj glasbo.'' healthyseas.org Paragvajska Cateura je majhno mesto, ki je nastalo na velikanskem smetišču. Velja za eno bolj revnih v tem delu Amerike in prebivalci, ki živijo ob ogromnem morju smeti, so smeti pričeli reciklirati, uporabljati in prodajati. Nekega dne je Nicolás Gómez, eden od iskalcev, na smetišču našel del, ki je nekoč v drugem času in drugem kraju pripadal violini. Tega je odnesel glasbeniku in skupaj sta delu violine dodala elemente (vse s smetišča), da je nastala čisto prava reciklirana violina. Počasi so se violini pridružili čelo, bobni, flavta in ostali inštrumenti, vsi reciklirani in v celoti ustvarjeni iz smeti. Ideja, ki je sledila, ali bolj vprašanje, ki sta se ga umetnika vprašala: se lahko v enem najbolj revnih področij, kjer je violina vredna več kot hiša, rodi otroški orkester? Lahko se! In se je. O otroškem ''recikliranem'' orkestru je bil posnet dokumentarec Landfill Harmonic. Odziv ljudi na orkester tako pisanih inštrumentov je neverjeten in reciklirani orkester potuje s svetlobno hitrostjo po družabnih omrežjih po vsem svetu. Otrokom, ki so imeli pred dvema letoma minimalne možnosti za to, da si ustvarijo dostojno življenje, pa se je odprla nova pot. S preprosto idejo s smetišča, ki jo je takole ubesedil Favio Chavez, dirigent orkestra: ''Svet nam pošilja smeti. Mi pošiljamo nazaj glasbo.'' Kako se znebiti miši in podgan, ki ponovno iščejo hrano? Miši in podgane povzročajo veliko materialno škodo, njihova glavna nevarnost pa je, da so med pomembnejšimi prenašalci mnogih zdravju škodljivih organizmov. Zato se jih želimo v svojem okolju znebiti, a večina rotendicidov (sredstev za zatiranje miši in podgan) za domačo uporabo je na bazi antikoagulantov – zelo nevarnih strupov. Ti povzročajo pri ljudeh in živalih, če jih zaužijejo, notranje krvavitve. Zato se pojavlja vedno več alternativnih izdelkov brez agrokemikalij, ki bazirajo na naravni osnovi, zato ne škodujejo živalim, ljudem in okolju. Način delovanja nove generacije naravnih vab za zatiranje glodavcev je popolnoma drugačen od trenutnih za isti namen, saj je narejen na osnovi 100 % naravnih zdrobljenih koruznih storžev in melase. Uporabljamo ga lahko brez bojazni, da bi se domača žival ob zaužitju zastrupila, saj se vabe iz koruznih storžev izločijo iz prebavnega trakta vseh živali. Naravne vabe lahko uporabljamo v shrambah, garažah, lopah, v hlevih, na ekoloških kmetijah in kjerkoli se srečamo s težavo, a ne želimo zastrupljati okolja. Marko Hočevar, univ.dipl.inž.agr. iz podjetja HomeOgarden d.o.o. Ko iz ribiške mreže nastanejo nogavice Projekt Healthy Seas je potovanje od odpadkov do oblek. Mednarodni projekt si je za cilj zadal odstranjevanje mrež in ostalih morskih odpadkov. Z morja so potegnili že preko dvajset ton ribiških mrež, iz katerih nastajajo nogavice. V projektu HSI (Healthy Seas Initiative) so se združili ECNC Group, podjetje Aquafil in podjetje Star Sock. ECNC Group je evropski center za biodiverziteto in trajnostni razvoj, ki je prevzel vlogo pobiranja in zbiranja mrež iz morja. Podjetje Aquafil mreže nato predela v econyl nit, podjetje Star Sock pa iz tega izdela nogavice. Projekt ima tri faze, trenutno pa je v prvi fazi, ki zajema tri pilotne regije: Severno morje (Nizozemska in Belgija), Jadransko morje (Hrvaška, Slovenija, Italija) in Sredozemlje (Španija). V tej fazi bodo poskušali najti čimbolj učinkovito metodo delovanja, ki jim bo pomagala na preostalih, širših območjih. 64 Razvedrilo Vedno več nas gre na pot z vlakom V mesecu oktobru sta direktor Slovenskih železnic – Potniški promet mag. Boštjan Koren in predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj podpisala sporazum o sodelovanju, katerega cilj bo širitev turistične ponudbe in promocije javnega potniškega prometa. Ob priložnosti so predstavili tudi rezultate vlakovnega potniškega prometa, ki kažejo, da je bilo od januarja do avgusta letos prepeljanih za 7,6 odstotkov več potnikov, pozitivne trende pa opažajo tako v notranjem kot v mednarodnem prometu. Poleg rasti potniškega prometa so predstavili tudi nove vlakovne povezave Slovenije s tujino, prihodnje leto bo med drugim vozil direktni vlak na relaciji Moskva-Maribor-Celje-Ljubljana-Koper in nazaj. Že letos pa bomo potniki lahko uporabljali posebno mobilno aplikacijo, ki bo ponujala enostavnejši dostop do voznega reda, podatkov o zamudah in ovirah v prometu. Prihodnje leto se pričakuje še ena novost in sicer naj bi bila udejanjena prva faza spletne prodaje. Hitrost imamo v genih! iNFo & Nar oČiLa 080 14 00 Celje • Koper • Kranj • Ljublja na Murska Sobot a • Nova Gorica • Maribor • • Novo mesto HITRA POŠTA Najhitrejša dostava po sLoveNiji! V vsakodnevni bitki s časom postaja hitrost tista dimenzija, ki je poleg zanesljivosti, cene in sledljivosti najbolj pomembna. Zagotavljamo vam dostavo vaših pošiljk znotraj večjih mest najkasneje v 2 urah po naročilu, po ostalih krajih v Sloveniji pa v istem dnevu. Info & naročila: 080 14 00 65 EKO DEŽELA AM. PEVKA (DIANA) KRALJESTVO NEPREMOČLJIVA ŠPORTNA VETROVKA NAJDENI PREDMET TRAVNIŠKA ZDRAVILNA RASTLINA CHAPLINOVA ŽENA SLOVEN. PISATELJ (JOŽE) RDEČKAST KALCEDON, MINERAL KRČEVINA V GOZDU Avtor: Vladimir Milovanović, NAJETO PERO DRŽAVA V AZIJI, PERZIJA SLIKAR PILON JADRANSKI OTOK POLOŽAJ V JOGI MESTO V V. ROMUNIJI HRIBOVITA GRŠKA POKRAJINA PEVEC HRIBAR AMER. IGRALEC (JAMES) SLO. KIPAR, AVTOR PREŠERN. SPOMENIKA MEHKO USNJE NEM. ATLETINJA (SILKE) HR. IGRAL. BAŠIĆ OSLOV GLAS DRŽAVA V PIRENEJIH DEJAN STEINBUCH TRATA, RUŠA GERMAN. BOGINJE USODE EKO DEŽELA REKA SKOZI BERN ZAČETEK ŽIVLJENJA GOROVJE V S. AFRIKI NEGOVALEC NOHTOV POPOLNO UJEMANJE MONIKA SELEŠ VODENJE SNEMANJA FILMA ORODJE ZA VRTANJE KIT ENOROŽEC OSEBNI ZAIMEK SKLADAT. SAVIN PESNICA MUSER JAGENČEK (NAREČNO) KAJENJE TROPSKI KUŠČAR MOŠTVO, EKIPA PUCCINIJEVA OPERA REŠEVALNE SANI SREBRO CEVKA ZA PITJE Horoskop - OVEN Pred vami je prijeten mesec, ko boste imeli veliko fizične energije, zato boste delovni, pojavljale pa se vam bodo tudi nove ideje. Zapisujte si jih in ne dovolite, da vam uidejo iz spomina. Zdaj je čas za nove začetke in nove zmage. Umirite se in videli boste, da se vam bo vse speljalo. TEHTNICA Nič ni nemogoče, vse je v vaših rokah in to, kar imate v mislih sedaj, se bo uresničilo v prihodnjem času. Veliko vaših sanj bo povezanih z denarjem in ravno tu boste morali spremeniti stereotipe. Ko boste sprejeli dejstvo, da je denar energija, boste uspeli preusmeriti te energije v svoje dobro. BIK Velikokrat imamo ljudje pred za nas odločilnimi trenutki ali dnevi globok občutek ali videnje, kako iz začaranega kroga. To boste vi občutili ves mesec. V vašem življenju se bo tokrat odvijala zgodba na partnerskem področju. Preplavljala vas bodo močna čustva, a ta ne bodo škodljiva. ŠKORPIJON V vašem znamenju se že dobro leto dogajajo velike stvari in tudi sedaj se te transformacije nadaljujejo. K sreči so se sedaj planeti postavili tako, da vam pomagajo in se temačne energije spreminjajo v čiste, nove in sveže. Bodite močni in meditirajte za svetlo spremembo vas in sveta. DVOJČKA Spraševali se boste, kaj občutite, saj vas bodo nenehno preplavljale globoke misli. Vedeli boste, da je prišel čas za spremembe. Prečistite se in prenovite tako duha kot tudi telo. Na neke stvari boste prisiljeni trezneje gledati, vlagajte več energije tudi v delo in odgovornost. STRELEC Ne obremenjujte se s sabo, čeprav bodo energije v vas povzročale zaskrbljenost, depresijo in nespečnost. Poglejte na življenje z dobre plati in se samo spomnite, da na svetu mine prav vse, tako dobro kot slabo. Naj vam Sonce prinese novo energijo in naj vas Luna ponoči nežno regenerira. RAK Odločitve, ki jih boste želeli sprejeti v sredini novembra, ne bodo imele učinka rasti in razvoja, zato tiste misli zadržite v sebi, da se preoblikujejo. Energije planetov bodo delovale predvsem na vaše ljubezensko področje. Bodite tudi več z otroki in jih učite s svojim zgledom. KOZOROG Nepričakovane stvari lahko v teh tednih kar naprej pričakujete. To so lahko prebliski v glavi, nove ideje, katerih boste izjemno veseli, lahko pa so tudi nepričakovani obiski ali grobi odzivi ljudi v vaši bližini. Tega ste že navajeni in lahko rečete le, da vas borbe okrepijo. LEV V duhu boste nemirni in željni dogodivščin ter vznemirjenja. Želeli si boste svobode, sonca in brezskrbnosti. Želja po ugajanju bo vse bolj prisotna v vas in zato si boste tudi dali precej opraviti s svojo zunanjostjo. Zdaj je čas za razvajanje v lepotnem centru. VODNAR Tedni, ki so pred vami, bodo pretirano čustveni, vsaj glede vašega okusa. Opazovali boste ljudi v vaši okolici in se jim kar ne boste mogli načuditi, kako jih lahko spravijo malenkosti iz tira. To bo občutiti predvsem v službi in zato ves mesec bodite diplomatski in umirjeni. DEVICA Rojeni ste v znamenju, ki vse natančno analizira in preuči. So stvari, ki jih boste prisiljeni pogledati z novega vidika, spoznali boste, da ni treba biti vsepovsod tako zelo natančen in strog do sebe in do drugih. Poglabljanje vase vam bo prineslo bogate sadove. RIBI Prihajajoči tedni bodo za vas potekali v iskanju višje resnice. Ta želja po svetlobi bo spirala vaše skrbi in osvetljevala vaše strahove, da bodo le-ti izginjali kot sence, ko nanje posije sonce. Iskali boste odgovore, toda vedite, da boste morali iti najprej vase in se tam zadržati. KDOR VSTAJA TRG V STAROGR. MESTIH PEVEC PESTNER nov. 2013 Romana Pogorelčnik je numerologinja in astrologinja, ki uči, kako premeniti stare vzorce navad. Je učiteljica meditacije in terapevtka, ki z nasveti pomaga ljudem v stiski. Za stik z Romano kliknite na www.sangrila.si ali jo pokličite na 059 95 73 19 ali 041 463 908. Rešitev križanke: COPATI KOPITARNA ali COPATA KOPITARNA. Rešitev križanke pošljite do srede, 11. decembra na naslov: Dašis d.o.o, Gorenjesavska 13b, 4000 Kranj, s pripisom EKO DEŽELA - KRIŽANKA. Ne pozabite pripisati svojih osebnih podatkov (ime, priimek, naslov in tel.). Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli lepe nagrade. Podjetje Dašis d.o.o zagotavlja varstvo osebnih podatkov po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov ter po zakonu, ki ureja elektronske komunikacije. 66 Razvedrilo Nagrajenci oktobrske križanke prejmejo izdelek podjetja Kopitarna Sevnica: Drago Titan Demitrij Gospodarič Stane Babnik K A S V I N R E K T A R D KVA KOT RJEV LUMA AT! R D A V K www.lumar.si/KVADRAT SKE SUPER JESEN UGODNOSTI Č CENA SUPER KLJU 120: S TU RA ST ZA 123.900,00 ¤ (z DDV)* Ob nakupu hiše Lumar dObite največ NA m2 - ORIGINALNO LUMAR KAKOVOST LUMAR KAKOVOST Primerjajte našo ponudbo in odločitev bo preprosta. Kakovost zagotavlja Lumar s svojimi partnerji. Živeti najbolje! T: 02 421 67 50 I: www.lumar.si Lesene stopnice Strešna kritina Okna *Akcija traja do 30. novembra 2013. Več na www.lumar.si. Senčila Toplotna črpalka Toplotna črpalka Parket Fasadni sistem Celulozna izolacija V “Najdragocenejša je oda” (Pedro Opeka) Vode nas povezujejo. Eko dežela je medijski partner dogodka VODA, zlati (iz)vir Slovenije. Voda ni samoumevna dobrina. Čas je, da se prebudimo in ozavestimo njeno pravo vrednost. Voda je zlati (iz)vir slovenske prihodnosti!