Prebujenje zavesti
Prebujenje zavesti Revija za osebno rast in dvig zavesti Sibirija - daljna in sama Proces Velika Zavest, Veliko srce »Kdo smo? Kaj je naše bistvo, poslanstvo?« Ključ zdravja »Naše telo se lahko pozdravi samo« Hipnoza »Kako se zdravimo sami« Šambala »Pravljična dežela ali skrita resničnost« Orgon »dr. Wilhelm Reich: odkritje Orgona« Imenitno je odhajati stran 2 Uvodnik Uvodnik Mnogo je poti, po katerih hodimo skozi življenje, a samo ena je pot prebujenja zavesti. Sokrat je to pot imenoval spoznavanje in prepoznavanje samega sebe. Da pa bi se človek lahko prebudil in se tako prepoznal, mora razumeti svojo umeščenost v univerzumu, svetu in misteriju, ki mu pravimo življenje. Spoznati samega sebe zato pomeni prepoznati se v vseh dimenzijah svojega bivanja, ne le v fizični pojavni obliki, temveč tudi kot duhovno bitje. Telo je zgolj domovanje duše. Naša zavest pa je tisti vezni člen med zemljo in nebom, med končnostjo in večnostjo, ki nam omogoča to povezavo razumeti in skladno s to enostjo živeti v harmoniji z naravo, svetom in samim seboj. Etimološka razlaga besede zavest kaže na bistvo pojma, ki je marsikomu težko razložljiv in še težje razumljiv – najboljše razumevanje besede zavest podaja njeno nasprotje, torej nezavest – to je izvorni pomen korena veda, ki v staroindijščini in staroslovanščini pomeni isto: znanje, modrost. Iz tega izpeljana zloženka zavedati torej pomeni biti moder in poznati samega sebe. Mesečnik PREBUJENJE ZAVESTI bo tako sledil prebujanju in prebujenju znanja, ki ga v času, ko prestopamo iz kaotičnega materializma v harmoničen svet duhovnosti, nujno potrebujemo. Vsebina revije bo zato posegala na področje vseh treh aspektov človeka: telo, duša in duh. Harmonija teh treh aspektov je cilj poti prebujanja zavesti z namenom, da človek spozna, da je sam oblikovalec svoje življenjske usode. Naj bo uredništvu in bralcem vodilo večtisočletna modrost iz Upanišad: »Smo to, kar je naša globoka želja, ki nas vodi. Kakršna je naša želja, takšna je naša volja, kakršna je naša volja, takšna so naša dejanja, kakršna so naša dejanja, takšna je naša usoda!« Želja pogojuje voljo, ki vodi dejanja in kreira našo usodo. Naše usode ne oblikuje »nekdo tam zgoraj« oblikujemo si jo sami. Naravni zakon vesolja je blaginja. V naravi je vsega v izobilju in paradoksalno je, da je polovica človeštva lačna, druga polovica pa nesrečna ali bolna. V življenju potrebujemo samo tri preproste stvari: zdravje, blaginjo in ljubezen. Ker jih človek išče v zunanjem svetu, v sebi pa jih ne vidi in ne prepoznava, tega seveda nikoli ne najde. Vse je torej odvisno od nas in naše zaVESTI : zato je revija PREBUJENJE ZAVESTI nastala v želji, da vam prinaša VESTI, ki vam bodo VESNA ali prebujenje vaše ZAVESTI. Zato verjetno ni naključje, da se je revija »rodila« spomladi, ki so jo naši predniki imenovali vesna. Tudi besedna analogija ne more biti naključje. Naključje je le dogodek, pod katerega se je Bog pozabil podpisati. Maria Ana Kolman, glavna in odgovorna urednica stran 3 stran 4 Vsebina Vsebina stran 5 Ključ zdravlja »Naše telo se lahko pozdravi samo« Ključ zdravja Ljudje namenjamo svojemu zdravju premalo pozornosti. Ponavadi se niti ne zavedamo pomembnosti zdravja, dokler ne zbolimo. Naše telo ima, kot trdijo nekateri strokovnjaki alternativne medicine, vse sposobnosti, da se samo zdravi. Če je sposobnost samozdravljenja nevidna iz zornega kota klasične medicine, je obstoj te sposobnosti jasen z drugih vidikov. Je evolucijska nuja, saj organizmi morajo imeti mehanizme samozdravljenja, da nevtralizirajo sile, povzročiteljice poškodb in bolezni. Človeška vrsta skoraj ves čas svojega obstoja ni poznala zdravnikov, ne konvencionalnih, ne alternativnih. Že na podlagi preživetja vrste lahko sklepamo o obstoju sposobnosti stran 1 samozdravljenja. Žal se ne da preprosto podati slike obrambnega sistema, ki pospešuje proces samozdravljenja, saj zaradi pomanjkanja organiziranih raziskav poznamo le malo podrobnosti sestavnih delov in mehanizmov tega sistema. Poleg tega je človeški organizem neverjetno kompleksen, sposobnost, da se zdravi sam, pa je eno najzapletenejših delovanj. Tudi medsebojno vplivanje telesa in uma je po izkušnjah ljudi, ki so „čudežno“ ozdraveli ter raznih alternativnih zdravnikov, vedno pomembno, vendar nimamo modela, ki bi um vdelal v biološko resničnost. Nekaj poglavitnih dejavnosti mehanizma, ki pospešuje proces samozdravljenja lahko razložimo že na makromolekulski ravni oziroma nivoju DNK – makromolekuli, ki določa življenje. Na tej ravni ni imunskega sistema, niti živcev, ki bi prenašali sporočila iz možganov in smo daleč pod svetom organov. Tudi brez poznavanja podrobnosti samopopravljanja DNK lahko ugotovimo, da je samozdravljenje prirojena sposobnost vseh živih bitij. DNK namreč v sebi nosi vse informacije, potrebne za nastajanje encimov, ki jo popravljajo. Proces samozdravljenja tako poteka nepretrgoma. Telo je samo sposobno diagnosticiranja, zna torej prepoznati poškodbe. Lahko tudi samo odstrani poškodovano nukleotidno zaporedje in ga nadomesti z nepoškodovanim. Pri procesu samozdravljenja se ne nevtralizirajo le posledice hujših Ključ zdravlja ker na površini celic z medsebojnim vplivanjem receptorjev in molekul od drugod poteka sporazumevanje med njimi. Če se povzpnemo na višjo raven organizacije vidimo, da skupki celic sestavljajo tkiva, tkiva oblikujejo organe, organi se združujejo v sisteme. Na ravni tkiva postane zdravljenje bolj zapleteno, vendar ima enake splošne značilnosti. Proces celjenja ran je na primer temeljito znan in preučevan. Naslednji temeljito preučen primer zdravljenja na ravni tkiva je popravljanje preprostega zloma. Na vseh ravneh organizacije je torej organizem sposoben obnoviti izgubljene ali poškodovane dele. To je vsakdanji pojav v nekaterih tkivih, posebej v tistih na površini, izpostavljenih nenehnim dražljajem. Z našega telesa ves čas odpadajo zunanje plasti kože, spodnje plasti pa nenehno oblikujejo novo kožo. Kaj torej lahko storimo zase? Predvsem to, da telesu povečamo sposobnost, da se zdravi samo, saj je to dolgoročna naložba v prihodnost našega telesa. poškodb DNK, pač pa se odvijajo tudi navadna, v vsakem hipu potrebna popravila, ki ohranjajo normalno zgradbo in delovanje DNK. Samozdravljenje je torej spontano. Je naravni potek dogodkov, izvirajoč iz notranje zgradbe DNK. Omenjene značilnosti veljajo tudi v večjih vzorcih biološke organizacije človeškega telesa. Na ravni celice lahko na primer natančno opazujemo sposobnost obnove posameznih struktur, sposobnost, ki telesu dovoljuje, da v vsakem hipu opravlja potrebna popravila. Ker je površina celic podvržena številnim poškodbam, je zdravljenje na ravni celične membrane izjemno pomembno, še posebej zato, Celotna plast prebavnega trakta se vsak dan odlušči in obnovi, kar je presenetljiv regenerativni pojav. Še presenetlivejša je sposobnost jeter (največjega in enega izmed najbolj dejavnih organov v telesu), da obnovijo izgubljeno tkivo. Odrežemo lahko večino jeter, tudi do 80%, vendar bo preostali del izgubljenega nadomestil že v nekaj urah, če je le tkivo normalno. Podobna nadomestitev struktur in funkcije je mogoča po delnem uničenju jetrnih celic zaradi virusnega hepatitisa ali kemičnih strupov. Zanimivo je opazovati tudi proces samozdravljenja psiholoških poškodb, katerih nazoren model je žalovanje. Žalovanje nad stran 2 Ključ zdravlja izgubo slejkoprej občutimo vsi. Isto je, pa naj gre za izgubo hišnega ljubljenčka, službe, prijatelja, zakonskega partnerja ali otroka. Vsaka izguba je povezana z izgubo vsega, vsaka smrt nas opomni na našo lastno smrt. Vendar se oblike žalovanja od človeka do človeka zelo razlikujejo, odvisne so tudi od narave in simbolike določene izgube. Žalovanje je nekakšno delo, ki ga moramo opraviti, proces sprejemanja izgube in doseganja novega čustvenega ravnotežja v spremenjenih okoliščinah. Žalovanje je torej neka vrsta samozdravljenja. Spontano zdravljenje je torej vsakodneven pojav, ne pa kakšen redek dogodek. Čudimo se spontani remisiji raka, takšno vsakodnevno dogajanje v človeškem telesu kot je opisano zgoraj, pa se nam ponavadi ne zdi pomembno, vsakodnevno delovanje obrambnega sistema, kot je celjenje ran, ki ga vsi stran 3 poznamo, pa komajda opazimo in se sploh ne zavedamo, kako pomemben je. Do danes so le redki zdravniki in znanstveniki iskali primere samozdravljenja, zato ni presenetljivo, da se jim fenomen spontanega zdravljenja zdi nejasen, koncep zdravljenja od znotraj pa nenavaden ali celo nesprejemljiv. Za zdravje je potrebna energija. Le-to priskrbi presnova, proces spreminjanja energije, ki jo kot kalorije zaužijemo s hrano, v kemično energijo, ki jo telo lahko porabi za svoje raznovrstne funkcije. Zato so podhranjeni in stradajoči ljudje neprimerni kandidati za spontano zdravljenje. Pogostejši razlogi za nezadostno presnovo energije so ponavadi nepravilna prehrana, nepravilna prebava in nepravilno dihanje. Vse te dejavnike je mogoče nadzorovati. Ključ zdravlja Pravilna prehrana telesu ne daje le dovolj kalorij, pač pa tudi vse hranilne snovi, potrebne za učinkovito presnovo, in to brez presežkov, pospeševalcev bolezni. Kaj sestavlja pravilno prehrano je tema za razprave in večina razprav temelji na čustvih, ne na razumu. Kratek povzetek kakšna naj bi bila „zdravilna prehrana“ izgleda nekako takole. Skušajte uživati manj kalorij, zato iz prehrane izločite mastna živila, svoje najljubše jedi pa pripravljajte z manj maščobe. Sem in tja se odločite tudi za post in tako imenovano omejevalno hujšanje. Čim bolj zmanjšajte količino nasičenih maščob: jejte manj živil živalskega izvora in se izogibajte živilom, ki vsebujejo palmovo ali kokosovo olje (obe olji vsebujeta veliko nasičenih maščobnih kislin; palmovo cca. 45%, kokosovo celo več kot 85%), margarino, rastlinsko mast ali delno hidrogenirana olja. Za kuho ne uporabljajte polinenasičenega olja, pač pa le kakovostno oljčno olje. Naučite se prepoznati in izločiti vire trans-maščobnih kislin (margarino, rastlinsko mast, delno hidrogenirana olja in navadne vrste tekočega rastlinskega olja). Povečajte porabo maščobnih kislin omega-3: jejte več pravih vrst rib (tuna, losos, skuše, sardele, postrvi, jeseter,...) ali pa živilom dodajajte konopljino ali laneno olje oziroma moko ali olje iz pšeničnih kalčkov. Jejte manj beljakovin vsakršne vrste. Živalske beljakovine poskusite nadomestiti z ribami in izdelki iz soje. Jejte več vsakovrstnega sadja in zelenjave ter več polnozrnatih žit in izdelkov iz njih. Ko izbirate živila, se odločajte za živila pridelana na ekološki način. Ker s staranjem postajamo manj dejavni, potrebujemo manj kalorij, kar se pogosto kaže v slabšem teku in pomanjkanju zanimanja za hrano. Vendar se potrebe po vitaminih in mineralih in drugih hranilih s starostjo prej povečajo, kot zmanjšajo. V starosti je uravnotežena prehrana enako pomembna kot v drugih življenjskih obdobjih. Da bi se izognili zapeki in drugim prebavnim težavam, ki so pogost vir nadlog v starosti, izbirajmo živila, ki zagotavljajo prehranske vlaknine na primer polnozrnat kruh, sadje in zelenjavo. Za izrazom „nepravilna prebava“ označujemo različne bolezni, od kislega refluksa do hemoroidov, vmes pa še vsakovrstne kronične želodčne in črevesne bolezni. Dokler se ne dokaže nasprotno, lahko predvidevamo, da večina prebavnih motenj izvira iz stresa, kajti um se lahko neomejeno vmešava v normalno delovanje prebavnega sistema in ruši ravnovesje avtonomnega (samodejnega) živčevja, ki ga uravnava. Večina ljudi se skozi življenje ne prebija s sprejemanjem. Namesto tega so v nenehni pripravljenosti, z vsiljevanjem svoje volje skušajo krojiti dogodke in nadzorovati položaj. Po Laoziju, starodavnem kitajskem filozofu, je tako vedenje prav nasprotno pravemu načinu življenja (dau) in tisti, ki se ga oklepajo, so pogubljeni. stran 4 Ključ zdravlja Sprejemanje, podrejanje, predaja (kakorkoli ga že imenujemo), preobrat v načinu razmišljanja je lahko glavni ključ, ki odklepa vrata do ozdravitve. Nepravilno dihanje je lahko prisotno na primer zaradi kroničnih bolezni dihal. Tudi brez kroničnih bolezni dihal lahko slabo dihanje omejuje presnovo in količino energije, potrebne za zdravljenje. Ovire pri dihanju so lahko tudi posledica preživetih travm, tako duševnih kot telesnih. Delovanje možganov in živčevje je odvisno od zadostne izmenjave kisika in ogljikovega dioksida, prav tako delovanje srca, obtočil in vseh drugih telesnih organov. Dihanje je zato najpomembnejša telesna funkcija in vpliva na vse druge. Večina izmed nas se nikoli ni učila pravilnega dihanja in tega, kako ga lahko izkoristimo za ubranost uma in telesa. Znanosti zavestnega dihanja na medicinskih fakultetah ne učijo. Skozi celotno zgodovino je bila nekaj ezoteričnega, iz roda v rod so jo večinoma prenašali z ustnim izročilom, danes pa je na voljo kar nekaj knjig o tej temi. Priporočeno je, da se naučimo sproščujočega dihanja in s tem bomo uglasili telo, um in duha. Pomanjkanje energije je lahko tudi posledica čezmerne porabe te energije zaradi prenapornega dela, prevelikega telesnega napora, pomanjkanja počitka in spanja ter zasvojenosti s poživili, se pravi posledica stresa na naš organizem. Naučimo se torej blažiti stres. Nekaj osnovnih blažilcev stresa je, da si redno vzamemo dopust v službi, da se redno in zdravo prehranjujemo, da se izogibamo prevelikim količinam kofeina, stran 5 alkohola in tobaka, da smo redno telesno aktivni, da se lotimo kake tehnike za sproščanje na primer joge, meditacije ali dihalnih vaj, da se spoprijemamo z delovnimi težavami in težavami v medosebnih odnosih in jih razrešujemo, da se naučimo prepoznati svoj prag stresa in se ne ženemo preko njega, da premislimo o nakupu domače živali, saj božanje živali sprošča ter da se pogovarjamo o svojih težavah. Sposobnost samozdravljenja je odvisna tudi od prekrvavitve, ki prenaša energijo in potrebne snovi na nepravilno delujoče ali poškodovano območje. Svoja obtočila lahko ohranjate v izvrstnem stanju z zdravo prehrano, s telovadbo in brez cigaret. Spontanega zdravljenja verjetno ne more biti, če so obrambni mehanizmi telesa slabi. Naš imunski sistem lahko oslabijo tri vrste dejavnikov in sicer: vztrajne ali neustavljive okužbe (npr. z virusi, bakterijami), strupene okužbe z različnimi oblikami snovi ali energije iz okolja ter nezdrava duševna stanja (npr. depresija). Ena najhujših nevarnosti za telo je preobremenjenost s strupenimi snovmi ali toksini zaradi množice škodljivih substanc v okolju. Vse, kar poveča obrambno sposobnost telesa, in vse kar pomaga nevtralizirati škodljive vplive, bo povečalo verjetnost spontanega zdravljenja. Toniki so naravni izdelki, ki počnejo prav to. Beseda „tonik“ v pomenu krepčilnega ali poživljajočega zdravila izhaja iz grščine in pomeni „raztezati“. Toniki raztezajo ali oblikujejo naše sisteme tako kot telesna dejavnost oblikuje naše mišice. Telovadba (izpostavljanje telesa vedno večji obremenitvi, za katero pride sprostitev) krepi naravno prožnost, poglavitno sestavino zdravja. Prožnejši ko smo, prej si bomo opomogli po Ključ zdravlja kakršnemkoli stresu ali kakršnikoli poškodbi. Toniki so na primer česen, ingver, zeleni čaj, sibirska cedra (Pinus sibirica), pegasti badelj (Silybum marianum), grahovec/ huangči (Astragalus membranaceus), sibirski ženšen/ elevterokok (Eleutherococcus senticosus), ženšen (Panax ginseng, Panax quinquefolium), kitajska šisandra (Schisandra chinensis), kitajska angelika (Angelica sinensis), mnogocvetna dresen/He Shou Wo oziroma Fo-ti (Polygonum multiflorum), medicinske gobe, kot so maitake (Grifola frondosa), Polyporus umbellatus ali žuling, glavatec (Cordyceps sinensis), reishi (Ganoderma lucidum) in čaga (Inonotus obliquus). Vse te rastline/gobe nam pomagajo preprečiti škodljive vplive strupenih substanc, stresa in staranja na telo. Namesto, da obupujete ob misli, koliko škodljivim vplivom smo izpostavljeni, vedite, da se lahko zavarujete in povečate svojo sposobnost samozdravljenja z uporabo varnih in učinkovitih izdelkov. Torej, jejte več česna in ingverja; sta okusna in seznam njunih blagodejnih učinkov se nenehno daljša. Če ste navajeni na kofein, se kdaj pa kdaj za nekaj časa preusmerite na zeleni čaj, saj je najbolj zdrava kofeinska pijača. Če vas skrbi izpostavljenost strupenim snovem ali pa mislite, da ste preobremenjeni z njimi, uživajte pegasti badelj in vašemu telesu bo zagotovo pomagal, da si opomore. Če ste na splošno slabotni ali vam manjka vitalnosti, preizkusite sibirski ženšen ali glavatec. Če je vaša odpornost oslabljena in mislite, da vas napade prav vsaka bolezen, naredite terapijo z grahovcem ali gobo maitake ali gobo čaga ali gobo reishi. Če sta vas oslabili starost in pomanjkanje spolne energije, preizkusite ženšen, kitajsko šisandro in hošouvu. Ženšen in kitajska šisandra sta izvrsten spolni tonik za moške, tung kvaj (kitajska angelika) pa je primernejši za ženske. Če ste zelo obremenjeni in je za vaše delovne obveznosti dan skorajda prekratek, pa preizkusite hladno stiskano olje iz oreščkov sibirske cedre, ki vam bo pomagalo pri krepitvi in obnovi moči organizma, pri premagovanju kronične utrujenosti in izčrpanosti, zvišalo bo vaše sposobnosti za delo ter lajšalo posledice stresa na vaš organizem in le-tega tudi bolj prilagodilo težkim okoliščinam in vsakodnevnim naporom. Zavedati se je potrebno, da stari ljudje potrebujejo več časa za samozdravljenje, da pa lahko telo tudi varujemo pred vplivi staranja in hkrati okrepimo splošno odpornost in vitalnost pri starejših. Tradicionalna kitajska medicina in tradicionalna sibirska medicina sta odkrili številne naravne snovi, ki delujejo kot tovrstna krepčila. Sprememb časa ne moremo ustaviti, lahko pa staranju prilagodimo način življenja in dejavnosti. Prav je, če veste, da telesu lahko pomagate, da se brani. stran 6 Ključ zdravlja Obrambno sposobnost telesa povečamo tudi tako, da si dnevno dodajamo antioksidante. Najpreprostejši način je uživanje sadja in zelenjave, lahko pa jih še dodatno dodajamo v obliki prehranskih dopolnil. Ti bodo varovali naše tkivo tako, da bodo blokirali kemične reakcije, prek katerih številni toksini škodujejo našemu telesu. Torej lahko pomagajo nevtralizirati strupene snovi, ki jih pridobimo zaradi onesnaženega okolja v naše telo. Najučinkovitejši in najvarnejši so vitamin C, vitamin E, selen in betakaroten. Zavedati se je potrebno, da antioksidanti v obliki prehranskih dopolnil niso nadomestek za zdravo prehrano in način življenja. Danes živimo v družbi, katere glavna cilja sta udobje in užitek. Imamo daljinske upravljalnike za razne naprave in tablete za skoraj vsako bolezen. Zdi se nam, da imamo vse. Težava pa je, da so ti preprosti odgovori obliž za še stran 7 globljo težavo. V naši družbi ni dovolj predanosti zdravemu načinu življenja. Naše želje nas ženejo, da se vdajamo nezdravim navadam. Antioksidanti v obliki prehranskih dopolnil imajo omejeno vrednost, če jih uživamo ob nezdravem načinu življenja. Svojemu telesu moramo privoščiti jutranji sprehod in trden nočni spanec in pripravljeno bo na vse izzive, ki ga čakajo. Pogosto pravijo, da bi morali ponoči spati najmanj 8 ur, vendar ne potrebujemo vsi enake količine spanja. Potrebe vsakega človeka se vse življenje in tudi vsak dan spreminjajo. Starejši ljudje potrebujejo manj spanja, dlje traja, da zaspijo, in ponoči se večkrat prebujajo. Če ste po 8. urah spanja še utrujeni, poskusite 10 dni hoditi v posteljo prej in opazujte, kako sveže se boste počutili čez dan in kako se boste spoprijemali s težkimi nalogami. Morda potrebujete samo malo več spanja, da se boste počutili sveže in spočite. Ključ zdravlja Tudi um zelo vpliva na zdravljenje in to pozitivno ali negativno. Spontano zdravljenje lahko sprožijo miselne spodbude; lahko pa ga tudi ovira uveljavljeni način razmišljanja. Um lahko zatre imunski sistem in povzroči neravnovesje avtonomnega živčevja, to pa vodi v motnje prebave, krvnega obtoka in vseh drugih notranjih funkcij. Vedeti moramo, kako lahko svoj um uporabljamo v prid zdravljenja. Vera v zdravilce, svetišča in zdravila je brez dvoma temelj učinka placebo, učinka, ki je klasični primer spontanega zdravljenja. Prepričanje tudi izrazito vpliva na zaznavanje in določa, kaj na naši poti po svetu vidimo in česa ne. Kadar je naša pozornost usmerjena k premišljevanju, ne moremo izkusiti stvarnosti. Razmišljanje nas iz tukaj in zdaj popelje v preteklost, prihodnjost in domišljijo – v nestvarne svetove. Na praktični ravni so misli poglavitni vir zaskrbljenosti, krivde, strahu in žalosti – čustev, ki verjetno ovirajo zdravljenje in nam zagotovo povzročijo precej trpljenja. Odganjajmo slabe misli in poskušajmo vedno razmišljati pozitivno. Vpliv miselnih podob na naše telo lahko vadimo tako, da sanjarimo bolj zavestno in namerno ter da smo pozorni na čustvene odzive, ki jih določene predstave izzovejo. Z vizualizacijo skušajmo pospešiti celjenje ran, zdravljenje vnetega grla in drugih razširjenih bolezni. Če bomo kdaj morali izkoristiti vse svoje vire, da bomo lahko obvladali hudo bolezen, bomo tako imeli dober temelj. Rabin Nachman iz Bratislave, veliki židovski mistik poznega 18. in zgodnjega 19. stoletja, ki je na samotnih tavanjih v gozdovih redno doživljal ekstazo, je svojim privržencem priporočil: „Vedno bodite veseli, ne glede na to, kako se počutite. S srečo lahko nekomu podarite življenje.“ Poudaril je še, da moramo v sebi vsak dan poiskati veder, živahen odnos do življenja; na ta način bomo postopno postali dovzetni za fine skrivnosti, ki nas obkrožajo. „Tudi, če ne doživimo nobenih navdihujočih hipov, se moramo vesti, kot da jih,“ je še svetoval. „Če v vas ni zanosa, si nadenite masko. Vedite se, kot da ste ga polni in občutek bo postal pristen.“ stran 8 Ključ zdravlja Tudi um zelo vpliva na zdravljenje in to pozitivno ali negativno. Spontano zdravljenje lahko sprožijo miselne spodbude; lahko pa ga tudi ovira uveljavljeni način razmišljanja. Um lahko zatre imunski sistem in povzroči neravnovesje avtonomnega živčevja, to pa vodi v motnje prebave, krvnega obtoka in vseh drugih notranjih funkcij. Vedeti moramo, kako lahko svoj um uporabljamo v prid zdravljenja. Vera v zdravilce, svetišča in zdravila je brez dvoma temelj učinka placebo, učinka, ki je klasični primer spontanega zdravljenja. Prepričanje tudi izrazito vpliva na zaznavanje in določa, kaj na naši poti po svetu vidimo in česa ne. Kadar je naša pozornost usmerjena k premišljevanju, ne moremo izkusiti stvarnosti. Razmišljanje nas iz tukaj in zdaj popelje v preteklost, prihodnjost in domišljijo – v nestvarne svetove. Na praktični ravni so misli poglavitni vir zaskrbljenosti, krivde, strahu in žalosti – čustev, ki verjetno ovirajo zdravljenje in nam zagotovo povzročijo precej trpljenja. Odganjajmo slabe misli in poskušajmo vedno razmišljati pozitivno. Vpliv miselnih podob na naše telo lahko vadimo tako, da sanjarimo bolj zavestno in namerno ter da smo pozorni na čustvene odzive, ki jih določene predstave izzovejo. Z vizualizacijo skušajmo pospešiti celjenje ran, zdravljenje vnetega grla in drugih razširjenih bolezni. Če bomo kdaj morali izkoristiti vse svoje vire, da bomo lahko obvladali hudo bolezen, bomo tako imeli dober temelj. Rabin Nachman iz Bratislave, veliki židovski mistik poznega 18. in zgodnjega 19. stoletja, ki je na samotnih tavanjih v gozdovih redno doživljal ekstazo, je svojim privržencem priporočil: „Vedno bodite veseli, ne glede na to, kako se stran 9 počutite. S srečo lahko nekomu podarite življenje.“ Poudaril je še, da moramo v sebi vsak dan poiskati veder, živahen odnos do življenja; na ta način bomo postopno postali dovzetni za fine skrivnosti, ki nas obkrožajo. „Tudi, če ne doživimo nobenih navdihujočih hipov, se moramo vesti, kot da jih,“ je še svetoval. „Če v vas ni zanosa, si nadenite masko. Vedite se, kot da ste ga polni in občutek bo postal pristen.“ Predvsem je pomembno, da delujemo preventivno oziroma da povečamo naravno obrambno sposobnost telesa, saj je imunski sistem sam po sebi del telesnega mehanizma za samozdravljenje. S tem bomo ohranili svoje zdravje in ga celo izboljšali. V primeru, da bomo vseeno zboleli, pa bo obstajala večja verjetnost, da bomo, če bo potrebno, doživeli spontano ozdravitev. Strokovnjaki s področja zdravljenja iz sebe/samozdravljenja so namreč prepričani, da je končni skupni vzrok ozdravitve vseh bolezni samozdravljenje, ob pomoči metod zdravljenja klasične medicine ali brez njih. Ko so zdravila učinkovita, so zato, ker sprožijo notranje mehanizme samozdravljenja. Zdravljenje hkrati z zdravili in operacijami, lahko pospeši ozdravljenje in odstrani ovire na poti do njega, vendar ga nikakor ne moremo enačiti s samozdravljenjem. Zdravljenje prihaja v telo od zunaj, ozdravljenje pa pride iz notranjosti. Kljub temu ni pametno zavračati zdravljenja klasične medicine, med tem ko čakamo na ozdravitev. Bara Hieng Rosa Canina »Šipek je namreč zastonj, raste v naravi, dan od Boga in vsem na razpolago« Rosa Canina Če si bolan in se pozdraviš npr. s šipkom, je resnično popolnoma odveč dilema ali je naravni šipek zdravilo ali preprosto grm, ki raste v naravi. Dejstvo je, da vsi prepiri in zakonske določbe o tem, kakšno delovanje smemo pripisati nekemu plodu narave, izvirajo iz ogroženosti oz. interesov. Koliko manj dobička bi imela farmacevtska industrija, če bi ljudje šli preprosto v naravo nabirat šipkove plodove? Farmacevtski giganti Šipek (Rosa canina L.) je pravzaprav divja vrtnica. Je ena najstarejših okrasnih rastlin, saj jo omenjajo že sumerski viri 2700 let pr.n.št. Uporablja ga tako tradicionalna kot uradna medicina in morda je šipek eden redkih plodov narave, kjer se obe medicini ne prerekata o tem – ali je to zdravilo ali ne. so v boju za ohranitev svojih pozicij sposobni v svoj voz vpreči celo OZN. Leta 1996 se je v Bonnu sestala komisija strokovnjakov OZN in v okviru t.i. Codex Alimentarius med drugim sprejela naslednje sklepe: 1. Razširjanje zdravstvenih informacij o vitaminih, aminokislinah, mineralih in drugih naravnih snoveh za preprečevanje in zdravljenje bolezni naj bo prepovedano po vsem svetu. 2. Distribucija vitaminov in drugih naravnih snovi, ki prekoračujejo določene vrednosti, naj bo prepovedano po vsem svetu. 3. Ob naslednjem zasedanju te komisije jeseni 1998 naj ti sklepi postanejo zavezujoča zakonska predloga za vse članice OZN. 4. Države, ki te zakonske predloge ne bi sprejele in uveljavile, naj bodo kaznovane z gospodarskimi sankcijami. Zato se tudi pri nas o zdravilnih učinkih naravnih substanc, zlasti še tistih, ki jih lahko naberemo v naravi, ne govori. Četudi je znanstveno dokazano, da npr. pomanjkanje C vitamina povzroča vrsto bolezni in iz najstarejših pisnih in ustnih virov znano in priznano, da je te bolezni možno pozdraviti z uživanjem npr. šipka, naj se zaradi zakonskih regulativ o tem ne bi pisalo. V Sibiriji in Rusiji pa je drugače. Tam gresta tradicionalna, torej ljudska medicina in uradna medicina z roko v roki in se z namenom, da ozdravita pacienta (kajti edino to je važno), dopolnjujeta. Zato v nadaljevanju članka pišem o tem, kaj se dogaja onstran Urala – vsakršna podobnost z našimi okoliščinami, pa je zgolj naključna. In ker šipek raste tudi pri nas, priporočam, da se odpravite na sprehod v naravo in si sami naberite šipkove plodove. Pri tem se naravi ne pozabite zahvaliti za darilo. Iz teh plodov si lahko pripravite izvrsten vitaminski pripravek, ki vam bo v zimskih dneh zagotavljal dovolj C vitamina. Šipkove plodove zmeljite in jih vmešajte v med. Vsak dan pojejte 1 žlico tega šipkovega medu. V Sibiriji iz šipka pridobivajo hladno stiskano olje, ki se uporablja kot vsakodnevna hrana in tudi v zdravilne namene, uporabljajo tako rdeč mesnat ovoj plodu, kot tudi seme. stran 1 0 Rosa Canina Tako olje je bogato s karotenom, viaminom. E, magnezijevimi solmi in je rekorder po vsebnosti C vitamina. Uporabljajo ga tako v tradicionalni kot tudi v uradni medicini. Po zaslugi celične medicine danes vemo, da vsaka telesna celica potrebuje iste biokatalizatorje, torej biološko gorivo za vzdrževanje svojih biokemičnih funkcij. Najvažnejši biokatalizatorji so vitamini, minerali, mikroelementi in aminokisline. Nekatere od teh ne moremo proizvesti sami, ampak jih moramo zaužiti s hrano. Pomanjkanje vitaminov je vzrok za vrsto bolezni: obolenja srca in ožilja, visok krvni tlak, diabetes, sladkorna bolezen, srčna oslabelost in motenj v ritmu bitja srca,… Srčni infarkt, kap in obolenja obtočil so najpogostejši vzrok smrti. Danes v Evropi zaradi tega umre vsak drugi človek. Živali ne poznajo teh bolezni, ker v svojih jetrih proizvajajo dovolj lastnega C vitamina in tako stabilizirajo stene žil. Skoraj stran 1 1 vse živali izgrajujejo to imunsko snov same v presnovi iz glukoze. Samo nekatere opice, ptiči, ribe, morski prašiček in človek nimajo sposobnosti za lastno izgradnjo vitamina C. Ljudje smo na neki točki evolucijskega razvoja to sposobnost izgubili. Zanimivo je, da živali proizvajajo C vitamin po nekem notranjem ključu: več ga potrebujejo, več ga njihov organizem proizvede. Dejstvo namreč je, da organizem v stanju psihofizične obremenitve potrebuje več C vitamina kot v stanju mirovanja.Če na primer sibirski sobolj ure in ure na lovu za plenom brede skozi snežni metež, ustvarja v presnovi glukoze toliko vitamina C kot ga njegov organizem zaradi povečane fizične aktivnosti potrebuje. Zato se sobolj ne prehladi. »Negibna« bitja, torej rastline, potrebujejo za življenje malo C vitamina. Bolj ko sta žival ali človek aktivna, več te snovi potrebujeta. Bolj ko je biološki razvoj Rosa Canina človeka napredoval, večja je bila poraba po vitaminu C. Vzporedno s tem pa je šla prehrana sodobnega človeka v obratno smer: namesto, da bi človeku zagotavljala dovolj vitamina C, je postala vedno bolj siromašna z njim. Sodoben človek s svojim nespametnim načinom prehranjevanja dobi morda le toliko dnevne potrebe po tem vitaminu, kot bi ga potreboval, če bi bil rastlina, ki ves dan ne dela nič drugega kot da se obrača za soncem. Izpostavljenost škodljivim okoliščinam, stresu, psihofizičnim obremenitvam itd. pa zahteva vsak dan večjo porabo C vitamina, ki ga v sodobni prehrani primanjkuje. Pri stresu na primer telo izloča velike količine histamina, ki za svoj nastanek potrebuje C vitamin, za vsako molekulo histamina je potrebna molekula C vitamina. Stres dobesedno posrka vso zalogo C vitamina. Podobno se estrogen, ki ga ženske dobivajo s kontracepcijskimi ali hormonskimi tabletami, veže s C vitaminom in ga dobesedno izniči . Mnogi zdravniki priporočajo ženskam srednjih let, naj jemljejo estrogen, češ da preprečuje osteoporozo. Vendar to ne drži! V času mene se ne poruši le ravnovesje hormonov, ampak ravnovesje v izmenjavi mineralnih snovi. Telo potrebuje več kalija, magnezija in naravnih elementov. V Rusiji zato ženskam priporočajo in jih tudi zdravijo z oreščki sibirske cedre ali z oljem, ki ga pridobivajo iz teh oreškov, saj ima izjemno idealno sestavo vitaminov :ves B kompleks, tudi B12, ki ga sicer najdemo le v mesu, antioksidante (vitamina C in E in beta karoten) in veliko mineralov visoko vsebnost joda, ki je potreben za pravilno delovanje ščitnice in posledično za hormonsko ravnovesje, pa tudi kalija, magnezija in drugih mikroelementov. Če telo ne dobi dovolj teh elementov, ki so potrebni za pravilno delovanje celičnih procesov, s hrano, jih vzame iz kosti. Torej osteoporoza ne nastane zaradi neravnovesja hormonov, ampak zaradi pomanjkanja mineralov! Zato je jemanje estrogena ne le nekoristno, ampak celo škodljivo, saj ta hormon znižuje raven vitamina C in stimulira proteazo (encim, ki izzove rakava obolenja). Kajenje, kontracepcijske tablete, antibiotik tetraciklin, aspirin in kortikosteroidi zmanjšujejo raven vitamina C v telesu! C vitamin deluje tudi kot lovilec prostih radikalov in kot katalizator pri delovanju jeter. Ker je C vitamin poleg vsega tudi transmitor v celico, je problem še večji, saj celica ob njegovem pomanjkanju praktično ne dobi hranil.Železo iz zelenjave, sadja in žit se sicer težje absorbira, vendar vitamin C poveča absorbcijo kar za 85%. Vitamin C je kot lovilec prostih radikalov pomemben zaščitnik telesnih celic in preprečuje njihovo izroditev v rakaste celice. Krepi imunski sistem tako, da pospešuje nastajanje beljakovine interferona in s tem močno otežuje vstop bolezenskih povzročiteljev skozi celično membrano v notranjost celice. Deluje kot nekakšen vratar v celico. stran 1 2 Rosa Canina Diabetes, ki lahko povzroči slepoto, odpoved ledvic, možgansko kap in srčni infarkt. Če sladkorni bolniki dodatno jemljejo C vitamin, se vzpostavi ravnovesje med sladkorjem in vitaminom C. Že l. 1937 je klinična študija dunajske univerze pokazala, da dnevni odmerek 250 do 500 mg C vitamina zniža raven sladkorja povprečno za 30%, medtem, ko je potreba po inzulinu padla za 27%. O nujnosti zadostnega uživanja C vitamina nas opozarjajo na vsakem koraku. Ampak običajno je tako, da človek ne sliši in ne vidi nečesa, kar je sila preprosto in povrh vsega še poceni ali pa celo zastonj. Za to poskrbijo tudi agresivne reklame multinacionalk in nesmiselne zakonske določbe, ki prepovedujejo informiranje o zdravilnosti naravnih substanc, ki nam jih ponuja narava. Opozorila: uživajte vsaj 50 mg C vitamina na dan, da ne boste zboleli ali uživajte vsaj 250 mg vitamina C dnevno, da se boste pozdravili – z drugimi besedami jejte zelje, šipek, agrume,… v abnormalnih količinah – to je res preveč enostavno, da bi verjeli in temu sledili. Tudi v preteklosti je bila ta preprosta resnica postavljena na rob verodostojnosti. Dr. Linus Pauling je bil prvi, ki je opeval vitamin C kot zdravilo proti prehladu in virozam, poveličeval ga je na vso moč in trdil, da preprečuje srčne bolezni in raka. Paulinga je klasična medicina stran 1 3 razglasila za čudaka. Težko je povsem ovreči trditve človeka, ki je dobil dve Nobelovi nagradi, eno za znanost, drugo pa za mir. Dr. Matthias Rath , ki je nadaljeval delo dr. Paulinga, je v svojih raziskavah na Linus Paulingovem Inštitutu za znanost in medicino prišel do ugotovitve o soodvisnosti bolezni srca in ožilja s pomanjkanjem C vitamina. Dr.M.Rath tako pravi, da je vitamin C pogoj za nastajanje kolagenov, elastinov in drugih stabilizacijskih molekul v telesu. Kolagen tvori vezivno tkivo telesa, kosti, kože in žilnih sten. Kolikor več C vitamina je na voljo, toliko več kolagena se ustvarja in toliko bolj čvrste in prožne so stene arterij, ven in kapilar. Če pa ima telo na voljo premalo C vitamina, se na notranjih stenah arterij pojavijo razpoke in poškodbe – to je začetek arteroskleroze. Vezivna tkiva in žilne stene začnejo počasi razpadati in človek lahko zaradi notranjih krvavitev (skorbut) umre. Naše telo ima v določeni meri tudi sposobnost samozdravljenja, zato skuša žile utrditi na drug način: razpoke zamaši z maščobami in beljakovinami. To zasilno popravilo pa vodi do povečane proizvodnje holesterola v jetrih. Holesterol je torej nekakšna »malta«, ker se zaradi pomanjkanja C vitamina ne morejo tvoriti normalne stabilizacijske molekule.. Zaradi pomanjkanja C vitamina tako telo tvori preveč holesterola in drugih krvnih maščob, ki se plast za plastjo nalagajo v žilah kot arterosklerotične obloge, ki zožujejo žile in končno privedejo do infarkta. Ker so koronarne arterije izpostavljene največ obremenitvam, v njih nastane največ razpok in se tvori največ oblog, zato je srčni infarkt najpogostejši zaključek tega procesa. Podobno pa vodi zoženje možganskih arterij do možganske kapi. Rosa Canina Angina pectoris, visok krvni tlak, oslabelost srca in motnje v bitju srca so pravtako posledica dolgoletne pomanjkljive preskrbe celice z vitamini. Koronarna skleroza pri tem napreduje izjemno hitro – kot je dokazal dr. Rath, obloge v srčnih arterijah naraščajo vsako leto za 44%. Razgrajevanje maščob v krvi je mogoče pospešiti s povečanim uživanjem vitamina C, pa tudi vitamina E oz. tokoferola (rekorder je hladno stiskano olje iz pšeničnih kalčkov, saj vsebuje 600 mg tokoferola na 100g). Vrsta znanstvenih raziskav potrjuje, da dodajanje vitamina C in E vsakodnevni prehrani, še bolj pa naravna oblika obeh vitaminov, zmanjšuje tveganje za infarkt in možgansko kap za polovico. Ti rezultati so mnogo boljši kot jih izkazuje katerokoli farmacevtsko zdravilo. Tudi tu namreč uradna medicina zamenjuje vzrok in posledico: stališče uradne medicine je NASVET: Sibirci zjutraj popijejo svoj eliksir življenja. ki ga pripravijo iz sledečih sestavin: - 1 dcl tople vode, žlica medu, žlIčka cvetnega prahu, žlička šipkovega džema ali olja, žlička olja iz oreškov sibirske cedre in žlička olja pšeničnih kalčkov. Vse to premešajo in popijejo na tešče. Nekateri temu dodajo tudi vodko, da jih malo pogreje. Dr.Ševcov priporoča kot dodatek tudi žličko cimeta, ki dodatno zmanjšuje raven sladkorja in holesterola. namreč, da visoka raven holesterola povzroča okvaro sten arterij in posledično arteriosklerozo. Zato predpisujejo tablete za znižanje ravni holesterola, ki imajo vrsto negativnih stranskih učinkov, torej odpravljajo posledice in ne vzroka, ki je preprosto pomanjkanje C vitamina. Zato bi bilo bolj smiselno, da bi medicina pacienta napotila nabirat šipek, zelje, limone,…oz. ga opozorila na to, da mora poskrbeti za zadostno količino vitaminov in vzpostaviti vitaminsko ravnovesje. Jetra bi po tem namreč samodejno zmanjšala tvorbo holesterola! Nasprotno pa medicina vztrajno predpisuje zdravila, ki sicer znižujejo raven holesterola , ampak znižujejo stran 1 4 Rosa Canina tudi raven drugih življenjsko pomembnih snovi, kar najpogosteje privede do oslabitve srčne mišice, motenj pri delovanju jeter in raka. V ameriškem zdravstvenem časopisu »Journal of the American Medical Association« je 3. jan. 1996 izšel članek z naslovom »Povzročanje raka z zdravili za zmanjševanje krvnih maščob«, vreden branja in razmisleka. Zanimo je, da je 33 držav kljub vsemu uspelo npr. registrirati črno deteljo (Trifolium pratense) kot uradno ZDRAVILO proti raku. Pri nas jo je v izobilju, ampak o njenem antikarcinogenem delovanju ne ve skoraj nihče. Tudi naravni inzulin raste v naravi – korenina navadnega repinca (Arctium lappa L.) ima 4070% inulina, ki se v farmaciji uporablja za proizvodnjo inzulina. To je tista rastlina, ki običajno kot plevel raste ob ograjah in gozdnih robovih in nam na obleki pusti tiste nadležne kosmate bobice. Nešteto rastlin raste v naravi, ki smo jim še pred kratkim smeli reči zdravilne in v literaturi navesti njihovo zdravilno delovanje. Danes beremo le še o zdravilnem delovanju farmacevtskih zdravil in ko se čez čas ugotovi in morda celo napiše, koliko škode našemu zdravju je neko zdravilo povzročilo, je to pač nekaj, kar je »past tense« , mi pa drvimo novim zdravilom naproti. Medtem, ko Evropa in svet golta tablete PROTI različnim bolezenskim stanjem in polni žepe farmacevtskih gigantov, pa prebivalci Sibirije nabirajo gozdne sadeže, jih sušijo, stiskajo iz njih olja, delajo marmelade,… Na stotine in stotine km daleč namreč nimajo lekarne. Lekarna jim je narava. Bolezni, za katerimi umira bolna Evropa, skoraj ne poznajo. Dejstvo je, da farmacevtski giganti živijo od bolnih ljudi, torej je interes razvitega sveta, da je čimveč stran 1 5 ljudi bolnih – to je preprosta logika. Več ljudi živi od bolezni kot jih pa zaradi bolezni umre! Deklaracija, ki jo je sprejela posebna komisija na OZN s tem dobiva pravi pomen: Zakonska prepoved pisanja o tem, da je šipek zdravilo je seveda nevzdržna! Šipek je namreč zastonj, raste v naravi, dan od Boga in vsem na razpolago. Edini problem je osveščenost – ljudje so včasih to vedeli, danes pa jih je potrebno na to spomniti, jih naučiti, jim razložiti. To se pa seveda ne sme. Naša življenja so stvar »biznisa«! Toda šipek raste tudi pri nas! Maria Ana Kolman Krvni tlak »S hrano proti visokemu krvnemu tlaku« Krvni tlak Oglejmo si najprej splošna dejstva. Visok krvni tlak se pojavlja najpogosteje pri ljudeh, ki imajo povečano telesno težo, preživljajo dneve v glavnem sede in uživajo zelo slano hrano. V nasprotju s splošnim prepričanjem to niso vedno le prebivalci razvitega zahodnega sveta. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se visok krvni tlak danes pojavlja pri 10 do 30% odraslih ljudi v skoraj vsaki deželi. Visok krvni tlak je po njenem mnenju eden glavnih vzrokov za približno 50% srčnožilnih bolezni, za katerimi vsako leto umre približno 12 milijonov ljudi po vsem svetu. Med druge pomembne zdrav življenjski slog, najboljši način za znižanje krvnega tlaka. Raziskave kažejo tudi, da je pri ljudeh, ki stalno ohranjajo zdravo telesno težo, manjša verjetnost, da bodo zboleli za hipertenzijo, kot pri ljudeh z nekoliko zvišano ali čezmerno telesno težo. Tudi vegetarijanci in ljudje, ki uživajo tako imenovano sredozemsko hrano, bogato z zelenjavo, sadjem, polnovrednimi žiti in nenasičenimi maščobami, imajo najpogosteje nižji krvni tlak od povprečnega. Seveda pa to ne velja nujno za tiste, ki obožujejo sol, so predebeli ali ne skrbijo za telesno pripravljenost. Mar ne bi bilo čudovito, da bi z uživanjem okusne, privlačne in zdrave hrane skoraj zagotovo lahko preprečili hudo obolenje, kot je visok krvni tlak? Četudi se zdi neverjetno, obstajajo dokazi, da je to resnično mogoče. dejavnike sodijo pomanjkanje telesne dejavnosti, kajenje ter nezadostno uživanje sadja in zelenjave. Tako kot v drugih zahodnih državah tudi v Sloveniji prehrana vsebuje preveč soli, maščob in sladkorja, preveč industrijsko predelanih oziroma konzerviranih živil ter premalo sadja, zelenjave in polnozrnatih žit. Posledica takšne prehrane je vse več smrtnih primerov zaradi možganske kapi in srčnega infarkta. Kako je to mogoče preprečiti? Obstajajo tehtni dokazi, da je zelo pomembno povečati vnos enega osnovnih hranil, minerala kalija, ki je v sadju in zelenjavi, ter hkrati omejiti vnos soli. Po mnenju vrhunskih strokovnjakov za krvni tlak sta prav ta Torej, preden začnete jemati zdravila za znižanje krvnega tlaka, si natančno oglejte, kaj pravzaprav jeste. V nadaljevanju je predstavljen praktično preizkušen načrt prehrane, ki bo pripomogla k zdravemu krvnemu tlaku, živila in hranila, ki koristijo v boju proti visokemu krvnemu tlaku, ter živila, ki zdravju najbolj škodujejo. Raziskave potrjujejo povezavo med vnosom soli in krvnim tlakom. Dokazano je, da je zmanjšanje vnosa soli najučinkovitejši način za zniževanje visokega krvnega tlaka. Sol (natrij in klor) je v povezavi s krvnim tlakom ena najbolj preučevanih hranilnih snovi. Znano je, da presežek natrija v telesu povzroči, da se arteriole, drobne stran 1 6 Krvni tlak arterijske veje, ki se razdelijo v kapilare, zožijo. S tem ovirajo pretok krvi, in tlak v krvnem obtoku se poviša. Natrij vpliva na povečanje in zadrževanje tekočine v krvnem obtoku. In čim več je tekočine, tem višji je tlak. Predstavljajmo si cev za zalivanje vrta. Če vodo odpremo malo, je tlak majhen, če pa pipo odpremo do konca, brizgne voda s takšno silo, da vam lahko cev iztrga iz roke. V razpravi z naslovom Koliko bi bilo treba zmanjšati vnos soli, objavljeni leta 2003 v reviji Hypertension, so raziskovalci oddelka za krvni tlak medicinske šole bolnišnice St. George iz Londona zapisali, da bi bilo z zmanjšanjem običajnega vnosa soli (912 g) za samo 3 g na dan mogoče znižati pogostnost možganske kapi za 13%, pogostnost ishemične (koronarne) srčne bolezni pa za 10%. Raziskovalci so ob upoštevanju ugotovitev vseh pomembnih raziskav s stran 1 7 tega področja v preteklih 20-ih letih ugotovili, da bi zmanjšanje dnevnega vnosa soli za 6 g učinek podvojilo, zmanjšanje za 9 g pa potrojilo, kar bi na primer v Veliki Britaniji pomenilo 20.500 manj smrtnih primerov zaradi možganske kapi in 31.400 manj smrti zaradi ishemične srčne bolezni. Pomemben dejavnik tveganja je tudi čezmerna telesna teža. Ugotovitve raziskave, objavljene decembra 1999 v reviji Journal of the American Medical Association, potrjujejo, da je pri ljudeh, ki uživajo zelo slano hrano in so predebeli, tveganje za možgansko kap večje za 32%. Poleg tega je pri takšnih ljudeh 89% večja verjetnost, da bodo umrli zaradi možganske kapi, 44% večja verjetnost, da bodo umrli zaradi koronarne srčne bolezni, 61% večja verjetnost, da bodo umrli zaradi srčnožilne bolezni, in 39% večja verjetnost, da bodo umrli zaradi drugih različnih vzrokov kot pri Krvni tlak ljudeh, ki zaužijejo na dan 2300 mg natrija (5,75 g soli) ali manj na dan. Pomembno vlogo pri razpravljanju o prehrani ima študija DASH (Dietary Approaches to Stop Hypertension – Prehranski ukrepi za obvladovanje visokega krvnega tlaka), namenjena preučevanju vloge natrija pri krvnem tlaku. V njej so primerjali posledice treh ravni vnosa soli ali dveh prehranskih vzorcev pri ljudeh z normalnim in visokim krvnim tlakom. Raziskovalci so s to raziskavo odkrili, da se je pri ljudeh, ki so se prehranjevali po programu DASH (glej tabelo št. 1) in poleg tega uživali najmanj soli (4 g na dan), krvni tlak najbolj znižal. Poleg tega so pri preiskovancih, ki so prehrano DASH kombinirali z majhnim vnosom soli, ugotovili tudi zmanjšanje koncentracije holesterola v krvi. Strokovnjaki za krvni tlak so prepričani, da bi zmanjšanje vnosa soli na približno 6 g na dan koristilo skoraj vsakomur. Dober nasvet je, da ko kuhate, okus jedi izboljšajte s svežimi dišavnicami, česnom in čebulo. Če iščete pikanten nadomestek za sol, poskusite z zdrobljenim česnom, ki ga zmešate v hrano. Vendar česen ni le dobra začimba. Različne klinične raziskave kažejo na njegovo dobrodejno delovanje na visok krvni tlak (ki pa ni bilo potrjeno z obsežnimi, dobro nadzorovanimi raziskavami). Nihče vas ne sili, da bi morali šteti grame soli ali miligrame natrija, kot bi bili diamanti. Priporočam pa vam, da se odrečete solnici na mizi in raje izbirate „prava“ živila. „Prava“ so tista živila, ki so najbližja svojemu prvotnemu stanju, kot na primer sveža zelenjava in sadje, naravno meso, perutnina in ribe ter nespremenjena žita in semena. Pri industrijski predelavi živilom dodajajo sol, s katero izboljšujejo in poudarjajo njihov okus. Po ocenah naj bi 75% ali več soli dobivali prav iz predelanih živil. Oglejte si tabelo št. 3. Ne glede na to, ali se povsem ravnate po tem načinu prehrane ali ne, bi nekatera živila in hranila morali vključiti ali izvzeti iz vsakdanje prehrane. Kot že rečeno zgoraj, je kalij najpomembnejše hranilo za krvni tlak. Je tretji najbolj razširjeni mineral v telesu, takoj za kalcijem in fosforjem, in ima pomembno vlogo. Združenje za krvni tlak zelo priporoča povečanje vnosa kalija, saj ima nasproten učinek kot sol in resnično znižuje krvni tlak. Medicinski strokovnjaki menijo, da kalij povečuje izločanje natrija v seč, s čimer pomaga širiti krvne žile, hkrati pa spreminja vzajemno delovanje hormonov, ki vplivajo na krvni tlak. Analiza različnih raziskav, namenjenih preučevanju vpliva dodatnega vnosa kalija na znižanje krvnega tlaka, je pokazala, da se je pri preiskovancih, ki so jemali od 2,3 do 4,7 g dodatnega kalija na dan, krvni tlak povprečno znižal za 4,4/2,5 mm Hg. Pomembna mednarodna raziskava INTERSALT je pokazala, da se je pri ljudeh, ki so uživali več soli kot kalija, krvni tlak zvišal, pri tistih, ki so uživali več kalija kot soli, pa se to ni zgodilo. Ko so raziskovalci s Harvarda osem let spremljali 43.738 moških, so ugotovili za 38% manjše tveganje za možgansko kap pri tistih, ki so dobivali največ Kalija. Večina strokovnjakov se strinja, da je najmanjši priporočeni odmerek za odrasle 2000 do 5000 mg oziroma približno 3500 mg kalija na dan. Najboljši prehranski viri tega hranila so navedeni v tabeli št. 4. stran 1 8 Krvni tlak Sadje in zelenjava sta odličen vir antioksidantov, in sicer vitaminov C in E, ki imata pomembno vlogo pri preprečevanju srčnožilnih bolezni. Najboljši prehranski viri vitaminov C in E so navedeni v tabeli št. 4. Vlaknine so neprebavljivi del rastlin in imajo zelo pomembno vlogo pri zdravi prehrani. Obstajata dve glavni vrsti prehranskih vlaknin – topne in netopne. Obe vrsti preprečujeta zaprtje in s tem tudi obolenje debelega črevesa. Topne vlaknine po mnenju strokovnjakov zmanjšujejo raven holesterola. Vlaknine namreč vežejo holesterol v žolču, ko se izločijo, pa vzamejo nekaj holesterola s seboj. Priporočen dnevni vnos vlaknin je od 25 do 35 g. Najboljši prehranski viri vlaknin so navedeni v tabeli št. 4. Maščobne kisline omega-3, ki jih najdemo predvsem v mastnih globokomorskih ribah mrzlih severnih morij, zmanjšujejo tveganje za srčnožilne bolezni. Obstajajo tudi dokazi, da uživanje omega-3 maščobnih kislin pomaga proti visokemu krvnemu tlaku. Raziskave so dokazale zmerno izboljšanje pretoka krvi pri bolnikih z aterosklerozo, ki so jemali prehranske dodatke z ribjim oljem. Ribje olje namreč preprečuje, da bi se maščobne obloge (lehe ali plaki) na arterijskih stenah pretrgale, zaradi česar bi se arterije zožile ali celo zaprle. Najboljši viri omega-3 maščobnih kislin so navedeni v tabeli št. 4. Tako kot nekatera živila ugodno vplivajo na krvni tlak in zmanjšujejo tveganje za hipertenzijo, druga živila stanje dokazano slabšajo. Najpomembnejša med njimi je sol, obstajajo pa še druga živila, ki se jim stran 1 9 je pametno izogibati ali pa vsaj ustrezno omejiti njihovo uživanje. Več kot 50 raziskav potrjuje, da uživanje velikih količin alkohola zvišuje krvni tlak. Čim več torej pijete, tem večji je učinek. Ni sicer popolnoma jasno, zakaj in kako alkohol vpliva na krvni tlak, znano pa je, da je še posebno škodljivo občasno čezmerno popivanje, saj se krvni tlak potem, ko se raven alkohola v telesu po pretiranem vnosu zniža, lahko močno zviša. Hkrati se zdi, da zmerno pitje alkohola nima škodljivih posledic. Dokazano je celo, da majhne količine alkohola varujejo pred srčnožilnimi boleznimi in možgansko kapjo. Če redko pijete veliko več, kot je priporočeno, nato pa uživanje alkohola omejite, se bo krvni tlak zelo verjetno znižal oziroma normaliziral. Zdravniki priporočajo, naj moški ne popijejo več kot dveh, ženske pa ne Krvni tlak več kot ene alkoholne enote na dan (glej tabelo št. 5). Redno uživanje večjih količin alkohola bo zelo verjetno vplivalo na krvni tlak in povečalo tveganje za možgansko kap. Priporočljivo je tudi, da kakšen dan v tednu ne pijete nobenega alkohola. Upoštevajte tudi, da v lokalih pogosto strežejo večje kozarce vina in močnejša piva. Mnenja o povezavi med kofeinom in visokim krvnim tlakom so zelo različna. Raziskovalci ne vedo zagotovo, katere učinkovine v kavi vplivajo na krvni tlak. To bi lahko bil kofein, vendar se v novejših raziskavah omenja, da zvišanje krvnega tlaka morda povzroča neznana sestavina ali več sestavin. Znano je, da skodelica kave začasno poviša krvni tlak, dolgoročne posledice pitja kave pa so manj jasne. Raziskave, v katere so vključili mlade ljudi z normalnim krvnim tlakom, so pokazale malo učinka, pri starejših ljudeh z visokim krvnim tlakom pa so ugotovili, da imajo pivci kave celo za približno 5/3 mm Hg višji tlak kot tisti, ki kave ne pijejo. Če imate visok krvni tlak, je verjetno najbolje, da si privoščite največ dve skodelici opojne črne tekočine na dan. Vse do raziskave DASH se v ZDA niso zavedali, da je s spremembo vnosa prehranskih maščob mogoče vplivati na krvni tlak. Kako pomembno vlogo imajo različne vrste maščob, so pokazale šele ugotovitve te raziskave, skladno s katerimi bi bilo treba zmanjšati vnos vseh, zlasti še nasičenih maščobnih kislin. Vsi dokazi namreč jasno kažejo, da visok vnos nasičenih maščob, torej maščob, ki jih najdemo predvsem v polnomastnih živalskih proizvodih, kot so mlečni izdelki in meso, škoduje srcu in ožilju. Če vam je slaščica lakrica, ki je močnega okusa, všeč in imate visok krvni tlak, bodite previdni. Raziskava, ki so jo opravili na Islandiji, je pokazala, da uživanje celo majhnih količin slaščic iz lakrice (sladkega korena) podobno kot polna pest žele bonbonov zviša sistolični krvni tlak za povprečno 3,5 mm Hg. Lakrica vsebuje veliko soli in če je pojeste veliko, spodbuja zastajanje natrija, kar ni priporočljivo, če poskušate obvladati krvni tlak. Če si zaželite sladkega prigrizka, je veliko bolje, da si postrežete s suhim sadjem, bogatim s kalijem. stran 2 0 Krvni tlak ● Od sedem do osem enot polnovrednih žit ali žitnih izdelkov na dan: V to količino so vključeni tudi kruh, žita in testenine. Pri tem ne mislim čokoladnih kosmičev, temveč nesoljena žita, kot so misliji ali ovsena kaša z visoko vsebnostjo vlaknin. In ko kupujete kruh, izberite polnozrnatega. ● Od štiri do pet enot zelenjave na dan: Ne ustrašite se. En krožnik solate pomeni eno enoto. Eno enoto sestavlja tudi en paradižnik ali tri žlice graha. Naložite si na krožnik najprej zelenjavo. In ne varčujte z njo. Jedilnik prilagodite tako, da bodo vse jedi pripravljene na podlagi zelenjave ali da jo bodo vsaj vsebovale. Lazanji dodajte sladko koruzo, kari pa popestrite z brokolijem. Pustite domišljiji prosto pot. ● Od štiri do pet enot sadja na dan: Jeste lahko sveže, vloženo, kuhano, stisnjeno v sok ali posušeno sadje. ● Od dve do tri enote mlečnih izdelkov z malo maščobami ali brez njih: Izbirate lahko med sirom, mlekom, jogurtom in celo sladoledom. ● Največ dve enoti mesa, perutnine ali rib na dan: Sem sodijo tudi nemesne beljakovine, kot so jajca in tofu, ter vse vrste morskih sadežev. ● Od štiri do pet enot oreščkov, semen in stročnic na teden: Vsak delovni dan v tednu si privoščite prgišče nesoljenih arašidov. Oreščki so odličen vir magnezija, kalija, beljakovin in vlaknin. ● Največ tri enote maščob na dan: V to so vključene vse vrste olja, maslo, solatni prelivi in majoneza. ● Največ pet enot sladkarij na teden: To pomeni vse jedi z dodanim sladkorjem. V tabeli št. 2 je prikazan načrt prehrane, v katerem so glede na tri ciljne energijske vrednosti dnevnega vnosa živil predvidene različne velikosti porcij. ● 1600 kalorij za zdrave moške ali ženske, ki želijo shujšati, ali ženske majhne, drobne postave s sedečim načinom življenja; ● 2000 kalorij za ženske s povprečno postavo, ki želijo ohraniti težo, ali moške s sedečim načinom življenja; ● 2400 kalorij za zmerno aktivne moške ali zelo aktivne ženske. Skupina živil Število enot na dan Velikost Primeri - 1 rezina kruha ali 1 majhna lepinja - 2 žlici mislijev - 3 žlice ovsene kaše ali žit - 3 zvrhane žlice kuhanega riža ali testenin - 1 srednje velik krompir Polnozrnati kruh, angleški mafin, lepinja, žita, misliji, ovsena kaša, krekerji, nesoljeni prigrizki in pokovka. - 3 žlice zelenjave, npr. graha ali korenja - 1 paradižnik ali 7 paradižnikov češnjevcev - 1 skledica solate - 150 ml zelenjavnega soka Sveža, vložena (brez soli) ali zamrznjena. Jejte čim bolj raznovrstno in za spremembo poskusite tudi kaj novega. 1600 kalorij 2000 kalorij 2400 kalorij na dan na dan na dan Zelenjava Bogat vir kalija stran 2 1 7-9 6 Žita, krompir in žitni izdelki 3-4 4-5 9-10 5 Krvni tlak Skupina živil Število enot na dan Velikost Primeri 1600 aklorij 2000 aklorij 2400 aklorij na dan na dan na dan Sadje Bogat vir kalija 4 4-5 5 - 150 ml sadnega soka - 2-3 majhni sadeži - 1 srednje velik sadež - 3 zvrhane žlice vloženega sadja Šteje tudi suho sadje. Slive, marelice, mandarine, jabolka, pomaranče in hruške. Izbirajte vloženo sadje v lastnem soku. Mlečni izdelki z malo maščobami ali brez njih 2-3 2-3 3 - 200 ml mleka - 150 ml jogurta - 40 g sira Posneto ali polposneto mleko, lahki jogurt, sir z zmanjšano količino maščob. 2 ali manj 2 ali manj 2 - 60-90 g pustega mesa - 75-125 g perutnine ali mastne ribe - 150 g bele ribe ali tunine (vložene v lastnem soku) 3 - 1 žlica margarine - 1 žlica lahke majoneze - 2 žlici solatnega preliva z malo maščobami - 1 žlička rastlinskega olja Meso, perutnina in ribe Bogat vir kalija 3 na teden 4-5 na teden Oreščki, semena in posušen fižol Bogat vir kalija Maščobe in olja 2 2-3 Sladkarije 0 5 na teden Izbirajte le puste kose. Vidno maščobo obrežite. Živil ne cvrite, temveč jih raje pecite na žaru ali v ponvi. Perutnini odstranite kožo. 1 na dan - 2 žlici nesoljenih Mešani oreščki oreščkov ali semen vseh vrst, - 4 zvrhane žlice sončnična semena, kuhanih stročnic rdeč ledvičasti fižol (vložen brez soli ali sladkorja), leča. 1 na dan - 1 žlica sladkorja - 25 g čokolade - 3-5 slaščic - 1 žlica marmelade Mehka margarina, lahka majoneza, lahki solatni preliv, zelenjavno olje (oljčno, repično, sončnično ali iz koruznih kalčkov). Javorov sirup, sladkor, žele, marmelada, čokolada, sadne ploščice, žele bonboni, mehki bonboni, sorbet, sladoledi. stran 2 2 Krvni tlak Naravna hrana Natrij (mg) Sol (g) 1 skledica mislijev 24 0,06 100 g kuhanega rdečega fižola 100 g svežega paradižnika 2 0,005 9 0,02 50 g nesoljenih arašidov 1,0 0,002 100 g kuhanega mladega krompirja 100 g svinjske pečenke 0-5 67 Konzervirana/ predelana hrana 1 skleda koruznih kosmičev Natrij (mg) Sol (g) 300 0,76 100 g konzerviranega rdečega fižola 100 g paradižnikove omake 50 g praženih, soljenih arašidov 390 0,99 410 1,0 200 0,5 0,02 100 g krompirjevih vafljev 430 1,0 0,17 100 g šunke 1200 3,0 Hranilo Vir Kalij Sadje in sadni sokovi (zlasti suho sadje, banane, melona, pomaranča in paradižnikov sok), zelenjava, stročnice, krompir, semena in oreščki. Vitamini Sveže sadje, sadni sokovi, zelenjava in krompir za vitamin C. Rastlinska olja, oreščki, semena in pšenični kalčki za vitamin E. Vlaknine Polnozrnati izdelki, sadje in zelenjava. Maščobne kisline omega-3 Skuša, losos, sardela, svež tun in slanik. Ena alkoholna enota je: - Kozarec ali majhen vrček (2,5 dl piva) - Majhen kozarec (1 dl) vina - Kozarček (0,3 dl) žgane pijače Bara Hieng stran 2 3 Hipnoza »Kako se zdravimo sami« Hipnoza Vsak se lahko pozdravi le sam. Nič od zunaj nas ne more pozdraviti. Lahko nam kdo pomaga na poti do ravnovesja, zdravja, nas »razhipnotizira«, a ozdravimo vedno sami, če to zavestno in nezavedno res želimo. Hipnoza je okno v notranje vesolje, v svojo globino, okno vase. Čudovito darilo narave je, saj lahko skozi to okno pogledamo globoko vase in vidimo, kaj nas ovira in povzroča naše bolečine. S hipnozo, načinom, s katerim pridemo do notranjega uma, notranjega vesolja, lahko vplivamo na osrednji živčni sistem, na avtonomni živčni sistem, organe, imunski sistem, telesne bolečine, .. ugotavljanju podzavestnih procesov, vzorcev, želja, samopodobe, sproščanja, hitrega pomnjenja in hitrega priklica, .. popolne sprostitve uma-telesa, .. S hipnozo odpremo vrata do svoje tišine, globine. Je orodje za poslušanje sebe, za odkrivanje, za raziskovanje. Po takšnem potovanju vase lahko življenje postane nenadoma povsem drugačno, mnogo enostavneje, čeprav na začetku kar težko verjamemo, da je svoje življenje mogoče videti tudi drugače. stran 2 5 Naša realnost Vsak ima v sebi, svojo podobo realnosti. Gledamo isto, vendar vidimo drugače. Kaj je realnost? Moja realnost je v meni in nikjer drugje. Življenje in svet zaznavamo vsak na svoj način. Gledam. Vidim. Kaj in kako? Je mogoče, da modro svetlobo vidim rdeče? Je. Zato, ker ne vidimo sveta, vidimo njegov model, ki ga izdelajo naši možgani. Nenehno ga popravljajo, preizkušajo in predvidevajo. Zato nam je tako zanimivo, ko se zgodi kaj presenetljivega. Tako nastaja naša realnost. Pomislite,kako je mogoče, da utripamo z vekami večkrat na minuto, a slika nikoli ne izgine! Naše srce in um vzdržujeta v telesu informacijsko mrežo, povezujeta in upravljata vse sisteme in organe v intelegentno dirigirano simfonijo življenja. Sistem deluje s povratnimi zankami. Tako se pripravlja in popravlja. Če pride do motenj in napak v delovanju, pa ni dovolj časa (tudi premalo spanja), energije in informacij, se napake lahko začnejo spreminjati v duševne ali telesne bolezni. Hipnoza Rojstvo Ko je otrok spočet, novo bitje tega planeta že zaznava vse, kar občuti in doživlja njegova mama. Od okolja je odvisno, kateri gen se bo bolj izrazil v razvoju tega bitja. Mamica je za otroka, ki raste v njenem trebuhu, njegovo okolje. A pojdimo od začetka. Današnja znanost je jasno pokazala, da določata naše lastnosti dva mehanizma. Prvi je genski zapis in drugi okolje. Večinoma mislimo, da takrat, ko bodoča, ponosna starša, s starodavnim obredom narave za nadaljevanje vrste, ustvarita novo bitje,naredita tako rekoč vse. Zdaj to bitje rabi le primerno hrano in toploto. Vse je že določeno. To je podedovano, so menili nekoč. V resnici je popolnoma drugače! Genski inženiring eno leto pred rojstvom Starša imata ključno vlogo pri razvoju telesnih in umskih lastnosti porajajočega se bitja. Okolje določa, kateri geni se bodo izrazili in kakšen bo razvoj tega bitja. Starša sta dejansko v vlogi genskih inženirjev. In to že pred spočetjem. V zaključni fazi dozorevanja jajčeca in semenčice, se vtisne zapis o tem, kateri geni se bodo izrazili in določili lastnosti tega bitja. V tem času je zato zelo pomembno razpoloženje in doživljanje bodočih staršev. Ali sta v tistem času roditelja srečna, vesela, žalostna, ali morda jezna, je za plod pomembna razlika. Ko spočeto bitje raste v mamici, celoten čas zaznava in se odziva na vsak njen občutek, vsako misel, vsako aktivnost. Seveda podoživlja tudi njene travme. stran 2 6 Hipnoza Plod za zdrav razvoj rabi varnost in ljubezen. Zaželenost. Ko mamica govori, čudovito bitjece, ki raste v njej, premika glavo, kot bi želelo slišati vsako njeno besedo. Povsem blizu je materino srce, polno ljubezni. Srce, ki je prijetno blizu celih devet mesecev. Varnost zagotavlja mamina ljubezen, ki v njun odnos ne dovoli neljubečim vplivom, kot so kofein, nikotin, hud telesni napor, pomirjevala, ... Biokemični pogovor srečne mamice in njenega ploda ne vsebuje sporočil o nobenem nezavednem odporu do skorajšnjega novorojenčka. Ne, njun odnos je zavit v umirjenost, nenehen tih pogovor, za katerega oba vesta, da ju bo spremljal še dolgo. Naslednji izjemno pomemben čas je rojstvo. Do tega trenutka se mati in otrok pripravita na prihod na svet, na vidno srečanje. To je prvi izjemno zahteven preskus. Izid, katerega potek bo pomembno vplival, na celotno življenje tega bitja. Prihod na svet je za oba, izjemno zahtevno in pomembno dejanje. Za mlado bitje mnogo bolj. Prihaja na svet, v povsem novo, popolnoma drugačno okolje. Do sedaj je bilo vse tako prijetno blizu. Toplota, ritem ljubečega srca, hrana, varnost. Poslej pa bo pomanjkanje česarkoli moral dojenček zahtevati na edini možni način. Z glasom. Skorajšnji novorojenček čaka na biokemični, nezavedni, tihi klic: "pripraviva se!". Najprej se pripravi mamica. Umirjena, varna, ljubljena, ve, globoko v sebi točno ve, kdaj bo. Svečani dogodek, ki ju bo povezal za vse življenje. A vedenju o vsem tem je primešan tudi strah. Vendar ga mati lahko odrine iz svoje globine. stran 2 7 Razsvetljena mamica se zaveda, da kemični izklop njene bolečine, trajno vpliva na razvoj bitja, s katerim se je vsak dan pogovarjala, kar celih devet mesecev. Pomirjevalo resda umiri mamico, a ustavi tudi žar energije bitju, ki sedaj potrebuje vso razpoložljivo energijo. Mora priti na svet. Če se le da, materi pred takšnim, tako zahtevnim dejanjem, ne dajemo pomirjeval in je ne motimo, je ne vznemirjamo ali priganjamo na noben način. Nevidna glasba našega življenja Ti in kasnejši občutki so glasba našega življenja, po kateri nezavedno plešemo vse življenje. Vrtela se bo v neskončnost. Ne da bi se zavedali. Vse do trenutka, ko postane bolečina, ki živi in raste v človeku prevelika in se začne spreminjati v bolezen. Tudi po rojstvu starša z oblikovanjem okolja zagotavljata svojemu otroku primerne dražljaje, ki usmerjajo gene v zdrav razvoj, za bogate povezave med nevroni v možganih. Če je mamica otroku med nosečnostjo pela ali mu predvajala glasbo, bo otrok to po rojstvu prepoznal in se odzval nanjo. Ljubezen je dotik V prejšnjem desetletju je znanost našla odgovor na vprašanje, ali dotik lahko zdravi. Novejše znanstvene raziskave potrjujejo, da zaradi pomanjkanja ljubezni v najbolj zgodnjem obdobju življenja, v možganih zraste manj ključnih celic, s katerimi mislimo, se osredotočamo in povezujemo s svojimi občutki. Brez te povezave, ne moremo dovolj dobro nadzorovati svojega vedenja in Hipnoza telesnih sprememb, ki zrastejo iz teh občutkov. Dojenček rabi varnost, ki mu jo da ljubezen staršev. Nujno rabi dotik. Prvi čut, ki se razvije po štirih tednih nosečnosti, je dotik! Takrat in potem vse življenje, nam dotik in topel objem sporoča ljubezen, prijetno in potrebno okolje za rast. Dotik je izraz ljubezni, zato besede o ljubezni ne zadoščajo. Vedno potrebujemo dotik, prelepo sled rok v našem srcu. Dojenček brez dotikov se precej slabše razvija kot otroci, ki se jih starši veliko dotikajo. Trenutkov srečanj z medsebojnimi dotiki ne pozabimo. Čeprav jih ni v dnevnih mislih, občutkih. Globoko v notranjem vesolju so doma. A tudi pomanjkanja dotikov, ne pozabimo! Ta glasba ni prijetna. In telo vedno govori resnico. »Tu sem in rad te imam, mamica moja. Tudi ti me imaš neskončno rada!" To je začetek novega življenja. V trenutku prihoda na svet, mora mlado bitje občutiti, da je ljubljeno. Mamica in ponosni oče to sporočita tako, da to pokažeta in povesta. Slišati mora njun glas. Čutiti mora njen dotik. Stik s srcem, ki ga pozna. Mlado bitjece mora občutiti svojo mamico. Dotik kože tam, kjer je njeno srce. Srci morata tudi zunaj ostati blizu. Ko vem, da ima moj otrok vse, ljubezen, varnost, mene, naju, ne more imeti težav in krčev, ki ob prestrašeni, zmedeni materi in pomanjkanju topline lahko trajajo tedne, celo mesece. stran 2 8 Hipnoza Hipnotično učenje Prva leta po rojstvu so čas intenzivnega učenja. V tem času se je otrok sposoben naučiti in si zapomniti izjemne količine podatkov. Raziskovanje, kako osvoji otrok to sposobnost učenja, je pripeljalo do odkritja, da smo do drugega leta starosti, v prevladujočem delta stanju in nato še do šestega leta v theta stanju (delovanje možganov, merjeno z EEG). To je globoko hipnotično stanje. Takrat torej pazljivo in pozorno otrok opazuje okolje, starše, sestre, brate, .. , ko otroku predajajo svojo modrost in znanje neposredno v podzavest. Osnovni odzivi otrokovih učiteljic in učiteljev, vedenje in prepričanja, se spremenijo v trajne zapise v naši podzavesti. V »programe«. Otrok vse nekritično sprejme. Vsa ta znanja in izkušnje gradijo človekovo samopodobo. V drugem desetletju življenja se začno močno spreminjati nevronske mreže v možganih (povezave med nevroni). Pride obdobje pubertete, ki ga nekaterim zaznamuje tudi izgubljanje občutka varnosti. Otrok stopa na samostojno pot. Takrat rabi odraščajoči oporo, razumevanje in še vedno močno in jasno izraženo ljubezen, ko je otroku dovoljeno, učiti se tudi na lastnih napakah! Tri znanstvena odkritja delovanja možganov, so za vedno spremenila razumevanje človekovega delovanja. Prvo odkritje: Bogate življenjske izkušnje, telesno gibanje in dinamične misli, sprožijo novo rast možganov. Spremenijo celotno življenje. Drugo odkritje: Lepe izkušnje, v nekaj minutah sprožijo odziv na nivoju genov v možganih in telesu. Začne se rast, razvoj in zdravljenje na način, ki bi ga še pred leti opisali kot čudež. In tretje odkritje: Z mislimi neprestano Spremenimo se lahko le, če se svojih »programov« začnemo zavedati in jih začnemo spreminjati. Neprimerno vedenje odraslih, odzivi na šoke, grozljive nevarnosti (preselitev, menjava službe, izguba premoženja, izguba ljubezni), vse vpliva na odraščajoče bitje! Tega se starejši večinoma ne zavedamo in otrokom namesto spodbude vsiljujemo neprestan strah. Dobronamerna opozorila: "pazi, urezal se boš, pazi, da ne padeš, ne hodi sem, padel boš!", prepovedi učenja, "ne, ne dam, spet boš polila, ti bom jaz zapela srajco, ti ne znaš", zanikanja občutkov in čustvovanja, "saj nič ne boli!, ne cmeri se, saj nisi punca", in poniževanja, »ti si ničla, iz tebe nikoli ne bo nič!«, se »zapišejo« v otrokov spomin. Ti »programi« ostanejo v podzavesti kot dejstvo in določajo človeku celotno življenje. stran 2 9 spreminjamo prvotni biokemični zapis. Spreminjamo spomine. Nenehno smo v procesu ustvarjanja in spreminjanja. Spreminjamo strukturo možganov in telesa, od misli do genov. Ta izjemna odkritja nudijo čudovito hrano naši domišljiji, naši ustvarjalnosti in spremenjen, svež pogled na način zdravljenja, zdravja in neravnovesij, ki vodijo k telesnim in duševnim boleznim. Hipnoza Vse slišimo Možgani so nenehno zelo, zelo aktivni. Še posebej ponoči. V budnem stanju (in tudi v spanju) iz notranjosti, iz celotnega telesa in iz zunanjega sveta skozi čutila sprejemajo tok podatkov, ki jim spomini in misli dodajo pomen. Pravzaprav naš um ves čas posluša. Tudi, ko smo brez zavesti. Tudi v komi (zato je moč včasih človeka priklicati, vrniti iz kome). Um zaznava seveda tudi občutke. Vse podatke primerja z našo zgodovino. A ni moč vseh podatkov enako dobro opremiti s pomenom. Še posebej takrat, ko smo utrujeni. Takrat slabše slišimo, vidimo in tudi pomnimo slabše. Zato si možgani pomagajo tako, da iz celotnega toka podatkov iz zunanjega sveta izločijo le pomembne vsebine. Ponoči, v spanju, možgani pretvarjajo dogodke, vsebine, spoznanja, iz začasnega v trajni spomin. Tudi zato je spanje tako zelo pomembno! Notranji svet Podzavest, kjer so zapisane vse naše modrosti in znanja, se pomembno razlikuje od zavesti. Podzavest vedno živi v tem istem času. Drugače rečeno; podzavest ne pozna časa. Zavest gleda nazaj v preteklost, doživlja sedanjost in slika prihodnost. Razlika v zmogljivosti je res ogromna, saj podzavest zmore ovrednotiti do 20 milijonov podatkov na sekundo, medtem ko zavest zmore le nekaj zaznav na sekundo. Podzavest opazuje zunanji in notranji svet, ter naše telo in napoveduje dogajanje okoli nas. V kritičnih razmerah se v hipu odzove, takoj poišče zapisano, naučeno odzivanje. Takrat ne gre za to ali je prav ali narobe. Odziv je samodejen. Neprimerne odzive lahko spremenimo, če se jih zavedamo. Zanimivo je tudi, da začetek dejanja, kot je recimo premik noge, nastane do dve sekundi pred tem v podzavesti. Zavest ima potem še kratek čas, okrog 0,3 sekunde, da se odloči za dejanje ali se noga premakne ali ne. Ko se česa naučimo, vodenje prevzame podzavest in od takrat dalje lahko pozornost usmerimo drugam. Spomnimo se,kako smo nekoč vso pozornost usmerjali v učenje hoje, branja, pisanja, plesnih gibov, vožnje avtomobila. In kako je zdaj? Naučeni »programi« delujejo samodejno. stran 3 0 Hipnoza Globina Določata nas, kot zdaj vemo, naša starša že pred spočetjem. Čas nosečnosti in prva leta našega življenja so tako zelo pomembna, ker v tem obdobju opazujemo in se učimo. Ta učenja so zapisana globoko v podzavesti. Do teh vsebin običajno ne pridemo. Še več, sploh se jih ne zavedamo, čeprav določajo našo usodo. Usoda so vzgibi - nezavedne močne sile, »programi«, ki nas vodijo. Strah in nevarnost Naši možgani nenehno opazujejo okolico in vrednotijo podatke. Gre za preživetje, zato moramo biti pozorni na morebitno nevarnost. Še posebej na nenadne spremembe. Naučene vsebine so trajno zapisane, »sprogramirane«, da se jih ne učimo še enkrat. Če nas kaj zelo prestraši, pri tem gre predvsem za naše notranje doživljanje, bo naslednjič odziv že »sprogramiran« in zato še bolj močan. Kot smo že rekli, gre tudi za občutke, od katerih je v zgodnjem obdobju najmočnejši dotik in ljubezen. Ali pa premalo dotika in ljubezni, ki vzbuja strah in z njim občutek pomanjkanja varnosti! Vseh podatke, ki jih občutijo čutila, možgani ne zmorejo spremeniti v vsebino, dostopno zavesti. Gledamo, vidimo, a ne vemo, da vidimo. Vse se primerja, združuje z zapisi mojega celotnega življenja in tako drsimo skozi čas in spreminjamo, dopolnjujemo svojo realnost. Kot vemo, pusti vse, kar se nam dogaja, v stran 3 1 Kaj se zgodi v trenutku, ko moje umtelo zazna nevarnost? Hipoma pride do močnega odziva, ki je genetsko programiran. Ker podzavest dojema, da gre zares. In takšen je tudi odziv. Odziv je genetsko naravnan. Kako vemo, da je nevarno? Od zelo vročega predmeta se umika že dojenček, ki nagonsko ve in čuti da je nevarno. In okolje? Kako vemo, kaj je in kaj ni nevarno? Tega se naučimo. Kdo nas to uči? Starši, osebe, ki so v času prvih let z nami. Učimo se iz hudih doživljanj. Otrok gre in raziskuje svet. Ko pride do neznanega, se ustavi in pogleda starša, starejšo sestro, brata ali varuško. Če se nasmehne(ta), je varno iti naprej. In če takrat ni nikogar, ko se dete ozre in sprašuje za usmeritev? To ostane zapisano v umu. Kasneje tudi ta primanjkljaj določa vedenje te osebe. Takšen človek se težko umiri in usmerja pozornost na eno temo dlje časa. Odziv na nevarnost Naši odzivi so programirani. Vsa dogajanja si zapomnimo, saj je to ključnega pomena. Vedeti,kaj je dobro in kaj je nevarno. Kje je ljubezen in kje je strup. To je pomembno. Možgani v hipu, ko pride do zaznave in spoznanja nevarnosti, vključijo najmočnejši alarm. Sporočilo je povsem jasno: zdaj gre za preživetje! V stanju ogroženosti se zgodijo trije telesni odzivi: kri se preusmeri iz notranjih organov v mišice, izključi se notranji obrambni (imunski) sistem in kri usmeri iz čelnega režnja možganov v njih druge dele. Vso energijo iz celotnega telesa uporabi bitje za boj ali beg. Zato se kri Hipnoza preusmeri v mišice. Zato se izključi notranji obrambni sistem, da se ne porablja energija, kjer ni nujno potrebna. Zdaj, v tem hipu, ni pomembna rana, okužba, bolezen. Pomembno je preživetje! Zaradi nuje se zmanjša zavestno delovanje, organizem se preklopi na podzavesten odziv, ki je že »sprogramiran« in zato mnogo hitrejši. Učinki, ki jih čutimo: poveča se dovzetnost za okužbe (spomnimo se izpitne mrzlice in nahoda, ..), povečana raztresenost in zmedenost, padec intelegence, v čelnem režnju možganov je manj krvi, zato v takšnem stanju težko logično razmišljamo, zmanjša se rast novih celic, ki sicer nadomeščajo milijone celic, ki dnevno umrejo. Smer je jasna, gremo proti neravnovesju. Če se takšna stanja strahu prepogosto ponavljajo, ne zmoremo več nadzirati svojih misli, ustaviti neprekinjenega toka določenih misli. Tudi v spanju ni pravega počitka. Nenehno smo na preži, da bi se lahko pravočasno izognili nevarnosti. Ponovno poudarimo, da je realnost vsakega človeka drugačna. Gre za naše zaznavanje nevarnosti! Povsem nepomembno je, kako to zaznajo drugi. Vseeno je, kako izgleda naše življenje od zunaj. Zunanji, materialni svet. Kar je pomembno, so naši občutki. Resnično štejejo le občutki, notranji svet, zato je odziv ljudi na en dogodek lahko povsem različen. Vzroki za današnje stanje, za naš odziv, je skrit globoko v podzavesti, zato je v sedanjosti nedostopen zavesti. Ne spomnimo se. Travma in bolezen Kadar doživimo hudo bolečino v najzgodnejših letih, se zaradi preživetja, (povedano v prispodobi), odlomi košček podzavesti, ki potem živi svoje življenje. Lahko ga imenujemo tudi »program«, ki odslej skrbi za našo varnost. Njegovo osnovno poslanstvo je, da povzroča bolečino in trpljenje danes, zdaj, zato, da prepreči »tisto« bolečino, ki je posledica bolečega dogodka iz zgodnjih let. Ti koščki nimajo ure. Povedali smo, da podzavest ne pozna časa. Za njo je vedno zdaj. Ni spomina, vse je doživljanje v tem trenutku. Težava je ravno to, da je bil boleči dogodek v našem otroštvu, pred davnimi leti. Mi pa ga doživljamo kot, da se dogaja prav zdaj. Vedno. Celo življenje. Tega seveda ne vemo, ker je zapis globoko v podzavesti. Pogost primer razmišljanja: Vsi moški so slabi in nevarni! Pravilno je: En moški nekoč je bil slab in nevaren! Trpljenje je vedno poskus nadzora prihodnosti. V resnici pa je nasprotno, zabloda v preteklosti! »Koščki iz stran 3 2 Hipnoza podzavesti« povzročijo razpoko med telesom in čustvi. Za vedno smo z enim delom sebe nezavedno povezani s hudim doživljanjem in spominom na tisti boleči dogodek. Košček podzavesti nas priveže na prvotni dogodek; cena za to ni pomembna! Torej za vsako ceno. Ženska si pridobi preveliko telesno težo zato, ker se nezavedno zaščiti pred moškimi pogledi. Tak odcepljeni košček je bila slaba izkušnja v mladosti, potisnjena v podzavest. Ali pa moški, ki si ne upa med ljudi, celo ne iz hiše, zaradi strahu ali česa drugega. Oba sta »varna« v lastni ječi. Ženska, ki je bila ločena že trikrat, je bila kot majhna punčka naučena, da je prepustiti se ljubezni, zelo nevarno. Takrat, ko je bila majhna, ji je mamica rekla, da naj s postelje skoči k njej, da jo bo ujela. Pa je ni. Ko je deklica padla na tla, ji je mama rekla: To je lekcija! Nikoli nikomur ne zaupaj. In tudi danes ne zaupa! Žrtev hude zlorabe storilca vedno ponotranji, sebi pa naprti krivdo za to dejanje. Kadar začutimo, da nas malenkost povsem iztiri, gre za glas odcepljenega »koščka«, ki se oglasi v okoliščinah, podobnih onim iz preteklosti. Oglaša se in kliče, da bi ozdravili staro bolečino - rano. A ne gre, vse dokler ne vzljubimo tudi tega dela sebe. Lep primer so osebe, ki so močno občutljive na več vrst snovi, kemikalij ali hrane. Nismo vsi takšni. Pri tem gre za ponovno zaznavo, ki je v meni, namreč: svet je nevaren. Zavestno tako najdemo vse več snovi, ki so nevarne. Najhujše življenjske rane si povzročimo sami. Čas je, da nehamo, saj zaradi tega nismo bolj varni. Za ozdravitev se moramo v svojem telesu počutiti varni. stran 3 3 Dolgotrajne bolezni so notranji krik Dolgotrajne, kronične bolezni, so način komunikacije nezavednega. Um ali telo bo nezdravo toliko časa, dokler bo to edini način komunikacije. Za komunikacijo med menoj in drugimi osebami, ki so ali so bile z menoj. Običajno je to tudi pogovor s seboj. Pozdravimo se, ko razumemo in sprejmemo sporočilo ter udejanimo spoznanje. Krik nezavednega nosi takšna sporočila: reci ne in postavi jasne meje! (starši, tašča, tast), huda potreba po varnosti, ljubezni, pozornosti, nežnosti (žena, mož, starši), rešitev stiske iz preteklosti (migrena je znak, da zavest zaustavlja neprijetne spomine), huda razcepljenost pri odločanju (menjava službe, partnerja, ..), kaznovanje sebe (žrtve zlorab), sprejetje vseh čustev (izražanje ljubezni, jeze) in simbolični pomeni (astma - dušenje, pogoste poškodbe nog – nočem se premakniti, bolečina – kaznovanje, vaginalna infekcija – nisem varna v tem seksualnem odnosu, ..). Odrasla ženska, kateri je iz njenega življenja v času, ko je bila deklica, odšel njen oče, bo čutila strah, vsakokrat ko gre njen partner skozi vrata. Ker je bolečina teh ponovnih odhodov prehuda, ga rajši ona Hipnoza zapusti. Tako nikoli ne moremo biti izpolnjeni, saj zdaj preteklosti ne moremo spremeniti. Razen, če ozavestimo,kaj v nas določa našo usodo in sebe zagledamo kot odraslo osebo. Telo ne laže. Nimamo možnosti, da ne bi povedali resnice. Hipnoza je učinkovita ravno zato, ker odpravi ovire, v globini skritih občutkov. Notranji um lahko zatem usmeri energijo v zaželeno smer. Najmočnejša zdravilna energija je ljubezen do sebe. Ko v avtu, s katerim se peljemo, nenadoma zasveti rdeča lučka, večinoma nemudoma ukrepamo. Ustavimo in odpravimo vzrok, sami ali pa ga v avtomehanični delavnici. Kaj storimo, ko naše um-telo "prižge opozorilno lučko"? Odvijemo jo! Naslednjič spet. In spet. Mnogokrat zahtevamo takojšnjo rešitev. V tem hipu. Glavobol? Tabletka! Spet? Spet! In spet! In potem? Potem posveti drugače in močneje. Takrat opozorila ni več moč enostavno spregledati. Mar ne? Avtoimune bolezni Rak je bolezen zavestne ali nezavedne brezizhodnosti, razdvojenosti! Zanjo največkrat ne vemo, ker je skoraj vedno ukoreninjena in skrita, globoko v notranjem umu, podzavesti. Zato je osnova zdravljenja iskanje vzroka in spoznanje, da tega vzroka bolezni ne rabimo več v svojem življenju. Bolezen je le smerokaz k neozdravljeni bolečini – rani. Ko je to izvedeno, lahko obrambni (imunski) sistem usmeri svojo zdravilno moč, v odpravo bolezenskega stanja in doseganje zunanjega in notranjega ravnovesja telesa in uma. Nevrofizika Smo energijska bitja, zato je pomembno,kakšen je pretok energije, ki jo usmerjamo tudi s svojimi mislimi. Povsem nov pogled na delovanje uma-telesa odkriva nevrofizika, ki človeka skozi očala kvantne fizike vidi kot bitje energije. Spoznavanje in raziskovanje našega uma, možganov in telesa zadnjih sto let povsem zanemarja odkritja kvantne fizike. Še vedno se vedemo kot, da živimo v času Newtona. Biološke procese obravnavamo linearno, kot da niso povezani med seboj v tisočih povezavah. Sebe vidimo kot biološke stroje, ki jim popravljamo ali menjamo med seboj nepovezane dele. Smo rezultat naravnih, fizikalnih procesov, lastnost vzajemnega vpliva materije in energije. Več bomo zvedeli o sebi, če se vidimo kot naravni proces in ne kot stvar, saj nič ne obstaja ločeno od okolice. To je osnova te nove vede. Dobra novica je, da je znanost v tem tisočletju odkrila in razvila načine za hitro ozdravitev posledic hudih travm. V ZDA so preskusili veliko metod in najboljše preskusili na zdravljenju travm vojnih žrtev. Rezultat je tako presenetil, da so naredili več ponovitev po svetu. Zelo hitro, v času nekaj dni, tednov, so odpravili travme najhujših dogodkov. Tudi v Sloveniji imamo to znanje. Društvo hipnoterapevtov Valjhunova 11 Slovenije1000 Ljubljana, T: 01 43 45 660 in 031 808 837 E-naslov: [email protected] Splet: www.dhs.si stran 3 4 Hipnoza O avtorju: mag. Uroš Plantan Je diplomiral iz kvantne fizike in magistriral iz mednarodne ekonomije. Močna otroška želja in občutljiv pogled na sočloveka ga je vodil v občudovanje narave, nato v skrite mehanizme delovanja družbe in se nato kmalu prepoznal v daru opazovanja notranjega vesolja. Svojega in od drugih. Tako sta se združili njegova daljna želja, potovanje do globin človeka in uporaba svojega daru za zaznavanje in spoznavanje delovanja uma. Tam je vzrok, katerega posledice, neravnovesja, občutimo kot hudo težavo. Za pogled v smeri vzroka je najprej nujno odvreči veliko naučenega in pogledati drugače. In kot se zgodi in mora zgoditi, je na tej poti srečal izjemno osebo, ki mu je nakazala pogled v novo učenje. V tako očitno, da skorajda nikoli ne pogledamo na tak način. Od srečanja z Antonom Pollakom, društvenim kolegom in prijateljem dalje je njegova pot bogatejša s spoznanji. Pred štirimi leti je ustanovil Mednarodno akademijo duhovnih znanosti, leto kasneje Društvo hipnoterapevtov Slovenije, oboje vodi tudi v sedanjosti. Obe organizaciji sta v Slovenijo prinesli veliko novosti, s tem, da omogočata vsakemu, ki to želi, prepoznati sebe. Na področju sodobne uporabe hipnoze je na tej pionirski poti prenesel znanja velikanov iz daljne in bližnje preteklosti v našo deželo, v okviru društva postavil svetovne standarde za sodobno uporabo hipnoze, na pot učenja pospremil več članov društva in v prakso prenaša tudi najnovejša znanstvena odkritja o delovanju možganov, uma, telesa in povezave uma in telesa in hitrega reševanja posledic travmatičnih izkušenj. Tako ta način ugotavljanja in spoznavanja sebe postaja dostopen vsakomur, ki uspe premagati prvi strah pred neznanim, pred seboj. Rezultati govorijo, da je pot prava in bežnemu pogledu včasih uide bistvo: spremenimo, obolimo, pozdravimo se lahko le sami, nihče drug tega ne more postoriti namesto nas. in s hipnozo lažje pridemo do vzroka. Pogled v zrcalo je lahko tako zahteven, da se mu izogibamo vse življenje. Lažje je odgovornost za svoje bivanje prenesti izven sebe. Društvo hipnoterapevtov Slovenije (DHS) ima sedež v Ljubljani. Poleg individualnih terapij, ki trajajo dve do tri ure, v DHS organizirajo zanimive in dobro obiskane predstavitve o delovanju uma-telesa in številne delavnice o uporabi hipnoze in drugih načinov za spoznavanje sebe ter drugih, za doseganje ravnovesja, za odlično komunikacijo, samohipnozo, učenje tujih jezikov v hipnozi, pogovor skorajšnje mamice z zakladkom v trebuhu, ... stran 3 5 Orgon »Orgon je eno izmed mnogih imen za življenjsko energijo« ORGON V zgodovini se ime za življenjsko energijo pojavlja v odvisnosti od časa, kulture, tradicije, religije in znanosti. Pogoj za življenje je energija. In kot si življenje manifestira v raznovrstnih pojavnih oblikah, so tudi poimenovanja njenega temelja tako številna: chi, prana, mana, od, eter, univerzalna energija, kozmična energija, izvorna energija, polje, Božanska energija, Božanska matrika, Z imenom orgon je življenjsko energijo poimenoval dr.Wilhelm Reich. Doktor medicine in psihiater, tesen sodelavec Siegmunda Freuda, je v svoji klinični praksi prišel do ugotovitve, da razlog psiholoških motenj ni zgolj podzavest, zlasti ne v smislu Freudove teorije, temveč predvsem človekov energijski potencial. Z izidom svoje prve knjige »Odkritje orgona – funkcija orgazma« (1927) je dokončno prekinil svoje sodelovanje s Freudom in kot psihiater svoje raziskave usmeril na področje biologije, astronomije in fizike. Njegovo holistično znanost je preganjal že nacistični režim, zato je Reich l.1939 emigriral v Ameriko. V Ameriki je bil zaradi svojih izumov pod nenehnim nadzorom in preiskavami FDA, l. 1956 je bil zaradi svojega dela in izumov celo zaprt in leto kasneje je v nepojasnjenih okoliščinah v zaporu tudi umrl. Njegove raziskave so izginile, tisto, kar se je ohranilo, pa kaže na izjemna odkritja o orgonu kot kreativni energiji. Ideja o dveh nasprotujočih si tendencah v univerzumu, v vzhodnjaški tradiciji imenovanih tudi Yin in Yang, pri Freudu pa Eros in Thanatos je pri Reichu dobila znanstveno in empirično potrditev in mistična znanja in kvantno fiziko združila z novim pojmom orgon. Raziskave t.i. paranormalnih pojavov, Einsteinova relativnostna teorija in kvantna fizika so vsaka na svoj način prispevale k razumevanju te izvorne energije in njenega delovanja, vendar so se v imenu okultizma in znanosti oddaljile od človeka, ki tako enostavno svojega bistva (torej življenjske energije) ne razume. Reich je kot psiholog želel raziskati ozadje in vzrok psihičnih bolezni in s svojimi liberalnimi odkritji postal nevaren element, zlasti še,ko se je politično opredelil za skrajno levico in se celo včlanil v Nemško komunistično partijo. Z raziskovanjem človekovih čustev, funkcijo orgazma, vpliva izkoriščevalskih družbenih sistemov na človeka in predvsem z raziskavami blokad življenjske energije, je Reich posegel na področje resnične narave univerzuma, kar ga je pripeljalo do področja, ki ga je sam poimenoval orgonska energija. Z uporabo natančnega mikroskopa je opazil, da imajo celice zdravega človeka svetlo modro radiacijo, medtem, ko imajo rakave celice sivo sevanje. To je bil Reichov začetek raziskav orgona. Leta 1939 je pričel raziskovati bion – z uporabo močnega optičnega mikroskopa (z resolucijo 4000x) je opazil »energijske mehurčke« v pesku in drugi »neživi« materiji. Zanimivo je, da je t.i. energijske mehurčke ali bione možno videti le skozi klasični optični mikroskop. Sodobni znanstveniki, ki uporabljajo elektronski mikroskop, ne morejo stran 3 6 Orgon slediti Reichovim odkritjem, ker elektronski mikroskop lahko gleda le v »neživo« snov. Reichova odkritja pa so se nanašala na žive organizme in živo energijo, ki jo je imenoval orgon. Reich je s svojimi raziskavami, ki so jih žal zasegle FDA in druge varnostne službe, dokazal, da se bioni organizirajo v preproste organizme, kot npr. paramecije, protozoje, amebe… Odkril je t.i. genezo življenja. Moderne teorije govorijo o morfogenetskih poljih, Reich pa je to preprosto imenoval orgon, ki je prisoten povsod in po istem principu deluje na celični in makro-biološki, kakor tudi na galaktični ravni. Njegove zgodnje psihiatrične raziskave so potrdile dejstvo, da zaradi blokade, ki so posledica travmatskih spominov ali konstantne mišične tenzije, ki jo je imenoval prisilni oklep, ta življenjska energija dobi mase, je prvinska, kozmična energija, prehaja preko snovi z različnimi hitrostmi, pulzira, privlači ga voda, se akumulira v organizmih preko hrane, vode, dihanja in preko kože in je negativno entropičen. To pomeni, da sistem, ki je bolj nabit z orgonom, privlači sistem, ki ima manj orgona. Reich je obstoj orgona kot univerzalne energije tudi empirično dokazal z meritvami z različnimi inštrumenti – termometrom, elektroskopom, Geigerjevim števcem … Empirične raziskave so potrdile Reichovo domnevo, da orgon, torej življenjska energija, sledi zakonu negativne entropije. To pomeni, da mrzel in vroč predmet npr. delujeta drug na drugega in oba izravnata svojo temperaturo. Če prideta v stik dva predmeta z različnim energijskim potencialom, predmet z visokim energijskim potencialom privlači Prvi akumulator življenjske energije je pred 200 leti izdelal Franz Anton Mesmer, hipnotizer, ki je življenjsko energijo imenoval »animalični magnetizem«. Mesmer je svoj akumulator izdelal iz hrastovih deščic, ki jih je zapolnil s kovinskimi ostružki. Z raziskovanjem življenjske energije in njene uporabe v določene namene, se je ukvarjal tudi baron Karl von Reichenbach, ki je to življenjsko energijo imenoval Od. Leta 1991 je Karl Hans Welz oblikoval prvo aparaturo, ki proizvaja orgonsko ali življenjsko energijo. »smrten« orgon ali DOR (death orgon). Okolje, ki smo si ga oblikovali v zadnjih nekaj sto letih, je ogledalo naše neuravnotežene psihe. Tako lahko rečemo, da je širjenje puščav na našem planetu odsev »puščave v naših srcih.« Reich je ugotovil, da je orgon vseprisoten tako kot je vseprisotno elektromagnetno delovanje, nima stran 3 7 predmet z nizkim energijskim potencialom in postane še močnejši. Reich je ugotovil tudi, da organski materiali privlačijo življenjsko energijo, anorganski (kovine in kristali) jo sicer privlačijo, a le za kratek čas zadržijo in potem oddajo. Na osnovi teh odkritij je izdelal t.i.orgonski akumulator, ki je služil kot zbiralnik in oddajnik življenjske Orgon energije. Reich ga je izdelal iz plasti različnih materialov: zunanja plast je bila iz bombaža, papirja ali smole, notranja plast pa iz kovine. Ker je zunanja plast organska, omogoča pritok življenjske energije od zunaj navznoter. Po zakonu negativne entropije se ta energija ojača, notranja kovinska plast pa jo usmeri navzven v svoje okolje oz. človekov bivalni prostor. Ena izmed osnovnih lastnosti vsakega organizma je njegova energijska interakcija z okoljem: to pomeni, da tako kot okolje s svojo energijo deluje na nas, tudi mi s svojo življenjsko energijo delujemo na okolje. Bolj je organizem razvit, bolj kompleksno je to delovanje. Tako ima kompleksno razvit organizem na voljo paleto metod za interakcijo z okoljem. Ena izmed teh metod je direkten stik z okoljem, ki ga doživljamo z našimi čutili. Življenjsko energijo sprejemamo s čutili, prepoznavama pa jo z izkušnjo. Druga metoda uporabe življenjske energije je indirekten stik oz. delovanje na daljavo ali delovanje s pomočjo različnih metod. Karl Hans Welz je v svojih predavanjih z naslovom »Magija prihodnosti« magijo razložil kot sintezo psihične energije in življenjske energije in ne kot neko okultno delovanje, s predpostavko nadnaravnih sposobnosti. Magiji so negativen znak pripisali prav tisti, ki jo zlorabljajo za svoje slabe namene, predvsem pa tisti, ki so njeno moč uporabljali za ustrahovanje in uničevanje ljudi. Različne mistične, religiozne, ezoterične, magične in šamasnke tradicije so prakticirale različne metode uporabe življenjske energije: Tai Chi, Pranayama, cerkveni obredi, ples v krogu, seksualna magija, žrtvovanje živali,… Pri tem so uporabljali različne simbole, amulete, mantre, kadila, molitve … Šamani, svečeniki in magi so pri tem delovali kot mediji in s pomočjo svojih manter, plesov, podob in molitev vzpostavili t.i. energijsko polje ali polje orgona. Eden izmed načinov ustvarjanja morfogenetskega polja je tudi uporaba misli. Orgon sledi misli do subjekta, objekta ali okoliščine. Naš razum neprestano vzpostavlja psihično povezavo s tem, o čemer razmišljamo. Človek od nekdaj ve, da dogodki sledijo njegovemu razmišljanju in da stvari preprosto so in se zgodijo šele takrat, ko o njih razmišljamo. V zgodovini si je človek nenavadne okoliščine in pojave razlagal kot mistične, torej skrivnostne. Življenjska energija ima veliko imen, oblik, celo personifikacij in podob, pa vendar je kot božanska energija samo ena – imenujemo jo lahko z različnimi izrazi, pa vendar je samo eno ime, ki pove njeno bistvo in namen – ŽIVLJENJE. Maria Ana Kolman stran 3 8 Velika zavest, Veliko srce »Kdo smo? Kaj je naše bistvo, poslanstvo?« Proces Velika Zavest, Veliko Srce Velika Zavest, Veliko Srce je proces, ki ga je po 30 letih trdega dela in meditacije odkril najvišji mojster Zena na zahodni polobli Genpo Mrzel Roshi. V tem vodenem procesu boste po treh ali štirih urah doživeli razsvetljenje. Za nekatere bo to kot potovanje na drugo galaksijo v treh minutah, za druge mogoče že dobro znana pot, ki ji manjka le še kronski dragulj – občutiti razsvetljenje. Mogoče bo to za vas le trenutek velikega presenečenja, trenutek vpogleda v neskončnost, ki se bo tu tudi končala. Za večino udeležencev procesa pa ta globoka izkušnja in spoznanje naše prave narave postane središčna točka v iskanju popolne osvoboditve. To je središčna točka h kateri se boste znova in znova vračali, ko boste v dvomih, to bo postala vaša točka moči in modrosti. Zen mojster Genpo Mrzel Roshi je dokončno oblikoval ta proces šele leta 1999 in to po mnogih letih študija, iskanja in rigorozne prakse Zena. Do procesa je pravzaprav prišel preko zahodnjaške psihoterapevtske metode, imenovane Dialog glasov (razvila sta ga dr. Hall in dr. Sidra Stone), preko idej Carla G. Junga, Fritza Pearlsa in seveda tradicije Zena. V procesu Velika Zavest, Veliko Srce je mogoče najbolj očitna navezava na Dialog glasov. Ideja Dialoga glasov je, da če želimo govoriti z določenim aspektom našega Jaza oziroma z določenim glasom, ki je eden od sestavnih delov Jaza, potem naša zavest naredi preskok oziroma premik in naenkrat se znajdemo v tem aspektu/glasu – postanemo ta glas. Po drugi strani je proces Velika Zavest, Veliko Srce logična zgodovinska posledica buda darme (poti budizma), ki je od Indije, Kitajske, Japonske, Mongolije, Tibeta, … našla v vsaki od teh kultur svoj specifični izraz, tako da so bistvene prvine budizma lahko živele v vsaki od teh različnih tradicij. Proces Velika Zavest, Veliko Srce je torej neke vrste zahodnjaški način Zen budizma in njegovih temeljnih idej. Proces Velika Zavest, Veliko Srce je izredno neposredna in učinkovita metoda samoopazovanja in samospoznavanja. Je metoda, ki odpira srca in dviga zavest k novemu zavedanju in občudovanju bogatosti in polnosti življenja. V običajnem življenju se ves čas sprašujemo in iščemo odgovor „Kdo sem?“. Ko so Buda vprašali kdo je on, je vljudno odgovoril: „Oprostite, vendar to je napačno vprašanje.“... „Pravo vprašanje je: Kaj sem?“ … „Sem razsvetljen (prebujen/ zavesten).“ V procesu Velika Zavest Veliko Srce vam pokažemo pot, da si lahko zastavite pravo vprašanje in nanj tudi postopoma dobite odgovor. Sam proces izhaja iz ideje, da je naš Jaz sestavljen iz velikega števila podoseb, oziroma glasov – iz tega sledi, da imamo tudi neskončno perspektiv. Vse te perspektive tekmujejo med seboj, da bi bile slišane in upoštevane. Dosti teh pod-oseb je obtičalo na neki stopnji ali pa so potlačene v podzavest. Posledica tega je, da se manifestirajo ob nepravem času, na neprimeren način (npr. kot izbruh jeze, zavist, strah, depresija, stran 4 0 Velika zavest, Veliko srce odvisnost...). Ko pokličemo posamezno pod-osebo v ospredje in ji damo glas in možnost, da se popolnoma izrazi, ta glas izgubi svojo nevrotičnost in lahko prične delovati na zdravem, konstruktivnem nivoju. Potem, ko damo polno priznanje in glas vsem dualističnim pod-osebam, se potopimo tudi v različne aspekte nedualističnih glasov, ki nas počasi pripeljejo preko tega, v doživetje razsvetljenja. V tem trenutku najdemo svoj pravi dom, ki je tu v nas, prav zdaj, prav v tem trenutku in vsakem trenutku znova in znova... To je dom, kjer vse negotovosti, strahovi, zavore, zamere, vsa dualističnost dobro/zlo odpadejo in se počutite eno z vesoljem. Vendar to še ni konec poti, konec je, ko spoznamo, da smo tudi samo ljudje s svojimi omejitvami in predvsem svojim poklicem oziroma poklicanostjo, da služimo po svojih najboljših močeh okolju v katerem živimo, oziroma po Erichu Frommu, da postanemo svobodno, popolnoma funkcionalno človeško bitje. V procesu Velika Zavest, Veliko Srce gradimo Jaz kot celoto. Metaforično to poteka tako, da si sebe predstavljamo kot enakostranični trikotnik. Vse kar stran 4 1 trikotnik obsega, celotna njegova površina je naš Jaz. V enem oglišču tega trikotnika je najbolj znani del, najbolj uporabljeni del Jaza – naš Ego. Skozi tehniko Dialog glasov najprej razvijemo najpomembnejše aspekte Ega. V drugem oglišču si predstavljamo ne-dualistično zavest nirvane – zavest iz katere vse izhaja in se vanjo vrača. To je drugi, nedualistični aspekt našega Jaza. V tretjem oglišču, na vrhu trikotnika, je sinteza teh dveh aspektov in sledi transcendenca teh dveh aspektov, ki jo predstavlja celotna površina trikotnika, torej celotni Jaz, oziroma povedano drugače: svobodno, polno delujoče človeško bitje. Velika Zavest, Veliko Srce ponuja veliko novih vpogledov in izkušenj katerih kronski dragulj je občutiti razsvetljenje, torej občutiti kdo v resnici smo, zakaj smo tu, kaj je naša prava narava. Seveda vsak posameznik potem potrebuje svoj čas, da vsa ta spoznanja tudi zares “predela” in ponotranji, in jih začne resnično živeti. Zato je dobro, da proces Velika Zavest, Veliko Srce večkrat ponovimo, saj bomo vsakič doživeli novo izkušnjo, nove vpoglede v naš duševni in duhovni ustroj in se na koncu vedno znova spomnili kdo v resnici smo - v tem trenutku in na tem mestu - le da smo tako zaposleni z iskanjem in merjenjem svojega bistva in s predstavo o tem kaj bi morali biti, postati, narediti, doseči..., da svoje bistvo vedno zgrešimo in/ali spregledamo. Proces Velika Zavest, Veliko Srce nam tudi pomaga, da si priznamo in spoznamo vse svoje aspekte. Ko se zavemo vseh svojih zanikanih, razosebljenih vidikov in jih ponovno sprejmemo vase, pravzaprav postanemo srečnejši, bolj izpolnjeni, bolj zadovoljni, bolj ljubeči, bolj Velika zavest, veliko srce sočutni, ker smo ponovno lastniki teh vidikov in ne bodo izbruhnili iz nas nenadzorovano ali se nam kazali v naši okolici. Verjetno je to najlepše izrazila Elizabeth Kübler Ross, preživela interniranka Auschwitza: "Če ne bomo prepoznali in poosebili dejstvo, da v vsakem od nas tiči tudi nekdo, ki je sposoben, ne očitno, ampak ima potencial, v določenih situacijah, glede na nekatere okoliščine, da iztrga hrano iz stradajočih ust otroka – sama sem bila priča temu, ko so, sicer spodobni in ljubeči, dobri ljudje to počeli; bili so tako obupani in v tako brezizhodnem položaju, da so bili sposobni tega – ne bomo nikoli razsvetljeni; če ne bomo spoznali in poosebili vsega česar smo sposobni, celoten spekter od najslabšega do najboljšega. Ker bomo potem imeli več empatije, sočutja in razumevanja, tudi do tistih, ki počnejo stvari, ki nas lahko ranijo ali prizadenejo in vemo, da smo v določeni situaciji tega zmožni tudi sami. In tako postanemo manj obsojajoči..." Poglejmo si sedaj oglišča našega trikotnika nekoliko pobližje. Eno oglišče baze trikotnika predstavlja Ego oziroma “vsakdanja zavest”, omejeni Jaz z mnenji, ki jih je potrebno ščititi in posledično s strahom, željami, ki jih hočemo uresničiti, hrepenenji po nečem večjem, po spremembah, ki se jih po drugi strani tako zelo otepamo in bojimo. V tem kotu biva naša omejena dualistična zavest, ki deli najprej vse na jaz in vse ostalo, kar je tam zunaj. Jaz ima svoje omejitve, meje, koncepte , mnenja, paradigme, ideje, strahove; predvsem, kako preživeti v tujem svetu tam zunaj. Vrnimo se nazaj v drugo oglišče kjer prebiva ne-dualna zavest, kjer Ega ni, ki je vedno le tu in sedaj, ki ničesar ne išče in ničesar noče ali si želi, po ničemer ne hrepeni. To je tako imenovana “moč tega trenutka” ali “zavest nirvane”. Ta zavest je popolnoma mirna, tu ni kaj početi, vse je absolutno popolno, tako kot je – ničesar ni potrebno spreminjati, dodajati, odvzeti, tu ni problemov, ni strahov ni Ega. Oziroma to je ravno Ne-Ego stanje, ker je Ego pravzaprav tisti, ki ustvarja vse probleme. V NeEgo stanju razumemo neskončnost, večnost in to, “da je vesolje le energija, ki nima nobenega smisla niti namena, in ki ne gre nikamor in od nikoder ne prihaja”. V tem stanju ni nobene dualnosti in prav to je naša prava zavest, saj iz nje vse izhaja. Vendar smo samo ljudje in potrebujemo obe zavesti. Nobena od teh dveh zavesti: dualistična zavest Ega in ne-dualistična zavest nirvane stran 4 2 Velika zavest, veliko srce ali Ne-Ega ni odveč. Obe sta enako dobri in potrebni, dokler sta v ravnovesju. In ko to ravnovesje “človeškosti” in “neskončnosti” ali če hočete “božanskosti” dosežemo, si lahko predstavljamo, da smo dosegli tretje oglišče trikotnika – na vrhu trikotnika. Oziroma bolje rečeno, v tem stanju nismo več samo v tretjem oglišču, torej samo v enem od oglišč, ampak pokrivamo celotno ploščino trikotnika, vse njegove možnosti in nianse – nismo več samo točka (eno od oglišč trikotnika) temveč zares postanemo bitje z neskončno možnostmi in torej s popolno svobodo. Lahko si predstavljamo, da je Ego samo rdeča barva in Ne-Ego samo modra barva in vrh trikotnika je rumena barva. Ploščina trikotnika pa so vse mešanice in nianse vseh treh barv. Neskončno jih je! Je katera lepša, boljša, plemenitejša od druge? Ne. Vse so samo nianse treh osnovnih stanj. Tu spoznamo, da je vse enako, da samo smo in da je naše življenje v vsakem trenutku polno do roba oziroma popolnoma prazno. V stanju ravnovesja med Ne-egom in Egom smo dualistična zavest, ki še vedno išče, izboljšuje, hoče, želi, gleda v preteklost, v prihodnost, si želi stran 4 3 napredovanja, si želi stvari, sreče, vendar pa smo hkrati tudi neskončna zavest nirvane, ki ničesar ne potrebuje, je popolnoma srečna takšna kot je, mirna, zadovoljna – in to je stanje razsvetljenja. V tem stanju ne izključujemo Ega in dajemo prednost Ne-Egu. V tem stanju pravzaprav presežemo obe skrajni strani zavesti: Ego in Ne-Ego. To je stanje, ko se zavedamo, da je že vse popolno prav takšno kot je, da smo neskončna bitja, povezana z vsem in da ničesar ne potrebujemo, da ničesar ne pogrešamo, ker imamo vse in hkrati nič, saj nismo vezani na nič... Pa vendar se odločimo, da bomo aktivni, da bomo delovali v tem svetu, kot da je to zelo pomembno in resno. V tem stanju vsebujemo celotni trikotnik, vse njegove možnosti in ne le vrh. In to je prava svoboda, ko lahko svobodno, brez omejitev in predsodkov prehajamo iz stanja Ega v Ne-Ego. To je torej svoboda , ko se zavestno odločimo, da bomo človeška bitja, s svojimi omejitvami, pa vendar zavezani, da delamo po svojih najboljših močeh tisto za kar smo poklicani in se hkrati zavedamo, da smo neskončna bitja in da je vse enako pomembno oziroma nepomembno. Proces Velika Zavest, Veliko Srce vam ponuja prav to, da občutite svojo celovitost kot popolnoma integrirano, polno delujoče in zavedajoče se človeško bitje s polno odgovornostjo do svoje okolice in z neskončnimi možnostmi. To je stanje Ega brez Ega – razsvetljenje. Velika zavest, veliko srce Sicer še vedno potrebujemo in imamo ego, ampak ta Ego sam je precej prazen, brez substance, ni trden, ni tog, ni fiksen in ne tiči le v enih in istih prepričanjih. Zavedamo se svojega ega, njegovih omejitev in možnosti – to je zreli Ego. Ego ni več muhasti gospodar, ampak postane orodje oziroma svobodni služabnik. Dostikrat delamo napako in poskušamo Ego zatreti ali pa ga celo skriti – to je zelo egoistično početje in ne vodi nikamor. Na ta način postanemo samo zelo ne-odgovorni in naša dejanja niso zavestna. Še vedno ustvarjamo karmo, le da se tega ne zavedamo. Tisto kar želimo doseči je, vključitev celotnega trikotnika transcendenca vseh treh kotov. V budizmu beseda Dukka, ki jo dostikrat prevajajo kot trpljenje ali nezadovoljstvo, dejansko pomeni kolo, ki se noče vrteti, kolo, ki je obtičalo v neki legi in noče naprej. Tak je običajni Ego – poln sebe, noče sprememb in zato ga je zelo strah, je negotov, jezen... Tisto k čemer v budizmu stremijo pa je Sukha, torej da se kolo – enostavno – suka, vrti. Da je zavest osvobojena, da sami izbiramo in smo odgovorni za to izbiro. Če trpim, torej samo trpim, tu ni jadikovanja, ničesar ne dodajam trpljenju. Če žalujem, grem lahko zares v žalovanje in tako postanem bolj odprt, čuteč, ranljiv, če se veselimo se veselimo polno iz vsega srca, brez zavor... Oziroma, da enostavno – smo. Proces Velika Zavest; Veliko Srce vam ponuja odgovore in rešitve na večna vprašanja in iskanja „Kdo smo?“ „Kaj je naše bistvo, poslanstvo?“. V tem procesu boste našli resnico na čisto svoj način, ki ustreza vašemu življenju – nihče vam ne bo vsiljeval svojega pogleda ali načina. V tem procesu boste ponovno srečali sebe in iz procesa boste prišli neskončno bolj živi in sposobni občudovanja in spoštovanja vsega živega in tudi sebe. Mojca Studen stran 4 4 Šambala »Pravljična dežela ali skrita resničnost?« Šambala Zapisi in pričevanja o Šambali so običajno na meji misticizma, ezoterike in s stališča logike nerazumljivi. Ko ljudje beremo pričevanja o nečem, kar ne moremo empirično dokazati in zaznati z našimi čuti, največkrat enostavno podvomimo v obstoj le – tega in to povežemo z izven čutnimi zaznavami, gnosticizmom ali pa kar čarovništvom. Nenavadno se zdi, da se je z eno najbolj imaginarnih področij človekovega zanimanja – iskanjem obljubljene dežele, Svetega Graala, Šambale ali kakorkoli že to imenujemo – v množici duhovnih iskalcev, pred leti znašel človek, ki je tipičen znanstveni raziskovalec, ki je sam sebe označil kot človeka, »ki slabo prenaša družbo ljudi, ki se radi ukvarjajo z onstranskimi mislimi, izven čutnimi zaznavami, čarovništvom in drugimi čudaštvi« (citat avtorja) – Ernst Rifgatovič Muldašev, kirurg, znanstvenik in doktor medicinskih znanosti, torej popolnoma »prizemljen« človek. Kot oftalmolog je s posebno tehniko transplantacije lastnega očesnega tkiva pomagal na tisočem ljudem, ki so bili obsojeni na slepoto. Pomagal jim je spregledati in pri tem »spregledal« sam. Pri diagnosticiranju očesnih bolezni je razvil metodo, ki mu je omogočila oftalmogeometrično klasifikacijo oči in po primerjalni analogiji prišel do ugotovitev, da t.i. »srednjestatične« oči pripadajo tibetanski rasi. Po matematičnem približku oči drugih ras je določil poti migracije človeštva s Tibeta, ki so se ujemale z zgodovinskimi dejstvi. Ob stran 4 5 spoznanju, da so v vseh svetiščih Tibeta in Nepala upodobljene popolnoma enake oči, je Muldašev po principih oftalmogeometrije izdelal zunanjo podobo lastnika teh oči, ki se je izkazala za zelo nenavadno. Ko jo je pokazal lamam in svamijem na Tibetu, so ti presenečeno vzkliknili:«To je on!« Ta risba dr. Muldaševa je postala vodilna nit k hipotetičnemu odkritju najveličastnejše skrivnosti človekove vrste – genofonda človeštva in vodilna nit do Šambale. Ernst MULDAŠEV – je oftalmolog, ki je odkril Šambalo ali genofond človeštva? OFTALMOGEOMETRIJA – nova pot v preučevanju problema izvora človeštva Ernst Rifgatovič Muldašev, doktor medicinskih znanosti, profesor, direktor Vseruskega centra očesne in plastične kirurgije,… je začel spoznavati medicinski problem človeške energetike na filozofski in splošno človeški ravni, kar pa se je na koncu izteklo v znanstveno raziskovanje skrivnostnega problema o izvoru človeštva. Muldašev je znanstveni raziskovalec, ki je svoje znanstveno življenje posvetil preučevanju strukture in biokemije človeškega tkiva in njegove uporaba kot transplantanta v očesni kirurgiji. Svoje nenavadno raziskovanje, je pričel zaradi preprostega vsakdanjega vprašanja zakaj ljudje drug drugemu Šambala gledamo v oči? Kot oftalmologa ga je to vprašanje zanimalo in ustvaril je računalniški program, ki je bil sposoben analizirati geometrijske parametre oči. To smer v oftalmologiji je poimenoval oftalmogeometrija. Ker so oči tisti organ, ki nam največ pove o človeku, postane razumljivo, zakaj so upodobljene na svetiščih. Ko Muldašev na prvi himalajski ekspediciji opazi, da z vseh tamkajšnjih svetišč zrejo v ljudi enake oči, bistveno drugačne od oči ljudi arijske rase, ga obsede uganka, koga naj bi le-te oči predstavljale. S seboj ima računalniško izdelano – domnevno izoblikovano podobo človeka lemurijske rase, katerega oči se mu ob tem soočenju zazdijo osupljivo podobne velikim očem na stenah teh svetišč. Kot ugleden znanstvenik vzpostavi kontakte z najvišjimi duhovnimi avtoritetami teh dežel, pogovori z njimi pa potrdijo njegove neverjetne domneve – o samadiju ali tako imenovanem božjem mehanizmu, da je duhovno visoko razvit človek že zdavnaj izginule civilizacije, bil sposoben v globoki meditaciji – kot neumrljiva duša – zapustiti svoje telo, ne da bi to razpadlo. Le prebavni procesi v telesu so se ustavili, telo je »okamnelo« in v takem stanju, ne da bi ga morali balzamirati, je na temperaturi do 5 °C ostalo latentno živo neomejen čas. S tem mehanizmom je naš Stvarnik, ki ni hotel in noče, da bi človeška vrsta na Zemlji izumrla, ustvaril pogoje, da bi se duša pradavnega prednika lahko vrnila v nekdanje telo in ga oživila, če bi bilo to potrebno. Gre torej za genofond človeštva, ki se ob vprašanju »Od koga izviramo?« navezuje na teorijo o Šambali. Muldašev je organiziral znanstvene ekspedicije v Indijo, Nepal, Tibet, zlasti na področje svete gore Kajlas, kjer so iskali mesto bogov. Tako je nastala serija knjig s skupnih naslovom »V iskanju mesta bogov«. Znanstvene raziskave Ernsta stran 4 6 Šambala Muldaševa je poleg vprašanja zakaj ljudje drug drugemu gledamo v oči? sprožilo navidezno »naključje«. Nekega dne je namreč stopil v knjigarno kupit neko knjigo, ko pa te ni dobil, se je zagledal v globus in intuicija mu je prišepnila, naj ga kupi. Začel je vrteti to zemeljsko žogico, pri čemer so mu oči iskale znane mu predzgodovinske točke kot so Egipt s svojimi piramidami, Mehika s svojo Sončno in Lunino piramido, čudni velikani na Velikonočnih otokih, Stonehenge v Angliji, Hudičev steber v Ameriki, Tibet s sveto goro Kajlas … Ko je primerjal razdalje med temi predzgodovinskimi spomeniki, se mu je zazdelo, da se presenetljivo ujemajo med seboj. Izmeril jih je in odkril, da merijo po 6666 km. Domneval je, da bi naj bile te točke energetski centri s pozitivno vibracijo, enakomerno razporejeni po vsej Zemlji z nalogo, da nevtralizirajo destruktivne energije. Šele, ko je pozneje odkril, da je tudi gora Kajlas visoka 6666 m, je zanj to število dobilo posebno sporočilno težo: v njem je zaznal tragično poslanico pradavnih o globalni kataklizmi na Zemlji, ko se je na njej nakopičilo stran 4 7 preveč negativne energije in se je mravljišča svojih prebivalcev znebila tako, da je os svojega vrtenja premaknila za 6666 km. Premik osi je na zemeljski površini povzročil nepredstavljive katastrofalne spremembe, taljenje ogromnih mas ledu na dotedanjem Severnem in Južnem tečaju pa je sprostilo toliko voda, da so zalile skoraj ves planet. Samo duhovno visoko ozaveščeni izbranci, ki so ta »očiščevalni proces« na zemeljski obli predvideli, so se rešili tako, da so v svojih vimanah »letečih krožnikih« na pogon z energijo misli, tiho poleteli na »streho sveta«, v zavetje gore Kajlas. Svojo izkušnjo o premiku zemeljske osi za 6666 km na kar najbrž spominja hudičevo število 666 – so kot opozorilo sporočili z višino gore Kajlas, ki so jo preoblikovali v piramido. Ti naši pradavni predniki so tudi druge gore okoli obdelali v stopničaste piramide in s tem ustvarili mesto bogov. Poselili so ga na površini in v skalnih votlinah, kjer kot nesmrtni živijo še danes. Maria Ana Kolman Hitler in Šambala »Prevod iz knjige OD KOD IZVIRAMO – Ernsta Rifjatoviča Muldaševa« Hitler in Šambala V literaturi lahko najdemo veliko informacij o tem, kako je starodavna mistika Vzhoda fatalno vplivala na oblikovanje psihe Adolfa Hitlerja. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev, predvsem L. Pauwelsa in J. Bergierja (Francija), se je v Nemčiji po prvi svetovni vojni začelo širjenje različnih tokov in združb, ki so imeli v svoji osnovi starodavne tibetanske legende o ljudeh prejšnjih civilizacij in državi Šambala. znanstvenik Hans Hörbiger s svojo teorijo vesoljskega ledu (skrajšano „Vel“). Hörbiger je trdil, da so pred davnim časom na zemlji živeli ljudjebogovi, ljudje-velikani, pravljični po velikosti in moči civilizacije. Njihov obstoj je trajal več tisoč let, če ne milijon. Velikani so imeli svoje sužnje. Civilizacija velikanov je izumrla zaradi poplave. Nekoč bodo tudi sodobni ljudje prešli skozi nepojmljive karastrofe in mutacije ter bodo postali Nekdanji predstavnik Danzig Senata Raushing je zapisal: »V bistvu ima vsak Nemec eno nogo v Atlantidi. Tam išče boljšo usodo in boljšo dediščino«. Leta 1933 je bila v Berlinu ustanovljena tajna organizacija »Skupnost Vrila«. Verjeli so, da je Vrila neka močna energija, s katero je nasičeno vesolje in je merilo božanskosti človeka. Tisti, ki bo obvladoval Vrilo, bo postal gospodar svojega telesa, drugih ljudi in sveta. Člani te skupnosti so verjeli, da Vrilo obvladujejo nadljudje – velikani, ki se zdaj skrivajo v globokih jamah in spijo pod belo odejo Himalaje. Ti nadljudje se bodo kmalu prebudili, da bi zavladali človeštvu. Svet se bo spremenil, ko bodo njegovi vladarji prišli na površino. Če se ne bomo pripravili in dogovorili o sodelovanju – zato pa moramo priti na isto stopnjo kot oni - bomo vsi postali sužnji, »gnoj«, iz katerega bo zacvetel »Novi čas«. »Skupnost Vrila« je zelo vplivala na razvoj Hitlerjevega videnja sveta. Še večji vpliv nanj pa je imel nemški prav tako mogočni, kot so bili njihovi predniki. Vse v vesolju je podrejeno cikličnemu zakonu, obstaja periodičnost reševanja in kaznovanja človeškega rodu. Hörbiger je menil, da morajo za reševanje človeštva na svetu vladati najbolj močni ljudje in to so pripadniki arijske rase, predniki katerih so postali tako močni zaradi ledu in snega s severa. Še preden je Hitler prišel na oblast, se je pogosto pogovarjal s tibetanskim lamo, ki je živel v Berlinu. To lamo so klicali „Človek v zelenih rokavicah“, svečeniki pa so ga imenovali „Čuvaj ključev kraljestva Agarte“. Agarta (Agharta) v nemščini zveni kot Azgard. S skrivnostnim kraljestvom Agarte je povezana močna duhovna skupnost „Skupnost Fule“. Zasnovala sta jo dva nemška znanstvenika Eckhard in Gausgoffer, ki sta imela tudi močan vpliv na Hitlerja. »Skupnost Fule« se je osnovala na stran 4 8 Hitler in Šambala podlagi starodavne legende, ki pravi, da so pred tridesetimi ali štiridesetimi stoletji v puščavi Gobi cvetele visoke civilizacije. V času Gobijske nesreče so prebivalci te višje civilizacije umrli, toda ne vsi. Preživeli so šli v Himalajske jame in se tam razdelili na dva dela. Prvi so poimenovali svojo državo Agarta (skrito mesto dobrote), posvetili so se opazovanju in niso posegali v zemeljske zadeve. Drugi pa so ustanovili državo Šambala (Shambala -center moči in nasilja, vodenja ljudi in elementov sveta), ki je skladišče neznanih sil in dostopna le za posvečene v to skrivnost. Drugi del visoke Gobijske civilizacije, ki je preživela nesrečo, je migrirala na sever Evrope in na Kavkaz. Ti izseljenci so glavni koren arijske rase in samo predstavniki le te bi lahko oblikovali zavezništvo z Agarto in Šambalo in obvladovali starodavno moč. Prav zato je potrebno osvojiti Vzhodno Evropo, Kavkaz, Pamir, Tibet in Gobi, ker sta Tibet in Gobi srce. Lastnik tega srca pa ima v lasti celoten planet in moč Šambale. Po naročilu Hitlerja je bil v Nemčiji organiziran poseben inštitut Anenerbe, ki je organiziral odprave v Tibet, da bi našli Šambalo in Agarto. Od vseh teh idej je Hitler oblikoval svojo teorijo »magičnega socializma«. Po tej teoriji vsakih 700 let ljudje prihajajo na novo, višjo raven in se pri tem tudi zunanje spremenijo. Preoblikovanje poteka v boju, začetek boja pa se prične s prihodom Božjih sinov. Ko pridejo velikani-čarovniki, se začne prenova ustvarjenega, in sicer se dogajajo globoke mutacije v ljudeh, z namenom ustvarjanja nove, sodobnejše rase. Ta rasa bo morala poznati moč Šambale. Tako Hitler naredi strašni zaključek: obstaja edina prava rasa (arijska), katere naloga je, da spozna naslednji ciklus. stran 4 9 Usoda te rase je preživetje pod vodstvom »višjih neznanih«. Ostali ljudje – nižje rase – so le na videz podobni ljudem in zaostajajo za arijci celo bolj kot živali. Zato iztrebljanje nekaterih ras (Romov, Židov, črncev itd) ni zločin proti človeštvu. Potem, ko je bila Hitlerjeva armada poražena na reki Volgi, je Goebbels zapisal: »Morate razumeti! Sama Ideja, samo dojemanje vesolja trpi poraz …«. Od leta 1943 je Hitler nadaljeval nesmiselno samomorilsko vojno. Zakaj? Nacistični voditelji so čakali na napovedano Gorbigerovo poplavo. Hitler je čakal na sodišče bogov, čakal je na človeka-čarovnika. Zgodilo se bo nekaj, kar ne bo mogoče narediti s človeškimi močmi! Da bi izzval maščevanje nebes, je Hitler poplavil Berlinsko podzemno železnico, kjer je umrlo tristo tisoč Nemcev. Na enem od mednarodnih kongresov sem videl film, ki govori o Hitlerjevih znanstvenih raziskavah letečih naprav, podobnih letečim krožnikom. Dve ženski (ena Jugoslovanka, druga Nemka) sta Hitlerju dali risbe in opise letečih naprav prejšnjih civilizacij. Iz filma je bilo razvidno, da je Hitlerjevim znanstvenikom dejansko uspelo narediti leteče naprave, ki so lahko letele. Vendar jim je za zaključek dela zmanjkalo časa – vojna je bila izgubljena. Če razpravljamo o čarobnem Hitlerjevem socializmu in njegovih sodelavcih, lahko naredimo dva sklepa: Prvič, nacisti niso pomislili na preprosto filozofsko načelo, da je dobro ustvarjanje, in zlo uničevanje. Še za čase prejšnjih civilizacij je bil za primer kataklizem ustvarjen genofond človeštva Šambala in Agarta. Namen njihovega ustvarjanja je bil izključno pozitiven rešiti človeštvo na Zemlji in omogočiti Hitler in Šambala njegov razvoj. Religija in zgodovinski zapisi ne omenjata možnosti (ali dejstva), da bi ljudje, ki izhajajo (po naši hipotezi) iz genofonda človeštva, imeli negativne namere, tako kot je uničenje nekaterih ras z namenom prevlade drugih itd. Bonpo-Buda (Rama), Gautama Buda, Jezus in ostali, so delovali samo z učenjem in navodili, ne pa z nasiljem. In ni na svetu ni nikogar, ki bi lahko spoznali sile Šambale, ker je Šambala močnejša od nas. Bog pa ne bo nikoli zaveznik zla, saj je sam utelešenje dobrote. Drugič, primer s Hitlerjem (isto kot je primer s Stalinom), govori o nevarnosti prihoda ljudi shizoidnega tipa na oblast. Te »žrtve evolucije« imajo megalomanijo in so nagnjeni k uživanju skrivnostnih pojavov narave. Nimajo sposobnosti logičnega razmišljanja, ne morajo temeljito analizirati različnih dejstev, temveč so nagnjeni k hipertrofiranju nekega določenega dejstva, še posebej skivnostno-mistične narave. Shizoidi so na visokih družbenih položajih lahko nevarni. Shizoid, ki ima veliko oblast, lahko okoli sebe ustvari okolje iz njemu podobnih shizoidov, kar bo peljalo družbo po nenormalni in uničevalni razvojni poti. Ta nenormalna razvojna pot pa bo imela žalosten konec. Pri proučevanju Šambale se je zato potrebno paziti ljudi s shizoidno psiho, ki jih kot magnet k sebi vleče ta velika skrivnost narave. Boris Revo stran 5 0 Sibirija - daljna in sama »Prebujenje zavesti v Sibiriji« Sibirija - daljna in sama Ko sem pred leti prvič stopila na sibirska tla, sem imela občutek, da sem se vrnila domov. Takrat še nisem vedela, da se mi je prebudil praspomin, ki ga zakodiranega nosimo v svojem genofonu in se ga zavemo v sekundi nekega kvantnega prestopa, ko nam dvig zavesti omogoči, da spoznamo nekaj, kar nam na omejenem nivoju naše zavesti ni možno prepoznati. V vseh letih, ko se vračam v Sibirijo in odkrivam njene skrivnosti, mi Sibirija podarja znanja, izkušnje in spoznanja, ki so postala moja pot prebujenja zavesti. Absolutna harmonija narave in ljudi, ki že tisočletja ostaja nedotaknjena vplivom zunanjih okoliščin, je svet , kjer ljudje, živali in bogovi živijo svoj večni krog življenja. V tej neskončnosti onstran Urala, se zdi vse neskončno, večno, od nekdaj tu in do konca sveta enako: neskončno zeleno poleti, neskončno belo pozimi, neskončna modrina neba in omamen vonj vetra, ki odnaša čas nekam na vse štiri strani neba, da se razgubi v večnost. Tako kot človek, ima tudi pokrajina svoje energijsko polje, svojo avro, ki te »vsrka«, ko se s svojo energijsko frekvenco poenotiš z njim. Tajga, ki ohranja svojo prvobitnost, ima absolutno energijsko frekvenco, ki preide v energijsko polje človeka in reprogramira vsako njegovo celico. Ko pride čas, te Sibirija pokliče in vse okoliščine se sestavijo tako, da moraš tja. In ko se vrneš iz Sibirije, nisi več to, kar si bil prej. T.i. »kvantni preskok«, ki se zgodi kot samodejna stran 5 1 iniciacija, človeku zapre vsa vrata v brezpotja in zmote, sesuje vse zlagane in dvolične stvari, odnose in okoliščine, in odpre popolnoma nove poti. Včasih je ta proces zelo boleč, saj propadajo lažne zveze, partnerstva,tudi posli. Preprosto padejo maske. Da bi človek lahko svojo zavest dvignil k čisti zavesti, se mora vse, kar ni absolutno čisto, enostavno izločiti iz njegovega energijskega polja. Proces, ki ga sproži Sibirija, je tudi zelo hiter in nemalokrat se zgodi, da v nekaj dneh uvidiš tok svojega življenja, prepoznaš stranpoti in nepravilne vzorce, za kar bi sicer morda zapravil vse življenje. Ko sem se prvič naslonila na sibirsko cedro, sem pričakovala nekakšno »razsvetljenje«, zlasti še, ker sem pred svojim prvim potovanjem v Sibirijo z navdušenjem prebirala knjige o Anastaziji, zvenečih cedrah tajge, Belovodju in podoživljala Dostojevskega, Muldaševa, Tolstoja, Tihi Don in rusko poezijo,ki mi je bila tako blizu … Ob dotiku s cedro nisem doživela pričakovanega čudeža zveneče cedre tajge, temveč neznosno bolečino v predelu tretjega očesa in kronske čakre, ki se je stopnjevala do občutka, kot da mi je dobesedno odrezalo zgornji del glave. Po tem se je pritisk sprostil, zgodilo pa se ni nič. Vsaj zdelo se mi je tako. Mnogo kasneje, ko sem se že šolala pri sibirskih šamanih, medijih , doktorjih informacijske medicine in parapsihologih, sem spoznala, da mi je prav sibirska cedra »aktivirala antene« (kot je rekel dr. V.M.Ševcev) in me usmerila na pot prebujenja zavesti. Vse sposobnosti, ki so se Sibirija - daljna in sama začele v meni prebujati po tistem prvem dotiku s sibirsko cedro sredi tajge, pa sem jih sprva razumela kot nekakšne nesmiselne prebliske – absolutna intuicija, branje misli, gledanje s tretjim očesom, »skeniranje« človekove notranjosti, zdravljenje na daljavo, sem dobila v tistem trenutku ob cedri, le prepoznala in razumela sem jih šele, ko sem s študijem to ozavestila in kognitivno sprejela. Ljudje imamo največji problem prav s tem paradoksom – nekaj sprejmemo kot resnično šele, ko to lahko razumemo. Mojim sibirskim učiteljem sem obljubila, da bom znanja, ki so mi jih predali, predajala naprej. V programu šolanja Prebujenje zavesti, ki sem ga pričela lani, sem se soočila s problemom, da ljudje sicer razumejo teorijo in se tudi v življenju trudijo to živeti, vendar imajo enostavno »komunikacijski« problem povezave z izvorom. Ogromno časa in energije vložijo v to, da bi prestopili iz okvirov omejene zavesti, pri čemer se vsi zavedajo, da časa ni več veliko oz., da prihaja čas, ko bo šlo za biti ali ne biti. Obenem pa je vedno več bolnih, nesrečnih in tudi tistih, ki želijo svoje življenje zavestno spremeniti in dvigniti zavest, pa ne najdejo ne poti ne smeri. Sposobnost sprejemanja fotonske energije, ki bo pogoj za preživetje, je lastna le tistim, ki lahko na vseh nivojih bivanja, torej tudi na celičnem nivoju, aktivirajo sposobnost sprejemanja višjih energijskih frekvenc. Če te sposobnosti ne bomo razvili, bo prihajalo do bolezenskih stanj, ker celica ne bo sposobna sprejemati novih energijskih frekvenc in bo dobesedno odpovedala. Isto velja tudi za mentalno in psihično stanje človeka, ki lahko sledi dvigu elektromagnetnih frekvenc le pod pogojem, da ima ustrezne receptorje. Prestop naprej in navzgor je možen le, če se vrnemo nazaj – k svojemu stran 5 2 Sibirija - daljna in sama izvoru, k naravi in njenim štirim elementom: vodi, zraku, zemlji in ognju. V prvobitni obliki jih lahko najdemo le še v odročnih predelih sveta. Medtem, ko mi tavamo za samim seboj in se izgubljamo v materializmu, Sibirci kot da živijo v neki drugi dimenziji. V tajgi ob Obu živijo ljudstva, ki ohranjajo način življenja kot pred tisočletji. Častijo Veliko mater zemljo, reko, sonce, luno, sibirsko cedro, svoje živalske Onstran Urala je neskončnost, ki nosi ime SIBIRIJA. Izvor imena je etimološko nedefiniran. V jeziku Tatarov pomeni »sibir« spečo deželo. Ena izmed hipotez navaja turški izvor imena, po turškem plemenu Suvars, ki je živelo ob reki Irtiš. Iranski pisni viri iz 13. stoletja pokrajino že imenujejo Sibirija, medtem ko jo Katalonski atlas iz l.1375 imenuje Sebur. SIBIRIJA SE PREBUJA IN NAS KLIČE – KO SE VRNEŠ, NISI VEČ TO, KAR SI BIL… toteme in elementarne sile narave. Boga nosijo v sebi in njihovi oltarji so svetišča v tajgi. Naravni elementi življenje avtohtonih prebivalcev Sibirije uokvirjajo v specifičen način življenja, vendar njihovo bivanje presega te okvire in prehaja v svet, ki je onstran teh okvirov. Sposobnost teh ljudi, da prestopajo iz sveta tukaj in zdaj v duhovni svet in nazaj, je sposobnost, ki je bila dana vsem ljudem, le da smo jo enostavno pozabili. Ljudstva Sibirije priznavajo duhoven svet kot paralelen svet svojega tukajšnjega bivanja in njihova sposobnost komunikacije z duhovnim svetom se zdi fascinantna. Živijo v popolni resonanci z energijami narave in kozmičnimi energijami, za kar ne potrebujejo nobenih meditacij, delavnic in šol – to jim je tako preprosto kot dihanje. Vse, kar potrebujejo, imajo in dobijo. Zaupajo, verujejo, priznavajo prisotnost Boga v vsakem bitju, vsaki travi, vsakem drevesu in v samem sebi. Usklajeni so z naravo in njeno absolutno zavestjo, izvorna energija, ki je čisti OM, je v sibirski neskončnosti kot studenec, ki ponuja popotniku eliksir življenja, zdravja, miru in absolutne sreče. stran 5 3 Čažemto Sanatorij Čažemto ima edinstveno kombinacijo naravnih terapevstskih dejavnikov. Sodoben način življenja od človeka zahteva premišljeno ravnanje s svojim prostim časom, zato se vedno več ljudi odloča počitnice preživeti v zdravilišču prej, preden zbolijo – torej z namenom, da si zdravje okrepijo. Ljudem s sindromom kronične utrujenosti, torej ljudem, ki so enostavno utrujeni od življenja in neprestanih pritiskov, učinkovito pomaga »brezzdravilna« medicina – zdravljenje v zdraviliščih, zlasti tistih, ki nudijo človeku popolnoma naravno okolje. Okolica zdravilišča Čažemto je ekološko čista, neonesnažena in nedotaknjena tehnogenim vplivom civilizacije. Zdravilni tretmaji potekajo pod nadzorom vrhunskih doktorjev, ki vsakogar spremljajo ves čas bivanja v sanatoriju. Sanatorij Čažemto ima edinstven sklop naravnih terapevtskih dejavnikov. Prvi od teh je vodnjak mineralne vode 1-Č za zunanjo uporabo, ki je bil odkrit leta 1987. Gre za visokotermalno, srednje- Sibirija - daljna in sama mineralizirano mineralno vodo, ki vsebuje biološko aktivne sestavine: brom, jod, ortoborovo in kremenčevo kislino in vodikov sulfid. Takšne mineralne vode se priporočajo za zdravljenje bolezni mišično-skeletnega sistema, perifernega živčnega sistema, bolezni moških in ženskih spolnih organov, kože, dihal in endokrine in presnovne bolezni. Drug dejavnik je sapropel blato iz jezera Karaševo, ki vsebuje usedline z dna, katere nastanejo iz razgrajenih preprostih organizmov, so bogate z organskimi snovmi, mikroelementi (kalcij, fosfor, železo, magnezij, žveplo, itd) in vitamini. Snovi v blatu ugodno vplivajo na mnoge vitalne funkcije telesa: krvni obtok, dihala, presnovo, izločanje, imunski status in druge. Pred kratkim, se je k navedenim faktorjem pridružil še en – terapevtska pitna mineralna voda iz vodnjaka 2-Č. V skladu z običajnimi razvrstitvami je nizko mineralna, hidro karbonat natrijevo kloridna po sestavi, s skupno mineralizacijo 1,1 g / dm², s posebno lastnostjo - ima topne organske snovi, ki ji dajejo posebno terapevtsko vrednost. Poleg drugih biološko aktivnih sestavin voda vsebuje tudi silicijevo, ortoborovo kislino, jod, železo in arzen. Manj številni so tudi drugi mikroelementi: cink, litij, mangan, kobalt, srebro, titan, barij, molibden in drugi. Voda s podobnimi lastnosti se široko uporablja v zdraviliški praksi, predvsem za zdravljenje bolezni prebavnega trakta kot so kronični gastritis z visoko in nizko kislostjo, želodčna razjeda in razjeda na dvanajstniku, holecistitis, kolitis, itd. Ta mineralna voda pomaga pri bolezni sečil: kronični pielonefritis, cistitis, urolitiaza, diateza sečne kisline, stran 5 4 Sibirija - daljna in sama oksalurije. Deluje tudi pri nekaterih presnovnih motnjah: sladkorna bolezen, protin. V obliki aerosolov se uporablja pri bronhopulmonalni patologiji, uporablja se tudi kot izvrstno kozmetično sredstvo, saj postane koža svilena, elastična in mladostna. Redko katero zdravilišče ima take naravne danosti kot Čažemto: dva vrelca mineralne vode – za zunanjo in notranjo uporabo – in sapropel blato za obloge. Poleg tega zdravilišče slovi po naravni, zdravi hrani, takšni kot je značilna za prebivalce Sibirije: žitarice na starodavni način, domač kruh, ribe iz čistih jezer in rek, kaviar, kefir, sokovi iz gozdnih sadežev,… Posebnost je tudi njihova savna, t.i. ruska banja, ki je popolnoma naravna, ob reki, v kateri lahko zaplavate in se ohladite, v sami savni pa je obvezno »tepežkanje« z brezovimi vejami, kar ugodno deluje na cirkulacijo krvi v telesu. Sanatorij ima tudi fitnes, telovadnico,knjižnico, stran 5 5 lekarno, prodajalno spominkov in veliko dvorano za večerne zabave, ki so tipično sibirske –z veliko petja in družabnih iger. Okolica sanatorija je podeželje, kjer se je čas ustavil – ljudje živijo v »neki drugi dimenziji« daleč od ponorelega sveta, skromno in v sožitju z naravo. Njihov prijazen pozdrav ob slovesu, ko človeku zaželijo »srečno pot in dobro sibirsko zdravje« pomeni, da je potrebno izstopiti iz t.i.«civilizacije« in se vrniti k naravi. Vrhunski doktorji, ki v sanatoriju spremljajo potek terapij in zdravljenje vsakega posameznika, izhajajo iz prepričanja, da je izvor vsega narava in njene zaklade znajo brez farmakoloških nadomestkov uporabiti v namen ohraniti ali povrniti zdravje. Voda, zemlja, ogenj in zrak, torej štirje ključni elementi našega življenja, so v sanatoriju Čažemto na voljo človeku, ki ga je odtujenost od teh naravnih elementov, pahnila v bolezen telesa in duha. Sibirija - daljna in sama Šamanski ritual pri selkupskem šamanu Juri Skrivnost šamanov je njihova skrivnostna mistična dediščina. Šamanizem je najstarejša religija. Sibirski šamanizem je po mnenju mnogih strokovnjakov šamanizma izvor vseh svetovnih šamanizmov. Neskončnost Sibirije ni le zemljepisna ali prostorska dimenzija, je predvsem neskončnost in vseprisotnost duha. Obenem je to tudi časovna neskončnost, saj časa v Sibiriji preprosto ni. Ljudje, ki smo s svojim fizičnim bivanjem omejeni s prostorom in časom, se po smrti selimo iz enega sveta v drugega, pa zopet nazaj, tako v neskončnost, ki jo simbolizira večni krog življenja, upodobljen na šamanskih bobnih. Povezavo med ljudmi in duhovi vzpostavljajo šamani. Beseda »saman« izvira iz starega sibirskega evenkijskega jezika in pomeni divji, obseden, razburjen. Pomen besede se navezuje na šamanski ritual, v katerem šaman z udarjanjem po bobnu okrog sebe zbira duhove in preko plesa komunicira z njimi, pri čemer je ekstatično stanje, ki ga s tem doseže, videti resnično divje. V starem sibirskem jeziku azijskega izvora se šaman imenuje »kam« in od tod izvira beseda kamlati oz. kamljanje kot se imenuje šamanski ritual komuniciranja z višjimi stanji zavesti in duhovi. Po starodavnih verovanjih je vsa šamanova moč povezana z bobnom. Selkupski šamani bobne izdelujejo izključno iz lesa sibirske cedre. Med šamanom in sibirsko cedro je posebna povezava, ki v ritualu kamlanja vzpostavi šamanov prehod v stran 5 6 Sibirija - daljna in sama Tomsk Tomsk je 400 leta staro mesto ob reki Tom. Pred kratkim so arheologi odkrili, da se pod mestom nahajajo katakombe in pod njimi ostanki naselbine, ki je verjetno stara več tisoč let. Stari del mesta je videti naravnost »karamazovski«, saj lesene hiše z izrezljanimi okni in napušči sodijo v neki drugi čas. Tomsku pravijo tudi ruski Oxford, saj je center znanosti in se ponaša z vrsto univerz in znanstvenih inštitutov. Ker so vsi ruski režimi v Tomsk izganjali oporečnike, torej predvsem inteligenco, je tekom stoletij prišlo do izjemnega fenomena – koncentracije nadpovprečno inteligentnih ljudi, ki so mestu in njegovi duhovni ter znanstveni podobi dali svojstven pečat. Ena od največjih znamenitosti Tomska je grobnica Fjodora Kuzmiča v Aleksejevski cerkvi. Večina zgodovinarjev trdi, da gre v resnici za ruskega carja Aleksandra I, ki se je odpovedal carskemu prestolu in šel med puščavnike. Skrivnostni starec je veljal za čudodelnika. stran 5 7 Zgodovinarji, ki raziskujejo življenje ruskega carja Aleksandra I., še vedno ne morejo razložiti prazne kraljeve grobnice, niti potrditi pravo identiteto Fjodora Kumića v Tomsku. Mistični puščavnik Fjodor Kuzmič ostaja skrivnosten tudi danes, kot je bil skrivnosten kot ruski car in kot puščavnik, ki je delal čudeže. K njegovi krsti v Aleksejevski cerkvi v Tomsku pa romajo ljudje, saj menda dela čudeče, ozdravitve in uresničitev prošenj in molitev že sam poklon velikemu starcu. Življenje tega skrivnostnega puščavnika in življenje ruskega carja Aleksandra I. sta morda res dve kontradiktorni zgodbi, vendar ob prebiranju zgodovine kot življenjskih zgodb ljudi, ki so jo krojili, ugotovimo, da gre verjetno za eno in isto osebo. Zgodovina niso letnice, zmage in porazi na bojnih frontah, zgodovina so osebne zgodbe vladarjev, ki so imeli srce, dušo in čast, čeprav so mnogokrat to prodali zaradi pritiskov politične svetovne velesile. Trpljenje preprostega človeka je neprimerljivo s stiskami in trpljenjem marsikaterega carja, ki je sicer nosil krono iz zlata in dragih kamnov, v sebi pa pogosto vsa trpljenja svojega ljudstva in slutnjo neizbežnega konca svoje dinastije in naroda. V knjigi z naslovom NIKOLAJ II. ZADNJI RUSKI CAR, ki najbolj nazorno razkriva trpljenje in nemoč, obenem pa tudi neomajno predanost Božji volji zadnjega ruskega carja, se z eksekucijo zadnjega Romanova ponovi peklenski politični scenarij, ki so ga Britanci izvedli z umorom Aleksandrovega očeta carja Pavla l. 1801, le da so tokrat eksekutorji Židje (vodja eksekutorjev je bil Jakov Sverdlov s pravim imenom Jakel Salamon), ki jih je zgodovina namerno skrila izza Sibirija - daljna in sama Ruski car Aleksander I. (1777-1825?) je bil sin carja Pavla in Marije Fjodorovne in vnuk Katarine Velike. Imel je še 9 bratov in sestra, vendar je bil babičin ljubljenec, kar je pri njegovem očetu vzbudilo paranoiden strah, da bo izključen kot prestolonaslednik. Njegov učitelj je bil švicarski humanist Friderik Cesar, ki ga je vzgajal v liberalnem duhu. V mladosti je Aleksander simpatiziral s francosko revolucijo in poljskimi borci za svobodo, kar je oče komentiral kot lepo, češ, da je ljudi sicer potrebno ljubiti,obenem pa se jih je potrebno bati. Opomnil ga je, da lahko sicer simpatizira z revolucionarji, vendar se mora ukvarjati z interesi države. Očetov princip in liberalna humanistična vzgoje sta bodočega carja izoblikovala v vladarja, razdvojenega med želje in resničnost. stran 5 8 Sibirija - daljna in sama Umor očeta, ki so ga izvedli Britanci pred očmi mladega prestolonaslednika, je Aleksandru pustil pečat krivde in kesanja, ter ga soočil s prevarantskim svetom navideznih prijateljev. Pod pretvezo, da bo krona njegova, so mu Britanci, ki so podkupili nekaj ruskih generalov, namreč obljubili miren državni udar, da bi odstranili starega in bolnega carja Pavla, ker pa car Pavle ni hotel podpisati odstopa, so ga brutalno umorili pred očmi carjeviča Aleksandra. Tudi to, da je kasneje zavrnil Napoleona, ki se je želel poročiti z njegovo sestro, je bil britanski scenarij, ki je pripeljal Rusijo v uničujočo vojno, ki jo je Britanija potrebovala, potrebovala pa je tudi Rusijo kot zaveznico, česar car Aleksander, ki je bil Britancem »dolžan« za svojo krono, ni mogel odreči. Nezadovoljstvo in razočaranje, ker je ruska krona s smrtjo carja Pavla postala marioneta britanskega dvora, izčrpan od vojne z Napoleonom, bolan in skrušen zaradi bolezni žene Elizavete in smrti svoje 18-letne hčere Sofije, pretresen zaradi velikega števila žrtev uničujoče poplave v St.Petersburgu, je l.1824 zapustil carski dvor. Znana anekdota pravi, da je po poplavi obiskal porušen del mesta in neki starec, ki je izgubil vse svoje imetje, je vzkliknil: »Bog nas je kaznoval za naše grehe!« Car Aleksander pa mu je rekel:«Ne za vaše, za moje grehe!« Leta 1824 je car Aleksander odpotoval v Taganrog. Na poti so se pojavili simptomi malarije in njegovo zdravstveno stanje je bilo zelo slabo. Cesarica Elizaveta v svojem zadnjem dnevniškem zapisu piše, da sta imela s carjem dolg pogovor, po tem pa se njen dnevnik nenadoma konča. Vsi zapisi in dokumenti iz potovanja in bivanja v Taganrogu so bili po nalogu stran 5 9 njegovega naslednika carja Nikolaja I.uničeni. Ko so kasneje zaradi govoric, da ruski car ni umrl l.1825, ampak, da kot puščavnik živi v nekem sibirskem samostanu, njegovo krsto odprli, je bila prazna. Feodor Kuzmič V sibirskem Krasnojarsku se je l. 1836 pojavil skrivnosten starec z imenom Feodor Kuzmič. Ker ni hotel povedati kdo je in od kod prihaja, so ga kot potepuha aretirali in poslali v izgnanstvo v sibirski Tomsk. Po prisilnem delu je živel kot puščavnik v Krasniji rečki. Starec je imel zdraviteljske in vizionarske sposobnosti, poznal je življenje na dvoru in v St.Petersburgu, bil je zelo izobražen in govoril nekaj tujih jezikov, njegovo obnašanje je izdajalo plemenito naravo, zato so se med ljudstvom kmalu začele širiti govorice, da je pravzaprav ruski car Aleksander I. Leta 1852 mu je trgovec Khromov na obrobju Tomska postavil majhno leseno hiško, kjer je Kuzmič živel skromno, mirno in pobožno življenje, delal v svojem sadovnjaku in gojil čebele. Obiskovali so ga ljudje od vsepovsod, pogosto so bili njegovi gostje tudi člani carske družine. Umrl je l.1864. Njegova krsta se nahaja v Aleksejevski cerkvi v Tomsku. L.1984 ga je ruska pravoslavna cerkev razglasila za svetnika. O Feodoru Kuzmiču piše Lev Nikolajevič Tolstoj v svoji knjigi Posmrtni zapisi starca Feodora Kuzmiča. Maria Ana Kolman Regrat »Regrat pomaga pri jetrnih in prebavnih težavah ter pri zastajanju vode« Regrat Regrat (Taraxacum officinale) je 10 do 30 cm visoka zelnata trajnica, ki jo najdemo na travnikih in vrtovih, ob poteh in med grmovjem po vsej Evropi ter nekaterih delih Azije. Je zelo trpežna rastlina s koreniko, podobno korenu. Iz prizemne rozete rastejo temno zeleni suličasti, zelo nazobčani listi. Iz listne rozete raste golo, cevasto steblo z rumenim cvetnim koškom. Iz njega se razvijejo plodovi s svilnato dlakavo kodeljico, ki jih raznaša veter. Vsa rastlina vsebuje mlečni sok grenkega okusa. Regrat cveti od marca do oktobra. Osamljen rumen cvet se ob zori odpre, z mrakom pa zapre. Zapre se tudi pred prihodom dežja, zato so nekatere kulture s pomočjo regrata napovedovale vreme. Ime Taráxacum je prišlo od arabskega zdravnika Avicenne (Ibn Sina) okoli 1000 n.št. prek srednje latinščine iz arabsko-perzijske besede tharakhchakon. Oficinalno je novolatinska beseda in pomeni „kar se dobi v lekarni“. Izhaja iz latinske besede officina, kar se je prevajalo sprva z „delavnico“, kasneje tudi z „lekarno“. Stara imena niso znana; rastline ni mogoče zanesljivo zaslediti v spisih starega veka in zgodnjega srednjega veka. Razlog bi lahko bil v tem, da se pojavlja regrat kot spremljevalec človekove kulture šele v zadnjem stoletju, odkar vrsta tako dobro uspeva zaradi gnojenja travnikov z gnojnico. Od vseh domačih rastlin ima regrat največ ljudskih imen. Znanih in zapisanih je prek 500. Francosko ime pissenlit, „ki moči posteljo“, zelo jasno nakazuje njegovo diuretično delovanje. 1546 je stran 6 0 Regrat opisal Hieronymus Bock njegovo delovanje na mokrenje. V istem stoletju je nemški zdravnik Jakob Dietrich von Bergzabern (= Tabernaemontanus) rastlino priporočal „proti težavam želodca in jeter, saj odpira zaprtje, prežene vetrove in silovito pospeši urin“. Uporabni deli regrata v zdravilne namene so korenina in listi. Korenine nabiramo maja, junija in jeseni. Mlade liste nabiramo spomladi. Korenine in liste posušimo in uporabimo za čaje, iz njih pa pripravljajo tudi izvlečke za pitje, kapsule in tablete. Korenine in listi vsebujejo veliko fruktoze in inulina, grenčine (seskviterpenske laktone), fenolne kisline ter sterole. V listih so tudi flavonoidi, kalijeve soli in kumarini. Regrat v obliki hrane ali pijače je zelo hranilen in krepi zdravje. Njegovi listi in korenine so bogat vir vitaminov in stran 6 1 mineralov ter vsebujejo več vitamina A kot korenje. Tako listi kot cvetovi so zelo okusni, če jih skuhamo na pari s špinačo, prijetno grenki zeleni deli pa so pikanten dodatek solati. V glavnem pa se rabi v solatah in juhah. Iz listov lahko iztisnemo sok, korenino pa prepražimo in uporabimo za pripravo napitka, ki ga imajo nekateri za kavni nadomestek (brez stimulativnega učinka kave). Grenčine dajejo regratu močne diuretične lastnosti, zato rastlino uporabljamo za spodbujanje praznjenja sečnega mehurja pri zastajanju vode, motnjah v delovanju ledvic, celulitu in čezmerni teži. Regrat vsebuje tudi kalij, ki nadomesti izgubo tega minerala zaradi povečanega izločanja seča. Korenina poleg tega deluje kot diuretik in blago odvajalo. Raziskave na poskusnih živalih so potrdile diuretične sposobnosti regrata. Steroli v listih učinkujejo na žolčnik in jetra ter spodbujajo nastanek ter izločanje žolča, kar pomaga pri razstrupljanju in čiščenju telesa. Zaradi tovrstnega učinkovanja uporabljamo pripravke iz regratovih listov za pospeševanje raztapljanja žolčnih kamnov, ugodno pa naj bi vplival tudi na kožo ter revmatizem. Regratova zmožnost, da izboljša delovanje jeter, pomeni, da lahko rastlina – skupaj z drugimi spojinami za krepitev jetrnih funkcij – pomaga lajšati simptome previsoke ravni estrogena v telesu, denimo endometrioze in cikličnih bolečin v dojkah. Ker regrat spodbudi jetrne sposobnosti za odstranjevanje odvečnega estrogena iz telesa, pomaga ženskam, ki jih mučijo tovrstne zdravstvene težave, povrniti hormonsko ravnovesje. Regratova korenina deluje kot blago Regrat odvajalo, zato si lahko kot ne premočno zdravilo proti zaprtju pripravimo regratov čaj. Rastlina pa tudi poveča telesne sposobnosti za vsrkavanje železa, bodisi iz hrane bodisi iz prehranskih dopolnil, zato je v nekaterih primerih koristna pri anemiji. Starejše raziskave nakazujejo, da bi utegnil biti regrat koristen tudi pri zdravljenju raka. Japonci so patentirali suho zamrznjeni izvleček regratove korenine, s katerim zdravijo tumorje, Kitajci pa regratove izvlečke uporabljajo za zdravljenje raka na dojki (ta pristop so potrdili pozitivni izidi študij na živalih). Vendar je treba opraviti še več študij na ljudeh, ki bi raziskale dejansko učinkovitost te rastline pri specifičnih vrstah raka. Z raziskavami na poskusnih živalih pa so leta 2001 ugotovili, da zeliščni pripravek, ki vsebuje regrat, pomaga pri zniževanju krvnega sladkorja in bi torej utegnil koristiti pri zdravljenju sladkorne bolezni. Pri motnjah v delovanju ledvic, ledvičnih in žolčnih kamnih, proti zastajanju vode in celulitu ter za odpravljanje čezmerne teže uživamo poparek na osnovi regrata, ki ga pripravimo tako, da 1 čajno vrečko (ali 2 žlički zdrobljenih korenin in listov) prelijemo z 1 skodelico vrele vode. Namakamo 10 minut in popijemo 2 skodelici na dan, 1 uro po kosilu in večerji. Namesto tega lahko uživamo izvleček za pitje na osnovi regrata in sicer tako, da ga jemljemo po navodilu po opoldanskem obroku. Uživamo lahko tudi kapsule (300 mg) na osnovi regrata, ki jih jemljemo tako, da trikrat na dan vzamemo po 1 kapsulo z vodo. Za krepitev delovanja jeter, pri hepatitisu, endometriozi ter tudi pri žolčnih kamnih uživamo 500 mg pripravka iz regratove korenine v prahu dvakrat na dan. Enake količine najdemo tudi v nekaterih kombiniranih lipotropnih izdelkih. Namesto tega lahko zaužijemo tudi 1 ali 2 žlički tekočega regratovega izvlečka trikrat na dan. Proti zaprtju spijemo skodelico regratovega čaja trikrat na dan. Pri anemiji pa zjutraj in zvečer spijemo žličko svežega regratovega soka ali tinkture s pol kozarca vode. Sveži sok iz regrata pripravimo tako, da tri pesti svežih listov prelijemo s 50 ml vode in jih v mešalniku dobro zmeljemo. Nastali sok odcedimo oziroma filtriramo in hranimo v hladilniku. V obliki kure jemljemo trikrat dnevno po eno jedilno žlico. Sveži sok pospešuje krvni obtok, izločanje vode in olajšuje prebavo. Svež regratov sok ali tekoči ekstrakt vedno zaužijemo z vodo. Kapsule ali tablete z izvlečkom regratove korenine pa lahko jemljemo s hrano ali brez nje. Regrat nima opaznejših neželenih učinkov. Pri prevelikih odmerkih lahko povzroči kožni izpuščaj, želodčne težave ali drisko. Če se to zgodi, ga nehajmo jemati in se o teh reakcijah pogovorimo z zdravnikom. Med akutnimi napadi žolčnih kamnov pa regrata ne smemo jemati. Za pomoč se vedno obrnemo na zdravnika. Poročajo o alergiji za regratov dotik. Ni znano, da bi do alergičnih reakcij prišlo tudi po zaužitju, so pa te možne pri preobčutljivih posameznikih. Vedeti moramo še, da se ob jemanju regrata lahko precej zveča delovanje drugih diuretikov, prav tako pa vpliva na zdravilsko zdravljenje sladkorne bolezni. Bara Hieng stran 6 2 Narava na krožniku »Prvo pomladansko darilo Matere narave je regrat « Narava na krožniku KORL TERŠEK v svoji izvirni kulinarični filozofiji združuje naravo, čas in človeka. Vsak mesec bo predstavil jedi, ki jih lahko pripravite iz darov narave, ki rastejo v tistem mesecu. V prihodnji številki revije bo pripravil prispevek ČEMAŽ V MOLEKULARNI KULINARIKI. Prvo pomladansko darilo Matere narave je regrat - svež, sočen in malo grenak je prava zakladnica naravnih okusov po letošnji dolgi zimi. Poln stran 6 3 kvalitetnih hranilnimi snovi nam pomaga pregnati pomladansko utrujenost, pripomore k dvigu odpornosti, pospešuje presnovo in deluje kot čistilec krvi. Naši predniki so iz te veličastne znanilke pomladi pripravljali okusno jed - solato s krompirjem, jabolčnim kisom, bučnim oljem, soljo, poprom in po vrhu zabeljeno z ocvirki. Za pomladansko prebujenje telesa in duha predlagam nekaj okusnih regratovih jedi, ki vas bodo okrepile in osvežile, pa tudi malo razvajale. Po sprehodu, ki ga seveda osmislite z nabiranjem mladega regrata, bo jed še posebej teknila. Narava na krožniku Regratova juha Količina za 4 osebe: 200 g regrata 2 srednje veliki čebuli 20 g zelene 20 g kolerabe 30 g oljčnega olja 8 dcl vode 2 dcl mleka 1 dcl sladke smetane sol,poper muškatni orešček sok ene limone 2 žlici kisle smetane strok česna Čebuli, zeleno in kolerabo drobno nasekljamo in na oljčnem olju počasi pražimo 20 min, da vse skupaj postane temno rjave barve. Nekaj minut pred koncem praženja v kozico stresemo 3/4 regrata in pol minute pred koncem še česen, da vse skupaj lepo zadiši, nato zalijemo z vodo, dodamo začimbe in kuhamo še toliko časa, da zavre. Zavreto juho zmešamo s paličnim mešalnikom, dodamo mleko, sladko smetano za zgostitev in še preostanek regratovih listov, narezanih na dolžino približno 2 cm. Pokuhamo še minuto ali dve, da juha zagosti. Tik pred serviranjem vanjo vmešamo še sok limone in po vrhu pokapamo s kislo smetano. Regratova solata s prekajeno postrvjo, ocvrtim češnjevim paradižnikom, popečenimi kruhki in pinjolami Količina za 4 osebe: 800 g regrata 1 večja prekajena postrv 20 kom manjših češnjevih paradižnikov 100 g pinjol 4 rezine toasta sok dveh limon oljčno olje sol, beli poper Očiščen, dobro opran in osušen regrat stresemo v primerno skledo, potresemo ga z izkoščičenim in na tanke trakove narezanim filejem prekajene postrvi, nepraženimi pinjolami in ohlajenim češnjevim paradižnikom, ki smo ga predhodno ocvrli v vročem olju pri temperaturi 180 približno 1 minuto. Na koncu prelijemo vse skupaj s sokom limon, pokapamo z oljčnim oljem, solimo in popramo po okusu. Rahlo premešamo ter serviramo v veliki skledi. Za popoln kulinarični užitek pa potresemo s kockicami toasta, ki smo jih popekli na maslu. stran 6 4 Narava na krožniku Kaneloni z regratom in Mozzarello Buffalo Količina za 4 osebe: 4 jajca 30 dag moke 4,5 dcl mleka voda z mehurčki ščep soli 15 dag mladih regratovih poganjkov 15 dag mozzarelle buffallo oljčno olje sol,poper 1 limona 1 grški jogurt Po klasičnem receptu pripravimo testo za palačinke (izpustimo samo sladkor), za peko pa uporabimo ponev s teflonsko prevleko s premerom 20 cm, saj nam bo malo večjo palačinko lažje lepo zaviti. Pečeno palačinko po sredini obložimo z mladimi poganjki regrata in na tanke lističe narezano mozzarello buffalo, posolimo, popramo in pokapamo z oljčnim oljem. Tako obloženi palačinki zavijemo robove in jo zvijemo v kanelon. Zvitke povaljamo v moki, jajcu in drobtinah in jih ocvremo v olju. Temperatura olja naj bo med 170 in 180, pečemo pa jih le toliko časa, da zlato porumenijo. Pečene položimo na papirnate stran 6 5 kuhinjske brisače, da se maščoba čimbolj odteče. Postrežemo jih s krhljem limone in grškim jogurtom kot omako. Regratov med s konjakom 1,5 kg regratovih listov 1,5 kg belega sladkorja 4 limone 1 dcl konjaka Po klasičnem receptu pripravimo testo za palačinke (izpustimo samo sladkor), za peko pa uporabimo ponev s teflonsko prevleko s premerom 20 cm, saj nam bo malo večjo palačinko lažje lepo zaviti. Pečeno palačinko po sredini obložimo z mladimi poganjki regrata in na tanke lističe narezano mozzarello buffalo, posolimo, popramo in pokapamo z oljčnim oljem. Tako obloženi palačinki zavijemo robove in jo zvijemo v kanelon. Zvitke povaljamo v moki, jajcu in drobtinah in jih ocvremo v olju. Temperatura olja naj bo med 170 in 180, pečemo pa jih le toliko časa, da zlato porumenijo. Pečene položimo na papirnate kuhinjske brisače, da se maščoba čimbolj odteče. Postrežemo jih s krhljem limone in grškim jogurtom kot omako. Prepoznaj lepoto v sebi »Če opaziš nekaj lepega, je to že del tebe, saj ne moreš prepoznati lepote, ki je ne poznaš.« Prepoznaj lepoto v sebi in odslikala se bo na tvojem obrazu Ljudje smo del narave in pomlad nas še posebej navdihne s svojo lepoto. Ko pogledamo v prebujajoče se vrtove, travnike in gozdove, se vse prebuja in vabi, da po dolgem zimskem obdobju še sami poskrbimo za svoje telo. V zimskem obdobju je naša koža izpostavljena velikim toplotnim razlikam (ogreti notranji prostori, nizke zunanje temperature), vetru in podobnim zunanjim dejavnikom, ki izčrpajo našo kožo. Poleg vseh zunanjih dejavnikov je dandanes na tržišču veliko sredstev za čiščenje kože, ki dodatno izsušijo kožo. Prvi korak za zdrav videz in dobro počutje je zadostno gibanje. Ker smo ljudje vse bolj izpostavljeni hitremu ritmu življenja, v katerem zmanjkuje časa za dobrobit in nego telesa, je ta čas pravi , da prebudimo sebe in sprejmemo lepoto, ki jo nosimo v sebi. Zdrava koža razkriva notranjo harmonijo. Z nego telesa in kože omogočimo tudi našemu telesu, da se prerodi. Prvi korak je, da prisluhnemo sebi (dihanju, bitju srca, limfi,…) in s tem vzpostavimo notranjo vez s samim seboj. Nega Kože Koža je največji organ našega telesa. Tako kot so drevesa zavarovana s skorjo oz. lubjem, nas varuje koža, ki je tudi ogledalo našega zdravja in dobrega počutja. Kožo moramo redno umivati z blagimi sredstvi (še najboljša so doma pripravljena) in z (vlažilnimi-osvežilnimi) kremami poskrbeti, da ima dovolj vlage. Čiščenje kože s čistilnim sredstvom, tonikom in kremo je priporočljivo izvajati vsak dan vsaj dva krat (zjutraj in zvečer). S takšnim postopkom se znebimo znoja, maščobe, prahu, ličil in mikroorganizmov. Konec zime je pravi čas za to, da se temeljito pripravimo na pomlad, se posvetimo sebi in samozavestno zakorakamo v prijetno pomladansko obdobje. Normalna koža Normalna koža je zelo redka, običajno ima nekatere lastnosti suhe in mastne kože. Zanjo je značilno, da sta struktura in pigmentacija enakomerni, koža je videti čista, mehka in prožna, se ne sveti in nima izsušenih predelov. Za nego normalne kože poskrbimo z vsakodnevnim blagim čistilom, ki ne vsebuje mila in alkohola. stran 6 6 Prepoznaj lepoto v sebi Mastna koža Mastna koža izloča prevelike količine maščobe in se zato neprestano sveti. Posebno kritični predeli so čelo, nos in brada (T predel), saj so pore na teh mestih najbolj razširjene. Koža je na otip polnejša, dobro prekrvavljena in puste barve. Vzroki za mastno kožo so različni: zunanji dejavniki (mraz, veter, sonce), vedenjski dejavniki (nepravilna prehrana, kajenje, stres, premalo spanca itd.) Za nego mastne kože uporabljamo čistilna sredstva, ki vsebujejo vitamin E, kafro, kumarice, rožmarin in brin. Poleg vsakodnevne nege priporočam limfno drenažo. Ročna limfna drenaža je postopek masaže, pri kateri s posebno tehniko glajenja vplivamo na limfni sistem, katerega naloga je odstranjevanje ostankov presnove. Prvi dejavnik pri dobrem počutju je čiščenje telesa. Z limfno drenažo poskrbimo, da se snovi, ki škodujejo telesu in koži, čim prej izločijo. Sama izvajam limfno drenažo v kombinaciji z aromaterapijo, ki je zelo učinkovit postopek za sprostitev, čiščenje telesa in pripravo kože za nadaljnje globinsko čiščenje. Suha koža Za suho kožo je značilno, da je videti napeta, brez leska, na predelu čela pa so običajno opazne gubice. Ločimo suho dehidrirano kožo in suho povrhnjico. Vzroki za suho kožo so različni: nepravilno delovanje spolne žleze, ščitnice, nadledvične žleze (slaba funkcionalnost žlez lojnic), zunanji dejavniki ( veter, sonce in mraz) ter vedenjski dejavniki (premalo tekočine, nepravilna prehrana, kajenje, alkohol, sončenje itd.). Za nego suhe kože ne smemo uporabljati sredstev , ki vsebujejo glicerol, saj le ta nase veže vodo. Suho kožo čistimo z mlekom ali čistilnim oljem , izogibamo pa se gelom in penam za umivanje obraza, ki kožo dodatno izsušijo. Aromaterapija Namen aromaterapije je izboljšanje človekovega fizičnega in psihičnega zdravja, pri tem pa se uporabljajo različna eterična olja in druge aromatične rastlinske snovi. Eterična olja delujejo na fizičnem, psihičnem, emocionalnem in duhovnem področju. Čistijo telo preko limfnega sistema, sproščajo fizično in psihično napetost. Uporaba aromatičnih snovi sega daleč v zgodovino. Stare civilizacije kot so Egipčani (balzamiranje mumij), Grki (razkuževanje v času epidemij) in Rimljani (industrija parfumov), so uporabljale dišeče rastline za zdravljenje telesnih in duševnih težav stran 6 7 Prepoznaj lepoto v sebi posvetiti svoji koži v smislu profesionalne nege. Čez leto se v našem telesu nabirajo različne nečistoče, mnogo je stresnih situacij in navsezadnje smo navajeni, da vedno samo dajemo drugim, sebe pa zapostavljamo. Prav je, da dajemo, a zavedati se moramo, da lahko damo samo tisto, kar imamo – zato moramo poskrbeti zase in naši bližnji bodo prejeli samo najboljše, kar premoremo. Šele, ko lepoto prepoznamo v sebi, jo lahko vidimo in odkrivamo tudi v drugih. Lepota naše duše, naj se zato zariše na našem obrazu, lepota našega Lepota je del tebe, samo prepoznaj in sprejmi jo. To je prvi korak do zadovoljstva, radosti in samozavesti na vsakdanjih poteh našega življenja. že tisočletja. Eterično olje Sibirske Cedre Meni najljubše eterično olje, ki ga uporabljam pri aromaterapiji je prav eterično olje sibirske cedre. Uporabljam ga pri meditaciji, terapijah in v različne zdravilne namene. Že Egipčani so les cedre uporabljali za kadila pri očiščevalnih obredih, Kelti pa so cedrine veje požigali in si tako zdravili prehlade. V očiščevalnih obredih so jo uporabljali tudi ameriški Indijanci. V vejah cedre je smola, ki vsebuje eterična olja.. Eterično olje se uporablja za lajšanje dihalnih težav,pri ekcemih, proti mastni koži in aknam, pri pomiritvi telesa in duha, pospešuje odvajanje vode in še bi lahko naštevala. Vsaj nekajkrat letno bi se morali Piling za telo in obraz Namen pilinga je globinsko čiščenje kože. Priporočam ga vsaj enkrat tedensko. Koža bo mehka, sijočega in svežega videza. Izberite eno izmed naslednjih olj glede na učinek, ki ga želite doseči: olje sibirske cedre, hladno stiskanje olje iz pšeničnih kalčkov ali olje iz šipkovih semen. Olju dodajte grobo mleto proseno kašo in pustite stati vsaj 24 ur preden ga nanesete na telo ali obraz. Tanja Kuhar, dipl. kozmetičarka stran 6 8 Pozdrav soncu »Sončev klic« Pozdrav Soncu v njegovi ponovni vladavini v letu 2010 Stara astrološka izročila govorijo, da planeti vladajo v ciklusih sedmih let. Glede na naravo planeta se lastnosti pripisujejo tudi letu, v katerem vladajo. Dilema je le v tem, da ni točno določeno, ali naj bi se vpliv začel že kar z vstopom v novo leto ali šele 21. marca, ko Sonce vstopi v znamenje Ovna, v čas novega ciklusa Zodiaka, ki predstavlja novo Solarno leto. Zemljani imamo vtis, da se Sonce vrti okrog nas, v resnici pa se Zemlja vrti okoli Sonca. Sonce je dnevno oziramo na to, kaj bodo rekli drugi, pač pa se pogumno lotimo ponujene možnosti spremembe. Le tako bomo lahko izkoristili več tega, kar nam to naše Sonce ponuja in izpolnili svoje poslanstvo. V kolikor tak »Sončev klic« zavrnemo, izgubimo priložnost in temu kasneje lahko sledi razočaranje in obup ter na fizični ravni tudi bolezen, kar je potem težko popraviti. Zavedati se je treba, da ta »Sončev klic« med drugim pomeni tudi krepitev aure, sprožanje aktivnega dela usode, boj za V Soncu se skriva tudi volja do življenja in osnovno zdravstveno stanje, vitalnost in notranje ravnotežje. svetlobno telo, ki ima v astroloških tehnikah pomembno vlogo, saj njegovo gibanje skozi dvanajst astroloških znamenj določa, v katerem znamenju smo rojeni. Tako se je razvila astrologija Sončnih znamenj, ki je Srce sistema in predstavlja življenje in zavest. Z vstopom Sonca v naše Sončno znamenje, le-to istočasno vstopi tudi v določeno področje, ki je tako pomembno vse naše življenje. Od nas pa je potem odvisno, koliko bomo izkoristili ponujene možnosti na tej Sončevi poti. Kajti, daljše ko je naše življenje, več možnosti bomo imeli, saj bomo na tej Sončevi poti večkrat začutili njegov »klic«, ki nas bo vabil, da stopimo naprej, v druge energije in izkoristimo še druge možnosti. Pogoj je le, da se tega »klica« na ustrašimo in se ne stran 6 9 kolektivni razvoj, rast osebne vrednosti in zadovoljstva, bistva, biti. Seveda pa vsakdo ni dovolj močan in pripravljen na tovrstne spremembe, nekaj zaradi tega, ker rezultata ni možno predvideti, pojavi se morda tudi strah, da nismo dovolj močni in sposobni, da bi zadevo speljali do konca, morda bi bilo tveganje maksimalno, dobiček pa minimalen. Zato marsikdo tak »Sončev klic« zavrne in počaka da mine, čeprav s tem izgubi priložnost za nekaj več. Morda nam tudi okolje ni naklonjeno, saj bi to pomenilo, da bi se moral ta, ki se temu klicu odzove, tudi na osebni ravni spremeniti in potem ne bi bilo več poti nazaj, čeprav bi tak tudi drugim lahko ponudil le še več. Kot npr. mož, ki bi rad pričel s svojim poslom, šef, ki bi rad razširil dejavnost ipd., kajti posledice bodo za Pozdrav soncu vse, morda dobre, morda tudi ne. In tu je verjetno zavestni problem, da se nekdo nečesa ne loti, ko je čas za to. Poleg tega nam vzporedno s tem sonce ponuja še dodatne možnosti skozi celo leto in skozi vseh dvanajst znamenj, na točno določenih področjih. Ko »potuje« skozi določeno področje, je njegov vpliv izjemno močan in pomemben. To je nenazadnje tudi pozitivna energija, v kateri je skrita ustvarjalnost in sposobnost posameznika. V Soncu se skriva tudi volja do življenja in osnovno zdravstveno stanje, vitalnost in notranje ravnotežje, kar vse je pomembno za doseganje osebnih ambicij in na podlagi tega prepoznavnosti in priljubljenosti. Kadar pa je Sonce v slabih »kontaktih« z ostalimi planeti, lahko nastopijo težave, zato je pomembno, da vseskozi skušamo skrbeti za to, da se naša energija ne spusti do take mere, da je sami ne bi uspeli več kontrolirati. UVOD je bil potreben, da bi tako lahko bolje razumeli, da smo v letu 2010 ponovno vstopili v SONČEVO LETO, ki sledi lanskemu, kateremu je vladal energični in zaletavi MARS, ki je bil vzrok mnogim agresijam in nesrečam ter posledično temu tudi žrtvam na vseh področjih življenja. Simbol Sonca je krog s piko na sredini. Pika predstavlja človeka samega, njegov jaz, ki se lahko širi v neskončnost, česar pa nikoli ne dočakamo. Sonce je po kitajski filozofiji JANG princip in moški simbol, kar v astrologiji predstavlja moško podobo očeta, moža, voditelja, vzornika; za žensko pa je to moški njenega življenja. Sonce je tudi princip zavednega, zato so tu nekaj manjka? osebe, ki so dominantne, zelo prepričane vase, iskrene, zveste in pogumne, plemenitih čustev in izredno darežljive ter pokroviteljske. stran 7 0 Pozdrav soncu Sonce tradicionalno povezujemo z rumeno barvo, zlatom, uspehom, močjo, sončnico ter črkami A, T, W in V, njegov dan je nedelja, število pa 1. To Sončno znamenje povezujemo tudi z znamenjem Leva, ki predstavlja srčno dobroto, ljubezen, plemenitost, ustvarjalnost in preprosto radost. Če se izraža negativno, pa tudi kot domišljavost, ki se lahko razvije v poveličevanje lastne vrednosti. V znamenju Ovna pa je kot doma. Če je bilo lansko leto tisto, ko ste si zastavili nek cilj, boste letos lahko s pomočjo Sonca pričeli ustvarjati in z načrtnim pristopom realizirati načrtovano. Naj bo to SONČEVO LETO tisto drugo leto na osebni ravni in zavesti v nekakšni »petletki« vladavine osebnih planetov, ki bo močno vplivalo na nadaljnji potek življenja še v naslednjih letih, ko bomo vsi skupaj zadovoljno opazovali novosti ter potem z razmislekom to vnesli v svoj dom, družino in skupnost. Od tega bo potem odvisno naše dostojanstvo in status. Naše zadovoljstvo se potem odraža tudi na naši vitalnosti, zdravju in zadovoljstvu, saj v praksi vidimo, kako na nas vpliva pomanjkanje Sonca in sončnih žarkov prav v tem obdobju, ko je tudi zato več bolezni in psihičnih motenj. Če nimate možnosti, da se po sončne žarke in toplino odpeljete tja, kjer je tega več, se potrudite in močno in toplo objemite tiste, ki jih imate radi in to potrebujejo. Sonce povezujemo tudi srcem, cirkulacijo, hrbtenico, očmi in vitalnostjo, zato bo prav možno, da bo teh obolenj v tem letu več. Ker deluje na osebni ravni, izkoristite njegov vpliv vsaj v tistem mesecu, ko bo vstopilo v vaše (rojstno) znamenje. Z večjo verjetnostjo takrat lahko pričakujete kakšen euro več ali boljši zaslužek. Vendar morate paziti tudi na enakomerno razporejanje energije v tiste dejavnosti, ki so vam še posebej v veselje, saj bi nepravilno usmerjena ali sploh neuporabljena odvečna energija lahko pomenila večje težave na tistem delu telesa ali organa, kjer imate morebiti težave že sedaj. Jožica Novak stran 7 1 POTOPISNA REPORTAŽA - SIBIRIJA ALERGIJE: VZROKI IN REŠEVANJE TRANSPERSONALNA PSIHOLOGIJA POZABLJENI ČLOVEŠKI ASPEKTI ŠAMANIZEM KOT NAJSTAREJŠA RELIGIJA, MEDICINA IN PSIHOLOGIJA. OD KOD IZVIRAMO - ZAMOLČANA ZGODOVINA O IZVORU SLOVANOV PRAKTIKA ZDRAVJA DR. VALENTINE RAMIRO Prebujenje zavesti v Sibiriji od 1.6. 2010 do 9.6. 2010
© Copyright 2024