TURIZEM NA PODEŽELJU TURIZEM NA PODEŽELJU
S P O D E Ž E L JA . S I št. 22 / 2012, 1. julij 2012 STROKOVNA PRILOGA O TURIZMU NA PODEŽELJU EVROPSKA NAGRADA ZA ZADRUŽNE INOVACIJE DOSEŽEN DOGOVOR O KRANJSKI KLOBASI KRAŠKI PRŠUT ZAŠČITEN V EU ZBIRATELJSKI IN SPOMINSKI KOVANCI TURIZEM NA PODEŽELJU MEDNARODNO OCENJEVANJE ŽIVIL 140 let zadružništva na Slovenskem 쮿 IZ INTERVJUJA KATARINA VENTURINI Mednarodno leto zadrug Slovenci smo plesni narod, na vseh področjih plesa, tako v tekmovalnem plesu kot v družabnem v Sloveniji pleše ogromno ljudi. 쮿 ŽETEV JE PRED VRATI Pogovori deležnikov v žitni verigi o letošnjem modelu odkupa pšenice intenzivno potekajo, saj je žetev že v polnem teku. BREZSKRBNE POÈITNICE Z LETNIM TURISTIÈNIM ZAVAROVANJEM Z ASISTENCO V TUJINI! 9 'H³HOQL EDQNL 6ORYHQLMH YDP Y VRGHORYDQMX ] =DYDURYDOQLFR 0DULERU XUHGLPR OHWQR WXULVWLQR]DYDURYDQMH]DVLVWHQFRYWXMLQLNLYDP]DJRWDYOMDXVWUH]QR]GUDYVWYHQRRVNUER YSULPHUXEROH]QLLQQH]JRGH Poleg tega lahko pri nas uredite tudi: Ê QH]JRGQR]DYDURYDQMH Ê DYWRPRELOVND]DYDURYDQMD$2$2SOXVLQNDVNR Ê SUHPR³HQMVND]DYDURYDQMD]RVHEQRLQSUDYQRDVLVWHQFR Ê ³LYOMHQMVNR]DYDURYDQMHNUHGLWRMHPDOFHY VeLQIRUPDFLMQDZZZGEVVLLQYSRVORYDOQLFDKEDQNH SRYVHM6ORYHQLML UVODNA MISEL DOŽIVITE GOSTOLJUBJE SLOVENSKIH TURISTIČNIH KMETIJ Venceslav Tušar, predsednik Združenja turističnih kmetij Slovenije S PODEŽELJA.SI Izdajatelj: Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Sedež uredništva: Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: mag. Anita Jakuš Pomočnica urednice: Bojana Jerina Tisk: Grafiko, d.o.o., Ponova vas 72, 1290 Grosuplje Računalniška postavitev in priprava za tisk: Studio N, Ljubljana Lektoriranje besedil: Lidija Jurman Naklada: 40.000 izvodov Časopis je brezplačnik, ki izhaja mesečno. Spletna izdaja časopisa na www.spodezelja.si Datum natisa: 1. julij 2012 Spoštovane gospe, spoštovani gospodje. Kot predsednik Združenja turističnih kmetij Slovenije bom poskušal pojasniti, kako in zakaj je dopolnilna dejavnost, turizem na kmetiji, tako zelo zanimiva. Tudi sami se doma ukvarjamo s turistično dejavnostjo že kar 20 let. Naša kmetija meri 40 hektarjev, od tega je 13 hektarjev travnikov in njiv, ostalo je gozd. Redimo 14 glav goveje živine, prašiče in sedem konjev, ki so namenjeni ježi in vožnji s kočijo. Imamo tudi šest lepo opremljenih sob, in ko gost pride na našo kmetijo, lahko doživi veliko lepega, od kulinarike, pohodništva po okoliških hribih, jahanja na terenu, ribolova, lova do ogleda naravnih in kulturnih znamenitosti, ki jih v naši bližini ne manjka. Turizem na kmetiji pomeni dvoje, prvič, da kmetija lahko svoje izdelke proda doma, drugič pa, da gosti naših kmetij lahko doživijo res pravo gostoljubje in okusijo našo pristno kulinariko, ki je po vsej Sloveniji v vsakem kraju drugačna, a povsod izvrstna. Združenje turističnih kmetij Slovenije s pomočjo Slovenske turistične organizacije vsako drugo leto izda katalog s ponudbo naših kmetij. Združenje turističnih kmetij Slovenije obvešča svoje člane tudi o spremembah v zakonodaji in jim poskuša pomagati po svojih najboljših močeh. Dopolnilna dejavnost turizma na kmetiji je izvrstna priložnost za mlade gospodarje, saj dodaten dohodek pomeni lažje investiranje v nadaljnji razvoj kmetije. Pomembno je, da hrano v največji možni meri pridelamo doma in jo prodamo na krožniku, prav tako pa tudi, da izkoristimo različne potenciale kmetije. Kar nekaj težav imamo s kmetijami, ki so prerasle sedanji okvir turistične kmetije. V prihodnje bomo morali z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo poiskati primerne rešitve tudi zanje. V Združenje turističnih kmetij Slovenije je sedaj vključenih približno 400 kmetij, njihovo število pa se vsako leto povečuje. Vseh registriranih turističnih kmetij v Sloveniji je več kakor 700. Ne nazadnje pa bi vam rad dal še nekaj namigov, zakaj bi preživeli dopust na slovenskih turističnih kmetijah. Na naših turističnih kmetijah vas bodo sprejeli gostoljubni ljudje, deležni boste različnih lepot naših krajev, okusili različne kulinarične specialitete, kar pa bi najbolj poudaril, pa je, da boste na naših kmetijah doživeli osebni stik z gostitelji, ki bodo poskrbeli za vaše dobro počutje. Da je temu res tako, dokazujejo slovenski in tuji gostje, ki se na naše kmetije vračajo iz leta v leto. Prisrčno vabljeni na dopust na slovenske turistične kmetije. ISSN 2232–4038 3 STROKOVNA PRILOGA O TURIZMU NA PODEŽELJU Spoštovane bralke, spoštovani bralci! Številni z nami prebirate časopis S podeželja.si in sledite dogajanju v kmetijstvu in na podeželju. Veseli smo vaših pozitivnih odzivov, priporočil, informacij iz lokalnega okolja, zanimivosti, vašega aktivnega sodelovanja in soustvarjanja vsebin. Pred nami so poletni meseci, ko se dogajanja in aktivnosti nekoliko upočasnijo. Odločili smo se, da naše izhajanje nadaljujemo tudi poleti, vendar boste časopis odslej prebirali enkrat mesečno. Upamo, da boste še naprej zvesti bralci našega S podeželja.si, tako tiskane kot spletne izdaje. Želimo vam prijetne počitnice. Uredništvo TURIZEM NA PODEŽELJU GOSTOLJUBNOST, DOMAČNOST, LEPOTA KRAJINE IN PRISTNA KULINARIKA Pred nami je čas počitnic. Čas za sproščen oddih, prijetno druženje, šport in rekreacijo ter kulinarične užitke, vse zato, da se odpočijemo in si naberemo nove energije. Najpogosteje se odpravimo na morje ali v kopališča. Če želite izbrati drugačne počitnice, polne nepozabnih vtisov, je priložnost, ki nam vse to ponuja, naše domače podeželje. Daleč stran od mestnega vrveža, v osrčju narave in miru, se kmetje poleg kmetijstva ukvarjajo še s turizmom. In prav turistične kmetije so priložnost za stik z naravo in ljudmi, za običaje in navade, ki jih gojijo, in številne dejavnosti, ki jih ponujata kmetija in podeželje. Ne nazadnje so takšne počitnice cenejša alternativa dragim počitnicam v tujini. Odločite pa se lahko za nekajdnevni oddih ali vikend izlet in se okrepčate na številnih turističnih kmetijah, izletniških kmetijah, vinotočih ali osmicah. DOŽIVETJA V NARAVI in integralnih turističnih izdelkih in storitvah z visoko dodano vrednostjo s ciljem zadovoljstva turistov. Pomemben del turistične ponudbe bodo v prihodnje predstavljala doživetja v naravi in s tem povezan razvoj turizma in turističnih kmetij. Turistične kmetije z nastanitvijo danes ustvarijo okoli 84.000 prenočitev, kar pomeni 1 odstotek prenočitev na ravni države, in so v povprečju letno zasedene 75 dni. V prihodnje bi število zasedenih dni želeli povečati na 100 dni ter izboljšati kakovost turističnih storitev in ponudbe. Turizem na podeželju ponuja številne aktivnosti. Temelji na odgovornem in spoštljivem odnosu do naravnega, kulturnega in družbenega okolja. Kmetje že stoletja s svojim kmetovanjem ohranjajo naravne zmožnosti za pridelavo hrane in trajnostno gospodarijo z gozdovi ter skrbijo za ohranjanje okolja, o čemer priča pridobljen znak za okolje EU. Turizem na podeželju ponuja prenočevanje na turističnih kmetijah, odkrivanje skrivnosti podeželja, privlačnost narave in kulturne dediščine podeželja, gostoljubnost in domačnost kmečkih družin, pestro gastronomsko dediščino, spoznavanje navad in običajev, znanje podeželskih ljudi, naravne parke, ekološki turizem, kampiranje, individualnost ponudbe in še kaj. Nedavno sprejeta strategija razvoja slovenskega turizma do leta 2016, katere podnaslov je »Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma«, temelji na trajnostnem razvoju turizma kot uspešne gospodarske panoge, ki bo ključno prispevala k družbeni blaginji in ugledu naše države v svetu. Poudarja sodobno, raznoliko in visoko kakovostno ponudbo, ki bo temeljila na inovativnih 4 STROKOVNA PRILOGA O TURIZMU NA PODEŽELJU Negostinska dejavnost obsega ostalo ponudbo na kmetijah, kot so ogled kmetije in njenih značilnosti, prikaz vseh del iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, prikaz vseh del iz drugih vrst dopolnilne dejavnosti na kmetiji, turistični prevozi potnikov s turističnimi vozili, jezdenje živali, žičnice, vlečnice, sedežnice, oddajanje športnih rekvizitov in oddajanje površin za piknike. Kmetija z nastanitvijo: Gostom nudi bivanje na kmetiji s ponudbo hrane ali le najem apartmajev. Gostje lahko izbirajo med nočitvijo z zajtrkom, polpenzionom in polnim penzionom, lahko pa najamejo le apartma na kmetiji. Kmetija lahko ponuja sobe, stanovanje, apartma ali prostor za kampiranje, ki gostom nudi prostor za postavitev avtodomov, šotorov, počitniških prikolic, hišic in osebnih avtomobilov, ali pa nastanitev v že postavljenih šotorih, počitniških prikolicah in hišicah. Za prenočevanje lahko na kmetiji uredijo tudi skupna ležišča. TURISTIČNE KMETIJE Turistična dejavnost na kmetiji je v Sloveniji opredeljena kot dopolnilna dejavnost na kmetiji, ki je povezana s kmetijstvom in gozdarstvom, se opravlja na kmetiji ter omogoča kmetiji boljšo izrabo njenih proizvodnih zmogljivosti in delovne sile družinskih članov. Sodi med zahtevnejše dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki jo opredeljujeta Zakon o kmetijstvu in Zakon o gostinstvu. Podzakonski predpisi določajo minimalne tehnične pogoje in minimalni obseg storitev za opravljanje turistične dejavnosti na kmetiji, pogoje glede kategorizacije turističnih kmetij z nastanitvijo, sanitarno-zdravstvene pogoje za prostore, opremo, naprave in osebe ter veterinarsko-sanitarne pogoje za proizvodnjo živil živalskega izvora. Ko se kmetija odloči za turistično dejavnost, so zelo pomembne izkušnje, sposobnosti, znanje in spretnosti vseh družinskih članov. Kmetija mora biti urejena, privlačna in zagotavljati mora dovolj surovin za ponudbo domače hrane in pijače. Turizem na kmetiji precej spremeni način življenja in dela na kmetiji ter zahteva precej spretnosti pri organizaciji dela. Turistične kmetje iz vse Slovenije se povezujejo v Združenje turističnih kmetij Slovenije, ki je bilo ustanovljeno leta 1997 in je organizirano v skladu z Zakonom o društvih. Združenje povezuje 395 turističnih kmetije iz vse Slovenije. Člani združenja imajo okrog 2.550 ležišč in 11.700 sedežev. Izletniška turistična kmetija: Gostom ponuja hrano in pijačo, ne nudi pa prenočišč. Izletniška kmetija lahko nudi jedi iz domačega okolja, doma pridelane in predelane pijače, napitke, ustekleničeno in mineralno vodo. Izletniške kmetije so večinoma odprte ob petkih, sobotah in nedeljah, za naročene skupine tudi med tednom. Vinotoč in osmica To sta dve obliki strežbe in prodaje lastnega vina in drugih doma pridelanih alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Medtem ko lahko v vinotoču prodajajo in strežejo hrano in pijačo vse leto, seveda dokler imajo svojo lastno pijačo, pa so osmice lahko odprte največ dvakrat na leto do deset dni. Po podatkih registra dopolnilnih dejavnosti iz leta 2011 je registriranih 371 turističnih kmetij z nastanitvijo v Sloveniji, 412 izletniških kmetij in 123 vinotočev. Vinotoč gostom nudi hladne prigrizke, domač kruh in domače pecivo ter lastno vino, druge alkoholne in brezalkoholne pijače ter mineralno in ustekleničeno vodo. Vinotoči so večinoma odprti ob petkih, sobotah in nedeljah, za naročene skupine tudi med tednom. Pred prihodom se je ponavadi treba napovedati. Vinotoči so se razvili ob številnih vinskih turističnih cestah po letu 1994 v vsej Sloveniji. Združenje skrbi za skupen nastop turističnih kmetij Slovenije na trgu, razvoj ponudbe ter promocijo podeželja na državni in mednarodni ravni, za obveščanje in usposabljanje nosilcev turistične dejavnosti na kmetijah ter zastopa interese članov. VRSTE TURISTIČNIH KMETIJ Osmice izhajajo še iz časa Marije Terezije, ko je ta kmetom dovolila neobdavčeno prodajo vina preteklega leta, in so razširjene predvsem na Primorskem. Zakonski predpisi določajo, da lahko osmice poleg ponudbe, ki jo nudi vinotoč, ponujajo tudi eno krajevno značilno jed. Ponudba turističnih kmetij je zelo raznolika ter jo delimo na gostinsko in negostinsko dejavnost. Če se odločite za obisk slovenskega podeželja, lahko izbirate med naslednjimi vrstami turističnih kmetij, ki ponujajo gostinsko dejavnost in jim pogoje podrobneje opredeljujeta Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/2005) in Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. To so kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije, vinotoči, osmice in planšarije. Planšarija lahko ponuja: sir, mleko, mlečne izdelke in hladne prigrizke, doma pridelane alkoholne in brezalkoholne pijače, tople in hladne napitke ter eno domačo jed iz kotlička. Jedi in pijače lahko ponujajo le v času pašne sezone, ki jo potrdi pašna skupnost za tekoče leto. 5 STROKOVNA PRILOGA O TURIZMU NA PODEŽELJU KAKOVOST TURISTIČNIH KMETIJ OZNAČUJEJO JABOLKA SPECIALIZIRANA PONUDBA TURISTIČNIH KMETIJ Za označevanje kategorije kmetij z nastanitvijo se uporablja simbol jabolka, s katerim označujemo kakovost ponudbe z enim, dvema, tremi ali štirimi jabolki, odvisno od obsega in kakovostne ravni opremljenosti in storitev posamezne turistične kmetije. Več jabolk zagotavlja višjo kakovost in večji obseg storitev. Po Pravilniku o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin, ki določa tudi pogoje za kategorizacijo turističnih kmetij z nastanitvijo, je pridobitev kategorije za vse turistične kmetije z nastanitvijo obvezna. Pravilnik natančno opisuje pogoje glede urejenosti okolja in zunanjega videza kmetije, urejenosti in opremljenosti posameznih prostorov kmečke hiše (jedilnice, kuhinje, sanitarij, sob in kopalnic za goste), zahteve pri ponudbi hrane in dodatni ponudbi za goste pri posameznih kategorijah turističnih kmetij. Postopek za izdajo odločbe o kategoriji turistične kmetije vodi upravna enota. Kategorizaciji lahko sledi specializacija, ki pomeni zagotavljanje dodatne ponudbe in opremljenosti za posamezne ciljne skupine gostov ter je korak k razločevanju ponudbe v smislu prilagajanja željam ciljnih skupin gostov. V Sloveniji je vse več kmetij, ki se odločajo za razvoj specializirane ponudbe, s katero želijo izpolniti počitniške želje gostov in jim pomagati pri izbiri. Strokovnjaki s posameznih področij so pripravili obvezne in izbirne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kmetije, če želijo pridobiti znak specializirane ponudbe. Znake od leta 2007 podeljuje Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Znak za specializirano ponudbo lahko pridobi nosilec turistične dejavnosti na kmetiji, ki ima odločbo o kategorizaciji kmetije z nastanitvijo z najmanj dvema jabolkoma v skladu s Pravilnikom o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin. Turistična kmetija z nastanitvijo lahko pridobi največ tri različne znake za specializirano ponudbo. Oblike specializirane ponudbe: – ekološka turistična kmetija 1 jabolko: preprosto opremljene sobe s skupno kopalnico in WC – turistična kmetija s ponudbo za zdravo življenje Zadovoljiva urejenost kmetije, oprema, izbira hrane, higiena, zadovoljivo upoštevanje krajevne tipike, delno urejene zunanje površine – družinam z otroki prijazna turistična kmetija 2 jabolki: dobra ponudba kmetije, preprosto opremljene sobe (najmanj polovica jih ima lastno kopalnico in WC) – otrokom brez spremstva staršev prijazna turistična kmetija Ustrezna urejenost kmetije, dobro urejen dostop na kmetijo, igrala za otroke, krušna peč v jedilnici, pestra izbira hrane, uporaba normativov, dobri odnosi med družinskimi člani … – ljubiteljem konj in jahanja prijazna turistična kmetija 3 jabolka: zelo dobra ponudba kmetije, dobro opremljene sobe (večina z lastno kopalnico in WC) Dobra ustreznost arhitekture, upoštevanje krajevne tipike (nakloni streh, kritina, velikost oken, polkna …), uporaba naravnih materialov, red na kmetiji, čistoča, urejene zunanje površine (senčnica, igrala za otroke, mize in klopi, rekreacijske površine), skladna oprema v družabnem prostoru, zelo dobra urejenost okolja. Možnost izbire hrane (vegetarijanska, dietna), zelo okusna hrana, organizirane dodatne aktivnosti na kmetiji (nabiranje zelišč, peka kruha, domača obrt …). – kolesarjem prijazna turistična kmetija – vinogradniška turistična kmetija 4 jabolka: komfortno urejena kmetija, udobne sobe s svojo kopalnico in straniščem – invalidom prijazna turistična kmetija Dodatna ponudba: otroška posteljica, previjalne mize, možnost likanja, uporaba pralnega stroja, spalnice za nekadilce, športni rekviziti, organizirana vodniška služba, organizirane dodatne aktivnosti, varstvo otrok, možnost bivanja mačk in psov, ponudba spominkov, ponudba za nekatere skupine gostov, zelo dobri odnosi med družinskimi člani, odlična higiena, zelo okusna, pestra, raznolika in polnovredna hrana. Celovito ponudbo turističnih kmetij v Sloveniji najdete na spletnem naslovu http://www.turisticnekmetije.si/, kjer jo objavljata Združenje turističnih kmetij Slovenije in Slovenska turistična organizacija pod sloganom Prijazno podeželje. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj turističnih kmetij. Po različnih virih povzela A. J. 6 STROKOVNA PRILOGA O TURIZMU NA PODEŽELJU novim turističnim objektom z desetimi ležišči, kjer si gostje lahko za hrano poskrbijo sami ali pa se prepustijo razvajati gospodinji z domačimi dobrotami. Obratujejo vsak dan v tednu, vendar se je treba predhodno naročiti. Ko jih boste obiskali, vam bodo postregli z domačimi suhomesnatimi proizvodi, mesnimi izdelki, zaseko, kruhom iz krušne peči, domačimi kolinami, štruklji, kislo in mlečno juho, vegetarijanci pa bodo veseli raznih zelenjavnih narastkov, solat in še kaj se skriva v pestri kulinarični malhi. Gospodinja Nada vam bo z veseljem ponudila tudi hišno specialiteto - Nadine kifeljce. Kmetija je primerna za obisk z otroki. S kmetije se lahko odpravite v terme Topolšica ali Dobrna, TRC in Konjeniški klub Velenje, Muzej premogovništva, k obisku vabijo tudi Golte, Uršlja gora, gora Oljka, Paški Kozjak, Smrekovec in druge priljubljene pohodniške destinacije. Več o kmetiji najdete na www.turizemapat.blogspot.com. APARTMAJSKA HIŠA RAJŠP Fotografija arhiv Rajšp Turistična kmetija »Moj dom« Marte in Simona Toplak leži v osrčju Slovenskih goric na gričku nad centrom Juršincev in je od starodavnega Ptuja oddaljena le 12 kilometrov. Kmetija je za nastanitvene goste odprta non stop, za druge goste pa ob petkih in sobotah. Simon Toplak, gospodar na kmetiji, pravi: »Pri nas na kmetiji lahko prenočite, saj imamo na voljo več sob, tudi družinsko sobo za otroke. Pripravljenih imamo vrsto turističnih paketov, kjer lahko spoznavate jedi naših babic, sodelujete pri pripravi kašnatih, krompirjevih in koruznih jedi s prleškimi pogačami. V naši vinski kleti boste lahko degustirali odlična vrhunska vina, ob večerih poslušali kraljičine zgodbe ali pa se odpravili na kopanje v bio terme v Mali Nedelji. Na kmetiji in v bližnji okolici so na voljo igrala za otroke, izposoja koles, ribolov, zdravilne točke, nogometno igrišče, jahanje, lov, smučanje in številne poti za sprehode in izlete.« Gospodinja Marta je prava mojstrica naravne kuhinje in priprave krepkih kmečkih kosil, ponaša pa se tudi z odličnim domačim kruhom in kruhovim krapcem. Ljubitelje mesne hrane bosta navdušili meso iz tünke, klobase in zaseka, h katerim Toplakovi postrežejo domači kruh in izbrana domača vina, saj vinska trta pokriva kar deset hektarjev njihove domačije. Priporočajo tudi ogled kraljičine dvorane, v kateri se seznanijo z dediščino Slovenskih goric, dejavnostmi vasi, porekla in običajev, Gospodinjskega doma – doma dediščine in kulinarično razstavo. Na kmetiji si lahko ogledate še vinsko klet in trsničarsko proizvodnjo. Vsako leto turistična kmetija pripravi tudi prireditve, kamor vas že sedaj vabijo na teden odprtih vrat gospodinje, ki bo od 23. do 29. julija 2012, praznik gostoljubnosti 29. julija 2012, Pesem klopotcev po vaseh od 1. do 10. avgusta 2012, Lovrenčko nedeljo (noč pod topoli) od 10. do 12. avgusta 2012 in na prireditev Zahvala jeseni 7. oktobra 2012. Turistična kmetija je v letu 2010 prejela priznanje Turistične zveze Slovenije za prvo mesto v gostoljubnosti in izvirnosti kmetije. Kmetija ima štiri jabolka. Več o ponudbi najdete na www.toplak-turism.eu. Fotografija arhiv Rajšp Fotografija arhiv Toplak Fotografija arhiv Toplak TURISTIČNA KMETIJA MOJ DOM TOPLAKOVI TURISTIČNA KMETIJA APAT Turistična kmetija Apat leži na idiličnem griču nad Gaberkami, med Šoštanjem in Velenjem, od koder se ponuja čudovit pogled na dolino. Na kmetiji se ukvarjajo predvsem z govedorejo, dejavnost na kmetiji pa so obogatili z 7 Nastanitvena turistična kmetija Rajšp, ki leži v osrčju Slovenskih goric na nadmorski višini 300 m, gostom nudi najem apartmajev. Na kmetiji, kjer živi več generacij, se ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo, zadnjih nekaj let pa so vključeni v integriran način pridelave poljščin. Janez Rajšp, gospodar kmetije, pravi: »Pred dvema letoma smo se odločili za dopolnilno dejavnost na kmetiji in zgradili hišo, ki je 500 metrov oddaljena od domačije in se nahaja na mirni lokaciji med polji in ob gozdu. V hiši so trije nadstandardno opremljeni apartmaji, ki so poimenovani po gibanju sonca čez dan: Sončni vzhod, Sončni zahod in Sonce. Na kmetiji, ki je oddaljena za kratek sprehod, pa se lahko oskrbite z domačimi izdelki (mleko, kruh, bučno olje, kis, jajca, marmelada ...). Ob prihodu v apartmaje vas bo pričakala »košara presenečenja. V njej boste našli vse potrebno za odličen domač kmečki zajtrk.« Okolica je primerna za ležerne sprehode, tek, nordijsko hojo, kolesarjenje, ribolov itd. V bližini se lahko sprostite v zdraviliščih in termah, pozimi pa obiščete Mariborsko Pohorje. Ponudbo apartmajske hiše zanimivo dopolnjuje obnovljen starejši objekt s krušno pečjo, teraso in sobico, ki je namenjena druženju in je primerna, če se odločite za najem apartmajev skupaj s prijatelji. Ponujajo tudi najem kletnih prostorov za seminarje in srečanja, najem apartmajev za dnevni počitek in druge posebne ponudbe. Ponosni so, da so na tekmovanju »Moja dežela – lepa in gostoljubna« v kategoriji treh jabolk dosegli tretje mesto v državi. Več o ponudbi najdete na www.apartmaji-rajsp.si. A. J. AKTUALNO ŽETEV JE PRED VRATI Žetev ječmena se je že začela, pred vrati pa je žetev letošnje letine pšenice, zato intenzivno potekajo srečanja vseh deležnikov žitne verige, kjer ugotavljajo oceno letošnje letine ter se dogovarjajo o letošnjem modelu odkupa. Zadnje od srečanj je potekalo 20. junija 2012 v Rakičanu, ko je potekal posvet Dan pšenice. Letos vremenske razmere niso bile ugodne za žita, od jeseni do aprila ni bilo skoraj nič padavin, sledila sta dva meseca nenehnih padavin, sedanje visoke temperature pa lahko povzročijo prisilno dozorevanje poznih sort, kar bo zmanjšalo pridelek. Komisija za odkup in pro dajo žit, ki jo sestavljajo predstavniki pridelovalcev, je na sestanku sredi junija v Murski Soboti oblikovala svoja stališča do modela odkupa pšenice ter predlagala mlinarjem in drugim kupcem, da model odkupa pšenice ostane v lanskem okviru. V izmenjavi stališč z mlinarji in predstavniki mešalnic so v Rakičanu dosegli dogovor in se poenotili v posameznih parametrih. nespremenjeno, tako naj se kakovost pšenice razreda A nagradi s 40 evri. Prav tako še ni dorečen način plačila. Predstavniki pridelovalcev predlagajo plačilo v roku do 30 dni, kupci pa predlagajo akontacijsko ceno in poračun. Pridelovalci so predlagali, da akontacijska cena pride v poštev pogojno le v primeru, da bo poračun v avgustu (do 15. avgusta), saj cene pšenice v septembru niso več tako stabilne. Pri oblikovanju cene pšenice naj se upoštevajo lastna cena pšenice, ki letos po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije znaša 186 evrov po toni, ter cena koruze in cene pšenice na borzah v sosednjih državah. Kalkulacija stroškov pridelave pšenice Kmetijskega inštituta Slovenije vključuje regionalno plačilo in izračun na 5300 kg pridelka po hektarju. Odprti ostajajo tudi stroški odkupa. V lanskem letu so mlinarji priznali dogovorjene stroške odkupa zadrugam odkupovalkam pšenice poleg dogovorjene cene, letos pa predlagajo, da zadruge svoje stroške zaračunavajo pridelovalcem od dogovorjene cene pšenice. O vseh odprtih vsebinah se bodo deležniki žitne verige pogovarjali in jih skušali doreči predvidoma 3. julija 2012, ko se bo po napovedih začela žetev pšenice v Sloveniji. Ker v Sloveniji začnemo žeti med prvimi v soseščini, smo tudi prvi na vrsti pri določitvi cene, parametrov, napovedi pridelka in drugem. Preglednica 1: Parametri odkupa pšenice za leto 2012 Razred Proteini (%) Sedimentacija (ml) Padno število (s) Hektolitrska masa (kg) A 14 40 280 78 B1 12,5 32 250 76 B2 11,5 27 220 74 Glede razmerja med krušno in krmno pšenico se prisotni niso dokončno odločili. Pridelovalci predlagajo, da razreda pšenice B1 in B2 ostaneta, parametri, nižji od B2, naj uvrščajo pšenico med krmno. Cenovno razmerje med krmno in krušno pšenico naj prav tako ostane M. A. DVE ZADRUGI IMATA NOVE ORGANE V Kmetijsko-gozdarski zadrugi Sloga Kranj je bil za novega predsednika za prihodnja štiri leta izvoljen Janez Porenta, za podpredsednika zadruge pa Jožef Žibert. Izvolili so še 13 članov upravnega odbora in sedem članov nadzornega odbora zadruge. Novi predsednik zadruge Janez Porenta o poslanstvu in prihodnjih aktivnostih zadruge pravi: »Zadruga mora biti dober servis za kmeta pri prodaji pridelkov in pri nabavi repromateriala, strojev in opreme. V prihodnje bi se bilo treba povezati s sosednjimi zadrugami in na ta način izkoristiti prednosti ekonomije obsega, skupne nabave in prodaje. Povečati je treba sodelovanje z Zadružno zvezo Slovenije. Priložnost zadruge vidim tako v prodaji v lokalnem domačem okolju kot tudi v izboljšanju ponudbe pri prodaji in odkupu v Sloveniji. Ne nazadnje pa bo treba tudi optimizirati stroške poslovanja zadruge.« fotografija arhiv Bogdan Kuhar Fotografija arhiv Janez Porenta V juniju 2012 sta imeli dve zadrugi občna zbora, kjer so bili izvoljeni novi člani upravnega in nadzornega odbora zadruge. Volilna občna zbora sta potekala v Kmetijsko-gozdarski zadrugi Sloga Kranj in v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina. 8 V Kmetijski zadrugi Šaleška dolina so izvolili nov 19članski upravni odbor, ki ga bo vodil Bogdan Kuhar, podpredsednik pa je postal Vlado Stropnik. Izvoljen je bil tudi petčlanski nadzorni odbor s predsednikom Rudolfom Ježovnikom. Bogdan Kuhar prihodnost zadruge vidi takole: »Zadruga si je z leti trdega dela, finančne discipline do kmetov in dobaviteljev, izvedbo nekaterih smelih projektov, kot so Eko meso, Imejmo zabavo, jejmo zdravo, E-zadruga in drugih, pridobila zaupanje tako članov kot tudi proizvajalcev zunaj meja naše doline. Kljub gospodarski krizi jo tudi v prihodnje vidim kot kreativen, idejno in optimistično naravnan servis kmetom s posluhom do članov in zaposlenih v zadrugi. Na tako zastavljeni poti ji bo v močno oporo upravni odbor, ki bo vedno odprt za vsa konstruktivna mnenja in predloge.« B. J. AKTUALNO EVROPSKE NAGRADE ZA ZADRUŽNE INOVACIJE Evropsko združenje kmetijskih zadrug COGECA je za večjo prepoznavnost inovativnih zadružnih praks in njihovo izvajanje v korist celotnega evropskega zadružništva tudi v mednarodnem letu zadrug 2012 razpisalo evropsko nagrado za zadružno inovativnost. Za nagrado so se potegovale kmetijske, gozdarske in ribiške zadruge, članice COGECA. Nagrade so bile podeljene v Evropskem parlamentu v Bruslju konec junija 2012. MEDNARODNI DAN ZADRUŽNIŠTVA Mednarodna zadružna zveza ICA vsako prvo soboto v juliju pozove zadruge po vsem svetu, da proslavijo mednarodni dan zadrug in mednarodni zadružni dan Združenih narodov. Namen mednarodnega zadružnega dne je poudariti vlogo in pomen zadrug in zadružništva doma in v svetu. V soboto, 7. julija 2012, bo že 90. mednarodni zadružni dan in 18. mednarodni zadružni dan Združenih narodov. B. J. KRAŠKI PRŠUT ZAŠČITEN V EU Evropska komisija je 15. junija 2012 v Uradnem listu EU objavila registracijo kraškega pršuta kot zaščitene geografske označbe. Kraški pršut je dvanajsti slovenski proizvod, ki je registriran pri Evropski komisiji. Kraški pršut je na zraku sušena, zorjena mesnina, narejena iz celih svežih stegen prašičev. Sveže stegno se pripravi brez nogice, s kožo in pripadajočo slanino. Soljenje, sušenje in zorenje kraškega pršuta mora potekati na območju Krasa. Skupni čas proizvodnje traja najmanj 12 mesecev. Za kraški pršut je značilen suh postopek soljenja le z grobo morsko soljo. Njegov prepoznaven element je logotip v obliki stiliziranega pršuta z imenom »Kraški pršut«. Zaščiten in certificiran kraški pršut ima na koži vžgan vroči žig z imenom »Kraški pršut«. Povzela B. J. transakcije ter tudi za kapitalsko udeležbo v povezavi z novimi storitvami in usposabljanjem mladih članov. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! B. J. Fotografija arhiv COGECA Nagrado za inovativnost pri predelavi hrane je prejela danska zadružna mlekarna Naturmaelk za novo zdravo, osvežilno proteinsko pijačo za športnike in starejše ljudi med rehabilitacijo. Izdelek, ki temelji na sirotki, ponuja zdravo alternativo energijskim pijačam na trgu. Nagrado za inovativne dosežke na področju trajnostnega razvoja in učinkovitosti virov je prejela francoska zadruga Terrena za satelitski informacijski sistem, ki so ga poimenovali »ekološko intenzivno kmetijstvo«. Informacijski sistem ponuja prilagojeno programsko opremo za podporo odločitvam v kmetijstvu, ki omogoča učinkovitejšo rabo virov, zmanjšuje stroške in posledično povečuje donosnost kmetije. Nagrado za inovativne dosežke na področju zadružnega podjetništva in storitev za člane je prejelo nemško podjetje ZG Raiffeisen za uvedbo spodbujevalnih shem za nagrajevanje zvestobe za Prejemniki evropske nagrade za zadružne inovacije s Paolom Brunijem, predsednikom COGECA DOSEŽEN DOGOVOR O KRANJSKI KLOBASI Slovenija in Avstrija sta dosegli predhodni dogovor o kranjski klobasi. Dogovor zagotavlja zaščito slovenskega izdelka na ravni EU, hkrati pa omogoča avstrijskim proizvajalcem, da lahko ob upoštevanju določenih pogojev nadaljujejo s proizvodnjo njihovih proizvodov, ki imajo v imenu vključeno besedo »kranjski«. Slovenija in Avstrija sta uspeli doseči dogovor, po katerem bo Slovenija lahko zaščitila kranjsko klobaso na ravni EU brez pogojevanja Avstrije. Avstrija bo lahko še naprej uporabljala tradicionalne nazive za določene vrste klobas »Käsekrainer«, »Schweinskrainer«, »Osterkrainer« in »Bauernkrainer«, kjer ni nevarnosti, da bi te proizvode zamenjali za kranjsko klobaso. Dosežen je bil dogovor, da imena »Krainer« v Avstriji ne smejo več uporabljati samostojno pri proizvodnji mesnih izdelkov. Poleg tega je pomembno tudi, da se imena za vrste klobas ne smejo prevajati v druge jezike, za zaščiteno ime kranjska klobasa pa take omejitve ne bo. Povzela B. J. 99 INTERVJU ČE ZNAM HODITI, ZNAM TUDI PLESATI Intervju s štirikratno svetovno prvakinjo v latinskoameriških in standardnih plesih Katarino Venturini Katarina Venturini je svetovno znana in priznana plesalka, ki je v slovenski ples za vselej vtisnila neizbrisen pečat. S soplesalcem Andrejem Škufco sta štirikrat osvojila naslov svetovnih prvakov v latinskoameriških in standardnih plesih, osvojila je kar 23 naslovov državne prvakinje, za svoje plesne dosežke je prejela visoka državna odlikovanja in športna priznanja. Po zaključku svoje plesne kariere je v Ljubljani odprla plesno šolo Plesna zvezda, v kateri svoje bogato plesno znanje in tekmovalne izkušnje prenaša na različne generacije plesnih navdušencev. Ste že kot mlada deklica vedeli, da boste nekoč svetovno znana plesna zvezda? Kdo vas je navdušil za ples? Mami je bila tista, ki me je vpisala v plesno šolo, da bom kot desetletna deklica izboljšala držo. Na začetku si nisem mislila, da bom kdaj tako uspešna, pozneje pa sem začutila, da morda obstaja ta možnost. Vedno sem bila pridna, delovna in zagnana. Skozi kariero sem si sproti postavljala vedno višje in zahtevnejše cilje. Ko sem osvojila zastavljeni cilj, sem si postavila novega. Spomnim se časa tik pred osvojitvijo prvega naziva svetovne prvakinje. Z Andrejem sva bila izvrstno pripravljena in natrenirana. Na zadnjem treningu pred svetovnim prvenstvom nama je trener rekel: »Če bosta tako plesala, bosta v dveh letih lahko postala svetovna prvaka.« Svetovna prvaka sta postala čez nekaj dni. Fotografija Klemen Lajevec Kako vi osebno dojemate ples? Kot šport, kulturo, rekreacijsko gibanje, druženje ali še kaj več? Ples je težko kategorizirati. Je mešanica športa, saj zahteva dobro fizično pripravo in visoko razvite gibalne sposobnosti, in umetnosti, ker vrhunsko plesanje zahteva precej virtuoznosti in razvijanja svojega unikatnega sloga, hkrati pa ljudem, ki se s 10 Fotografija Klemen Lajevec AKTUALNO INTERVJU plesom ukvarjajo ljubiteljsko, prinaša druženje, zabavo, rekreacijo in preživljanje prostega časa skupaj s partnerjem. Fotografija Igor Lapajne Kako kot plesalka in plesna pedagoginja ocenjujete razširjenost plesnega navdušenja med Slovenci? Smo plesni narod? Slovenci smo vsekakor plesni narod. Na vseh področjih plesa. Tako v tekmovalnem plesu kot v družabnem v Sloveniji pleše ogromno ljudi. Otroci se s plesom seznanijo že v predšolski dobi. Med osnovnošolci in srednješolci plesno tekmuje veliko otrok, ki dosegajo vrhunske rezultate v svetovnem merilu. Pri ulični četvorki vsako leto pleše več kot 30.000 dijakov, kar zadostuje za zapis v Guinessovo knjigo rekordov. Družabno v Sloveniji pleše veliko plesnih parov. Plesišča, pa naj bodo na vaških veselicah ali gala plesih, so polna plesa željnih. Ples je, lahko bi rekla, edina dejavnost, pri kateri sta si partnerja enakovredna in ki ju zbližuje. Kot plesalka ste bili zavezani zdravemu načinu prehranjevanja. Še vedno pazite na prehrano? Jeste zdravo? Jeste slovensko? Jem zdravo in slovensko. Na prehrano pa nikoli nisem pazila. Vedno sem jedla tisto, kar mi je ustrezalo. Res pa je, da ne maram mehurčkastih, sladkih pijač, čipsov in podobnih »hrskalic« in hitre hrane. Pred kratkim sem spoznala gospoda, ki kuha zdrava bio kosila in jih pripelje kamorkoli, in tako kosilo po novem naročam kar v Plesno zvezdo. Prepotovali ste svet, zdaj ste se ustalili v Sloveniji. Kateri kotički naše dežele so vam najlepši, kam radi zahajate? Slovenija je krasna dežela. Smo na geografski širini, kjer imamo vse štiri letne čase. Tako se lahko veselimo vsakega letnega časa posebej in vsak letni čas prinese nekaj posebnega. Poleg tega pa imamo toliko raznolikih naravnih lepot, da bi težko izpostavila najlepši kotiček. Rada obiščem Velike Lašče, moj rojstni kraj. Tam je krasen travnik, in kadar mi je hudo, se spomnim tega nepokošenega travnika, v poletju polnega raznolikega travniškega cvetja. Bojana Jerina Katarina Venturini osebno Katarina pravi, da jo poleg plesa navdušujejo tudi pobegi z avtodomom ob koncih tedna. Najbolj je ponosna na to, da je v vseh krizah, in kot pravi, teh ni bilo malo, vztrajala. Rada bere različne knjige, trenutno bere Ženske, ki tečejo z volkovi. Najljubša hrana pa so solate na tisoč in en način. Njen letošnji dopust s partnerjem bo malo daljši, saj odhajata v deželo »tam spodaj«, v Avstralijo. Na vprašanje, kakšen je njen moto, odgovarja: »Ples je nekaj preprostega, če znamo hoditi, znamo tudi plesati.« 11 NOVICE 20. OBLETNICA PERUTNINARSKE ZADRUGE PTUJ Slovesnosti so se udeležili člani zadruge, številni poslovni parterji in gostje, med njimi tudi Franc Bogovič, minister za kmetijstvo in okolje, in Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, ki je v nagovoru poudaril pomen zadruge za člane kooperante in za razvoj podeželja. Zadruga iz leta v leto utrjuje svoj položaj ne le pri organizaciji reje in lastne reje živali, temveč tudi na drugih področjih, in je zato lahko vzgled zadružnemu delovanju v Sloveniji. Predsednik Perutninarske zadruge Ptuj Simon Toplak je poudaril, da bodo tudi v prihodnje varovali interese rejcev perutnine, da bi tako zagotovili kakovostno in dobro proizvodnjo ter s tem zadovoljili tudi pričakovanja kupcev in potrošnikov na domačem in evropskem trgu. Zaradi trenda povečevanja potrošnje perutninskega mesa ima glavna dejavnost zadruge tudi v prihodnje veliko priložnosti. Na slovesnosti so podelili tudi srebrne in zlate plakete Perutninarske zadruge. Srebrno plaketo so prejeli Milan Brodnjak, Janez Fatur, Friderik Horvat, Janko Bezjak in Mirko Kekec. Fotografiji arhiv PZ Ptuj Perutninarska zadruge Ptuj letos obeležuje 20. obletnico delovanja in ob tej priložnosti je pripravila posebno slovesnost, ki je potekala 15. junija 2012. Zlato plaketo sta prejela predsednik zadruge Simon Toplak, Perutnina Ptuj, d.d., in direktor zadruge Andrej Tkalec. Zadruga je izdala tudi priložnostno jubilejno brošuro. B. J. NOVA POSLOVALNICA V KOZINI V SPOMIN JOŠKU KOVAČU Deželna banka Slovenije je odprla novo poslovalnico v Kozini na Mestnem trgu 8, kar je v svojem govoru na uradni otvoritvi toplo pozdravil tudi župan Občine Hrpelje-Kozina Zvonko Benčič-Midre. Le-ta je poslovalnico simbolično odprl skupaj s predsednico uprave Deželne banke Slovenije Sonjo Anadolli in direktorjem PE Obala s Krasom Stojanom Prinčičem. Pred otvoritvijo je banka v prostorih Občine HrpeljeKozina organizirala okroglo mizo o gospodarskih razmerah v Sloveniji in možnostih sodelovanja v prihodnosti, ki je bila odlična priložnost za opredelitev potreb lokalnega gospodarstva in polaganje temeljev za uspešne skupne projekte z novimi poslovnimi partnerji ter nadaljevanje dobrega sodelovanja z obstoječimi strankami. Vljudno vabljeni v poslovalnico Deželne banke Slovenije v Kozini na Mestnem trgu 8 od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure. S. V. Na poti skozi življenje srečamo različne ljudi, eni so z nami samo trenutek, nekateri so z nami za vedno. Veličina človeka odmerja čas, ki ga Foto: Ester Mihalič preživimo skupaj. Joško Kovač je postal direktor Kmečke zadruge Sevnica 1. maja 2003 in bil njen direktor vse do 16. junija 2012, ko je zaradi bolezni ugasnilo njegovo življenje. Zadruga je v času njegovega vodenja preživela težke preizkušnje in dosegla veliko zmag, ko si je utrjevala svoje mesto v prostoru, da je danes zelo uspešna zadruga, ki daje zaposlitev številnim prebivalcem. Joško Kovač je vodil zadrugo z znanjem, vizijo, bil je delaven, odprt za ideje in kompromise. Bil je človek, ki so ga imeli radi sodelavci, člani zadružniki, poslovni partnerji, sokrajani in drugi. Z velikim veseljem se je ukvarjal v prostem času s številnimi aktivnostmi. Aktiven je bil tudi v organih Zadružne zveze Slovenije in drugih zadružnih organizacijah. Bil je velik borec in kot pravijo njegovi sodelavci je bil z njimi in jim z nasveti pomagal vse do zadnjega dne. Spominjali se ga bomo s hvaležnostjo v srcu in spoštovanjem. Okrogla miza. Govorci z leve proti desni: župan Občine Divača Drago Božac, direktor PE Obala s Krasom Stojan Prinčič, župan Občine Hrpelje-Kozina Zvonko Benčič-Midre, predsednica uprave Deželne banke Slovenije Sonja Anadolli in izvršni direktor Področja poslovanje s pravnimi osebami in Področja finančni trgi Darko Torkar. 12 STROKOVNJAK SVETUJE Foto: arhiv DBS FINANČNI NASVETI PRAVNI NASVETI Stanko Zupančič, vodja Službe poslovanja s komitenti Dr. Franci Avsec, pravni strokovnjak ZBIRATELJSKI IN SPOMINSKI KOVANCI ZASTARANJE Deželna banka Slovenije že od leta 2008 prodaja numizmatične izdelke, ki jih ob različnih priložnostih izdaja Republika Slovenija, saj jo je za njihovo ekskluzivno prodajo pooblastila Banka Slovenije. Numizmatični izdelki se delijo na spominske in zbirateljske kovance: – spominski kovanci so po dimenziji ter kemijskih in fizičnih lastnostih enaki tečajnim kovancem. Imajo skupno evropsko stran in nacionalno stran z motivom, s katerim se zaznamuje dogodek širšega mednarodnega pomena oziroma večjega pomena za Republiko Slovenijo. So plačilno sredstvo v vseh državah članicah evroobmočja in se izdajajo le ob enem dogodku na leto. Letos smo npr. vse države evroobmočja izdale spominski dvoevrski kovanec ob 10. obletnici evrogotovine. Spominski kovanci se prodajajo po ceni, ki je enaka njihovi nominalni vrednosti. – zbirateljski kovanci se izdajajo ob največ dveh dogodkih na leto – letos jih je država izdala ob priložnostih Evropska prestolnica kulture – Maribor 2012 in 100. obletnica osvojitve prve olimpijske medalje. Zbirateljski kovanci so izdelani iz zlata, srebra ali kovin, ki jih določi Republika Slovenija. Za razliko od spominskih kovancev so zakonito plačilno sredstvo samo na območju Republike Slovenije, v drugih državah imajo le numizmatično vrednost. Zbirateljski kovanci se prodajajo po ceni, ki je praviloma višja od njihove nominalne vrednosti, odvisna pa je od tržnih cen surovin, iz katerih so kovani. Banka Slovenije vsako leto izda tudi zbirko evrokovancev, v kateri so obtočni kovanci od 1 centa do 2 EUR z letnico kovanja posameznega leta ter spominski dvoevrski kovanec in zbirateljski trievrski kovanec, izdana v posameznem letu. Republika Slovenija je edina država, ki izdaja trievrske zbirateljske kovance. Numizmatične izdelke kupujejo zbiratelji, vedno več ljudi pa zlatnike in srebrnike kupuje kot naložbo v prihodnost. Numizmatični izdelki so tudi priljubljena darila (npr. za mature, diplome), tudi poslovna. Bralec sprašuje, ali se zastaranje terjatve pretrga, če upnik pisno zahteva izpolnitev obveznosti. Po 368. členu Obligacijskega zakonika za pretrganje zastaranja ne zadostuje, da upnik pisno ali ustno zahteva od dolžnika, naj izpolni obveznost. Zastaranje pa se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg ali ko upnik vloži tožbo oziroma opravi drugo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Po pretrganju začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon. Zastaranje, pretrgano z dolžnikovo pripoznavo, začne teči znova od pripoznave. Če je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe ali s kakšnim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, začne znova teči od dneva, ko je spor končan ali kako drugače poravnan. Če je bilo zastaranje pretrgano s priglasitvijo terjatve v stečajnem postopku, začne znova teči od dneva, ko je končan ta postopek. Zastaranje, ki začne po pretrganju znova teči, se dovrši, ko preteče toliko časa, kolikor ga določa zakon za zastaranje, ki je bilo pretrgano. KAJ RAZUMEMO KOT VREDNOST DELNICE? Tako kot vsako finančno premoženje ima tudi delnica svojo vrednost. Z računovodskega vidika je vrednost delnice prikazana kot knjigovodska vrednost, to je kot neto vrednost premoženja delniške družbe v poslovnih knjigah. Od vrednosti sredstev v poslovnih knjigah družbe so za namen izračuna knjigovodske vrednosti kapitala odštete vse obveznosti družbe kot ovrednotene v poslovnih knjigah. Rezidual je knjigovodski kapital, s preračunom na delnico pa dobimo knjigovodsko vrednost delnice. Knjigovodska vrednost se lahko (in ponavadi se) razlikuje od borzne cene delnice, če ta kotira na organiziranem trgu, saj borzna cena odraža tudi pričakovanja investitorjev o prihodnjih donosih delnice. V razmerah gospodarske ekspanzije so ta pričakovanja (pretirano) optimistična in obratno v času recesije. Poleg knjigovodske in borzne cene se v praksi pogosto uporablja tudi poštena oziroma notranja vrednost delnice. To je vrednost, ki je ugotovljena z uporabo v stroki uveljavljenih metod vrednotenja, pri čemer se najpogosteje uporablja metoda diskontiranja prostih denarnih tokov. Če je trg kapitala učinkovit, zadostno likviden in dobro delujoč, naj bi bila borzna cena dober pokazatelj poštene vrednosti. A. G. 13 KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO TURIZEM NA KMETIJAH ozemlju Slovenije. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so dohodki iz turizma na kmetijah postajali vedno pomembnejši. Opredeljene so naslednje vrste turističnih kmetij: • kmetije z nastanitvijo, • izletniške kmetije, • vinotoči, • osmice, • planšarije. Turistične kmetije ureja tudi gostinska zakonodaja (Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti, Uradni list RS, št. 88/2000). Turizem na kmetiji nudi kmetijam dodaten zaslužek in številne razvojne priložnosti. Turistične kmetije s svojo dejavnostjo pomembno vplivajo na ponudbo lokalnih proizvodov (tako pridelkov kot izdelkov) in ponudbo lokalnih jedi. Turizem na kmetiji s svojo dejavnostjo vpliva na vitalnost slovenskega podeželja, kar je pomem bno za celovit razvoj slovenskega kmetijstva. V okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetiji imajo kmetije možnost izkoristiti svoj potencial, ki jim omogoča boljšo izrabo svojih proizvodnih zmogljivosti. Vrsta, obseg in pogoji za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji so določeni v Uredbi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS št. 61/2005). Ena od oblik dopolnilnih dejavnosti je tudi turizem na kmetiji, ki se deli na gostinsko in negostinsko dejavnost. Kmetije, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnost kot eno od oblik dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, se imenujejo »TURISTIČNE KMETIJE«. Fizični obseg za gostinsko dejavnost kot dopolnilno dejavnost je opredeljen v uredbi in se omejuje na največ 60 sedežev na kmetiji z nastanitvijo 10 sob, pri čemer število vseh ležišč na kmetiji ne sme biti večje od 30. Če imajo turistične kmetije takšen fizičen obseg, lahko uporabljajo izraz »turistična kmetija«. Prve turistične kmetije v Sloveniji so nastale že v drugi polovici preteklega stoletja, predvsem so bile to turistične kmetije ob avstrijski meji, ki so se nato širile še po ostalem Besedilo in fotografija Ministrstvo za kmetijstvo in okolje VARNOST PRI SEČNJI JE NAJPOMEMBNEJŠA vedeti, da je nad nami nekaj najmanj tako težkega, kot je težko večje osebno vozilo. Teh vozil se ponavadi bojimo, ko podiramo drevje, pa si mislimo, da se bo že nekako izšlo. Pa se marsikdaj na žalost ne in zato je v gozdovih pri nas veliko smrtnih žrtev. Za varnejše delo lahko poskrbite tudi tako, da se udeležite različnih usposabljanj, ki jih organizira Zavod za gozdove Slovenije in bodo do konca leta za lastnike gozdov brezplačna. Pregled le-teh najdete na spletni strani (http://www.zgs.gov.si/). Po statistiki pa dela v gozdu še najvarneje opravijo profesionalni sekači in traktoristi, zato je velikokrat najpametneje taka dela prepustiti njim. Damjan Oražem, ZGS Sečnja je v gozdu osnovni ukrep, s katerim dosežemo najpomembnejše gojitvene cilje, hkrati pa lastniku prinaša dohodek. Na splošno v Sloveniji sekamo manj, kot je dovoljeno, kar je dolgoročno lahko slabo tako za gozd, lastnika in državo. Problem je zlasti opazen pri manjših lastnikih gozdov in v kategoriji tistih, ki jim gozd ne pomeni pomembnega vira energije in prihodkov. Ko se lastniki odločijo za sečnjo, pa je pomembno vprašanje, kdo naj jim to vedno nevarno delo opravi. Velikokrat se odločijo, da bodo to storili kar sami, pri čemer so njihove delovne izkušnje pogosto skromne, oprema pa zastarela. Drevje je v Sloveniji razmeroma velikih dimenzij, in ko sekamo odraslo drevo, moramo Bralce vabimo, da nam pošljete na uredništvo vaša vprašanja na temo gozdarstva ali predlagate vsebine, o katerih bi želeli izvedeti kaj več. 14 ZDRAVJE IN PROSTI ČAS PREHRANA V POLETNEM ČASU PARTNERSTVO IN DRUŽINA Vroče poletje zahteva od telesa več. Ne samo tekočine in kakšnega grama soli več, da tekočina, ki jo izgubljamo z znojenjem ostane v telesu, poletje zahteva tudi zadosten vnos drugih hranil, da telo laže preživi naporno okolje. Še posebej to velja za bolnike in druge skupine prebivalstva, ki so bolj občutljive na pogoje, otroke, nosečnice in starejši del populacije. VSE SMO ŽE »PROBALI« … Vam je znan občutek, ko otroku nekaj prepovemo ali ne dovolimo, a otrok tega nikakor ne upošteva? Občutek nemoči, izgubljenosti in eno veliko pomembno vprašanje: »Kaj naj naredim?« Vam je znan občutek, ko nas zasrbi roka in čutimo, da je to edini način, s katerim bomo jasno pokazali: »Mislim resno!«? Ste vedeli, da ljudje, ki imamo varne, vendar fleksibilne meje, občutimo več varnosti in zaupanja v odnosih in da je naša vrednota ostati povezan in v bližini? Ko rečem fleksibilne, s tem ne govorim o popuščanju. Govorim o pogovarjanju in dogovarjanju, ki v času pubertete postane pogajanje. Še vedno pa so jasna pravila in jasne meje. Otroci se radi odzivajo na energijo, ki jo starši oziroma odrasli izžarevamo, in ko otrok presodi, da nas je strah ali dvomimo, da se bo naša zahteva uresničila, nam to z veseljem izpolni. Iz tega strahu mi občutimo nemoč in zgodi se, da srečamo otroka, ki dela, kar hoče, ne glede na to, koliko je star, in ne glede na starše, ki nemočno skomignejo z rameni in rečejo: »Kaj naj? Vse smo že probali …« Jasna meja je kot okvir, ki nam določa polje, ki ga poznamo in v katerem smo varni. V tem polju vemo, kakšen svet obstaja, kakšne so posledice, če se v tem polju neprimerno vedemo, in kar je zelo pomembno, vemo, da nosimo delež odgovornosti za dobro počutje v tem polju. Dobra meja je tista meja, ki za seboj nosi jasno posledico. Ali je potem kaznovanje sploh še potrebno? Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal Poletje ni čas za diete Naporni pogoji okolja zahtevajo od telesa več. Več pa pomeni predvsem to, da naj bo prehranski vnos zadosten, hkrati pa naj bo tudi vnos posameznih hranil uravnotežen. V poletnem času sicer marsikdo rad poseže po večji količini sadja in na ta način zmanjša vnos drugih hranil, ki jih telo prav tako potrebuje, predvsem beljakovin. Vnašanje samo sadne hrane ne pomeni samo veliko vitaminov in tekočine, pomeni tudi vnos večje količine sladkorjev, ki se nato kopičijo v maščevje. Lahka hrana Hrana, ki jo uživamo v poletnem času naj bo torej uravnotežena in narava nam ponuja pestro izbiro. Sadje in zelenjava sta na voljo praktično na vsakem koraku. Ob tem pa nikar ne pozabimo na kvalitetne beljakovine. Če nam v poletnem času ne tekne meso, imamo na voljo ribe in številne mlečne izdelke. Če nimamo apetita omejimo vnos maščobnih živil, ki marsikomu obležijo v želodcu. Hrano pripravljamo čim bolj preprosto, verjetno je najbolj ugodna priprava hrane »na žlico«. Poletna miza naj bo pisana in na njej ne sme manjkati steklenica z vodo. Premajhen vnos tekočine in posameznih hranil naše telo še dodatno utrudi. Ustrezen prehranski vnos tako v času dopustov omogoči, da si res spočijemo za novo delovno leto. Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani IZ ZAKLADNICE NARAVE SIVKA, zdravilna in dišeča Pri sivki (Lavandula angustifolia) so zdravilni cvetovi, listi in vsa cvetoča zel. Zdravilne učinkovine so eterično olje, smola, čreslovine, grenčice in številne druge, ki jih je največ v cvetovih, tik preden se odpro. Sivko uporabljajo v ljudskem zdravilstvu, kozmetični industriji, parfumeriji in kulinariki. Sivka je pogosta sestavina zdravilnih pripravkov za pomirjanje, odvajanje žolča in krepil, zunanje pa se uporablja za zdravljenje manjših ran, opeklin in površinskih sončnih opeklin. Eterično olje sivke je naravni antibiotik, antiseptik, antidepresiv in pomirjevalo. Pomaga pri revmi, protinu, kožnih boleznih, uravnava prebavo, pomirja krče, spodbuja menstruacijo, čisti seč, krepi srce, uravnava krvni tlak, pomaga pri vročini, migreni, neenakomernem bitju srca, živčnih boleznih, živčni in psihični preobremenjenosti, razdražljivosti in nespečnosti. Pomaga pri pljučnih boleznih, astmi, suhem kašlju, bronhitisu, bolečinah v ušesu in pri vnetju oči. Za lajšanje zobobola je pater Ašič priporočal, da nekaj minut držimo v ustih kis, kuhan s sivko. Sivkina tinktura je odlična za razkuževanje ustne votline. Sivka odganja komarje, molje, mravlje in druge insekte. Cvetove sivke damo v omare s perilom, da ga zavarujemo in odišavimo. Na vrtu pa sivka preprečuje naseljevanje uši na sosednjih rastlinah. Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu 15 PREDSTAVLJAMO MEDNARODNO OCENJEVANJE ŽIVIL Pod okriljem 50. jubilejnega Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA je od 5. do 8. junija 2012 v Gornji Radgoni potekalo ocenjevanje kakovosti mleka in mlečnih izdelkov. Sodelovalo je rekordnih 29 proizvajalcev mleka in mlečnih izdelkov s 161 vzorci iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Nemčije. Iz Slovenije je 23 prijaviteljev poslalo 111 vzorcev, iz Hrvaške 4 podjetja 35 vzorcev, iz Avstrije 2 podjetji 11 vzorcev, ocenjeni pa so bili tudi 4 izdelki s poreklom iz Nemčije. Šampionske naslove so si prislužili izdelki: – Eko mascarpone, Biotehniški center Naklo, – Nehomogenizirano surovo ovčje mleko 4,5 % m/m., Ekološka kmetija in sirarstvo Konda, – Bio + Rahmkäse 55 % Fett i.Tr., Kärntnermilch reg. Gen.m.b.H., – Bio + Sennerkäse 50 % Fett i.Tr., Kärntnermilch reg. Gen.m.b.H., – sir Rougette, Käserei Champignon Hofmeister, d.o.o., – sladoled Maxim Premium, bourbonska vanilja z mandlji, Ljubljanske mlekarne, d.d., – Ementalec, Pomurske mlekarne, d.d., – Caprodur – tvrdi sir od kozjeg mlijeka, Vindija d.d. Prehrambena industrija, – Grabancijaš – meki masni sir od kravjeg mlijeka u salamuri, Vindija d.d. Prehrambena industrija, – Ovidur - tvrdi sir od ovčjeg mlijeka, Vindija d.d. Prehrambena industrija, – UHT Kozje mlijeko, Vindija d.d. Prehrambena industrija Posebno priznanje za doseženo izjemno kakovost je komisija soglasno podelila: celotnemu programu ocenjenih sirov proizvajalca Vindija d.d. Prehrambena industrija. Mednarodnemu ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov bodo pred jubilejnim sejmom AGRA, ki bo v Gornji Radgoni od 25. do 30. avgusta 2012, sledili še: • mednarodno ocenjevanje mesnih izdelkov (20. do 22. 6. 2012), • mednarodno ocenjevanje sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod (22. 6. 2012), • odprto državno ocenjevanje vin – Vino Slovenija Gornja Radgona, 38. največje slovensko odprto ocenjevanje vin Vino Slovenija Gornja Radgona in 2. odprto ocenjevanje vin iz ekološko pridelanega grozdja (23. do 27. 7. 2012), • ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo (7. 8. 2012) ter • mednarodno ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme (23. in 24. 8. 2012). Povzela A. J. 50. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Gornja Radgona | 25. - 30. 8. 2012 Tradicionalno svež! Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov: S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si. 쏿쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿 IZJAVA: Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec. PODATKI O NAROČNIKU: Ime in priimek: ............................................................................................................................................... Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka: ................... Pošta: .......................................................... Telefon: ......................................................... Elektronska pošta: .......................................................................................................................................... Ste član ali delavec zadruge? DA NE Katere: ......................................... Datum: ........................................... Podpis: ...................................... Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. PREDSTAVLJAMO ODLOČILEN JE DRUGI DAN MALEGA SRPANA Po starih vremenskih pregovorih sodeč bo za vreme v naslednjih štiridesetih dneh odločilen drugi dan malega srpana oziroma meseca julija. Takole pravi pregovor: Drugi dan malega srpana lepo, še štirideset dni bo tako; drugi dan malega srpana grdo, še štirideset dni bo grdo. Takole pa napoveduje še naslednji pregovor: Je tega meseca presuho, ostane grozdje prav drobno. Pred odhodom na dopust okoli rastlin položimo zastirko iz trave ali drugih organskih ostankov, ki bo preprečevala čezmerno izhlapevanje vode iz tal. Pri zalivanju pazimo, da ne zmočimo listov, ki se mokri hitro okužijo z glivičnimi boleznimi. Sploh moramo poleti redno pregledovati rastline, da lahko v primeru, da opazimo škodljivce ali bolezni, hitro ukrepamo. Ker v domačem vrtu navadno ne želimo uporabljati škropiv, se v kmetijski lekarni ali pri poznavalcih pozanimajmo za manj strupena sredstva za zaščito rastlin. Pozorno pregledujmo tudi balkonske rastline, saj fuksije rade napadajo bele mušice, pelargonije pršice, zato listi dobijo plutaste izbokline, viseče nageljne pa rada okuži rja. Na vrtnicah se lahko pojavijo črna listna pegavost in uši, če pa opazimo povešene poganjke, imamo opravka z vrtnično zavijalko. V tem primeru je najbolje, da poganjek odrežemo še nekaj centimetrov v zdravo tkivo. Julija obrežemo žive meje, zlasti iz belega trna, haline in gabra ter iglasto grmovje. D. S. Na vrtu so julija glavna opravila vezana na okopavanje, redčenje, smukanje in zalivanje rastlin. Zalivati moramo zlasti kumare. V juliju sejemo poletno belo in črno redkev, redkvice, korenček, radič, v začetku meseca tudi endivijo in še nekatere solate, konec meseca pa jesensko repo, špinačo in zeleno. Čebulo vseh vrst vzamemo iz zemlje, ko začne listje rumeneti. ZBIRATELJSKI KOVANCI OB 100. OBLETNICI OSVOJITVE PRVE OLIMPIJSKE MEDALJE IN ZBIRKA KOVANCEV 2012 Zadnja letošnja izdaja numizmatičnih izdelkov, zbirateljski trievrski kovanec, srebrnik in zlatnik, je posvečena 100. obletnici osvojitve prve olimpijske medalje. Rudolf Cvetko iz Senožeč je bil prvi Slovenec, ki se je leta 1912 uvrstil na olimpijske igre in osvojil olimpijsko medaljo. Sedemčlanska avstroogrska sabljaška reprezentanca, katere član je bil, je ekipno osvojila srebrno medaljo. Na sprednji strani kovancev je iz niza pik upodobljena sabljaška maska, na hrbtni strani kovancev je sedem sabelj razporejenih okoli središča kovanca. Sablje so povezane s krogom, kar simbolizira povezanost sedemčlanske reprezentance. Avtor idejnega osnutka je Milan Drobnak. V 25 poslovalnicah Deželne banke Slovenije so v prodaji zbirateljski trievrski kovanec za 3 EUR, zbirateljski trievrski kovanec v tehniki visokega sijaja za 8 EUR, zbirateljski trievrski kovanec v obliki kartice s kovancem v tehniki visokega sijaja za 13 EUR, zlatnik za 300 EUR in srebrnik za 40 EUR. Tudi letos je Banka Slovenije izdala zbirko evrokovancev 2012, ki je na voljo za 25 EUR, zbirka evrokovancev v tehniki visokega sijaja pa za 45 EUR. S. V. 17 RAZVEDRILO ZANIMIVOSTI IN PROSTI ČAS Fotografija: Arhiv CZR, avtor Zlatko Mesarić, CZR OGLED NARAVNIH IN TURISTIČNIH ZNAME NITOSTI DOLINSKEGA S KOLESOM KRIŽANKA SESTAVIL: ALEN BUČAR BARAS Skozi najvzhodnejše slovensko mesto, mimo naselja z znamenitim tropskim vrtom orhidej, cerkve Marijinega vnebovzetja in skozi rodno vas velikega slovenskega pisatelja Miška Kranjca se vije 54,1 km dolga kolesarska pot z nazivom Dolinska pot, ki je dobila ime po geografskem območju v Prekmurju – Dolinsko. Trasa kolesarske poti je speljana po obstoječi infrastrukturi in povezuje štiri občine – Lendavo, Dobrovnik, Turnišče in Veliko Polano. Izhodiščni položaj poti predstavljajo terme Lendava. Več o kolesarski poti na http://hiking-biking.net /pot-zlatega-keliha-dolinska-pot.aspx. SNOV, KI JE POTREBNA ZA RAST IN RAZVOJ ZDRAVILO V RAZPRŠILU PODSTAVEK NA GOVORNIŠKEM ODRU V STARI GRČIJI PEČEN GOVEJI ZREZEK S PRILOGO V ŽEMLJI REKA V EVROPSKI RUSIJI, PRITOK PEČORE ORAČ (zastarelo) GIULIO NATTA 1 TOMISLAV ZANOŠKI OSKRBA TUJEGA OTROKA PREBIVALEC ESTONIJE SLABA, NEPRIMERNA NAVADA 2 EVROPSKI UMETNOSTNI SLOG V 15. IN 16. STOLETJU SNOV, KI DAJE PRIJETEN, PLEMENIT VONJ 7 TRDINOV LIT. JUNAK (… IN ZMAN) SLIKAR MAVEC OBLAČILA, ZNAČILNA ZA NEKO PODROČJE HRVAŠKI OTOK V ZADARSKEM ARHIPELAGU 5 3 OKROGEL PROSTOR ZA NASTOPE EDO VERDONIK 4 KDOR SE UKVARJA Z LOVOM 6 MESTO V SREDNJI BOSNI ŽIVILO, PRIPRAVLJENO ZA UŽIVANJE ALEKSANDAR (krajše) GESLO: __ __ __ __ __ __ __ 1 2 3 4 5 6 7 Rešitev prejšnje križanke je INTEGRIRANA PRIDELAVA. FABIANOVA MUZEJSKA TRGOVINA, Foto: sken fotografije na zloženki. RAZMEROMA VELIKO ŠTEVILO (knjižno) Lokev Trgovina je v Fabianovi družini delovala od leta 1869 do leta 1948 in v tem času se je menjalo pet lastnikov. Od zaprtja trgovine in do ponoFabianova muzejska trgovina. vne otvoritve »muzejske trgovine« je minilo skoraj 60 let. Za rekonstrukcijo trgovine so uporabili nekaj originalnega inventarja, ostalo je bilo zbrano ali kupljeno. V zbirki si lahko ogledate predmete, ki so bili nepogrešljivi v vsaki trgovini z mešanim blagom, tako stojala za bombone, kreme za čevlje, kozmetične pripomočke, različno embalažo, šiviljske pripomočke, tobačne izdelke, začimbe, pralne praške in mila, kavo, emajlirano in pocinkano posodo, pecilne praške, petrolej … Posebnost trgovine je zbirka reklamnih predmetov (plakati, kipci, emajlirane pločevinaste in kartonske reklamne table …), ki so jih trgovcem prinašali posamezni dobavitelji ali proizvajalci tistega časa. Muzej si lahko ogledate vsako soboto od 9. do 17. ure ali po predhodni najavi: Miro Slana, tel. 01 540 35 27. Za SED pripravila: Jelka Pšajd 18 NEKOČ JE BILO … Brez ustrezne ponudbe ni turizma! Sirarska zadruga Stara Fužina je poleg cerkve sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru postavila paviljon za prodajo mleka, sira in drugih domačih proizvodov, da bi domačinom in turistom omogočila lažji dostop do njih. Paviljon so upravljale tri sestre Štros, po domače Šoštarjeve. Foto razglednica prikazuje otvoritev in blagoslov paviljona 28. junija 1937. Podobnega objekta danes v Bohinju ni, vendar pa je mogoče bohinjski sir in izvrstne domače suhomesnate izdelke kupiti v posameznih turističnih informacijskih točkah. Stanislav Čičerov OGLASI AKTUALNE CENE za obdobje od 11. do 17. junija 2012 v EUR €/kg Mleko 0,35 0,34 0,33 0,32 0,31 0,30 0,29 0,28 0,27 0,26 0,25 0,24 Banka odobrava gotovinske in namenske kredite kmetom za: - osnovno dejavnost, - gradnjo gospodarskih objektov, - nakup osnovne črede in živinorejsko proizvodnjo, - nakup mehanizacije, - nakup zemlje in urejanje zemljišč, - ureditev trajnih nasadov, - razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, - druge namene za dejavnost. 0,30 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec €/kg k.t. Mlado pitano govedo, razred R3 Obrestne mere za kredite v domači valuti 3,80 3,70 3,60 3,50 3,40 3,30 3,20 3,10 3,00 2,90 2,80 3,66 Pribitek na 6M EURIBOR 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 teden Prašiči, razred E €/kg k.t. do 6 mesecev 4,80 % do 12 mesecev 1 1,70 1,65 1,60 1,55 1,50 1,45 1,40 1,35 1,30 1,25 1,20 1,15 1,63 5,10 % do 36 mesecev 3,10 % 6,30 % do 60 mesecev 3,35 % 6,60 % do 72 mesecev 3,40 % 6,80 % do 120 mesecev 3,70 % 7,10 % do 240 mesecev 3,90 % do 360 mesecev 4,10 % Kredit za vzrejo govedi, drobnice do 18 mesecev 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 Nespremenljiva obrestna mera 5,40 % MALI OGLASI 53 IZDELAVA OSTREŠIJ, KOZOLCEV, VRTNIH UT, LOP teden Pšenica Izdelujem ostrešja, kozolce (obnova kozolcev), nadstreške, vrtne ute, garaže, lope in prekrivam strehe. Telefon 031 695 208. 3,40 3,10 2,80 2,50 €/kg do 3 mesecev Nespremenljiva obrestna mera 4,70 % Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si. 2,20 1,90 2,23 1,60 Kmečka lista je neodvisna in nestrankarska organizacija. 1,30 Kmečka lista – društvo za razvoj kmetijstva in podeželja 1,00 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 teden 2010 2011 2012 Stopimo skupaj za varno prihodnost slovenskega kmeta. Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI s svojimi vsebinskimi predlogi, prav tako lahko predlagate primere dobre prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen. Svoje predloge pošljite na elektronski naslov [email protected]. Prijetno branje vam želimo! 19 ;)JýJQSNGFSPN8QT[JSNOJXRTUWNUWF[NQN 548*'34543:)'4?&34;* 897&30*57&;3*48*'* V POSLOVNIH PAKETIH VPR]GUX³LOLVWRULWYH NLMLKSUDYQHRVHEHXSRUDEOMDWHQDMSRJRVWHMHXJRGQRVWL SDVRRGYLVQHRGREVHJDYD°HJDSRVORYDQMD]EDQNR ÈEUH]SODQRYRGHQMH755]DGRORHQRREGREMH ÈEUH]SODQDOHWQDODQDULQD]DSODLOQRNDUWLFR]RGOR³HQLP SODLORP$FWLYD0DVWHU&DUG ÈVWRULWHYHUDXQEUH]SULVWRSQLQH ÈHOHNWURQVNDEDQND'%63521(7EUH]SULVWRSQLQHLQEUH] PHVHQHJDQDGRPHVWLOD]DGRORHQRREGREMH ÈSRORYLQLVWUR°NLRGREULWYHSUYHJDSRVRMLODDOLOLPLWDQDUDXQX ÈSULGRELWHYSRVORYQHGHEHWQHNDUWLFH$FWLYD0DHVWUR È°WHYLOQHXJRGQRVWLSULRSUDYOMDQMXSODLOQHJDSURPHWD 9'H³HOQLEDQNL6ORYHQLMHVHWUXGLPRVSRQXGERLPEROMSULEOL³DWL YD°LPSRWUHEDPLQ³HOMDPLQYDP]DJRWDYOMDWLNDNRYRVWQRLQ FHQRYQRXJRGQREDQQRSRVORYDQMH 6OHGQMHMHSRND]DODWXGLQHGDYQDUD]LVNDYD%DQNH6ORYHQLMH YNDWHULVHMH'H³HOQDEDQND6ORYHQLMHVVYRMRSRQXGER ]DSUDYQHRVHEHXYUVWLODPHGQDMXJRGQHM°HEDQNHY6ORYHQLML 9HLQIRUPDFLMYSRVORYDOQLFDKEDQNH
© Copyright 2024