Publikacija 2014/15 - BIOS – Biotehniška šola

Publikacija
šolsko leto
2014/2015
PODATKI DI JAKI NJE, DI JAKA
Ime in priimek
Razred
Razrednik
1
Dragi dijaki, spoštovani starši in sodelavci!
Pred vami je publikacija s podatki o šoli, organizaciji
dela, obvestili, napotki, pravili in šolskim koledarjem
2014/2015.
Prepričana sem, da bo novo šolsko leto zadovoljno za
vse, za dijake, starše ter zaposlene na šoli.
Predpogoj za zadovoljstvo in uspeh je tudi dobra
informiranost. Za našo šolo to velja še bolj, saj izvaja
izobraževanje v osmih izobraževalnih programih, ima 18
ha veliko zunanjo učilnico ter dijaški dom. V naši kuhinji
pa pripravljamo obroke za celoten Šolski center.
V tem šolskem letu šolo obiskuje 365 dijakov v
programih: kmetijsko-podjetniški tehnik, naravovarstveni
tehnik, hortikulturni tehnik, živilsko-prehranski tehnik,
gastronomske in hotelske storitve, slaščičar, vrtnar in
pomočnik v biotehniki in oskrbi. V dijaškem domu pa
bivajo 104-je dijaki.
Publikacija naj vam olajša delo med šolskim letom in naj
vas spomni, da smo na šolskem področju partnerji in da
lahko z dobrim sodelovanjem dobre stvari vselej
naredimo odlične, slabe pa, če se pojavijo, izboljšamo.
Verjamem, da bo vsakdo izmed nas prispeval polno
mero dobre volje, prijazen nasmeh, ljubezen in strpnost.
Drage dijakinje in dijaki, znanje pa lahko posredujemo le
tistemu, ki ga je pripravljen sprejeti in se za svoj
napredek tudi potruditi.
Želim vam uspešno šolsko leto.
Ravnateljica
Barbara Miklavčič Velikonja
2
ŠOLSKI CENTER NOVA GORICA
Ustanovitelj:
Sedež centra:
Direktor centra:
REPUBLIKA SLOVENIJA
CANKARJEVA 10, 5000 NOVA GORICA
Egon PIPAN, univ. dipl. inž. elektrotehnike
Tel.: 05 62 05 700
e-mail: [email protected]
BIOTEHNIŠKA ŠOLA
http://bios.scng.si/
Sedež šole: Ulica padlih borcev 26, 5290 Šempeter pri Gorici
Ravnateljica: Barbara MIKLAVČIČ VELIKONJA
[email protected]
Tajništvo: Barbara Skok in Nina Grgič
[email protected]
[email protected]
tel.: (05) 62 05 740
fax: (05) 62 05 774
Koordinator izobraževanja: Tatjana Krašna
[email protected]
tel.: (05) 62 05 743
Šolska svetovalna služba: Urša Češnjaj, Helena Debeljak Hlebec
[email protected]
tel.: (05) 62 05 745
[email protected]
Knjižničarka: Karmen Sirk
[email protected]
tel.: (05) 62 05 752
Vodja posestva: Jožef Rutar
[email protected]
tel.: (05) 62 05 747
Dijaški dom / recepcija
Dijaški dom / vzgojitelji
[email protected]
tel.: (05) 62 05 742
tel.: (05) 62 05 751
Zbornica
Uradne ure:
Tajništvo:
Šolska svetovalna služba:
Izobraževanje odraslih:
tel.: (05) 62 05 74
30
30
00
30
vsak delovni dan 9 − 11 in 13 − 14
00
00
vsak delovni dan 8 − 15
00
00
30
00
sreda 8 − 12 , četrtek 14 − 16
3
ORGANI ŠOLSKEGA CENTRA IN ŠOLE
SVET ŠOLSKEGA CENTRA ima štiriletni mandat in ga sestavljajo:

predstavniki ustanovitelja (ministrstvo, lokalna skupnost, gospodarstvo)

predstavniki delavcev centra

predstavniki dijakov

predstavniki staršev dijakov

predsednik strateškega sveta VSŠ

predstavniki študentov VSŠ
DIREKTOR CENTRA: Egon PIPAN
RAVNATELJI organizacijskih enot, šol:






Elektrotehniške in računalniške šole: Robert PERŠIČ
Strojne, prometne in lesarske šole: Primož ŠTEKAR
Biotehniške šole: Barbara MIKLAVČIČ VELIKONJA
Srednje ekonomske in trgovske šole: Inga KRUSIČ LAMUT
Tehniške gimnazije in zdravstvene šole: Vesna ŽELE
Višje strokovne šole: Miran SAKSIDA
PROGRAMSKI UČITELJSKI ZBORI (PUZ-i) BIOTEHNIŠKE ŠOLE:







vodja PUZ-a TEHNIKI NT : Mojca NOVAK SIMONIČ
vodja PUZ-a TEHNIKI KT in HT : Barbara Miklavčič VELIKONJA
vodja PUZ-a TEHNIKI ŽT: Marija DREŠČEK
vodja PUZ-a VRTNAR: Tatjana KRAŠNA
vodja PUZ-a GASTRONOM HOTELIR: Cvetka JANDRIĆ
vodja PUZ-a SLAŠČIČAR: Janja BAVČAR
vodja PUZ-a POMOČNIK V BIOTEHNIKI: Tanja MALIK
STROKOVNI AKTIVI ŠOLE:







vodja aktiva kmetijstvo: Kristjan BRATOŽ
vodja aktiva živilstvo: Mateja FLORJANČIČ
vodja aktiva gospodinjstva: Tanja MALIK
vodja aktiva gostinstva: Andreja PISK RUTAR
vodja aktiva družboslovja: Klara LEVSTEK
vodja aktiva naravoslovja in ŠVZ: Karmen GOLJEVŠČEK ČARGO
vodja aktiva vzgojiteljev v dijaškem domu: Andreja HAUPTMAN
SVET STARŠEV BIOTEHNIŠKE ŠOLE
DIJAŠKA SKUPNOST BIOTEHNIŠKE ŠOLE je organizirana v oddelčnih in
domski skupnosti. Predstavnik dijakov sodeluje v parlamentu Dijaške
organizacije Slovenije. Mentorica dijaške skupnosti je Lidija Kohn, prof.
4
IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI
V šolskem letu 2014/2015 izvajamo sledeče programe:
A) Programe srednjega strokovnega izobraževanja (SSI):
 KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK
 HORTIKULTURNI TEHNIK
 NARAVOVARSTVENI TEHNIK
B) Programe poklicno-tehniškega izobraževanja (PTI):
 ŽIVILSKO-PREHRANSKI TEHNIK
Tako programi srednjega strokovnega izobraževanja kot tudi programi poklicnotehniškega izobraževanja se zaključujejo s poklicno maturo.
Poklicna matura obsega:
Obvezni del:
pisni in ustni izpit iz slovenščine,
pisni in ustni izpit iz kmetijstva / hortikulture / naravovarstva / živilstva in
prehrane.
Izbirni del:
pisni in ustni izpit iz tujega jezika ali matematike,
izdelek oziroma storitev in zagovor.
C) Programe srednjega poklicnega izobraževanja (SPI):
 GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE (smer kuharstvo
in smer strežba)
 SLAŠČIČAR
 VRTNAR
Šolanje se zaključi z zaključnim izpitom, ki obsega:
- pisni in ustni izpit iz slovenščine,
- izdelek oziroma storitev in zagovor.
D) Program nižjega poklicnega izobraževanja (NPI)
 POMOČNIK V BIOTEHNIKI IN OSKRBI
Šolanje se zaključi z zaključnim izpitom, ki obsega:
- izdelek oziroma storitev in zagovor (zaključno delo).
5
Izvedbeni predmetnik 2014/2015
KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK (SSI )
Razporeditev v urah (Teorija/Praksa na teden in v šolskem letu)
Obv.
Ozn. Programske enote
T/P
Izb.
A – Splošnoizobraževalni predmeti
P1 Slovenščina
P2 Angleški jezik
P3 Matematika
P4 Umetnost
P5 Zgodovina
P6 Geografija
P7 Sociologija
P8 Fizika
P9 Biologija
P10 Kemija
P11 Športna vzgoja
B – Strokovni moduli
M1 IKT in osnove poslovnega komuniciranja
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
T
T
T
T
T
T
T
T
T
T
T
3
3
3
102
102
102
3
2
102
68
2
3
3
68
102
102
obv.
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
2,5
0,5
84
18
M2 Trajnostni razvoj
obv.
M3 Podjetništvo in trženje
obv.
M4 Kmetijska pridelava in reja s kmet. mehaniz. obv.
M5 Varstvo rastlin
obv.
M6 Pridelava krme
obv.
M7 Naprava trajnega nasada
obv.
M8 Vodenje del na kmetijskem gospodarstvu
obv.
M9 Prodaja in svetovanje v kmetijstvu
obv.
M11 Reja živali
izb.
M12 Pridelava in predelava grozdja
izb.
M13 Pridelava sadja
izb.
C – Moduli odprtega kurikula
MAS Matematika v stroki
KLE Kletarstvo
odk.
odk.
GOV Govedoreja
odk.
ČEB Čebelarstvo
odk.
DRT Drevesničarstvo in trsničarstvo
SEV Senzorika vina
odk.
odk.
DRO Drobnica
odk.
EŽI
odk.
Etologija živali
1. letnik
2. letnik
5,2
4,0
3
3
2
3
2
2
34
1
3
38
6
4.letnik
102
102
68
102
68
68
4,1
3,1
3,1
136
102
102
2,1
68
2,1
1,0
68
34
4
3
3
136
102
102
2
2
68
68
2
68
176
136
2,0
1,0
1,9
2,0
3,0
0,9
68
34
64
68
102
30
2,1
1,0
68
34
2,0
1,0
2,0
1,0
68
34
68
34
2,1
1,0
2,1
1,0
68
34
68
34
2,0
1,0
68
34
1,9
1,9
64
64
1,9
1,9
2,6
0,4
1
0,9
64
64
87
15
33
30
1,1
1,1
1
0,8
35
35
32
28
1
1
0,9
0,8
35
35
32
28
T
T
P
T
P
T
P
T
T
P
T
P
T
Število tednov izobraževanja v šoli
Število tednov praktičnega usposabljanja z delom
Število tednov interesnih dejavnosti
Skupno število tednov izobraževanja
3. letnik
ted. letno ted. letno ted. letno ted. letno
34
1
3
38
33
2
3
38
34
0
2
36
Izvedbeni predmetnik 2014/2015
NARAVOVARSTVENI TEHNIK (SSI )
Razporeditev v urah (Teorija/Praksa na teden in v šolskem letu)
Ozn. Programske enote
Obv. T/P
A – Splošnoizobraževalni predmeti
P1 Slovenščina
P2 Angleški jezik
P3 Matematika
P4 Umetnost
P5 Zgodovina
P6 Geografija
P7 Sociologija
P8 Fizika
P9 Biologija
P10 Kemija
P11 Športna vzgoja
B – Strokovni moduli
M1 IKT in osnove poslovnega komuniciranja
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
T
T
T
T
T
T
T
T
T
T
T
3,1
3,1
3,1
106
106
106
3
102,0
obv.
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
2,5
0,5
M2 Trajnostni razvoj
obv.
M3 Podjetništvo in trženje
obv.
M4 Naravovarstvena zakonodaja in etika
obv.
M5 Ekosistemi, izvajanje dejavnosti v prostoru in obv.
M6 Varstvo naravnih vrednot
obv.
M7 Ekološke analize in monitoring
obv.
M8 Gospodarjenje z naravnimi viri energije in
obv.
M9 Tehnologije obnovljivih virov energije in vplivi
obv.
M10 Pred. organskih odpadkov in vzdrževanje
izb.
M13 Pridobivanje lesne biomase
izb.
M14 Vodenje v naravi
izb.
C –Moduli odprtega kurikula
MAS Matematika v stroki
ITA
Italijanski jezik
ČEB Čebelarstvo
TOR Tujerodni organizmi
GRA Gojenje rastlin
SIS
Sistematika
KRT
ETO Etologija
1. letnik
2. letnik
3. letnik
4.letnik
ted. letno ted. letno ted. letno ted. letno
odk. T
odk. T
odk. T
P
odk. T
P
odk. T
P
odk. T
P
odk. T
odk. T
P
Število tednov izobraževanja v šoli
Število tednov praktičnega usposabljanja z delom
Število tednov interesnih dejavnosti
Skupno število tednov izobraževanja
2
3
3
2,5
2,5
3,2
1,0
68,0 2,2
102,0 2,2
102,0 2,2
106
106
79
4,5
3,4
3,4
136
102
102
4
3
2,9
136
102
100
2
68
68,0
68,0
68,0
2,3
68,0
2
68,0
2,2
1,1
68
34
2,3
1,1
68
34
2,0
1,0
68
34
4,4
2,7
136
84
3,7
3,7
110
110
3,4
2,4
102
71
3,8
1,3
128
45
1,0
1,8
34
60
1,0
0,5
1,0
0,9
0,6
34
17
33
30
22
84
18
84
84
2,7
2,7
84
84
1,9
60
110
34
1,1
0,6
1,1
1
0,7
34
1
3
38
7
3,4
3,4
2,5
31
4
3
38
30
5
3
38
34
17
33
30
22
34
0
2
36
Izvedbeni predmetnik 2014/2015
HORTIKULTURNI TEHNIK (SSI )
Razporeditev v urah (Teorija/Praksa na teden in v šolskem letu)
Ozn. Programske enote
3. letnik
Obv. T/P ted. letno
A – Splošnoizobraževalni predmeti
P1
Slovenščina
P2
Matematika
P3
Tuji jezik
P6
Geografija
P7
Sociologija
P8
Fizika
P9
Biologija
P10 Kemija
P12 Športna vzgoja
B – Strokovni moduli
M3
Podjetništvo in trženje
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
T
T
T
T
T
T
T
T
T
izb.
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
M4
Pridelava okrasnih rastlin
obv.
M5
Vrtnarska mehanizacija
obv.
M6
Osnove krajinarstva
obv.
M7
Logistika v vrtnarstvu
obv.
M8
Specialno varstvo rastlin
obv.
M9
Osnove hortikulturnega oblikovanja
obv.
M10
Trženje in promocija slovenskih proizvodov in storitev
obv.
M11
Osnove vrtnarske tehnologije
obv.
M12
Oblikovanje in urejanje okolja z rastlinami
izb.
M13
Oblikovanje bivalnega in poslovnega prostora s cvetjem
izb.
C – Moduli odprtega kurikula
PRS
Pridelava sadja
0
0
0
0
0
0
0
0
0
odk. T
P
Število tednov izobraževanja v šoli
Število tednov praktičnega usposabljanja z delom
Število tednov interesnih dejavnosti
Skupno število tednov izobraževanja
35
1
2
38
0
0
0
0
0
0
0
0
0
4. letnik
ted. letno
4
3
3
2
2
0
0
0
2
136
102
102
68
68
0
0
0
68
2
1
68
34
5,8
3
198
108
2
1
68
34
34
1
1
36
Jaz sem zemlja, moje oči so nebo, moji udje drevesa,
jaz sem skala in globina vode.
Nisem tukaj, da bi vladal naravi ali jo izkoriščal, jaz
SEM narava.
(Hopi Indijanec)
8
ŽIVILSKO PREHRANSKI TEHNIK (PTI)
Izvedbeni predmetnik 2014/2015
Razporeditev v urah (Teorija/Praksa na teden in v šolskem letu)
Ozn. Programske enote
Obv.
T/P
A – Splošnoizobraževalni predmeti
P1 Slovenščina
P2 Angleški jezik
P3 Matematika
P4 Umetnost
P5 Zgodovina
P6 Geografija
P7 Sociologija
P8 Fizika
P9 Biologija
P10 Kemija
P11 Športna vzgoja
B – Strokovni moduli
M1 Predelava živil
3,89
3,89
2,94
136
136
103
1,14
1,14
1,14
40
40
40
2
70
1,94
68
1
2,89
3,86
1
35
101
135
35
1
3,2
1,71
0,29
35
112
60
10
T
T
T
T
T
T
T
T
T
T
T
4,12
4,12
3,03
0,88
1,18
1,18
1,18
1,18
2,35
40
40
80
obv.
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
5,68
0,5
2,06
1,03
2,06
2
193
17
70
35
70
68
obv.
M3 Živilska mikrobiologija z biotehnologijo
obv.
M4 Podjetništvo in trženje
izb.
M5 Tehnike analiziranja živil
obv.
M6 Prehranski obrati in gastronomija
izb.
Število tednov izobraževanja v šoli
Število tednov praktičnega usposabljanja z delom
Število tednov interesnih dejavnosti
Skupno število tednov izobraževanja
5. letnik
ted.
letno
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
M2 Prehrana in dietetika
C – Moduli odprtega kurikula
TPŽ Tehnološki postopki v živilstvu
TPŽ Tehnološki postopki v živilstvu - kemijski del
MAS Matematika v stroki
ŽTE Živilska tehnologija
ŽTE vaje
ŽTE informatika vaje
4. letnik
ted.
letno
odk.
odk.
odk.
odk.
T
T
T
T
V
V
0,56
0,59
140
140
103
30
40
40
19
20
34
2
2
38
9
35
0
1
36
Izv. predm. 2014/2015
GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE /kuhar, natakar/ (SPI )
Razporeditev v urah (Teorija/Praksa na teden in v šolskem letu)
Ozn. Programske enote
Obv. T/P
A – Splošnoizobraževalni predmeti
P1 Slovenščina
P2 Matematika
P3 Tuji jezik
P4 Umetnost
P5 Družboslovje
P6 Naravoslovje
P7 Športna vzgoja
B – Strokovni moduli
M1 Osnove v gostinstvu
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
T
T
T
T
T
T
T
2,1
2,1
2,1
1
2,1
2,1
2,1
66
66
66
33
66
66
66
obv.
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
2,8
6,2
89
198
M2
Komuniciranje in poslovanje
obv.
M3
Priprava posameznik skupin jedi
izb.
M4
Priprava rednih obrokov
izb.
M5
Priprava izrednih obrokov
izb.
M6
Postrežba pijač
izb.
M16 Priprava jedi pred gostom
izb.
M17 Mešanje pijač
izb.
M18 Slovenska vina
izb.
C - Moduli odprtega kurikula
IKT
IKT
ZVHM Zdravstvena vzg. in hig. minumum
HIP
Hrana in pijača
ITA
Italijanščina
VOTR Varstvo okolja in trajnostni razvoj
OPP Osnova podjetništva in prodaje
SGOS Strokovno gostinstvo - strežba
1. letnik
ted. letno
odk.
odk.
odk.
odk.
odk.
odk.
odk.
V
T
T
T
T
T
T
V
T
P
0,6
3,1
43
2,1
66
0,2
1
0,2
1,6
7
33
5
52
32
4
2
38
Skrivnost sreče je v tem, da pričakuješ mnogo od sebe,
pa malo od drugih.
GUINON
10
3. letnik
ted. letno
3
3
2
84
84
56
3,9
3,9
2,6
63
63
42
2,4
2,4
2
66
66
56
2,6
42
2,4
0,5
66
15
0,2
5,1
6
144
0,5
6,3
8
100
18
99
1,3
Število tednov izobraževanja v šoli
Število tednov praktičnega usposabljanja z delom
Število tednov interesnih dejavnosti
Skupno število tednov izobraževanja
2. letnik
ted. letno
0
0,2
1,6
0,2
1,6
5
45
5
45
2
2,4
55
66
2,5
1,6
40
26
0,2
5
3
1,3
48
20
1,1
30
3,7
59
0
16
18
1
35
0
28
8
2
38
SLAŠČIČAR (SPI)
Izvedbeni predmetnik 2014/2015
Razporeditev v urah (Teorija/Praksa na teden in v šolskem letu)
1. letnik
2. letnik
3. letnik
Ozn. Programske enote
Obv. T/P ted. letno ted. letno ted. letno
A – Splošnoizobraževalni predmeti
P1 Slovenščina
P2 Matematika
P3 Tuji jezik
P4 Umetnost
P5 Družboslovje
P6 Naravoslovje
P7 Športna vzgoja
B – Strokovni moduli
M1 IKT in osnove poslovnega komuniciranja
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
T
T
T
T
T
T
T
2,9
2,9
1,9
0,9
1,8
1,8
1,9
105
105
70
33
66
66
70
obv.
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
2,2
0,5
1,6
0,3
80
18
56
10
M2 Varovanje okolja z osnovami trajnostnega
obv.
M3 Osnove podjetništva in prodaja
obv.
M4 Osnove živilstva
praktični pouk
M5 Osnove biotehnologije s prehrano
obv.
M6 Trajno pecivo
obv.
M7 Sladice
obv.
M8 Sladoled
obv.
obv.
C - Moduli odprtega kurikula
SLO Slovenščina v stroki
ČIB Čokolada in bonboni
odk. T
odk. T
P
odk. T
P
odk. T
P
odk. T
P
DVS Dekoracija v slaščičarstvu
KPP Kruh in pekovsko pecivo
DIS
Dietne slaščice
Število tednov izobraževanja v šoli
Število tednov praktičnega usposabljanja z delom
Število tednov interesnih dejavnosti
Skupno število tednov izobraževanja
11
1,8
0,9
2,8
2,2
2,7
2,8
2
0
2,8
0
2
44
42
46
0
0
0
46
3,5
0,9
78
20
4,5
2,5
99
55
1,4
7
30
155
1,5
1,5
4
33
33
89
102
80
30
200
24
30
33
50
72
72
6,2
2,5
36
0
2
38
2
1,9
2,1
0
0
0
2,1
66
32
1,3
8,3
1
1,3
0,9
1,4
2
2
64
66
48
0
66
0
48
24
12
2
38
149
60
22
12
1
35
VRTNAR (SPI)
Izvedbeni predmetnik 2014/2015
Razporeditev v urah (Teorija/Praksa na teden in v šolskem letu)
1. letnik
2. letnik
3. letnik
Ozn. Programske enote
Obv.
T/P ted. letno ted. letno ted. letno
A – Splošnoizobraževalni predmeti
P1 Slovenščina
P2 Matematika
P3 Tuji jezik
P4 Umetnost
P5 Družboslovje
P6 Naravoslovje
P7 Športna vzgoja
B – Strokovni moduli
M1 IKT in osnove poslovnega komuniciranja
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
T
T
T
T
T
T
T
2,9
2,9
1,9
0,9
1,8
1,8
1,9
105
105
70
33
66
66
70
obv.
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
2,2
0,5
1,3
0,6
80
18
46
20
M2 Varovanje okolja z osnovami trajnostnega
obv.
M3 Osnove podjetništva in prodaja
obv.
M4 Osnove rastlinske pridelave z varstvom rastlin
obv.
M5 Osnove upravljanja s stroji in napravami
obv.
M6 Osnove hortikulture
izb.
M7 Pridelava okrasnih rastlin
izb.
M8 Grajene sestavine zelenih površin
izb.
C – Moduli odprtega kurikula
SLO Slovenščina v stroki
UZP Urejanje zelenih površin
odk.
odk.
BOT Botanika
PRS Pridelava sadja
PRZ Pridelava zelednjadnic
odk.
odk.
odk.
CIA
Cvetličarstvo in aranžiranje
odk.
Število tednov izobraževanja v šoli
Število tednov praktičnega usposabljanja z delom
Število tednov interesnih dejavnosti
Skupno število tednov izobraževanja
T
T
P
T
T
T
P
T
P
1,1
1,6
1,4
1,3
5,5
2,3
1,8
36
0
2
38
12
2,7
2,8
2
64
66
48
2,8
66
2
48
1,9
1,8
2
44
42
46
2
46
3,4
0,9
78
20
1,3
2,8
1,7
6,5
31
64
40
150
1,4
33
3,3
75
40
58
50
48
114
82
1,3
3,8
30
90
1,5
2,6
35
63
4,8
3,1
3,1
2
115
75
74
48
66
24
12
2
38
22
12
1
35
Izvedbeni predmetnik 2014/2015
POMOČNIK V BIOTEHNIKI IN OSKRBI (NPI)
Razporeditev v urah (Teorija/Praksa na teden in v šolskem letu)
1. letnik
Ozn.
Programske enote
Obv. T/P ted.
letno
A – Splošnoizobraževalni predmeti
P1
Slovenščina
P2
Matematika
P3
Družboslovje in naravoslovje
P4
Športna vzgoja
B – Strokovni moduli
M1
Komunikacija na delovnem mestu
obv.
obv.
obv.
obv.
T
T
T
T
2,1
2,1
4
2
64
64
124
62
obv.
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
1,2
2,4
37
75
M2
Temelji živilstva in prehrane
obv.
M3
Kuhanje in strežba
obv.
M4
Osnove rastlinske predelave
obv.
M5
Oskrba na domu
obv.
M6
Enostavni izdelki za dekoracijo
obv.
C – Moduli odprtega kurikula
GOS
Gospodinjstvo
SLO
MAT
ANG
DVR/OPE
odk. T
P
odk. T
odk. T
odk. T
odk. T
odk. P
Slovenščina v stroki
Matematika v stroki
Angleščina v stroki
Domači vrt/Osnova peke
1,1
3,4
35
125
2,1
2,1
1
1
2,1
64
64
30
30
64
Ladja v pristanišču je varna,
toda ladje niso zgrajene za to.”
John A. Shedd
13
2,8
2,9
3,9
1,9
91
93
124
62
2
3
1,1
3,3
63
97
35
105
2,1
2,9
67
93
2
1
4
64
32
128
35
105
1,1
4
Število tednov izobraževanja v šoli
Število tednov praktičnega usposabljanja z delom
Število tednov interesnih dejavnosti
Skupno število tednov izobraževanja
2. letnik
ted.
letno
31
2
2
35
32
2
1
35
ŠOLSKI KOLEDAR za šolsko leto 2014/2015
September
ponedeljek, 1.9.2014
začetek pouka
torek, 16.9. - četrtek, 18.9. 2014
roditeljski sestanki za vse letnike
četrtek, 25.9. 2014
izpitni roki za občane, dijake s pogodbo, popravni
izpiti za dijake prijavljene na zimski izpitni rok ZI in
POM)
Oktober
skupne pogovorne ure od 17.00 do 18.00,
pedagoška konferenca
torek, 7.10.2014


četrtek, 23.10.2014
izpitni roki za občane, dijake s pogodbo
pon., 27.10. – četrtek, 30.10.2014 jesenske počitnice
četrtek, 31.10.2014
dan reformacije, praznik
November
skupne pogovorne ure od 17.00 do 18.00,
pedagoška konferenca
torek, 4.11.2014


četrtek, 27.11.2014
izpitni roki za občane, dijake s pogodbo
December
skupne pogovorne ure od 17.00 do 18.00,
pedagoška konferenca
torek, 2.12.2014


december 2014
dan odprtih vrat šole
četrtek, 18.12.2014
izpitni roki za občane, dijake s pogodbo
sreda, 24.12.2014
proslava pred dnevom samostojnosti in enotnosti
ter gledališka predstava pred novoletnimi prazniki
četrtek, 25.12.2014
Božič, praznik
petek, 26.12.2014
dan samostojnosti in enotnosti, praznik
pon, 29.12. – sreda, 31.12.2014
novoletne počitnice
Januar
četrtek, 1.1.2015
novo leto, praznik
Petek, 2.1.2015
pouka prost dan, nadomeščanje 11.4.2015
torek, 6.1.2015


četrtek, 15.1.2015
zaključek 1. ocenjevalnega obdobja
četrtek, 29.1.2015
izpitni roki za občane, dijake s pogodbo
skupne pogovorne ure od 17.00 do 18.00,
pedagoška konferenca
Februar
ponedeljek, 2.2.2015
začetek zimskega izpitnega roka 2.2. – 27.2.2015
(zaključni izpit in poklicna matura)
14
skupne pogovorne ure od 17.00 do 18.00,
pedagoška konferenca
torek, 3.2.2015


petek, 6.2.2015
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
petek,13 .2. in sobota, 14.2.2015
informativna dneva
četrtek, 19.2.2015
izpitni roki za občane, dijake s pogodbo
pon., 23.2. – petek, 27.2.2015
zimske počitnice
Marec
skupne pogovorne ure od 17.00 do 18.00,
pedagoška konferenca
torek, 3.3.2015


četrtek, 26.3.2015
izpitni roki za občane, dijake s pogodbo
April
ponedeljek, 6.4.2015
velikonočni ponedeljek, praznik
torek, 7.4.2015


sobota, 11.4.2015
nadomeščanje prostega dne (2.1.2015), pouk po
petkovem urniku ali športni dan
četrtek, 23.4.2015
izpitni roki za občane, dijake s pogodbo
ponedeljek, 27.4.2015
dan upora proti okupatorju, praznik
torek, 28.4.– čet., 30.4.2015
prvomajske počitnice
skupne pogovorne ure od 17.00 do 18.00,
pedagoška konferenca
Maj
petek, 1.5.2015
praznik dela
torek, 5.5.2015


petek, 22.5.2015
zaključek 2. ocenjevalnega obdobja in pouka za
zaključne letnike
ponedeljek, 25.5.2015


sreda, 27.5.2015
izpitni rok za izboljšanje ocen za zaključne letnike
četrtek, 28.5.2015
izpitni roki za občane, dijake s pogodbo
sobota, 30.5.2015
začetek spomladanskega izpitnega roka ZI in POM
skupne pogovorne ure od 17.00 do 18.00,
pedagoška konferenca
podelitev spričeval za zaključne letnike
začetek priprave na ZI in POM (25.5. - 29.5.15)
Junij
torek, 23.6.2015
torek, 24.6.2015

zaključek 2. ocenjevalnega obdobja za ostale
letnike

zaključek pouka in razdelitev spričeval za ostale
letnike,
proslava pred dnevom državnosti,
prijava na popravne in dopolnilne izpite:
 spomladanski in jesenski rok


15
četrtek, 25.6.2015
dan državnosti, praznik

Ponedeljek, 29.6.2015

začetek popravnih in dopolnilnih izpitov spomladanski izpitni rok (29.6.- 3.7.2015),
izpitni roki za občane, dijake s pogodbo
Julij
ponedeljek, 6.7.2015
seznanitev kandidatov z uspehom pri POM
Avgust
ponedeljek, 17.8.2015



ponedeljek, 24.8.2015
pedagoška konferenca
začetek popravnih in dopolnilnih izpitov –
jesenski izpitni rok (17.8. – 21.8.2015)
izpitni roki za občane, dijake s pogodbo
Začetek jesenskega izpitnega roka ZI in POM
STROKOVNI DELAVCI ŠOLE
STROKOVNI
DELAVCI
DRUGE ZADOLŽITVE
PREDMET, MODUL
Tajnik ŠMK za poklicno maturo, delo
Matematika, matematika v stroki z nadarjenimi dijaki, delavnice,
mentorica tekmovanj (matematika)
Delavnice, izobraževanje odraslih,
Živilstvo, slaščičarstvo:
članica komisije za kakovost, vodja
Bavčar Janja
DES, TPE, OPE, DIS, SLA,
PUZ-a slaščičarstvo, mentorica
ČBO, PRŽ, POG, ŽTE
tekmovanj (živilstvo), Agra
Delavnice, izobraževanje odraslih,
Vrtnarstvo, hortikultura: OHR,
Bizjak Irena
skrb za okrasne rastline, mentorica
CIA, POR, UZP, GSZ, OBP
tekmovanj (hortikultura)
Bizjak Pavlica
Izobraževanje odraslih, Cankarjevo
Slovenščina, slovenščina v stroki
Ksenija
tekmovanje
Vrtnarka na šolskem posestvu,
Bratož Ingrid
Vrtnarstvo: DVR
delavnice, vodja vrtnarske postaje
Vinar in vinogradnik na šolskem
Praktični pouk kmetijstva: KPR,
posestvu, tečaj VDT, delavnice,
Bratož Kristjan KLE, SVI, GZS, PRS traktorske
tekmovanja iz vinatsva in
vožnje
viogradništva, ter oranja
Vodja testiranja naprav za nanašanje
FFS, tečaj VDT, višja šola
Kmetijski stroji in vrtnarstvo:
Cej Vojko
(predavatelj in vodja PRI),
KPR, USN, UZP
tekmovanja iz vinatsva in
viogradništva, ter oranja
Delavnice, športna tekmovanja,
Colja Živa
Športna vzgoja
tekmovanje biotehniških šol
Zborovodja šolskega pevskega
Černe Gec
Slovenščina, slovenščina v stroki zbora, izobraževanje odraslih,
Nežka
zapisničarka, Cankarjevo tekmovanje
Moduli podjetništva, trženja,
Černilogar Greta naravovarstva: VOTR, PSK,
Izobraževanje odraslih, delavnice
EKO, PIT, OPP, OPP, TIP
Barber Rojc
Janja
16
Pogovorne
ure za
STARŠE
Svetovalna delavka, koordinatorica
dela z dijaki s posebnimi potrebami,
urejanje spletne strani šole, tim
Zdrava šola
Vzgojitelj v dijaškem domu, športne
dejavnosti v dijaškem domu
Laborantka
Češnjaj Urša
Čopi Vladimir
Čufer Darja
Dornik Valič
Anka
Drašček Jasna
Likovna umetnost
Italijanščina
Helena Deljak
Hlebec
Drekonja
Severin
Slovenščina
Drešček Marija
Moduli: mikrobiologija, tehnika
analiziranja živil, prehrana in
dietetika ter moduli gostinstva:
OGO, HIP, KIS, PID, ŽMB, TAŽ
Fajfar Maja
Vzgojiteljica v dijaškem domu,
zadolžena za študente, ki bivajo v DD
Svetovalna delavka, koordinatorica
dela z dijaki s posebnimi potrebami
Lektoriranje šolskih, oblikovanje
šolskih publikacij, brošur, etiket,
izobraževanje odraslih, član komisije
za kakovost
Organizatorka šolske prehrane,
članica sveta zavoda, izobraževanje
odraslih, delavnice, tekmovanja s
področja živilstva, vodja PUZ-a
živilsko prehranski tehnik, Agra
Laborantka
Izvajalka PUD-a, delavnice, tečaji,
izobraževanje odraslih, pogostitve,
mentorica tekmovanj (slaščičarstvo),
vodja aktiva živilstvo
Kemija, biologija, naravoslovje, Projekt Zdrava šola, delavnice,
Goljevšček
ekosistemi, tehnološki postopki v izobraževanje odraslih, vodja aktiva
Čargo Karmen
živilstvu
naravoslovje
Prevodi šolskih člankov, tajnik ŠK za
zaključni izpit, delavnice,
Grmek Petra
Angleščina
izobraževanje odraslih, mentorica
tekmovanj (angleški jezik)
Vzgojiteljica v dijaškem domu, vodja
Hauptman
vzgojiteljev v dijaškem domu,
Andreja
koordinator dela z gosti v DD
Delavnice, tečaji, pogostitve,
Praktični pouk modulov strežbe
Jandrić Cvetka
izobraževanje odraslih, vodja PUZ-a
in kuhanja
gastronom-hotelir
Mentorica tekmovanj (matematika),
Kobal Anamarija Matematika
izobraževanje odraslih
Izobraževanje odraslih, pomoč pri
Kofol Tomaž
Geografija, družboslovje
organizaciji šolskih dogodkov,
delavnice
Mentorica dijaške skupnosti,
Družboslovje, sociologija,
Kohn Lidija
organizatorka šolskega bazarja,
zgodovina
izobraževanje odraslih, delavnice
Nadomeščanje ravnateljice, vodja
izobraževanja odraslih, koordinator
Botanika, pridelava zelenjadnic,
Krašna Tatjana
za dijake s pogodbo, delavnice,
praktični pouk ORP
tečaji, članica komisije za kakovost,
vodja PUZ-a vrtnar
Prevodi šolskih člankov in besedil
šolskih projektov, delavnice,
Levstek Klara
Angleščina
izobraževanje odraslih, vodja aktiva
družboslovje, mentorica tekmovanj
(angleški jezik)
Florjančič
Mateja
Praktični pouk modulov
slaščičarstva
17
Delavnice, tečaji, izobraževanje
Moduli vinogradništva, vinarstva, odraslih, skrb za čebele ter kolekcijski
Makuc Aleš
sadjarstva, čebelarstva, varstva nasad na šolskem posestvu,
rastlin
mentorica tekmovanj (vinogradništvo
in vinarstvo)
Organizatorka PUD za področje
živilstva, izobraževanje odraslih,
Moduli slaščičarstva in živilstva:
Malik Tanja
delavnice, vodja PUZ-a pomočnik v
KPP, SLD, OBP, PRŽ, TPŽ
biotehniki in oskrbi, vodja aktiva
gospodinjstvo, Agra
Moduli naravoslovja in
Mavrič Čefarin
Projekt Zdrava šola, delavnice ,
gospodinjstva: NAR, GOS,
Alenka
izobraževanje odraslih
EKO, OND, EŽI, SIS
Murenc Savarin Komunikacija na delovnem
Izvajalka učne pomoči, prevodi
Elizabeta
mestu, angleščina
šolskih člankov, delavnice
Izvajalka PUD-a, delavnice, tečaji,
Praktični pouk modulov
Nagode Mateja
izobraževanje odraslih, pogostitve,
slaščičarstva
mentorica tekmovanj (slaščičarstvo)
Vodenje komisije za kakovost,
Poslovno komuniciranje,, moduli
Novak Simonič
izobraževanje odraslih, delavnice,
naravovarstva: GRA, VVN, GNE,
Mojca
izvedbeni kurikul šole, vodja PUZ-a
VNV
naravovarstvo
Peršolja Staša
Umetnost – glasbena
Delavnice, tečaji, pogostitve,
Praktični pouk modulov
Pisk Rutar
izobraževanje odraslih, mentorica
gastronomije: OGO, PSJ, SGO,
Andreja
tekmovanj (gastronomija), vodja
PRO, PIO
aktiva gostinstva
Naravoslovje, kmetijska
Koordinatorica delavnic za OŠ,
pridelava, moduli vrtnarstva in
Poša Ivana
delavnice, izobraževanje odraslih,
hortikulture: ORP, ORV, DVR,
koordinatorica projekta Agriknows
GSZ, OBP
Organizator dela v oljarni,
izobraževanje odraslih, tečaji,
Informatika in IKT, matematika,
Prinčič Davis
delavnice, administrator spletnih
fizika
učilnic, mentor tekmovanj
(matematika)
Vzgojitelj v dijaškem domu, športne
Alan Sattler
dejavnosti v dijaškem domu
Knjižničarka, delavnice, spletna stran
Sirk Karmen
šole, šolska kronika
Skok Barbara
Oskrba na domu-praktični pouk Administrativna dela, malice
Organizator PUD, tečaj VDT,
Moduli s področja živinoreje:
delavnice, koordinator projektov
Štrancar Metod
KPR, REŽ, DRO, GOV
Lanatura in Uelije II, skrb za živali na
šolskem posestvu
Moduli s področja živilstva in
Delavnice, izobraževanje odraslih,
Tavčar Tjaša
gostinstva: ZVHM, PRŽ, ŽTE,
Agra
OŽI, TŽP, ŽMB, POG
Izvajalka učne pomoči, delavnice,
Enostavni izdelki za dekoracijo,
Ušaj Laura
koordinatorica za prostovoljno
matematika
socialno delo
Delavnice, športna tekmovanja,
Vidmar Nadica športna vzgoja
tekmovanje biotehniških šol
Pridelava krme, matematika ter
Vrh Makarovič
Delavnice, izobraževanje odraslih,
moduli naravovarstva: GRA,
Rosana
mentorica tekmovanj (matematika)
VVN, GNE, VNV
18
RAZREDNIKI V ŠOLSKEM LETU 2014/2015
1.NT
KARMEN GOLJEVŠČEK ČARGO
1.KT
1.GH
ŽIVA COLJA
CVETKA JANDRIĆ
1.S
1.V
MATEJA NAGODE
IRENA BIZJAK
1.PB
2.KT
IVANA POŠA
METOD ŠTRANCAR
2.NT
2.GH
ROSANA VRH MAKAROVIČ
ALENKA MAVRIČ ČEFARIN
2.S
2.V
MATEJA FLORJANČIČ
VOJKO CEJ
2.PB
3.KT/3.NT
LAURA UŠAJ
JANJA BARBER ROJC
3.GH
3.S
3.V
ANDREJA PISK RUTAR
PETRA GRMEK
MOJCA NOVAK SIMONIČ
4.KT/4.HT
4.NT
ALEŠ MAKUC
KLARA LEVSTEK
4.ŽT
5.ŽT
JANJA BAVČAR
TJAŠA TAVČAR
OSTALI DELAVCI ŠOLE
ZADOLŽITEV
Tajništvo
Hišnik
Šolsko posestvo
Kuhinja
Čiščenje prostorov
Vratarka
DELAVCI
Barbara Skok – administracija, dijaški dom, obračuni, trženje,
šolska prehrana
Nina Grgič – pogodbe, PUD, administratorka za eAsistent,
izobraževanje odraslih, projekti, seznami
dežurstev za dijake in učitelje
Milan RUPNIK
Jože RUTAR – vodja posestva
Davorin BRATINA, Ingrid BRATOŽ, Aleksander ŠTOR
Bernard ŽGAVEC – vodja
KUHARJI: Tanja BREŠČAK, Danka DAMJANOVIĆ,
Damjana ŠTRUKELJ, Teodor VODOPIVEC
POMOČNIKI: Zora MILETIĆ, Mojca PERKO, Lea PETREVČIČ,
Alan VIDMAR, Magda KOMPARA, Romana PIPAN
Razvoz hrane, natakar: Benjamin PELOZ
Debora VIDMAR BAŠA – vodja
Milka JUROŠ, Sabrija RAMADANI, Suzana ŠAVLI
Vinka CVJETKOVIĆ
19
STIKI MED ŠOLO IN STARŠI
Pogovorne ure
Razpored pogovornih ur je objavljen na oglasni deski in spletnih straneh šole.
Zaradi sprememb urnika se termini pogovornih ur tekom šolskega leta
spreminjajo. Vsak prvi torek v mesecu pa so med 17.00 in 18.00 skupne
pogovorne ure, ko so staršem na voljo poleg razrednikov tudi vsi ostali učitelji.
Takrat se starši lahko pogovorijo tudi s svetovalno delavko.
Roditeljski sestanki
Roditeljski sestanki bodo v šolskem letu 2014/2015 sklicani za vse oddelke v prvi
polovici septembra (glej šolski koledar). Ostale roditeljske sestanke bodo
razredniki sklicali po potrebi.
Kdor išče resnico, jo mora
znati prenesti.
Kitajski pregovor
ŠOLSKA PREHRANA
Dijaki praviloma malicajo v času 4. šolske ure (glavnega odmora).
Cena malice je 2,42 €. Do brezplačne malice je dijak upravičen le, če znaša
dohodek na družinskega člana do 42% povprečne plače.
Vsi dijaki, prijavljeni na šolsko prehrano, ki občasno ne bi želeli malice, jo
morajo pravočasno odjaviti, in sicer predhodni dan do 11. ure na terminalu
pred tajništvom.
V primeru bolezni, ko dijaki ostanejo doma, naj jo še isti dan odjavijo do 8.
ure na tel. (05) 62 05 740 ali [email protected]. Ob prihodu v šolo
normalno prevzamejo malico.
POZOR! Če je dijak prijavljen na malico in ne malica pa tudi malice pravočasno
ne odjavi, plača polno ceno malice = 2,42 €.
Urnik obrokov za šolsko leto 2014/15
OBROK
zajtrk
malica, glavni odmor
malica zunanji
kosilo
večerja
Čas deljenja obroka
6.30 - 7.30
10.20 - 11.00
11.35 - 12.05
14.00 - 15.30 (petek: 13.00-14.30)
18.00 - 18.30
Ob petkih je čas deljenja kosila od 13.00 do 14.30. Urnik velja od 1.septembra 2014 do
preklica.
20
ŠOLSKI ZVONEC
URA
DOPOLDNE
Predura
7.10 – 7.55
1.
7.55 – 8.40
2.
8.45 – 9.30
3.
9.35 – 1.020
4./odmor
10.20 – 11.00
5.
11.00 – 11.45
6.
11.50 – 12.35
7.
8.
12.40 – 13.25
13.30 – 14.15
ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA
 Šolska svetovalka vpisuje in sprejema dijake v šolo.
 Dijakom, ki niso izbrali izobraževalnega programa oziroma poklica v
skladu z osebnostnimi lastnostmi, interesi in sposobnostmi, svetuje pri
preusmeritvah v druge izobraževalne programe.
 Posveča se tudi dijakom z vzgojnimi in disciplinskimi ter osebnostnimi
težavami in sodeluje v postopkih izrekanja vzgojnih ukrepov.
 Pri učnih težavah lahko ponudi pomoč pri razvijanju učinkovitih strategij,
metod in tehnik učenja.
 Svetovalka informira dijake o nadaljnjem izobraževanju, o poklicih in
možnostih zaposlovanja ter jim pomaga pri iskanju in pridobivanju
štipendij.
 Koordinira postopek za uveljavljanje pravice dijakov do brezplačne
izposoje učbenikov in postopek za pridobivanje posebnega statusa
(pedagoške pogodbe), ki omogoča prilagajanje šolskih obveznosti.
 Šolska svetovalna služba koordinira izvajanje učne pomoči in sodeluje pri
pripravi individualnih izobraževalnih načrtov.
Visoko čislam učenjaka, ki nam preganja temo zmot,
a še bolj cenim poštenjaka, ki ve in hodi pravo pot.
Simon Gregorčič
21
PRAKTIČNO USPOSABLJANJE Z DELOM (PUD)
Sestavni del vsakega izobraževalnega programa je tudi praktično izobraževanje,
ki se deli na:
 praktični pouk v šoli in
 praktično usposabljanje z delom (PUD).
Izobraževanje v šoli in podjetju je enakovredno. PUD je razporejen preko
šolskega leta in del se zaradi narave dela in števila dijakov lahko opravi tudi med
šolskimi počitnicami in drugih dela prostih dnevih.
Za uspešno izvedbo izobraževalnega programa sta zadolžena in odgovorna
oba socialna partnerja, šola in delodajalci. Pri delodajalcih se izvaja praktično
usposabljanje z delom (PUD). Poleg praktičnih znanj in spretnosti dijak pridobi
tiste spretnosti, ki jih v šolskih delavnicah ni moč pridobiti, predvsem:
 socializacijo v delovnem okolju,
 dinamiko realnega delovnega procesa,
 skupno odgovornost za kakovost opravljenega dela.
Program PUD-a se izpelje na podlagi individualnih ali kolektivnih učnih pogodb.
Kolektivno učno pogodbo skleneta podjetje in šola. Pogoj za izvajanje
praktičnega usposabljanja z delom je verificirano učno mesto delodajalca in
pedagoško-andragoška usposobljenost mentorja. Verificirane obratovalnice lahko
najdete na spletnih straneh (Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije v rubriki
srednje poklicno in strokovno izobraževanje). PUD dijaki opravljajo tudi na šoli.
Dijak se bo pri delodajalcu praktično usposabljal do 38 ur na teden in največ 8
ur na dan. PUD na šoli koordinirata:
 Tanja Malik (gostinstvo, živilstvo, pomočnik v biotehniki in oskrbi)
[email protected]
 Metod Štrancar (kmetijstvo, vrtnarstvo, naravovarstvo)
[email protected]
Razporeditev opravljanja PUD-a v šolskem letu 2014/15:
Razred
Čas opravljanja PUD-a
Trajanje PUD-a v tednih
(urah)
1.PB
2.3.2015 - 13.3.2015
2 (76 ur)
2.PB
13.10.2014 - 24.10.2014
2 (76 ur)
1.GH
26.5.2015 - 22.6.2015
26.1.2015 - 27.3.2015
2.9.2014 - 21.1.2015
nima
24.3.2015 - 22.6.2015
2.9.2014 - 1.12.2014
13.4.2015 - 24.4.2015
nima
4 (152 ur)
2.GH
3.GH
1.S
2.S
3.S
4.ŽT
5.ŽT
8 (304 ur)
18 (684 ur)
12 (456 ur)
12 (456 ur)
2 (76 ur)
-
22
Opombe
14 dni pred
nastopom PUD-a
morajo dijaki
organizatorju PUD-a
(Tanja Malik, kabinet
živilstvo) dostavit
izpolnjen in potrjen
obrazec o sprejemu
na PUD, teden dni
pred nastopom
PUD-a pa še
podpisane pogodbe
z delodajalcem.
1.KT
1.NT
2.KT
2.NT
3.NT
(3.KT/3.NT)
3.KT
(3.KT/3.NT)
4.KT/4.HT
4.NT
1.V
2.V
3.V
16.6.2015 - 22.6.2015
16.6.2015 - 22.6.2015
3.11.2014 - 7.11.2014
26.5.2015 - 22.6.2015
9.6.2015 - 22.6.2015
1 (38 ur)
1 (38 ur)
1 (38 ur)
4 (152 ur)
2 (76ur zunaj) + 3 (114 ur v šoli)
5 (190 ur)
9.6.2015 - 22.6.2015
2 (76 ur)
nima
nima
nima
20.3.2015 - 22.6.2015
2.9.2014 - 1.12.2014
12 (456 ur)
12 (456 ur)
14 dni pred
nastopom PUD-a
morajo dijaki
organizatorju PUD-a
(Metod Štrancar,
referat) dostavit
izpolnjen in potrjen
obrazec o sprejemu
na PUD, teden dni
pred nastopom PUDa pa še podpisane
pogodbe z
delodajalcem.
ZDRAVSTVENO VARSTVO IN ZAVAROVANJE
Dijaki, ki imajo po programu praktični pouk, se že v prvem letniku seznanijo s
pravili za varno delo in opravijo test iz varstva pri delu. Organizator: Tanja MALIK.
Dijake, ki opravljajo praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu (PUD),
zavaruje šola.
Za dijake 1. in 3. letnikov bodo organizirani sistematski zdravstveni pregledi,
za dijake zaključnih letnikov pa tudi cepljenje.
Za preventivno zobozdravstvo dijakov skrbi zobozdravnica dr. Teja KODRE, dr.
dent. med., tel. 05 330 33 75. Šolska zobna ambulanta v Zdravstvenem domu
Šempeter.
Splošna zdravnica za dijake pa je: Slavojka BORKOVIĆ dr.med.specialist
pediater, v Zdravstvenem domu Šempeter, tel. 05 33 83 464.
Vsem dijakom priporočamo, da se nezgodno zavarujejo pri zavarovalnici, ki jo
sami izberejo.
Pravi prijatelji pridejo k nam, če smo srečni
in če jih povabimo,
a če smo nesrečni, pridejo sami.
Tevtrast
23
ŠOLSKA KNJIŽNICA
Šolska knjižnica ni le skladišče knjig, ampak je prostor prijetnega druženja,
prelistavanja časopisov in revij, pa tudi brskanja po internetu.
Članarina, izposoja: Članarina znaša 4 € za vsa leta šolanja: dijaki jo poravnajo
v prvem letniku. Od šolskega leta 2014/15 dalje posebne knjižnične članske
izkaznice ni. Dijaki si gradivo izposojajo z dijaško izkaznico.
Izposoja na dom: 30 dni za knjige (možnost podaljševanja), 7 dni za časopisje in
neknjižno gradivo (CD-ROM, DVD).
Za nepravočasno vrnjeno gradivo računamo zamudnino, ki znaša 0,10 € na
izposojeno enoto na dan.
Urnik knjižnice:
ponedeljek, torek, petek: 7.30 – 14.30
sreda:
7.30 – 15.30
četrtek
zaprto
Učbeniški sklad: Šola omogoča v okviru učbeniškega
sklada celoletno izposojo učbenikov. Učbenike si dijaki izposodijo v šolski
knjižnici. Izposojevalnina za učbenike znaša manj kot tretjino maloprodajne cene.
INTERESNE DEJAVNOSTI
Interesne dejavnosti so sestavni del predmetnika in se od učnih predmetov
razlikujejo po načinu izvajanja. Vključujejo športne dejavnosti, strokovne in druge
ekskurzije, vzgojo za mir, družino in nenasilje, obiske strokovnih sejmov…
Vsak dijak je dolžan vsako leto opraviti interesne dejavnosti v predvidenem
obsegu, sicer ne more prejeti letnega spričevala, v katerem se te evidentirajo z
opravil / ni opravil, in ne napreduje.
Podrobnejši programi interesnih dejavnosti bodo dijakom predstavljeni pri
uvodnih razrednih urah, staršem pa na uvodnih roditeljskih sestankih v
septembru. Seznam je objavljen tudi na spletni strani šole.
„Dokler stopam v pravo smer,
dolžina mojih korakov pravzaprav ni pomembna.“
(Erica Lawrence)
24
KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK, NARAVOVARSTVENI TEHNIK
in HORTIKULTURNI TEHNIK
1.letnik 2.letnik 3.letnik 4.letnik
OBVEZNI ENOTNI DEL:
48
36
36
36
športni dnevi
18
18
18
18
ogled gledališke, filmske in glasbene predstave, likovne razstave
seznanitev s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi v šolskem
okolju
18
18
18
18
18
18
16
6
ogled študijske knjižnice, sejmov: zdravja, informatike, učil,
izobraževalnih ustanov, dnevi odprtih vrat ipd.
6
VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM:
24
metode učenja, motivacija, razvoj delovnih in učnih navad
6
naravoslovni dan
6
6
6
4
6
6
6
4
6
6
6
4
VSEBINE, POVEZANE S PROSTO IZBIRO DIJAKA:
24
42
42
12
strokovne ekskurzije, dan odprtih vrat, pohodi, mladinska
raziskovalna dejavnost, socialno delo, informativni dan, pomoč
sošolcem, tekmovanja, ….
24
42
42
12
Skupno število ur za interesne dejavnosti
96
96
96
64
spoznavanje poklicnega področja, organizacije panoge, obisk
predavanja s strokovnega področja, strokovne ekskurzije
ogled sejma s strokovnega področja, proizvodnih obratov, ekologija
in ekološki problemi stroke
poklicno usmerjanje, nadaljevanje izobraževanja
4
ŽIVILSKO PREHRANSKI TEHNIK
4.letnik
5.letnik
OBVEZNI ENOTNI DEL
30
12
športni dnevi
ogled gledališke, filmske in glasbene predstave, likovne razstave
ogled študijske knjižnice
12
12
6
6
6
VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM
18
12
spoznavanje organizacije panoge, strokovna ekskurzija
ekologija (raziskovalni tabor ali ekologija in stroka itd)
ogled sejma s strokovnega področja, organizirano predavanje strokovnega
področja, ogled sejmov informatike, učil, ogled izobraževalnih ustanov, sejem
zdravja, odprtih vrat inštitutov, fakultet itd
6
6
6
6
6
VSEBINE, POVEZANE S PROSTO IZBIRO DIJAKA
14
20
strokovna ekskurzija, dan odprtih vrat, pohodi, sejmi, mladinska raziskovalna
dejavnost, socialno delo, pomoč sošolcem, tekmovanja, ….
14
20
Skupno število ur za interesne dejavnosti
64
32
GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE, SLAŠČIČAR in VRTNAR
1.letnik
2.letnik
3.letnik
OBVEZNI DEL:
42
42
24
športni dnevi
ogled gledališke, filmske in glasbene predstave, likovne razstave ter
seznanitev s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi v šolskem
okolju
24
24
24
18
18
VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM:
10
8
metode učenja, motivacija, razvoj delovnih in učnih navad
naravoslovni dan - ekološki dan (organizirane čistilne akcije,
predavanja, ogledi čistilnih naprav …)
ogled sejma s strokovnega področja, proizvodnih obratov; ekologija in
ekološki problemi stroke v obratovalnici in v šolski delavnici; ogled
sejmov informatike, učil, izobraževalnih ustanov
PROSTA IZBIRA DIJAKA
4
6
8
12
14
8
strokovna ekskurzija, dan odprtih vrat, pohodi, mladinska raziskovalna
dejavnost, socialno delo, pomoč sošolcem, tekmovanja, ….
12
14
8
Skupno število ur za interesne dejavnosti
64
64
32
25
POMOČNIK V BIOTEHNIKI IN OSKRBI
1.letnik 2.letnik
OBVEZNI DEL:
36
24
športni dnevi
18
12
ogled gledališke, filmske in glasbene predstave ter likovne razstave
12
8
seznanitev s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi v šolskem okolju
6
naravoslovni dan, obravnava ekoloških problemov stroke
4
VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM:
12
delavnica o metodah učenja, delovnih in učnih navadah
naravoslovni dan - ekologija (organizirane čistilne akcije; predavanja; ogledi
čistilnih naprav, v povezavi s tehnologijo stroke)
ogled šolske knjižnice, uvajanje v delo;
4
8
6
2
strokovne ekskurzije
8
VSEBINE, POVEZANE S PROSTO IZBIRO DIJAKA:
16
0
strokovna ekskurzija, dan odprtih vrat, pohodi, mladinska raziskovalna dejavnost,
socialno delo, pomoč sošolcem, tekmovanja, ….
16
0
Skupno število ur za interesne dejavnosti
64
32
MEDNARODNE IZMENJAVE
Šolski center Nova Gorica, Biotehniška šola se že vrsto let vključuje v projekte
mednarodne izmenjave dijakov.
Izmenjave z vrstniki iz tujine in njihovimi mentorji so izredno koristne, saj na tak
način tako eni kot drugi spoznavajo način dela v tujini; skupno delo in druženje v
okviru projekta pa omogočata neposredno praktično učenje in spoznavanje novih
načinov dela oziroma različnih možnosti. Potrjuje se enakost želja in ciljev mladih,
razvija se strokovnost, inovativnost in pripadnost poklicu, spodbuja se nepozabna
prijateljstva in občutek povezanosti.
Tudi v letošnjem šolskem letu načrtujemo mednarodne izmenjave dijakov. Tako
bomo:
o spoznali nove dežele, kulture,
o izboljšali svoje poklicno znanje in spretnosti,
o izpopolnili znanje tujega jezika ali pa spoznali nov tuj jezik,
o sklenili nova prijateljstva.
“Ena od ironij življenja je, da v tistem trenutku, ko učimo
otroka hoditi, ga moramo tudi učiti, kako oditi; da medtem
ko gojimo korenine, jim moramo prav tako pomagati, da
razširijo krila.”
Executive Speechwriter Newsletter
26
Na podlagi Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS, št.
60/2010) je ravnateljica Biotehniške šole na ŠC Nova Gorica sprejela
ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA
Šolska pravila ocenjevanja so skupaj s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v
srednjih šolah (v nadaljnjem besedilu Pravilnik) ter v skladu s posameznim
izobraževalnim programom podlaga za ocenjevanje znanja, opravljanje izpitov ter
napredovanje in ponavljanje letnika za dijake in udeležence izobraževanja
odraslih.
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Šolska pravila ocenjevanja določajo:
načine in roke izpolnjevanja neizpolnjenih obveznosti, določene z
učnim načrtom oziroma katalogom znanja,
II.
vpogled in roke za vračanje izdelkov,
III.
največje dopustno število pisnih izdelkov na dan in na teden,
IV.
pogoje za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov,
V.
postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju,
VI.
kršitev pravil pri ocenjevanju in ukrepe,
VII. izpitni red,
VIII. pripravo in hrambo izpitnega gradiva,
IX.
druga pravila in postopke v skladu s tem pravilnikom.
I.
2. člen
(načela ocenjevanja znanja)
Pri ocenjevanju znanja učitelj:
a) upošteva doseganje pričakovanih učnih ciljev, poznavanje in
razumevanje učne snovi, uporabo znanja, zmožnost analize, sinteze in
vrednotenja znanja,
b) uporablja različne oblike in načine ocenjevanja znanja,
c) spoštuje pravice dijakov, njihovo osebnostno integriteto in različnost,
prispeva k demokratizaciji odnosov med dijaki in učitelji,
d) upošteva izobraževalni program.
Učitelj s preverjanjem znanja ugotavlja doseganje učnih ciljev, ki so predmet
ocenjevanja znanja. Preverjanje se izvaja praviloma po obravnavi učne snovi,
vendar najpozneje pred pisnim ocenjevanjem znanja.
27
3. člen
(javnost ocenjevanja znanja)
(1) Učitelj zagotavlja javnost ocenjevanja znanja tako, da dijake ob začetku
izvajanja programske enote splošnega izobraževanja ali predmeta ter
programske enote strokovnega izobraževanja ali strokovnega modula (v
nadaljnem besedilu: programske enote) v šolskem letu, seznani z:
– učnimi cilji,
– obsegom učne vsebine,
– oblikami in načini ocenjevanja znanja,
– merili za ocenjevanje znanja,
– dovoljenimi pripomočki.
(2) Z roki za pisno ocenjevanje znanja seznani učitelj dijake najpozneje pet
delovnih dni po sprejetju načrta ocenjevanja znanja.
(3) Na pisnem izdelku je navedeno število točk (v nadaljnjem besedilu: točkovnik)
za posamezno nalogo in meje za ocene.
(4) Učitelj obvesti dijaka o pridobljenih ocenah pri programski enoti javno pri
pouku v oddelku oziroma skupini in mu omogoči vpogled v ocenjen pisni izdelek.
4. člen
(prilagoditve za dijake s posebnimi potrebami)
Izvajanje določb teh pravil se za dijake s posebnimi potrebami prilagodi, če je to
določeno v odločbi o usmeritvi dijaka oziroma v ustreznih aktih, v katerih je
določen način prilagoditve ocenjevanja znanja.
I. NAČINI IN ROKI ZA IZPOLNJEVANJE NEIZPOLNJENIH OBVEZNOSTI,
DOLOČENE Z UČNIM NAČRTOM OZIROMA KATALOGOM ZNANJA
5. člen
(opredelitev neizpolnjenih obveznosti)
(1) Neizpolnjene obveznosti se nanašajo na obveznosti, določene z
izobraževalnim programom in izvedbenim kurikulom programa za posamezen
letnik.
(2) Neizpolnjene obveznosti so:

dijak pri enem ali več vsebinskih sklopih znotraj programske enote
ni dosegel pozitivne ocene oziroma minimalnih standardov znanja
za ta sklop,

neopravljene obveznosti pri projektnem delu,

neopravljene obveznosti pri praktičnem usposabljanju z delom v
delovnem procesu in pri interesnih dejavnostih,
28

dijak ni opravil domačih nalog in drugih obveznosti, določenih z
letnim delovnim načrtom oziroma izvedbenim kurikulom in načrtom
ocenjevanja znanja.
Neizpolnjene obveznosti ob koncu pouka razrednik navede v obvestilu o uspehu.
6. člen
(načini in roki izpolnjevanja neizpolnjenih obveznosti)
(1) Neizpolnjene obveznosti iz prve in druge alineje 5. člena teh pravil
ugotavlja učitelj posamezne programske enote in ga oceni z negativno
oceno ali z oceno neocenjeno.
(2) Dijaka se iz vsebinskega sklopa, pri katerem je bil ocenjen nezadostno
ali ni bil ocenjen, oceni po koncu sklopa v roku enega meseca. Če dijak
tudi tokrat ni pridobil pozitivne ocene se ga lahko oceni še enkrat pred
koncem pouka v šolskem letu.
(3) Neopravljene obveznosti pri projektnem delu dijak izpolni med šolskim
letom oz. pred termini za izpite.
(4) Neizpolnjene obveznosti pri praktičnem usposabljanju z delom v
delovnem procesu dijak lahko izpolni v času počitnic v terminih, ki jih
določi organizator praktičnega usposabljanja.
(5) Neizpolnjene obveznosti iz interesnih dejavnosti ugotavlja razrednik.
Dijak te obveznosti lahko izpolni z udeležbo pri dodatnih dejavnostih, ki
jih organizira šola izven pouka, in v terminih za izpite ali s potrdilom o
njegovem delovanju v klubih, društvih oz. drugih dejavnostih.
II.
VPOGLED IN ROKI ZA VRAČANJE IZDELKOV
7. člen
(izročanje ocenjenih izdelkov)
(1) Pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov, določenih z letnim načrtom dela
učitelja, učitelj dijakovo znanje oceni in z ocenami seznani dijake najkasneje v
sedmih delovnih dneh od dne, ko jih dijak odda.
(2) Pred vpisom ocene v dokumentacijo dijak dobi izdelek na vpogled, da ga
pregleda in tako dobi informacijo o pomanjkljivostih v znanju. Preveri doseženo
število točk in oceno ter lahko zahteva pojasnila.
(3) Dijak ali starši oziroma drug zakoniti zastopnik oz. vzgojitelj vzgojne skupine v
kateri je dijak v dijaškem domu, lahko v petih dneh od seznanitve z oceno pisno
zahtevajo vpogled v pisni izdelek oziroma fotokopijo pisnega izdelka. Zahtevek
oddajo v tajništvu šole. Učitelj, ki je dijaka ocenil pripravi fotokopijo pisnega
izdelka, iz katerega so razvidna vprašanja, odgovori, točke in točkovnik ter jo
odda tajništvo šole. Fotokopijo izdelka dijak ali starši dobijo v tajništvu.
29
(4) Učitelj vrne dijakom pisne izdelke po poteku roka za zahtevo za vpogled v
pisni izdelek, najkasneje pa v tridesetih dneh po vpisu ocene v redovalnico.
Izdelke, ki jih dijaki ne prevzamejo, učitelj hrani do konca šolskega leta in jih nato
ustrezno uniči.
Izdelke, ki jih je dijak izdelal v okviru praktičnega pouka, se mu vrne v primeru, da
je sam kupil oz. drugače nabavil uporabljeni material.
III.
NAJVEČJE DOPUSTNO ŠTEVILO PISNIH IZDELKOV NA DAN IN NA
TEDEN
8. člen
(največje dopustno število pisnih izdelkov)
(1) Termini za pisno ocenjevanje so zapisani v Načrtu ocenjevanja za tekoče
šolsko leto.
(2) Dijaki pišejo za oceno največ en pisni izdelek na dan in največ tri na teden.
(3) Na željo dijakov ali zaradi obveznega ponavljanja pisnega ocenjevanja je
lahko tedensko število pisnih izdelkov tudi večje, vendar ne več kot eden na dan.
(4) 14 dni pred ocenjevalno konferenco dijaki ne pišejo izdelkov za oceno, razen
v primeru obveznega ponavljanja ocenjevanja ali če dijaki to želijo, kar potrdijo z
zapisom soglasja na pisnem izdelku. Iz utemeljenih razlogov lahko ravnatelj
določi drugače.
IV. POGOJI ZA OBVEZNO PONAVLJANJE OCENJEVANJA
9. člen
(obvezno ponavljanje ocenjevanja)
(1) Če je pri prvem pisnem ocenjevanju negativno ocenjenih več kot 40% pisnih
izdelkov, se pisanje enkrat ponovi, vpišeta pa se obe oceni. Pri izračunu procenta
dijakov, ki so bili negativno ocenjeni, se ne šteje dijakov, ki so kršili pravila po 11.
členu teh pravil. Pisno ocenjevanje se na tak način ponavlja samo enkrat.
(2) Dijak, ki je bil že pri prvem ocenjevanju pisnega izdelka ocenjen pozitivno,
lahko v primeru iz prvega odstavka tega člena pisni preskus na lastno željo
ponovi. Če dijak piše izdelek na lastno željo, zapiše soglasje na pisni izdelek z
besedno zvezo »soglašam s ponovnim ocenjevanjem«.
Učitelj ponovno ocenjevanje evidentira v e-asistentu.
30
V. POSTOPEK ODPRAVLJANJA NAPAK PRI OCENJEVANJU
10. člen
(odpravljanje napak pri ocenjevanju)
(1) Ustno ocenjevanje je javno. Ugovora na ustno oceno ni.
(2) Ob seznanitvi s pisno oceno lahko dijak zaprosi učitelja za obrazložitev. Če
ugotovita, da gre pri ocenitvi za očitno napako, učitelj tako napako takoj popravi
in na novo ovrednoti izdelek.
(3) Če učitelj napake ne odpravi v skladu s prejšnjo alinejo, lahko dijak ali njegovi
starši v petih delovnih dneh pisno z obrazložitvijo oddajo zahtevo na tajništvo šole
za odpravo napake. O odpravi napake odloči ravnatelj ali imenuje komisijo, ki
odloči o odpravi napake.
VI. KRŠITVE PRAVIL PRI OCENJEVANJU IN UKREPI
11. člen
(kršitve pravil in ukrepi)
(1) Če dijak krši dogovorjena pravila pri pisnem ocenjevanju znanja ali drugih
oblikah ocenjevanja ter izpitih s tem, da (je) uporablja (l) nedovoljena sredstva
(nedovoljene pripomočke, prepisovanje, prišepetavanje, kršitev izpitnega reda,
ipd.), učitelj dijaku odvzame pisni izdelek in ga oceni z nezadostno oceno. Dijaki,
ki so zaradi navedenih kršitev pravil ocenjeni nezadostno, se ne upoštevajo pri
izračunu odstotka 9. člena teh pravil.
(2) Učitelj evidentira kršitve iz prejšnjih dveh odstavkov v ustrezni šolski
dokumentaciji.
VII. IZPITNI RED
12. člen
(roki, prijava in odjava)
(1) Okvirne roke za opravljanje izpitov določi minister, šola pa z letnim delovnim
načrtom določi termine za spomladanski in jesenski izpitni rok. Ravnatelj lahko
dijaku iz utemeljenih razlogov določi tudi dodatno možnost opravljanja izpitov.
(2) Dijak se prijavi k izpitu na predpisani prijavnici ob koncu pouka na dan, ko je
prejel obvestilo o uspehu ali najmanj 5 dni pred začetkom izpitnega roka, če ni
drugače določeno. Odjavi se lahko najmanj 2 dni pred rokom izpita.
31
13. člen
(splošno o izpitih)
(1) Dijak na šoli opravlja predmetne, dopolnilne in popravne izpite.
14. člen
(predmetni izpit)
(1) Predmetni izpit pri programski enoti opravlja dijak, ki:
 hitreje napreduje,
 izboljšuje končno oceno programske enote,
 se želi vpisati v drug izobraževalni program.
(2) Končno oceno programske enote lahko dijak izboljšuje po uspešno
opravljenem predzadnjem letniku v času od konca pouka do vključitve v zadnji
letnik in po uspešno opravljenem zaključnem letniku v času od konca pouka do
začetka opravljanja zaključka izobraževanja.
(3) Oceno ene ali več programskih enot posameznega letnika lahko izboljšuje
enkrat.
(4) Pri določitvi končne ocene programske enote se upošteva boljša ocena.
15. člen
(dopolnilni izpit)
(1) Dopolnilni izpit opravlja dijak, ki do zaključka pouka pri programski enoti ni bil
ocenjen.
(2) Dopolnilni izpit lahko opravlja dijak do začetka opravljanja zaključka
izobraževanja.
(3) Določbe tega člena se ne uporabljajo za udeležence izobraževanja odraslih.
16. člen
(popravni izpit)
(1) Popravni izpit opravlja dijak iz programske enote, kjer ima ob zaključku pouka
nezadostno oceno.
(2) Dijak popravne izpite opravlja praviloma na šoli, v katero je vpisan.
(3) Dijak ima pravico opravljati popravne izpite samo v primeru, da je bil ob koncu
pouka nezadostno ocenjen iz največ treh programskih enot.
32
(4) Kadar pouk predmeta oziroma programske enote ne traja do konca pouka v
šolskem letu, lahko dijak opravlja popravni izpit pred koncem pouka v roku, ki ga
določi ravnatelj. V tem primeru se šteje, da je izkoristil spomladanski izpitni rok.
17. člen
(delni in končni izpit za udeležence izobraževanja odraslih)
(1) Pri delnem in končnem izpitu znanje udeležencev izobraževanja odraslih
ocenjuje učitelj izbrane programske enote ali predmeta.
(2) Z delnim izpitom se ocenjuje znanje po vsebinsko zaokroženih delih
programske enote ali predmeta.
(3) S končnim izpitom se ocenjuje znanje po zaključenih vsebinskih sklopih iz
programske enote ali predmeta v posameznem programu.
(4) Kdor uspešno opravi vse delne izpite iz posamezne programske enote ali
predmeta, je s tem opravil obveznosti določene programske enote.
18 člen
(pogoji opravljanja izpitov)
(1) Dijak ima pravico opravljati popravne in dopolnilne izpite v primeru, da je bil
ob koncu pouka nezadostno ocenjen oz. iz največ treh programskih enot.
(2) Dijak mora najprej opraviti dopolnilne izpite, šele nato lahko pristopi k
opravljanju popravnih izpitov.
(3) V spomladanskem izpitnem roku dijak sme opravljati največ dva izpita.
(4) Dijak sme v enem dnevu opravljati največ en izpit ali dele izpita iz programske
enote.
(5) Dijak ne more opravljati ustnega dela izpita, če je izpit sestavljen iz pisnega in
ustnega dela in se ni udeležil pisnega dela izpita.
19. člen
(trajanje izpita)
(1) Pisni izpit iz posamezne programske enote traja najmanj 45 minut in največ
90 minut.
(2) Ustni del izpita traja, skupaj s pripravo dijaka največ 35 minut.
(3) Dijak ima po dodelitvi vprašanja pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit
oziroma na ustni del izpita.
33
(4) Izdelava izdelka oziroma storitve skupaj z zagovorom lahko traja največ 6
pedagoških ur.
Izpitni nastop traja največ 45 min (ena pedagoška ura).
20. člen
(posebnosti pri izpitu)
(1) Če učitelj zahteva posebnosti pri poteku izpita, mora te posebnosti ob začetku
šolskega leta vnesti v svojo letno pripravo ter v načrt ocenjevanja, ki ga pripravi
strokovni aktiv (daljši čas izpita, domače delo, programi, seminarske naloge…).
(2) O posebnostih na izpitu učitelj opozori svoje dijake na začetku šolskega leta.
21. člen
(razpored izpitov)
(3) Razpored in potek izpitov ter sezname nadzornih učiteljev in članov komisij se
pripravi in javno objavi na oglasni deski najmanj 3 delovne dni pred pričetkom
izpitov.
22. člen
(pravila opravljanja izpita)
(1) Pisni izpit, izdelavo praktičnega izdelka oziroma storitve oceni ocenjevalec,
praviloma je to učitelj, ki je dijaka poučeval v določeni programski enoti ali
predmetu.
(2) Ustni izpiti se opravljajo pred izpitno komisijo. Izpitna komisija ima
predsednika, izpraševalca in vsaj še enega člana. Vsaj 2 člana komisije sta
praviloma učitelja programske enote ali predmeta iz katere dijak opravlja izpit.
(3) Nadzorni učitelj nadzira pisni del izpita in izdelavo praktičnega izdelka oziroma
storitev.
Izpitno komisijo in nadzorne učitelje imenuje ravnatelj.
(4) Na ustnem izpitu izprašuje izpraševalec. Izpitna komisija oceni dijaka na
obrazložen predlog izpraševalca takoj po izpitu. Izpraševalec mora biti učitelj, ki
je dijaka poučeval v posamezni programski enoti. V izjemnih primerih ravnatelj
lahko določi drugega izpraševalca.
(5) Če se izpit opravlja po delih, predsednik izpitne komisije obvesti dijaka o
končni oceni takoj po končanem zadnjem delu izpita.
23. člen
(izpitni red)
(1) Dijaki morajo biti pred prostorom, kjer so po razporedu pisni izpiti, najmanj 15
minut pred začetkom pisnega dela izpitov.
34
(2) Nadzorni učitelj določi sedežni red dijakov na izpitu, jim razdeli izpitne naloge
in jih seznani z dovoljenimi pripomočki, ki jih lahko uporabljajo. Ostale predmete
dijaki odložijo na zato pripravljeno mesto.
(3) Nadzorni učitelj lahko preveri identiteto dijakov, ki jo izkažejo z osebnim
dokumentom.
(4) Dijak, ki začetek pisnega dela izpita zamudi več kot 15 minut ne more več
pristopiti k izpitu.
(5) Pri ustnih izpitih je lahko v učilnici več dijakov. Član komisije jim določi
sedežni red in razdeli vprašanja, da se pripravijo.
(6) Dijak odgovarja na vprašanja z izpitnega listka. Izpraševalec lahko postavlja
dijaku vprašanja, s katerimi se razčlenjujejo vprašanja z izpitnega listka. Dijak
lahko po vpogledu enkrat zamenja izpitni listek, kar ne vpliva na oceno. Izpitni
listki z vprašanji, na katera so dijaki že odgovarjali, se vrnejo v komplet izpitnih
vprašanj.
(7) Dijak lahko odstopi od nadaljnjega opravljanja izpita, ko se seznani z rezultati
pisnega dela izpita, oz. ko prebere vprašanja ustnega dela izpita. Če dijak odstopi
od opravljanja ustnega dela izpita se dijaka oceni z nezadostno oceno.
(8) Če se dijak iz opravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, ga lahko
opravlja še v istem roku, če je to mogoče. Razloge mora šoli sporočiti najkasneje
v enem dnevu po izpitu in predložiti ustrezna dokazila. O upravičenosti razlogov
odloča ravnatelj ali na dan prejema vloge.
(9) Če se dijak ni pravočasno odjavil ali se ni udeležil izpita iz neopravičenih
razlogov ali izpit prekine, lahko opravlja izpit v naslednjem roku. V dokumentacijo
se označi: ni pristopil.
VIII. PRIPRAVA IN HRAMBA IZPITNEGA GRADIVA
24. člen
(1) Izpitno in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje znanja (v nadaljnjem
besedilu: izpitno gradivo) za določenega dijaka, pripravi strokovni aktiv. Če šola
nima strokovnega aktiva, gradivo pripravi učitelj, ki ga je poučeval v programski
enoti in je praviloma tudi izpraševalec oziroma ocenjevalec.
(2) Za pisni del izpitov izpraševalec odda izpitne naloge ravnatelju najkasneje en
delovni dan pred izpitom. Ravnatelj gradivo hrani na način, ki je skladen s pravili
o varovanju izpitne tajnosti.
35
(3) Za ustne izpite izpraševalec pripravi izpitna vprašanja na lističih s tremi
vprašanji, ki zajemajo snov programske enote, za katero se dijak na izpitu
ocenjuje. Število lističev z različnimi vprašanji mora biti najmanj za 5 večje od
števila kandidatov na izpitu.
(4) Izpitno gradivo je potrebno hraniti na način, ki zagotavlja izpitno tajnost.
IX. UGOVOR ZOPER OCENO ALI UGOTOVITEV
25. člen
(odločanje ravnatelja)
(1) Dijak lahko v treh dneh od seznanitve z oceno oz. ugotovitvijo v spričevalu ali
v obvestilu o uspehu vloži zoper njo pisni ugovor.
(2) Ravnatelj mora v treh dneh od prejema ugovora ugotoviti njegovo
utemeljenost.Če ugovor ni utemeljen, ravnatelj ugovor s sklepom zavrne. Če je
ugovor utemeljen, mora ravnatelj najpozneje v treh dneh od deva ugotovitve
utemeljenosti ugovora imenovati tričlansko komisijo.
(3) Sklep ravnatelja iz drugega odstavka tega člena je dokončen.
26. člen
(odločanje komisije)
(1) Komisija iz prejšnjega člena s sklepom odloči o ugovoru v treh dneh od
njenega imenovanja.
(2) Če komisija ugotovi, da je ugovor neutemeljen, ga zavrne in potrdi prvotno
oceno oz. ugotovitev. Sklep komisije se dijaku izroči v treh dneh po sprejeti
odločitvi.
Če komisija ugotovi, da je ugovor utemeljen, lahko določi novo oceno oz.
spremeni ugotovitev na podlagi dokumentacije ali s ponovnim ocenjevanjem
znanja dijaka.
(3) Če je dijaka treba ponovno oceniti, mora sklep vsebovati tudi datum, čas, kraj
in način ter obseg ponovnega ocenjevanja znanja, s čimer mora biti dijak
seznanjen najpozneje tri dni pred izvedbo ponovnega ocenjevanja znanja.
(4) Odločitev komisije je dokončna.
36
X.
DRUGA PRAVILA IN POSTOPKI V SKLADU S TEM
PRAVILNIKOM IN DRUGIMI PREDPISI
27. člen
(število ocen in oblike ocenjevanja znanja)
(1) Dijak mora biti pri vsaki programski enoti ustno ocenjen najmanj enkrat, razen
če je v izvedbenem kurikulu določeno drugače. Roki ocenjevanja znanja so
določeni v Načrtu ocenjevanja znanja.
28. člen
(končna ocena pri programski enoti ali predmetu)
(1) Končno oceno oziroma ugotovitev pri programski enoti ali predmetu ob
zaključku pouka določi učitelj, ki dijaka pri tej programski enoti poučuje.
(2) Če programsko enoto poučuje več učiteljev, ti vnaprej določijo razmerja za
oceno med posameznimi deli programske enote. Končno oceno določijo skupaj.
Če se o končni oceni ne sporazumejo, jo na predlog ravnatelja potrdi učiteljski
zbor.
29. člen
(analiza ocenjevanja)
Strokovni organi šole najmanj dvakrat letno (ob polletju in ob zaključku pouka)
analizirajo rezultate ocenjevanja znanja pri posameznih programskih enotah, in
sicer za posameznega dijaka, skupino oziroma oddelek, ter sprejmejo ustrezne
sklepe.
Analizo rezultatov obravnavajo dijaki oddelka z razrednikom. Razrednik obvesti o
rezultatih starše na pogovornih urah.
30. člen
Za vprašanja, ki niso urejena v teh Šolskih pravilih ocenjevanja, se neposredno
uporabljajo določbe Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur. l. RS
60/2010).
31. člen
(uveljavitev šolskih pravil ocenjevanja)
Ta šolska pravila
2014.
ocenjevanja se uporabljajo na Biotehniški šoli od 1. 9.
Šolska pravila ocenjevanja je določila ravnateljica šole po predhodni obrvnavi na
učiteljskem zboru. Veljati začnejo naslednji dan po objavi na spletnih straneh
šole.
37
ŠOLSKA PRAVILA
Šolska pravila določajo hišni red in druga pravila v skladu s Pravilnikom o
šolskem redu. Celotno besedilo Šolskih pravil lahko preberete na spletni strani
šole ali pa zanj zaprosite razrednike, svetovalno delavko ali vodstvo šole.
1. HIŠNI RED
2. člen
vedenje in obnašanje dijakov
Dijaki se v šoli in zunaj nje vedejo kot odgovorni in dostojni mladi ljudje, ki se
resno pripravljajo na bodoči poklic ali nadaljnji študij. Do sošolcev, učiteljev in
drugih delavcev šole so vljudni.
V času pouka je v šoli tišina. V šolskih prostorih in na zunanjih šolskih
površinah je strogo prepovedano vsako nasilno vedenje, nedostojno obnašanje in
vpitje.
Dijaki uporabljajo za učitelje naziv (profesor, profesorica).
Dijaki morajo v šoli upoštevati vse varnostne ukrepe, ki jih določajo pravila o
varnosti in zdravju pri delu za dijake, ter vsa navodila, ki jih dajejo učitelji oziroma
drugi delavci šole. Za nesreče, ki so posledica neupoštevanja varnostnih
ukrepov, je odgovoren dijak sam.
Neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu oziroma navodil vodij
ali učiteljev spremljevalcev se upošteva kot težjo kršitev šolskega reda, pri izreku
vzgojnega ukrepa šteje kot najtežja disciplinska kršitev.
Na ekskurzijah, športnih dnevih, prireditvah in pri drugih organiziranih
dejavnostih so dijaki dolžni upoštevati in izpolnjevati navodila vodij oziroma
učiteljev spremljevalcev.
2a. člen
Pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim
in telekomunikacijskim omrežjem
Uporaba mobilnih telefonov med poukom ni dovoljena. Mobilni telefoni
morajo biti med poukom izklopljeni. V primeru uporabe telefona v času pouka,
učitelj telefon lahko zaseže ter ga odda razredniku ali svetovalni delavki ali
ravnateljici, ki na podlagi dijakovega odnosa odloči o vračilu le-tega (dijaku ali
staršem).
V šolskih prostorih in na šolskih površinah ter pri vseh organiziranih
šolskih aktivnostih v šoli in zunaj nje, je uporaba kakršnihkoli snemalnih
naprav prepovedana, razen s pisnim soglasjem ravnateljice ali direktorja
Šolskega centra.
Uporaba prenosnih računalnikov ali dlančnikov med poukom ni dovoljena,
razen če to izrecno dovoli učitelj.
38
4. člen
varovanje šole in nadzor nad vstopom vanjo, izhod iz šole
Za varovanje šole in nadzor nad vstopom vanjo skrbimo vsi zaposleni in
dijaki, zato v šoli med poukom dežurata dijak in en učitelj.
Dežurni dijak o morebitnih problemih obvešča dežurnega učitelja in/ali:
tajništvo, svetovalno delavko, ravnateljico. O poteku dežurstva napiše poročilo na
list dežurnega dijaka. Dogajanje v šoli in njeni okolici nadzira varnostnik. Dežurni
dijak po potrebi pomaga delavcem šole.
Med poukom se dijaki ne smejo zadrževati na hodnikih pred učilnicami. Med
prostimi urami se dijaki zadržujejo v knjižnici ali v avli v pritličju.
Zunanje obiskovalce dežurni dijak sprejme in jih usmeri do zbornice, ustreznih
kabinetov ali tajništva šole.
5. člen
red in disciplina pri pouku













Učitelj začne uro s pozdravom, nato ugotovi in zabeleži prisotnost.
Za red in disciplino pri pouku so odgovorni učitelji in dijaki.
Dijaki so dolžni upoštevati sedežni red, če ga učitelj določi.
Med poukom so dijaki dolžni aktivno sodelovati ter upoštevati vsa
navodila učitelja za delo.
Dijaki so dolžni k posameznim uram pouka prinašati vse pripomočke in
opremo, kot to določi učitelj.
Zamujanje in predčasno odhajanje od učnih ur dijakom in učiteljem ni
dovoljeno.
Med uro učitelj lahko le izjemoma dovoli dijaku izhod.
Starši lahko pisno zaprosijo razrednika, da dijaku dovoli zamujanje
oziroma predčasno odhajanje od pouka iz utemeljenih razlogov.
Razrednik pred odločitvijo pridobi mnenje učitelja, ki vodi uro. Če
razrednik odsotnost dovoli, to evidentira v dnevniku.
Dijak, ki mu je izjemoma dovoljen predčasen odhod ali zamujanje ob
začetku ure, pri tem ne sme motiti pouka.
Učitelj mora dobiti soglasje ravnatelja ali njegovega pomočnika za vsako
spremembo urnika.
Pouk se lahko prekinja le z dovoljenjem ravnateljice.
Učitelj je odgovoren za urejenost učilnice ob zaključku ure. Osebno pa je
odgovoren za nastalo škodo, ki bi nastala med šolsko uro, razlogi in
povzročitelji pa bi ostali nepojasnjeni.
Učitelj s svojim zgledom dijake vzgaja k spoštovanju splošnih
civilizacijskih vrednot in posebnosti različnih kultur.
39
6. člen
skrb za šolski inventar
Namerno uničevanje šolskega inventarja, pisanje po klopeh, stolih, stenah in
straniščih je prepovedano. Povzročeno škodo povrnejo storilci. Za namerno
povzročeno škodo se storilcem skladno s pravilnikom o šolskem redu izreče tudi
ustrezen vzgojni ukrep. Popisane klopi in stole so dijaki dolžni očistiti, če se to od
njih zahteva. Škodo, ki jo dijaki ugotovijo ob prihodu v učilnico, takoj javijo
učitelju.
7. člen
urejanje učilnic in okolice
Dijaki so dolžni v učilnici po koncu ure urediti stole in mize ter pobrati
odpadke.
Pri praktičnem pouku morajo dijaki v prostoru počistiti delovna mesta,
pospraviti orodje ter prostor pomesti, pri praktičnem pouku na šolskem posestvu,
pobrati vse orodje in druge pripomočke, območje dela počistiti ter orodje kasneje
pospraviti na ustrezno mesto. Za pravilen potek in zaključek dela je odgovoren
učitelj oziroma mentor.
Dijaki so dolžni skrbeti za čisto okolico šole. Vodstvo šole lahko določi, kako
bodo dijaki sistemsko skrbeli za čistočo šolskega okoliša.
8. člen
dežurstvo dijakov










Dežurajo vsi dijaki od 1. do zadnjega letnika po oddelkih. Razpored
dežurstva je objavljen na oglasni deski ter v dnevniku oddelka, katerega
dijaki dežurajo.
Razredniki seznanijo dijake z nalogami pred začetkom dežuranja.
Dijak prične dežurati ob 7.55 uri in zaključi ob 14.15 uri ne glede na urnik
svojega oddelka.
Če je v oddelku, iz katerega je dežurni dijak, napovedano pisno preverjanje
znanja, se mora tega preverjanja udeležiti. O tem obvesti tajništvo šole, da
se za čas odsotnosti uredi morebitno nadomeščanje.
Če je dijak, ki je na vrsti za dežurstvo, odsoten, ga zamenja naslednji dijak
po razporedu, sam pa dolžnost dežurnega opravi ob vrnitvi v šolo.
Potek dežurstva je dolžan spremljati koordinator za dežurstva na šoli,
dežurni učitelj po razporedu in razredniki.
Dežurni dijak sam pazi na svoje stvari.
Dežurni dijak med dežurstvom ne sme uporabljati multimedijskih naprav
(razen z dovoljenjem ravnateljice ali dežurnega učitelja).
Delo dežurnega dijaka je dolžan opravljati vestno in odgovorno.
Vsak dan dežurata dva dijaka.
 En dijak (smeri kmetijsko-podjetniški tehnik, hortikulturni tehnik,
naravovarstveni tehnik, živilsko-prehranski tehnik, vrtnar in pomočnik v
biotehniki in oskrbi) dežura pri glavnem vhodu v šolo. Pri mizi
dežurnega dijaka se ne smejo zadrževati drugi dijaki.
40
 En dijak (smeri slaščičar, gastronomske in hotelske storitve ter živilskoprehranski tehnik) dežura v šolski kuhinji in pomaga pri pripravi obrokov.
9. člen
naloge dežurnega dijaka








Dežurni dijak se pred nastopom dežurstva javi v tajništvu šole, kjer
prevzame list - dnevnik dežurnega dijaka. Izpolnjen list odda na tajništvu
ob koncu dežursta.
Dijak vljudno sprejema starše in druge osebe, ki vstopajo v stavbo šole
in jih usmerja v tajništvo šole, zbornico ali v ustrezne kabinete.
Spremlja dogajanje na šoli in po potrebi o nepravilnostih opozarja
dežurnega učitelja ali varnostnika ali tajništvo šole ali druge zaposlene
na šoli.
Poskrbi, da so vhod, avla in stopnišče v prvo nadstropje čisti in urejeni.
Poskrbi, da so z vsebino okrožnic seznanjeni vsi oddelki.
Takoj po glavnem odmoru obhodi hodnike, stopnišča, avlo in druge
skupne prostore ter morebitna pomembna opažanja sporoča
varnostniku ali tajništvu ali drugim zaposlenim na šoli.
Po navodilih dežurnega učitelja očisti okolico šole in parkirišče pred
vhodom v šolo.
Opravlja druge naloge, za katere ga zadolži tajništvo, ravnateljica ali
svetovalna služba ter hišnik.
10. člen
rediteljstvo in urejenost učilnice
Razpored rediteljev v oddelku, po dva dijaka tedensko, pripravi razrednik in
vpiše v dnevnik oddelka.
Vsi dijaki v oddelku so zadolženi za urejenost učilnice, kjer imajo pouk ter
hodnika pred učilnico.
Naloge rediteljev so:






skrbijo za red in čistočo v učilnici in na hodniku neposredno pred
učilnico,
javljajo odsotne dijake na začetku vsake ure, učitelja morata opozoriti
tudi na posebnosti, kot so npr. nove poškodbe inventarja v učilnici,
če učitelja po 10 minutah po začetku ure ni, to javijo v tajništvo oz.
ravnateljici,
pomagajo učitelju pri delu z učnimi pripomočki, pri rokovanju z AV
sredstvi in v drugih podobnih primerih,
brišejo tablo po potrebi,
po koncu ure učilnico pospravijo, ugasnejo luči in učilnice zapustijo
zadnji, skupaj z učiteljem.
41
11. člen
hranjenje garderobe in osebnih stvari
Na šoli ni posebnih garderob za dijake, razen pri športni
vzgoji, praktičnem pouku ter v delavnicah. Dijaki osebne stvari
nosijo s seboj k pouku in sami pazijo nanje.
Šola ne odgovarja za krajo oblačil, obuval, torb ter drugih osebnih stvari
dijakov, zato jih ti ne smejo puščati brez nadzora.
Pri športni vzgoji in praktičnem pouku učitelj omogoča dijakom varno
hranjenje osebnih stvari.
Šola ne zagotavlja varnosti koles in motorjev na šolskem prostoru.
Morebitne kraje dijaki javijo prisotnemu učitelju oziroma razredniku, v tajništvo
šole, ravnateljici oziroma svetovalni službi.
Večje kraje morajo oškodovani dijaki oziroma njihovi starši osebno prijaviti na
policijski postaji.
12. člen
način obveščanja dijakov in učiteljev
Uradna obvestila, pomembna za dijake, so objavljena na oglasni deski v avli
oziroma pred zbornico ali so objavljena z okrožnico ali preko eAsistenta.
Vsa pomembnejša obvestila se objavijo tudi na spletnih straneh
http://bios.scng.si/
Uradna obvestila, pomembna za učitelje in njihovo delo, so objavljena na
oglasni deski v zbornici. Pomembnejše novice, obvestila in novosti so učiteljem
posredovana na mesečnih pedagoških konferencah in sestankih, ki so sklicani po
potrebi. Učitelje obveščamo tudi z elektronsko pošto in preko eAsistenta in
spletnih strani šole www.scng.si.
Na oglasne deske in na druga mesta v šolskih prostorih ni dovoljeno
brez dovoljenja ravnateljice razobešati obvestil, oglasov, vabil in
podobnega gradiva. Prav tako se brez dovoljenja ravnateljice v prostorih
šole ne sme deliti propagandnega gradiva, prodajati proizvodov ali zbirati
denarja.
13. člen
nadomeščanja za odsotne učitelje
Nadomeščanje za odsotne učitelje določa ravnatelica ali za to zadolženi
učitelj. Oddelek ima prosto uro zaradi učiteljeve odsotnosti le, če tako odloči
ravnateljica, pomočnica ravnateljice ali drug učitelj po njenem pooblastilu.
Nadomeščanja so objavljena na oglasni deski v avli šole, pred zbornico in
na spletni strani šole: http://bios.scng.si/ (POVEZAVE: URNIKI in
NADOMEŠČANJA)
42
2. PRISOTNOST IN ODSOTNOST OD POUKA
17. člen
odsotnosti dijakov pri pouku
Dijak je odsoten od pouka zaradi opravičenih ali neopravičenih razlogov.
Starši morajo čim prej, najkasneje pa v treh delovnih dneh od prvega dne
odsotnosti obvestiti razrednika o vzroku odsotnosti.
Če razrednik ni obveščen o vzroku odsotnosti mora po treh dneh vzpostaviti
stik s starši.
18. člen
opravičevanje odsotnosti dijakov
Opravičilo mora biti dostavljeno razredniku v treh delovnih dneh po
ponovnem prihodu dijaka v šolo.
Če dijak biva v dijaškem domu in je v času bivanja zbolel, vzroke za
odsotnost razredniku sporoči vzgojitelj.
V pisnem obvestilu morajo biti jasno navedeni vzroki in čas izostanka. Pri
opravičevanju odsotnosti dijakov od pouka razredniki upoštevajo določbe
Pravilnika o šolskem redu in sicer se odsotnost dijaka opraviči na podlagi
razrednikove presoje vzroka odsotnosti navedene v opravičilu.
Odhod dijaka od pouka se lahko dijaku dovoli na podlagi utemeljenega
razloga. Za dovoljeno odsotnost morajo starši v treh delovnih dneh po vrnitvi
dijaka v šolo podati pisno obvestilo o razlogih za to odsotnost, če razrednik tako
zahteva.
Če dijak odide od pouka brez dovoljenja, je odsotnost neopravičena, ne glede
na kasnejše pisno obvestilo staršev.
Starši ali organizacija ob soglasju staršev lahko tri dni pred odsotnostjo, pisno
napovejo odsotnost dijaka. Napovedano odsotnost do tri dni dovoljuje razrednik,
nad tri dni pa ravnatelj šole. Hkrati lahko izrabi pravico do napovedane odsotnosti
največ ena četrtina dijakov oddelka. Razrednik pri večjem številu upošteva vrstni
red napovedi.
Dijak, ki je neopravičeno izostal 20 ali več ur, nima pravice do koriščenja
napovedane odsotnosti.
3. ZDRAVJE IN VARNOST DIJAKOV
19. člen
zdravje in varnost
Dijaki morajo pri pouku in šolskih aktivnostih upoštevati navodila in pravila,
izvajalci pa morajo dijakom taka navodila posredovati in primerno ukrepati v
primerih nespoštovanja pravil.
43
Strogo je prepovedano posedovanje, prinašanje, uživanje, ponujanje in
prodajanje alkohola in prepovedanih drog v šolskih prostorih, na šolskih
površinah in pri šolskih aktivnostih izven šole. V šolskem okolišu in pri
vseh organiziranih šolskih aktivnostih je prepovedano kajenje v skladu z
zakonom.
Prepovedano je prisostvovanje pouku ali drugim aktivnostim pod
vplivom alkohola in prepovedanih drog. V primeru suma, da je dijak pod
vplivom alkohola ali drugih drog, učitelj dijaka odstrani od pouka oziroma
dejavnosti in ga preda šolski svetovalni službi. Ta obvesti starše in jim izroči
dijaka ter lahko zahteva preverjanje dijakovega stanja v ustrezni ustanovi. Če
starši ne prevzamejo dijaka, se pokliče nujno medicinsko pomoč.
Pri pouku in vseh organiziranih šolskih in obšolskih dejavnostih je
prepovedano posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in
zdravje ljudi ali varnost premoženja.
V primeru poškodbe, nenadne slabosti ali bolezni dijaka med poukom oziroma
pri dejavnostih, učitelj poskrbi za nudenje prve pomoči in poskrbi, da se pokliče
nujno medicinsko pomoč. V primeru manjše poškodbe poskrbi za spremstvo
dijaku v ustrezno zdravstveno ustanovo. O tem se takoj, ko je mogoče, obvesti
starše. V primeru poškodbe zaradi nasilnih dejanj se obvesti tudi policijo. Učitelj
napiše zapisnik o dogodku in ga odda ravnatelju.
20. člen
higiensko-sanitarni režim na šoli
Za vzdrževanje čistoče po učilnicah, laboratorijih, delavnicah, avlah, hodnikih,
stopniščih in straniščih so odgovorni učitelji in dijaki ter vsi zaposleni, ki skrbijo za
vzdrževanje prostorov. Posedanje dijakov po mizah, stopniščih in tleh ni
dovoljeno. Smeti in odpadke so dijaki dolžni odlagati v ustrezne koše za odpadke.
21. člen
zdravstveno varstvo
Šola sodeluje z zdravstvenimi zavodi zaradi zagotavljanja zdravstvenega
varstva in preventive dijakov. Izvaja akcije ozaveščanja dijakov, v okviru
izobraževanja seznanja dijake z načini iskanja pomoči v nevarnosti in stiski in jih
spodbuja k sprejemanju splošnih civilizacijskih vrednot.
Pri izvajanju sistematskih pregledov, cepljenja in drugega zdravstvenega
preventivnega delovanja šola sodeluje z Zdravstvenim domom Šempeter pri
Gorici.
44
4. POHVALE, NAGRADE, PRIZNANJA
23. člen
pohvala, priznanje, nagrada, plaketa
Dijak lahko za uspešno in prizadevno delo v šoli in izven nje prejme:

pohvalo,

priznanje,

nagrado,

plaketo za najboljšega dijaka šole.
24. člen
predlagatelj pohvale, priznanj, nagrade, plakete
Dijaka lahko predlaga za pohvalo, priznanje, nagrado ali plaketo za
najboljšega dijaka šole:

razrednik,

učitelj,

mentor dejavnosti,

ravnatelj,

drug strokovni delavec šole,

oddelčna skupnost dijakov ali šolski dijaški parlament.
O predlogu za pohvalo, priznanje in nagrado odloča razredni učiteljski zbor,
za plaketo za najboljših dijakov šole pa učiteljski zbor šole.
25. člen
pohvala
Pohvalo se lahko podeli dijaku za:

vidno uvrstitev na regijskem tekmovanju,

dober uspeh pri maturi, poklicni maturi ali zaključnem izpitu

pomoč sošolcem,

sodelovanje v obšolskih dejavnostih,

drugo.
Pohvalo v pisni obliki izroči razrednik dijaku.
26. člen
priznanje
Priznanje se lahko podeli dijaku za:

dejanja, s katerimi pomembno prispeva k ugledu šole,

odličen šolski uspeh,

vidno uvrstitev na državnem tekmovanju,

za odličen uspeh na maturi, poklicni maturi ali zaključnem izpitu,

redno in aktivno sodelovanje v obšolskih dejavnostih,

pomoč sošolcem,

drugo.
45
Priznanje v pisni obliki podeli dijaku ravnatelj na slavnostni podelitvi oziroma
razrednik ob delitvi spričeval.
27. člen
nagrada
Nagrado podeli šola dijakom za:

vidnejše dosežke na državnih tekmovanjih,

odličen uspeh v vseh letih izobraževanja,

najboljši uspeh pri maturi poklicni maturi ali zaključnem izpitu,

izjemne dosežke zunaj šole, samostojne???

nastope ali razstave,

stalno aktivnost pri obšolskih dejavnostih v celotnem času šolanja na
šoli,

izjemen prispevek k ugledu šole,

drugo.
Nagrade so načeloma knjižne, izjemoma pa tudi v drugi materialni obliki. O
vrednosti in obliki nagrade odloča ravnatelj v sodelovanju z razredniki.
Nagrado podeli dijaku ravnatelj na slavnostni podelitvi oziroma razrednik ob
delitvi spričeval.
Šola nagradi dijake, ki so se v šolskem letu posebej izkazali z nagradnim
izletom, ki se ga izvede v mesecu septembru v naslednjem šolskem letu.
Praviloma se izleta udeležita dva dijaka iz posameznega oddelka. Dijake, ki naj bi
se izleta udeležili predlaga učitelj, ki je bil razrednik oddelka v šolskem letu za
katerega se dijake nagrajuje.
28. člen
plaketa za najboljšega dijaka šole
Plaketo za najboljšega dijaka šole podeli šola dijaku za odličen uspeh in
zgleden odnos do šolskih obveznosti, izjemne dosežke na šoli in zunaj šole ter
prispevek k ugledu šole.
Plaketo dijaku podeli ravnateljica na slavnostni podelitvi ob zaključku leta ali
ob podelitvi zaključnih spričeval.
“Ob nekaterih velikih ljudeh se ostali počutijo majhne, ampak
resnično veliki ljudje so tisti, ob katerih se vsi počutijo
velike.”
Zig Ziglar
46
5. KRŠITVE IN VZGOJNI UKREPI
29. člen
lažje kršitve
Lažje kršitve so:
– neprimeren odnos do pouka,
– neprimeren odnos do dijakov, delavcev šole in drugih,
– neprimeren odnos do šolskega ali drugega premoženja,
– kajenje,
– uporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim
omrežjem v nasprotju z določili šolskih pravil,
– neupoštevanje šolskih pravil ocenjevanja.
30. člen
težje kršitve
Težje kršitve so:
– ponavljajoče se lažje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen opomin,
– uživanje alkohola,
– samovoljna prisvojitev tuje stvari,
– ponarejanje,
– žaljiv odnos do dijakov, delavcev šole in drugih,
– posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev,
– neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu,
– namerno poškodovanje šolskega ali drugega premoženja.
31. člen
najtežje kršitve
Najtežje kršitve so:
– ponavljajoče se istovrstne težje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen ukor,
– psihično ali fizično nasilje,
– uživanje oziroma prisotnost pri pouku pod vplivom alkohola ali drugih drog,
– posedovanje, ponujanje in prodajanje alkohola ali drugih drog,
– ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije,
– samovoljna prisvojitev tuje stvari večje vrednosti,
– posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali
varnost premoženja,
– neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je in kar bi lahko
povzročilo težjo telesno poškodbo ali večjo materialno škodo,
– namerno uničevanje šolskega ali drugega premoženja,
– neopravičena odsotnost, ki znaša 35 ur v šolskem letu.
Vse kršitve se vpisujejo v ustrezno dokumentacijo, ki jo hrani razrednik v mapi
vzgojnih ukrepov oddelka.
47
32. člen
vrste vzgojnih ukrepov
Vzgojni ukrepi se dijakom izrekajo skladno z določbami Pravilnika o šolskem
redu.
Vzgojni ukrepi so:

opomin

ukor razrednika

ukor oddelčnega učiteljskega zbora

ukor učiteljskega zbora

pogojna izključitev

izključitev
33. člen
izrekanje vzgojnih ukrepov
Za lažjo kršitev se dijaku lahko izreče opomin razrednika.
Za ponavljajoče lažje kršitve in težjo kršitev se dijaku lahko izreče ukor
razrednika ali oddelčnega učiteljskega zbora.
Za ponavljajoče težje in za najtežjo kršitev se dijaku lahko izreče ukor
učiteljskega zbora ali pogojna izključitev ali izključitev iz šole.
35. člen
alternativni vzgojni ukrepi
Alternativni ukrepi so:
 pobotanje oziroma poravnava,
 poprava škodljivih posledic ravnanja,
 opravljanje dobrih del,
 premestitev v drug oddelek istega izobraževalnega programa.
36. člen
postopek pri alternativnem ukrepu
Postopek določitve in izvršitve alternativnega ukrepa:





Upoštevanje teže kršitve, dijakove odgovornosti, osebne zrelosti dijaka,
nagibe in okoliščine in posledice ukrepa, pred določitvijo ukrepa.
Pisna določitev vsebine ukrepa, načina izvrševanja, trajanja, mesta in
roka za izvršitev ukrepa ter osebe, ki bo spremljala izvajanje ukrepa.
Seznanitev dijaka in staršev z vsebino alternativnega ukrepa in podpis
izjave o strinjanju s strani dijaka. Če se dijak ne strinja ali ukrepa ne
izvrši, se mu izreče vzgojni ukrep.
Izvršitev alternativnega ukrepa.
Refleksija z individualnimi razgovori na razrednih urah, ter evalvacija s
pomočjo vprašalnika po izvršenem alternativnem ukrepu. Dokumentacijo
hrani razrednik v mapi vzgojnih ukrepov.
48
37. člen
prepoved prisotnosti pri pouku
Dijaku se lahko v primeru, če ogroža življenje ali zdravje drugih dijakov,
začasno prepove prisotnost pri uri pouka oziroma pouku določenega dne.
Prisotnost pri določeni uri pouka lahko prepove učitelj, ki uro vodi. Dijak mora
zapustiti prostor, pri čemer mu učitelj določi drugo obliko dela in mesto, kjer ga
izvaja.
Prisotnost pri pouku določenega dne lahko dijaku, na utemeljen predlog
učitelja ali razrednika, prepove ravnateljica. Svetovalna služba oz. ravnateljica
lahko določita vključitev dijaka v druge oblike dela za določen dan, o čemer mora
biti obveščen razrednik, ki poskrbi za obveščanje staršev in izrek ustreznega
vzgojnega ukrepa.
Izredno se lahko dijaku izreče prepoved prisotnosti pri pouku zaradi izrazito
neprimernega odnosa med poukom. Šteje se, da je dijak imel izrazito neprimeren
odnos pri pouku, če s svojim vedenjem tako izrazito moti učitelja in skupino pri
pouku, da učitelj ne more dovolj kakovostno voditi ure. V to vedenje sodi tudi
izrazito ignoriranje sodelovanja pri pouku. Pred prepovedjo prisotnosti mora biti
dijak jasno opozorjen, da mu bo izrečena prepoved in mora to opozorilo vzeti na
znanje.
Učitelj lahko enako izreka prepovedi prisotnosti tudi pri izvajanju drugih oblik
organiziranega dela z dijaki.
Izrečeno prepoved mora učitelj zapisati v dnevnik oddelka.
Po trikratni prepovedi prisotnosti pri pouku mora razrednik predlagati dijaka v
obravnavo šolski svetovalni službi. Ta skupaj z razrednikom in udeleženimi
učitelji dijaka obravnava in predlaga nadaljnje postopke oziroma ukrepe.
Prepoved prisotnosti pri pouku učitelj izreče hkrati največ trem dijakom, v
nasprotnem primeru mora o stanju v razredu seznaniti ravnatelja.
38. člen
odškodninska odgovornost
Dijak je v skladu s predpisi o odškodninski odgovornosti odgovoren za škodo,
ki jo povzroči v šoli.
Če dijak namerno povzroči škodo, jo mora povrniti. O povzročeni škodi morajo biti
seznanjeni starši.
Škodo lahko povzročitelj povrne tako, da poskrbi za popravilo oz. nadomestilo
v materialni obliki. Če to ni mogoče, plača račun, ki mu ga izstavi šola ali izvajalec
oz. dobavitelj nove opreme.
49
DIJAŠKI DOM
IX. Hišni (domski) red
29. člen
(odprtje doma)
Ob nedeljah in praznikih oz. dan pred pričetkom pouka v tednu se dom odpre ob
17.uri, zadnji dan pouka v tednu pa se dom zapre najkasneje ob 21.uri.
Čez dan skrbijo za red in mir v domu vzgojitelji, vstope in dogajanje pred domom
in v avli nadzoruje vratarka.
V nočnem času skrbi za varnost dijakov, red in mir v domu, nočni varnostnik.
30. člen
(dnevni ritem domskega življenja)
00
00
vstajanje, ureditev sobe in priprava na šolo
6
30
do 7
30
zajtrk
6
30
do 7
45
odhod dijakov v šolo
8
00
6 do 7
do 12
00
14
00
do 15
15
00
do 16
16
00
17
00
17
10
18
00
19
00
21
30
do 22
22
00
do 6
domski prostori so zaprti
00
kosilo (ob petkih se kosilo začne ob 13 )
00
ura tišine v domu oz. aktivnosti v telovadnici
00
prva učna ura
10
odmor
00
druga učna ura
30
večerja
30
interesne dejavnosti
00
zadrževanje v prostorih DD in odhod v svoje sobe
do 17
do 17
do 18
do 18
do 21
00
00
priprava na nočni počitek, pogasitev luči in nočni mir; dom je
zaklenjen, varuje ga varnostnik
50
31. člen
(vstajanje, osebna higiena, urejanje prostorov)
Do 7.30 ure vstajanje, osebna higiena, urejanje prostorov, zajtrk, odhodi v šolo,
priprava na učne ure za vse, ki imajo pouk popoldan.
32. člen
(učne ure)








00
00
00
Vsak dan je v domu ob 15 uri začetek miru in tišine. Čas od 15 do 16
dijaki izkoristijo bodisi za krajši počitek ali urejanje obveznosti, bodisi za
sprostitev v telovadnici.
00
00
Učne ure potekajo od 16 do 18 in so za vse dijake obvezne. Dijaki 1.
letnikov se učijo v učilnici, izjemoma v sobi (z dovoljenjem vzgojitelja), če so
v šoli uspešni in se starši oz. zakoniti skrbniki (v nadaljevanju starši) s tem
strinjajo. Dijaki višjih letnikov se učijo v sobi, vendar lahko vzgojitelj zahteva,
da se dijak uči v učilnici, če meni, da je zanj to primernejše.
Učne ure v učilnici potekajo brez mobilnih telefonov in računalnikov. V
primeru, da dijak pride na učno uro z zgoraj omenjenim aparatom, ga mora
izključiti in ga oddati vzgojitelju na mizo.
V času učnih ur je uporaba računalnika dovoljena samo v vzgojno
izobraževalne namene in s predhodno najavo vzgojitelju.
Vzgojitelj evidentira prisotnost dijakov v evidenco učnih ur. Redno spremlja
njihovo delo ter skrbi, da le-to poteka nemoteno, pomaga pri organizaciji
učenja in svetuje pri učnih težavah.
Med učnimi urami se dijaki učijo, pišejo domače naloge in opravljajo druge
vzgojno-izobraževalne aktivnosti (berejo knjige, oblikujejo dnevnike,…).
Druge aktivnosti smejo dijaki izvajati le v dogovoru z vzgojiteljem.
V času učnih ur mora biti v domu in v učilnicah tišina. Motenje ali izostanek
od učnih ur se šteje za lažjo kršitev domskega reda.
V primeru učnih težav je dijak dolžan obvestiti vzgojitelja. Posamezno
odsotnost pri učnih urah dijaku dovoli njegov vzgojitelj, daljšo pa odobri
ravnatelj. V primeru, da ima dijak v času učnih ur zunajšolsko dejavnost,
morajo starši o tem pisno obvestiti vzgojitelja.
33. člen
(večerni čas in priprava na
spanje)

V večernem času morajo dijaki svoje
aktivnosti končati do 21.30. To velja
tudi za spremljanje TV-programa.
Filme, aktualne oddaje oz. športne
prenose, ki trajajo dlje, smejo dijaki
gledati do konca, vendar le s
51

predhodnim dovoljenjem dežurnega vzgojitelja.
Odhod dijakov v svoje sobe in priprava na nočni počitek se začne ob
21.30. Sledi čas nočnega miru, ki traja od 22.00 do 6.00.
34. člen
(pospravljanje in čiščenje)
Zjutraj pred odhodom v šolo dijaki sobo pospravijo. Sobe in kopalnice morajo biti
vedno čiste in urejene. Koši za smeti morajo biti dnevno izpraznjeni. V jutranjem
času vzgojitelji pregledajo in ocenijo sobe. Enkrat tedensko poteka generalno
čiščenje sob in kopalnic. Dijaki opravljajo dežurstva kopalnic vsak teden
izmenično in o tem vodijo pisno evidenco. Čiščenje okolice doma in kadilskega
prostora poteka po potrebi, v dogovoru z vzgojitelji, kar lahko predstavlja tudi
alternativni vzgojni ukrep.
Vsak ČETRTEK od 7.00 do 7.30 je obvezna MENJAVA POSTELJNINE.
35. člen
(telefonski pogovori)
Starši, sorodniki in prijatelji lahko kličejo dijake na domski telefon v večernem
času na številko: 05 / 62 05 751.
36. člen
(parkiranje)
Dijaki, ki prihajajo v dijaški dom z osebnim avtomobilom, morajo le-te puščati na
zunanjem parkirišču. Zvečer od 19.00 do 7.00 zjutraj lahko parkirajo na notranjem
spodnjem parkirišču. V primeru neupoštevanja časovnega razmika dijaki izgubijo
to pravico. Ograjo na parkirišče jim odpira vratar.
37. člen
(prihodi in izhodi)


Prihodi v dom ob nedeljah ali praznikih so v času med 17.00 in 22.30.
Soglasje za poznejši prihod v dom morajo starši dostaviti v pisni obliki na
začetku šolskega leta.
Med tednom morajo biti dijaki v večernem času v domu:
prvi letniki do 20.30
drugi letniki do 21.00
tretji in višji letniki do 21.30


Dijaki višjih letnikov lahko s soglasjem vzgojitelja enkrat tedensko izkoristijo
podaljšan izhod do 22.00.
Dijaki višjih letnikov in tisti, ki imajo podaljšane šolske obveznosti, lahko z
vednostjo staršev in odobritvijo svojega vzgojitelja, koristijo daljši izhod.
52






Pogoj za pridobitev podaljšanja izhoda je uspešnost v šoli in sodelovanje pri
vzgojno-izobraževalnih aktivnostih v domu.
Dijaki morajo podaljšan izhod najaviti dežurnemu vzgojitelju vsaj eno uro
pred odhodom iz doma, ki to zabeleži v mapo izhodov, poleg pa pripiše tudi
predvideno uro vrnitve v dom.
Dijaki, ki se redno udeležujejo aktivnosti izven doma (klubski treningi,
tečaji,…) v večernih urah, morajo na začetku šolskega leta prinesti svojemu
vzgojitelju pisno soglasje staršev.
Dijaki višjih letnikov, ki v prostem času želijo zapustiti območje Šempetra,
morajo to predhodno povedati dežurnemu vzgojitelju. Dijaki prvih letnikov pa
morajo obvestiti dežurnega vzgojitelja tudi v primeru odhoda v Šempeter.
Če se dijak po večernem izhodu ne vrne pravočasno v dom, je sostanovalec
o tem dolžan obvestiti dežurnega vzgojitelja ali nočnega varnostnika.
Ko ima dijak čez vikend šolske obveznosti, mu ob soglasju staršev
ravnateljica lahko dovoli bivanje v dijaškem domu.
38. člen
(odsotnost iz dijaškega doma)




Če ob začetku novega delovnega tedna dijak ne pride v dom, morajo starši
obvestiti vzgojitelja o vzroku in predvidenem trajanju odsotnosti.
Med tednom lahko dijak odide domov le v dogovoru s starši, ki morajo o tem
obvestijo vzgojitelja.
39. člen
(odsotnost v šoli zaradi bolezni)
Če dijak zboli in ne more k pouku, se o svojem počutju pogovori z dežurnim
vzgojiteljem.
Kadar v času bolezni ostane v domu (dan ali dva), mu izostanek od pouka
opraviči njegov vzgojitelj. Ko pa je dijak zaradi bolezni odsoten od pouka več
kot dva dni, praviloma odide domov. V tem primeru mu odsotnost od pouka
opravičijo starši ali osebni zdravnik.
40. člen
(prinašanje in uživanje nedovoljenih substanc)
Kajenje, prinašanje in uživanje alkohola ter drugih substanc, je v domu in njegovi
okolici strogo prepovedano.
41. člen
(posebne želje dijakov)
Za uresničitev posebnih želja dijakov (podaljšan nočni izhod, nočna odsotnost,
pomoč in krajše bivanje pri sošolcu...) je potreben dogovor in pisna privolitev
staršev.
53
42. člen
(obiski)
Obiski oseb nasprotnega spola so dovoljeni le izjemoma za čas 30 min in s
predhodnim dovoljenjem vzgojitelja. V nočnem času in v času učnih ur pa
so strogo prepovedani.
Vsak zunanji obiskovalec se mora ob prihodu v dom obvezno javiti pri vratarju, ki
obisk evidentira in o tem obvesti dežurnega vzgojitelja. Vzgojitelj odloči ali obisk
dovoli. Ob odhodu obiskovalca dijak obvesti vzgojitelja.
43. člen
(sobni red)














V sobo se dijak vseli po že izdelanem razporedu namestitve. Preseli se lahko
le v izjemnih primerih v dogovoru z vzgojitelji.
Vsi stanovalci sobe imajo enake pravice in dolžnosti ne glede na letnik in
starost.
Dijaki v sobah uporabljajo copate, čevlje pa puščajo v za to namenjenih
omaricah v kopalnici.
Ob odhodih domov (ob petkih, pred prazniki in pred počitnicami) zapustijo
sobe in kopalnice čiste in
urejene. Pred odhodom domov pogasijo luči, zaprejo rolete in izključijo vse
električne naprave iz omrežja.
Ob nastanitvi stanovalci prevzamejo sobni inventar in ga na koncu šolskega
leta vrnejo v enakem stanju. Prvotnega razporeda opreme v sobah ni
dovoljeno spreminjati.
Dijaki morajo ravnati z električno napeljavo v sobi in domu tako, da ne
ogrožajo svojega zdravja in življenja ter zdravja in življenja drugih.
V sobah je prepovedano imeti in uporabljati hladilnike, televizorje in grelne
elemente (kuhalnike, peči, likalnike, pekače,…), kakor tudi ostale predmete,
s katerimi bi lahko ogrozili svojo varnost, zdravje ali življenje oziroma
povzročili škodo na opremi.
Glasbeni aparati morajo biti naravnani na sobno glasnost, v nasprotnem
primeru se uporaba le-teh prepove.
Od 22.00 naprej mora biti v sobah mir, primeren za nočni počitek oz. učenje
(s soglasjem vzgojitelja).
Če dijak ne upošteva navodil vzgojitelja, lahko vzgojitelj v dogovoru s starši
dijaku prepove nadaljnjo uporabo računalnika.
Prepovedano je lepljenje in pisanje po zidovih. Ravno tako ni dovoljeno
odmetavanje predmetov skozi okno ter polivanje.
V sobe se ne sme prinašati pribora in hrane iz jedilnice.
Vstop v sobo je dovoljen samo dijakom, ki v njej živijo, drugim pa samo v
soglasju z vsemi stanovalci in v njihovi navzočnosti. To ne velja za
vzgojitelje, ravnateljico in druge delavce doma.
54


V času odsotnosti dijaki sobe zaklepajo; ob odhodu domov imajo možnost
pustiti ključe sob v vratarnici.
Dijak je sam odgovoren za svoje osebne predmete. Za morebitne odtujene
stvari dijakov iz nezaklenjenih sob, dom ne odgovarja in ne sproža postopka
uradnega pregona. Dijakom svetujemo, da večjih vsot denarja in dragocenih
predmetov ne hranijo v domu.
44. člen
(uporaba skupnih računalnikov)
Dijaki lahko uporabljajo skupne računalnike v dogovoru z dežurnim vzgojiteljem.
Pri uporabi interneta v sobah in skupnih prostorih je prepovedano:
 profitno delovanje,
 neupoštevanje navodil pooblaščenca za internet,
 nepooblaščeno nalaganje programov,
 vdor v sistem.
45. člen
(poravnava povzročene škode)
Za premoženje doma so odgovorni vsi. Škodo, ki jo povzroči na domski opremi iz
malomarnosti, mora dijak poravnati sam.
Če se krivca za povzročeno škodo ne ugotovi, poravnajo škodo:
 v sobi – vsi stanovalci sobe,
 v skupnih prostorih nadstropja – vsi dijaki nadstropja,
 v skupnih prostorih doma – vsi dijaki doma.
46. člen
(ukrepanje v posebnih okoliščinah)
Če obstaja utemeljen sum, da gre za kršitev domskega reda, ki ima elemente
kaznivega dejanja, je pooblaščena oseba dolžna o tem obvestiti pristojne organe
(policijo), starše in ravnateljico. Pregled osebnih stvari dijaka v sobi ali torbi lahko
opravi vzgojitelj ob prisotnosti dijaka. Dijaku se lahko začasno zasežejo osebne
stvari, če le-te ogrožajo varnost in zdravje dijaka samega ali drugih. Odvzete
stvari se dijaku ali staršem vrnejo, ko preneha vzrok za odvzem.
Strogo je prepovedano posedovanje, prinašanje, uživanje, ponujanje in
prodajanje alkohola in prepovedanih drog v dijaškem domu in na vseh
šolskih površinah. Prav tako je prepovedano bivati v domu pod vplivom
alkohola in prepovedanih drog.
55
Vzgojitelj, ki sumi, da je dijak pod vplivom alkohola ali drugih opojnih substanc, o
tem obvesti ravnateljico. Ravnateljica lahko v takem primeru za ugotovitev
dejanskega stanja odredi preizkus z alkotestom ali testom na opojne substance,
ki ga opravi pooblaščena inštitucija. Strokovni delavec lahko v primeru suma
navedenega v tej alineji, v prisotnosti dijaka pregleda njegove osebne stvari in
prostore.
V primeru, da dijak odkloni preizkus z alkotestom ali testom na opojne substance,
s tem priznava, da je pod njihovim vplivom.
Z vsemi ugotovitvami in postopki vzgojitelji obvestijo starše in ravnateljico.
Vzgojitelji ali ravnateljica lahko tudi zahtevajo, da starši prevzamejo dijaka in sami
preverijo dijakovo stanje v ustrezni ustanovi.
V primeru, da dijak dokazano uživa nedovoljeno drogo, dijak in starši z dijaškim
domom podpišejo dogovor o vključitvi v enega od uradno priznanih terapevtskih
programov. V tem primeru bo imel dijaški dom pravico preverjati sodelovanje
dijaka v programu. Vzgojitelji lahko na predlog ravnateljice odredijo ponovno
testiranje. Če dijak oz. starši kršijo predpisani dogovor se dijaku odpove bivanje v
domu.
V primeru nestrinjanja ali zavračanja vključitve v terapevtski program dijaški dom
ne more prevzemati nadaljnje odgovornosti za dijaka, za njegov zdrav razvoj in
uspešno delo v šoli in mu zaradi tega odpove bivanje v dijaškem domu.
V primeru poškodbe zaradi nasilnih dejanj vzgojitelj obvesti policijo.
47. člen
(način obveščanja)
Uradna obvestila, pomembna za dijake in študente so objavljena na oglasnih
deskah.
Vsa pomembnejša obvestila se objavijo tudi na spletnih straneh www.tsc.si/bios/.
Na oglasne deske in na druga mesta v domskih prostorih ni dovoljeno brez
dovoljenja ravnateljice razobešati obvestil, oglasov, vabil in podobnega gradiva.
Prav tako se brez dovoljenja ravnateljice v prostorih dijaškega doma ne sme
deliti propagandnega gradiva, prodajati proizvodov ali zbirati denarja.
56
KAM PO POMOČ V TEŽAVAH
Če imate težave, ki jih ne znate rešiti sami, poiščite pomoč pri razredniku, v
svetovalni službi ali pri ravnateljici.
Lahko se obrnete tudi na zunanje ustanove, ki ponujajo informacije, nasvete in
pomoč vsem tistim, ki pomoč potrebujejo. Zbrali smo nekaj ustanov in njihovih
telefonskih številk.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Center za socialno delo Nova Gorica – Krizni center za otroke in
mladostnike, Marušičeva 6, 5000 Nova Gorica, tel. 051/635 115;
http://www.csdgorica.si/kriznicenter/
Center za mentalno zdravje, ZD Nova Gorica, tel. 05/338 33 09
Društvo za nenasilno komunikacijo, enota Ljubljana: 01/434 48 22; enota
Koper: 05 6393 170 ; http://www.drustvo-dnk.si/kontakt.html
TOM – telefon otrok in mladostnikov: 116 111 ; http://www.e-tom.si/
SOS za ženske in otroke: 080 11 55 ; http://www.drustvo-sos.si/
Center za pomoč mladim: http://www.cpm-drustvo.si/svetovalnica/
tel. 01/431 61 96
Združenje proti spolnemu zlorabljanju: 01/131 33 41, 080 2880
(brezplačna tel.številka)
SAFE-SI, nacionalna točka osveščanja o varni rabi interneta za otroke in
mladostnike v Sloveniji: http://www.safe.si/
Za otroke in mladostnike, med 10. in 18. letom, ko pri uporabi interneta
naletijo
na
neprimerne,
nezaželene
in
nevarne
vsebine.
http://www.nasvetzanet.si
57
KAZALO
ŠOLSKI CENTER NOVA GORICA ___________________________________ 3
BIOTEHNIŠKA ŠOLA _____________________________________________ 3
ORGANI ŠOLSKEGA CENTRA IN ŠOLE _____________________________ 4
IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI ______________________________________ 5
ŠOLSKI KOLEDAR za šolsko leto 2014/2015 ________________________ 14
STROKOVNI DELAVCI ŠOLE _____________________________________ 16
RAZREDNIKI V ŠOLSKEM LETU 2014/2015 _________________________ 19
OSTALI DELAVCI ŠOLE _________________________________________ 19
STIKI MED ŠOLO IN STARŠI _____________________________________ 20
ŠOLSKA PREHRANA ___________________________________________ 20
ŠOLSKI ZVONEC _______________________________________________ 21
ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA _________________________________ 21
PRAKTIČNO USPOSABLJANJE Z DELOM (PUD) _____________________ 22
ZDRAVSTVENO VARSTVO IN ZAVAROVANJE ______________________ 23
ŠOLSKA KNJIŽNICA ____________________________________________ 24
INTERESNE DEJAVNOSTI _______________________________________ 24
MEDNARODNE IZMENJAVE ______________________________________ 26
ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA ________________________________ 27
ŠOLSKA PRAVILA – HIŠNI RED __________________________________
varovanje šole in nadzor nad vstopom vanjo, izhod iz šole ____________
dežurstvo dijakov ______________________________________________
rediteljstvo in urejenost učilnice __________________________________
hranjenje garderobe in osebnih stvari______________________________
nadomeščanja za odsotne učitelje ________________________________
odsotnosti dijakov pri pouku _____________________________________
higiensko-sanitarni režim na šoli __________________________________
postopek pri alternativnem ukrepu ________________________________
prepoved prisotnosti pri pouku ___________________________________
odškodninska odgovornost ______________________________________
DIJAŠKI DOM, hišni (DOMSKI) red
38
39
40
41
42
42
43
44
48
49
49
_______________________________ 50
KAM PO POMOČ V TEŽAVAH ____________________________________ 57
58
Osti jarej!
»Osti jarej!« se glasi najstarejši znani slovenski zapisani pozdrav ali napitnica oziroma zdravica. Dandanes je
pozdrav po okrog 2.500 letih znova aktualen in ga z veseljem ter ponosom uporablja čedalje več mladih Slovencev.
Najbolj razširjen je ta staroslovenski pozdrav v njegovi skrajšani različici »oj!«. Ta se je v zadnjih nekaj letih tako
razširil, da mnogi, ki ga uporabljajo v vsakodnevnih stikih z drugimi, niti ne vedo kaj pomeni.
»Osti jarej« je kratek napis na starodavnem vrču za točenje pijač. Najden je bil na današnjem slovenskem ozemlju
blizu kraja Škocjan na Krasu, leta 1911. Danes hranijo vrč z napisom »osti jarej« v muzeju v Trstu. Vrč izvira iz
obdobja nekaj sto let pred našim štetjem, ko so na področju srednje Evrope živeli naši predniki, kateri so v
starodavnih zgodovinskih virih imenovani Veneti. Po njih se danes imenujejo slovite Benetke, pokrajina Veneto v
današnji Italiji in Venetski zaliv v Jadranskem morju, katerega sestavni del je tudi Tržaški zaliv.
“Osti jarej”! Samo dve kratki besedi sporočata neverjetno veliko - ostanite mladi in zdravi! Lahko tudi pomladni ali
pomlajeni in močni. Najlepše starodavne pozitivne želje naših prednikov vsebujejo tako energijo, kot tudi potenco,
v največji možni meri pa so povezane s skupnim neizčrpnim vrelcem našega bistva.
Vir: http://www.hervardi.com/osti_jarej.php
ŠC Nova Gorica
BIOTEHNIŠKA ŠOLA
Publikacija 2014/2015
Naklada 600 izvodov
Uredila: Barbara Miklavčič Velikonja s sodelavci
59