Download   Report
  1. No category

Prebujenje zavesti

Prebujenje zavesti
Revija za osebno rast in dvig zavesti
Sibirija - daljna in sama
Proces Velika Zavest, Veliko srce
»Kdo smo? Kaj je naše bistvo, poslanstvo?«
Ključ zdravja
»Naše telo se lahko pozdravi samo«
Hipnoza
»Kako se zdravimo sami«
Šambala
»Pravljična dežela ali skrita resničnost«
Orgon
»dr. Wilhelm Reich: odkritje Orgona«
Imenitno je odhajati
stran 2
Uvodnik
Uvodnik
Mnogo je poti, po
katerih
hodimo
skozi življenje, a
samo ena je pot
prebujenja zavesti.
Sokrat je to pot
imenoval
spoznavanje
in
prepoznavanje
samega
sebe.
Da pa bi se človek lahko prebudil in se
tako prepoznal, mora razumeti svojo
umeščenost v univerzumu, svetu in
misteriju, ki mu pravimo življenje.
Spoznati samega sebe zato pomeni
prepoznati se v vseh dimenzijah
svojega bivanja, ne le v fizični pojavni
obliki, temveč tudi kot duhovno bitje.
Telo je zgolj domovanje duše. Naša
zavest pa je tisti vezni člen med zemljo
in nebom, med končnostjo in večnostjo,
ki nam omogoča to povezavo razumeti
in skladno s to enostjo živeti v
harmoniji z naravo, svetom in samim
seboj.
Etimološka razlaga besede
zavest kaže na bistvo pojma, ki je
marsikomu težko razložljiv in še težje
razumljiv – najboljše razumevanje
besede zavest podaja njeno nasprotje,
torej nezavest – to je izvorni pomen
korena veda, ki v staroindijščini in
staroslovanščini pomeni isto: znanje,
modrost. Iz tega izpeljana zloženka zavedati torej pomeni biti moder in
poznati
samega
sebe.
Mesečnik PREBUJENJE ZAVESTI bo
tako sledil prebujanju in prebujenju
znanja, ki ga v času, ko prestopamo iz
kaotičnega materializma v harmoničen
svet duhovnosti, nujno potrebujemo.
Vsebina revije bo zato posegala na
področje vseh treh aspektov človeka:
telo, duša in duh.
Harmonija teh treh aspektov je cilj poti
prebujanja zavesti z namenom, da
človek spozna, da je sam oblikovalec
svoje življenjske usode. Naj bo
uredništvu
in
bralcem
vodilo
večtisočletna modrost iz Upanišad:
»Smo to, kar je naša globoka
želja, ki nas vodi.
Kakršna je naša želja, takšna je
naša volja,
kakršna je naša volja, takšna so
naša dejanja,
kakršna so naša dejanja, takšna je
naša usoda!«
Želja pogojuje voljo, ki vodi dejanja in
kreira našo usodo. Naše usode ne
oblikuje
»nekdo
tam
zgoraj«
oblikujemo si jo sami. Naravni zakon
vesolja je blaginja. V naravi je vsega v
izobilju in paradoksalno je, da je
polovica
človeštva
lačna,
druga
polovica pa nesrečna ali bolna. V
življenju
potrebujemo
samo
tri
preproste stvari: zdravje, blaginjo in
ljubezen. Ker jih človek išče v
zunanjem svetu, v sebi pa jih ne vidi in
ne prepoznava, tega seveda nikoli ne
najde. Vse je torej odvisno od nas in
naše zaVESTI : zato je revija
PREBUJENJE ZAVESTI nastala v želji,
da vam prinaša VESTI, ki vam bodo
VESNA ali prebujenje vaše ZAVESTI.
Zato verjetno ni naključje, da se je
revija »rodila« spomladi, ki so jo naši
predniki imenovali vesna.
Tudi
besedna analogija ne more biti
naključje. Naključje je le dogodek, pod
katerega se je Bog pozabil podpisati.
Maria Ana Kolman,
glavna in odgovorna urednica
stran 3
stran 4
Vsebina
Vsebina
stran 5
Ključ zdravlja
»Naše telo se lahko pozdravi samo«
Ključ zdravja
Ljudje namenjamo svojemu zdravju
premalo pozornosti. Ponavadi se niti
ne zavedamo pomembnosti zdravja,
dokler ne zbolimo. Naše telo ima, kot
trdijo
nekateri
strokovnjaki
alternativne
medicine,
vse
sposobnosti, da se samo zdravi. Če je
sposobnost samozdravljenja nevidna
iz zornega kota klasične medicine, je
obstoj te sposobnosti jasen z drugih
vidikov. Je evolucijska nuja, saj
organizmi morajo imeti mehanizme
samozdravljenja, da nevtralizirajo sile,
povzročiteljice poškodb in bolezni.
Človeška vrsta skoraj ves čas svojega
obstoja ni poznala zdravnikov, ne
konvencionalnih, ne alternativnih. Že
na podlagi preživetja vrste lahko
sklepamo
o
obstoju
sposobnosti
stran 1
samozdravljenja.
Žal
se
ne
da
preprosto podati slike obrambnega
sistema,
ki
pospešuje
proces
samozdravljenja,
saj
zaradi
pomanjkanja organiziranih raziskav
poznamo
le
malo
podrobnosti
sestavnih delov in mehanizmov tega
sistema. Poleg tega je človeški
organizem neverjetno kompleksen,
sposobnost, da se zdravi sam, pa je
eno najzapletenejših delovanj. Tudi
medsebojno vplivanje telesa in uma je
po izkušnjah ljudi, ki so „čudežno“
ozdraveli ter raznih alternativnih
zdravnikov, vedno pomembno, vendar
nimamo modela, ki bi um vdelal v
biološko resničnost.
Nekaj
poglavitnih
dejavnosti
mehanizma, ki pospešuje proces
samozdravljenja lahko razložimo že na
makromolekulski ravni oziroma nivoju
DNK – makromolekuli, ki določa
življenje. Na tej ravni ni imunskega
sistema, niti živcev, ki bi prenašali
sporočila iz možganov in smo daleč
pod svetom organov. Tudi brez
poznavanja
podrobnosti
samopopravljanja
DNK
lahko
ugotovimo, da je samozdravljenje
prirojena sposobnost vseh živih bitij.
DNK namreč v sebi nosi vse
informacije, potrebne za nastajanje
encimov, ki jo popravljajo. Proces
samozdravljenja
tako
poteka
nepretrgoma. Telo je samo sposobno
diagnosticiranja, zna torej prepoznati
poškodbe. Lahko tudi samo odstrani
poškodovano nukleotidno zaporedje in
ga nadomesti z nepoškodovanim. Pri
procesu
samozdravljenja
se
ne
nevtralizirajo le posledice hujših
Ključ zdravlja
ker na površini celic z medsebojnim
vplivanjem receptorjev in molekul od
drugod poteka sporazumevanje med
njimi. Če se povzpnemo na višjo raven
organizacije vidimo, da skupki celic
sestavljajo tkiva, tkiva oblikujejo
organe, organi se združujejo v
sisteme. Na ravni tkiva postane
zdravljenje bolj zapleteno, vendar ima
enake splošne značilnosti. Proces
celjenja ran je na primer temeljito
znan in preučevan. Naslednji temeljito
preučen primer zdravljenja na ravni
tkiva je popravljanje preprostega
zloma. Na vseh ravneh organizacije je
torej organizem sposoben obnoviti
izgubljene ali poškodovane dele. To je
vsakdanji pojav v nekaterih tkivih,
posebej
v
tistih
na
površini,
izpostavljenih nenehnim dražljajem. Z
našega telesa ves čas odpadajo
zunanje plasti kože, spodnje plasti pa
nenehno oblikujejo novo kožo.
Kaj torej lahko storimo zase? Predvsem to, da telesu povečamo
sposobnost, da se zdravi samo, saj je to dolgoročna naložba v
prihodnost našega telesa.
poškodb DNK, pač pa se odvijajo tudi
navadna, v vsakem hipu potrebna
popravila, ki ohranjajo normalno
zgradbo
in
delovanje
DNK.
Samozdravljenje je torej spontano. Je
naravni potek dogodkov, izvirajoč iz
notranje zgradbe DNK. Omenjene
značilnosti veljajo tudi v večjih vzorcih
biološke
organizacije
človeškega
telesa. Na ravni celice lahko na primer
natančno
opazujemo
sposobnost
obnove
posameznih
struktur,
sposobnost, ki telesu dovoljuje, da v
vsakem
hipu
opravlja
potrebna
popravila. Ker je površina celic
podvržena številnim poškodbam, je
zdravljenje na ravni celične membrane
izjemno pomembno, še posebej zato,
Celotna plast prebavnega trakta se
vsak dan odlušči in obnovi, kar je
presenetljiv regenerativni pojav. Še
presenetlivejša je sposobnost jeter
(največjega in enega izmed najbolj
dejavnih
organov
v
telesu),
da
obnovijo izgubljeno tkivo. Odrežemo
lahko večino jeter, tudi do 80%,
vendar bo preostali del izgubljenega
nadomestil že v nekaj urah, če je le
tkivo
normalno.
Podobna
nadomestitev struktur in funkcije je
mogoča po delnem uničenju jetrnih
celic zaradi virusnega hepatitisa ali
kemičnih
strupov.
Zanimivo
je
opazovati tudi proces samozdravljenja
psiholoških poškodb, katerih nazoren
model je žalovanje. Žalovanje nad
stran 2
Ključ zdravlja
izgubo slejkoprej občutimo vsi. Isto je,
pa naj gre za izgubo hišnega
ljubljenčka,
službe,
prijatelja,
zakonskega partnerja ali otroka.
Vsaka izguba je povezana z izgubo
vsega, vsaka smrt nas opomni na
našo lastno smrt. Vendar se oblike
žalovanja od človeka do človeka zelo
razlikujejo, odvisne so tudi od narave
in
simbolike
določene
izgube.
Žalovanje je nekakšno delo, ki ga
moramo opraviti, proces sprejemanja
izgube
in
doseganja
novega
čustvenega ravnotežja v spremenjenih
okoliščinah. Žalovanje je torej neka
vrsta
samozdravljenja.
Spontano
zdravljenje je torej vsakodneven pojav,
ne pa kakšen redek dogodek. Čudimo
se spontani remisiji raka, takšno
vsakodnevno dogajanje v človeškem
telesu kot je opisano zgoraj, pa se
nam ponavadi ne zdi pomembno,
vsakodnevno delovanje obrambnega
sistema, kot je celjenje ran, ki ga vsi
stran 3
poznamo, pa komajda opazimo in se
sploh ne zavedamo, kako pomemben
je. Do danes so le redki zdravniki in
znanstveniki
iskali
primere
samozdravljenja, zato ni presenetljivo,
da se jim fenomen spontanega
zdravljenja
zdi
nejasen,
koncep
zdravljenja od znotraj pa nenavaden
ali celo nesprejemljiv.
Za zdravje je potrebna energija. Le-to
priskrbi presnova, proces spreminjanja
energije, ki jo kot kalorije zaužijemo s
hrano, v kemično energijo, ki jo telo
lahko porabi za svoje raznovrstne
funkcije. Zato so podhranjeni in
stradajoči ljudje neprimerni kandidati
za spontano zdravljenje. Pogostejši
razlogi
za
nezadostno
presnovo
energije
so
ponavadi
nepravilna
prehrana,
nepravilna
prebava
in
nepravilno dihanje. Vse te dejavnike je
mogoče nadzorovati.
Ključ zdravlja
Pravilna prehrana telesu ne daje le
dovolj kalorij, pač pa tudi vse hranilne
snovi,
potrebne
za
učinkovito
presnovo, in to brez presežkov,
pospeševalcev bolezni. Kaj sestavlja
pravilno prehrano je tema za razprave
in večina razprav temelji na čustvih,
ne na razumu. Kratek povzetek
kakšna
naj
bi
bila
„zdravilna
prehrana“ izgleda nekako takole.
Skušajte uživati manj kalorij, zato iz
prehrane izločite mastna živila, svoje
najljubše jedi pa pripravljajte z manj
maščobe. Sem in tja se odločite tudi
za post in tako imenovano omejevalno
hujšanje. Čim bolj zmanjšajte količino
nasičenih maščob: jejte manj živil
živalskega izvora in se izogibajte
živilom, ki vsebujejo palmovo ali
kokosovo olje (obe olji vsebujeta veliko
nasičenih maščobnih kislin; palmovo
cca. 45%, kokosovo celo več kot 85%),
margarino, rastlinsko mast ali delno
hidrogenirana olja. Za kuho ne
uporabljajte polinenasičenega olja,
pač pa le kakovostno oljčno olje.
Naučite se prepoznati in izločiti vire
trans-maščobnih kislin (margarino,
rastlinsko mast, delno hidrogenirana
olja in navadne vrste tekočega
rastlinskega olja). Povečajte porabo
maščobnih kislin omega-3: jejte več
pravih vrst rib (tuna, losos, skuše,
sardele, postrvi, jeseter,...) ali pa
živilom dodajajte konopljino ali laneno
olje oziroma moko ali olje iz pšeničnih
kalčkov.
Jejte
manj
beljakovin
vsakršne vrste. Živalske beljakovine
poskusite nadomestiti z ribami in
izdelki iz soje. Jejte več vsakovrstnega
sadja in zelenjave ter več polnozrnatih
žit in izdelkov iz njih. Ko izbirate
živila, se odločajte za živila pridelana
na ekološki način. Ker s staranjem
postajamo manj dejavni, potrebujemo
manj kalorij, kar se pogosto kaže v
slabšem
teku
in
pomanjkanju
zanimanja za hrano.
Vendar se potrebe po vitaminih in
mineralih in drugih hranilih s
starostjo prej povečajo, kot zmanjšajo.
V starosti je uravnotežena prehrana
enako pomembna kot v drugih
življenjskih obdobjih. Da bi se izognili
zapeki in drugim prebavnim težavam,
ki so pogost vir nadlog v starosti,
izbirajmo
živila,
ki
zagotavljajo
prehranske
vlaknine
na
primer
polnozrnat kruh, sadje in zelenjavo.
Za izrazom „nepravilna prebava“
označujemo
različne
bolezni,
od
kislega refluksa do hemoroidov, vmes
pa še vsakovrstne kronične želodčne
in črevesne bolezni. Dokler se ne
dokaže
nasprotno,
lahko
predvidevamo, da večina prebavnih motenj
izvira iz stresa, kajti um se lahko
neomejeno
vmešava
v
normalno
delovanje prebavnega sistema in ruši
ravnovesje
avtonomnega
(samodejnega) živčevja, ki ga uravnava.
Večina ljudi se skozi življenje ne
prebija s sprejemanjem. Namesto tega
so v nenehni pripravljenosti, z
vsiljevanjem svoje volje skušajo krojiti
dogodke in nadzorovati položaj. Po
Laoziju,
starodavnem
kitajskem
filozofu,
je
tako
vedenje
prav
nasprotno pravemu načinu življenja
(dau) in tisti, ki se ga oklepajo, so
pogubljeni.
stran 4
Ključ zdravlja
Sprejemanje,
podrejanje,
predaja
(kakorkoli ga že imenujemo), preobrat
v načinu razmišljanja je lahko glavni
ključ, ki odklepa vrata do ozdravitve.
Nepravilno dihanje je lahko prisotno
na primer zaradi kroničnih bolezni
dihal. Tudi brez kroničnih bolezni
dihal lahko slabo dihanje omejuje
presnovo
in
količino
energije,
potrebne za zdravljenje. Ovire pri
dihanju so lahko tudi posledica
preživetih travm, tako duševnih kot
telesnih. Delovanje možganov in
živčevje je odvisno od zadostne
izmenjave
kisika
in
ogljikovega
dioksida, prav tako delovanje srca,
obtočil in vseh drugih telesnih
organov.
Dihanje
je
zato
najpomembnejša telesna funkcija in
vpliva na vse druge. Večina izmed nas
se nikoli ni učila pravilnega dihanja in
tega, kako ga lahko izkoristimo za
ubranost uma in telesa. Znanosti
zavestnega dihanja na medicinskih
fakultetah ne učijo. Skozi celotno
zgodovino je bila nekaj ezoteričnega, iz
roda v rod so jo večinoma prenašali z
ustnim izročilom, danes pa je na voljo
kar nekaj knjig o tej temi.
Priporočeno je, da se naučimo
sproščujočega dihanja in s tem
bomo uglasili telo, um in duha.
Pomanjkanje energije je lahko tudi
posledica čezmerne porabe te energije
zaradi prenapornega dela, prevelikega
telesnega
napora,
pomanjkanja
počitka in spanja ter zasvojenosti s
poživili, se pravi posledica stresa na
naš organizem. Naučimo se torej
blažiti stres. Nekaj osnovnih blažilcev
stresa je, da si redno vzamemo dopust
v službi, da se redno in zdravo
prehranjujemo,
da
se
izogibamo
prevelikim
količinam
kofeina,
stran 5
alkohola in tobaka, da smo redno
telesno aktivni, da se lotimo kake
tehnike za sproščanje na primer joge,
meditacije ali dihalnih vaj, da se
spoprijemamo z delovnimi težavami in
težavami v medosebnih odnosih in jih
razrešujemo,
da
se
naučimo
prepoznati svoj prag stresa in se ne
ženemo preko njega, da premislimo o
nakupu domače živali, saj božanje
živali sprošča ter da se pogovarjamo o
svojih
težavah.
Sposobnost
samozdravljenja
je
odvisna tudi od prekrvavitve, ki
prenaša energijo in potrebne snovi na
nepravilno delujoče ali poškodovano
območje.
Svoja
obtočila
lahko
ohranjate v izvrstnem stanju z zdravo
prehrano, s telovadbo in brez cigaret.
Spontanega zdravljenja verjetno ne
more biti, če so obrambni mehanizmi
telesa slabi. Naš imunski sistem lahko
oslabijo tri vrste dejavnikov in sicer:
vztrajne ali neustavljive okužbe (npr. z
virusi, bakterijami), strupene okužbe
z različnimi oblikami snovi ali energije
iz okolja ter nezdrava duševna stanja
(npr.
depresija).
Ena najhujših nevarnosti za telo je
preobremenjenost
s
strupenimi
snovmi ali toksini zaradi množice
škodljivih substanc v okolju. Vse, kar
poveča obrambno sposobnost telesa,
in vse kar pomaga nevtralizirati
škodljive vplive, bo povečalo verjetnost
spontanega zdravljenja.
Toniki so naravni izdelki, ki počnejo
prav to. Beseda „tonik“ v pomenu
krepčilnega ali poživljajočega zdravila
izhaja iz grščine in pomeni „raztezati“.
Toniki raztezajo ali oblikujejo naše
sisteme tako kot telesna dejavnost
oblikuje
naše
mišice.
Telovadba
(izpostavljanje telesa vedno večji
obremenitvi,
za
katero
pride
sprostitev) krepi naravno prožnost,
poglavitno sestavino zdravja. Prožnejši
ko smo, prej si bomo opomogli po
Ključ zdravlja
kakršnemkoli stresu ali kakršnikoli
poškodbi. Toniki so na primer česen,
ingver, zeleni čaj, sibirska cedra
(Pinus
sibirica),
pegasti
badelj
(Silybum
marianum),
grahovec/
huangči
(Astragalus
membranaceus), sibirski ženšen/ elevterokok
(Eleutherococcus senticosus), ženšen
(Panax
ginseng,
Panax
quinquefolium),
kitajska
šisandra
(Schisandra
chinensis),
kitajska
angelika
(Angelica
sinensis),
mnogocvetna dresen/He Shou Wo
oziroma
Fo-ti
(Polygonum
multiflorum), medicinske gobe, kot so
maitake (Grifola frondosa), Polyporus
umbellatus
ali
žuling,
glavatec
(Cordyceps
sinensis),
reishi
(Ganoderma
lucidum)
in
čaga
(Inonotus
obliquus).
Vse
te
rastline/gobe
nam
pomagajo
preprečiti škodljive vplive strupenih
substanc, stresa in staranja na telo.
Namesto, da obupujete ob misli,
koliko
škodljivim
vplivom
smo
izpostavljeni, vedite, da se lahko
zavarujete
in
povečate
svojo
sposobnost samozdravljenja z uporabo
varnih in učinkovitih izdelkov. Torej,
jejte več česna in ingverja; sta okusna
in seznam njunih blagodejnih učinkov
se nenehno daljša. Če ste navajeni na
kofein, se kdaj pa kdaj za nekaj časa
preusmerite na zeleni čaj, saj je
najbolj zdrava kofeinska pijača.
Če
vas
skrbi
izpostavljenost
strupenim snovem ali pa mislite, da
ste preobremenjeni z njimi, uživajte
pegasti badelj in vašemu telesu bo
zagotovo pomagal, da si opomore. Če
ste na splošno slabotni ali vam
manjka vitalnosti, preizkusite sibirski
ženšen ali glavatec. Če je vaša
odpornost oslabljena in mislite, da vas
napade prav vsaka bolezen, naredite
terapijo z grahovcem ali gobo maitake
ali gobo čaga ali gobo reishi. Če sta
vas oslabili starost in pomanjkanje
spolne energije, preizkusite ženšen,
kitajsko šisandro in hošouvu. Ženšen
in kitajska šisandra sta izvrsten
spolni tonik za moške, tung kvaj
(kitajska angelika) pa je primernejši za
ženske. Če ste zelo obremenjeni in je
za vaše delovne obveznosti dan
skorajda prekratek, pa preizkusite
hladno stiskano olje iz oreščkov
sibirske cedre, ki vam bo pomagalo
pri krepitvi in obnovi moči organizma,
pri
premagovanju
kronične
utrujenosti in izčrpanosti, zvišalo bo
vaše sposobnosti za delo ter lajšalo
posledice stresa na vaš organizem in
le-tega tudi bolj prilagodilo težkim
okoliščinam
in
vsakodnevnim
naporom.
Zavedati se je potrebno, da stari ljudje
potrebujejo
več
časa
za
samozdravljenje, da pa lahko telo tudi
varujemo pred vplivi staranja in
hkrati okrepimo splošno odpornost in
vitalnost pri starejših. Tradicionalna
kitajska medicina in tradicionalna
sibirska medicina sta odkrili številne
naravne snovi, ki delujejo kot tovrstna
krepčila. Sprememb časa ne moremo
ustaviti,
lahko
pa
staranju
prilagodimo
način
življenja
in
dejavnosti. Prav je, če veste, da telesu
lahko pomagate, da se brani.
stran 6
Ključ zdravlja
Obrambno
sposobnost
telesa
povečamo tudi tako, da si dnevno
dodajamo antioksidante.
Najpreprostejši način je uživanje sadja
in zelenjave, lahko pa jih še dodatno
dodajamo
v
obliki
prehranskih
dopolnil. Ti bodo varovali naše tkivo
tako, da bodo blokirali kemične
reakcije, prek katerih številni toksini
škodujejo našemu telesu. Torej lahko
pomagajo
nevtralizirati
strupene
snovi,
ki
jih
pridobimo
zaradi
onesnaženega okolja v naše telo.
Najučinkovitejši in najvarnejši so
vitamin C, vitamin E, selen in
betakaroten. Zavedati se je potrebno,
da antioksidanti v obliki prehranskih
dopolnil niso nadomestek za zdravo
prehrano in način življenja. Danes
živimo v družbi, katere glavna cilja sta
udobje in užitek. Imamo daljinske
upravljalnike za razne naprave in
tablete za skoraj vsako bolezen. Zdi se
nam, da imamo vse. Težava pa je, da
so ti preprosti odgovori obliž za še
stran 7
globljo težavo. V naši družbi ni dovolj
predanosti zdravemu načinu življenja.
Naše želje nas ženejo, da se vdajamo
nezdravim navadam. Antioksidanti v
obliki prehranskih dopolnil imajo
omejeno vrednost, če jih uživamo ob
nezdravem
načinu
življenja.
Svojemu telesu moramo privoščiti
jutranji sprehod in trden nočni
spanec in pripravljeno bo na vse
izzive, ki ga čakajo. Pogosto pravijo,
da bi morali ponoči spati najmanj 8
ur, vendar ne potrebujemo vsi enake
količine spanja. Potrebe vsakega
človeka se vse življenje in tudi vsak
dan
spreminjajo.
Starejši
ljudje
potrebujejo manj spanja, dlje traja, da
zaspijo,
in
ponoči
se
večkrat
prebujajo. Če ste po 8. urah spanja še
utrujeni, poskusite 10 dni hoditi v
posteljo prej in opazujte, kako sveže
se boste počutili čez dan in kako se
boste spoprijemali s težkimi nalogami.
Morda potrebujete samo malo več
spanja, da se boste počutili sveže in
spočite.
Ključ zdravlja
Tudi um zelo vpliva na zdravljenje in
to pozitivno ali negativno. Spontano
zdravljenje lahko sprožijo miselne
spodbude; lahko pa ga tudi ovira
uveljavljeni način razmišljanja. Um
lahko zatre imunski sistem in
povzroči neravnovesje avtonomnega
živčevja, to pa vodi v motnje prebave,
krvnega obtoka in vseh drugih
notranjih funkcij. Vedeti moramo,
kako lahko svoj um uporabljamo v
prid zdravljenja. Vera v zdravilce,
svetišča in zdravila je brez dvoma
temelj učinka placebo, učinka, ki je
klasični
primer
spontanega
zdravljenja. Prepričanje tudi izrazito
vpliva na zaznavanje in določa, kaj na
naši poti po svetu vidimo in česa ne.
Kadar je naša pozornost usmerjena k
premišljevanju, ne moremo izkusiti
stvarnosti. Razmišljanje nas iz tukaj
in
zdaj
popelje
v
preteklost,
prihodnjost in domišljijo – v nestvarne
svetove. Na praktični ravni so misli
poglavitni vir zaskrbljenosti, krivde,
strahu in žalosti – čustev, ki verjetno
ovirajo zdravljenje in nam zagotovo
povzročijo
precej
trpljenja.
Odganjajmo
slabe
misli
in
poskušajmo
vedno
razmišljati
pozitivno.
Vpliv miselnih podob na naše telo
lahko vadimo tako, da sanjarimo bolj
zavestno in namerno ter da smo
pozorni na čustvene odzive, ki jih
določene
predstave
izzovejo.
Z
vizualizacijo
skušajmo
pospešiti
celjenje ran, zdravljenje vnetega grla
in
drugih
razširjenih
bolezni.
Če bomo kdaj morali izkoristiti vse
svoje vire, da bomo lahko obvladali
hudo bolezen, bomo tako imeli dober
temelj. Rabin Nachman iz Bratislave,
veliki židovski mistik poznega 18. in
zgodnjega 19. stoletja, ki je na
samotnih tavanjih v gozdovih redno
doživljal
ekstazo,
je
svojim
privržencem priporočil: „Vedno bodite
veseli, ne glede na to, kako se
počutite.
S srečo lahko nekomu podarite
življenje.“ Poudaril je še, da moramo v
sebi vsak dan poiskati veder, živahen
odnos do življenja; na ta način bomo
postopno postali dovzetni za fine
skrivnosti, ki nas obkrožajo. „Tudi, če
ne doživimo nobenih navdihujočih
hipov, se moramo vesti, kot da jih,“ je
še svetoval. „Če v vas ni zanosa, si
nadenite masko. Vedite se, kot da ste
ga polni in občutek bo postal pristen.“
stran 8
Ključ zdravlja
Tudi um zelo vpliva na zdravljenje in
to pozitivno ali negativno. Spontano
zdravljenje lahko sprožijo miselne
spodbude; lahko pa ga tudi ovira
uveljavljeni način razmišljanja. Um
lahko zatre imunski sistem in
povzroči neravnovesje avtonomnega
živčevja, to pa vodi v motnje prebave,
krvnega obtoka in vseh drugih
notranjih funkcij. Vedeti moramo,
kako lahko svoj um uporabljamo v
prid zdravljenja. Vera v zdravilce,
svetišča in zdravila je brez dvoma
temelj učinka placebo, učinka, ki je
klasični
primer
spontanega
zdravljenja. Prepričanje tudi izrazito
vpliva na zaznavanje in določa, kaj na
naši poti po svetu vidimo in česa ne.
Kadar je naša pozornost usmerjena k
premišljevanju, ne moremo izkusiti
stvarnosti. Razmišljanje nas iz tukaj
in
zdaj
popelje
v
preteklost,
prihodnjost in domišljijo – v nestvarne
svetove. Na praktični ravni so misli
poglavitni vir zaskrbljenosti, krivde,
strahu in žalosti – čustev, ki verjetno
ovirajo zdravljenje in nam zagotovo
povzročijo
precej
trpljenja.
Odganjajmo
slabe
misli
in
poskušajmo
vedno
razmišljati
pozitivno. Vpliv miselnih podob na
naše telo lahko vadimo tako, da
sanjarimo bolj zavestno in namerno
ter da smo pozorni na čustvene
odzive, ki jih določene predstave
izzovejo. Z vizualizacijo skušajmo
pospešiti celjenje ran, zdravljenje
vnetega grla in drugih razširjenih
bolezni.
Če
bomo
kdaj
morali
izkoristiti vse svoje vire, da bomo
lahko obvladali hudo bolezen, bomo
tako imeli dober temelj. Rabin
Nachman iz Bratislave, veliki židovski
mistik poznega 18. in zgodnjega 19.
stoletja, ki je na samotnih tavanjih v
gozdovih redno doživljal ekstazo, je
svojim privržencem priporočil: „Vedno
bodite veseli, ne glede na to, kako se
stran 9
počutite. S srečo lahko nekomu
podarite življenje.“ Poudaril je še, da
moramo v sebi vsak dan poiskati
veder, živahen odnos do življenja; na
ta način bomo postopno postali
dovzetni za fine skrivnosti, ki nas
obkrožajo. „Tudi, če ne doživimo
nobenih
navdihujočih
hipov,
se
moramo vesti, kot da jih,“ je še
svetoval. „Če v vas ni zanosa, si
nadenite masko. Vedite se, kot da ste
ga polni in občutek bo postal pristen.“
Predvsem je pomembno, da delujemo
preventivno oziroma da povečamo
naravno obrambno sposobnost telesa,
saj je imunski sistem sam po sebi del
telesnega
mehanizma
za
samozdravljenje. S tem bomo ohranili
svoje zdravje in ga celo izboljšali. V
primeru, da bomo vseeno zboleli, pa
bo obstajala večja verjetnost, da
bomo, če bo potrebno, doživeli
spontano ozdravitev. Strokovnjaki s
področja
zdravljenja
iz
sebe/samozdravljenja
so
namreč
prepričani, da je končni skupni vzrok
ozdravitve
vseh
bolezni
samozdravljenje, ob pomoči metod
zdravljenja klasične medicine ali brez
njih. Ko so zdravila učinkovita, so
zato, ker sprožijo notranje mehanizme
samozdravljenja. Zdravljenje hkrati z
zdravili in operacijami, lahko pospeši
ozdravljenje in odstrani ovire na poti
do njega, vendar ga nikakor ne
moremo enačiti s samozdravljenjem.
Zdravljenje prihaja v telo od zunaj,
ozdravljenje pa pride iz notranjosti.
Kljub temu ni pametno zavračati
zdravljenja klasične medicine, med
tem ko čakamo na ozdravitev.
Bara Hieng
Rosa Canina
»Šipek je namreč zastonj, raste v naravi,
dan od Boga in vsem na razpolago«
Rosa Canina
Če si bolan in se pozdraviš npr. s
šipkom, je resnično popolnoma odveč
dilema ali je naravni šipek zdravilo ali
preprosto grm, ki raste v naravi.
Dejstvo je, da vsi prepiri in zakonske
določbe o tem, kakšno delovanje
smemo
pripisati
nekemu
plodu
narave, izvirajo iz ogroženosti oz.
interesov. Koliko manj dobička bi
imela farmacevtska industrija, če bi
ljudje šli preprosto v naravo nabirat
šipkove plodove? Farmacevtski giganti
Šipek (Rosa canina L.) je pravzaprav
divja vrtnica. Je ena najstarejših
okrasnih rastlin, saj jo omenjajo že
sumerski viri 2700 let pr.n.št. Uporablja
ga tako tradicionalna kot uradna
medicina in morda je šipek eden redkih
plodov narave, kjer se obe medicini ne
prerekata o tem – ali je to zdravilo
ali ne.
so v boju za ohranitev svojih pozicij
sposobni v svoj voz vpreči celo OZN.
Leta 1996 se je v Bonnu sestala
komisija strokovnjakov OZN in v
okviru t.i. Codex Alimentarius med
drugim sprejela naslednje sklepe:
1. Razširjanje zdravstvenih informacij
o vitaminih, aminokislinah, mineralih
in
drugih
naravnih
snoveh
za
preprečevanje in zdravljenje bolezni
naj bo prepovedano po vsem svetu.
2. Distribucija vitaminov in drugih
naravnih snovi, ki prekoračujejo
določene
vrednosti,
naj
bo
prepovedano
po
vsem
svetu.
3. Ob naslednjem zasedanju te
komisije jeseni 1998 naj ti sklepi
postanejo
zavezujoča
zakonska
predloga za vse članice OZN.
4. Države, ki te zakonske predloge ne
bi sprejele in uveljavile, naj bodo
kaznovane
z
gospodarskimi
sankcijami.
Zato se tudi pri nas o zdravilnih
učinkih naravnih substanc, zlasti še
tistih, ki jih lahko naberemo v naravi,
ne govori. Četudi je znanstveno
dokazano, da npr. pomanjkanje C
vitamina povzroča vrsto bolezni in iz
najstarejših pisnih in ustnih virov
znano in priznano, da je te bolezni
možno pozdraviti z uživanjem npr.
šipka, naj se zaradi zakonskih
regulativ o tem ne bi pisalo.
V Sibiriji in Rusiji pa je drugače. Tam
gresta tradicionalna, torej ljudska
medicina in uradna medicina z roko v
roki in se z namenom, da ozdravita
pacienta (kajti edino to je važno),
dopolnjujeta. Zato v nadaljevanju
članka pišem o tem, kaj se dogaja
onstran Urala – vsakršna podobnost z
našimi okoliščinami, pa je zgolj
naključna. In ker šipek raste tudi pri
nas, priporočam, da se odpravite na
sprehod v naravo in si sami naberite
šipkove plodove. Pri tem se naravi ne
pozabite zahvaliti za darilo. Iz teh
plodov si lahko pripravite izvrsten
vitaminski pripravek, ki vam bo v
zimskih dneh zagotavljal dovolj C
vitamina. Šipkove plodove zmeljite in
jih vmešajte v med. Vsak dan pojejte 1
žlico tega šipkovega medu. V Sibiriji iz
šipka pridobivajo hladno stiskano olje,
ki se uporablja kot vsakodnevna
hrana in tudi v zdravilne namene,
uporabljajo tako rdeč mesnat ovoj
plodu, kot tudi seme.
stran 1 0
Rosa Canina
Tako olje je bogato s karotenom,
viaminom. E, magnezijevimi solmi in
je rekorder po vsebnosti C vitamina.
Uporabljajo ga tako v tradicionalni kot
tudi v uradni medicini. Po zaslugi
celične medicine danes vemo, da
vsaka telesna celica potrebuje iste
biokatalizatorje, torej biološko gorivo
za vzdrževanje svojih biokemičnih
funkcij. Najvažnejši biokatalizatorji so
vitamini, minerali, mikroelementi in
aminokisline. Nekatere od teh ne
moremo proizvesti sami, ampak jih
moramo zaužiti s hrano. Pomanjkanje
vitaminov je vzrok za vrsto bolezni:
obolenja srca in ožilja, visok krvni
tlak, diabetes, sladkorna bolezen,
srčna oslabelost in motenj v ritmu
bitja srca,… Srčni infarkt, kap in
obolenja obtočil so najpogostejši vzrok
smrti. Danes v Evropi zaradi tega
umre vsak drugi človek. Živali ne
poznajo teh bolezni, ker v svojih jetrih
proizvajajo dovolj lastnega C vitamina
in tako stabilizirajo stene žil. Skoraj
stran 1 1
vse živali izgrajujejo to imunsko snov
same v presnovi iz glukoze. Samo
nekatere opice, ptiči, ribe, morski
prašiček in človek nimajo sposobnosti
za lastno izgradnjo vitamina C. Ljudje
smo na neki točki evolucijskega
razvoja
to
sposobnost
izgubili.
Zanimivo je, da živali proizvajajo C
vitamin po nekem notranjem ključu:
več ga potrebujejo, več ga njihov
organizem proizvede. Dejstvo namreč
je, da organizem v stanju psihofizične
obremenitve potrebuje več C vitamina
kot v stanju mirovanja.Če na primer
sibirski sobolj ure in ure na lovu za
plenom brede skozi snežni metež,
ustvarja v presnovi glukoze toliko
vitamina C kot ga njegov organizem
zaradi povečane fizične aktivnosti
potrebuje.
Zato se sobolj ne prehladi. »Negibna«
bitja, torej rastline, potrebujejo za
življenje malo C vitamina. Bolj ko sta
žival ali človek aktivna, več te snovi
potrebujeta. Bolj ko je biološki razvoj
Rosa Canina
človeka napredoval, večja je bila
poraba po vitaminu C. Vzporedno s
tem pa je šla prehrana sodobnega
človeka v obratno smer: namesto, da
bi človeku zagotavljala dovolj vitamina
C, je postala vedno bolj siromašna z
njim. Sodoben človek s svojim
nespametnim
načinom
prehranjevanja dobi morda le toliko dnevne
potrebe po tem vitaminu, kot bi ga
potreboval, če bi bil rastlina, ki ves
dan ne dela nič drugega kot da se
obrača za soncem. Izpostavljenost
škodljivim
okoliščinam,
stresu,
psihofizičnim obremenitvam itd. pa
zahteva vsak dan večjo porabo C
vitamina, ki ga v sodobni prehrani
primanjkuje. Pri stresu na primer telo
izloča velike količine histamina, ki za
svoj nastanek potrebuje C vitamin, za
vsako molekulo histamina je potrebna
molekula C vitamina. Stres dobesedno
posrka vso zalogo C vitamina.
Podobno se estrogen, ki ga ženske
dobivajo
s
kontracepcijskimi
ali
hormonskimi tabletami, veže s C
vitaminom in ga dobesedno izniči .
Mnogi zdravniki priporočajo ženskam
srednjih let, naj jemljejo estrogen, češ
da preprečuje osteoporozo. Vendar to
ne drži! V času mene se ne poruši le
ravnovesje
hormonov,
ampak
ravnovesje v izmenjavi mineralnih
snovi. Telo potrebuje več kalija,
magnezija in naravnih elementov. V
Rusiji zato ženskam priporočajo in jih
tudi zdravijo z oreščki sibirske cedre
ali z oljem, ki ga pridobivajo iz teh
oreškov, saj ima izjemno idealno
sestavo vitaminov :ves B kompleks,
tudi B12, ki ga sicer najdemo le v
mesu, antioksidante (vitamina C in E
in beta karoten) in veliko mineralov visoko vsebnost joda, ki je potreben za
pravilno
delovanje
ščitnice
in
posledično za hormonsko ravnovesje,
pa tudi kalija, magnezija in drugih
mikroelementov. Če telo ne dobi
dovolj teh elementov, ki so potrebni za
pravilno delovanje celičnih procesov, s
hrano, jih vzame iz kosti. Torej
osteoporoza
ne
nastane
zaradi
neravnovesja
hormonov,
ampak
zaradi pomanjkanja mineralov! Zato je
jemanje estrogena ne le nekoristno,
ampak celo škodljivo, saj ta hormon
znižuje raven vitamina C in stimulira
proteazo (encim, ki izzove rakava
obolenja).
Kajenje,
kontracepcijske
tablete,
antibiotik
tetraciklin,
aspirin
in
kortikosteroidi
zmanjšujejo
raven
vitamina C v telesu! C vitamin deluje
tudi kot lovilec prostih radikalov in
kot katalizator pri delovanju jeter. Ker
je C vitamin poleg vsega tudi
transmitor v celico, je problem še
večji,
saj
celica
ob
njegovem
pomanjkanju
praktično
ne
dobi
hranil.Železo iz zelenjave, sadja in žit
se
sicer
težje
absorbira,
vendar vitamin C poveča absorbcijo
kar za 85%. Vitamin C je kot lovilec
prostih radikalov pomemben zaščitnik
telesnih celic in preprečuje njihovo
izroditev v rakaste celice. Krepi
imunski sistem tako, da pospešuje
nastajanje beljakovine interferona in s
tem močno otežuje vstop bolezenskih
povzročiteljev skozi celično membrano
v notranjost celice. Deluje kot
nekakšen vratar v celico.
stran 1 2
Rosa Canina
Diabetes, ki lahko povzroči
slepoto, odpoved ledvic,
možgansko kap in srčni infarkt.
Če sladkorni bolniki dodatno
jemljejo C vitamin, se vzpostavi
ravnovesje med sladkorjem in
vitaminom C. Že l. 1937 je
klinična študija dunajske
univerze pokazala, da dnevni
odmerek 250 do 500 mg C
vitamina zniža raven sladkorja
povprečno za 30%, medtem, ko je
potreba po inzulinu padla za
27%.
O nujnosti zadostnega uživanja C
vitamina nas opozarjajo na vsakem
koraku. Ampak običajno je tako, da
človek ne sliši in ne vidi nečesa, kar je
sila preprosto in povrh vsega še
poceni ali pa celo zastonj. Za to
poskrbijo tudi agresivne reklame
multinacionalk
in
nesmiselne
zakonske določbe, ki prepovedujejo
informiranje o zdravilnosti naravnih
substanc, ki nam jih ponuja narava.
Opozorila: uživajte vsaj 50 mg C
vitamina na dan, da ne boste zboleli
ali uživajte vsaj 250 mg vitamina C
dnevno, da se boste pozdravili – z
drugimi besedami jejte zelje, šipek,
agrume,… v abnormalnih količinah –
to je res preveč enostavno, da bi
verjeli in temu sledili.
Tudi v preteklosti je bila ta preprosta
resnica
postavljena
na
rob
verodostojnosti. Dr. Linus Pauling je
bil prvi, ki je opeval vitamin C kot
zdravilo proti prehladu in virozam,
poveličeval ga je na vso moč in trdil,
da preprečuje srčne bolezni in raka.
Paulinga
je
klasična
medicina
stran 1 3
razglasila za čudaka. Težko je povsem
ovreči trditve človeka, ki je dobil dve
Nobelovi nagradi, eno za znanost,
drugo pa za mir. Dr. Matthias Rath ,
ki je nadaljeval delo dr. Paulinga, je v
svojih
raziskavah
na
Linus
Paulingovem Inštitutu za znanost in
medicino prišel do ugotovitve o
soodvisnosti bolezni srca in ožilja s
pomanjkanjem C vitamina. Dr.M.Rath
tako pravi, da je vitamin C pogoj za
nastajanje kolagenov, elastinov in
drugih stabilizacijskih molekul v
telesu. Kolagen tvori vezivno tkivo
telesa, kosti, kože in žilnih sten.
Kolikor več C vitamina je na voljo,
toliko več kolagena se ustvarja in
toliko bolj čvrste in prožne so stene
arterij, ven in kapilar. Če pa ima telo
na voljo premalo C vitamina, se na
notranjih
stenah
arterij
pojavijo
razpoke in poškodbe – to je začetek
arteroskleroze. Vezivna tkiva in žilne
stene začnejo počasi razpadati in
človek
lahko
zaradi
notranjih
krvavitev (skorbut) umre. Naše telo
ima v določeni meri tudi sposobnost
samozdravljenja, zato skuša žile
utrditi na drug način: razpoke zamaši
z maščobami in beljakovinami. To
zasilno popravilo pa vodi do povečane
proizvodnje
holesterola
v
jetrih.
Holesterol je torej nekakšna »malta«,
ker se zaradi pomanjkanja C vitamina
ne
morejo
tvoriti
normalne
stabilizacijske
molekule..
Zaradi
pomanjkanja C vitamina tako telo
tvori preveč holesterola in drugih
krvnih maščob, ki se plast za plastjo
nalagajo v žilah kot arterosklerotične
obloge, ki zožujejo žile in končno
privedejo
do
infarkta.
Ker
so
koronarne arterije izpostavljene največ
obremenitvam, v njih nastane največ
razpok in se tvori največ oblog, zato je
srčni infarkt najpogostejši zaključek
tega procesa. Podobno pa vodi zoženje
možganskih arterij do možganske kapi.
Rosa Canina
Angina pectoris, visok krvni tlak,
oslabelost srca in motnje v bitju srca
so pravtako posledica dolgoletne
pomanjkljive
preskrbe
celice
z
vitamini. Koronarna skleroza pri tem
napreduje izjemno hitro – kot je
dokazal dr. Rath, obloge v srčnih
arterijah naraščajo vsako leto za 44%.
Razgrajevanje maščob v krvi je
mogoče
pospešiti
s
povečanim
uživanjem vitamina C, pa tudi
vitamina E oz. tokoferola (rekorder je
hladno stiskano olje iz pšeničnih
kalčkov,
saj
vsebuje
600
mg
tokoferola
na
100g).
Vrsta
znanstvenih raziskav potrjuje, da
dodajanje
vitamina
C
in
E
vsakodnevni prehrani, še bolj pa
naravna
oblika
obeh
vitaminov,
zmanjšuje tveganje za infarkt in
možgansko kap za polovico. Ti
rezultati so mnogo boljši kot jih
izkazuje
katerokoli
farmacevtsko
zdravilo. Tudi tu namreč uradna
medicina
zamenjuje
vzrok
in
posledico: stališče uradne medicine je
NASVET: Sibirci zjutraj
popijejo svoj eliksir življenja. ki
ga pripravijo iz sledečih sestavin:
- 1 dcl tople vode, žlica medu,
žlIčka cvetnega prahu, žlička
šipkovega džema ali olja, žlička
olja iz oreškov sibirske cedre in
žlička olja pšeničnih kalčkov. Vse
to premešajo in popijejo na tešče.
Nekateri temu dodajo tudi vodko,
da jih malo pogreje. Dr.Ševcov
priporoča kot dodatek tudi žličko
cimeta, ki dodatno zmanjšuje
raven sladkorja in holesterola.
namreč, da visoka raven holesterola
povzroča okvaro sten arterij in
posledično
arteriosklerozo.
Zato
predpisujejo tablete za znižanje ravni
holesterola,
ki
imajo
vrsto negativnih stranskih učinkov,
torej odpravljajo posledice in ne
vzroka, ki je preprosto pomanjkanje C
vitamina. Zato bi bilo bolj smiselno,
da bi medicina pacienta napotila
nabirat šipek, zelje, limone,…oz. ga
opozorila na to, da mora poskrbeti za
zadostno
količino
vitaminov
in
vzpostaviti
vitaminsko
ravnovesje.
Jetra bi po tem namreč samodejno
zmanjšala
tvorbo
holesterola!
Nasprotno
pa
medicina
vztrajno
predpisuje zdravila, ki sicer znižujejo
raven holesterola , ampak znižujejo
stran 1 4
Rosa Canina
tudi
raven
drugih
življenjsko
pomembnih snovi, kar najpogosteje
privede do oslabitve srčne mišice,
motenj pri delovanju jeter in raka. V
ameriškem zdravstvenem časopisu
»Journal of the American Medical
Association« je 3. jan. 1996 izšel
članek z naslovom »Povzročanje raka z
zdravili
za
zmanjševanje
krvnih
maščob«, vreden branja in razmisleka.
Zanimo je, da je 33 držav kljub vsemu
uspelo npr. registrirati črno deteljo
(Trifolium
pratense)
kot
uradno
ZDRAVILO proti raku. Pri nas jo je v
izobilju,
ampak
o
njenem
antikarcinogenem delovanju ne ve
skoraj nihče. Tudi naravni inzulin
raste v naravi – korenina navadnega
repinca (Arctium lappa L.) ima 4070% inulina, ki se v farmaciji
uporablja za proizvodnjo inzulina. To
je tista rastlina, ki običajno kot plevel
raste ob ograjah in gozdnih robovih in
nam na obleki pusti tiste nadležne
kosmate bobice. Nešteto rastlin raste
v naravi, ki smo jim še pred kratkim
smeli reči zdravilne in v literaturi
navesti njihovo zdravilno delovanje.
Danes beremo le še o zdravilnem
delovanju farmacevtskih zdravil in ko
se čez čas ugotovi in morda celo
napiše, koliko škode našemu zdravju
je neko zdravilo povzročilo, je to pač
nekaj, kar je »past tense« , mi pa
drvimo novim zdravilom naproti.
Medtem, ko Evropa in svet golta
tablete PROTI različnim bolezenskim
stanjem in polni žepe farmacevtskih
gigantov,
pa
prebivalci
Sibirije
nabirajo gozdne sadeže, jih sušijo,
stiskajo
iz
njih
olja,
delajo
marmelade,… Na stotine in stotine km
daleč namreč nimajo lekarne. Lekarna
jim je narava. Bolezni, za katerimi
umira bolna Evropa, skoraj ne
poznajo. Dejstvo je, da farmacevtski
giganti živijo od bolnih ljudi, torej je
interes razvitega sveta, da je čimveč
stran 1 5
ljudi bolnih – to je preprosta logika.
Več ljudi živi od bolezni kot jih pa
zaradi bolezni umre! Deklaracija, ki jo
je sprejela posebna komisija na OZN s
tem dobiva pravi pomen: Zakonska
prepoved pisanja o tem, da je šipek
zdravilo je seveda nevzdržna!
Šipek je namreč zastonj, raste v
naravi, dan od Boga in vsem na
razpolago.
Edini
problem
je
osveščenost – ljudje so včasih to
vedeli, danes pa jih je potrebno na to
spomniti, jih naučiti, jim razložiti. To
se pa seveda ne sme. Naša življenja so
stvar »biznisa«!
Toda šipek raste tudi pri nas!
Maria Ana Kolman
Krvni tlak
»S hrano proti visokemu krvnemu tlaku«
Krvni tlak
Oglejmo si najprej splošna dejstva.
Visok
krvni
tlak
se
pojavlja
najpogosteje pri ljudeh, ki imajo
povečano telesno težo, preživljajo
dneve v glavnem sede in uživajo zelo
slano hrano. V nasprotju s splošnim
prepričanjem
to
niso
vedno
le
prebivalci razvitega zahodnega sveta.
Po podatkih Svetovne zdravstvene
organizacije (WHO) se visok krvni tlak
danes pojavlja pri 10 do 30% odraslih
ljudi v skoraj vsaki deželi. Visok krvni
tlak je po njenem mnenju eden
glavnih vzrokov za približno 50%
srčnožilnih bolezni, za katerimi vsako
leto umre približno 12 milijonov ljudi
po vsem svetu. Med druge pomembne
zdrav življenjski slog, najboljši način
za
znižanje
krvnega
tlaka.
Raziskave kažejo tudi, da je pri
ljudeh, ki stalno ohranjajo zdravo
telesno težo, manjša verjetnost, da
bodo zboleli za hipertenzijo, kot pri
ljudeh z nekoliko zvišano ali čezmerno
telesno težo. Tudi vegetarijanci in
ljudje, ki uživajo tako imenovano
sredozemsko
hrano,
bogato
z
zelenjavo, sadjem, polnovrednimi žiti
in nenasičenimi maščobami, imajo
najpogosteje nižji krvni tlak od
povprečnega. Seveda pa to ne velja
nujno za tiste, ki obožujejo sol, so
predebeli ali ne skrbijo za telesno
pripravljenost.
Mar ne bi bilo čudovito, da bi z uživanjem okusne, privlačne in zdrave hrane
skoraj zagotovo lahko preprečili hudo obolenje, kot je visok krvni tlak? Četudi se
zdi neverjetno, obstajajo dokazi, da je to resnično mogoče.
dejavnike sodijo pomanjkanje telesne
dejavnosti, kajenje ter nezadostno
uživanje
sadja
in
zelenjave.
Tako kot v drugih zahodnih državah
tudi v Sloveniji prehrana vsebuje
preveč soli, maščob in sladkorja,
preveč
industrijsko
predelanih
oziroma
konzerviranih
živil
ter
premalo
sadja,
zelenjave
in
polnozrnatih žit. Posledica takšne
prehrane je vse več smrtnih primerov
zaradi možganske kapi in srčnega
infarkta. Kako je to mogoče preprečiti?
Obstajajo tehtni dokazi, da je zelo
pomembno
povečati
vnos
enega
osnovnih hranil, minerala kalija, ki je
v sadju in zelenjavi, ter hkrati omejiti
vnos soli. Po mnenju vrhunskih
strokovnjakov za krvni tlak sta prav ta
Torej, preden začnete jemati zdravila
za znižanje krvnega tlaka, si natančno
oglejte, kaj pravzaprav jeste. V
nadaljevanju je predstavljen praktično
preizkušen načrt prehrane, ki bo
pripomogla k zdravemu krvnemu
tlaku, živila in hranila, ki koristijo v
boju proti visokemu krvnemu tlaku,
ter živila, ki zdravju najbolj škodujejo.
Raziskave potrjujejo povezavo med
vnosom soli in krvnim tlakom.
Dokazano je, da je zmanjšanje vnosa
soli
najučinkovitejši
način
za
zniževanje visokega krvnega tlaka.
Sol (natrij in klor) je v povezavi s
krvnim
tlakom
ena
najbolj
preučevanih hranilnih snovi. Znano
je, da presežek natrija v telesu
povzroči, da se arteriole, drobne
stran 1 6
Krvni tlak
arterijske veje, ki se razdelijo v
kapilare, zožijo. S tem ovirajo pretok
krvi, in tlak v krvnem obtoku se
poviša. Natrij vpliva na povečanje in
zadrževanje
tekočine
v
krvnem
obtoku. In čim več je tekočine, tem
višji je tlak. Predstavljajmo si cev za
zalivanje vrta. Če vodo odpremo malo,
je tlak majhen, če pa pipo odpremo do
konca, brizgne voda s takšno silo, da
vam lahko cev iztrga iz roke.
V razpravi z naslovom Koliko bi bilo
treba zmanjšati vnos soli, objavljeni
leta 2003 v reviji Hypertension, so
raziskovalci oddelka za krvni tlak
medicinske šole bolnišnice St. George
iz Londona zapisali, da bi bilo z
zmanjšanjem običajnega vnosa soli (912 g) za samo 3 g na dan mogoče
znižati pogostnost možganske kapi za
13%,
pogostnost
ishemične
(koronarne) srčne bolezni pa za 10%.
Raziskovalci
so
ob
upoštevanju
ugotovitev vseh pomembnih raziskav s
stran 1 7
tega področja v preteklih 20-ih letih
ugotovili, da bi zmanjšanje dnevnega
vnosa soli za 6 g učinek podvojilo,
zmanjšanje za 9 g pa potrojilo, kar bi
na primer v Veliki Britaniji pomenilo
20.500 manj smrtnih primerov zaradi
možganske kapi in 31.400 manj smrti
zaradi
ishemične
srčne
bolezni.
Pomemben dejavnik tveganja je tudi
čezmerna telesna teža. Ugotovitve
raziskave, objavljene decembra 1999 v
reviji Journal of the American Medical
Association, potrjujejo, da je pri
ljudeh, ki uživajo zelo slano hrano in
so predebeli, tveganje za možgansko
kap večje za 32%. Poleg tega je pri
takšnih ljudeh 89% večja verjetnost,
da bodo umrli zaradi možganske kapi,
44% večja verjetnost, da bodo umrli
zaradi koronarne srčne bolezni, 61%
večja verjetnost, da bodo umrli zaradi
srčnožilne bolezni, in 39% večja
verjetnost, da bodo umrli zaradi
drugih različnih vzrokov kot pri
Krvni tlak
ljudeh, ki zaužijejo na dan 2300 mg
natrija (5,75 g soli) ali manj na dan.
Pomembno vlogo pri razpravljanju o
prehrani ima študija DASH (Dietary
Approaches to Stop Hypertension –
Prehranski ukrepi za obvladovanje
visokega krvnega tlaka), namenjena
preučevanju vloge natrija pri krvnem
tlaku. V njej so primerjali posledice
treh ravni vnosa soli ali dveh
prehranskih vzorcev pri ljudeh z
normalnim in visokim krvnim tlakom.
Raziskovalci so s to raziskavo odkrili,
da se je pri ljudeh, ki so se
prehranjevali po programu DASH (glej
tabelo št. 1) in poleg tega uživali
najmanj soli (4 g na dan), krvni tlak
najbolj znižal. Poleg tega so pri
preiskovancih, ki so prehrano DASH
kombinirali z majhnim vnosom soli,
ugotovili
tudi
zmanjšanje
koncentracije
holesterola
v
krvi.
Strokovnjaki
za
krvni
tlak
so
prepričani, da bi zmanjšanje vnosa
soli na približno 6 g na dan koristilo
skoraj vsakomur. Dober nasvet je, da
ko kuhate, okus jedi izboljšajte s
svežimi
dišavnicami,
česnom
in
čebulo.
Če
iščete
pikanten
nadomestek za sol, poskusite z
zdrobljenim česnom, ki ga zmešate v
hrano. Vendar česen ni le dobra
začimba. Različne klinične raziskave
kažejo
na
njegovo
dobrodejno
delovanje na visok krvni tlak (ki pa ni
bilo potrjeno z obsežnimi, dobro
nadzorovanimi raziskavami).
Nihče vas ne sili, da bi morali šteti
grame soli ali miligrame natrija, kot bi
bili diamanti. Priporočam pa vam, da
se odrečete solnici na mizi in raje
izbirate „prava“ živila. „Prava“ so tista
živila,
ki
so
najbližja
svojemu
prvotnemu stanju, kot na primer
sveža zelenjava in sadje, naravno
meso,
perutnina
in
ribe
ter
nespremenjena žita in semena. Pri
industrijski predelavi živilom dodajajo
sol, s katero izboljšujejo in poudarjajo
njihov okus. Po ocenah naj bi 75% ali
več soli dobivali prav iz predelanih
živil.
Oglejte
si
tabelo
št.
3.
Ne glede na to, ali se povsem ravnate
po tem načinu prehrane ali ne, bi
nekatera živila in hranila morali
vključiti ali izvzeti iz vsakdanje
prehrane.
Kot že rečeno zgoraj, je kalij
najpomembnejše hranilo za krvni tlak.
Je tretji najbolj razširjeni mineral v
telesu, takoj za kalcijem in fosforjem,
in ima pomembno vlogo. Združenje za
krvni tlak zelo priporoča povečanje
vnosa kalija, saj ima nasproten
učinek kot sol in resnično znižuje
krvni tlak.
Medicinski strokovnjaki menijo, da
kalij povečuje izločanje natrija v seč, s
čimer pomaga širiti krvne žile, hkrati
pa spreminja vzajemno delovanje
hormonov, ki vplivajo na krvni tlak.
Analiza
različnih
raziskav,
namenjenih
preučevanju
vpliva
dodatnega vnosa kalija na znižanje
krvnega tlaka, je pokazala, da se je pri
preiskovancih, ki so jemali od 2,3 do
4,7 g dodatnega kalija na dan, krvni
tlak povprečno znižal za 4,4/2,5 mm
Hg.
Pomembna mednarodna raziskava
INTERSALT je pokazala, da se je pri
ljudeh, ki so uživali več soli kot kalija,
krvni tlak zvišal, pri tistih, ki so
uživali več kalija kot soli, pa se to ni
zgodilo. Ko so raziskovalci s Harvarda
osem let spremljali 43.738 moških, so
ugotovili za 38% manjše tveganje za
možgansko kap pri tistih, ki so
dobivali največ Kalija.
Večina strokovnjakov se strinja, da je
najmanjši priporočeni odmerek za
odrasle 2000 do 5000 mg oziroma
približno 3500 mg kalija na dan.
Najboljši prehranski viri tega hranila
so
navedeni
v
tabeli
št.
4.
stran 1 8
Krvni tlak
Sadje in zelenjava sta odličen vir
antioksidantov, in sicer vitaminov C
in E, ki imata pomembno vlogo pri
preprečevanju
srčnožilnih
bolezni.
Najboljši prehranski viri vitaminov C
in E so navedeni v tabeli št. 4.
Vlaknine so neprebavljivi del rastlin in
imajo zelo pomembno vlogo pri zdravi
prehrani. Obstajata dve glavni vrsti
prehranskih vlaknin – topne in
netopne.
Obe
vrsti
preprečujeta
zaprtje in s tem tudi obolenje debelega
črevesa. Topne vlaknine po mnenju
strokovnjakov
zmanjšujejo
raven
holesterola. Vlaknine namreč vežejo
holesterol v žolču, ko se izločijo, pa
vzamejo nekaj holesterola s seboj.
Priporočen dnevni vnos vlaknin je od
25 do 35 g. Najboljši prehranski viri
vlaknin so navedeni v tabeli št. 4.
Maščobne kisline omega-3, ki jih
najdemo
predvsem
v
mastnih
globokomorskih ribah mrzlih severnih
morij,
zmanjšujejo
tveganje
za
srčnožilne bolezni. Obstajajo tudi
dokazi,
da
uživanje
omega-3
maščobnih
kislin
pomaga
proti
visokemu krvnemu tlaku. Raziskave
so
dokazale
zmerno
izboljšanje
pretoka
krvi
pri
bolnikih
z
aterosklerozo, ki so jemali prehranske
dodatke z ribjim oljem. Ribje olje
namreč preprečuje, da bi se maščobne
obloge (lehe ali plaki) na arterijskih
stenah pretrgale, zaradi česar bi se
arterije zožile ali celo zaprle. Najboljši
viri omega-3 maščobnih kislin so
navedeni
v
tabeli
št.
4.
Tako kot nekatera živila ugodno
vplivajo na krvni tlak in zmanjšujejo
tveganje za hipertenzijo, druga živila
stanje
dokazano
slabšajo.
Najpomembnejša med njimi je sol,
obstajajo pa še druga živila, ki se jim
stran 1 9
je pametno izogibati ali pa vsaj
ustrezno omejiti njihovo uživanje.
Več kot 50 raziskav potrjuje, da
uživanje
velikih
količin
alkohola
zvišuje krvni tlak. Čim več torej pijete,
tem večji je učinek. Ni sicer
popolnoma jasno, zakaj in kako
alkohol vpliva na krvni tlak, znano pa
je, da je še posebno škodljivo občasno
čezmerno popivanje, saj se krvni tlak
potem, ko se raven alkohola v telesu
po pretiranem vnosu zniža, lahko
močno zviša. Hkrati se zdi, da zmerno
pitje
alkohola
nima
škodljivih
posledic. Dokazano je celo, da majhne
količine
alkohola
varujejo
pred
srčnožilnimi boleznimi in možgansko
kapjo.
Če redko pijete veliko več, kot je
priporočeno,
nato
pa
uživanje
alkohola omejite, se bo krvni tlak zelo
verjetno znižal oziroma normaliziral.
Zdravniki priporočajo, naj moški ne
popijejo več kot dveh, ženske pa ne
Krvni tlak
več kot ene alkoholne enote na dan
(glej tabelo št. 5).
Redno uživanje večjih količin alkohola
bo zelo verjetno vplivalo na krvni tlak
in povečalo tveganje za možgansko
kap. Priporočljivo je tudi, da kakšen
dan v tednu ne pijete nobenega
alkohola. Upoštevajte tudi, da v
lokalih pogosto strežejo večje kozarce
vina in močnejša piva.
Mnenja o povezavi med kofeinom in
visokim krvnim tlakom so zelo
različna.
Raziskovalci
ne
vedo
zagotovo, katere učinkovine v kavi
vplivajo na krvni tlak. To bi lahko bil
kofein,
vendar
se
v
novejših
raziskavah
omenja,
da
zvišanje
krvnega
tlaka
morda
povzroča
neznana sestavina ali več sestavin.
Znano je, da skodelica kave začasno
poviša
krvni
tlak,
dolgoročne
posledice pitja kave pa so manj jasne.
Raziskave, v katere so vključili mlade
ljudi z normalnim krvnim tlakom, so
pokazale malo učinka, pri starejših
ljudeh z visokim krvnim tlakom pa so
ugotovili, da imajo pivci kave celo za
približno 5/3 mm Hg višji tlak kot
tisti, ki kave ne pijejo. Če imate visok
krvni tlak, je verjetno najbolje, da si
privoščite največ dve skodelici opojne
črne tekočine na dan.
Vse do raziskave DASH se v ZDA niso
zavedali, da je s spremembo vnosa
prehranskih maščob mogoče vplivati
na krvni tlak. Kako pomembno vlogo
imajo različne vrste maščob, so
pokazale šele ugotovitve te raziskave,
skladno s katerimi bi bilo treba
zmanjšati
vnos
vseh,
zlasti
še
nasičenih
maščobnih
kislin.
Vsi
dokazi namreč jasno kažejo, da visok
vnos nasičenih maščob, torej maščob,
ki
jih
najdemo
predvsem
v
polnomastnih živalskih proizvodih,
kot so mlečni izdelki in meso, škoduje
srcu in ožilju.
Če vam je slaščica lakrica, ki je
močnega okusa, všeč in imate visok
krvni tlak, bodite previdni. Raziskava,
ki so jo opravili na Islandiji, je
pokazala, da uživanje celo majhnih
količin slaščic iz lakrice (sladkega
korena) podobno kot polna pest žele
bonbonov zviša sistolični krvni tlak za
povprečno 3,5 mm Hg. Lakrica
vsebuje veliko soli in če je pojeste
veliko, spodbuja zastajanje natrija,
kar ni priporočljivo, če poskušate
obvladati krvni tlak. Če si zaželite
sladkega prigrizka, je veliko bolje, da
si postrežete s suhim sadjem, bogatim
s kalijem.
stran 2 0
Krvni tlak
● Od sedem do osem enot polnovrednih žit ali žitnih izdelkov na dan: V to količino so vključeni tudi kruh, žita
in testenine. Pri tem ne mislim čokoladnih kosmičev, temveč nesoljena žita, kot so misliji ali ovsena kaša z
visoko vsebnostjo vlaknin. In ko kupujete kruh, izberite polnozrnatega.
● Od štiri do pet enot zelenjave na dan: Ne ustrašite se. En krožnik solate pomeni eno enoto. Eno enoto
sestavlja tudi en paradižnik ali tri žlice graha. Naložite si na krožnik najprej zelenjavo. In ne varčujte z njo.
Jedilnik prilagodite tako, da bodo vse jedi pripravljene na podlagi zelenjave ali da jo bodo vsaj vsebovale.
Lazanji dodajte sladko koruzo, kari pa popestrite z brokolijem. Pustite domišljiji prosto pot.
● Od štiri do pet enot sadja na dan: Jeste lahko sveže, vloženo, kuhano, stisnjeno v sok ali posušeno sadje.
● Od dve do tri enote mlečnih izdelkov z malo maščobami ali brez njih: Izbirate lahko med sirom, mlekom,
jogurtom in celo sladoledom.
● Največ dve enoti mesa, perutnine ali rib na dan: Sem sodijo tudi nemesne beljakovine, kot so jajca in tofu, ter
vse vrste morskih sadežev.
● Od štiri do pet enot oreščkov, semen in stročnic na teden: Vsak delovni dan v tednu si privoščite prgišče
nesoljenih arašidov. Oreščki so odličen vir magnezija, kalija, beljakovin in vlaknin.
● Največ tri enote maščob na dan: V to so vključene vse vrste olja, maslo, solatni prelivi in majoneza.
● Največ pet enot sladkarij na teden: To pomeni vse jedi z dodanim sladkorjem.
V tabeli št. 2 je prikazan načrt prehrane, v katerem so glede na tri ciljne
energijske vrednosti dnevnega vnosa živil predvidene različne velikosti porcij.
● 1600 kalorij za zdrave moške ali ženske, ki želijo shujšati, ali ženske majhne,
drobne postave s sedečim načinom življenja;
● 2000 kalorij za ženske s povprečno postavo, ki želijo ohraniti težo, ali moške s
sedečim načinom življenja;
● 2400 kalorij za zmerno aktivne moške ali zelo aktivne ženske.
Skupina živil
Število
enot na dan
Velikost
Primeri
- 1 rezina kruha ali 1
majhna lepinja
- 2 žlici mislijev
- 3 žlice ovsene kaše
ali žit
- 3 zvrhane žlice
kuhanega riža ali
testenin
- 1 srednje velik
krompir
Polnozrnati kruh,
angleški mafin,
lepinja, žita, misliji,
ovsena kaša,
krekerji, nesoljeni
prigrizki in
pokovka.
- 3 žlice zelenjave, npr.
graha ali korenja
- 1 paradižnik ali 7
paradižnikov
češnjevcev
- 1 skledica solate
- 150 ml zelenjavnega
soka
Sveža, vložena (brez
soli) ali zamrznjena.
Jejte čim bolj
raznovrstno in za
spremembo poskusite
tudi kaj novega.
1600 kalorij 2000 kalorij 2400 kalorij
na dan
na dan
na dan
Zelenjava
Bogat vir kalija
stran 2 1
7-9
6
Žita, krompir
in žitni izdelki
3-4
4-5
9-10
5
Krvni tlak
Skupina živil
Število enot
na dan
Velikost
Primeri
1600 aklorij 2000 aklorij 2400 aklorij
na dan
na dan
na dan
Sadje
Bogat vir kalija
4
4-5
5
- 150 ml sadnega
soka
- 2-3 majhni sadeži
- 1 srednje velik
sadež
- 3 zvrhane žlice
vloženega sadja
Šteje tudi suho
sadje. Slive,
marelice,
mandarine, jabolka,
pomaranče in
hruške. Izbirajte
vloženo sadje v
lastnem soku.
Mlečni izdelki
z malo
maščobami ali
brez njih
2-3
2-3
3
- 200 ml mleka
- 150 ml jogurta
- 40 g sira
Posneto ali
polposneto mleko,
lahki jogurt, sir z
zmanjšano
količino maščob.
2 ali manj
2 ali manj
2
- 60-90 g pustega
mesa
- 75-125 g perutnine
ali mastne ribe
- 150 g bele ribe ali
tunine (vložene v
lastnem soku)
3
- 1 žlica margarine
- 1 žlica lahke
majoneze
- 2 žlici solatnega
preliva z malo
maščobami
- 1 žlička
rastlinskega olja
Meso,
perutnina in
ribe
Bogat vir
kalija
3 na teden 4-5 na teden
Oreščki,
semena in
posušen fižol
Bogat vir kalija
Maščobe in olja
2
2-3
Sladkarije
0
5 na teden
Izbirajte le puste
kose. Vidno
maščobo obrežite.
Živil ne cvrite,
temveč jih raje
pecite na žaru ali v
ponvi. Perutnini
odstranite kožo.
1 na dan - 2 žlici nesoljenih Mešani oreščki
oreščkov ali semen vseh vrst,
- 4 zvrhane žlice
sončnična semena,
kuhanih stročnic
rdeč ledvičasti fižol
(vložen brez soli ali
sladkorja), leča.
1 na dan - 1 žlica sladkorja
- 25 g čokolade
- 3-5 slaščic
- 1 žlica marmelade
Mehka margarina,
lahka majoneza,
lahki solatni preliv,
zelenjavno olje
(oljčno, repično,
sončnično ali iz
koruznih kalčkov).
Javorov sirup,
sladkor, žele,
marmelada,
čokolada, sadne
ploščice, žele
bonboni, mehki
bonboni, sorbet,
sladoledi.
stran 2 2
Krvni tlak
Naravna hrana Natrij (mg) Sol (g)
1 skledica
mislijev
24
0,06
100 g
kuhanega
rdečega fižola
100 g svežega
paradižnika
2
0,005
9
0,02
50 g nesoljenih
arašidov
1,0
0,002
100 g
kuhanega
mladega
krompirja
100 g svinjske
pečenke
0-5
67
Konzervirana/
predelana
hrana
1 skleda
koruznih
kosmičev
Natrij (mg) Sol (g)
300
0,76
100 g
konzerviranega
rdečega fižola
100 g
paradižnikove
omake
50 g praženih,
soljenih
arašidov
390
0,99
410
1,0
200
0,5
0,02
100 g
krompirjevih
vafljev
430
1,0
0,17
100 g šunke
1200
3,0
Hranilo
Vir
Kalij
Sadje in sadni sokovi (zlasti suho sadje, banane, melona,
pomaranča in paradižnikov sok), zelenjava, stročnice, krompir,
semena in oreščki.
Vitamini
Sveže sadje, sadni sokovi, zelenjava in krompir za vitamin C.
Rastlinska olja, oreščki, semena in pšenični kalčki za vitamin E.
Vlaknine
Polnozrnati izdelki, sadje in zelenjava.
Maščobne kisline omega-3
Skuša, losos, sardela, svež tun in slanik.
Ena alkoholna enota je:
- Kozarec ali majhen vrček (2,5 dl piva)
- Majhen kozarec (1 dl) vina
- Kozarček (0,3 dl) žgane pijače
Bara Hieng
stran 2 3
Hipnoza
»Kako se zdravimo sami«
Hipnoza
Vsak se lahko pozdravi le sam. Nič od
zunaj nas ne more pozdraviti. Lahko
nam kdo pomaga na poti do
ravnovesja,
zdravja,
nas
»razhipnotizira«, a ozdravimo vedno
sami, če to zavestno in nezavedno res
želimo.
Hipnoza je okno v notranje
vesolje, v svojo globino, okno
vase. Čudovito darilo narave je,
saj lahko skozi to okno pogledamo
globoko vase in vidimo, kaj nas
ovira in povzroča naše bolečine.
S hipnozo, načinom, s katerim
pridemo
do
notranjega
uma,
notranjega vesolja, lahko vplivamo na
osrednji živčni sistem, na avtonomni
živčni sistem, organe, imunski sistem,
telesne
bolečine,
..
ugotavljanju
podzavestnih procesov, vzorcev, želja,
samopodobe,
sproščanja,
hitrega
pomnjenja in hitrega priklica, ..
popolne sprostitve uma-telesa, .. S
hipnozo odpremo vrata do svoje
tišine,
globine.
Je
orodje
za
poslušanje sebe, za odkrivanje, za
raziskovanje.
Po takšnem potovanju vase lahko
življenje postane nenadoma povsem
drugačno, mnogo enostavneje, čeprav
na začetku kar težko verjamemo, da
je svoje življenje mogoče videti tudi
drugače.
stran 2 5
Naša realnost
Vsak ima v sebi, svojo podobo
realnosti. Gledamo isto, vendar vidimo
drugače. Kaj je realnost? Moja
realnost je v meni in nikjer drugje.
Življenje in svet zaznavamo vsak na
svoj način. Gledam. Vidim. Kaj in
kako? Je mogoče, da modro svetlobo
vidim rdeče? Je. Zato, ker ne vidimo
sveta, vidimo njegov model, ki ga
izdelajo naši možgani. Nenehno ga
popravljajo,
preizkušajo
in
predvidevajo. Zato nam je tako
zanimivo,
ko
se
zgodi
kaj
presenetljivega. Tako nastaja naša
realnost. Pomislite,kako je mogoče, da
utripamo z vekami večkrat na minuto,
a slika nikoli ne izgine!
Naše srce in um vzdržujeta v telesu
informacijsko mrežo, povezujeta in
upravljata vse sisteme in organe v
intelegentno
dirigirano
simfonijo
življenja. Sistem deluje s povratnimi
zankami. Tako se pripravlja in
popravlja. Če pride do motenj in
napak v delovanju, pa ni dovolj časa
(tudi premalo spanja), energije in
informacij, se napake lahko začnejo
spreminjati v duševne ali telesne
bolezni.
Hipnoza
Rojstvo
Ko je otrok spočet, novo bitje tega
planeta že zaznava vse, kar občuti in
doživlja njegova mama. Od okolja je
odvisno, kateri gen se bo bolj izrazil v
razvoju tega bitja. Mamica je za
otroka, ki raste v njenem trebuhu,
njegovo okolje.
A pojdimo od začetka. Današnja
znanost je jasno pokazala, da določata
naše lastnosti dva mehanizma. Prvi je
genski zapis in drugi okolje. Večinoma
mislimo, da takrat, ko bodoča,
ponosna
starša,
s
starodavnim
obredom narave za nadaljevanje vrste,
ustvarita novo bitje,naredita tako
rekoč vse. Zdaj to bitje rabi le
primerno hrano in toploto. Vse je že
določeno. To je podedovano, so menili
nekoč. V resnici je popolnoma
drugače!
Genski inženiring eno leto pred
rojstvom
Starša imata ključno vlogo pri razvoju
telesnih
in
umskih
lastnosti
porajajočega se bitja. Okolje določa,
kateri geni se bodo izrazili in kakšen
bo razvoj tega bitja. Starša sta
dejansko v vlogi genskih inženirjev. In
to že pred spočetjem. V zaključni fazi
dozorevanja jajčeca in semenčice, se
vtisne zapis o tem, kateri geni se bodo
izrazili in določili lastnosti tega bitja.
V tem času je zato zelo pomembno
razpoloženje in doživljanje bodočih
staršev. Ali sta v tistem času roditelja
srečna, vesela, žalostna, ali morda
jezna, je za plod pomembna razlika.
Ko spočeto bitje raste v mamici,
celoten čas zaznava in se odziva na
vsak njen občutek, vsako misel, vsako
aktivnost. Seveda podoživlja tudi
njene travme.
stran 2 6
Hipnoza
Plod za zdrav razvoj rabi varnost in
ljubezen. Zaželenost. Ko mamica
govori, čudovito bitjece, ki raste v njej,
premika glavo, kot bi želelo slišati
vsako njeno besedo.
Povsem blizu je materino srce, polno
ljubezni. Srce, ki je prijetno blizu celih
devet mesecev. Varnost zagotavlja
mamina ljubezen, ki v njun odnos ne
dovoli neljubečim vplivom, kot so
kofein, nikotin, hud telesni napor,
pomirjevala, ...
Biokemični pogovor srečne mamice in
njenega ploda ne vsebuje sporočil o
nobenem nezavednem odporu do
skorajšnjega novorojenčka. Ne, njun
odnos je zavit v umirjenost, nenehen
tih pogovor, za katerega oba vesta, da
ju
bo
spremljal
še
dolgo.
Naslednji izjemno pomemben čas je
rojstvo. Do tega trenutka se mati in
otrok pripravita na prihod na svet, na
vidno srečanje. To je prvi izjemno
zahteven preskus. Izid, katerega potek
bo pomembno vplival, na celotno
življenje tega bitja. Prihod na svet je
za
oba,
izjemno
zahtevno
in
pomembno dejanje. Za mlado bitje
mnogo bolj. Prihaja na svet, v povsem
novo, popolnoma drugačno okolje. Do
sedaj je bilo vse tako prijetno blizu.
Toplota, ritem ljubečega srca, hrana,
varnost. Poslej pa bo pomanjkanje
česarkoli moral dojenček zahtevati na
edini
možni
način.
Z
glasom.
Skorajšnji novorojenček čaka na
biokemični,
nezavedni,
tihi
klic:
"pripraviva se!". Najprej se pripravi
mamica. Umirjena, varna, ljubljena,
ve, globoko v sebi točno ve, kdaj bo.
Svečani dogodek, ki ju bo povezal za
vse življenje. A vedenju o vsem tem je
primešan tudi strah. Vendar ga mati
lahko odrine iz svoje globine.
stran 2 7
Razsvetljena mamica se zaveda, da
kemični izklop njene bolečine, trajno
vpliva na razvoj bitja, s katerim se je
vsak dan pogovarjala, kar celih devet
mesecev. Pomirjevalo resda umiri
mamico, a ustavi tudi žar energije
bitju,
ki
sedaj
potrebuje
vso
razpoložljivo energijo. Mora priti na
svet. Če se le da, materi pred
takšnim, tako zahtevnim dejanjem, ne
dajemo pomirjeval in je ne motimo, je
ne vznemirjamo ali priganjamo na
noben
način.
Nevidna glasba našega življenja
Ti in kasnejši občutki so glasba
našega življenja, po kateri nezavedno
plešemo vse življenje. Vrtela se bo v
neskončnost. Ne da bi se zavedali.
Vse do trenutka, ko postane bolečina,
ki živi in raste v človeku prevelika in
se začne spreminjati v bolezen.
Tudi po rojstvu starša z oblikovanjem
okolja zagotavljata svojemu otroku
primerne dražljaje, ki usmerjajo gene
v zdrav razvoj, za bogate povezave
med nevroni v možganih. Če je
mamica otroku med nosečnostjo pela
ali mu predvajala glasbo, bo otrok to
po rojstvu prepoznal in se odzval
nanjo.
Ljubezen je dotik
V prejšnjem desetletju je znanost
našla odgovor na vprašanje, ali dotik
lahko zdravi. Novejše znanstvene
raziskave
potrjujejo,
da
zaradi
pomanjkanja
ljubezni
v
najbolj
zgodnjem
obdobju
življenja,
v
možganih zraste manj ključnih celic, s
katerimi mislimo, se osredotočamo in
povezujemo s svojimi občutki. Brez te
povezave, ne moremo dovolj dobro
nadzorovati
svojega
vedenja
in
Hipnoza
telesnih sprememb, ki zrastejo iz teh
občutkov. Dojenček rabi varnost, ki
mu jo da ljubezen staršev. Nujno rabi
dotik. Prvi čut, ki se razvije po štirih
tednih nosečnosti, je dotik! Takrat in
potem vse življenje, nam dotik in topel
objem sporoča ljubezen, prijetno in
potrebno okolje za rast. Dotik je izraz
ljubezni, zato besede o ljubezni ne
zadoščajo. Vedno potrebujemo dotik,
prelepo sled rok v našem srcu.
Dojenček brez dotikov se precej slabše
razvija kot otroci, ki se jih starši
veliko
dotikajo.
Trenutkov srečanj z medsebojnimi
dotiki ne pozabimo. Čeprav jih ni v
dnevnih mislih, občutkih. Globoko v
notranjem vesolju so doma. A tudi
pomanjkanja dotikov, ne pozabimo!
Ta glasba ni prijetna. In telo vedno
govori resnico. »Tu sem in rad te
imam, mamica moja. Tudi ti me imaš
neskončno rada!" To je začetek novega
življenja. V trenutku prihoda na svet,
mora mlado bitje občutiti, da je
ljubljeno. Mamica in ponosni oče to
sporočita tako, da to pokažeta in
povesta. Slišati mora njun glas. Čutiti
mora njen dotik. Stik s srcem, ki ga
pozna. Mlado bitjece mora občutiti
svojo mamico. Dotik kože tam, kjer je
njeno srce. Srci morata tudi zunaj
ostati blizu. Ko vem, da ima moj otrok
vse, ljubezen, varnost, mene, naju, ne
more imeti težav in krčev, ki ob
prestrašeni,
zmedeni
materi
in
pomanjkanju topline lahko trajajo
tedne, celo mesece.
stran 2 8
Hipnoza
Hipnotično učenje
Prva
leta
po
rojstvu
so
čas
intenzivnega učenja. V tem času se je
otrok
sposoben
naučiti
in
si
zapomniti izjemne količine podatkov.
Raziskovanje, kako osvoji otrok to
sposobnost učenja, je pripeljalo do
odkritja, da smo do drugega leta
starosti, v prevladujočem delta stanju
in nato še do šestega leta v theta
stanju (delovanje možganov, merjeno
z EEG). To je globoko hipnotično
stanje. Takrat torej pazljivo in
pozorno otrok opazuje okolje, starše,
sestre, brate, .. , ko otroku predajajo
svojo modrost in znanje neposredno v
podzavest. Osnovni odzivi otrokovih
učiteljic in učiteljev, vedenje in
prepričanja, se spremenijo v trajne
zapise
v
naši
podzavesti.
V
»programe«. Otrok vse nekritično
sprejme. Vsa ta znanja in izkušnje
gradijo
človekovo
samopodobo.
V drugem desetletju življenja se začno
močno spreminjati nevronske mreže v
možganih
(povezave med nevroni).
Pride obdobje pubertete, ki ga
nekaterim zaznamuje tudi izgubljanje
občutka varnosti. Otrok stopa na
samostojno
pot.
Takrat
rabi
odraščajoči oporo, razumevanje in še
vedno močno in jasno izraženo
ljubezen, ko je otroku dovoljeno, učiti
se tudi na lastnih napakah!
Tri znanstvena odkritja delovanja
možganov, so za vedno spremenila
razumevanje človekovega delovanja.
Prvo
odkritje:
Bogate
življenjske
izkušnje, telesno gibanje in dinamične
misli, sprožijo novo rast možganov.
Spremenijo celotno življenje. Drugo
odkritje: Lepe izkušnje, v nekaj
minutah sprožijo odziv na nivoju
genov v možganih in telesu. Začne se
rast, razvoj in zdravljenje na način, ki
bi ga še pred leti opisali kot čudež. In
tretje odkritje: Z mislimi neprestano
Spremenimo se lahko le, če se svojih »programov« začnemo zavedati
in jih začnemo spreminjati.
Neprimerno vedenje odraslih, odzivi
na
šoke,
grozljive
nevarnosti
(preselitev, menjava službe, izguba
premoženja, izguba ljubezni), vse
vpliva na odraščajoče bitje! Tega se
starejši večinoma ne zavedamo in
otrokom
namesto
spodbude
vsiljujemo
neprestan
strah.
Dobronamerna opozorila: "pazi, urezal
se boš, pazi, da ne padeš, ne hodi
sem, padel boš!", prepovedi učenja,
"ne, ne dam, spet boš polila, ti bom
jaz zapela srajco, ti ne znaš",
zanikanja občutkov in čustvovanja,
"saj nič ne boli!, ne cmeri se, saj nisi
punca", in poniževanja, »ti si ničla, iz
tebe nikoli ne bo nič!«, se »zapišejo« v
otrokov
spomin.
Ti
»programi«
ostanejo v podzavesti kot dejstvo in
določajo človeku celotno življenje.
stran 2 9
spreminjamo
prvotni
biokemični
zapis.
Spreminjamo
spomine.
Nenehno smo v procesu ustvarjanja in
spreminjanja. Spreminjamo strukturo
možganov in telesa, od misli do genov.
Ta izjemna odkritja nudijo čudovito
hrano
naši
domišljiji,
naši
ustvarjalnosti in spremenjen, svež
pogled na način zdravljenja, zdravja in
neravnovesij, ki vodijo k telesnim in
duševnim boleznim.
Hipnoza
Vse slišimo
Možgani so nenehno zelo, zelo aktivni.
Še posebej ponoči. V budnem stanju
(in tudi v spanju) iz notranjosti, iz
celotnega telesa in iz zunanjega sveta
skozi čutila sprejemajo tok podatkov,
ki jim spomini in misli dodajo pomen.
Pravzaprav naš um ves čas posluša.
Tudi, ko smo brez zavesti. Tudi v komi
(zato je moč včasih človeka priklicati,
vrniti iz kome). Um zaznava seveda
tudi občutke. Vse podatke primerja z
našo zgodovino. A ni moč vseh
podatkov enako dobro opremiti s
pomenom. Še posebej takrat, ko smo
utrujeni. Takrat slabše slišimo, vidimo
in tudi pomnimo slabše. Zato si
možgani
pomagajo
tako,
da
iz
celotnega toka podatkov iz zunanjega
sveta izločijo le pomembne vsebine.
Ponoči, v spanju, možgani pretvarjajo
dogodke,
vsebine,
spoznanja,
iz
začasnega v trajni spomin. Tudi zato
je spanje tako zelo pomembno!
Notranji svet
Podzavest, kjer so zapisane vse naše
modrosti in znanja, se pomembno
razlikuje od zavesti. Podzavest vedno
živi v tem istem času. Drugače rečeno;
podzavest ne pozna časa. Zavest gleda
nazaj v preteklost, doživlja sedanjost
in
slika
prihodnost.
Razlika
v
zmogljivosti je res ogromna, saj
podzavest zmore ovrednotiti do 20
milijonov
podatkov
na
sekundo,
medtem ko zavest zmore le nekaj
zaznav na sekundo.
Podzavest opazuje zunanji in notranji
svet, ter naše telo in napoveduje
dogajanje okoli nas. V kritičnih
razmerah se v hipu odzove, takoj
poišče zapisano, naučeno odzivanje.
Takrat ne gre za to ali je prav ali
narobe.
Odziv
je
samodejen.
Neprimerne odzive lahko spremenimo,
če se jih zavedamo. Zanimivo je tudi,
da začetek dejanja, kot je recimo
premik noge, nastane do dve sekundi
pred tem v podzavesti. Zavest ima
potem še kratek čas, okrog 0,3
sekunde, da se odloči za dejanje ali se
noga premakne ali ne.
Ko
se
česa
naučimo,
vodenje
prevzame podzavest in od takrat dalje
lahko pozornost usmerimo drugam.
Spomnimo se,kako smo nekoč vso
pozornost usmerjali v učenje hoje,
branja, pisanja, plesnih gibov, vožnje
avtomobila. In kako je zdaj? Naučeni
»programi« delujejo samodejno.
stran 3 0
Hipnoza
Globina
Določata nas, kot zdaj vemo, naša
starša že pred spočetjem. Čas
nosečnosti in prva leta našega
življenja so tako zelo pomembna, ker v
tem obdobju opazujemo in se učimo.
Ta učenja so zapisana globoko v
podzavesti. Do teh vsebin običajno ne
pridemo. Še več, sploh se jih ne
zavedamo,
čeprav
določajo
našo
usodo. Usoda so vzgibi - nezavedne
močne sile, »programi«, ki nas vodijo.
Strah in nevarnost
Naši možgani nenehno opazujejo
okolico in vrednotijo podatke. Gre za
preživetje, zato moramo biti pozorni
na morebitno nevarnost. Še posebej
na nenadne spremembe. Naučene
vsebine
so
trajno
zapisane,
»sprogramirane«, da se jih ne učimo še
enkrat. Če nas kaj zelo prestraši, pri
tem gre predvsem za naše notranje
doživljanje, bo naslednjič odziv že
»sprogramiran« in zato še bolj močan.
Kot smo že rekli, gre tudi za občutke,
od katerih je v zgodnjem obdobju
najmočnejši dotik in ljubezen. Ali pa
premalo dotika in ljubezni, ki vzbuja
strah in z njim občutek pomanjkanja
varnosti! Vseh podatke, ki jih občutijo
čutila, možgani ne zmorejo spremeniti
v vsebino, dostopno zavesti. Gledamo,
vidimo, a ne vemo, da vidimo. Vse se
primerja, združuje z zapisi mojega
celotnega življenja in tako drsimo
skozi
čas
in
spreminjamo,
dopolnjujemo svojo realnost. Kot
vemo, pusti vse, kar se nam dogaja, v
stran 3 1
Kaj se zgodi v trenutku, ko moje umtelo zazna nevarnost? Hipoma pride do
močnega odziva, ki je genetsko
programiran. Ker podzavest dojema,
da gre zares. In takšen je tudi odziv.
Odziv je genetsko naravnan.
Kako vemo, da je nevarno? Od zelo
vročega predmeta se umika že
dojenček, ki nagonsko ve in čuti da je
nevarno. In okolje? Kako vemo, kaj je
in kaj ni nevarno? Tega se naučimo.
Kdo nas to uči? Starši, osebe, ki so v
času prvih let z nami. Učimo se iz
hudih
doživljanj.
Otrok
gre
in
raziskuje svet. Ko pride do neznanega,
se ustavi in pogleda starša, starejšo
sestro, brata ali varuško. Če se
nasmehne(ta), je varno iti naprej. In
če takrat ni nikogar, ko se dete ozre in
sprašuje za usmeritev? To ostane
zapisano v umu. Kasneje tudi ta
primanjkljaj določa vedenje te osebe.
Takšen človek se težko umiri in
usmerja pozornost na eno temo dlje
časa.
Odziv na nevarnost
Naši odzivi so programirani. Vsa
dogajanja si zapomnimo, saj je to
ključnega pomena. Vedeti,kaj je dobro
in kaj je nevarno. Kje je ljubezen in
kje je strup. To je pomembno.
Možgani v hipu, ko pride do zaznave
in spoznanja nevarnosti, vključijo
najmočnejši
alarm.
Sporočilo
je
povsem jasno: zdaj gre za preživetje!
V stanju ogroženosti se zgodijo trije
telesni odzivi: kri se preusmeri iz
notranjih organov v mišice, izključi se
notranji obrambni (imunski) sistem in
kri usmeri iz čelnega režnja možganov
v njih druge dele.
Vso energijo iz celotnega telesa
uporabi bitje za boj ali beg. Zato se kri
Hipnoza
preusmeri v mišice. Zato se izključi
notranji obrambni sistem, da se ne
porablja energija, kjer ni nujno
potrebna. Zdaj, v tem hipu, ni
pomembna rana, okužba, bolezen.
Pomembno je preživetje! Zaradi nuje
se
zmanjša
zavestno
delovanje,
organizem se preklopi na podzavesten
odziv, ki je že »sprogramiran« in zato
mnogo
hitrejši.
Učinki, ki jih čutimo: poveča se
dovzetnost za okužbe (spomnimo se
izpitne
mrzlice
in
nahoda,
..),
povečana raztresenost in zmedenost,
padec intelegence, v čelnem režnju
možganov je manj krvi, zato v
takšnem
stanju
težko
logično
razmišljamo, zmanjša se rast novih
celic, ki sicer nadomeščajo milijone
celic,
ki
dnevno
umrejo.
Smer
je
jasna,
gremo
proti
neravnovesju.
Če
se
takšna
stanja
strahu
prepogosto ponavljajo, ne zmoremo
več nadzirati svojih misli, ustaviti
neprekinjenega toka določenih misli.
Tudi v spanju ni pravega počitka.
Nenehno smo na preži, da bi se lahko
pravočasno
izognili
nevarnosti.
Ponovno poudarimo, da je realnost
vsakega človeka drugačna. Gre za
naše zaznavanje nevarnosti! Povsem
nepomembno je, kako to zaznajo
drugi. Vseeno je, kako izgleda naše
življenje od zunaj. Zunanji, materialni
svet. Kar je pomembno, so naši
občutki.
Resnično štejejo le občutki, notranji
svet, zato je odziv ljudi na en dogodek
lahko
povsem
različen.
Vzroki za današnje stanje, za naš
odziv, je skrit globoko v podzavesti,
zato je v sedanjosti nedostopen
zavesti. Ne spomnimo se.
Travma in bolezen
Kadar doživimo hudo bolečino v
najzgodnejših
letih,
se
zaradi
preživetja, (povedano v prispodobi),
odlomi košček podzavesti, ki potem
živi
svoje
življenje.
Lahko
ga
imenujemo tudi »program«, ki odslej
skrbi za našo varnost. Njegovo
osnovno poslanstvo je, da povzroča
bolečino in trpljenje danes, zdaj, zato,
da prepreči »tisto« bolečino, ki je
posledica
bolečega
dogodka
iz
zgodnjih let. Ti koščki nimajo ure.
Povedali smo, da podzavest ne pozna
časa. Za njo je vedno zdaj. Ni
spomina, vse je doživljanje v tem
trenutku. Težava je ravno to, da je bil
boleči dogodek v našem otroštvu, pred
davnimi leti. Mi pa ga doživljamo kot,
da se dogaja prav zdaj. Vedno. Celo
življenje. Tega seveda ne vemo, ker je
zapis globoko v podzavesti. Pogost
primer razmišljanja: Vsi moški so
slabi in nevarni! Pravilno je: En moški
nekoč je bil slab in nevaren!
Trpljenje je vedno poskus nadzora
prihodnosti. V resnici pa je nasprotno,
zabloda v preteklosti! »Koščki iz
stran 3 2
Hipnoza
podzavesti« povzročijo razpoko med
telesom in čustvi. Za vedno smo z
enim delom sebe nezavedno povezani
s hudim doživljanjem in spominom na
tisti
boleči
dogodek.
Košček
podzavesti nas priveže na prvotni
dogodek; cena za to ni pomembna!
Torej za vsako ceno. Ženska si pridobi
preveliko telesno težo zato, ker se
nezavedno
zaščiti
pred
moškimi
pogledi. Tak odcepljeni košček je bila
slaba izkušnja v mladosti, potisnjena
v podzavest. Ali pa moški, ki si ne
upa med ljudi, celo ne iz hiše, zaradi
strahu ali česa drugega. Oba sta
»varna« v lastni ječi.
Ženska, ki je bila ločena že trikrat, je
bila kot majhna punčka naučena, da je
prepustiti se ljubezni, zelo nevarno.
Takrat, ko je bila majhna, ji je mamica
rekla, da naj s postelje skoči k njej, da
jo bo ujela. Pa je ni. Ko je deklica padla
na tla, ji je mama rekla: To je lekcija!
Nikoli nikomur ne zaupaj. In tudi
danes ne zaupa!
Žrtev hude zlorabe storilca vedno
ponotranji, sebi pa naprti krivdo za to
dejanje. Kadar začutimo, da nas
malenkost povsem iztiri, gre za glas
odcepljenega »koščka«, ki se oglasi v
okoliščinah,
podobnih
onim
iz
preteklosti. Oglaša se in kliče, da bi
ozdravili staro bolečino - rano. A ne
gre, vse dokler ne vzljubimo tudi tega
dela sebe.
Lep primer so osebe, ki so močno
občutljive na več vrst snovi, kemikalij
ali hrane. Nismo vsi takšni. Pri tem
gre za ponovno zaznavo, ki je v meni,
namreč: svet je nevaren. Zavestno
tako najdemo vse več snovi, ki so
nevarne.
Najhujše
življenjske
rane
si
povzročimo sami. Čas je, da nehamo,
saj zaradi tega nismo bolj varni. Za
ozdravitev se moramo v svojem telesu
počutiti varni.
stran 3 3
Dolgotrajne bolezni so notranji
krik
Dolgotrajne, kronične bolezni, so
način komunikacije nezavednega. Um
ali telo bo nezdravo toliko časa, dokler
bo to edini način komunikacije. Za
komunikacijo med menoj in drugimi
osebami, ki so ali so bile z menoj.
Običajno je to tudi pogovor s seboj.
Pozdravimo se, ko razumemo in
sprejmemo sporočilo ter udejanimo
spoznanje.
Krik
nezavednega
nosi
takšna
sporočila: reci ne in postavi jasne
meje! (starši, tašča, tast), huda
potreba
po
varnosti,
ljubezni,
pozornosti,
nežnosti
(žena,
mož,
starši), rešitev stiske iz preteklosti
(migrena je znak, da zavest zaustavlja
neprijetne
spomine),
huda
razcepljenost pri odločanju (menjava
službe, partnerja, ..), kaznovanje sebe
(žrtve zlorab), sprejetje vseh čustev
(izražanje ljubezni, jeze) in simbolični
pomeni (astma - dušenje, pogoste
poškodbe nog – nočem se premakniti,
bolečina – kaznovanje, vaginalna
infekcija – nisem varna v tem
seksualnem odnosu, ..).
Odrasla ženska, kateri je iz njenega
življenja v času, ko je bila deklica,
odšel njen oče, bo čutila strah,
vsakokrat ko gre njen partner skozi
vrata. Ker je bolečina teh ponovnih
odhodov prehuda, ga rajši ona
Hipnoza
zapusti. Tako nikoli ne moremo biti
izpolnjeni, saj zdaj preteklosti ne
moremo
spremeniti.
Razen,
če
ozavestimo,kaj v nas določa našo
usodo in sebe zagledamo kot odraslo
osebo.
Telo
ne
laže.
Nimamo
možnosti, da ne bi povedali resnice.
Hipnoza je učinkovita ravno zato, ker
odpravi ovire, v globini skritih
občutkov. Notranji um lahko zatem
usmeri energijo v zaželeno smer.
Najmočnejša zdravilna energija je
ljubezen do sebe.
Ko v avtu, s katerim se peljemo,
nenadoma
zasveti
rdeča
lučka,
večinoma
nemudoma
ukrepamo.
Ustavimo in odpravimo vzrok, sami ali
pa ga v avtomehanični delavnici. Kaj
storimo, ko naše um-telo "prižge
opozorilno
lučko"?
Odvijemo
jo!
Naslednjič spet. In spet. Mnogokrat
zahtevamo takojšnjo rešitev. V tem
hipu. Glavobol? Tabletka! Spet? Spet!
In spet! In potem? Potem posveti
drugače in močneje. Takrat opozorila
ni več moč enostavno spregledati. Mar
ne?
Avtoimune bolezni
Rak je bolezen zavestne ali nezavedne
brezizhodnosti, razdvojenosti!
Zanjo
največkrat ne vemo, ker je skoraj
vedno ukoreninjena in skrita, globoko
v notranjem umu, podzavesti. Zato je
osnova zdravljenja iskanje vzroka in
spoznanje, da tega vzroka bolezni ne
rabimo več v svojem življenju. Bolezen
je le smerokaz k neozdravljeni bolečini
– rani. Ko je to izvedeno, lahko
obrambni (imunski) sistem usmeri
svojo zdravilno moč, v odpravo
bolezenskega stanja in doseganje
zunanjega in notranjega ravnovesja
telesa in uma.
Nevrofizika
Smo
energijska
bitja,
zato
je
pomembno,kakšen je pretok energije,
ki jo usmerjamo tudi s svojimi
mislimi. Povsem nov pogled na
delovanje
uma-telesa
odkriva
nevrofizika, ki človeka skozi očala
kvantne fizike vidi kot bitje energije.
Spoznavanje in raziskovanje našega
uma, možganov in telesa zadnjih sto
let
povsem
zanemarja
odkritja
kvantne fizike. Še vedno se vedemo
kot, da živimo v času Newtona.
Biološke
procese
obravnavamo
linearno, kot da niso povezani med
seboj v tisočih povezavah. Sebe vidimo
kot biološke stroje, ki jim popravljamo
ali menjamo med seboj nepovezane
dele.
Smo
rezultat
naravnih,
fizikalnih
procesov,
lastnost
vzajemnega vpliva materije in energije.
Več bomo zvedeli o sebi, če se vidimo
kot naravni proces in ne kot stvar, saj
nič ne obstaja ločeno od okolice. To je
osnova te nove vede.
Dobra novica je, da je znanost v tem
tisočletju odkrila in razvila načine za
hitro ozdravitev posledic hudih travm.
V ZDA so preskusili veliko metod in
najboljše preskusili na zdravljenju
travm vojnih žrtev. Rezultat je tako
presenetil,
da
so
naredili
več
ponovitev po svetu. Zelo hitro, v času
nekaj dni, tednov, so odpravili travme
najhujših dogodkov. Tudi v Sloveniji
imamo to znanje.
Društvo hipnoterapevtov
Valjhunova 11
Slovenije1000 Ljubljana,
T: 01 43 45 660 in 031 808 837
E-naslov: [email protected]
Splet: www.dhs.si
stran 3 4
Hipnoza
O avtorju: mag. Uroš Plantan
Je diplomiral iz kvantne fizike in
magistriral iz mednarodne ekonomije.
Močna otroška želja in občutljiv
pogled na sočloveka ga je vodil v
občudovanje narave, nato v skrite
mehanizme delovanja družbe in se
nato
kmalu
prepoznal
v
daru
opazovanja
notranjega
vesolja.
Svojega in od drugih. Tako sta se
združili njegova daljna želja, potovanje
do globin človeka in uporaba svojega
daru za zaznavanje in spoznavanje
delovanja uma. Tam je vzrok, katerega
posledice, neravnovesja, občutimo kot
hudo težavo. Za pogled v smeri vzroka
je najprej nujno odvreči veliko
naučenega in pogledati drugače.
In kot se zgodi in mora zgoditi, je na
tej poti srečal izjemno osebo, ki mu je
nakazala pogled v novo učenje. V tako
očitno,
da
skorajda
nikoli
ne
pogledamo na tak način. Od srečanja
z Antonom Pollakom, društvenim
kolegom in prijateljem dalje je njegova
pot
bogatejša
s
spoznanji.
Pred
štirimi
leti
je
ustanovil
Mednarodno
akademijo
duhovnih
znanosti,
leto
kasneje
Društvo
hipnoterapevtov Slovenije, oboje vodi
tudi v sedanjosti. Obe organizaciji sta
v Slovenijo prinesli veliko novosti, s
tem, da omogočata vsakemu, ki to
želi, prepoznati sebe. Na področju
sodobne uporabe hipnoze je na tej
pionirski
poti
prenesel
znanja
velikanov
iz
daljne
in
bližnje
preteklosti v našo deželo, v okviru
društva postavil svetovne standarde
za sodobno uporabo hipnoze, na pot
učenja pospremil več članov društva
in v prakso prenaša tudi najnovejša
znanstvena
odkritja
o
delovanju
možganov, uma, telesa in povezave
uma in telesa in hitrega reševanja
posledic travmatičnih izkušenj. Tako
ta način ugotavljanja in spoznavanja
sebe postaja dostopen vsakomur, ki
uspe premagati prvi strah pred
neznanim, pred seboj.
Rezultati govorijo, da je pot prava in
bežnemu pogledu včasih uide bistvo:
spremenimo, obolimo, pozdravimo se
lahko le sami, nihče drug tega ne
more postoriti namesto nas. in s
hipnozo lažje pridemo do vzroka.
Pogled v zrcalo je lahko tako zahteven,
da se mu izogibamo vse življenje.
Lažje je odgovornost za svoje bivanje
prenesti izven sebe.
Društvo hipnoterapevtov Slovenije (DHS) ima sedež v Ljubljani. Poleg
individualnih terapij, ki trajajo dve do tri ure, v DHS organizirajo zanimive in
dobro obiskane predstavitve o delovanju uma-telesa in številne delavnice o
uporabi hipnoze in drugih načinov za spoznavanje sebe ter drugih, za doseganje
ravnovesja, za odlično komunikacijo, samohipnozo, učenje tujih jezikov v hipnozi,
pogovor skorajšnje mamice z zakladkom v trebuhu, ...
stran 3 5
Orgon
»Orgon je eno izmed mnogih imen za življenjsko energijo«
ORGON
V zgodovini se ime za življenjsko
energijo pojavlja v odvisnosti od časa,
kulture, tradicije, religije in znanosti.
Pogoj za življenje je energija. In kot si
življenje manifestira v raznovrstnih
pojavnih oblikah, so tudi
poimenovanja njenega temelja tako
številna: chi, prana, mana, od, eter,
univerzalna energija, kozmična
energija, izvorna energija, polje,
Božanska energija, Božanska matrika,
Z imenom orgon je
življenjsko
energijo poimenoval dr.Wilhelm Reich.
Doktor medicine in psihiater, tesen
sodelavec Siegmunda Freuda, je v
svoji
klinični
praksi
prišel
do
ugotovitve, da razlog psiholoških
motenj ni zgolj podzavest, zlasti ne v
smislu
Freudove
teorije,
temveč
predvsem
človekov
energijski
potencial. Z izidom svoje prve knjige
»Odkritje orgona – funkcija orgazma«
(1927) je dokončno prekinil svoje
sodelovanje
s
Freudom
in
kot
psihiater svoje raziskave usmeril na
področje
biologije, astronomije in
fizike. Njegovo holistično znanost je
preganjal že nacistični režim, zato je
Reich l.1939 emigriral v Ameriko. V
Ameriki je bil zaradi svojih izumov
pod
nenehnim
nadzorom
in
preiskavami FDA, l. 1956 je bil zaradi
svojega dela in izumov celo zaprt in
leto kasneje je v nepojasnjenih
okoliščinah v zaporu tudi umrl.
Njegove raziskave so izginile, tisto, kar
se je ohranilo, pa kaže na izjemna
odkritja o orgonu kot kreativni
energiji. Ideja o dveh nasprotujočih si
tendencah
v
univerzumu,
v
vzhodnjaški tradiciji imenovanih tudi
Yin in Yang, pri Freudu pa Eros in
Thanatos
je
pri
Reichu
dobila
znanstveno in empirično potrditev in
mistična znanja in kvantno fiziko
združila z novim pojmom orgon.
Raziskave t.i. paranormalnih pojavov,
Einsteinova relativnostna teorija in
kvantna fizika so vsaka na svoj način
prispevale k razumevanju te izvorne
energije in njenega delovanja, vendar
so se v imenu okultizma in znanosti
oddaljile od človeka, ki tako enostavno
svojega
bistva
(torej
življenjske
energije) ne razume. Reich je kot
psiholog želel raziskati ozadje in vzrok
psihičnih
bolezni
in
s
svojimi
liberalnimi odkritji postal nevaren
element, zlasti še,ko se je politično
opredelil za skrajno levico in se celo
včlanil
v
Nemško
komunistično
partijo. Z raziskovanjem človekovih
čustev,
funkcijo
orgazma,
vpliva
izkoriščevalskih družbenih sistemov
na človeka in predvsem z raziskavami
blokad življenjske energije, je Reich
posegel na področje resnične narave
univerzuma, kar ga je pripeljalo do
področja, ki ga je sam poimenoval
orgonska
energija.
Z
uporabo
natančnega mikroskopa je opazil, da
imajo celice zdravega človeka svetlo
modro radiacijo, medtem, ko imajo
rakave celice sivo sevanje. To je bil
Reichov začetek raziskav orgona. Leta
1939 je pričel raziskovati bion – z
uporabo
močnega
optičnega
mikroskopa (z resolucijo 4000x) je
opazil »energijske mehurčke« v pesku
in drugi »neživi« materiji. Zanimivo je,
da je t.i. energijske mehurčke ali
bione možno videti le skozi klasični
optični
mikroskop.
Sodobni
znanstveniki,
ki
uporabljajo
elektronski mikroskop, ne morejo
stran 3 6
Orgon
slediti
Reichovim
odkritjem,
ker
elektronski mikroskop lahko gleda le
v »neživo« snov. Reichova odkritja pa
so se nanašala na žive organizme in
živo energijo, ki jo je imenoval orgon.
Reich je s svojimi raziskavami, ki so
jih žal zasegle FDA in druge varnostne
službe,
dokazal,
da
se
bioni
organizirajo v preproste organizme,
kot
npr.
paramecije,
protozoje,
amebe… Odkril je t.i. genezo življenja.
Moderne
teorije
govorijo
o
morfogenetskih poljih, Reich pa je to
preprosto imenoval
orgon, ki je
prisoten povsod in po istem principu
deluje na celični in makro-biološki,
kakor tudi na galaktični ravni.
Njegove zgodnje psihiatrične raziskave
so
potrdile
dejstvo,
da
zaradi
blokade, ki so posledica travmatskih
spominov ali konstantne mišične
tenzije, ki jo je imenoval prisilni
oklep, ta življenjska energija dobi
mase, je prvinska, kozmična energija,
prehaja preko snovi z različnimi
hitrostmi, pulzira, privlači ga voda, se
akumulira v organizmih preko hrane,
vode, dihanja in preko kože in je
negativno entropičen. To pomeni, da
sistem, ki je bolj nabit z orgonom,
privlači sistem, ki ima manj orgona.
Reich je obstoj orgona kot univerzalne
energije tudi empirično dokazal z
meritvami z različnimi inštrumenti –
termometrom,
elektroskopom,
Geigerjevim števcem …
Empirične
raziskave
so
potrdile
Reichovo domnevo, da orgon, torej
življenjska energija, sledi zakonu
negativne entropije. To pomeni, da
mrzel in vroč predmet npr. delujeta
drug na drugega in oba izravnata
svojo temperaturo. Če prideta v stik
dva predmeta z različnim energijskim
potencialom,
predmet
z
visokim
energijskim
potencialom
privlači
Prvi akumulator življenjske energije je pred 200 leti izdelal Franz
Anton Mesmer, hipnotizer, ki je življenjsko energijo imenoval
»animalični magnetizem«. Mesmer je svoj akumulator izdelal iz
hrastovih deščic, ki jih je zapolnil s kovinskimi ostružki. Z
raziskovanjem življenjske energije in njene uporabe v določene
namene, se je ukvarjal tudi baron Karl von Reichenbach, ki je to
življenjsko energijo imenoval Od.
Leta 1991 je Karl Hans Welz oblikoval prvo aparaturo, ki proizvaja
orgonsko ali življenjsko energijo.
»smrten« orgon ali DOR (death orgon).
Okolje, ki smo si ga oblikovali v
zadnjih nekaj sto letih, je ogledalo
naše neuravnotežene psihe. Tako
lahko rečemo, da je širjenje puščav na
našem planetu odsev »puščave v
naših
srcih.«
Reich je ugotovil, da je orgon
vseprisoten tako kot je vseprisotno
elektromagnetno
delovanje,
nima
stran 3 7
predmet
z
nizkim
energijskim
potencialom in postane še močnejši.
Reich je ugotovil tudi, da organski
materiali
privlačijo
življenjsko
energijo,
anorganski
(kovine
in
kristali) jo sicer privlačijo, a le za
kratek čas zadržijo in potem oddajo.
Na osnovi teh odkritij je izdelal
t.i.orgonski akumulator, ki je služil
kot zbiralnik in oddajnik življenjske
Orgon
energije. Reich ga je izdelal iz plasti
različnih materialov: zunanja plast je
bila iz bombaža, papirja ali smole,
notranja plast pa iz kovine. Ker je
zunanja plast organska, omogoča
pritok življenjske energije od zunaj
navznoter.
Po
zakonu
negativne
entropije se ta energija ojača, notranja
kovinska plast pa jo usmeri navzven v
svoje okolje oz. človekov bivalni
prostor.
Ena izmed osnovnih lastnosti vsakega
organizma
je
njegova
energijska
interakcija z okoljem: to pomeni, da
tako kot okolje s svojo energijo deluje
na nas, tudi mi s svojo življenjsko
energijo delujemo na okolje. Bolj je
organizem razvit, bolj kompleksno je
to delovanje. Tako ima kompleksno
razvit organizem na voljo paleto metod
za interakcijo z okoljem.
Ena izmed teh metod je direkten stik z
okoljem, ki ga doživljamo z našimi
čutili. Življenjsko energijo sprejemamo
s čutili, prepoznavama pa jo z
izkušnjo.
Druga metoda uporabe življenjske
energije
je
indirekten
stik
oz.
delovanje na daljavo ali delovanje s
pomočjo različnih metod. Karl Hans
Welz je v svojih predavanjih z
naslovom »Magija prihodnosti« magijo
razložil kot sintezo psihične energije
in življenjske energije in ne kot neko
okultno delovanje, s predpostavko
nadnaravnih sposobnosti. Magiji so
negativen znak pripisali prav tisti, ki
jo zlorabljajo za svoje slabe namene,
predvsem pa tisti, ki so njeno moč
uporabljali
za
ustrahovanje
in
uničevanje ljudi.
Različne
mistične,
religiozne,
ezoterične, magične in šamasnke
tradicije
so
prakticirale
različne
metode uporabe življenjske energije:
Tai Chi, Pranayama, cerkveni obredi,
ples v krogu, seksualna magija,
žrtvovanje
živali,…
Pri
tem
so
uporabljali različne simbole, amulete,
mantre, kadila, molitve … Šamani,
svečeniki in magi so pri tem delovali
kot mediji in s pomočjo svojih manter,
plesov, podob in molitev vzpostavili t.i.
energijsko polje ali polje orgona. Eden
izmed
načinov
ustvarjanja
morfogenetskega polja je tudi uporaba
misli. Orgon sledi misli do subjekta,
objekta ali okoliščine. Naš razum
neprestano
vzpostavlja
psihično
povezavo s tem, o čemer razmišljamo.
Človek od nekdaj ve, da dogodki
sledijo njegovemu razmišljanju in da
stvari preprosto so in se zgodijo šele
takrat, ko o njih razmišljamo. V
zgodovini si je človek nenavadne
okoliščine in pojave razlagal kot
mistične,
torej
skrivnostne.
Življenjska energija ima veliko imen,
oblik, celo personifikacij in podob, pa
vendar je kot božanska energija samo
ena – imenujemo jo lahko z različnimi
izrazi, pa vendar je samo eno ime, ki
pove njeno bistvo in namen –
ŽIVLJENJE.
Maria Ana Kolman
stran 3 8
Velika zavest, Veliko srce
»Kdo smo? Kaj je naše bistvo, poslanstvo?«
Proces Velika Zavest, Veliko Srce
Velika Zavest, Veliko Srce je proces, ki
ga je po 30 letih trdega dela in
meditacije odkril
najvišji mojster
Zena na zahodni polobli Genpo Mrzel
Roshi. V tem vodenem procesu boste
po treh ali štirih urah doživeli
razsvetljenje. Za nekatere bo to kot
potovanje na drugo galaksijo v treh
minutah, za druge mogoče že dobro
znana pot, ki ji manjka le še kronski
dragulj
–
občutiti
razsvetljenje.
Mogoče bo to za vas le trenutek
velikega
presenečenja,
trenutek
vpogleda v neskončnost, ki se bo tu
tudi končala. Za večino udeležencev
procesa pa ta globoka izkušnja in
spoznanje naše prave narave postane
središčna točka v iskanju popolne
osvoboditve. To je središčna točka h
kateri se boste znova in znova vračali,
ko boste v dvomih, to bo postala vaša
točka moči in modrosti.
Zen mojster Genpo Mrzel Roshi je
dokončno oblikoval ta proces šele leta
1999 in to po mnogih letih študija,
iskanja in rigorozne prakse Zena. Do
procesa je pravzaprav prišel preko
zahodnjaške
psihoterapevtske
metode, imenovane Dialog glasov
(razvila sta ga dr. Hall in dr. Sidra
Stone), preko idej Carla G. Junga,
Fritza Pearlsa in seveda tradicije
Zena. V procesu Velika Zavest, Veliko
Srce
je
mogoče
najbolj
očitna
navezava na Dialog glasov. Ideja
Dialoga glasov je, da če želimo govoriti
z določenim aspektom našega Jaza
oziroma z določenim glasom, ki je
eden od sestavnih delov Jaza, potem
naša zavest naredi preskok oziroma
premik in naenkrat se znajdemo v tem
aspektu/glasu – postanemo ta glas.
Po drugi strani je proces Velika
Zavest,
Veliko
Srce
logična
zgodovinska posledica buda darme
(poti budizma), ki
je od Indije,
Kitajske, Japonske, Mongolije, Tibeta,
… našla v vsaki od teh kultur svoj
specifični izraz, tako da so bistvene
prvine budizma lahko živele v vsaki od
teh različnih tradicij. Proces Velika
Zavest, Veliko Srce je torej neke vrste
zahodnjaški način Zen budizma in
njegovih temeljnih idej.
Proces Velika Zavest, Veliko Srce je
izredno neposredna in učinkovita
metoda samoopazovanja in samospoznavanja. Je metoda, ki odpira
srca in dviga zavest k novemu
zavedanju in občudovanju bogatosti in
polnosti življenja.
V običajnem življenju se ves čas
sprašujemo in iščemo odgovor „Kdo
sem?“. Ko so Buda vprašali kdo je on,
je
vljudno
odgovoril:
„Oprostite,
vendar to je napačno vprašanje.“...
„Pravo vprašanje je: Kaj sem?“ …
„Sem
razsvetljen
(prebujen/
zavesten).“ V procesu Velika Zavest
Veliko Srce vam pokažemo pot, da si
lahko zastavite pravo vprašanje in
nanj tudi postopoma dobite odgovor.
Sam proces izhaja iz ideje, da je naš
Jaz sestavljen iz velikega števila podoseb, oziroma glasov – iz tega sledi,
da imamo tudi neskončno perspektiv.
Vse te perspektive tekmujejo med
seboj,
da
bi
bile
slišane
in
upoštevane. Dosti teh pod-oseb je
obtičalo na neki stopnji ali pa so
potlačene v podzavest. Posledica tega
je, da se manifestirajo ob nepravem
času, na neprimeren način (npr. kot
izbruh jeze, zavist, strah, depresija,
stran 4 0
Velika zavest, Veliko srce
odvisnost...). Ko pokličemo posamezno
pod-osebo v ospredje in ji damo glas
in možnost, da se popolnoma izrazi, ta
glas izgubi
svojo nevrotičnost in
lahko prične delovati na zdravem,
konstruktivnem nivoju. Potem, ko
damo polno priznanje in glas vsem
dualističnim
pod-osebam,
se
potopimo tudi v različne aspekte nedualističnih glasov, ki nas počasi
pripeljejo preko tega, v doživetje
razsvetljenja. V tem trenutku najdemo
svoj pravi dom, ki je tu v nas, prav
zdaj, prav v tem trenutku in vsakem
trenutku znova in znova... To je dom,
kjer vse negotovosti, strahovi, zavore,
zamere, vsa dualističnost dobro/zlo
odpadejo in se počutite eno z
vesoljem. Vendar to še ni konec poti,
konec je, ko spoznamo, da smo tudi
samo ljudje s svojimi omejitvami in
predvsem svojim poklicem oziroma
poklicanostjo, da služimo po svojih
najboljših močeh okolju v katerem
živimo, oziroma po Erichu Frommu,
da postanemo svobodno, popolnoma
funkcionalno
človeško
bitje.
V procesu Velika Zavest, Veliko Srce
gradimo Jaz kot celoto. Metaforično to
poteka tako, da si sebe predstavljamo
kot enakostranični trikotnik. Vse kar
stran 4 1
trikotnik obsega, celotna njegova
površina je naš Jaz. V enem oglišču
tega trikotnika je najbolj znani del,
najbolj uporabljeni del Jaza – naš
Ego. Skozi tehniko Dialog glasov
najprej razvijemo najpomembnejše
aspekte Ega. V drugem oglišču si
predstavljamo ne-dualistično zavest
nirvane – zavest iz katere vse izhaja in
se vanjo vrača. To je drugi, nedualistični aspekt našega Jaza. V
tretjem oglišču, na vrhu trikotnika, je
sinteza teh dveh aspektov in sledi
transcendenca teh dveh aspektov, ki
jo
predstavlja
celotna
površina
trikotnika, torej celotni Jaz, oziroma
povedano drugače: svobodno, polno
delujoče
človeško
bitje.
Velika Zavest, Veliko Srce ponuja
veliko novih vpogledov in izkušenj
katerih kronski dragulj je občutiti
razsvetljenje, torej občutiti kdo v
resnici smo, zakaj smo tu, kaj je naša
prava
narava.
Seveda
vsak
posameznik potem potrebuje svoj čas,
da vsa ta spoznanja tudi zares
“predela” in ponotranji, in jih začne
resnično živeti. Zato je dobro, da
proces Velika Zavest, Veliko Srce
večkrat ponovimo, saj bomo vsakič
doživeli novo izkušnjo, nove vpoglede
v naš duševni in duhovni ustroj in se
na koncu vedno znova spomnili kdo v
resnici smo - v tem trenutku in na
tem mestu - le da smo tako zaposleni
z iskanjem in merjenjem svojega
bistva in s predstavo o tem kaj bi
morali biti, postati, narediti, doseči...,
da svoje bistvo vedno zgrešimo in/ali
spregledamo.
Proces Velika Zavest, Veliko Srce nam
tudi pomaga, da si priznamo in
spoznamo vse svoje aspekte. Ko se
zavemo
vseh
svojih
zanikanih,
razosebljenih vidikov in jih ponovno
sprejmemo
vase,
pravzaprav
postanemo srečnejši, bolj izpolnjeni,
bolj zadovoljni, bolj ljubeči, bolj
Velika zavest, veliko srce
sočutni, ker smo ponovno lastniki teh
vidikov in ne bodo izbruhnili iz nas
nenadzorovano ali se nam kazali v
naši okolici.
Verjetno je to najlepše izrazila
Elizabeth Kübler Ross, preživela
interniranka Auschwitza: "Če ne bomo
prepoznali in poosebili dejstvo, da v
vsakem od nas tiči tudi nekdo, ki je
sposoben, ne očitno, ampak ima
potencial, v določenih situacijah,
glede na nekatere okoliščine, da iztrga
hrano iz stradajočih ust otroka –
sama sem bila priča temu, ko so, sicer
spodobni in ljubeči, dobri ljudje to
počeli; bili so tako obupani in v tako
brezizhodnem položaju, da so bili
sposobni tega – ne bomo nikoli
razsvetljeni; če ne bomo spoznali in
poosebili vsega česar smo sposobni,
celoten spekter od najslabšega do
najboljšega. Ker bomo potem imeli
več empatije, sočutja in razumevanja,
tudi do tistih, ki počnejo stvari, ki nas
lahko ranijo ali prizadenejo in vemo,
da smo v določeni situaciji tega
zmožni tudi sami. In tako postanemo
manj obsojajoči..."
Poglejmo si sedaj oglišča našega
trikotnika
nekoliko
pobližje.
Eno
oglišče
baze
trikotnika
predstavlja Ego oziroma “vsakdanja
zavest”, omejeni Jaz z mnenji, ki jih
je potrebno ščititi in posledično s
strahom, željami, ki jih hočemo
uresničiti,
hrepenenji
po
nečem
večjem, po spremembah, ki se jih po
drugi strani tako zelo otepamo in
bojimo. V tem kotu biva naša omejena
dualistična zavest, ki deli najprej vse
na jaz in vse ostalo, kar je tam zunaj.
Jaz
ima
svoje
omejitve,
meje,
koncepte , mnenja, paradigme, ideje,
strahove; predvsem, kako preživeti v
tujem svetu tam zunaj.
Vrnimo se nazaj v drugo oglišče kjer
prebiva ne-dualna zavest, kjer Ega ni,
ki je vedno le tu in sedaj, ki ničesar ne
išče in ničesar noče ali si želi, po
ničemer ne hrepeni.
To je tako
imenovana “moč tega trenutka” ali
“zavest nirvane”.
Ta zavest je
popolnoma mirna, tu ni kaj početi,
vse je absolutno popolno, tako kot je –
ničesar ni potrebno spreminjati,
dodajati, odvzeti, tu ni problemov, ni
strahov ni Ega. Oziroma to je ravno
Ne-Ego stanje, ker je Ego pravzaprav
tisti, ki ustvarja vse probleme. V NeEgo stanju razumemo neskončnost,
večnost in to, “da je vesolje le energija,
ki nima nobenega smisla niti namena,
in ki ne gre nikamor in od nikoder ne
prihaja”.
V tem stanju ni nobene dualnosti in
prav to je naša prava zavest, saj iz nje
vse izhaja.
Vendar
smo
samo
ljudje
in
potrebujemo obe zavesti. Nobena od
teh dveh zavesti: dualistična zavest
Ega in ne-dualistična zavest nirvane
stran 4 2
Velika zavest, veliko srce
ali Ne-Ega ni odveč. Obe sta enako
dobri in potrebni, dokler sta v
ravnovesju. In ko to ravnovesje
“človeškosti” in “neskončnosti” ali če
hočete “božanskosti” dosežemo, si
lahko predstavljamo, da smo dosegli
tretje oglišče trikotnika – na vrhu
trikotnika. Oziroma bolje rečeno, v
tem stanju nismo več samo v tretjem
oglišču, torej samo v enem od oglišč,
ampak pokrivamo celotno
ploščino
trikotnika, vse njegove možnosti in
nianse – nismo več samo točka (eno
od oglišč trikotnika) temveč zares
postanemo
bitje
z
neskončno
možnostmi in torej s popolno svobodo.
Lahko si predstavljamo, da je Ego
samo rdeča barva in Ne-Ego samo
modra barva in vrh trikotnika je
rumena barva. Ploščina trikotnika pa
so vse mešanice in nianse vseh treh
barv. Neskončno jih je! Je katera
lepša, boljša, plemenitejša od druge?
Ne. Vse so samo nianse treh osnovnih
stanj. Tu spoznamo, da je vse enako,
da samo smo in da je naše življenje v
vsakem trenutku polno do roba
oziroma
popolnoma
prazno.
V stanju ravnovesja med Ne-egom in
Egom smo dualistična zavest, ki še
vedno išče, izboljšuje, hoče, želi, gleda
v preteklost, v prihodnost, si želi
stran 4 3
napredovanja, si želi stvari, sreče,
vendar pa smo hkrati tudi neskončna
zavest
nirvane,
ki
ničesar
ne
potrebuje,
je
popolnoma
srečna
takšna kot je, mirna, zadovoljna – in
to je stanje razsvetljenja. V tem stanju
ne izključujemo Ega in dajemo
prednost Ne-Egu. V tem stanju
pravzaprav presežemo obe skrajni
strani zavesti: Ego in Ne-Ego.
To je stanje, ko se zavedamo, da
je že vse popolno prav takšno kot
je, da smo neskončna bitja,
povezana z vsem in da ničesar ne
potrebujemo, da ničesar ne
pogrešamo, ker imamo vse in
hkrati nič, saj nismo vezani na
nič...
Pa vendar se odločimo, da bomo
aktivni, da bomo delovali v tem svetu,
kot da je to zelo pomembno in resno.
V tem stanju vsebujemo celotni
trikotnik, vse njegove možnosti in ne
le vrh. In to je prava svoboda, ko
lahko svobodno, brez omejitev in
predsodkov prehajamo iz stanja Ega v
Ne-Ego. To je torej svoboda , ko se
zavestno odločimo, da bomo človeška
bitja, s svojimi omejitvami, pa vendar
zavezani,
da
delamo
po
svojih
najboljših močeh tisto za kar smo
poklicani in se hkrati zavedamo, da
smo neskončna bitja in da je vse
enako
pomembno
oziroma
nepomembno.
Proces Velika Zavest, Veliko Srce vam
ponuja prav to, da občutite svojo
celovitost kot popolnoma integrirano,
polno delujoče in zavedajoče se
človeško bitje s polno odgovornostjo
do svoje okolice in z neskončnimi
možnostmi. To je stanje Ega brez Ega
– razsvetljenje.
Velika zavest, veliko srce
Sicer še vedno potrebujemo in imamo
ego, ampak ta Ego sam je precej
prazen, brez substance, ni trden, ni
tog, ni fiksen in ne tiči le v enih in
istih prepričanjih.
Zavedamo se
svojega ega, njegovih omejitev in
možnosti – to je zreli Ego. Ego ni več
muhasti gospodar, ampak postane
orodje oziroma svobodni služabnik.
Dostikrat
delamo
napako
in
poskušamo Ego zatreti ali pa ga celo
skriti – to je zelo egoistično početje in
ne vodi nikamor. Na ta način
postanemo samo zelo ne-odgovorni in
naša dejanja niso zavestna. Še vedno
ustvarjamo karmo, le da se tega ne
zavedamo.
Tisto kar želimo doseči je, vključitev
celotnega trikotnika transcendenca
vseh treh kotov. V budizmu beseda
Dukka, ki jo dostikrat prevajajo kot
trpljenje ali nezadovoljstvo, dejansko
pomeni kolo, ki se noče vrteti, kolo, ki
je obtičalo v neki legi in noče naprej.
Tak je običajni Ego – poln sebe, noče
sprememb in zato ga je zelo strah, je
negotov, jezen...
Tisto k čemer v budizmu stremijo pa
je Sukha, torej da se kolo – enostavno
– suka, vrti. Da je zavest osvobojena,
da sami izbiramo in smo odgovorni za
to izbiro. Če trpim, torej samo trpim,
tu ni jadikovanja, ničesar ne dodajam
trpljenju. Če žalujem, grem lahko
zares v žalovanje in tako postanem
bolj odprt, čuteč, ranljiv, če se
veselimo se veselimo polno iz vsega
srca, brez zavor... Oziroma, da
enostavno – smo.
Proces Velika Zavest; Veliko Srce vam
ponuja odgovore in rešitve na večna
vprašanja in iskanja „Kdo smo?“ „Kaj
je naše bistvo, poslanstvo?“. V tem
procesu boste našli resnico na čisto
svoj način, ki ustreza vašemu
življenju – nihče vam ne bo vsiljeval
svojega pogleda ali načina. V tem
procesu boste ponovno srečali sebe in
iz procesa boste prišli neskončno bolj
živi in sposobni občudovanja in
spoštovanja vsega živega in tudi sebe.
Mojca Studen
stran 4 4
Šambala
»Pravljična dežela ali skrita resničnost?«
Šambala
Zapisi in pričevanja o Šambali so
običajno na meji misticizma, ezoterike
in s stališča logike nerazumljivi. Ko
ljudje beremo pričevanja o nečem, kar
ne moremo empirično dokazati in
zaznati z našimi čuti, največkrat
enostavno podvomimo v obstoj le –
tega in to povežemo z izven čutnimi
zaznavami, gnosticizmom ali pa kar
čarovništvom.
Nenavadno se zdi, da se je z eno
najbolj
imaginarnih
področij
človekovega zanimanja – iskanjem
obljubljene dežele, Svetega Graala,
Šambale
ali
kakorkoli
že
to
imenujemo – v množici duhovnih
iskalcev, pred leti znašel človek, ki je
tipičen znanstveni raziskovalec, ki je
sam sebe označil kot človeka, »ki
slabo prenaša družbo ljudi, ki se radi
ukvarjajo z onstranskimi mislimi,
izven
čutnimi
zaznavami,
čarovništvom in drugimi čudaštvi«
(citat avtorja) – Ernst Rifgatovič
Muldašev, kirurg, znanstvenik in
doktor medicinskih znanosti, torej
popolnoma »prizemljen« človek. Kot
oftalmolog je s posebno tehniko
transplantacije
lastnega
očesnega
tkiva pomagal na tisočem ljudem, ki
so bili obsojeni na slepoto. Pomagal
jim je spregledati in pri tem
»spregledal« sam. Pri diagnosticiranju
očesnih bolezni je razvil metodo, ki
mu je omogočila oftalmogeometrično
klasifikacijo oči in po primerjalni
analogiji prišel do ugotovitev, da t.i.
»srednjestatične«
oči
pripadajo
tibetanski rasi. Po matematičnem
približku oči drugih ras je določil poti
migracije človeštva s Tibeta, ki so se
ujemale z zgodovinskimi dejstvi. Ob
stran 4 5
spoznanju, da so v vseh svetiščih
Tibeta
in
Nepala
upodobljene
popolnoma enake oči, je Muldašev po
principih
oftalmogeometrije
izdelal
zunanjo podobo lastnika teh oči, ki se
je izkazala za zelo nenavadno. Ko jo je
pokazal lamam in svamijem na
Tibetu, so ti presenečeno vzkliknili:«To
je on!« Ta risba dr. Muldaševa je
postala vodilna nit k hipotetičnemu
odkritju najveličastnejše skrivnosti
človekove vrste – genofonda človeštva
in vodilna nit do Šambale.
Ernst MULDAŠEV – je
oftalmolog, ki je odkril Šambalo
ali genofond človeštva?
OFTALMOGEOMETRIJA –
nova pot v preučevanju
problema izvora človeštva
Ernst Rifgatovič Muldašev, doktor
medicinskih
znanosti,
profesor,
direktor Vseruskega centra očesne in
plastične
kirurgije,…
je
začel
spoznavati
medicinski
problem
človeške energetike na filozofski in
splošno človeški ravni, kar pa se je na
koncu
izteklo
v
znanstveno
raziskovanje skrivnostnega problema
o izvoru človeštva. Muldašev je
znanstveni raziskovalec, ki je svoje
znanstveno
življenje
posvetil
preučevanju strukture in biokemije
človeškega tkiva in njegove uporaba
kot transplantanta v očesni kirurgiji.
Svoje nenavadno raziskovanje, je
pričel zaradi preprostega vsakdanjega
vprašanja zakaj ljudje drug drugemu
Šambala
gledamo v oči? Kot oftalmologa ga je
to vprašanje zanimalo in ustvaril je
računalniški program, ki je bil
sposoben
analizirati
geometrijske
parametre oči. To smer v oftalmologiji
je poimenoval oftalmogeometrija. Ker
so oči tisti organ, ki nam največ pove
o človeku, postane razumljivo, zakaj
so upodobljene na svetiščih. Ko
Muldašev
na
prvi
himalajski
ekspediciji
opazi,
da
z
vseh
tamkajšnjih svetišč zrejo v ljudi enake
oči, bistveno drugačne od oči ljudi
arijske rase, ga obsede uganka, koga
naj bi le-te oči predstavljale. S seboj
ima
računalniško
izdelano
–
domnevno
izoblikovano
podobo
človeka lemurijske rase, katerega oči
se mu ob tem soočenju zazdijo
osupljivo podobne velikim očem na
stenah teh svetišč. Kot ugleden
znanstvenik vzpostavi kontakte z
najvišjimi duhovnimi avtoritetami teh
dežel, pogovori z njimi pa potrdijo
njegove neverjetne domneve – o
samadiju ali tako imenovanem božjem
mehanizmu, da je duhovno visoko
razvit človek že zdavnaj izginule
civilizacije, bil sposoben v globoki
meditaciji – kot neumrljiva duša –
zapustiti svoje telo, ne da bi to
razpadlo. Le prebavni procesi v telesu
so se ustavili, telo je »okamnelo« in v
takem stanju, ne da bi ga morali
balzamirati, je na temperaturi do 5 °C
ostalo latentno živo neomejen čas. S
tem mehanizmom je naš Stvarnik, ki
ni hotel in noče, da bi človeška vrsta
na Zemlji izumrla, ustvaril pogoje, da
bi se duša pradavnega prednika lahko
vrnila v nekdanje telo in ga oživila, če
bi bilo to potrebno.
Gre torej za genofond človeštva, ki se
ob vprašanju »Od koga izviramo?«
navezuje na teorijo o Šambali.
Muldašev je organiziral znanstvene
ekspedicije v Indijo, Nepal, Tibet,
zlasti na področje svete gore Kajlas,
kjer so iskali mesto bogov. Tako je
nastala serija knjig s skupnih
naslovom »V iskanju mesta bogov«.
Znanstvene
raziskave
Ernsta
stran 4 6
Šambala
Muldaševa je poleg vprašanja zakaj
ljudje drug drugemu gledamo v oči?
sprožilo navidezno »naključje«. Nekega
dne je namreč stopil v knjigarno kupit
neko knjigo, ko pa te ni dobil, se je
zagledal v globus in intuicija mu je
prišepnila, naj ga kupi. Začel je vrteti
to zemeljsko žogico, pri čemer so mu
oči iskale znane mu predzgodovinske
točke kot so Egipt s svojimi
piramidami, Mehika s svojo Sončno in
Lunino piramido, čudni velikani na
Velikonočnih otokih, Stonehenge v
Angliji, Hudičev steber v Ameriki,
Tibet s sveto goro Kajlas …
Ko je primerjal razdalje med temi
predzgodovinskimi spomeniki, se mu
je zazdelo, da se presenetljivo ujemajo
med seboj. Izmeril jih je in odkril, da
merijo po 6666 km. Domneval je, da
bi naj bile te točke energetski centri s
pozitivno
vibracijo,
enakomerno
razporejeni po vsej Zemlji z nalogo, da
nevtralizirajo destruktivne energije.
Šele, ko je pozneje odkril, da je tudi
gora Kajlas visoka 6666 m, je zanj to
število dobilo posebno sporočilno težo:
v njem je zaznal tragično poslanico
pradavnih o globalni kataklizmi na
Zemlji, ko se je na njej nakopičilo
stran 4 7
preveč negativne energije in se je
mravljišča svojih prebivalcev znebila
tako, da je os svojega vrtenja
premaknila za 6666 km. Premik osi je
na
zemeljski
površini
povzročil
nepredstavljive
katastrofalne
spremembe, taljenje ogromnih mas
ledu na dotedanjem Severnem in
Južnem tečaju pa je sprostilo toliko
voda, da so zalile skoraj ves planet.
Samo duhovno visoko ozaveščeni
izbranci, ki so ta »očiščevalni proces«
na zemeljski obli predvideli, so se
rešili tako, da so v svojih vimanah »letečih krožnikih« na pogon z energijo
misli, tiho poleteli na »streho sveta«, v
zavetje gore Kajlas. Svojo izkušnjo o
premiku zemeljske osi za 6666 km na kar najbrž spominja hudičevo
število 666 – so kot opozorilo sporočili
z višino gore Kajlas, ki so jo
preoblikovali v piramido. Ti naši
pradavni predniki so tudi druge gore
okoli obdelali v stopničaste piramide
in s tem ustvarili mesto bogov. Poselili
so ga na površini in v skalnih
votlinah, kjer kot nesmrtni živijo še
danes.
Maria Ana Kolman
Hitler in Šambala
»Prevod iz knjige OD KOD IZVIRAMO –
Ernsta Rifjatoviča Muldaševa«
Hitler in Šambala
V literaturi lahko najdemo veliko
informacij o tem, kako je starodavna
mistika Vzhoda fatalno vplivala na
oblikovanje psihe Adolfa Hitlerja. Po
mnenju
nekaterih
zgodovinarjev,
predvsem L. Pauwelsa in J. Bergierja
(Francija), se je v Nemčiji po prvi
svetovni vojni začelo širjenje različnih
tokov in združb, ki so imeli v svoji
osnovi starodavne tibetanske legende
o ljudeh prejšnjih civilizacij in državi
Šambala.
znanstvenik Hans Hörbiger s svojo
teorijo vesoljskega ledu (skrajšano
„Vel“). Hörbiger je trdil, da so pred
davnim časom na zemlji živeli ljudjebogovi, ljudje-velikani, pravljični po
velikosti in moči civilizacije. Njihov
obstoj je trajal več tisoč let, če ne
milijon. Velikani so imeli svoje sužnje.
Civilizacija velikanov je izumrla zaradi
poplave. Nekoč bodo tudi sodobni
ljudje
prešli
skozi
nepojmljive
karastrofe in mutacije ter bodo postali
Nekdanji predstavnik Danzig Senata Raushing je zapisal: »V bistvu ima vsak
Nemec eno nogo v Atlantidi. Tam išče boljšo usodo in boljšo dediščino«.
Leta
1933
je
bila
v
Berlinu
ustanovljena
tajna
organizacija
»Skupnost Vrila«.
Verjeli so, da je
Vrila neka močna energija, s katero je
nasičeno
vesolje
in
je
merilo
božanskosti človeka. Tisti, ki bo
obvladoval Vrilo, bo postal gospodar
svojega telesa, drugih ljudi in sveta.
Člani te skupnosti so verjeli, da Vrilo
obvladujejo nadljudje – velikani, ki se
zdaj skrivajo v globokih jamah in spijo
pod belo odejo Himalaje. Ti nadljudje
se bodo kmalu prebudili, da bi
zavladali človeštvu. Svet se bo
spremenil, ko bodo njegovi vladarji
prišli na površino. Če se ne bomo
pripravili in dogovorili o sodelovanju –
zato pa moramo priti na isto stopnjo
kot oni - bomo vsi postali sužnji,
»gnoj«, iz katerega bo zacvetel »Novi
čas«.
»Skupnost Vrila« je zelo vplivala na
razvoj Hitlerjevega videnja sveta. Še
večji vpliv nanj pa je imel nemški
prav tako mogočni, kot so bili njihovi
predniki. Vse v vesolju je podrejeno
cikličnemu
zakonu,
obstaja
periodičnost reševanja in kaznovanja
človeškega rodu. Hörbiger je menil,
da morajo za reševanje človeštva na
svetu vladati najbolj močni ljudje in to
so pripadniki arijske rase, predniki
katerih so postali tako močni zaradi
ledu
in
snega
s
severa.
Še preden je Hitler prišel na oblast, se
je pogosto pogovarjal s tibetanskim
lamo, ki je živel v Berlinu. To lamo so
klicali „Človek v zelenih rokavicah“,
svečeniki pa so ga imenovali „Čuvaj
ključev
kraljestva
Agarte“.
Agarta (Agharta) v nemščini zveni kot
Azgard. S skrivnostnim kraljestvom
Agarte je povezana močna duhovna
skupnost „Skupnost Fule“. Zasnovala
sta jo dva nemška znanstvenika
Eckhard in Gausgoffer, ki sta imela
tudi močan vpliv na
Hitlerja.
»Skupnost Fule« se je osnovala na
stran 4 8
Hitler in Šambala
podlagi starodavne legende, ki pravi,
da so pred tridesetimi ali štiridesetimi
stoletji v puščavi Gobi cvetele visoke
civilizacije. V času Gobijske nesreče
so prebivalci te višje civilizacije umrli,
toda ne vsi. Preživeli so šli v
Himalajske jame in se tam razdelili na
dva dela. Prvi so poimenovali svojo
državo Agarta (skrito mesto dobrote),
posvetili so se opazovanju in niso
posegali v zemeljske zadeve. Drugi pa
so
ustanovili
državo
Šambala
(Shambala -center moči in nasilja,
vodenja ljudi in elementov sveta), ki je
skladišče neznanih sil in dostopna le
za
posvečene
v
to
skrivnost.
Drugi del visoke Gobijske civilizacije,
ki je preživela nesrečo, je migrirala na
sever Evrope in na Kavkaz. Ti
izseljenci so glavni koren arijske rase
in samo predstavniki le te bi lahko
oblikovali zavezništvo z Agarto in
Šambalo in obvladovali starodavno
moč. Prav zato je potrebno osvojiti
Vzhodno Evropo, Kavkaz, Pamir, Tibet
in Gobi, ker sta Tibet in Gobi srce.
Lastnik tega srca pa ima v lasti
celoten planet in moč Šambale.
Po naročilu Hitlerja je bil v Nemčiji
organiziran
poseben
inštitut
Anenerbe, ki je organiziral odprave v
Tibet, da bi našli Šambalo in Agarto.
Od vseh teh idej je Hitler oblikoval
svojo teorijo »magičnega socializma«.
Po tej teoriji vsakih 700 let ljudje
prihajajo na novo, višjo raven in se pri
tem
tudi
zunanje
spremenijo.
Preoblikovanje poteka v boju, začetek
boja pa se prične s prihodom Božjih
sinov. Ko pridejo velikani-čarovniki,
se začne prenova ustvarjenega, in
sicer se dogajajo globoke mutacije v
ljudeh, z namenom ustvarjanja nove,
sodobnejše rase. Ta rasa bo morala
poznati moč Šambale. Tako Hitler
naredi strašni zaključek: obstaja
edina prava rasa (arijska), katere
naloga je, da spozna naslednji ciklus.
stran 4 9
Usoda te rase je preživetje pod
vodstvom »višjih neznanih«.
Ostali
ljudje – nižje rase – so le na videz
podobni ljudem in zaostajajo za arijci
celo bolj kot živali. Zato iztrebljanje
nekaterih ras (Romov, Židov, črncev
itd)
ni
zločin
proti
človeštvu.
Potem, ko je bila Hitlerjeva armada
poražena na reki Volgi, je Goebbels
zapisal: »Morate razumeti! Sama Ideja,
samo dojemanje vesolja trpi poraz …«.
Od leta 1943 je Hitler nadaljeval
nesmiselno
samomorilsko
vojno.
Zakaj? Nacistični voditelji so čakali na
napovedano
Gorbigerovo
poplavo.
Hitler je čakal na sodišče bogov, čakal
je na človeka-čarovnika. Zgodilo se bo
nekaj, kar ne bo mogoče narediti s
človeškimi močmi! Da bi izzval
maščevanje nebes, je Hitler poplavil
Berlinsko podzemno železnico, kjer je
umrlo
tristo
tisoč
Nemcev.
Na enem od mednarodnih kongresov
sem videl film, ki govori o Hitlerjevih
znanstvenih
raziskavah
letečih
naprav, podobnih letečim krožnikom.
Dve ženski (ena Jugoslovanka, druga
Nemka) sta Hitlerju dali risbe in opise
letečih naprav prejšnjih civilizacij. Iz
filma je bilo razvidno, da je Hitlerjevim
znanstvenikom
dejansko
uspelo
narediti leteče naprave, ki so lahko
letele. Vendar jim je za zaključek dela
zmanjkalo časa – vojna je bila
izgubljena.
Če
razpravljamo
o
čarobnem
Hitlerjevem socializmu in njegovih
sodelavcih,
lahko
naredimo
dva
sklepa:
Prvič, nacisti niso pomislili na
preprosto filozofsko načelo, da je
dobro ustvarjanje, in zlo uničevanje. Še za čase prejšnjih
civilizacij je bil za primer kataklizem
ustvarjen
genofond
človeštva
Šambala in Agarta. Namen njihovega
ustvarjanja je bil izključno pozitiven rešiti človeštvo na Zemlji in omogočiti
Hitler in Šambala
njegov razvoj. Religija in zgodovinski
zapisi ne omenjata možnosti (ali
dejstva), da bi ljudje, ki izhajajo (po
naši hipotezi) iz genofonda človeštva,
imeli negativne namere, tako kot je
uničenje nekaterih ras z namenom
prevlade drugih itd. Bonpo-Buda
(Rama), Gautama Buda, Jezus in
ostali, so delovali samo z učenjem in
navodili, ne pa z nasiljem. In ni na
svetu ni nikogar, ki bi lahko spoznali
sile
Šambale,
ker
je
Šambala
močnejša od nas. Bog pa ne bo nikoli
zaveznik zla, saj je sam utelešenje
dobrote.
Drugič, primer s Hitlerjem (isto kot je
primer
s
Stalinom),
govori
o
nevarnosti prihoda ljudi shizoidnega
tipa na oblast. Te »žrtve evolucije«
imajo megalomanijo in so nagnjeni k
uživanju skrivnostnih pojavov narave.
Nimajo
sposobnosti
logičnega
razmišljanja, ne morajo temeljito
analizirati različnih dejstev, temveč so
nagnjeni k hipertrofiranju nekega
določenega
dejstva,
še
posebej
skivnostno-mistične narave. Shizoidi
so na visokih družbenih položajih
lahko nevarni. Shizoid, ki ima veliko
oblast, lahko okoli sebe ustvari okolje
iz njemu podobnih shizoidov, kar bo
peljalo družbo po nenormalni in
uničevalni
razvojni
poti.
Ta
nenormalna razvojna pot pa bo imela
žalosten konec.
Pri proučevanju Šambale se je zato
potrebno
paziti ljudi s shizoidno
psiho, ki jih kot magnet k sebi vleče ta
velika skrivnost narave.
Boris Revo
stran 5 0
Sibirija - daljna in sama
»Prebujenje zavesti v Sibiriji«
Sibirija - daljna in sama
Ko sem pred leti prvič stopila na
sibirska tla, sem imela občutek,
da sem se vrnila domov.
Takrat še nisem vedela, da se mi je
prebudil
praspomin,
ki
ga
zakodiranega
nosimo
v
svojem
genofonu in se ga zavemo v sekundi
nekega kvantnega prestopa, ko nam
dvig zavesti omogoči, da spoznamo
nekaj, kar nam na omejenem nivoju
naše zavesti ni možno prepoznati. V
vseh letih, ko se vračam v Sibirijo in
odkrivam njene skrivnosti, mi Sibirija
podarja
znanja,
izkušnje
in
spoznanja, ki so postala moja pot
prebujenja
zavesti.
Absolutna
harmonija narave in ljudi, ki že
tisočletja ostaja nedotaknjena vplivom
zunanjih okoliščin, je svet , kjer
ljudje, živali in bogovi živijo svoj večni
krog življenja. V tej neskončnosti
onstran Urala, se zdi vse neskončno,
večno, od nekdaj tu in do konca sveta
enako:
neskončno
zeleno
poleti,
neskončno belo pozimi, neskončna
modrina neba in omamen vonj vetra,
ki odnaša čas nekam na vse štiri
strani neba, da se razgubi v večnost.
Tako kot človek, ima tudi pokrajina
svoje energijsko polje, svojo avro, ki te
»vsrka«, ko se s svojo energijsko
frekvenco poenotiš z njim. Tajga, ki
ohranja
svojo
prvobitnost,
ima
absolutno energijsko frekvenco, ki
preide v energijsko polje človeka in
reprogramira vsako njegovo celico. Ko
pride čas, te Sibirija pokliče in vse
okoliščine se sestavijo tako, da moraš
tja. In ko se vrneš iz Sibirije, nisi več
to, kar si bil prej. T.i. »kvantni
preskok«, ki se zgodi kot samodejna
stran 5 1
iniciacija, človeku zapre vsa vrata v
brezpotja in zmote, sesuje vse zlagane
in
dvolične
stvari,
odnose
in
okoliščine, in odpre popolnoma nove
poti. Včasih je ta proces zelo boleč,
saj
propadajo
lažne
zveze,
partnerstva,tudi
posli.
Preprosto
padejo maske. Da bi človek lahko
svojo zavest dvignil k čisti zavesti, se
mora vse, kar ni absolutno čisto,
enostavno
izločiti
iz
njegovega
energijskega polja. Proces, ki ga
sproži Sibirija, je tudi zelo hiter in
nemalokrat se zgodi, da v nekaj dneh
uvidiš tok svojega življenja, prepoznaš
stranpoti in nepravilne vzorce, za kar
bi sicer morda zapravil vse življenje.
Ko sem se prvič naslonila na sibirsko
cedro, sem pričakovala nekakšno
»razsvetljenje«, zlasti še, ker sem pred
svojim prvim potovanjem v Sibirijo z
navdušenjem
prebirala
knjige
o
Anastaziji, zvenečih cedrah tajge,
Belovodju
in
podoživljala
Dostojevskega, Muldaševa, Tolstoja,
Tihi Don in rusko poezijo,ki mi je bila
tako blizu … Ob dotiku s cedro nisem
doživela
pričakovanega
čudeža
zveneče cedre tajge, temveč neznosno
bolečino v predelu tretjega očesa in
kronske čakre, ki se je stopnjevala do
občutka, kot da mi je dobesedno
odrezalo zgornji del glave. Po tem se je
pritisk sprostil, zgodilo pa se ni nič.
Vsaj zdelo se mi je tako. Mnogo
kasneje, ko sem se že šolala pri
sibirskih šamanih, medijih , doktorjih
informacijske
medicine
in
parapsihologih, sem spoznala, da mi
je prav sibirska cedra »aktivirala
antene« (kot je rekel dr. V.M.Ševcev)
in me usmerila na pot prebujenja
zavesti. Vse sposobnosti, ki so se
Sibirija - daljna in sama
začele v meni prebujati po tistem
prvem dotiku s sibirsko cedro sredi
tajge, pa sem jih sprva razumela kot
nekakšne nesmiselne prebliske –
absolutna intuicija, branje misli,
gledanje
s
tretjim
očesom,
»skeniranje«
človekove
notranjosti,
zdravljenje na daljavo, sem dobila v
tistem
trenutku
ob
cedri,
le
prepoznala in razumela sem jih šele,
ko sem s študijem to ozavestila in
kognitivno sprejela. Ljudje imamo
največji
problem
prav
s
tem
paradoksom – nekaj sprejmemo kot
resnično šele, ko to lahko razumemo.
Mojim
sibirskim
učiteljem
sem
obljubila, da bom znanja, ki so mi jih
predali, predajala naprej. V programu
šolanja Prebujenje zavesti, ki sem ga
pričela lani, sem se soočila s
problemom, da ljudje sicer razumejo
teorijo in se tudi v življenju trudijo to
živeti,
vendar
imajo
enostavno
»komunikacijski« problem povezave z
izvorom. Ogromno časa in energije
vložijo v to, da bi prestopili iz okvirov
omejene zavesti, pri čemer se vsi
zavedajo, da časa ni več veliko oz., da
prihaja čas, ko bo šlo za biti ali ne
biti. Obenem pa je vedno več bolnih,
nesrečnih in tudi tistih, ki želijo svoje
življenje
zavestno
spremeniti
in
dvigniti zavest, pa ne najdejo ne poti
ne smeri. Sposobnost sprejemanja
fotonske energije, ki bo pogoj za
preživetje, je lastna le tistim, ki lahko
na vseh nivojih bivanja, torej tudi na
celičnem nivoju, aktivirajo sposobnost
sprejemanja
višjih
energijskih
frekvenc. Če te sposobnosti ne bomo
razvili, bo prihajalo do bolezenskih
stanj, ker celica ne bo sposobna
sprejemati novih energijskih frekvenc
in
bo dobesedno odpovedala. Isto
velja tudi za mentalno in psihično
stanje človeka, ki lahko sledi dvigu
elektromagnetnih frekvenc le pod
pogojem, da ima ustrezne receptorje.
Prestop naprej in navzgor je možen le,
če se vrnemo nazaj – k svojemu
stran 5 2
Sibirija - daljna in sama
izvoru, k naravi in njenim štirim
elementom: vodi, zraku, zemlji in
ognju. V prvobitni obliki jih lahko
najdemo le še v odročnih predelih
sveta. Medtem, ko mi tavamo za
samim seboj in se izgubljamo v
materializmu, Sibirci kot da živijo v
neki drugi dimenziji. V tajgi ob Obu
živijo ljudstva, ki ohranjajo način
življenja kot pred tisočletji. Častijo
Veliko mater zemljo, reko, sonce,
luno, sibirsko cedro, svoje živalske
Onstran Urala je neskončnost, ki
nosi ime SIBIRIJA. Izvor imena
je etimološko nedefiniran. V
jeziku Tatarov pomeni »sibir«
spečo deželo. Ena izmed hipotez
navaja turški izvor imena, po
turškem plemenu Suvars, ki je
živelo ob reki Irtiš. Iranski pisni
viri iz 13. stoletja pokrajino že
imenujejo Sibirija, medtem ko jo
Katalonski atlas iz l.1375
imenuje Sebur.
SIBIRIJA SE PREBUJA IN NAS KLIČE – KO SE VRNEŠ, NISI
VEČ TO, KAR SI BIL…
toteme in elementarne sile narave.
Boga nosijo v sebi in njihovi oltarji so
svetišča v tajgi. Naravni elementi
življenje
avtohtonih
prebivalcev
Sibirije uokvirjajo v specifičen način
življenja,
vendar
njihovo
bivanje
presega te okvire in prehaja v svet, ki
je onstran teh okvirov. Sposobnost teh
ljudi, da prestopajo iz sveta tukaj in
zdaj v duhovni svet in nazaj, je
sposobnost, ki je bila dana vsem
ljudem, le da smo jo enostavno
pozabili. Ljudstva Sibirije priznavajo
duhoven svet kot paralelen svet
svojega tukajšnjega bivanja in njihova
sposobnost komunikacije z duhovnim
svetom se zdi fascinantna. Živijo v
popolni resonanci z energijami narave
in kozmičnimi energijami, za kar ne
potrebujejo
nobenih
meditacij,
delavnic in šol – to jim je tako
preprosto kot dihanje. Vse, kar
potrebujejo, imajo in dobijo. Zaupajo,
verujejo, priznavajo prisotnost Boga v
vsakem bitju, vsaki travi, vsakem
drevesu in v samem sebi. Usklajeni
so z naravo in njeno absolutno
zavestjo, izvorna energija, ki je čisti
OM, je v sibirski neskončnosti kot
studenec, ki ponuja popotniku eliksir
življenja, zdravja, miru in absolutne
sreče.
stran 5 3
Čažemto
Sanatorij Čažemto ima edinstveno
kombinacijo naravnih terapevstskih
dejavnikov. Sodoben način življenja
od
človeka
zahteva
premišljeno
ravnanje s svojim prostim časom, zato
se vedno več ljudi odloča počitnice
preživeti v zdravilišču prej, preden
zbolijo – torej z namenom, da si
zdravje okrepijo. Ljudem s sindromom
kronične utrujenosti, torej ljudem, ki
so enostavno utrujeni od življenja in
neprestanih
pritiskov,
učinkovito
pomaga »brezzdravilna« medicina –
zdravljenje v zdraviliščih, zlasti tistih,
ki nudijo človeku popolnoma naravno
okolje. Okolica zdravilišča Čažemto je
ekološko čista, neonesnažena in
nedotaknjena tehnogenim vplivom
civilizacije. Zdravilni tretmaji potekajo
pod nadzorom vrhunskih doktorjev, ki
vsakogar spremljajo ves čas bivanja v
sanatoriju.
Sanatorij Čažemto ima edinstven
sklop
naravnih
terapevtskih
dejavnikov. Prvi od teh je vodnjak
mineralne vode 1-Č za zunanjo
uporabo, ki je bil odkrit leta 1987.
Gre
za
visokotermalno,
srednje-
Sibirija - daljna in sama
mineralizirano mineralno vodo, ki
vsebuje biološko aktivne sestavine:
brom, jod, ortoborovo in kremenčevo
kislino in vodikov sulfid. Takšne
mineralne vode se priporočajo za
zdravljenje bolezni mišično-skeletnega
sistema, perifernega živčnega sistema,
bolezni moških in ženskih spolnih
organov, kože, dihal in endokrine in
presnovne
bolezni.
Drug dejavnik je sapropel blato iz
jezera Karaševo, ki vsebuje usedline z
dna, katere nastanejo iz razgrajenih
preprostih organizmov, so bogate z
organskimi snovmi, mikroelementi
(kalcij, fosfor, železo, magnezij, žveplo,
itd) in vitamini. Snovi v blatu ugodno
vplivajo na mnoge vitalne funkcije
telesa: krvni obtok, dihala, presnovo,
izločanje, imunski status in druge.
Pred kratkim, se je k navedenim
faktorjem pridružil še en – terapevtska
pitna mineralna voda iz vodnjaka 2-Č.
V skladu z običajnimi razvrstitvami je
nizko mineralna, hidro karbonat
natrijevo kloridna po sestavi, s
skupno mineralizacijo 1,1 g / dm², s
posebno lastnostjo - ima topne
organske snovi, ki ji dajejo posebno
terapevtsko vrednost. Poleg drugih
biološko
aktivnih
sestavin
voda
vsebuje tudi silicijevo, ortoborovo
kislino, jod, železo in arzen. Manj
številni so tudi drugi mikroelementi:
cink, litij, mangan, kobalt, srebro,
titan, barij, molibden in drugi. Voda s
podobnimi
lastnosti
se
široko
uporablja
v
zdraviliški
praksi,
predvsem
za
zdravljenje
bolezni
prebavnega trakta kot so kronični
gastritis z visoko in nizko kislostjo,
želodčna razjeda in razjeda na
dvanajstniku, holecistitis, kolitis, itd.
Ta mineralna voda pomaga pri bolezni
sečil: kronični pielonefritis, cistitis,
urolitiaza,
diateza sečne kisline,
stran 5 4
Sibirija - daljna in sama
oksalurije. Deluje tudi pri nekaterih
presnovnih
motnjah:
sladkorna
bolezen, protin. V obliki aerosolov se
uporablja
pri
bronhopulmonalni
patologiji,
uporablja se tudi kot
izvrstno kozmetično sredstvo, saj
postane koža svilena, elastična in
mladostna.
Redko katero zdravilišče ima take
naravne danosti kot Čažemto: dva
vrelca mineralne vode – za zunanjo in
notranjo uporabo – in sapropel blato
za obloge. Poleg tega zdravilišče slovi
po naravni, zdravi hrani, takšni kot je
značilna za prebivalce Sibirije: žitarice
na starodavni način, domač kruh,
ribe iz čistih jezer in rek, kaviar, kefir,
sokovi
iz
gozdnih
sadežev,…
Posebnost je tudi njihova savna, t.i.
ruska
banja,
ki
je
popolnoma
naravna, ob reki, v kateri lahko
zaplavate in se ohladite, v sami savni
pa je obvezno »tepežkanje« z brezovimi
vejami,
kar
ugodno
deluje
na
cirkulacijo krvi v telesu. Sanatorij ima
tudi
fitnes,
telovadnico,knjižnico,
stran 5 5
lekarno, prodajalno spominkov in
veliko dvorano za večerne zabave, ki
so tipično sibirske –z veliko petja in
družabnih iger. Okolica sanatorija je
podeželje, kjer se je čas ustavil –
ljudje živijo v »neki drugi dimenziji« daleč od ponorelega sveta, skromno in
v sožitju z naravo.
Njihov prijazen pozdrav ob slovesu, ko
človeku zaželijo »srečno pot in dobro
sibirsko zdravje« pomeni, da je
potrebno izstopiti iz t.i.«civilizacije« in
se vrniti k naravi. Vrhunski doktorji,
ki v sanatoriju spremljajo potek
terapij
in
zdravljenje
vsakega
posameznika, izhajajo iz prepričanja,
da je izvor vsega narava in njene
zaklade znajo brez farmakoloških
nadomestkov uporabiti v namen
ohraniti ali povrniti zdravje. Voda,
zemlja, ogenj in zrak, torej štirje
ključni elementi našega življenja, so v
sanatoriju Čažemto na voljo človeku,
ki ga je odtujenost od teh naravnih
elementov, pahnila v bolezen telesa in
duha.
Sibirija - daljna in sama
Šamanski ritual pri selkupskem
šamanu Juri
Skrivnost
šamanov
je
njihova
skrivnostna
mistična
dediščina.
Šamanizem je najstarejša religija.
Sibirski šamanizem je po mnenju
mnogih
strokovnjakov
šamanizma
izvor vseh svetovnih šamanizmov.
Neskončnost Sibirije ni le zemljepisna
ali prostorska dimenzija, je predvsem
neskončnost in vseprisotnost duha.
Obenem
je
to
tudi
časovna
neskončnost, saj časa v Sibiriji
preprosto ni.
Ljudje, ki smo s svojim fizičnim
bivanjem omejeni s prostorom in
časom, se po smrti selimo iz enega
sveta v drugega, pa zopet nazaj, tako
v neskončnost, ki jo simbolizira večni
krog
življenja,
upodobljen
na
šamanskih bobnih. Povezavo med
ljudmi in duhovi vzpostavljajo šamani.
Beseda »saman« izvira iz starega
sibirskega evenkijskega jezika in
pomeni divji, obseden, razburjen.
Pomen
besede
se
navezuje
na
šamanski ritual, v katerem šaman z
udarjanjem po bobnu okrog sebe
zbira
duhove
in
preko
plesa
komunicira z njimi, pri čemer je
ekstatično stanje, ki ga s tem doseže,
videti resnično divje. V starem
sibirskem jeziku azijskega izvora se
šaman imenuje »kam« in od tod izvira
beseda kamlati oz. kamljanje kot se
imenuje
šamanski
ritual
komuniciranja z višjimi stanji zavesti
in duhovi. Po starodavnih verovanjih
je vsa šamanova moč povezana z
bobnom. Selkupski šamani bobne
izdelujejo izključno iz lesa sibirske
cedre.
Med šamanom in sibirsko cedro je
posebna povezava, ki v ritualu
kamlanja vzpostavi šamanov prehod v
stran 5 6
Sibirija - daljna in sama
Tomsk
Tomsk je 400 leta staro mesto ob reki
Tom. Pred kratkim so arheologi
odkrili, da se pod mestom nahajajo
katakombe in pod njimi ostanki
naselbine, ki je verjetno stara več
tisoč let. Stari del mesta je videti
naravnost »karamazovski«, saj lesene
hiše z izrezljanimi okni in napušči
sodijo v neki drugi čas. Tomsku
pravijo tudi ruski Oxford, saj je center
znanosti in se ponaša z vrsto univerz
in znanstvenih inštitutov. Ker so vsi
ruski režimi v Tomsk izganjali
oporečnike,
torej
predvsem
inteligenco, je tekom stoletij prišlo do
izjemnega fenomena – koncentracije
nadpovprečno inteligentnih ljudi, ki
so mestu in njegovi duhovni ter
znanstveni podobi dali svojstven
pečat. Ena od največjih znamenitosti
Tomska je grobnica Fjodora Kuzmiča
v
Aleksejevski
cerkvi.
Večina
zgodovinarjev trdi, da gre v resnici za
ruskega carja Aleksandra I, ki se je
odpovedal carskemu prestolu in šel
med puščavnike. Skrivnostni starec je
veljal za čudodelnika.
stran 5 7
Zgodovinarji, ki raziskujejo življenje
ruskega carja Aleksandra I., še vedno
ne morejo razložiti prazne kraljeve
grobnice, niti potrditi pravo identiteto
Fjodora Kumića v Tomsku. Mistični
puščavnik Fjodor
Kuzmič ostaja
skrivnosten tudi danes, kot je bil
skrivnosten kot ruski car in kot
puščavnik, ki je delal čudeže. K
njegovi krsti v Aleksejevski cerkvi v
Tomsku pa romajo ljudje, saj menda
dela čudeče, ozdravitve in uresničitev
prošenj in molitev že sam poklon
velikemu
starcu.
Življenje
tega
skrivnostnega puščavnika in življenje
ruskega carja Aleksandra I. sta morda
res dve kontradiktorni zgodbi, vendar
ob
prebiranju
zgodovine
kot
življenjskih zgodb ljudi, ki so jo krojili,
ugotovimo, da gre verjetno za eno in
isto osebo. Zgodovina niso letnice,
zmage in porazi na bojnih frontah,
zgodovina so osebne zgodbe vladarjev,
ki so imeli srce, dušo in čast, čeprav
so mnogokrat to prodali zaradi
pritiskov politične svetovne velesile.
Trpljenje
preprostega
človeka
je
neprimerljivo s stiskami in trpljenjem
marsikaterega carja, ki je sicer nosil
krono iz zlata in dragih kamnov, v
sebi pa pogosto vsa trpljenja svojega
ljudstva in slutnjo neizbežnega konca
svoje dinastije in naroda. V knjigi z
naslovom NIKOLAJ II. ZADNJI RUSKI
CAR, ki najbolj nazorno razkriva
trpljenje in nemoč, obenem pa tudi
neomajno
predanost
Božji
volji
zadnjega
ruskega
carja,
se
z
eksekucijo zadnjega Romanova ponovi
peklenski politični scenarij, ki so ga
Britanci
izvedli
z
umorom
Aleksandrovega očeta carja Pavla l.
1801, le da so tokrat eksekutorji Židje
(vodja eksekutorjev je bil Jakov
Sverdlov s pravim imenom Jakel
Salamon), ki jih je zgodovina namerno
skrila izza
Sibirija - daljna in sama
Ruski car Aleksander I.
(1777-1825?)
je bil sin carja Pavla in Marije
Fjodorovne in vnuk Katarine Velike.
Imel je še 9 bratov in sestra, vendar je
bil babičin ljubljenec, kar je pri
njegovem očetu vzbudilo paranoiden
strah,
da
bo
izključen
kot
prestolonaslednik. Njegov učitelj je bil
švicarski humanist Friderik Cesar, ki
ga je vzgajal v liberalnem duhu. V
mladosti je Aleksander simpatiziral s
francosko revolucijo in poljskimi borci
za svobodo, kar je oče komentiral kot
lepo, češ, da je ljudi sicer potrebno
ljubiti,obenem pa se jih je potrebno
bati. Opomnil ga je, da lahko sicer
simpatizira z revolucionarji, vendar se
mora ukvarjati z interesi države.
Očetov
princip
in
liberalna
humanistična vzgoje sta bodočega
carja
izoblikovala
v
vladarja,
razdvojenega med želje in resničnost.
stran 5 8
Sibirija - daljna in sama
Umor očeta, ki so ga izvedli Britanci
pred
očmi
mladega
prestolonaslednika, je
Aleksandru pustil
pečat krivde in kesanja, ter ga soočil s
prevarantskim
svetom
navideznih
prijateljev. Pod pretvezo, da bo krona
njegova, so mu Britanci, ki so
podkupili nekaj ruskih generalov,
namreč obljubili miren državni udar,
da bi odstranili starega in bolnega
carja Pavla, ker pa car Pavle ni hotel
podpisati odstopa, so ga brutalno
umorili
pred
očmi
carjeviča
Aleksandra. Tudi to, da je kasneje
zavrnil Napoleona, ki se je želel
poročiti z njegovo sestro, je bil
britanski scenarij, ki je pripeljal
Rusijo v uničujočo vojno, ki jo je
Britanija potrebovala, potrebovala pa
je tudi Rusijo kot zaveznico, česar car
Aleksander, ki je bil Britancem
»dolžan« za svojo krono, ni mogel
odreči. Nezadovoljstvo in razočaranje,
ker je ruska krona s smrtjo carja
Pavla postala marioneta britanskega
dvora, izčrpan od vojne z Napoleonom,
bolan in skrušen zaradi bolezni žene
Elizavete in smrti svoje 18-letne hčere
Sofije,
pretresen
zaradi
velikega
števila žrtev uničujoče poplave v
St.Petersburgu, je l.1824 zapustil
carski dvor. Znana anekdota pravi,
da je po poplavi obiskal porušen del
mesta in neki starec, ki je izgubil vse
svoje imetje, je vzkliknil: »Bog nas je
kaznoval
za
naše
grehe!«
Car
Aleksander pa mu je rekel:«Ne za
vaše, za moje grehe!«
Leta 1824 je car Aleksander odpotoval
v Taganrog. Na poti so se pojavili
simptomi
malarije
in
njegovo
zdravstveno stanje je bilo zelo slabo.
Cesarica Elizaveta v svojem zadnjem
dnevniškem zapisu piše, da sta imela
s carjem dolg pogovor, po tem pa se
njen dnevnik nenadoma konča. Vsi
zapisi in dokumenti iz potovanja in
bivanja v Taganrogu so bili po nalogu
stran 5 9
njegovega naslednika carja Nikolaja
I.uničeni. Ko so kasneje zaradi
govoric, da ruski car ni umrl l.1825,
ampak, da kot puščavnik živi v nekem
sibirskem samostanu, njegovo krsto
odprli, je bila prazna.
Feodor Kuzmič
V sibirskem Krasnojarsku se je l.
1836 pojavil skrivnosten starec z
imenom Feodor Kuzmič. Ker ni hotel
povedati kdo je in od kod prihaja, so
ga kot potepuha aretirali in poslali v
izgnanstvo v sibirski Tomsk. Po
prisilnem delu je živel kot puščavnik
v Krasniji rečki. Starec je imel
zdraviteljske
in
vizionarske
sposobnosti, poznal je življenje na
dvoru in v St.Petersburgu, bil je zelo
izobražen in govoril nekaj tujih
jezikov, njegovo obnašanje je izdajalo
plemenito naravo, zato so se med
ljudstvom kmalu začele širiti govorice,
da je pravzaprav ruski car Aleksander
I. Leta 1852 mu je trgovec Khromov
na obrobju Tomska postavil majhno
leseno hiško, kjer je Kuzmič živel
skromno, mirno in pobožno življenje,
delal v svojem sadovnjaku in gojil
čebele. Obiskovali so ga ljudje od
vsepovsod, pogosto so bili njegovi
gostje tudi člani carske družine. Umrl
je l.1864. Njegova krsta se nahaja v
Aleksejevski cerkvi v Tomsku. L.1984
ga je ruska pravoslavna cerkev
razglasila za svetnika. O Feodoru
Kuzmiču piše Lev Nikolajevič Tolstoj v
svoji knjigi Posmrtni zapisi starca
Feodora Kuzmiča.
Maria Ana Kolman
Regrat
»Regrat pomaga pri jetrnih in prebavnih težavah
ter pri zastajanju vode«
Regrat
Regrat (Taraxacum officinale) je 10 do
30 cm visoka zelnata trajnica, ki jo
najdemo na travnikih in vrtovih, ob
poteh in med grmovjem po vsej Evropi
ter nekaterih delih Azije. Je zelo
trpežna rastlina s koreniko, podobno
korenu. Iz prizemne rozete rastejo
temno zeleni suličasti, zelo nazobčani
listi. Iz listne rozete raste golo, cevasto
steblo z rumenim cvetnim koškom. Iz
njega se razvijejo plodovi s svilnato
dlakavo kodeljico, ki jih raznaša veter.
Vsa rastlina vsebuje mlečni sok
grenkega okusa. Regrat cveti od
marca do oktobra. Osamljen rumen
cvet se ob zori odpre, z mrakom pa
zapre. Zapre se tudi pred prihodom
dežja, zato so nekatere kulture s
pomočjo regrata napovedovale vreme.
Ime Taráxacum je prišlo od arabskega
zdravnika Avicenne (Ibn Sina) okoli
1000 n.št. prek srednje latinščine iz
arabsko-perzijske
besede
tharakhchakon.
Oficinalno
je
novolatinska beseda in pomeni „kar
se dobi v lekarni“. Izhaja iz latinske
besede officina, kar se je prevajalo
sprva z „delavnico“, kasneje tudi z
„lekarno“. Stara imena niso znana;
rastline ni mogoče zanesljivo zaslediti
v spisih starega veka in zgodnjega
srednjega veka. Razlog bi lahko bil v
tem, da se pojavlja regrat kot
spremljevalec človekove kulture šele v
zadnjem stoletju, odkar vrsta tako
dobro
uspeva
zaradi
gnojenja
travnikov
z
gnojnico.
Od
vseh
domačih rastlin ima regrat največ
ljudskih imen. Znanih in zapisanih je
prek 500. Francosko ime pissenlit, „ki
moči posteljo“, zelo jasno nakazuje
njegovo diuretično delovanje. 1546 je
stran 6 0
Regrat
opisal Hieronymus Bock njegovo
delovanje na mokrenje. V istem
stoletju je nemški zdravnik Jakob
Dietrich
von
Bergzabern
(=
Tabernaemontanus)
rastlino
priporočal „proti težavam želodca in
jeter, saj odpira zaprtje, prežene
vetrove in silovito pospeši urin“.
Uporabni deli regrata v zdravilne
namene so korenina in listi. Korenine
nabiramo maja, junija in jeseni.
Mlade
liste
nabiramo
spomladi.
Korenine
in
liste
posušimo
in
uporabimo za čaje, iz njih pa
pripravljajo tudi izvlečke za pitje,
kapsule
in
tablete.
Korenine in listi vsebujejo veliko
fruktoze
in
inulina,
grenčine
(seskviterpenske
laktone),
fenolne
kisline ter sterole. V listih so tudi
flavonoidi, kalijeve soli in kumarini.
Regrat v obliki hrane ali pijače je zelo
hranilen in krepi zdravje. Njegovi listi
in korenine so bogat vir vitaminov in
stran 6 1
mineralov ter vsebujejo več vitamina A
kot korenje. Tako listi kot cvetovi so
zelo okusni, če jih skuhamo na pari s
špinačo, prijetno grenki zeleni deli pa
so pikanten dodatek solati. V glavnem
pa se rabi v solatah in juhah. Iz listov
lahko iztisnemo sok, korenino pa
prepražimo in uporabimo za pripravo
napitka, ki ga imajo nekateri za kavni
nadomestek
(brez
stimulativnega
učinka kave). Grenčine dajejo regratu
močne
diuretične
lastnosti,
zato
rastlino uporabljamo za spodbujanje
praznjenja
sečnega
mehurja
pri
zastajanju vode, motnjah v delovanju
ledvic, celulitu in čezmerni teži.
Regrat
vsebuje
tudi
kalij,
ki
nadomesti
izgubo
tega
minerala
zaradi povečanega izločanja seča.
Korenina poleg tega deluje kot
diuretik
in
blago
odvajalo.
Raziskave na poskusnih živalih so
potrdile
diuretične
sposobnosti
regrata. Steroli v listih učinkujejo na
žolčnik in jetra ter spodbujajo
nastanek ter izločanje žolča, kar
pomaga pri razstrupljanju in čiščenju
telesa.
Zaradi
tovrstnega
učinkovanja
uporabljamo pripravke iz regratovih
listov za pospeševanje raztapljanja
žolčnih kamnov, ugodno pa naj bi
vplival tudi na kožo ter revmatizem.
Regratova
zmožnost,
da
izboljša
delovanje jeter, pomeni, da lahko
rastlina – skupaj z drugimi spojinami
za krepitev jetrnih funkcij – pomaga
lajšati simptome previsoke ravni
estrogena
v
telesu,
denimo
endometrioze in cikličnih bolečin v
dojkah. Ker regrat spodbudi jetrne
sposobnosti
za
odstranjevanje
odvečnega estrogena iz telesa, pomaga
ženskam, ki jih mučijo tovrstne
zdravstvene
težave,
povrniti
hormonsko ravnovesje.
Regratova korenina deluje kot blago
Regrat
odvajalo, zato si lahko kot ne
premočno
zdravilo
proti
zaprtju
pripravimo regratov čaj. Rastlina pa
tudi poveča telesne sposobnosti za
vsrkavanje železa, bodisi iz hrane
bodisi iz prehranskih dopolnil, zato je
v nekaterih primerih koristna pri
anemiji.
Starejše
raziskave
nakazujejo, da bi utegnil biti regrat
koristen tudi pri zdravljenju raka.
Japonci
so
patentirali
suho
zamrznjeni
izvleček
regratove
korenine, s katerim zdravijo tumorje,
Kitajci
pa
regratove
izvlečke
uporabljajo za zdravljenje raka na
dojki (ta pristop so potrdili pozitivni
izidi študij na živalih). Vendar je treba
opraviti še več študij na ljudeh, ki bi
raziskale dejansko učinkovitost te
rastline pri specifičnih vrstah raka.
Z raziskavami na poskusnih živalih pa
so leta 2001 ugotovili, da zeliščni
pripravek, ki vsebuje regrat, pomaga
pri zniževanju krvnega sladkorja in bi
torej utegnil koristiti pri zdravljenju
sladkorne bolezni.
Pri motnjah v delovanju ledvic,
ledvičnih in žolčnih kamnih, proti
zastajanju vode in celulitu ter za
odpravljanje čezmerne teže uživamo
poparek na osnovi regrata, ki ga
pripravimo tako, da 1 čajno vrečko (ali
2 žlički zdrobljenih korenin in listov)
prelijemo z 1 skodelico vrele vode.
Namakamo 10 minut in popijemo 2
skodelici na dan, 1 uro po kosilu in
večerji.
Namesto tega lahko uživamo izvleček
za pitje na osnovi regrata in sicer
tako, da ga jemljemo po navodilu po
opoldanskem obroku. Uživamo lahko
tudi kapsule (300 mg) na osnovi
regrata, ki jih jemljemo tako, da
trikrat na dan vzamemo po 1 kapsulo
z vodo. Za krepitev delovanja jeter, pri
hepatitisu, endometriozi ter tudi pri
žolčnih kamnih uživamo 500 mg
pripravka iz regratove korenine v
prahu dvakrat na dan. Enake količine
najdemo
tudi
v
nekaterih
kombiniranih
lipotropnih
izdelkih.
Namesto tega lahko zaužijemo tudi 1
ali 2 žlički tekočega regratovega
izvlečka
trikrat
na
dan.
Proti
zaprtju
spijemo
skodelico
regratovega čaja trikrat na dan.
Pri anemiji pa zjutraj in zvečer spijemo
žličko svežega regratovega soka ali
tinkture s pol kozarca vode.
Sveži sok iz regrata pripravimo tako,
da tri pesti svežih listov prelijemo s 50
ml vode in jih v mešalniku dobro
zmeljemo.
Nastali
sok
odcedimo
oziroma filtriramo in hranimo v
hladilniku. V obliki kure jemljemo
trikrat dnevno po eno jedilno žlico.
Sveži sok pospešuje krvni obtok,
izločanje vode in olajšuje prebavo.
Svež regratov sok ali tekoči ekstrakt
vedno zaužijemo z vodo. Kapsule ali
tablete z izvlečkom regratove korenine
pa lahko jemljemo s hrano ali brez
nje.
Regrat nima opaznejših neželenih
učinkov. Pri prevelikih odmerkih
lahko
povzroči
kožni
izpuščaj,
želodčne težave ali drisko. Če se to
zgodi, ga nehajmo jemati in se o teh
reakcijah pogovorimo z zdravnikom.
Med akutnimi napadi žolčnih kamnov
pa regrata ne smemo jemati. Za
pomoč
se
vedno
obrnemo
na
zdravnika.
Poročajo o alergiji za regratov dotik. Ni
znano, da bi do alergičnih reakcij
prišlo tudi po zaužitju, so pa te možne
pri
preobčutljivih
posameznikih.
Vedeti moramo še, da se ob jemanju
regrata lahko precej zveča delovanje
drugih diuretikov, prav tako pa vpliva
na zdravilsko zdravljenje sladkorne
bolezni.
Bara Hieng
stran 6 2
Narava na krožniku
»Prvo pomladansko darilo Matere narave je regrat «
Narava na krožniku
KORL
TERŠEK
v
svoji
izvirni
kulinarični
filozofiji
združuje naravo, čas
in
človeka.
Vsak
mesec bo predstavil
jedi, ki jih lahko
pripravite iz darov
narave, ki rastejo v tistem mesecu. V
prihodnji številki revije bo pripravil
prispevek ČEMAŽ V MOLEKULARNI
KULINARIKI.
Prvo pomladansko darilo Matere
narave je regrat - svež, sočen in malo
grenak je prava zakladnica naravnih
okusov po letošnji dolgi zimi. Poln
stran 6 3
kvalitetnih hranilnimi snovi nam
pomaga
pregnati
pomladansko
utrujenost,
pripomore
k
dvigu
odpornosti, pospešuje presnovo in
deluje kot čistilec krvi. Naši predniki
so iz te veličastne znanilke pomladi
pripravljali okusno
jed - solato s
krompirjem, jabolčnim kisom, bučnim
oljem, soljo, poprom in po vrhu
zabeljeno
z
ocvirki.
Za pomladansko prebujenje telesa in
duha
predlagam
nekaj
okusnih
regratovih jedi, ki vas bodo okrepile in
osvežile, pa tudi malo razvajale. Po
sprehodu, ki ga seveda osmislite z
nabiranjem mladega regrata, bo jed še
posebej teknila.
Narava na krožniku
Regratova juha
Količina za 4 osebe:
200 g regrata
2 srednje veliki čebuli
20 g zelene
20 g kolerabe
30 g oljčnega olja
8 dcl vode
2 dcl mleka
1 dcl sladke smetane
sol,poper
muškatni orešček
sok ene limone
2 žlici kisle smetane
strok česna
Čebuli, zeleno in kolerabo drobno
nasekljamo in na oljčnem olju počasi
pražimo 20 min, da vse skupaj
postane temno rjave barve. Nekaj
minut pred koncem praženja v kozico
stresemo 3/4 regrata in pol minute
pred koncem še česen, da vse skupaj
lepo zadiši, nato zalijemo z vodo,
dodamo začimbe in kuhamo še toliko
časa, da zavre. Zavreto juho zmešamo
s paličnim mešalnikom, dodamo
mleko, sladko smetano za zgostitev in
še
preostanek
regratovih
listov,
narezanih na dolžino približno 2 cm.
Pokuhamo še minuto ali dve, da juha
zagosti. Tik pred serviranjem vanjo
vmešamo še sok limone in po vrhu
pokapamo s kislo smetano.
Regratova solata s prekajeno
postrvjo, ocvrtim češnjevim
paradižnikom, popečenimi kruhki
in pinjolami
Količina za 4 osebe:
800 g regrata
1 večja prekajena postrv
20 kom manjših češnjevih paradižnikov
100 g pinjol
4 rezine toasta
sok dveh limon
oljčno olje
sol, beli poper
Očiščen, dobro opran in osušen regrat
stresemo
v
primerno
skledo,
potresemo ga z izkoščičenim in na
tanke trakove narezanim filejem
prekajene
postrvi,
nepraženimi
pinjolami in ohlajenim češnjevim
paradižnikom, ki smo ga predhodno
ocvrli v vročem olju pri temperaturi
180 približno 1 minuto. Na koncu
prelijemo vse skupaj s sokom limon,
pokapamo z oljčnim oljem, solimo in
popramo po okusu. Rahlo premešamo
ter serviramo v veliki skledi.
Za
popoln
kulinarični
užitek
pa
potresemo s kockicami toasta, ki smo
jih popekli na maslu.
stran 6 4
Narava na krožniku
Kaneloni z regratom in
Mozzarello Buffalo
Količina za 4 osebe:
4 jajca
30 dag moke
4,5 dcl mleka
voda z mehurčki
ščep soli
15 dag mladih regratovih poganjkov
15 dag mozzarelle buffallo
oljčno olje
sol,poper
1 limona
1 grški jogurt
Po klasičnem receptu pripravimo testo
za
palačinke
(izpustimo
samo
sladkor), za peko pa uporabimo ponev
s teflonsko prevleko s premerom 20
cm, saj nam bo malo večjo palačinko
lažje lepo zaviti. Pečeno palačinko po
sredini obložimo z mladimi poganjki
regrata in na tanke lističe narezano
mozzarello buffalo, posolimo, popramo
in pokapamo z oljčnim oljem. Tako
obloženi palačinki zavijemo robove in
jo zvijemo v kanelon. Zvitke povaljamo
v moki, jajcu in drobtinah in jih
ocvremo v olju. Temperatura olja naj
bo med 170 in 180, pečemo pa jih le
toliko časa, da zlato porumenijo.
Pečene
položimo
na
papirnate
stran 6 5
kuhinjske brisače, da se maščoba
čimbolj odteče. Postrežemo jih s
krhljem limone in grškim jogurtom
kot omako.
Regratov med s konjakom
1,5 kg regratovih listov
1,5 kg belega sladkorja
4 limone
1 dcl konjaka
Po klasičnem receptu pripravimo testo
za
palačinke
(izpustimo
samo
sladkor), za peko pa uporabimo ponev
s teflonsko prevleko s premerom 20
cm, saj nam bo malo večjo palačinko
lažje lepo zaviti. Pečeno palačinko po
sredini obložimo z mladimi poganjki
regrata in na tanke lističe narezano
mozzarello buffalo, posolimo, popramo
in pokapamo z oljčnim oljem. Tako
obloženi palačinki zavijemo robove in
jo zvijemo v kanelon. Zvitke povaljamo
v moki, jajcu in drobtinah in jih
ocvremo v olju. Temperatura olja naj
bo med 170 in 180, pečemo pa jih le
toliko časa, da zlato porumenijo.
Pečene
položimo
na
papirnate
kuhinjske brisače, da se maščoba
čimbolj odteče. Postrežemo jih s
krhljem limone in grškim jogurtom
kot omako.
Prepoznaj lepoto v sebi
»Če opaziš nekaj lepega, je to že del tebe, saj ne moreš prepoznati
lepote, ki je ne poznaš.«
Prepoznaj lepoto v sebi in odslikala se bo na
tvojem obrazu
Ljudje smo del
narave in pomlad
nas še posebej
navdihne s svojo
lepoto. Ko
pogledamo v
prebujajoče se
vrtove, travnike in
gozdove, se vse
prebuja in vabi, da
po dolgem zimskem
obdobju še sami
poskrbimo za svoje
telo.
V zimskem obdobju je naša koža
izpostavljena
velikim
toplotnim
razlikam (ogreti notranji prostori,
nizke zunanje temperature), vetru in
podobnim zunanjim dejavnikom, ki
izčrpajo našo kožo. Poleg vseh
zunanjih dejavnikov je dandanes na
tržišču veliko sredstev za čiščenje
kože, ki dodatno izsušijo kožo.
Prvi korak za zdrav videz in dobro
počutje je zadostno gibanje. Ker smo
ljudje vse bolj izpostavljeni hitremu
ritmu življenja, v katerem zmanjkuje
časa za dobrobit in nego telesa, je ta
čas pravi , da prebudimo sebe in
sprejmemo lepoto, ki jo nosimo v sebi.
Zdrava
koža
razkriva
notranjo
harmonijo.
Z nego telesa in kože
omogočimo tudi našemu telesu, da se
prerodi. Prvi korak je, da prisluhnemo
sebi (dihanju, bitju srca, limfi,…) in s
tem vzpostavimo notranjo vez s
samim
seboj.
Nega Kože
Koža je največji organ našega telesa.
Tako kot so drevesa zavarovana s
skorjo oz. lubjem, nas varuje koža, ki
je tudi ogledalo našega zdravja in
dobrega počutja. Kožo moramo redno
umivati
z
blagimi
sredstvi
(še
najboljša so doma pripravljena) in z
(vlažilnimi-osvežilnimi)
kremami
poskrbeti, da ima dovolj vlage.
Čiščenje kože s čistilnim sredstvom,
tonikom in kremo je priporočljivo
izvajati vsak dan vsaj dva krat (zjutraj
in zvečer). S takšnim postopkom se
znebimo znoja, maščobe, prahu, ličil
in mikroorganizmov.
Konec zime je pravi čas za to, da
se temeljito pripravimo na
pomlad, se posvetimo sebi in
samozavestno zakorakamo v
prijetno pomladansko obdobje.
Normalna koža
Normalna koža je zelo redka, običajno
ima nekatere lastnosti suhe in mastne
kože. Zanjo je značilno, da sta
struktura
in
pigmentacija
enakomerni, koža je videti čista,
mehka in prožna, se ne sveti in nima
izsušenih predelov. Za nego normalne
kože poskrbimo z vsakodnevnim
blagim čistilom, ki ne vsebuje mila in
alkohola.
stran 6 6
Prepoznaj lepoto v sebi
Mastna koža
Mastna koža izloča prevelike količine
maščobe in se zato neprestano sveti.
Posebno kritični predeli so čelo, nos in
brada (T predel), saj so pore na teh
mestih najbolj razširjene. Koža je na
otip polnejša, dobro prekrvavljena in
puste barve. Vzroki za mastno kožo so
različni: zunanji dejavniki (mraz,
veter, sonce), vedenjski dejavniki
(nepravilna prehrana, kajenje, stres,
premalo spanca itd.) Za nego mastne
kože uporabljamo čistilna sredstva, ki
vsebujejo vitamin E, kafro, kumarice,
rožmarin in brin. Poleg vsakodnevne
nege priporočam limfno drenažo.
Ročna limfna drenaža je postopek
masaže, pri kateri s posebno tehniko
glajenja vplivamo na limfni sistem,
katerega naloga je odstranjevanje
ostankov presnove. Prvi dejavnik pri
dobrem počutju je čiščenje telesa. Z
limfno drenažo poskrbimo, da se
snovi, ki škodujejo telesu in koži, čim
prej izločijo. Sama izvajam limfno
drenažo
v
kombinaciji
z
aromaterapijo, ki je zelo učinkovit
postopek za sprostitev, čiščenje telesa
in
pripravo
kože
za
nadaljnje
globinsko čiščenje.
Suha koža
Za suho kožo je značilno, da je videti
napeta, brez leska, na predelu čela pa
so običajno opazne gubice. Ločimo
suho dehidrirano kožo in suho
povrhnjico. Vzroki za suho kožo so
različni: nepravilno delovanje spolne
žleze, ščitnice, nadledvične žleze
(slaba funkcionalnost žlez lojnic),
zunanji dejavniki ( veter, sonce in
mraz) ter vedenjski dejavniki (premalo
tekočine,
nepravilna
prehrana,
kajenje, alkohol, sončenje itd.). Za
nego suhe kože ne smemo uporabljati
sredstev , ki vsebujejo glicerol, saj le
ta nase veže vodo. Suho kožo čistimo
z mlekom ali čistilnim oljem ,
izogibamo pa se gelom in penam za
umivanje obraza, ki kožo dodatno
izsušijo.
Aromaterapija
Namen aromaterapije je izboljšanje
človekovega fizičnega in psihičnega
zdravja, pri tem pa se uporabljajo
različna eterična olja in druge
aromatične rastlinske snovi. Eterična
olja delujejo na fizičnem, psihičnem,
emocionalnem
in
duhovnem
področju. Čistijo telo preko limfnega
sistema, sproščajo fizično in psihično
napetost. Uporaba aromatičnih snovi
sega
daleč
v
zgodovino.
Stare
civilizacije
kot
so
Egipčani
(balzamiranje
mumij),
Grki
(razkuževanje v času epidemij) in
Rimljani (industrija parfumov), so
uporabljale
dišeče
rastline
za
zdravljenje telesnih in duševnih težav
stran 6 7
Prepoznaj lepoto v sebi
posvetiti
svoji
koži
v
smislu
profesionalne nege. Čez leto se v
našem
telesu
nabirajo
različne
nečistoče, mnogo je stresnih situacij
in navsezadnje smo navajeni, da
vedno samo dajemo drugim, sebe pa
zapostavljamo. Prav je, da dajemo, a
zavedati se moramo, da lahko damo
samo tisto, kar imamo – zato moramo
poskrbeti zase in naši bližnji bodo
prejeli
samo
najboljše,
kar
premoremo.
Šele,
ko
lepoto
prepoznamo v sebi, jo lahko vidimo in
odkrivamo
tudi
v
drugih.
Lepota naše duše, naj se zato zariše
na našem obrazu, lepota našega
Lepota je del tebe, samo
prepoznaj in sprejmi jo. To je
prvi korak do zadovoljstva,
radosti in samozavesti na
vsakdanjih poteh našega življenja.
že tisočletja.
Eterično olje Sibirske Cedre
Meni najljubše eterično olje, ki ga
uporabljam pri aromaterapiji je prav
eterično
olje
sibirske
cedre.
Uporabljam
ga
pri
meditaciji,
terapijah in v različne zdravilne
namene. Že Egipčani so les cedre
uporabljali za kadila pri očiščevalnih
obredih, Kelti pa so cedrine veje
požigali in si tako zdravili prehlade. V
očiščevalnih obredih so jo uporabljali
tudi
ameriški
Indijanci.
V vejah cedre je smola, ki vsebuje
eterična
olja..
Eterično olje se uporablja za lajšanje
dihalnih težav,pri ekcemih, proti
mastni koži in aknam, pri pomiritvi
telesa in duha, pospešuje odvajanje
vode in še bi lahko naštevala.
Vsaj nekajkrat
letno bi se morali
Piling za telo in obraz
Namen pilinga je globinsko čiščenje
kože. Priporočam ga vsaj enkrat
tedensko. Koža bo mehka, sijočega in
svežega videza. Izberite eno izmed
naslednjih olj glede na učinek, ki ga
želite
doseči:
olje sibirske cedre, hladno stiskanje
olje iz pšeničnih kalčkov ali olje iz
šipkovih semen.
Olju dodajte grobo mleto proseno kašo
in pustite stati vsaj 24 ur preden ga
nanesete
na
telo
ali
obraz.
Tanja Kuhar,
dipl. kozmetičarka
stran 6 8
Pozdrav soncu
»Sončev klic«
Pozdrav Soncu v njegovi ponovni vladavini
v letu 2010
Stara astrološka izročila govorijo, da
planeti vladajo v ciklusih sedmih let.
Glede na naravo planeta se lastnosti
pripisujejo tudi letu, v katerem
vladajo. Dilema je le v tem, da ni
točno določeno, ali naj bi se vpliv
začel že kar z vstopom v novo leto ali
šele 21. marca, ko Sonce vstopi v
znamenje Ovna, v čas novega ciklusa
Zodiaka, ki predstavlja novo Solarno
leto.
Zemljani imamo vtis, da se Sonce vrti
okrog nas, v resnici pa se Zemlja vrti
okoli Sonca. Sonce je dnevno
oziramo na to, kaj bodo rekli drugi,
pač pa se pogumno lotimo ponujene
možnosti spremembe. Le tako bomo
lahko izkoristili več tega, kar nam to
naše Sonce ponuja in izpolnili svoje
poslanstvo.
V kolikor tak »Sončev klic« zavrnemo,
izgubimo priložnost in temu kasneje
lahko sledi razočaranje in obup ter na
fizični ravni tudi bolezen, kar je potem
težko popraviti. Zavedati se je treba,
da ta »Sončev klic« med drugim
pomeni tudi krepitev aure, sprožanje
aktivnega
dela
usode,
boj
za
V Soncu se skriva tudi volja do življenja in osnovno zdravstveno
stanje, vitalnost in notranje ravnotežje.
svetlobno telo, ki ima v astroloških
tehnikah pomembno vlogo, saj
njegovo
gibanje
skozi
dvanajst
astroloških
znamenj
določa,
v
katerem znamenju smo rojeni. Tako
se je razvila astrologija Sončnih
znamenj, ki je Srce sistema in
predstavlja življenje in zavest.
Z vstopom Sonca v naše Sončno
znamenje, le-to istočasno vstopi tudi
v določeno področje, ki je tako
pomembno vse naše življenje. Od
nas pa je potem odvisno, koliko
bomo izkoristili ponujene možnosti
na tej Sončevi poti. Kajti, daljše ko
je naše življenje, več možnosti bomo
imeli, saj bomo na tej Sončevi poti
večkrat začutili njegov »klic«, ki nas
bo vabil, da stopimo naprej, v druge
energije in izkoristimo še druge
možnosti. Pogoj je le, da se tega
»klica« na ustrašimo in se ne
stran 6 9
kolektivni
razvoj,
rast
osebne
vrednosti in zadovoljstva, bistva, biti.
Seveda pa vsakdo ni dovolj močan in
pripravljen na tovrstne spremembe,
nekaj zaradi tega, ker rezultata ni
možno predvideti, pojavi se morda
tudi strah, da nismo dovolj močni in
sposobni, da bi zadevo speljali do
konca,
morda
bi
bilo
tveganje
maksimalno, dobiček pa minimalen.
Zato marsikdo tak »Sončev klic«
zavrne in počaka da mine, čeprav s
tem izgubi priložnost za nekaj več.
Morda nam tudi okolje ni naklonjeno,
saj bi to pomenilo, da bi se moral ta,
ki se temu klicu odzove, tudi na
osebni ravni spremeniti in potem ne
bi bilo več poti nazaj, čeprav bi tak
tudi drugim lahko ponudil le še več.
Kot npr. mož, ki bi rad pričel s svojim
poslom, šef, ki bi rad razširil
dejavnost ipd., kajti posledice bodo za
Pozdrav soncu
vse, morda dobre, morda tudi ne. In
tu je verjetno zavestni problem, da se
nekdo nečesa ne loti, ko je čas za to.
Poleg tega nam vzporedno s tem sonce
ponuja še dodatne možnosti skozi
celo leto in skozi vseh dvanajst
znamenj,
na
točno
določenih
področjih. Ko »potuje« skozi določeno
področje, je njegov vpliv izjemno
močan
in
pomemben.
To
je
nenazadnje tudi pozitivna energija, v
kateri je skrita ustvarjalnost in
sposobnost
posameznika.
V Soncu se skriva tudi volja do
življenja in osnovno zdravstveno
stanje,
vitalnost
in
notranje
ravnotežje, kar vse je pomembno za
doseganje
osebnih ambicij in na
podlagi
tega
prepoznavnosti
in
priljubljenosti.
Kadar pa je Sonce v slabih »kontaktih«
z ostalimi planeti, lahko nastopijo
težave, zato je pomembno, da vseskozi
skušamo skrbeti za to, da se naša
energija ne spusti do take mere, da je
sami ne bi uspeli več kontrolirati.
UVOD je bil potreben, da bi tako lahko
bolje razumeli, da smo v letu 2010
ponovno vstopili v SONČEVO LETO, ki
sledi lanskemu, kateremu je vladal
energični in zaletavi MARS, ki je bil
vzrok mnogim agresijam in nesrečam
ter posledično temu tudi žrtvam na
vseh področjih življenja.
Simbol Sonca je krog s piko na
sredini. Pika predstavlja človeka
samega, njegov jaz, ki se lahko širi v
neskončnost, česar pa nikoli ne
dočakamo.
Sonce je po kitajski filozofiji JANG
princip in moški simbol, kar v
astrologiji predstavlja moško podobo
očeta, moža, voditelja, vzornika; za
žensko pa je to moški njenega
življenja.
Sonce je tudi princip zavednega, zato
so tu nekaj manjka? osebe, ki so
dominantne, zelo prepričane vase,
iskrene,
zveste
in
pogumne,
plemenitih čustev in izredno darežljive
ter pokroviteljske.
stran 7 0
Pozdrav soncu
Sonce tradicionalno povezujemo z
rumeno barvo, zlatom, uspehom,
močjo, sončnico ter črkami A, T, W in
V, njegov dan je nedelja, število pa 1.
To Sončno znamenje povezujemo tudi
z znamenjem Leva, ki predstavlja
srčno dobroto, ljubezen, plemenitost,
ustvarjalnost in preprosto radost. Če
se izraža negativno, pa tudi kot
domišljavost, ki se lahko razvije v
poveličevanje lastne vrednosti. V
znamenju Ovna pa je kot doma.
Če je bilo lansko leto tisto, ko ste si
zastavili nek cilj, boste letos lahko s
pomočjo Sonca pričeli ustvarjati in z
načrtnim
pristopom
realizirati
načrtovano.
Naj bo to SONČEVO LETO tisto drugo
leto na osebni ravni in zavesti v
nekakšni »petletki« vladavine osebnih
planetov, ki bo močno vplivalo na
nadaljnji
potek
življenja
še
v
naslednjih letih, ko bomo vsi skupaj
zadovoljno opazovali novosti ter potem
z razmislekom to vnesli v svoj dom,
družino in skupnost. Od tega bo
potem odvisno naše dostojanstvo in
status.
Naše zadovoljstvo se potem odraža
tudi na naši vitalnosti, zdravju in
zadovoljstvu, saj v praksi vidimo,
kako na nas vpliva pomanjkanje
Sonca in sončnih žarkov prav v tem
obdobju, ko je tudi zato več bolezni in
psihičnih
motenj.
Če
nimate
možnosti, da se po sončne žarke in
toplino odpeljete tja, kjer je tega več,
se potrudite in močno in toplo
objemite tiste, ki jih imate radi in to
potrebujejo.
Sonce
povezujemo
tudi
srcem,
cirkulacijo,
hrbtenico,
očmi
in
vitalnostjo, zato bo prav možno, da bo
teh obolenj v tem letu več.
Ker deluje na osebni ravni, izkoristite
njegov vpliv vsaj v tistem mesecu, ko
bo vstopilo v vaše (rojstno) znamenje.
Z večjo verjetnostjo takrat lahko
pričakujete kakšen euro več ali boljši
zaslužek.
Vendar
morate
paziti
tudi
na
enakomerno razporejanje energije v
tiste dejavnosti, ki so vam še posebej
v veselje, saj bi nepravilno usmerjena
ali sploh neuporabljena odvečna
energija lahko pomenila večje težave
na tistem delu telesa ali organa, kjer
imate morebiti
težave že sedaj.
Jožica Novak
stran 7 1
POTOPISNA REPORTAŽA - SIBIRIJA
ALERGIJE: VZROKI IN REŠEVANJE
TRANSPERSONALNA PSIHOLOGIJA POZABLJENI ČLOVEŠKI ASPEKTI
ŠAMANIZEM KOT NAJSTAREJŠA
RELIGIJA, MEDICINA IN PSIHOLOGIJA.
OD KOD IZVIRAMO - ZAMOLČANA
ZGODOVINA O IZVORU SLOVANOV
PRAKTIKA ZDRAVJA DR. VALENTINE
RAMIRO
Prebujenje zavesti v Sibiriji
od 1.6. 2010 do 9.6. 2010
VSI SE STARAMO - Spletna lekarna Slovenska Bistrica

VSI SE STARAMO - Spletna lekarna Slovenska Bistrica

ZDRAVJE IN ZDRAVSTVENO VARSTVO: DELAVNICA OB

ZDRAVJE IN ZDRAVSTVENO VARSTVO: DELAVNICA OB

Zmanjšajmo nevarnost kapi in srčnega infarkta!

Zmanjšajmo nevarnost kapi in srčnega infarkta!

napravo ECMO - Univerzitetni klinični Center Ljubljana

napravo ECMO - Univerzitetni klinični Center Ljubljana

Medicinska hipnoza

Medicinska hipnoza

Vitamin D iz knjige: Ivan Soče HIPOKRAT JE BIL KUHAR! Po

Vitamin D iz knjige: Ivan Soče HIPOKRAT JE BIL KUHAR! Po

Superživila matere narave

Superživila matere narave

številka 8, december 2012

številka 8, december 2012

na Lavrici

na Lavrici

Boleče grlo – nadloga ali resna težava?

Boleče grlo – nadloga ali resna težava?

IZZIVALNO DRUGO MNENJE.pdf

IZZIVALNO DRUGO MNENJE.pdf

Opomba - Omron Healthcare

Opomba - Omron Healthcare

abcdocz.com

© Copyright 2024