Uredništvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlovška cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-pošta: [email protected] Uredništvo in sodelavci uredništva Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Miha Humar Tehnični urednik: Stane Kočar, univ. dipl. inž. Lektoriranje: Darja Vranjek, prof. slov. in soc. Oblikovalska zasnova revije Boštjan Lešnjak Tisk Littera Picta d.o.o. Uredniški odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Nešič (Beograd), prof. dr. Vito Hazler, prof. dr. Miha Humar, mag. Jasna Kralj Pavlovec, doc. dr. Manja Kitek Kuzman, Alojz Kobe, univ. dipl. inž. les., dr. Nike Krajnc, strok. svet. Borut Kričej, doc. dr. Jože Kropivšek, dr. Andreja Kutnar, Igor Milavec, univ. dipl. inž. les., prof. dr. Primož Oven, prof. dr. Marko Petrič, mag. Mitja Piškur, prof. dr. Franc Pohleven, prof. dr. Miroslav Premrov, mag. Marija Slovnik, prof. dr. Milan Šernek, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, dr. Srečko Vratuša, mag. Miran Zager, prof. dr. Roko Žarnič, prof. dr. Hojka Kraigher, dr. Mirko Medved, prof. dr. Lidija Zadnik Stirn, dr. Primož Simonč Letna naročnina Posamezna številka 4,50 EUR Dijaki in študenti 16 EUR. Posamezniki 35 EUR. Podjetja in ustanove 160 EUR. Obrtniki in šole 80 EUR. Tujina 160 EUR + poštnina. Naročnina velja do preklica. Pisne odjave upoštevamo ob koncu obračunskega obdobja. Transakcijski račun Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlovška cesta 3, IBAN (TR): SI56 0310-0100-0031-882 pri SKB d.d., Ljubljana SWIFT: SKBASI2X Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih številkah letno. Za izdajanje prispeva Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija Les po 43. členu pravilnika med nosilce besede, za katere se plačuje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni članki so dvojno recenzirani. Izvlečki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International CD-Tree ter v drugih informacijskih sistemih. Konec maja bomo raziskovalne organizacije s področja gozdarstva, lesarstva in papirništva organizirale že tretje zaporedno srečanje Gozd in les. Ideja za to srečanje se je razvila iz dobrih izkušenj pri pripravi znanstvene monografije Trajnostna raba lesa v kontekstu sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ki sva jo leta 2009 uredila Miha Humar in Hojka Kraigher. Ocenili smo, da lahko le s skupnim nastopom znotraj gozdno-lesne proizvodne verige dosežemo raziskovalno-razvojni preboj. Eden izmed pomembnih namenov srečanja je ponuditi možnost mladim, še ne uveljavljenim raziskovalcem na začetku raziskovalne poti. Nastop na tej prireditvi je tako odlična priložnost za prikaz rezultatov domači strokovni javnosti. Slovenska lesnopredelovalna industrija kot edina slovenska gospodarska panoga premore bogato surovinsko zaledje (Po podatkih ZGS je skupna površina gozdov v Sloveniji v letu 2010 znašala 1.211.840 ha, 59,8 % površine Slovenije, lesna zaloga gozdov 331,0 milijonov m3, prirastek 8,1 milijonov m3, letni možni posek lesa 5,3 milijona m3, dejansko posekano pa je bilo 3,37 milijona m3), geografsko ustrezno razpršene in tehnološko dokaj dobro opremljene predelovalne obrate. Še posebej je treba poudariti multiplikacijski učinek predelave lesa, saj imamo v Sloveniji sklenjeno celotno gozdno-lesno vrednostno verigo, od lastnikov in upravljavcev gozdov, primarne predelave lesa, pohištvene industrije, gradbeništva z lesom, papirništva in energetike, do arhitektov, oblikovalcev ter prodajalcev. Omeniti pa velja tudi skrite potenciale biodiverzitete, ki jo skrivajo in ohranjajo gozdovi, tako v procesih dinamike ogljika in blaženja učinkov klimatskih sprememb, zdravilnih učinkovin v doslej neraziskanih organizmih, novih sistemih pridobivanja hrane in energije v zunajgozdnih nasadih, v ekonomskih in sociodemografskih učinkih nelesnih gozdnih proizvodov in storitev. Dobro razvita gozdno-lesna proizvodna veriga je med drugim posledica uspešnega raziskovalnega-razvojnega delovanja raziskovalnih organizacij s področja gozdarstva lesarstva in papirništva. Ocenjujemo, da je bil v zadnjem desetletju na tem področju dosežen velik napredek, ki se odraža v številnih objavah v uglednih znanstvenih revijah, citatih, patentih, v sodelovanju v mednarodnih projektnih skupinah, uredniških odborih in evropskih ekspertnih sistemih na področju znanosti, gozdarstva in na gozdu in lesu temelječih panog. Veliko zaslugo za to ima Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, ki je s stabilnim financiranjem omogočala razvoj znanstvene in posledično tudi strokovne dejavnosti. Še posebej velja izpostaviti pozitivne učinke financiranja programskih skupin, zato ocenjujemo, da je smiselno še okrepiti ta mehanizem financiranja raziskovalne dejavnosti. prof. dr. Miha Humar in prof. dr. Hojka Kraigher uvodnik Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije. Gozd in Les: Izjemni znanstveni dosežki in učinki raziskave in razvoj Thomas A. Nagel* UDK 630*228.8 Moving beyond traditional views of forest dynamics in Central Europe: the importance of natural disturbance processes Originalni znanstveni članek (orignal scientific paper) Abstract: In contrast to traditional models of vegetation dynamics that emphasize “steady-state” and “equlibrium” concepts, ecologists and foresters now accept a non-equilibrium view of ecosystems that highlights the role of natural disturbances in driving vegetation dynamics. Using two common forest communities in Central Europe as case studies, I summarize how this paradigm shift is changing the understanding of ecology and management of forests in the region. Research clearly shows that periodic disturbances, such as windstorms and bark beetle outbreaks, have a major influence on the structure and composition of forests in Central Europe. These findings have important implications for forest management based on natural patterns and processes, such as “close-to-nature” silviculture commonly practiced in Central Europe. Keywords: disturbance ecology, forest management, non-equilibrium, old-growth, phytosociology, vegetation dynamics 94 A major paradigm shift within the study of ecology during the last century was the recognition that plant communities are not in equilibrium, but are dynamic due to the influence of natural disturbances (Pickett and White, 1985). For a long time, plant ecologists postulated that a steadystate, predictable plant community was the endpoint of succession on a particular site type, often referred to as climax vegetation (Clements, 1916). The alternative viewpoint, that many different pathways of succession may occur because both environment and species availability vary in space and time (Gleason, 1926), and because disturbances (e.g. windthrow, fire, drought, insect outbreaks, etc) often prevent a plant community from reaching an equilibrium (Pickett and White, 1985), was not accepted until the latter part of the 20th century. Today, however, understanding natural disturbance regimes and the consequences of disturbances on plant community structure and composition are major conceptual themes in ecology. * University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources, Vecna Pot 83, 1000 Ljubljana, Slovenia, Phone: +38613203535; Fax: +38612571169; E-mail [email protected] Despite the wide acceptance of non-equilibrium in ecology, the study of forestry in Central Europe has been slow to embrace this viewpoint. Contemporary forestry literature still contains ideas of self-maintaining, steadystate communities and site-controlled climax vegetation, to the extent that this view is a normal part of forestry dogma in some parts of Europe. This is well exemplified by an ongoing debate on natural potential vegetation and phytosociology in the European vegetation science literature sparked by a recent paper by Carrion and Fernandez (2009) (see replies by Carrion, 2010; Chiarucci et al., 2010; Farris et al., 2009; Loidi et al., 2010; Loidi and Fernandez-Gonzalez, 2012). They criticize the concept of natural potential vegetation and the floristic-phytosociological models of vegetation dynamics, both of which are based on the idea of site-controlled, climax vegetation. Citing paleoecological studies throughout Spain, they show that current phytosociological based explanations of natural potential vegetation in the Canary Islands and the Iberian Peninsula are in fact a result of anthropogenic disturbances thousands of years ago. For example, the famous “Monteverde laurel forests” on Tenerife were once 64(2012) št. 5 These studies not only demonstrate the pitfalls of assuming site-controlled climax communities, but also show that historical disturbance processes are important drivers of contemporary vegetation structure and compo- sition, and that vegetation is dynamic. Why then do we still find these traditional views within forest science in Central Europe? Carrion and Fernandez (2009) suggest it is simply the power of tradition. Splechtna et al (2005) propose that it is partly because of the lack of old-growth forests in Europe where disturbance processes can be observed, but also because forests in Central Europe are compositionally stable, in that late-successional species often dominate a site after disturbance due to a persistent bank of advance regeneration. And last but not least, pioneer work in old-growth remnants in eastern and southeastern Europe considered small-scale, endogenous mortality (i.e. gap dynamics) the main driver of forest dynamics, while less emphasis was placed on the role of infrequent, higher intensity disturbances (Korpel, 1982). Disturbances, such as windthrow events or barkbeetle outbreaks, that killed a large amount of basal area in a stand were likely considered “outside” the normal developmental dynamic of old-growth forests. raziskave in razvoj dominated by Quercus and Carpinus before the arrival of humans (De Nascimento et al., 2009). In parts of the Iberian Peninsula, current phytosociological models describe the natural potential vegetation as evergreen oak forests and shrubland, while palaeoecological studies show that oak was rare in the mid-Holocene and replaced more diverse communities due to burning and grazing by people (Carrion et al., 2009). There are other examples outside of Spain. In Bialowieza National Park, Poland, which is considered one of the most-well preserved old-growth forests in Europe, the “lime-oak-hornbeam forest” that is commonly described as the climax forest community is now thought to be a successional community shaped by anthropogenic burning practices centuries ago (Bobiec et al., 2011). Figure 1. Norway spruce forests in Sumava National Park, Czech Republic have been effected by a recent bark beetle outbreak, resulting in nearly complete mortality of overstory spruce trees over large areas of the park (photo: M. Svoboda) 64(2012) št. 5 95 raziskave in razvoj During the last decade, however, forest science in Central Europe has started to question traditional conceptual models of forest dynamics. For example, modern phytosociology is taking advantage of rich, long-term empirical datasets to move beyond syntaxonomy and descriptions of plant associations (Ewald, 2003). Examples include research on mechanisms of species coexistence and environmental drivers of plant diversity (Zeleny et al., 2010), functional classifications of plant communities (Herault and Honnay, 2007), and the effects of global change on vegetation (Dengler et al., 2011). Likewise, the fields of forest ecology and silviculture have gone through similar changes. In particular, many recent studies have focused on the importance of disturbance processes in driving forest dynamics. To give an example of this “revival” in Central European forest ecology, I briefly review the findings of recent studies focused on the role of disturbance in spruce forests and mixed temperate forest, two of the major forest ecosystems in the region. Spruce forests Naturally occurring Norway spruce (Picea abies (L.) Karst) forests cover much of the landscape in the montane zone in Central Europe, such as in the Carpathian and Bohemian forest regions. During the past several decades, extensive areas of these forests were damaged by severe windthrow and bark beetle outbreaks (Grodzki et al., 2003; Svoboda and Pouska, 2008; Zielonka et al., 2009) (Figure 1). These widespread disturbances generated considerable controversy regarding the management of spruce forests, particularly in protected areas where non-timber forest functions (e.g. biodiversity conservation) are an important management goal. The main reason behind this controversy is that natural spruce forests in this region were traditionally thought to be highly structured stands maintained by small-scale gap dynamics (Korpel, 1995, but see Mayer and Ott (1991) for an alternative view from the Alps); large-scale, high-severity disturbances are thought to only occur in stands where past management has reduced structural heterogeneity (e.g. even-aged monocultures) because homogenous stands should be more vulnerable to high-intensity disturbances. This traditional view has been used to justify large-scale salvage logging in protected areas following windthrow and bark beetle mortality (Svoboda and Pouska, 2008). This controversy motivated a number of studies on the natural disturbance regime in montane spruce forests. The main goal of these studies was to determine if largescale, high severity disturbances are part of the historical range of natural variability in spruce forests. Using both historical archives and dendroecology (i.e. the study of tree rings to provide insight into ecological processes), 96 researchers quantified the history of natural disturbances across a range of old-growth spruce forests in Central Europe, including the Bohemian forest of the Czech Republic (Svoboda et al., 2010; Svoboda et al., 2012), the Tatra Mountains and Babia Gora in the northwestern Carpathians (Szewczyk et al., 2011; Zielonka et al., 2009; Zielonka and Malcher, 2009), and the Rila Mountains of Bulgaria (Panayotov et al., 2011). Taken together, these studies reveal that the natural disturbance regime in montane spruce forests in the region is complex, ranging from stands driven my small-scale gaps, to areas with a history of intermediate size damage from wind and bark beetles, to large areas devastated by high-intensity windstorms and widespread bark beetle outbreaks. Thus, there is strong evidence that large, stand replacing disturbances, similar to the recent windthrow and bark beetle outbreaks in the region, are part of the historic range of natural variability in montane spruce forests. Mixed fir-beech-spruce forests Forests comprised of various mixtures of silver fir (Abies alba Miller), European beech (Fagus sylvatica L.), Norway spruce, and other less dominant species (e.g. sycamore maple, Scotch elm, European ash) are common throughout the mountains of Central Europe. Many small oldgrowth remnants of this forest type are scattered throughout the region, mainly in the Carpathian and Dinaric Mountain regions. The current understanding of stand dynamics in mixed-temperate forests of Central Europe is largely based on the pioneer work of forward thinking foresters who recognized the value of these old-growth remnants many decades ago (Korpel, 1982; Leibundgut, 1982; Prusa, 1985). Similar to spruce forests, the conceptual model that emerged from these early studies was that continuous, endogenous death of individual canopy trees (i.e. gap dynamics) maintained a structurally heterogeneous forest at small spatial scales, and that this structure maintained itself on a stand scale. While there is no doubt that endogenous tree mortality processes play a role in the dynamic of these forests, recent studies have questioned if they account for all the variability in forest structure and composition found in old-growth stands. To address this question, researchers have investigated forest dynamics and disturbance processes in old-growth forests throughout the mountains of Central Europe, including the eastern Alps, the Carpathian Mountains, and the Dinaric Mountains. These studies make use of several different approaches, such as direct observations of recent disturbance events (Marinsek, 2002; Nagel and Diaci, 2006), studies that quantify characteristics of the gap disturbance regime (Bottero et al., 2011; Kucbel et al., 2010; Nagel and Svoboda, 2008; 64(2012) št. 5 raziskave in razvoj Figure 2. Intermediate severity damage from storms with strong wind is an important component of the disturbance regime in mixed forests of Central Europe. The two photographs show typical damage patterns following intermediate intensity windstorms in the Pecka (photo: M. Lenarčič, 2004) and Menina-Strojnik forest reserves (photo: T. Rugani, 2011) in Slovenia 64(2012) št. 5 97 raziskave in razvoj Splechtna and Gratzer, 2005), dendroecological studies that reconstruct longer-term disturbance histories (Firm et al., 2009; Motta et al., 2011; Nagel et al., 2007; Splechtna et al., 2005), and others that examine the successional response of forest stands to disturbance (Nagel et al., 2006; Nagel et al., 2010). Although all the studies listed above clearly show that small-scale tree mortality is an important element of forest dynamics, most of them show that less frequent, intermediate intensity windthrow events play a key role as well (Figure 2). For example, gap studies reveal that most canopy openings encountered in a stand are small and formed by the death or one or two trees (i.e. the traditional view), but larger openings several thousand square meters in size with multiple snapped and uprooted gapmakers are also encountered. Moreover, these larger openings make up a disproportionately large part of the disturbed area compared to small gaps. Dendroecological studies support these findings. Most of the disturbance history reconstructions (with the exception of Motta et al. (2011)) indicate a continuous history of low intensity disturbances interrupted by occasional higher intensity events, which are most likely related to storms that cause intermediate severity damage in a stand. A third piece of evidence that helps confirm patterns found in reconstructive studies are direct observations of mortality patterns following intermediate severity wind damage in contemporary forest ecosystems; studies of mortality patterns after such storms in both Slovenia (Nagel and Diaci, 2006) and North America (Woods, 2004) match well with those found in gap studies and dendroecological reconstructions of disturbance. To summarize, recent studies indicate that periodic, intermediate severity wind disturbances are a key driver of structural and compositional change in mixed forests of Central Europe. Conclusion The recognition that disturbances play an important role in Central European forest ecosystems has myriad implications, especially for how forests are managed. Knowledge of natural disturbance regimes and forest dynamics is the foundation for any system of ecologically based forest management (e.g. ecological forestry, close-to-nature silviculture, natural disturbance based silviculture, ecosystem based management, etc). A main premise of this type of management is that basing silviculture on patterns and processes found in old-growth forests will maintain a variety of non-timber forest functions (e.g. provision of important habitat for biodiversity, maintenance of soil productivity and water quality, etc). For readers interested in more information regarding this type of forest management there are a number of recent 98 overviews in the forestry literature (Keeton, 2006; Long, 2009; Mitchell et al., 2002; Mori, 2011; Seymour et al., 2002). An understanding of natural disturbance processes and forest dynamics is also important for managing forests in the context of global change. Without a doubt, climate change is one of the most significant challenges facing the practice of forestry. Most attention has been focused on the potential effects of temperature and precipitation changes on tree species distributions, yet climate change is also predicted to alter disturbance regimes. These changes may have more of an influence on species distributions and forest dynamics than temperature and precipitation induced changes (Dale et al., 2001). In order for forest management to assess and adapt to these future changes, it is necessary to have an understanding of “baseline” conditions regarding natural disturbance regimes as well as knowledge of how forest communities recover from disturbances. Finally, this “baseline” information is important for simulation models of forest dynamics, which are fundamental tools for predicting long-term changes in biomass, structure, and species composition of forests under various climate change scenarios. References: 1. Bobiec A., Jaszcz, E., Wojtunik, K. (2011) Oak (Quercus robur L.) regeneration as a response to natural dynamics of stands in European hemiboreal zone. European Journal of Forest Research, 130, 5: 785-797 2. Bottero A., Garbarino, M., Dukic, V., Govedar, Z., Lingua, E., Nagel, T. A., Motta, R. (2011) Gap-phase dynamics in the old-growth forest of Lom, Bosnia and Herzegovina. Silva Fennica, 45, 5: 875-887 3. Carrion J. S. (2010) The concepts of potential natural vegetation (PNV) and other abstractions (trying to pick up fish with wet hands). Journal of Biogeography, 37, 11: 2214-2215 4. Carrion J. S., Fernandez, S. (2009) The survival of the ‘natural potential vegetation’ concept (or the power of tradition). Journal of Biogeography, 36, 12: 2202-2203 5. Carrion J. S., Fernandez, S. (2009) The survival of the ‘natural potential vegetation’ concept (or the power of tradition). Journal of Biogeography, 36, 12: 2202-2203 6. Carrion J. S., Fernandez, S., Jimenez-Moreno, G., Fauquette, S., Gil-Romera, G., Gonzalez-Samperiz, P., Finlayson, C. (2010) The historical origins of aridity and vegetation degredation in southeastern Spain. Journal of Arid Environments, 74, 7: 731-736 7. Chiarucci A., Araujo, M. B., Decocq, G., Beierkuhnlein, C., Fernandez-Palacios, J. M. (2010) The concept of potential natural vegetation: an epitaph? Journal of Vegetation Science, 21, 6: 1172-1178 8. Clements F. E. (1916) Plant succession: an analysis of the development of vegetation. Carnegie Institution of Washington, Washington, DC, 512 9. Dale V. H., Joyce, L. A., Mcnulty, S., Neilson, R. P., Ayres, M. P., Flannigan, M. D., Hanson, P. J., Irland, L. C., Lugo, A. E., Peterson, C. J., Simberloff, D., Swanson, F. J., Stocks, B. J., Wotton, B. M. (2001) Climate change and forest disturbances. Bioscience, 51, 9: 723-734 10. De Nascimento L., Willis, K. J., Fernandez-Palacios, J. M., Criado, C., Whittaker, R. J. (2009) The long-term ecology of the lost forests of La Laguna, Tenerife (Canary Islands). Journal of Biogeography, 36, 3: 499-514 64(2012) št. 5 64(2012) št. 5 Journal of Forest Research-Revue Canadienne De Recherche Forestiere, 36, 3: 629-638 32. Nagel T. A., Levanic, T., Diaci, J. (2007) A dendroecological reconstruction of disturbance in an old- growth Fagus-Abies forest in Slovenia. Annals of Forest Science, 64, 8: 891-897 33. Nagel T. A., Svoboda, M. (2008) Gap disturbance regime in an old-growth Fagus-Abies forest in the Dinaric Mountains, BosniaHerzegovina. Canadian Journal of Forest Research-Revue Canadienne De Recherche Forestiere, 38, 11: 2728-2737 34. Nagel T. A., Svoboda, M., Diaci, J. (2006) Regeneration patterns after intermediate wind disturbance in an old-growth Fagus-Abies forest in southeastern Slovenia. Forest Ecology and Management, 226, 1-3: 268-278 35. Nagel T. A., Svoboda, M., Rugani, T., Diaci, J. (2010) Gap regeneration and replacement patterns in an old-growth Fagus-Abies forest of Bosnia-Herzegovina. Plant Ecology, 208, 2: 307-318 36. Panayotov M., Kulakowski, D., Dos Santos, L. L., Bebi, P. (2011) Wind disturbances shape old Norway spruce-dominated forest in Bulgaria. Forest Ecology and Management, 262, 3: 470-481 37. Pickett S. T. A., White, P. S. (1985) The ecology of natural disturbance and patch dynamics. Academic Press, New York, 472 38. Prusa E. (1985) Die böhmischen und mährischen Urwälder - ihre Struktur und Ökologie. Verlag der Tschechoslowakischen Akademie der Wisenschaften, Praga, 578 39. Seymour R. S., White, A. S., Demaynadier, P. G. (2002) Natural disturbance regimes in northeastern North America - evaluating silvicultural systems using natural scales and frequencies. Forest Ecology and Management, 155, 1-3: 357-367 40. Splechtna B. E., Gratzer, G. (2005) Natural disturbances in Central European forests: approaches and preliminary results from Rothwald, Austria. Forest Snow and Landscape Research, 79, 1-2: 57-67 41. Splechtna B. E., Gratzer, G., Black, B. A. (2005) Disturbance history of a European old-growth mixed-species forest - A spatial dendro-ecological analysis. Journal of Vegetation Science, 16, 5: 511-522 42. Svoboda M., Fraver, S., Janda, P., Bace, R., Zenahlikova, J. (2010) Natural development and regeneration of a Central European montane spruce forest. Forest Ecology and Management, 260, 5: 707-714 43. Svoboda M., Janda, P., Nagel, T. A., Fraver, S., Rejzek, J., Bace, R. (2012) Disturbance history of an old-growth sub-alpine Picea abies stand in the Bohemian Forest, Czech Republic. Journal of Vegetation Science, 23, 1: 86-97 44. Svoboda M., Pouska, V. (2008) Structure of a Central-European mountain spruce old-growth forest with respect to historical development. Forest Ecology and Management, 255, 7: 2177-2188 45. Szewczyk J., Szwagrzyk, J., Muter, E. (2011) Tree growth and disturbance dynamics in old-growth subalpine spruce forests of the Western Carpathians. Canadian Journal of Forest Research-Revue Canadienne De Recherche Forestiere, 41, 5: 938-944 46. Woods K. D. (2004) Intermediate disturbance in a late-successional hemlock- northern hardwood forest. Journal of Ecology, 92, 3: 464-476 47. Zeleny D., Li, C. F., Chytry, M. (2010) Pattern of local plant species richness along a gradient of landscape topographical heterogeneity: result of spatial mass effect or environmental shift? Ecography, 33, 3: 578-589 48. Zielonka T., Holeksa, J., Fleischer, P., Kapusta, P. (2009) A treering reconstruction of wind disturbances in a forest of the Slovakian Tatra Mountains, Western Carpathians. Journal of Vegetation Science, 21, 1: 31-42 49. Zielonka T., Malcher, P. (2009) The dynamics of a mountain mixed forest under wind disturbances in the Tatra Mountains, central Europe - a dendroecological reconstruction. Canadian Journal of Forest Research-Revue Canadienne De Recherche Forestiere, 39, 11: 2215-2223 raziskave in razvoj 11. Dengler J., Ewald, J., Kuhn, I., Peet, R. K. (2011) Ecoinformatics and global change - an overdue liaison. Journal of Vegetation Science, 22, 4: 577-581 12. Ewald J. (2003) A critique for phytosociology. Journal of Vegetation Science, 14, 2: 291-296 13. Farris E., Filibeck, G., Marignani, M., Rosati, L. (2009) The power of potential natural vegetation (and of spatial-temporal scale): a response to Carrion & Fernandez (2009). Journal of Biogeography, 37, 11: 2212-2213 14. Firm D., Nagel, T. A., Diaci, J. (2009) Disturbance history and dynamics of an old-growth mixed species mountain forest in the Slovenian Alps. Forest Ecology and Management, 257, 9: 1893-1901 15. Gleason H. A. (1926) The individualistic concept of the plant association. Bulletin of the Torrey Botanical Club, 53, 7-26 16. Grodzki W., Jakus, R., Gazda, M. (2003) Patterns of bark beetle occurrence in Norway spruce stands of national parks in Tatra Mts. in Poland and Slovakia. Anzeiger Fur Schadlingskunde-Journal of Pest Science, 76, 3: 78-82 17. Herault B., Honnay, O. (2007) Using life-history traits to achieve a functional classification of habitats. Applied Vegetation Science, 10, 1: 73-80 18. Keeton W. S. (2006) Managing for late-successional/old-growth characteristics in northern hardwood-conifer forests. Forest Ecology and Management, 235, 1-3: 129-142 19. Korpel S. (1982) Degree of equilibrium and dynamical changes of the forest on example of natural forests of Slowakia. Acta Facutatis Forestalis, Zvolen, Czechoslovakia, 24, 9-30 20. Korpel S. (1995) Die Urwälder der Westkarpaten. Gustav Fischer Verlag, Stuttgart, 312 21. Kucbel S., Jaloviar, P., Saniga, M., Vencurik, J., Klimas, V. (2010) Canopy gaps in an old-growth fir-beech forest remnant of Western Carpathians. European Journal of Forest Research, 129, 3: 249-259 22. Leibundgut H. (1982) Europäische Urwälder der Bergstufe. Haupt, Bern, 308 23. Loidi J., Del Arco, M., De Paz, P. L. P., Asensi, A., Garretas, B. D., Costa, M., Gonzalez, T. D., Fernandez-Gonzalez, F., Izco, J., Penas, A., Rivas-Martinez, S., Sanchez-Mata, D. (2010) Understanding properly the ‘potential natural vegetation’ concept. Journal of Biogeography, 37, 11: 2209-2211 24. Loidi J., Fernandez-Gonzalez, F. (2012) Potential natural vegetation: reburying or reboring? Journal of Vegetation Science, 25. Long J. N. (2009) Emulating natural disturbance regimes as a basis for forest management: A North American view. Forest Ecology and Management, 257, 9: 1868-1873 26. Marinsek A. (2002) Development of initial phase after wind throw in vigin forest Ravna Gora. University of Ljubljana, Department of Forestry, Ljubljana, 69 27. Mayer H., Ott, E. (1991) Gebirgswaldbau-Schutzwaldpflege. Ein waldbaulicher Beitrag zur Land-schaftsökologie und zum Umweltschutz. Gustav-Fischer Verlag, Stuttgart 28. Mitchell R. J., Huater, M. L., Palik, B. J. (2002) Natural disturbance as a guide to silviculture - Preface. Forest Ecology and Management, 155, 1-3: 315-317 29. Mori A. S. (2011) Ecosystem management based on natural disturbances: hierarchical context and non-equilibrium paradigm. Journal of Applied Ecology, 48, 2: 280-292 30. Motta R., Berretti, R., Castagneri, D., Dukic, V., Garbarino, M., Govedar, Z., Lingua, E., Maunaga, Z., Meloni, F. (2011) Toward a definition of the range of variability of central European mixed Fagus-Abies-Picea forests: the nearly steady-state forest of Lom (Bosnia and Herzegovina). Canadian Journal of Forest ResearchRevue Canadienne De Recherche Forestiere, 41, 9: 1871-1884 31. Nagel T. A., Diaci, J. (2006) Intermediate wind disturbance in an old-growth beech-fir forest in southeastern Slovenia. Canadian 99 raziskave in razvoj Barbara PIŠKUR* UDK 630*443 Endofiti v lesu – nadloga ali skrit potencial? Endophytes in the wood – a trouble or a hidden potential? Povzetek: Endofiti so organizmi, ki živijo v oziroma na površini rastlin ter vsaj v delu življenjskega cikla ne povzročajo bolezenskih simptomov na gostitelju. Pozitivno vplivajo na rast in obrambne mehanizme gostitelja pred škodljivimi organizmi, v določenih razmerah pa lahko postanejo patogeni in/ali saprofiti. Patogene aktivnosti endofitov se bodo zelo verjetno povečevale zaradi predvidenih klimatskih sprememb in večanja globalnega trgovanja, tudi zato, ker karantenski ukrepi niso prilagojeni za ugotavljanje in spremljanje latentnih oblik patogenov. V prispevku so opisane določene funkcije endofitnih združb in pomen novejših metodologij za spremljanje in diagnostiko potencialno patogenih gliv. Ključne besede: endofiti, les, molekularne metode, mutualizem, patogeni, saprofiti Abstract: Endophytes are organisms that live within or on the surface of plants and at least in a part of their life cycle do not cause disease symptoms on their host. Endophytes can positively affect plant growth and plant responses to harmful organisms; under certain circumstances they can act as pathogens and/or saprophytes. Pathogenic activities of endophytes are expected to increase due to predicted climate changes and global trade, especially since quarantine systems are not well suited to deal with latent pathogens. This contribution presents selected functions of endophytic communities and the importance of molecular methods to monitor and identify potentially pathogenic fungi. Keywords: endophytes, wood, molecular methods, mutualism, pathogens, saprophytes Originalni znanstveni članek (orignal scientific paper) Uvod 100 Glavne komponente olesenele celične stene so celuloza, hemiceluloza in lignin. Na lastnosti lesa pomembno vplivajo tudi nizkomolekularne spojine (Fengel in Wegener, 1989). Delež celuloze v adultnem lesu je precej stalen (42 ± 2 %) (Torelli, 1986). Hemiceluloza skupaj z ligninom predstavlja ovojnico celuloznim vlaknom, ki vzdržuje celovitost celulozne strukture ter ščiti celulozo pred razgradnjo (Uffen, 1997). V oleseneli celični steni je od 25 % do 40 % hemiceluloze (Eaton in Hale, 1993; Saha, 2003). Lignin je kompleksen tridimenzionalen polimer in predstavlja od 18 % do 33 % olesenele celične stene (Eaton in Hale, 1993; Donaldson, 2001). V celični steni ima strukturno funkcijo, obenem pa omogoča vodno neprepustnost ter predstavlja zaščito pred delovanjem škodljivih organizmov in pred oksidativnim stresom (Pérez in sod., 2002; Hatfield in Fukushima, 2005). * dr., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo gozdov, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-pošta: [email protected] Strukturne komponente lesa, predvsem ligninsko in hemicelulozno ogrodje ter visoko razmerje med ogljikom in dušikom, ki variira v območju 300 do 1200 : 1, omogočajo, da je les odporen, saj je neugoden ter težko izkoristljiv vir hranil za organizme (Eaton in Hale, 1993; Piškur in Pohleven, 2008). Kljub temu pa je les biološko razgradljiv material, ki se v ustreznih razmerah nenehno spreminja in predstavlja življenjsko okolje spreminjajoči se združbi različnih organizmov (Garstang in sod., 2002; Piškur in sod., 2009). Leta 1866 je Anton de Bary uporabil besedo endofit, s katero je označil vso mikrobioto, ki se nahaja v rastlinskih tkivih (de Bary, 1866). Zanimivo je, da so se predpostavke o sterilnosti zdravih rastlinskih tkiv, tudi lesa, pojavljale še sto let po nastanku endofitske terminologije (Shigo, 1972). Danes je splošno znano, da so v sicer zdravih rastlinskih tkivih prisotni različni organizmi, ki predstavljajo nevidne ali asimptomatske okužbe ter med celotnim ali le v delu življenjskega cikla ne povzročijo nastanka bolezenskih simptomov na okuženi rastlini. Tako definirane organizme označujemo kot endofite. Endofiti lahko pozitivno 64(2012) št. 5 Vrednotenje mikrobno-glivnih združb v kompleksnih ekosistemih kot je les predstavlja raziskovalni izziv. Klasične okoljske študije lesnih gliv se navadno nanašajo na popis trosnjakov ter uporabo hranilnih medijev za izolacijo vegetativnih oblik gliv (Vainio in Hantula, 2000). Pri nekaterih vrstah je tvorba trosnjakov redek ter časovno in prostorsko variabilen pojav, odvisen od okoljskih dejavnikov. Izolacija in gojenje v laboratorijskih razmerah večinoma pospešuje hitrorastoče vrste, poleg tega pa lahko le 17 % od trenutno znanih glivnih vrst gojimo na enostavnih oziroma splošno razširjenih gojiščih (Vainio in Hantula, 2000; Bridge in Spooner, 2001; Hunt in sod., 2004). Zato je vpogled v vrstno pestrost kolonizatorjev lesa omejen (Vainio in Hantula, 2000). Analiza sekvenc DNA, pridobljenih iz različnih okoljskih vzorcev, postaja zato pomembna metoda okoljskih raziskav (Jellison in Jasalavich, 2000). Kljub temu, da molekularne tehnike sicer olajšajo identifikacijo, pa v bazah podatkov pogosto ni referenčnih nukleotidnih zaporedij, ki bi omogočala identifikacijo do nivoja glivne vrste. Vse to nakazuje, da raznolikost gliv v veliki meri ni proučena, in Sieber (2007) predvideva, da je okoli 465.000 endofitskih glivnih vrst še vedno neopisanih. Slika 1. Potencialne vloge endofitskih gliv (povzeto po Porras-Alfaro in Bayman, 2011) združbo gliv (prirejeno po Frankland, 1998; Hyde in Jones, 2002). Časovni razkroj lesa je odvisen od zaporedja delovanja gliv ter interakcij med njimi. Začetni kolonizatorji izrabijo lažje dostopna hranila, sledijo vrste, ki so vpletene v razgradnjo celuloze, hemiceluloze in lignina; hkrati nastane glivna in bakterijska biomasa, ki predstavlja nov vir hranil (Boddy, 2001; Ponge, 2005). V začetnih stopnjah razgradnje lesa imajo verjetno pomembno vlogo endofitske glive, saj je dokazano, da tvorijo encimatske sisteme, vpletene v razgradnjo strukturnih komponent lesa (Baum in sod., 2003; Oses in sod., 2006). Baum in sodelavci (2003) so ugotovili, da s časom inkubacije lesa v sterilnih razmerah število izraščenih izolatov močno narašča. Zaprtotrosnice (Ascomycota) imajo v primerjavi s prostotrosnicami (Basidiomycota) tudi daljše inkubacijske čase, da prodrejo iz vzorcev lesa. Verjetno ima pomembno vlogo pri aktivaciji latentnih okužb v aktiven micelij sušenje beljave kot posledica sušnih razmer, poškodbe koreninskega sistema oziroma zmanjšanja transpiracije (Boddy, 1994). raziskave in razvoj vplivajo na rast in obrambne mehanizme gostitelja pred škodljivimi organizmi, v določenih razmerah lahko postanejo patogeni in/ali saprofiti, velikokrat pa je njihova vloga nepojasnjena (Slika 1). Znotraj iste gostiteljske skupine prevladujejo sorodne endofitske glivne vrste – red Diaporthales (vrtačarji) prevladuje pri listavcih, red Helotiales (pecljarji) pa pri iglavcih. Evolucijsko razhajanje med obema skupinama gliv sovpada z ločitvijo golosemenk in kritosemenk, kar pomeni, da se dominantni endofiti evolucijsko razvijajo skupaj s svojimi gostitelji že več kot 300 milijonov let (Sieber, 2007). Molekularni pristopi razkrivajo obsežno in do sedaj neodkrito raznolikost glivnih združb (npr. Vainio in Hantula, 2000; Vandenkoornhuyse in sod., 2002). Kljub temu pa obstaja vrsta pomanjkljivosti pri izvedbi in analizi pridobljenih podatkov, zato je kritično pristopanje pri vrednotenju molekularnih rezultatov nujno. Ena izmed pogosto uporabljenih tehnik za preučevanje glivnih združb je denaturacijska gradientna gelska elektroforeza (DGGE) (Kirk in sod., 2004). Primer dinamike profilov DGGE glivnih združb v bukovih sekancih je predstavljen na Sliki 2. Vertikalne linije predstavljajo posamezne vzorce, lise pa predstavljajo posamezne glivne skupine. Opazimo lahko variabilnost v strukturi združb med posameznimi vzorci. V svežih sekancih (Slika 2, 0 msc) smo z metodo DGGE zaznali glive, ki predstavljajo začetek razvoja glivnih združb v sekancih. S časom se v lesni material zanesejo spore in fragmenti micelija iz okolice, ki dodatno vplivajo na razvoj glivne združbe v lesnem materialu. En razred S prispevkom želim osvetliti običajno prezrto komponento lesa – endofitske glive. Na primeru dveh že zaključenih raziskav bom predstavila novejšo metodologijo, ki nam omogoča vpogled v strukturo endofitskih združb v lesu in s tem nakazuje velikanski potencial endofitskih gliv, tako za različne biotehnološke aplikacije kot tudi za razvoj novih bolezni rastlin. Sukcesija gliv pri razgradnji lesnega substrata Sukcesija gliv je zaporedje pojavljanja in prostorske razporejenosti glivnih vrst, ki v določeni ekološki niši sestavljajo 64(2012) št. 5 Slika 2. Dinamika profilov DGGE glivne združbe v vzorcih bukovih sekancev v 17 mesecih izpostavitve abiotskim in biotskim dejavnikom 101 raziskave in razvoj lis na gelu DGGE je prisoten tako v začetnem materialu kot tudi v preostalih vzorcih sekancev. Predvidevamo, da omenjeni razred predstavlja taksonomsko skupino gliv, ki so v lesu bukve verjetno kot endofiti in v določenih razmerah preidejo na saprofitski način življenja. Skupina je prisotna v celotnem obdobju spremljanja, kar nakazuje njeno vlogo pri razgradnji lesa, saj lahko preživi v kompleksnem in spreminjajočem se okolju razgrajenega lesa (Piškur, 2009; Piškur in sod., 2011a). V veliki meri na preživetje in vzpostavitev združb vpliva medsebojna povezanost med različnimi organizmi. Zato smo preučevali, kako na razvoj glivne združbe vpliva inokulacija substrata z izbrano glivo bele trohnobe Pleurotus ostreatus. V začetnih mesecih je imela dodana gliva prednost pred drugimi organizmi in je začela z intenzivno kolonizacijo ter razgradnjo strukturnih komponent lesa. Poleg tega je inokulacija z glivo P. ostreatus vplivala na potek sukcesije gliv, saj se je v 17-mesečnem obdobju spremljanja zmanjšala pestrost glivne združbe v primerjavi z naravno razvijajočo se združbo (Piškur, 2009; Piškur in sod., 2009; Piškur in sod., 2011a). Izsledki so pomembni za načrtovanje mikoremediacijskih strategij, kjer izkoriščamo posebne glivne lastnosti za nevtralizacijo različnih organskih onesnažil ali za odstranjevanje težkih kovin iz kontaminiranih substratov oziroma apliciramo glive za sanacijo degradiranih in z organskimi hranili osiromašenih tal (npr. Pointing, 2001; Humar in Pohleven, 2003; Singh, 2006; Vidic, 2008; Piškur in sod., 2009). Kljub vsemu pa aplikacija gliv ni vedno ekonomsko niti ekološko upravičena, saj, kot smo ugotovili s spremljanjem razgradnih procesov lesa, dodani glivni vcepek pomembno vpliva na razvoj glivnih združb. Še več, lesni substrat je nosilec raznolike glivne združbe, ki sodeluje v razgradnih procesih lesa in izraža encimatske komplekse, ki bi lahko bili ključni v bioremediacijah (Piškur in sod., 2011a). Patogene aktivnosti endofitskih gliv Nekatere znane patogene glive so pogosto prisotne v/ na zdravih rastlinah, kjer običajno ne povzročajo bolezenskih simptomov. V kombinaciji z določenimi dejavniki (npr. suše, poškodbe …) pa delujejo patogeno in sprožijo razvoj bolezni (Sieber, 2007). Endofitske glive so namreč običajno v speči, neaktivni obliki, ki pa se lahko ob spremenjenih razmerah v okolju »zbudijo« in začnejo z aktivno kolonizacijo svojega gostitelja, kar lahko vodi do obsežnih poškodb in celo do odmiranja gostitelja (Piškur in Jurc, 2011). Vrste gliv iz družine Botryosphaeriaceae so splošno razširjene endofitske glive, ki pa v povezavi s sušnim stresom, mehanskimi poškodbami, zmrzaljo, sadnjo na neprimernih lokacijah ter biotskimi poškodbami lahko delujejo 102 patogeno (Slippers in Wingfield, 2007). Družina Botryosphaeriaceae je vrstno bogata družina, s številnimi kriptičnimi vrstami, ki jih lahko ugotovimo le z molekularnim pristopom (Bickford in sod., 2007; Lombard in Crous, 2011). Kompleksi morfološko težko ločljivih vrst so pri glivah pogosti in so vzrok pogostih napačnih identifikacij. Zanesljiva identifikacija povzročitelja bolezni je kritičen korak pri napovedovanju potencialnega vpliva ter tveganja in za določitev ustreznih ukrepov za omejitev bolezni oziroma njenega ekonomskega učinka. Pravilna taksonomska umestitev je še posebej relevantna za potencialno invazivne in nove vrste, saj uveljavljanje karantenskih ukrepov temelji ravno na natančni diagnozi (Desprez-Loustau in sod., 2007). Nekatere regije v genomu lahko uporabimo za identifikacijo vrst in izračun sorodnosti med različnimi taksonomskimi skupinami, zato je v zadnjih letih aktualna pobuda za določitev regije DNA, ki bi predstavljala črtno kodo za posamezno vrsto (The DNA Barcode of Life Initiative). Kot najprimernejša regija za kraljestvo gliv se pogosto omenja regija rDNA (ribosomska DNA), ki je sestavljena iz nekodirajočih in iz evolucijsko stabilnejših kodirajočih regij, vendar so v nekaterih primerih bolj informativni drugi odseki genoma (npr. geni za elongacijski faktor 1-α, β-kalmodulin) (Rossman in Palm-Hernandez, 2008; Piškur, 2010; Lombard in Crous, 2011). Kako nam novejše tehnike pomagajo razumeti razvoj bolezni, nakazuje raziskava odmiranja črnih gabrov v Sloveniji in Italiji, ki se je začelo pojavljati po letu 1997. Kot povzročiteljica odmiranja je bila določena gliva Botryosphaeria dothidea (družina Botryosphaeriaceae), do tedaj neznana kot patogen črnih gabrov (Jurc in sod., 2006). S preučevanjem genetske variabilnosti izolatov B. dothidea, pridobljenih iz prizadetega območja, smo ugotovili heterogeno strukturo populacije omenjene glive, kar nakazuje, da je nenadni pojav bolezni črnih gabrov povezan s samoniklo populacijo endofitske glive in ne kot posledica vnosa patogena na prizadeto območje. Populacija omenjene vrste je sobivala s svojim gostiteljem – črnim gabrom, v določenem trenutku pa je nabor dejavnikov (najverjetneje suše in visoke temperature) sprožil patogene aktivnosti do tedaj neškodljive glive (Piškur in Jurc, 2011; Piškur in sod., 2011b). Glive iz družine Botryosphaeriaceae predstavljajo skrito, vendar izredno pomembno grožnjo vsem lesnatim rastlinam, predvsem zaradi vsesplošne razširjenosti, endofitne latentne faze in nevarnosti, da izredno hitro povzročijo bolezenske simptome pri gostiteljih, ki so izpostavljeni stresu. Še več, patogene aktivnosti se bodo zelo verjetno povečevale zaradi predvidenih klimatskih sprememb in zaradi večanja globalnega trgovanja, predvsem, ker karantenski ukrepi niso prilagojeni za ugotavljanje in spre- 64(2012) št. 5 Endofitska variabilnost – preživetvena strategija gostiteljev? Variabilnost endofitskih združb je pogojena tako z gostiteljem kot z okoljskimi razmerami. Gosta poseljenost gostiteljskih tkiv z endofitskimi glivami nakazuje na pomembnost takih združb za gostitelja, ki »izkoriščajo« svoje endofitske najemnike za prilagajanje na okoljske spremembe ter za obrambo pred herbivori, patogenimi glivami in žuželkami (Jurc, 1997). Omenjene strategije so dobro znane pri endofitskih glivah trav, pri lesnatih rastlinah pa ostajajo ti pojavi bolj ali manj neraziskani (Kannadan in Rudgers, 2008). Za oris številčnosti endofitskih združb nam je lahko raziskava Bissegerrja in Sieberja (1994), ki je razkrila, da v 1,5 cm2 velikem koščku skorje lahko najdemo do šest različnih vrst endofitov (Carroll, 1995; Porras-Alfaro in Bayman, 2011). Seveda pa je zaradi že omenjenih omejitev klasičnih tehnik izolacije število vrst podcenjeno. K pestrosti združb prispeva tudi raznolikost med posameznimi osebki iste vrste. Porras-Alfaro in Bayman (2011) povzemata več raziskav, v katerih so ugotovili vpliv endofitov na prilagajanje rastlin na stresne razmere, kot so npr. suša, povišane temperature ali povišana koncentracija CO2. Endofiti v takih razmerah vplivajo na izražanje gostiteljskih genov in s tem posledično na metabolizem rastline. Znano je tudi, da endofiti izločajo številne sekundarne metabolite (alkaloide, poliketide, terpenoide, flavonoide, steroide, itd.), ki imajo farmakološko zanimive aktivnosti. V naravi pa so te substance najverjetneje pomemben dejavnik pri obrambi rastline pred napadi škodljivih organizmov. Nekatere izmed teh snovi vplivajo tudi neposredno na gostiteljske obrambne mehanizme, tako da inducirajo sistemsko pridobljeno odpornost. Variabilnost endofitskih združb in kompleksnost interakcij z gostiteljem lahko predstavljata pomembno prednost za gostitelja v nenehno spreminjajočem se okolju (Porras-Alfaro in Bayman, 2011). Slovarček Črtna koda DNA: kratka regija DNA za namen določanja vrste (ang. DNA Barcode) DNA: deoksiribonukleinska kislina; tudi DNK (uporabljamo samo v poljudnih besedilih, ne v strokovnih prispevkih ali učbenikih) Elektroforeza DNA: metoda, s katero ločujemo molekule DNA glede na velikost in naboj. Molekule DNA se pod vplivom električnega polja začnejo zaradi negativnega naboja fosfatne skupine na verigi DNA premikati proti pozitivnemu potencialu – anodi Endofit: organizem (običajno bakterija ali gliva), ki živi v/na tkivih živih rastlin ter med celotnim ali delnim življenjskim ciklom ne povzroči nastanka bolezenskih simptomov na okuženi rastlini Izolat (glive): čista micelijska kultura, izolirana iz populacije osebkov iz npr. okoljskega vzorca (v nasprotju z izrazom sev, ki predstavlja izolat oziroma skupino izolatov z znanimi fenotipskimi in/ali genotipskimi lastnostmi, ki jih ločijo od drugih izolatov iste taksonomske skupine) Karantenski organizem: škodljiv organizem (virus, bakterija, gliva, rastlina, žival) za rastline ali njihove dele, ki pa še ni prisoten v neki državi ali regiji kljub ugodnim razmeram za njegov razvoj oziroma je njegova prisotnost pod strogim nadzorom. Opustitev nadzora in ukrepov za preprečitev širjenja karantenskega organizma lahko privede do hudih ekoloških in ekonomskih posledic Kriptične vrste: morfološko podobne vrste, ki se razlikujejo na genetskem nivoju. S klasično identifikacijo kriptičnih vrst ne moremo ločiti in jih pogosto zmotno opisujemo kot eno vrsto PCR: verižna reakcija s polimerazo, kjer s termostabilno polimerazo pomnožimo specifičen odsek v genomu organizma, ki ga definiramo z dvema začetnima oligonukleotidoma Sekvenca DNA: zaporedje nukleotidov v DNA Sterilnost: stanje brez živih organizmov in spor Zaključek Vloga endofitov pri lesnatih rastlinah ostaja kljub vsemu bolj ali manj nepojasnjena. Nekatere skupine endofitov se pri določenih razmerah »aktivirajo« in začno delovati 64(2012) št. 5 raziskave in razvoj mljanje latentnih patogenov. Z vnosom neavtohtonih rastlin v novo okolje prenesemo namreč tudi širok spekter endofitskih gliv, ki lahko kužijo in povzročajo razvoj bolezenskih simptomov na sosednjih rastlinah, ki nimajo razvite odpornosti proti vnešenim vrstam. Po drugi strani pa se lahko občutljivo razmerje med endofitom in gostiteljsko rastlino poruši že ob prenosu gostitelja v novo, eksotično okolje in se izrazi v razvoju bolezni na tem gostitelju (Brasier, 2000; Slippers in Wingfield, 2007). 103 raziskave in razvoj patogeno. Nekatere endofitske glive izločajo ligninolitične encime in imajo pomembno vlogo pri razgradnji lesa odmrlih gostiteljev. Endofiti lahko delujejo kot zaščitniki svojih gostiteljev in preprečujejo okužbe s patogenimi glivami in napade žuželk. V določenih stresnih razmerah lahko sobivanje endofita in gostitelja pomeni preživetveno strategijo. Največkrat pa so funkcije endofitov skrite in nerazjasnjene. Za preučevanje in spremljanje endofitov je čedalje pomembnejša implementacija molekularnih tehnik, predvsem za diagnostiko potencialno patogenih endofitskih gliv. Zahvala Prispevek je nastal v okviru programske skupine Gozdna biologija, ekologija in tehnologija (P4-0107) in Javne gozdarske službe na Gozdarskem inštitutu Slovenije (Poročevalska, prognostično-diagnostična služba za gozdove). Viri 1. Baum S., Sieber T., Schwarze F., Fink S. (2003) Latent infections of Fomes fomentarius in the xylem of European beech (Fagus sylvatica). Mycological Progress, 2: 141-148 2. Bickford D., Lohman D.J., Sodhi N.S., Ng P.K.L., Meier R., Winker K., Ingram K.K., Das I. (2007) Cryptic species as a window on diversity and conservation. Trends in Ecology & Evolution, 22: 148-155 3. Bissegger M., Sieber T.N. (1994) Assemblages of endophytic fungi in coppice shoots of Castanea sativa. Mycologia, 86: 648-655 4. Boddy L. (1994) Latent decay fungi: The hidden foe? Arboricultural Journal, 18: 113-135 5. Boddy L. (2001) Fungal community ecology and wood decomposition processes in angiosperms: from standing tree to complete decay of coarse woody debris. Ecological Bulletins, 49: 43-56 6. Brasier C. (2000) The rise of the hybrid fungi. Nature, 405: 134-135 7. Bridge P., Spooner B. (2001) Soil fungi: diversity and detection. Plant and Soil, 232: 147-154 8. Carroll G.C. (1995) Forest endophytes: pattern and procesess. Canadian Journal of Botany, 73: S1316-S1324 9. de Bary A. (1866) Morphologie und Physiologie der Pilze, Flechten und Myxomyceten. Engelman, Leipzig, 316 10. Desprez-Loustau M.L., Robin C., Buee M., Courtecuisse R., Garbaye J., Suffert F., Sache I., Rizzo D.M. (2007) The fungal dimension of biological invasions. Trends in Ecology & Evolution, 22: 472-80 11. Donaldson L.A. (2001) Lignification and lignin topochemistry an ultrastructural view. Phytochemistry, 57: 859-873 12. Eaton R.A., Hale M.D.C. (1993) Wood: decay, pests and protection. Chapman & Hall, London, 546 13. Fengel D., Wegener G. (1989) Wood: chemistry, ultrastructure, reactions. Walter de Gruyter, Berlin, 613 14. Frankland J.C. (1998) Fungal succession - Unraveling the unpredictible. Mycological Research, 102: 1-15 15. Garstang J., Weekes A., Poulter R., Bartlett D. (2002) Identification and characterisation of factors affecting losses in the large-scale, non-ventilated bulk storage of wood chips and development of best storage practices URN 02/1535. First Renewables Ltd, Leeds, 116 16. Hatfield R., Fukushima R.S. (2005) Can lignin be accurately me- 104 asured? Crop Science, 45: 832-839 17. Humar M., Pohleven F. (2003) Mikoremediacija s CCB (Cu/Cr/B) pripravki zaščitenega lesa. V: Slovenski kemijski dnevi, Maribor, 25. in 26. september 2003. Zbornik referatov s posvetovanja. Glavič P., Brodnjak-Vončina D. (Ur.), FKKT, Maribor, 1-6 18. Hunt J., Boddy L., Randerson P.F., Rogers H.J. (2004) An evaluation of 18S rDNA approaches for the study of fungal diversity in grassland soils. Microbial Ecology, 47: 385-395 19. Hyde K.D., Jones E.B.G. (2002) Introduction to fungal succession. Fungal Diversity, 10: 1-4 20. Jellison J., Jasalavich C. (2000) A review of selected methods for the detection of degradative fungi. International Biodeterioration & Biodegradation, 46: 241-244 21. Jurc D., Ogris N., Grebenc T., Kraigher H. (2006) First report of Botryosphaeria dothidea causing bark dieback of European hop hornbeam in Slovenia. Plant Pathology, 55: 299 22. Jurc M. (1997) Patogeni - simbionti - endofiti: sinonimi ali samostojne kategorije organizmov? V: Zbornik predavanj in referatov 3. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin v Portorožu od 4. do 5. marca 1997. Maček J. (Ur.), Društvo za varstvo rastlin Slovenije, Ljubljana, 285-290 23. Kannadan S., Rudgers J.A. (2008) Endophyte symbiosis benefits a rare grass under low water availability. Functional Ecology, 22: 706-713 24. Kirk J.L., Beaudette L.A., Hart M., Moutoglis P., Klironomos J.N., Lee H., Trevors J.T. (2004) Methods of stuying soil microbial diversity. Journal of Microbiological Methods, 58: 169-188 25. Lombard L., Crous P.W. (2011) DNA Barcoding of Botryosphaeriaceae. CBS-KNAW Fungal Biodiversity Centre. http://www.dnabarcodes2011.org/documents/presentations/12-2/taxsessionsa/ fungi1/1000-Lombard.pdf (23.2.2012) 26. Oses R., Valenzuela S., Freer J., Baeza J., Rodríguez J. (2006) Evaluation of fungal endophytes for lignocellulolytic enzyme production and wood biodegradation. International Biodeterioration & Biodegradation, 57: 129-135 27. Pérez J., Muñoz-Dorado J., de la Rubia T., Martínez J. (2002) Biodegradation and biological treatments of cellulose, hemicellulose and lignin: an overview. International Microbiology, 5: 53-63 28. Piškur B., Pohleven F. (2008) Les kot hrana. Wood as food. Les, 60: 92-97 29. Piškur B. (2009) Sukcesivni procesi razgradnje lesnega substrata inokuliranega z glivo Pleurotus ostreatus na degradiranih območjih. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 132 30. Piškur B., Zule J., Piškur M., Jurc D., Pohleven F. (2009) Fungal wood decay in the presence of fly ash as indicated by gravimetrics and by extractability of low molecular weight volatile organic acids. International Biodeterioration & Biodegradation, 63: 594-599 31. Piškur B. (2010) Kaj se dogaja z jesenom pri nas? - Četrto nadaljevanje. Gozdarski Vestnik, 68: 340-344 32. Piškur B., Bajc M., Robek R., Humar M., Sinjur I., Kadunc A., Oven P., Rep G., Al Sayegh Petkovšek S., Kraigher H., Jurc D., Pohleven F. (2011a) Influence of Pleurotus ostreatus inoculation on wood degradation and fungal colonization. Bioresource Technology, 102: 10611-10617 33. Piškur B., Jurc D. (2011) Nenavadne vremenske razmere kot sprožilci patogenih aktivnosti endofitnih gliv na primeru vrste Botryosphaeria dothidea. V: Zbornik predavanj in referatov 10. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, Podčetrtek, 12. marec 2011. Maček J., Trdan S. (Ur.), Društvo za varstvo rastlin Slovenije, Ljubljana, 242-245 34. Piškur B., Pavlic D., Slippers B., Ogris N., Maresi G., Wingfield M., Jurc D. (2011b) Diversity and pathogenicity of Botryosphaeriaceae on declining Ostrya carpinifolia in Slovenia and Italy fol- 64(2012) št. 5 64(2012) št. 5 raziskave in razvoj lowing extreme weather conditions. European Journal of Forest Research, 130: 235-249 35. Pointing S.B. (2001) Feasibility of bioremediation by white-rot fungi. Applied Microbiology and Biotechnology, 57: 20-33 36. Ponge J.F. (2005) Fungal communities: relation to resource succession. V: The fungal community. Its organization and role in the ecosystem. Dighton J., White J.F., Oudemans P. (Ur.), Taylor & Francis Group, Boca Raton, 169-180 37. Porras-Alfaro A., Bayman P. (2011) Hidden fungi, emergent properties: endophytes and microbiomes. Annual Review of Phytopathology, 49: 291-315 38. Rossman A.Y., Palm-Hernandez M.E. (2008) Systematics of plant pathogenic fungi: Why it matters. Plant Disease, 92: 13761386 39. Saha B.C. (2003) Hemicellulose bioconversion. Journal of Industrial Microbiology & Biotechnology, 30: 279-291 40. Shigo A.L. (1972) Successions of microorganisms and patterns of discoloration and decay after wounding in red oak and white oak. Phytopathology, 62: 256-259 41. Sieber T.N. (2007) Endophytic fungi in forest trees: are they mutualists? Fungal Biology Reviews, 21: 75-89 42. Singh H. (2006) Mycoremediation: fungal bioremediation. John Wiley & Sons, New Jersey, 592 43. Slippers B., Wingfield M.J. (2007) Botryosphaeriaceae as endophytes and latent pathogens of woody plants: diversity, ecology and impact. Fungal Biology Reviews, 21: 90-106 44. Torelli N. (1986) Zgradba lesa. Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 52 45. Uffen R.L. (1997) Xylan degradation: a glimpse at microbial diversity. Journal of Industrial Microbiology & Biotechnology, 19: 1-6 46. Vainio E.J., Hantula J. (2000) Direct analysis of wood-inhabiting fungi using denaturing gradient gel electrophoresis of amplified ribosomal DNA. Mycological Research, 104: 927-936 47. Vandenkoornhuyse P., Baldauf S.L., Leyval C., Straczek J., Young J.P.W. (2002) Extensive fungal diversity in plant roots. Science, 295: 2051 48. Vidic I. (2008) Razgradnja kloriranih organskih biocidov z lignolitičnimi glivami. Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 104 105 raziskave in razvoj Tjaša Tolar*, Anton Velušček*, Katarina Čufar** UDK 903(497.4 Stare gmajne)«636« Arheobotanične raziskave na kolišču Stare gmajne, datiranem na osnovi raziskav lesa Archaeobotanical investigations at the pile-dwelling site Stare gmajne, dated on the basis of wood investigations Originalni znanstveni članek (orignal scientific paper) Izvleček: Na kolišču Stare gmajne z Ljubljanskega barja smo pridobili in raziskali 932 vzorcev lesa. Z uporabo dendrokronologije ter metod 14C in »wiggle matching« smo ugotovili, da je bilo naseljeno od 3350 do 3330 in od 3160 do 3110 pr. n. št. Vpeljali smo nove metode arheobotaničnih raziskav in analizirali makrorastlinske ostanke (semena in plodove), iz obeh obdobij naselbine. Glavne kulturne rastline, ki so jih gojili koliščarji: eno- in dvozrna pšenica, ječmen, mak, lan in grah. Za prehrano so nabirali: jabolka, hruške, jagode, robide, volčje jabolko, rumeni dren, glog, črni trn, grozdje, šipek ter želode, lešnike in vodne oreške. Z novimi reprezentativnimi arheobotaničnimi metodami smo na najdišču prazgodovinske naselbine v Sloveniji prvič identificirali lan ter eno- in dvozrno pšenico na podlagi ohranjenih žitnih plev. Primerjave naših arheobotaničnih rezultatov z rezultati raziskav s sočasnih kolišč severno od Alp so pokazale, da so pri nas gojili eno- in dvozrno pšenico, severno od Alp pa trdo pšenico. Na slovenskem kolišču so bili bistveno bolj pogosti plodovi rumenega drena, vodnega oreška in vinske trte. Ključne besede: arheobotanika, datiranje, dendrokronologija, koliščarska naselbina, les, Ljubljansko barje, makrorastlinski ostanki 106 Abstract: We investigated 932 samples of wood from the prehistoric pile-dwelling site Stare gmajne at Ljubljansko barje. With the help of dendrochronology, radiocarbon dating and wiggle matching method we established that the dwelling was settled in two periods from approximately 3350 until 3330, and from 3160 until 3110 cal. BC. We introduced an archaeobotanical method which is widely used in other European laboratories and identified macrobotanical remains (seeds and fruits) from both settlement periods. Most important cultural plants were: einkorn, emmer, barley, opium poppy, flax and peas. Most frequent gathered plants were: apples, pears, strawberries, blackberries, bladder cherries, cornelian cherries, hawthorns, blackthorns, grapes, dog-rose berries and nuts (acorn, hazel nut and water chestnut). While a widely accepted method was used, we identified for the first time flax and einkorn / emmer wheat on the basis of chaff remains at a Slovenian prehistoric site. We compared plant economy habits between Stare gmajne and some contemporaneous lake dwellings around the Alps; the most important cultivated wheats at Stare gmajne were emmer and einkorn, while at the sites north of the Alps naked wheat was often found. Corenlian cherry, water chestnut, and grape vine were frequent at Stare gmajne, but they were rare or were not found on the sites north of the Alps. Keywords: archaeobotany, dating, dendrochronology, pile-dwelling settlement, wood, Ljubljansko barje, macrobotanical remains 1. Uvod * dr., Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, e-pošta: [email protected] ** prof. dr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana Arheobotanika raziskuje rastlinske ostanke, ki so se ohranili v sedimentu z arheoloških najdišč. Rastlinski ostanki so t. i. ekofakti in so največkrat rezultat človekove aktivnosti. Z njihovimi raziskavami ugotavljamo predvsem, s čim so 64(2012) št. 5 Ljubljansko barje predstavlja zakladnico arheoloških najdišč in z njimi tudi botaničnih ostankov, predvsem iz obdobja kolišč, tj. s konca mlajše kamene, celotne bakrene in starejšega dela bronaste dobe, od približno 4600 do 1500 pr. n. št. (Velušček, 2006; Velušček in sod., 2011). Pri nas do pred kratkim kolišča niso bila natančno datirana, v arheobotaniki pa so uporabljali metode, ki niso bile primerljive z metodami, ki jih uporabljajo sodobni laboratoriji drugod po svetu. Cilj prispevka je predstaviti del raziskav, ki so bile opravljene v okviru doktorske disertacije Tjaše Tolar z naslovom Arheobotanične raziskave na najdiščih z Ljubljanskega barja (Tolar, 2011). Predstaviti želimo glavne rezultate arheobotaničnih raziskav, kjer smo najprej kritično ovrednotili dosedanje arheobotanične metode in uvedli novo reprezentativno metodologijo, prirejeno za slovenske razmere. Raziskave smo opravili na koliščarski naselbini Stare gmajne. Posebej smo se posvetili tudi raziskavam arheološkega lesa. Z dendrokronološkimi in radiokarbonskimi analizami smo Stare gmajne absolutno datirali in ugotovili, da je bilo območje poseljeno dvakrat, od približno 3350 do 3330, po prekinitvi pa še od približno 3160 do 3110 pr. n. št. Ker smo uporabili reprezentativne arheobotanične metode, smo dobljene rezultate lahko primerjali z rezultati raziskav na istodobnih naselbinah v širšem srednjeevropskem prostoru. 2. Material in metode dela Najdišče Stare gmajne Material za pričujoče raziskave smo pridobili z arheološkega najdišča Stare gmajne (sl. 1a), ki ga kulturno uvrščamo 64(2012) št. 5 v bakreno dobo. V času Starih gmajn je na Ljubljanskem barju in v širšem območju Alp živelo več koliščarskih naselbin (sl. 1). Raziskave lesa Na Starih gmajnah je bil les za raziskave pobran iz osmih drenažnih jarkov in treh sond (sl. 2a), in sicer v letih: 2002, 2004, 2006 in 2007. Zbranih je bilo 932 vzorcev, iz vseh odkritih lesenih najdb (večinoma kolov), ne glede na obliko, premer in lesno vrsto. Lesenim elementom smo najprej izmerili natančne koordinate in nato odžagali 10 cm do 20 cm dolg vzorec, ki smo ga takoj po odvzemu izmerili, označili z identifikacijsko številko in ga zalitega z vodo shranili v neprodušno zaprti polietilenski vrečki. raziskave in razvoj se ljudje prehranjevali in kako so rastline in njihove dele znali uporabiti, npr. za kurjavo, krmo in steljo domačim živalim, za izdelavo tekstila, vrvi, nakita, lesenih kuhinjskih pripomočkov, toporišč za orodja, čolnov, vozov in za gradnjo bivališč. Rastlinski ostanki so pogosto zogleneli in predstavljajo pooglenel les s kurišč, ostanke predmetov, ki jih je uničil požar ter zoglenela semena in plodove prehranskih rastlin, predvsem žitnih zrn in plev. Nezogleneli rastlinski ostanki pa se lahko dolgo, tudi več tisočletij, ohranijo pod vodo ali v z vodo prepojenem, ilovnatem in zato anoksičnem okolju. Ostanki rastlin s časom doživljajo počasne spremembe. Procesu (fosilizaciji), ki vodi v njihovo ohranitev, pravimo tafonomija (Schiffer, 1987; Jacomet in Kreuz, 1999), od katere je odvisno kaj in koliko makrorastlinskih ostankov bomo lahko pridobili iz sedimenta. Rezultati so odvisni tudi od raziskovalnih metod, ki vključujejo: vzorčenje na terenu, transport, skladiščenje, shranjevanje, spiranje / sejanje, sortiranje, identifikacijo in kvantifikacijo ostankov (Tolar in sod., 2010). V dendrokronološkem laboratoriju smo vzorce lesa obdelali z mizarskimi stroji, nato pa jih posamično globoko zamrznili in jim zgladili prečno površino. Sledil je pregled pod stereomikroskopom in štetje branik. Lesno vrsto smo pri hrastu in jesenu določili z opazovanjem pod stereomikroskopom, za druge vrste pa smo naredili 20 µm debele preparate vseh treh anatomskih prerezov in opravili mikroskopsko identifikacijo lesa s pomočjo uveljavljenih ključev (Schweingruber, 1990; Torelli, 1991; Richter in Dallwitz, 2002; Schoch in sod., 2004). Za dendrokronološke meritve smo izbrali samo vzorce hrasta in jesena, ki so imeli več kot 45 branik. Širine branik smo merili s pomočjo pomične mizice, stereomikroskopa in računalniškega programa TSAP / X in TSAP / Win. Dobljena zaporedja širin branik smo sinhronizirali in združili v kronologije širin branik, ločeno za jesen in hrast. Sestavili smo dve jesenovi in dve hrastovi kronologiji. Kronologije s Starih gmajn smo primerjali z že obstoječimi kronologijami širin branik za kolišča na Ljubljanskem barju. Iz štirih skrbno izbranih vzorcev merjenega lesa smo odvzeli vzorce lesa, ki so vsebovali od 5 do 10 relativno datiranih branik in jih poslali na radiokarbonsko datiranje v Heidelberger Akademie der Wissenschaften, Radiometrische Altersbestimmung von Wasser und Sedimenten. Ko smo pridobili radiokarbonske datume, smo z metodo »wiggle-matching« uspešno absolutno datirali dve hrastovi kronologiji, na osnovi datumov posekov lesa pa smo ocenili, kdaj je naselbina živela (Čufar in sod., 2009; 2010). Analiza makrorastlinskih ostankov Večino materiala za arheobotanične raziskave smo pridobili med arheološkim izkopavanjem v letu 2007 (Tolar in sod., 2010; 2011). Lokacije in pogostnost odvzema vzorcev smo določili že pred začetkom izkopavanja, vzorčenje pa je bilo naključno sistematično, kar pomeni, da smo vzorce jemali iz treh naključno določenih točk (kvadrantov) (sl. 2b) 107 raziskave in razvoj Slika 1. a) Ljubljansko barje ter lega koliščarske naselbine Stare gmajne in nekaterih kolišč iz 4. tisočletja pr. n. št. in b) mesta sočasnih naselbin v širšem alpskem prostoru (risbi: Tamara Korošec, 2012). Fig. 1. a) Ljubljansko barje with pile-dwelling settlement Stare gmajne and some other pile-dwellings from the 4th millennium BC and b) locations of contemporaneous dwellings in the circum Alpine region (drawings: Tamara Korošec, 2012). 108 64(2012) št. 5 raziskave in razvoj Slika 2. a) Najdišče Stare gmajne, z označenimi 8 jarki in 3 sondami, od koder je bil zbran les za raziskave. Vzorci za arheobotanične raziskave so bili odvzeti iz sonde 3. b)Tloris izkopane sonde 3 iz leta 2007 s sivo označenimi kvadranti, ki so bili naključno izbrani za arheobotanično vzorčenje (horizontalno vzorčenje). c) Pogled na izkopano sondo 3. d) Prerez izkopane sonde 3, na levi prikaz 5 cm poglobitev (vertikalno vzorčenje) (risbe: Tamara Korošec, 2011; foto: Dejan Veranič). Fig. 2. a) Stare gmajne site with marked 8 drainage ditches and 3 trenches, from where wood was collected. Archaeobotanical samples were taken from the trench no. 3, in the year 2007. b) Marked, grey quadrants in the trench no. 3 were randomly chosen for sampling (horizontal sampling). c) View on the excavated trench no. 3. d) The vertical stratigraphy of the trench; on the left 5 cm deepenings are shown (vertical sampling) (drawings: Tamara Korošec, 2011; photo: Dejan Veranič). v raziskovalni sondi (sl. 2c) in sistematično, iz vsakega kvadranta ločeno, po 5 cm poglobitvah (sl. 2d). Tako smo skupno zbrali 15 vzorcev sedimenta (po cca. 2 do 3 kg oz. litre). Po končanem izkopavanju je bilo ugotovljeno, da 4. in 5. poglobitvi pripadata mlajši, 7. in 8. poglobitvi pa starejši fazi poselitve (sl. 2d). 6. poglobitev smo med raziskavami poimenovali kot vmesno (IL) fazo. 2 do 3 kg oz. litrske mokre vzorce sedimenta, shranjene na hladnem v neprodušno zaprtih polietilenskih vrečkah, 64(2012) št. 5 smo po končanem izkopavanju spirali oz. mokro sejali v laboratoriju preko sit dveh velikosti (2 mm in 0,355 mm). Delo je potekalo počasi, s polflotacijo in z nežnim curkom vode. Na sitih so tako ostali organski, predvsem makrorastlinski ostanki (sl. 3a), ki smo jih nežno pobrali s sit, ločeno za veliko (2 mm) in malo (0,355 mm) frakcijo. Organske frakcije s sit smo shranili v PVC lončkih, z dodatkom destilirane vode in v hladilniku, da ni prišlo do propada organskih ostankov, ki smo jih želeli preučiti. Makrorastlinske ostanke, večje od 0,355 mm, smo nato analizirali pod 109 raziskave in razvoj 3. Rezultati in razprava Raziskave lesa in datiranje naselbine Slika 3. Mokro presejan arheobotanični vzorec s kolišča Stare gmajne: a) organske frakcije na sitih, b) makrorastlinski ostanki pod stereomikroskopom (vodni sovec (Oenanthe aquatica) v ospredju) (foto: Tjaša Tolar, 2007). Fig. 3. Wet sieved archaeobotanical sample from the pile-dwelling site Stare gmajne: a) organic fractions on the sieves, b) macrobotanical remains under stereomicroscope (Oenanthe aquatica in the middle) (photo: Tjaša Tolar, 2007). stereomikroskopom z do 50-kratno povečavo (sl. 3b). Pri delu (sortiranju oz. prebiranju makroostankov) smo uporabili mehko pinceto in ločevalne PVC škatlice. Najdbe (v večini semena in plodove) smo zalivali z destilirano vodo, za daljšo konzervacijo pa smo uporabili zmes kemikalij (alkohol : glicerin : destilirana voda : thymol) v razmerju (1 : 1 : 1 : 0,1). Sledila je identifikacija in štetje makrorastlinskih ostankov. Pri identifikaciji arheoloških semen in plodov smo uporabili določevalne ključe (npr. Beijerinck, 1947; Berggren, 1969 in 1981; Schoch in sod., 1988; Anderberg, 1994; Jones in sod., 2004; Cappers in sod., 2006) ter lastno referenčno zbirko recentnih in arheoloških semen / plodov. Sledilo je štetje identificiranih makrorastlinskih ostankov, pri čemer smo se držali vnaprej določenih kriterijev, kaj šteti kot eno enoto (npr. Tolar in sod., 2011, tab. 1, str. 210), saj so nezogleneli organski ostanki, stari več tisoč let, v večini primerov ohranjeni le kot fragmenti. 110 Arheološki les s Starih gmajn je, tako kot pri drugih koliščarskih naselbinah na Ljubljanskem barju, večinoma ostanek navpičnih kolov, ki so jih koliščarji zabili v tla in na njih postavili bivališča. Na osnovi anatomije lesa smo v nekaterih primerih določili lesno vrsto, v primerih, ko na Ljubljanskem barju in njegovi okolici uspeva več predstavnikov istega rodu, ki jih na osnovi zgradbe lesa ne moremo zanesljivo razlikovati, pa smo določili le rod (npr. Quercus sp. in Fraxinus sp.). Najpogosteje uporabljeni gradbeni les na Starih gmajnah je jesenovina (Fraxinus sp.), ki je zastopana s kar 44 % vzorcev, sledi pa ji hrastovina (Quercus sp.) s 36 % vzorcev (sl. 4). Le petina vzorcev je pripadala drugim vrstam, med katerimi so koli iz lesa topola (Populus sp.), bukve (Fagus sylvatica), jelše (Alnus glutinosa), javorja (Acer sp.), vrbe (Salix sp.), leske (Corylus avellana), belega gabra (Carpinus betulus) in jelke (Abies alba). Manjše število vzorcev (pod 1 %) je bilo preveč uničenih, da bi lahko določili lesno vrsto oz. rod. Za merjenje širin branik je bilo primernih le 115 (12 %) vzorcev jesena in 193 (33 %) vzorcev hrasta, ki so imeli nad 45 branik. Sestavili smo dve kronologiji jesena in dve kronologiji hrasta in vanju vključili 34 vzorcev jesena in 124 vzorcev hrasta, kar predstavlja 17 % od vseh 932 raziskanih vzorcev (sl. 4). Kronologiji hrasta, SG-QUSP2 (SG-old) in SG-QUSP1 (SG-young), sta bili najbolj primerni za datiranje (sl. 5). SG-old kronologijo hrasta smo sinhronizirali s kronologijama dveh koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju, Spodnje mostišče (SM-QU123) in Črešnja pri Bistri (CR-QUSP1) (za lokacijo glej sl. 1a), radiokarbonski datumi pa so omogočili, da smo zadnjo braniko na kronologiji SG-old datirali v leto 3330 (± 10) pr. n. št. Po pregledu datumov posekov dreves za kole smo ugotovili, da je bila naselbina naseljena približno dve desetletji v obdobju 3350 – 3330 (± 10) pr. n. št. (Čufar in sod., 2010). SG-young kronologijo smo sinhronizirali s kronologijo koliščarske naselbine Veliki Otavnik (VO-QUSP1) na Ljubljanskem barju (za lokacijo glej sl. 1a). Na osnovi treh radiokarbonskih datumov in metode »wiggle-matching«, smo tudi to kronologijo datirali in določili leto nastanka zadnje branike, tj. 3110 (± 12) pr. n. št., kolišče pa je bilo naseljeno približno 50 let v obdobju 3160 – 3110 (± 12) pr. n. št. (Čufar in sod., 2010). Stare gmajne so bile torej poseljene v dveh obdobjih (sl. 5). Ugotovljena vmesna 170-letna prekinitev v poselitvi območja Starih gmajn sovpada z najverjetnejšo prekinitvijo v poselitvi celotnega Ljubljanskega barja. Več študij tudi po- 64(2012) št. 5 raziskave in razvoj Slika 4. Deleži lesnih vrst na kolišču Stare gmajne: jesen (Fraxinus sp.), hrast (Quercus sp.), topol (Populus sp.), bukev (Fagus sylvatica), jelša (Alnus glutinosa), javor (Acer sp.), vrba (Salix sp.), leska (Corylus avellana), beli gaber (Carpinus betulus), jelka (Abies alba) in neidentificiran les. Identificirali smo 932 kosov lesa, merjenje širin branik smo opravili na skupno 33 % vzorcih jesena in hrasta, sinhronizirali in relativno datirali pa smo 17 % vzorcev. Figure 4. Percentages of wood species / genera on the pile-dwelling Stare gmajne: ash (Fraxinus sp.), oak (Quercus sp.), polar (Populus sp.), beech (Fagus sylvatica), elder (Alnus glutinosa), maple (Acer sp.), willow (Salix sp.), hazel (Corylus avellana), hornbeam (Carpinus betulus), fir (Abies alba) and not identified wood (neidentificirano). We identified 932 pieces of wood which mainly represented the rests of piles on which the dwellings were built. We measured tree-ring widths in 33 % of samples of ash and oak. Only 17 % samples (of total) were successfully cross-dated and joined in tree-ring chronologies. Slika 5. Hrastovi kronologiji širin branik SG-old (zadnje leto 3330 (± 10) pr. n. št.) in SG-young (zadnje leto 3110 (± 12) pr. n. št.) iz koliščarske naselbine Stare gmajne, datirani na osnovi radiokarbonskih datumov in metode »wiggle-matching« (prim. Čufar in sod., 2010). Obarvani sta obdobji, ko je bilo kolišče naseljeno. Figure 5. Tree-ring chronologies of oak SG-old (end date 3330 (± 10) cal. BC) and SG-young (end date 3110 (± 12) cal. BC) from the pile-dwelling Stare gmajne, dated with the help of radiocarbon and wiggle-matching method (c.f. Čufar et al., 2010). The periods when the dwelling was settled are coloured. 64(2012) št. 5 111 raziskave in razvoj roča, da je bilo to obdobje, ko so se verjetno dogajale klimatske spremembe (ohladitve in več padavin), ki so vplivale na migracije takratnih prebivalcev koliščarskih naselbin v celotnem Alpskem prostoru (npr. Magny in Haas, 2004). Omenjeni kronologiji sta omogočili, da smo na ± 12 let natančno datirali tudi arheološke plasti in arheobotanične ostanke v njih. Raziskave ostalih makrorastlinskih ostankov S pomočjo opisanih dendrokronoloških raziskav smo arheobotanične vzorce, ki so bili sistematično odvzeti iz kulturne plasti (sl. 2b), tudi dokaj natančno datirali. Vzorci iz mlajše ali pozne faze poselitve (PF) so datirani okoli 3110 pr. n. št., vzorci iz starejše ali zgodnje faze poselitve (ZF) pa okoli 3330 pr. n. št. Vmesna, 6. poglobitev (VF), na podlagi arheobotaničnih rezultatov (pregl. 1), najverjetneje pripada zgodnejši naselbini. Iz preglednice 1 lahko razberemo, da so bile najpomembnejše kulturne rastline na kolišču Stare gmajne, tako v starejši kot tudi v mlajši fazi: eno- in dvozrna pšenica, ječmen, mak, lan in v manjši meri tudi grah. Opazne so razlike v koncentracijah semen / plodov med starejšo in mlajšo poselitveno fazo, ki kažejo na arheobotanično bogatejše plasti v starejši fazi poselitve, kar predvsem pomeni, da je bila zgodnejša faza poselitve na točki, kjer smo izkopavali Preglednica 1. Povprečne koncentracije semen / plodov (na liter sedimenta) najpomembnejših prehranskih rastlin na najdišču Stare gmajne. Ločeno za zgodnjo (tj. starejšo) poselitveno fazo (ZF): datirano v okvirno 3350–3330 let pr. n. št., pozno (tj. mlajšo) poselitveno fazo (PF): datirano v okvirno 3160–3110 let pr. n. št. in za vmesno (VF) fazo poselitve. Table 1. Average plant concentrations of the most important edible plant taxa at Stare gmajne for the early (dated app. 3350–3330 cal. BC) (ZF), intermediate (VF) and later (dated app. 3160–3110 cal. BC) (PF) settlement phase. 112 64(2012) št. 5 raziskave in razvoj Slika 6. Arheobotanične najdbe pomembnejših kulturnih rastlin s Starih gmajn: a) zoglenela pleva dvozrne pšenice (Triticum dicoccum), b) zoglenela pleva enozrne pšenice (Triticum monococcum), c) zogleneli rahisi ječmena (Hordeum vulgare), d) nezoglenelo seme maka (Papaver somniferum), e) nezoglenelo seme lanu (Linum usitatissimum), f) zoglenela zrna ječmena (Hordeum vulgare) (foto: Tjaša Tolar, 2007). Fig. 6: Archaeobotanical remains of most important cultural plants from Stare gmajne: a) charred spikelet fork of emmer (Triticum dicoccum) and b) einkorn (Triticum monococcum), c) charred rachis fragment of barley (Hordeum vulgare), d) uncarbonised opium poppy (Papaver somniferum) seed and e) flax (Linum usitatissimum) seed, f) charred barley (Hordeum vulgare) grain (photo: Tjaša Tolar, 2007). (glej sl. 2a: sonda 2007), močnejša. Čeprav je bil raziskani vzorec v primerjavi z velikostjo celotne naselbine (sl. 2a) zelo majhen, nakazuje, da je bila v zgodnji poselitveni fazi pomembnejša dvozrna pšenica, v poznejši oz. mlajši fazi pa ječmen. Tudi lan in mak sta bolje zastopana v zgodnejši naselbini (pregl. 1). Med rastlinami, ki so jih nabirali, so bili najpogostejši gozdni in obgozdni sadeži: jabolka, hruške (lesnike in drobnice), gozdne jagode, robide, plodovi volčjega jabolka, drenulje rumenega drena, glog, črni trn, grozdje divje vinske trte, šipek ter oreški: hrasta (želod), leske (lešnik) in vodnega oreška. Arheobotanični rezultati z mokrotnih barjanskih tal prispevajo tudi zanimive podatke o okoljski vegetaciji. V z vodo prepojenih, anoksičnih in ilovnatih tleh je namreč zavrta mikrobiološka razgradnja organskih ostankov, zato smo lahko iz vzorcev, odvzetih iz kulturne plasti, na podlagi nezoglenelih makrorastlinskih ostankov (v večini semen 64(2012) št. 5 in plodov), identificirali 71 rastlinskih taksonov divjih, torej negojenih, rastlinskih vrst, ki jih lahko razvrstimo v 6 večjih skupin, glede na ekološke razmere, v katerih uspevajo oz. jih potrebujejo za rast in razmnoževanje (npr. po Behre in Jacomet, 1991; Brombacher in Jacomet, 1997): vodne rastline (V), obrežne in močvirske rastline (OM), gozdne rastline (G), rastline z gozdnega obrobja in jas (GJ), plevelne in ruderalne rastline (PR) ter rastline s travišč (T), (sl. 7). Ob predpostavki, da večina identificiranih rastlinskih taksonov, ugotovljenih na podlagi analize makrorastlinskih ostankov iz kulturne plasti (če izvzamemo taksone kulturnih rastlin), predstavlja ostanke naravnega rastja na najdišču, sklepamo, da se je kolišče nahajalo v bližini jezera in na mokrotnih / močvirnih tleh. Najdene so bile namreč tako močvirske kot tudi prave vodne rastlinske vrste. Naleteli smo tudi na vrste, ki kažejo na občasno osušene terene, kar bi lahko pomenilo, da se je jezero periodično krčilo in poplavljalo, oz. da je prihajalo do spremenjenih okoljskih razmer. 113 raziskave in razvoj monococcum) in dvozrno pšenico (Triticum dicoccum). To potrjuje nedavno privzeto hipotezo, da so trdo pšenico začeli prej kultivirati severno od Alp in ne južno / vzhodno od Alp, kot so predpostavljali doslej in kot velja za večino kultivarjev (Maier, 1996; Hosch in Jacomet, 2001; Jacomet, 2007; 2009). Ugotovili smo tudi nekaj razlik v uporabi (in najverjetneje tudi uspevanju) sadežev in oreškov divjih rastlinskih vrst. Na najdišču Stare gmajne so pogosto nabirali grozdje divje vinske trte ter plodove rumenega drena in vodnega oreška. Najdbe ostankov teh rastlin so bile severno od Alp zelo redke ali pa jih sploh ni bilo. Uspevanje trte, rumenega drena in vodnega oreška v Sloveniji nakazuje, da je bila klima pri nas nekoliko toplejša kot severno od Alp. Slika 7. Deleži 71 identificiranih divje rastočih rastlinskih taksonov glede na ekološke skupine. Vodne rastline (V), obrežne in močvirske rastline (OM), gozdne rastline (G), rastline z gozdnega obrobja in jas (GJ), plevelne in ruderalne rastline (PR) ter rastline s travišč (T). Fig. 7. Percentages of 71 taxa of wild plants according to ecological groups. Water plants (V), plants of lake shore and wetlands (OM), plants of woodlands (G), plants of wood edges and clearings (GJ), field weeds and ruderal plants (PR), plants of grasslands (T). Glede na spekter uporabljenih drevesnih vrst za kole, na katerih so stale kolibe na Starih gmajnah, so v bližini naselbine morale obstojati tudi poplavne ravnice, kjer so uspevale najpogosteje uporabljene lesne vrste: jesen najverjetneje veliki jesen (Fraxinus excelsior) s 44 %; hrast - najverjetneje dob (Quercus robur) s 36 %; topol (Populus sp.) s 6 %; jelša (Alnus glutinosa) s 3 % in vrba (Salix sp.) z 2 %. Na južnem delu Ljubljanskega barja pa je na pobočjih Dinarskega gorstva najverjetneje, podobno kot tudi še danes, uspeval strnjen mešani oz. jelovo-bukov gozd z gozdnim obrobjem in jasami, kjer so uspevali: hrast – graden (Quercus petraea), bukev (Fagus sylvatica), javor (Acer sp.), jelka (Abies alba), leska (Corylus avellana) in ostale odkrite drevesno-grmovne vrste. Primerjava z istočasnimi kolišči 4. Zaključki Dendrokronološke raziskave so v povezavi z radiokarbonskim datiranjem lesa in metodo »wiggle matching« omogočile datacijo najdišča Stare gmajne, ki je bilo poseljeno dvakrat, v obdobju 3350–3330 (± 10) in 3160–3110 (± 12) pr. n. št. Tudi arheološki profil in arheobotanične raziskave sedimenta iz kulturne plasti v sondi 3 iz leta 2007 so pokazali dve fazi poselitve. Koliščarji s Starih gmajn so se prehranjevali z rastlinami, ki so jih gojili, in z nabranimi gozdnimi, obgozdnimi in vodnimi sadeži ter oreški. Glavne gojene rastline so bile: eno- in dvozrna pšenica, ječmen, lan in mak. V času, ko je bilo poseljeno najdišče Stare gmajne, so živele številne naselbine ob obalpskih jezerih v Franciji, Švici, Nemčiji, Italiji in Avstriji. Približno takrat je živel tudi znameniti ledeni mož Ötzi, ki so ga leta 1991 odkrili v severnoitalijanskih Alpah. Pri raziskavi Starih gmajn smo prvič uporabili arheobotanično metodo, ki je v skladu z uveljavljenimi evropskimi standardi, in tako odkrili lan (Linum usitatissimum) ter dve vrsti pšenice (Triticum mono- in dicoccum) ter skupno več kot 90 rastlinskih taksonov, ki so nam med drugim omogočili razložiti, kakšno je bilo okolje, v katerem so živeli koliščarji s Starih gmajn. Ker je bilo raziskano najdišče tudi natančno datirano, smo dobljene rezultate lahko primerjali z rezultati iz dobro raziskanih sočasnih naselbin severno od Alp. Absolutna datacija kolišča in uvedba novih reprezentativnih raziskovalnih metod sta nam omogočili, da smo lahko arheobotanične rezultate s Starih gmajn primerjali z rezultati raziskav z drugih sočasnih kolišč po Evropi (sl. 1b). Med kulturnimi (tj. gojenimi) rastlinskimi vrstami so na koliščih v Švici in Nemčiji pogosto našli trdo pšenico (Triticum durum / turgidum), pri nas pa enozrno (Triticum 114 64(2012) št. 5 1. Anderberg A. L. (1994) Atlas of seeds and small fruits of Northwest-European plant species with morphological descriptions. Part 4: Resedaceae - Umbelliferae. Risbergs Tryckeri AB, Uddevalla, Schweden 2. Behre K. E., Jacomet S. (1991) The ecological interpretation of archaeological data. V: Progress in Old World palaeoethnobotany. Van Zeist W. A. (Ur.), Wasylikowa K. (Ur.), Behre K. E. (Ur.), Balkema, Rotterdam, 81-108 3. Beijerinck W. (1947) Zadenatlas der Nederlandsche flora. H. Veenman und Zonen, Wageningen, 316 4. Berggren G. (1969) Atlas of Seeds and small fruits of NortwestEuropean plant species (Sweden, Norway, Denmark, East Fennoscandia and Iceland) with morphological descriptions. Part 2: Cyperaceae. Swedish Natural Science Research Council, Stockholm 5. Berggren G. (1981) Atlas of Seeds and small fruits of NortwestEuropean plant species (Sweden, Norway, Denmark, East Fennoscandia and Iceland) with morphological descriptions. Part 3: Saliacaceae - Cruciferae. Swedish Natural Science Research Council, Stockholm 6. Brombacher C., Jacomet S. (1997) Ackerbau, Sammelwirtschaft und Umwelt: Ergebnisse archäobotanischer Untersuchungen. V: Ökonomie und Ökologie neolithischer und bronzezeitlicher Ufersiedlungen am Zürichsee. Schibler J (Ur.), Hüster-Plogmann H (Ur.), Jacomet S (Ur.), Brombacher C (Ur.), Gross-Klee E (Ur.), Rast-Eicher A (Ur.), Zürich in Egg, 220-279 7. Cappers R., Bekker R. M., Jans J. E. A. (2006) Digitale Zadenatlas van Nederland (Digital Seed Atlas of the Netherlands). Barkhuis Publishing & Groningen University Library, Groningen, 502 8. Čufar K., Velušček A., Tolar T., Kromer B. (2009) Dendrokronološke raziskave na koliščarskih nasebinah Stare gmajne in Blatna Brezovica. V: Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas. Velušček A (Ur.), Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 16, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Založba ZRC, Ljubljana, 177-195 9. Čufar K., Kromer B., Tolar T., Velušček A. (2010) Dating of 4th millennium BC pile-dwellings on Ljubljansko barje, Slovenia. Journal of Archaeological Science, 37: 2031-2039 10. Hosch S., Jacomet S. (2001) New Aspects of Archaeobotanical Research in Central European Neolithic Lake Dwelling Sites. Environmental Archaeology 6: 59-71 11. Jacomet S., Kreuz A. (1999) Archäobotanik. Aufgaben, Methoden und Ergebnisse Vegetations- und Agrargeschichtlicher Forschungen. Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart, 368 12. Jacomet S. (2007) Neolithic plant economies in the northern alpine foreland from 5500-3500 B.C. cal. V: The origins and spread of domestic plants in southwest Asia and Europe. Colledge S. (Ur.), Conolly J., (Ur.), Left Coast Press, Walnut Creek, 221-258 13. Jacomet S. (2009) Plant economy and village life in Neolithic lake dwellings at the time of the Alpine Iceman. Vegetation History and Archaeobotany 18: 47-59 14. Jones S., Taylor J., Ash F. (2004) Seed Identification handbook. Agriculture, Horticulture and Weeds (2nd edition). NIAB, Cambridge, 94 15. Kutschera W., Müller W. (2003) »Isotope language« of the Alpine Iceman investigated with AMS and MS. Nucl Instrum Methods Phys Res B 204: 705-719 16. Magny M., Haas J.N. (2004) A major widespread climatic change around 5300cal. Year BP at the time of the Alpine Iceman. Journal of Quaternary Science 19: 423-430 17. Maier U. (1996) Morphological studies of free-threshing wheat ears from a Neolithic site in southwest Germany, and the history of naked wheats. Vegetation History and Archaeobotany 5: 39-55 18. Richter H.G., Dallwitz M.J. (2002) Commercial timbers: descrip- 64(2012) št. 5 tions, illustrations, identification and information retrieval. Računalniški program – ključ za določanje komercialnih lesnih vrst INTKEY 2002. 19. Schiffer M.B. (1987) Formation Processes of the Archaeological Record. University of New Mexiko Press, Albuquerque, NM 20. Schoch W., Heller I., Schweingruber F.H., Kienast F. (2004) Wood anatomy of central European Species. Spletna verzija: www. woodanatomy.ch 21. Schoch W. H., Pawlik B., Schweingruber F. H. (1988) Botanical macro-remains. Paul Haupt Publishers, Berne and Stuttgart, 223 22. Schweingruber F.H. (1990) Mikroskopische Holzanatomie. Birmensdorf, 225 23. Tolar T. (2011) Arheobotanične raziskave na najdiščih z Ljubljanskega barja. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 90 24. Tolar T., Velušček A., Čufar K. (2010) Recovery techniques for waterlogged archaeological sediments: a comparison of different treatment methods for samples from Neolithic lake shore settlements. Vegetation History and Archaeobotany, 19: 53-67 25. Tolar T., Velušček A., Čufar K. (2011) Plant economy at a late Neolithic lake dwelling site in Slovenia at the time of the Alpine Iceman. Vegetation History and Archaeobotany, 20: 207-222 26. Torelli N. (1991) Makroskopska in mikroskopska identifikacija lesa (ključi). Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 121 27. Velušček A. (2006) Resnikov prekop, najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Založba ZRC, Ljubljana, 154 28. Velušček A., Toškan B., Čufar K. (2011) Zaton kolišč na Ljubljanskem barju. Arheološki vestnik, 62: 51-82 raziskave in razvoj 5. Literatura 115 raziskave in razvoj Nataša Čuk*, Matjaž Kunaver*,**, Edita JasiukaitytE Grojzdek*,**, Sergej Medved*** UDK 630*861:630*813 UTEKOČINJANJE LESA S POMOČJO ULTRAZVOKA IN IZDELAVA IVERNIH PLOŠČ Z UPORABO LEPILNIH MEŠANIC Z DODANIM UTEKOČINJENIM LESOM Liquefaction of wood using ultrasound and production of particleboards using adhesive mixtures with added liquefied wood Originalni znanstveni članek (orignal scientific paper) Izvleček: Les lahko utekočinimo in uporabimo za sintezo različnih polimernih materialov, med drugim tudi za lepila. Glavni cilj naše raziskave je bil uporabiti utekočinjen les za pripravo lepila za iverne plošče ter določiti fizikalne in mehanske lastnosti izdelanih plošč. Določili smo čas želiranja različnih lepilnih mešanic v odvisnosti od deleža utekočinjenega lesa, vrste ter deleža katalizatorja in temperature. Za izdelavo ivernih plošč smo uporabili melamin-formaldehidno lepilo, ki smo mu dodali utekočinjen les in amonijev formiat kot katalizator. Ugotavljali smo vpliv deleža dodanega utekočinjenega lesa, vrste ter deleža katalizatorja in temperature stiskanja. Rezultati so pokazali, da se je čas želiranja z večanjem deleža dodanega utekočinjenega lesa podaljšal, z večanjem deleža katalizatorja in višanjem temperature pa skrajšal. Optimalne lastnosti ivernih plošč smo dosegli pri deležu utekočinjenega lesa 30 %, deležu katalizatorja 3 % in temperaturi stiskanja 180 °C. Ključne besede: iverne plošče, melamin-formaldehidno lepilo, melamin-urea-formaldehidno lepilo, obnovljivi viri, utekočinjen les. 116 Abstract: Wood can be liquefied and used for the synthesis of different polymer materials as well as for the adhesives. The aim of our research was to evaluate the utilization of liquefied wood as a part of an adhesive mixture in particleboard production and to assess physical and mechanical properties of produced particleboards. We determined gelation time for different adhesive mixtures depending on the liquefied wood portion, the type and the amount of the catalyst and temperature. For particleboard production, we used melamine-formaldehyde resin with added liquefied wood and ammonium formate as a catalyst. We examined the influence of liquefied wood portion, the type and the amount of the catalyst and pressing temperature on the particleboard properties. Results showed that gelation time increased with higher liquefied wood portion and decreased as the amount of catalyst and temperature increased. The optimal properties of particleboards were obtained at 30 % portion of liquefied wood, at 3 % amount of the catalyst and at pressing temperature of 180°C. Keywords: particleboards, melamine-formaldehyde adhesive, melamine-urea-formaldehyde adhesive, renewable resources, liquefied wood. * Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1001 Ljubljana, Slovenija, e-pošta: [email protected] **Center odličnosti za polimerne materiale in tehnologije, Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana, Slovenija *** Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Rožna dolina Cesta VIII/34, 1000 Ljubljana, Slovenija 64(2012) št. 5 V današnjih časih postaja izkoriščanje obnovljivih virov vedno bolj pomembno. Enega najpomembnejših obnovljivih virov predstavlja biomasa, ki igra veliko vlogo pri zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv. Biomaso rastlinskega izvora je možno pretvoriti tako v različne uporabne oblike energije kot tudi v kemično surovino. Najbolj znana oblika rastlinske biomase je lesna biomasa, ki jo kot vir energije tudi najpogosteje uporabljamo. Obsega predvsem les iz gozdov (hlodi, vejevje, grmovje), lesne ostanke iz industrije (odpadni kosi, žagovina, vejevje ...) ter odslužene proizvode iz lesa (gajbice, palete, odsluženo pohištvo ...). Obstaja več procesov pretvorbe lesne biomase, med katerimi je tudi utekočinjanje. Poleg lesa kot takega je možno utekočiniti tudi lesne ostanke. Le-ti predstavljajo enega najbolj razširjenih, cenovno konkurenčnih in okolju prijaznih virov biomase. Proizvajalci proizvedejo ogromno količino lesnih ostankov pri proizvodnji različnih produktov kot so stavbni les, pohištvo, palete, papir in drugo. Na splošno velja, da manj kot 50 % drevesa konča v končnem izdelku, kar predstavlja močno neizkoriščen vir. Ena izmed prednosti uporabe lesnih ostankov je poleg zmanjšanja onesnaževanja (zaradi manjše rabe fosilnih goriv) tudi znižanje stroškov odlaganja zaradi preusmeritve lesnih ostankov stran od odlagališč. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije ima les (in druga trdna biomasa) med porabo obnovljivih virov energije in odpadkov daleč največji delež pred drugimi oblikami obnovljive energije. Podatki za obdobje od leta 2002 do leta 2010 kažejo trend naraščanja porabe obnovljivih virov, predvsem pa po letu 2008 (SURS, 2012a). Na področju obdelave in predelave lesa ter proizvodnje pohištva, papirja in kartona je leta 2010 nastalo skoraj 400.000 ton odpadkov (SURS, 2012b). Poleg odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti je bilo z javnim odvozom odpadkov ločeno zbranih še okoli 14.500 ton lesa in okoli 46.300 ton papirja in kartona (SURS, 2012c). Največ lesnih ostankov se skuri, problem pri tem pa je, da se lahko v ozračje sproščajo tudi okolju škodljive snovi. Z utekočinjanjem lesa in uporabo utekočinjenega lesa lahko pripomoremo k zmanjšanju količine lesnih odpadkov na odlagališčih ter s tem povečamo izrabo lesne biomase. Hkrati iz obnovljivih virov sintetiziramo nove materiale, ki predstavljajo odlično alternativo materialom, ki jih sicer pridobivamo iz surove nafte. Utekočinjanje lesa je kemična reakcija, pri kateri pride do razgradnje glavnih lesnih komponent: celuloze, hemiceluloz in lignina (Minami in Saka, 2003; Jasiukaitytė in sod., 2009; Jasiukaitytė in sod., 2010). Med reakcijo utekočinja- 64(2012) št. 5 nja komponente lesa razpadejo na manjše molekule, ki so nestabilne in reaktivne, ter pri katerih lahko pride do ponovne polimerizacije. Posledica številnih fizikalnih, strukturnih in kemičnih sprememb, do katerih pride, je, da les preide v tekoče stanje. Spremembe med utekočinjanjem so posledica različnih procesov, ki potekajo med reakcijo in sicer solvolize, depolimerizacije, dekarboksilacije in drugih (Demirbas, 2008). Nov pristop pri utekočinjanju lesa predstavlja uporaba ultrazvoka, ki zavira nastanek velikih molekulskih struktur, skrajša reakcijski čas ter zmanjša porabo energije, hkrati pa ne vpliva na število hidroksilnih skupin. Produkt utekočinjanja s pomočjo ultrazvoka je bolj homogen in ima v primerjavi s klasičnim utekočinjanjem nižjo viskoznost (Kunaver in sod., 2011). raziskave in razvoj UVOD Čeprav je sestava utekočinjenega lesa zelo kompleksna ter močno odvisna od osnovnih sestavin lesa in reagentov, predstavlja utekočinjen les zaradi velikega števila prostih hidroksilnih skupin bogat vir surovin za sintezo najrazličnejših produktov. Med drugim je utekočinjen les možno uporabiti kot lepilo za lepljenje lesa in lesnih ploščnih kompozitov. Med slednjimi največji delež predstavljajo iverne plošče in sicer skoraj 60 %. Novejše raziskave na področju proizvodnje ivernih plošč kažejo težnjo k uporabi alternativnih, predvsem obnovljivih materialov, tako za lepila kot za material za izdelavo plošč. Z namenom uporabe naravnih in obnovljivih virov, izboljšanja lastnosti ivernih plošč, zniževanja stroškov izdelave, uporabe odpadnih materialov itd., so v zadnjem desetletju različni avtorji za izdelavo ivernih plošč uporabili različne materiale. Poleg običajno uporabljenega ureaformaldehidnega lepila so uporabili tudi druga lepila: urea-formaldehidna lepila, modificirana z melaminom (Hse in sod., 2008), fenol-formaldehidna in melamin-ureafenol-formaldehidna lepila (Wagner in sod., 2007), izocianatna lepila (Papadopoulos in sod., 2002; Mo in sod., 2003) ter lepila na osnovi sojinih proteinov (Wang in Sun, 2002; Mo in sod., 2003), riževih otrobov (Pan in sod., 2006), trigliceridov in anhidrida polikarbonske kisline (Boquillon in sod., 2004) ter celo cementa (Erakhrumen in sod., 2008). Iz utekočinjenega lesa so pripravili izocianatna lepila, ki so jih uporabili za lepljenje vezanih plošč (Tohmura in sod., 2005) ter epoksi smole, ki so jih prav tako uporabili za lepljenje vezanih plošč, pa tudi za izdelavo raznih kompozitov (Kishi in sod., 2006). Ugovšek in sod. (2010) so pripravili lepilne mešanice iz utekočinjenega lesa v kombinaciji s fenolno smolo in ugotovili, da lahko do 25 % fenolne smole nadomestijo z utekočinjenim lesom, pri tem pa se strižna trdnost suhih vzorcev izboljša. Utekočinjen les so v kombinaciji z melamin-urea-formaldehidnim lepilom uporabili tudi za izdelavo opažnih plošč. Ugotovili so, da lahko 20 % melamin-urea-formaldehidnega lepila nado- 117 raziskave in razvoj mestijo z utekočinjenim lesom in dosežejo kakovostne lepilne spoje za vlažne in zunanje pogoje uporabe, za suhe pogoje uporabe pa lahko z utekočinjenim lesom nadomestijo kar 40 % melamin-urea-formaldehidnega lepila (Jež, 2011). Utekočinjene lignocelulozne materiale so uporabili tudi za izdelavo ivernih plošč, Lee in Liu (2003) sta iz utekočinjene skorje pripravila fenolno smolo tipa resol in jo uporabila pri izdelavi ivernih plošč, ki so imele dobre mehanske lastnosti. Na lastnosti ivernih plošč vplivajo številni dejavniki: vrsta lesa, ki ga uporabimo, njegova struktura in lastnosti, oblika in velikost iveri, postopek priprave iveri, vrsta in količina lepila in utrjevalca, pogoji stiskanja, debelina plošče, vsebnost vlage, končna obdelava in drugi (Kollman in sod., 1975). Že iz prejšnjih raziskav smo ugotovili, da lahko utekočinjen les v lepilni mešanici, ki je uporabljena za izdelavo ivernih plišč, v določeni meri uspešno nadomesti sintetično lepilo (Kunaver in sod., 2010). Ker je uporaba utekočinjenega lesa nov pristop k izdelavi ivernih plošč, smo želeli ugotoviti vpliv različnih dejavnikov na lastnosti izdelanih ivernih plošč. Določili smo čas želiranja različnim lepilnim mešanicam v odvisnosti od deleža utekočinjenega lesa, vrste ter deleža katalizatorja in temperature. Hkrati smo ugotavljali, kako na lastnosti plošč vpliva delež dodanega utekočinjenega lesa, vrsta ter delež dodanega katalizatorja in temperatura stiskanja. EKSPERIMENTALNI DEL Utekočinjanje lesa Žagovino smreke (Picea abies (L.) Karst.) smo utekočinjali z mešanico glicerola in dietilenglikola v razmerju 80:20. Razmerje med količino lesa in količino glikolov je bilo 1:3. Kot katalizator smo uporabili 3 % (glede na maso glikolov) p-toluensulfonske kisline. Mešanico glikolov in kisline smo zatehtali v steklen reaktor z zunanjim segrevanjem, opremljen z mehanskim mešalom, termometrom in hladilnikom. Ko smo les utekočinjali s pomočjo ultrazvoka, je bila skozi pokrov reaktorja vstavljena še sonotroda. Reakcijsko zmes smo segrevali do temperature 160 °C in dodali les. Po dodatku lesa smo temperaturo zvišali na 180 °C in reakcijo določen čas vzdrževali. Pri utekočinjanju lesa s pomočjo ultrazvoka smo ugotavljali vpliv amplitude ultrazvoka na čas reakcije in netopni ostanek lesa. Za utekočinjen les, ki smo ga uporabili v lepilnih mešanicah za izdelavo ivernih plošč, smo uporabili 80 % amplitudo ultrazvoka. 118 Ugotavljanje časa želiranja/reaktivnosti Mešanico utekočinjenega lesa, melamin-formaldehid ne (MF) oziroma melamin-urea-formaldehidne (MUF) smole ter ustrezne količine katalizatorja (amonijev sulfat (AS) oziroma amonijev formiat (AF)) smo dali v epruveto in segrevali v silikonski kopeli pri temperaturi 100 °C. Ko smo ugotavljali vpliv temperature na čas želiranja, so bile temperature segrevanja: 100 °C, 110 °C, 120 °C, 130 °C, 140 °C, 150 °C, 160 °C, 170 °C in 180 °C. Pri ugotavljanju vpliva katalizatorja in temperature je bil delež utekočinjenega lesa 30 %, delež katalizatorja pri ugotavljanju vpliva deleža utekočinjenega lesa in temperature pa je bil 3 %. Ob konstantnem mešanju s stekleno palčko smo čas želiranja oziroma reaktivnost lepilne mešanice določili kot čas od začetka segrevanja do nastanka gela. Za vsako meritev smo opravili 3 ponovitve. Priprava lepilnih mešanic za izdelavo ivernih plošč Lepilne mešanice smo pripravili tako, da smo utekočinjen les dodali MF smoli in dobro premešali. Delež dodanega utekočinjenega lesa je bil 30 %, razen pri določanju lastnosti ivernih plošč v odvisnosti od deleža dodanega utekočinjenega lesa, pri čemer so bili deleži dodanega utekočinjenega lesa 10 %, 20 %, 30 %, 40 % in 50 %. Nato smo dodali vodo in katalizator (10 % vodna razopina raztopina AF ali 20 % vodna raztopina raztopina AS) in vse skupaj pred uporabo še nekaj minut mešali. Delež katalizatorja je bil 3 %, razen takrat, ko smo ugotavljali vpliv količine katalizatorja na lastnosti plošč. Izdelava ivernih plošč Izdelali smo trislojne iverne plošče z dimenzijami 50 cm x 50 cm, debelino 16 mm in gostoto 0,650 g/cm3. Faktor oblepljanja je bil v zunanjem sloju 10,50 % in v srednjem sloju 6,50 %. Faktor oblepljanja je bil določen takšen, kot se uporablja v industriji za določene pogoje stiskanja in uporabo ivernih plošč. Izbrani faktor oblepljanja je služil kot osnova za zatehte iverja in delov lepilne mešanice. Katalizator smo dodali le v lepilno mešanico za srednji sloj. Iverje lesa smreke (Picea abies (L.) Karst.) (75 %) in bukve (Fagus sylvatica L.) (25 %) smo najprej posušili na vlažnost približno 4 % in ga nato oblepili v stroju za oblepljanje. Iverje smo oblepili ločeno za zunanji in srednji sloj. Ko je bilo iverje oblepljeno, smo ga ročno natresli in s pomočjo lesenega kalupa izdelali iverno pogačo, ki smo jo prenesli v stiskalnico. Iverno pogačo smo stiskali 3 minute pri temperaturi 180 °C in tlaku 3 N/mm2. Kasneje smo plošče stiskali še pri različnih temperaturah 140 °C, 160 °C, 180 °C, 200 °C in 220 °C. Po končanem stiskanju smo plošče kondicionirali 4-5 dni pri temperaturi 20 °C in relativni zračni vlažnosti 65 %. 64(2012) št. 5 raziskave in razvoj Testiranje ivernih plošč Ivernim ploščam smo skladno z Evropskimi standardi določili naslednje fizikalne in mehanske lastnosti: gostoto EN 323, vsebnost vlage EN 322, upogibno trdnost in modul elastičnosti EN 310, razslojno trdnost EN 319, čvrstost površine EN 311 in debelinski nabrek EN 317. REZULTATI IN RAZPRAVA Utekočinjanje lesa z ultrazvokom Med utekočinjanjem lesa smo spremljali vpliv različnih amplitud ultrazvoka na zmanjševanje deleža netopnega ostanka lesa v odvisnosti od časa reakcije utekočinjanja (slika 1). Reakcijo smo spremljali, dokler delež netopnega ostanka ni znašal manj kot 5 %. Pri utekočinjanju brez ultrazvoka je bil čas, potreben za dokončanje reakcije, 120 minut, že pri amplitudi 20 % pa se je skrajšal za tretjino in znašal 80 minut. Pri 100 % amplitudi smo dosegli skoraj popolno utekočinjenje že po 10 minutah. Slika 2 : Čas želiranja različnih lepilnih mešanic v odvisnosti od deleža utekočinjenega lesa Figure 2: Gelation time of different adhesive mixtures as a function of the portion of liquefied wood Na sliki 3 so prikazani časi želiranja v odvisnosti od deleža katalizatorja. Ugotovili smo, da se je z večanjem deleža obeh dodanih katalizatorjev v lepilni mešanici čas želiranja skrajšal, pri čemer so bili časi želiranja krajši pri dodanem AF. Večje razlike v času želiranja so bile opazne pri nižjih deležih katalizatorja in sicer do 3 %. Čas želiranja pri obeh dodanih katalizatorjih je bil krajši v primeru uporabe MF smole. Ko smo uporabili katalizator AF, so bile razlike med MUF in MF smolo bistveno manjše, kot ko smo uporabili katalizator AS. Ugotavljali smo tudi vpliv temperature na čas želiranja in ugotovili, da se je z višanjem temperature čas želiranja skrajšal, kar pomeni, da je reakcija kondezacije pri višjih Slika 1: Spreminjanje deleža netopnega ostanka lesa s časom reakcije pri različnih amplitudah ultrazvoka Figure 1: Variation in the amount of residue with time during the liquefaction at different ultrasound amplitudes Čas želiranja/reaktivnost Rezultati so pokazali, da se je čas želiranja pri večjem deležu utekočinjenega lesa v lepilni mešanici podaljšal, kar je tudi razvidno iz slike 2. Čas želiranja je bil krajši, ko smo kot katalizator uporabili AF. Če primerjamo čas želiranja obeh vrst smole, vidimo, da je bil čas želiranja krajši pri MF, razlike med njima pa so bile manjše v primeru uporabe katalizatorja AF. 64(2012) št. 5 Slika 3: Čas želiranja različnih lepilnih mešanic s 30 % dodanega utekočinjenega lesa v odvisnosti od deleža katalizatorja Figure 3: Gelation time of different adhesive mixtures with 30% portion of added liquefied wood as a function of the amount of the catalyst 119 raziskave in razvoj dodanega utekočinjenega lesa, vendar je bil naš cilj dodati čim večji delež utekočinjenega lesa, hkrati pa doseči čim boljše mehanske lastnosti plošč. Pri deležu dodanega utekočinjenega lesa 40 % in več so se mehanske lastnosti plošč v primerjavi s 30 % deležem poslabšale. Predvsem sta se poslabšala čvrstost površine in debelinski nabrek, ki sta dosegla slabše lastnosti tudi v primerjavi z MF lepilom brez utekočinjenega lesa, medtem ko so bile ostale lastnosti primerljive z lepilom brez utekočinjenega lesa ali celo boljše. Slika 4. Čas želiranja različnih lepilnih mešanic s 30 % dodanega utekočinjenega lesa v odvisnosti od temperature Figure 4. Gelation time of different adhesive mixtures with 30 % portion of added liquefied wood as a function of the temperature temperaturah potekala hitreje. Reaktivnost se je torej z višjo temperaturo povečala, kar prikazuje slika 4. Skladno s prejšnjimi ugotovitvami so bili časi želiranja krajši pri MF smoli in pri katalizatorju AF. Lastnosti ivernih plošč Lastnosti ivernih plošč, ki smo jih izdelali z različnimi deleži utekočinjenega lesa v lepilni mešanici, so prikazane v preglednici 1. Rezultati so pokazali, da so se z dodatkom utekočinjenega lesa MF lepilu lastnosti izdelanih ivernih plošč izboljšale. Kot optimalno količino dodanega utekočinjenega lesa smo ocenili 30 %. Pri tem deležu so bile sicer lastnosti ivernih plošč približno enake kot pri 20 % Količina katalizatorja v lepilnih mešanicah, ki smo jih uporabili za izdelavo ivernih plošč, je znašala od 1 % do 4 %. Ugotovili smo, da so se mehanske lastnosti z deležem katalizatorja sicer izboljšale, vendar smo optimalne lastnosti dosegli pri količini katalizatorja 3 % (preglednica 2). Opazili smo, da količina katalizatorja ni bistveno vplivala na debelinski nabrek, pa tudi čvrstost površine se bistveno ni spreminjala, kar pa niti ni presenetljivo, saj v lepilno mešanico za zunanji sloj katalizatorja nismo dodali. Količino katalizatorja moramo vedno prilagoditi pogojem utrjevanja (temperaturi, času) in je ne smemo nenadzorovano večati, saj ima prevelika količina lahko negativen vpliv na kakovost plošče. Prevelik dodatek kislega katalizatorja lahko povzroči delno utrjenost še pred stiskanjem ali preveliko utrjenost po stiskanju in s tem krhkost lepilnega spoja ter prevelik delež ostanka kisline v spoju. To lahko privede do degradacije utrjenega lepilnega spoja in s tem do izgube mehanske trdnosti (Akyüz in sod., 2010; Marra, 1992; Pizzi in Mittal, 2003). Kislost v območju lepilnega spoja se lahko še dodatno poveča glede na to, da je lepilni mešanici dodaten utekočinjen les, ki ima nizko pH vrednost (Ugovšek in Šernek, 2011). Poleg degradacije lepilnega spoja prevelika koncentracija kisline lahko povzroči tudi hidrolizo celičnih sten lesa ob lepilnem spoju (Gamage in sod., 2009). Preglednica 1. Lastnosti ivernih plošč v odvisnosti od deleža utekočinjenega lesa v lepilu Table 1. Properties of particleboards made by using an adhesive with different liquefied wood loading Delež dodanega utekočinjenega lesa 0% 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % Gostota (g/cm ) 0,641 0,653 0,644 0,680 0,649 0,666 Vsebnost vlage (%) 6,22 6,40 5,98 5,74 5,55 5,53 Upogibna trdnost (N/mm2) 11,80 12,79 14,21 13,89 12,70 10,69 Modul elastičnosti (N/mm ) 2239 2456 2701 2718 2512 2463 Razslojna trdnost (N/mm ) 0,38 0,43 0,55 0,54 0,48 0,39 Čvrstost površine (N/mm ) 1,08 1,07 1,09 1,06 0,88 0,81 Debelinski nabrek (%) 19,35 18,12 19,86 20,43 25,02 29,65 3 2 2 2 120 V preglednici 3 so zbrani rezultati testiranj ivernih plošč, ki smo jih stiskali pri različnih temperaturah. Ugotovili smo, da so se z višanjem temperature končne lastnosti ivernih plošč izboljšale, optimalne lastnosti pa smo dosegli pri temperaturi 180 °C. Temperatura stiskanja ni imela bistvenega vpliva na debelinski nabrek. Pri temperaturah stiskanja 200 °C in 220 °C smo opazili poslabšanje mehanskih lastnosti ivernih plošč. Razlog za to bi lahko bilo zmanjšanje trdnosti polimernih vezi, ki se pojavi kot posledica delovanja visokih temperatur. Poleg tega temperatura lahko še poveča 64(2012) št. 5 Delež AF 1% 2% 3% 4% 0,658 0,643 0,627 0,660 7,80 7,55 7,98 8,27 Upogibna trdnost (N/mm ) 12,37 12,71 13,42 12,70 Modul elastičnosti (N/mm ) 2286 2327 2322 2240 Razslojna trdnost (N/mm ) 0,40 0,54 0,47 0,47 Čvrstost površine (N/mm2) 1,22 1,22 1,28 1,18 Debelinski nabrek (%) 20,82 18,77 19,51 18,20 Gostota (g/cm ) 3 Vsebnost vlage (%) 2 2 2 raziskave in razvoj Preglednica 2: Lastnosti ivernih plošč, izdelanih z uporabo lepilne mešanice na osnovi utekočinjenega lesa in MF lepila pri različnih deležih katalizatorja Table 2: Properties of particleboards made with an adhesive mixture based on liquefied wood and MF adhesive at different amount of the catalyst Preglednica 3: Lastnosti ivernih plošč, izdelanih z uporabo lepilne mešanice na osnovi utekočinjenega lesa in MF lepila pri različnih temperaturah stiskanja Table 3: Properties of particleboards made with an adhesive mixture based on liquefied wood and MF adhesive pressed at different temperatures Temperatura stiskanja 140 °C 160 °C 180 °C 200 °C 220 °C 0,668 0,658 0,666 0,663 0,665 7,73 7,30 7,01 6,56 6,15 Upogibna trdnost (N/mm ) 10,98 12,52 12,65 12,05 11,42 Modul elastičnosti (N/mm ) 2381 2601 2663 2673 2491 Razslojna trdnost (N/mm2) 0,52 0,63 0,63 0,54 0,51 Čvrstost površine (N/mm2) 1,23 1,23 1,28 1,24 1,18 Debelinski nabrek (%) 19,64 19,20 18,67 19,94 19,09 Gostota (g/cm ) 3 Vsebnost vlage (%) 2 2 vpliv kislosti, ki jo v lepilnem sloju povzročata katalizator in utekočinjen les (Angles in sod., 1999; Pizzi in Mittal, 2003). SKLEPI V prispevku je predstavljena uporaba utekočinjenega lesa za pripravo lepilnih mešanic za iverne plošče. Poleg ugotavljanja lastnosti ivernih plošč smo določili tudi čas želiranja za različne lepilne mešanice v odvisnosti od deleža dodanega utekočinjenega lesa, vrste in deleža katalizatorja ter temperature. Rezultati so pokazali, da se je z večanjem deleža katalizatorja v lepilni mešanici in z višanjem temperature čas želiranja skrajšal, kar pomeni, da se je reaktivnost zvišala, medtem ko se je z večjim deležem utekočinjenega lesa čas želiranja podaljšal. Pri testiranju ivernih plošč smo ugotovili, da je za doseganje ustreznih lastnosti plošč optimalna količina dodanega utekočinje- 64(2012) št. 5 nega lesa 30 %. Lastnosti ivernih plošč so se izboljšale z večanjem deleža dodanega katalizatorja, kot optimalno količino katalizatorja pa smo določili 3 %. Prav tako so se lastnosti ivernih plošč izboljšale z naraščajočo temperaturo, pri čemer je bila optimalna temperatura 180 °C. ZAHVALA Avtorji se zahvaljujemo: `` Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije v okviru programa P2-0145-0104, `` GG Postojna za njihovo finančno in materialno podporo, `` Melaminu Kočevje za njihovo materialno podporo, `` Janezu Renku za njegovo tehnično pomoč pri izdelavi ivernih plošč. 121 raziskave in razvoj 122 VIRI 1. Akyüz K.C., Nemli G., Baharoglu M., Zekovic (2010) Effects of acidity of the particles and amount of hardener on the physical and mechanical properties of particleboards bonded with urea formaldehyde. International journal of adhesion & adhesives, 30:166-169 2. Angles M.N., Reguant J., Montane D., Ferrando F., Farriol X., Salvado J. (1999) Binderless composites from pretreated residual softwood. Journal of applied polymer science, 73: 2485-2491 3. Boquillon N., Elbez G., Schönfeld U. (2004) Properties of wheat straw particleboards bonded with different types of resin. Journal of wood science, 50: 230-235 4. Demirbas A. (2008) Liquefaction of biomass using glycerol. Energy sources, part A: recovery, utilization and environmental effects, 30: 1120-1126 5. EN 310 (1993) Wood-based panels – Determination of modulus of elasticity in bending and of bending strength. 6. EN 311 (2002) Wood-based panels – Surface soundness – Test method. 7. EN 317 (1993) Particleboards and fibreboards – Determination of swelling in thickness after immersion in water. 8. EN 319 (1993) Particleboards and fibreboards – Determination of tensile strength perpendicular to the plane of the board. 9. EN 322 (1993) Wood-based panels – Determination of moisture content. 10. EN 323 (1993) Wood-based panels – Determination of density. 11. Erakhrumen A.A., Areghan S.E., Ogunleye M.B., Larinde S.L., Odeyale O.O. (2008) Selected physico-mechanical properties of cement-bonded particleboard made from pine (Pinus caribaea M.) sawdust-coir (Cocos nucifera L.) mixture. Scientific research and essay, 3: 197-203 12. Gamage N., Setunge S., Jollands M., Hague J. (2009) Properties of hardwood saw mill residue-based particleboards as affected by processing parameters. Industrial crops and products, 29: 248-254 13. Hse C.Y., Fu F., Pan H. (2008) Melamine-modified urea-formaldehyde resin for bonding particleboard. Forest products journal, 58: 56-61 14. Jasiukaitytė E., Kunaver M., Crestini C. (2010) Lignin behaviour during wood liquefaction-Characterization by quantitative 31P, 13C NMR and size-exclusion chromatography. Catalysis today, 156: 23-30 15. Jasiukaitytė E., Kunaver M., Strlič M. (2009) Cellulose liquefaction in acidified ethylene glycol. Cellulose, 16: 393-405 16. Jež B. (2011) Izdelava opažne plošče z lepilom na osnovi utekočinjenega lesa. Diplomski projekt. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo: 30 str. 17. Kishi H., Fujita A., Miyazaki H., Matsuda S., Murakami A. (2006) Synthesis of wood-based epoxy resins and their mechanical and adhesive properties. Journal of applied polymer science, 102: 2285-2292 18. Kollmann F.F.P., Kuenzi E.W., Stamm A.J. (1975) Principles of wood science and technology. Volume II: Wood based materials. Springer-Verlag, Berlin, Heidelberg, New York, 463 19. Kunaver M., Jasiukaitytė E., Čuk N. (2011) Ultrasonically assisted liquefaction of lignocellulosic materials. Bioresource technology, 103: 360-366 20. Kunaver M., Medved S., Čuk N., Jasiukaitytė E., Poljanšek I., Strnad T. (2010) Application of liquefied wood as a new particle board adhesive system. Bioresource technology, 101: 1361-1368 21. Lee W.J., Liu C.T. (2003) Preparation of liquefied bark-based resol resin and its application to particleboard. Journal of applied polymer science, 87: 1837-1841 22. Marra A. (1992) Technology of wood bonding: principles and practice. Van Nostrand Reinhold, New York, 454 23. Minami E., Saka S. (2003) Comparison of the decomposition behaviours of hardwood and softwood in supercritical methanol. Journal of wood science, 49: 73-78 24. Mo X., Cheng E., Wang D., Sun X.S. (2003) Physical properties of medium-density wheat straw particleboard using different adhesives. Industrial crops and products, 18: 47-53 25. Pan Z., Cathcart A., Wang D. (2006) Properties of particleboard bond with rice bran and polymeric methylene diphenyl diisocyanate adhesives. Industrial crops and products, 23: 40-45 26. Papadopoulos A.N., Traboulay E.A., Hill C.A.S. (2002) One layer experimental particleboard from coconut chips – (Cocos nucifera L.). Holz als Roh- und Werkstoff, 60: 394-396 27. SURS (2012a) Poraba obnovljivih virov energije in odpadkov, Slovenija, letno. Statistični urad Republike Slovenije. 28. SURS (2012b) Nastale količine odpadkov iz proizvod nih in storitvenih dejavnosti in ravnanje z njimi po klasifikacijskem seznamu odpadkov, Slovenija, letno. Statistični urad Republike Slovenije. http://pxweb.stat.si/pxweb/ Dialog/varval.asp?ma=2706303S&ti=&path=../Database/Okolje/27_okolje/02_Odpadki/02_27063_odpadki_iz_dej/&lang=2 (17.2.2012) http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval. asp?ma=1822303S&ti=&path=../Database/Okolje/18_energetika/05_18223_obnovljivi_viri_odpadki/&lang=2 (17.2.2012) 29. SURS (2012c) Skupne količine ločeno zbranih frakcij, zbranih z javnim odvozom odpadkov (tone), Slovenija, letno. Statistični urad Republike Slovenije. http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval. asp?ma=2706101S&ti=&path=../Database/Okolje/27_okolje/02_ Odpadki/01_27061_odvoz_odpadkov/&lang=2 (17.2.2012) 30. Tohmura S.I., Li G.Y., Qin T.F. (2005) Preparation and characterization of wood polyalcohol-based isocyanate adhesives. Journal of applied polymer science, 98: 791-795 31. Ugovšek A., Kariž M., Šernek M. (2010) Bonding of wood with adhesive mixtures made of liquefied wood combined with tannin or phenolic resin, V: Ristić R, Madarević M, Popović Z (ur.), Congress Abstracts of the »Future with forest« - First Serbian forestry congress. Beograd, Serbia, 11-13 November 2010, 263-264 32. Ugovšek A., Šernek M. (2011) Vpliv vrednosti pH utekočinjenega lesa na strižno trdnost in trajnost lepljenih spojev. Les(wood), 63: 232-237 33. Wagner D., Schwarzinger C., Leidl M., Schmidt H., Endesfelder A. (2007) Particleboards from acetylated wood flakes. Monatshefte für Chemie, 138: 321-325 34. Wang D., Sun X.S. (2002) Low density particleboard from wheat straw and corn pith. Industrial crops and products, 15: 43-50 64(2012) št. 5 UDK 595.773.1 Ecosystem services and phenology of hoverflies (Diptera: Syrphidae) in a Slovenian forest stand raziskave in razvoj Maarten de Groot*, Danilo Bevk** Ekosistemske usluge in fenologija muh trepetavk (Diptera: Syrphidae) v slovenskem gozdnem sestoju Abstract: The availability of hoverflies as pollinators and biocontrol agents over the course of a year was investigated. In total, 62 species and 252 individuals were found. Hoverflies can pollinate trees, shrubs and herbs throughout the year, with peaks in May, June and July. Specifically, species that feed on aphids during the larval stage occur throughout the year and have the largest numbers in May, June and July. The results are discussed in the context of availability of these ecosystem services and the possibilities for further research. Keywords: Ecosystem services, hoverflies, Syrphidae, phenology, biocontrol, pollination Introduction Many organisms have functions within ecosystems that help support human life (Daily, 1997); these functions are called ‘ecosystem services’. Biological control and pollination are two important ecosystem services for agriculture and other areas. However, in this changing world, many species performing ecosystem services are under threat by habitat destruction, pesticides, etc. (Steffan-Dewenter et al., 2005). Therefore, it is important to investigate the availability of alternative species groups providing the same ecosystem service. In order to let the ecosystem service function maximally, * Department of Forest Protection, Slovenian Forestry Institute, Večna pot 2, Ljubljana, Slovenia **Department of Entomology, National Institute of Biology, Večna pot 111, Ljubljana, Slovenia, 64(2012) št. 5 services such as biological control or pollination should be synchronized with the targets to which they are providing the service. Availability during the appearance of the target groups (e.g. flowering plants, pest insects, etc.) is therefore one of the most important factor to make the ecosystem service applicable (Daily, 1997). Synchrony in species interactions in time are increasingly a problem with climate change. Interacting species can have different mechanisms that trigger the occurrence period. When the occurrence of species A depends on the temperature and the occurrence of species B depends on the daylight regime, increasing temperatures would mean that species B would occur earlier, resulting into mismatches in time (Donnelly et al., 2011). Hoverflies have important functions as pollinators and biological control agents (Rotheray and Gilbert, 2011). They are the second most important group, beside bees, Originalni znanstveni članek (orignal scientific paper) Povzetek: Raziskali smo razpoložljivost muh trepetavk za opraševanje in biokontrolo preko leta. Skupaj smo našli 62 vrst in 252 osebkov. Muhe trepetavke lahko oprašujejo drevesa, grme in zelnate rastline vse leto, največjo številčnost pa dosežejo maja, junija in julija. Vrste, ki se kot ličinke hranijo z listnimi ušmi, se pojavljajo vse leto, najbolj številčne pa so maja, junija in julija. Razpravljamo o razpoložljivosti obeh ekosistemskih uslug in o možnostih za nadaljnje raziskave. Ključne besede: ekosistemske usluge, muhe trepetavke, Syrphidae, fenologija, biokontrola, opraševanje 123 raziskave in razvoj in pollinating plants. Although both of the groups are decreasing rapidly (Biesmeijer et al., 2006; Goulson et al., 2008), hoverfly populations seem more stable (Biesmeijer, et al., 2006). In addition, they are found to be efficient pollinators of crops (Rader et al., 2009). Furthermore, they search for nectar and pollen on a large variety of trees, climbing plants, shrubs and herbs (Speight et al., 2010). As a larva, different species have different feeding modes. They can feed on animals (aphids, ant larvae, bumblebee larvae, etc.), plants and microbes in terrestrial and aquatic ecosystems (Rotheray and Gilbert, 2011). Because of the large variety of feeding modes and other life history traits, hoverflies are suggested as bio-indicators for changing environments (Sommaggio, 1999; Dziock, 2006). The main aim of this research was to investigate the availability of the ecosystem services of pollination and biological control delivered by hoverflies in a forest ecosystem. First, the phenology of species that pollinate different plant categories is investigated. The variability in the number of individuals pollinating the different plant categories is also shown. An additional aim was to show whether certain species pollinate more than one category. Regarding biological control, the occurrence of species and number of individuals feeding as larvae on aphids were assessed over the year. Furthermore, we were interested whether this ecosystem service is recurring in one species over the year. Materials and Methods The survey was done in the area of Sovodenj, near Cerkno (46°4’51.52’’ N, 14°1’55.96’’ E, altitude: 637 m). The area of Sovodenj comprises a mosaic landscape of mixed forests and grasslands. The main association present is a combination of spruce (Picea abies) and beech (Fagus sylvatica). The undergrowth consists of species, such as blueberry (Vaccinium myrtillus). The grasslands function either as meadows or pastures. Hoverflies were caught from 1st April to 31st October with a Townsend malaise trap (165 cm × 110 cm). Malaise trapping is a standard method in studying hoverflies (Sommaggio and Burgio, 2004). The trap was positioned on a slope on the edge of a spruce forest stand and a meadow. Most species of hoverflies use the forest edge as a corridor; therefore, forest edges and forest gaps are the most suitable places to sample the local community with a malaise trap. The ethanol bottles with were changed every two to three weeks. The collected specimens were identified according to Van Veen (2004). Syrph the Net (Speight, et al., 2010) was used to determine the feeding mode of the adults and the larvae. Both 124 the number of species and the number of individuals with a certain feeding mode were compared over the collecting period. The phenology for adult feeding places and larval feeding modes was investigated. Adult feeding places consisted of species feeding on flowers of trees, vines, shrubs or bushes and herbs. Larval modes consisted of species feeding on animals (in this dataset these were only aphids). The data was standardized to number of species/individuals per day to avoid any influences of the catch period. Furthermore, the number of generations per species was determined in order to investigate the frequency of the occurrences of a species during one year. Results A total of 62 hoverfly species with 295 individuals were found in 2011 in Sovodenj (Table 1). Species do not occur at the same time of the year. Some species occur more in spring (e.g. Melanostoma incompletum) and some more during the summer (e.g. Episyrphus balteatus). All species feed on herbs; 52 species also feed on shrubs and bushes, 33 species on trees, and 23 species on vines. Forty-two species feed as larvae on animals, 19 species on microorganisms (all saproxilic species) and two species on plants. Throughout the year, the abundance of species that feed on herbs was highest, followed by the abundance of species feeding on shrubs, trees and vines (Fig. 1a). The abundances of species feeding on herbs and shrubs had three peaks and reached the highest abundance in June and August. The species feeding on trees had two peaks, which started later in the year; the highest peak was in the beginning of August. The abundance of species feeding on vines also showed only two peaks: one in the beginning of June and a major one from the beginning of July until the middle of September. The largest number of species fed on herbs, followed by shrubs and bushes, trees and vines (Fig 1b). All these groups followed the same pattern over the year. The highest peak for all groups was at the beginning of June. Furthermore, there were peaks in the beginning of July and the beginning of August. The last species were found in the beginning of October. Most hoverflies use more plant categories to find nectar or pollen (Fig. 2a, b). Only for Microdon analis is it unknown whether they actually visit flowers for nectar or pollen. Both for the abundance and the number of species, over the year the largest proportion are feeding on animals as larvae (Fig 3a, b). The abundance of hoverflies feeding on animals showed three peaks: one in spring (May) and two in the summer (beginning of June and July) (Fig 3a). The 64(2012) št. 5 Species Spring 18.4 1.5 Summer 15.5 Cheilosia proxima 1 Parasyrphus lineolus 1 Sericomyia silentis 1 Xanthogramma citrofasciatum 1 Brachypalpus chrysites 1 1 Brachypalpus laphriformis 1 1 Parasyrphus annulatus 1 1 20 16 Melanostoma incompletum 1 29.5 Chalcosyrphus valgus 1 Epistrophe nitidicollis 1 Neoascia obliqua 1 Sphaerophoria bankowskae 1 Sphegina montana 6 1 Chrysotoxum vernale 1 1 Helophilus pendulus 1 1 Blera fallax 1 Chrysotoxum octomaculatum 1 Criorhina asilica 1 Epistrophe flava 1 Epistrophe melanostoma 1 1 Microdon analis 26.6 10.7 1 3 1 11.9 25.9 7 1 1 1 Doros profuges 1 Eupeodes corollae 1 Eupeodes latifasciatus 1 1 1 Parasyrphus macularis 2 Platycheirus albimanus 1 Sphegina latifrons 1 Temnostoma vespiforme 2 1 1 2 2 Meliscaeva auricollis 1 1 Myathropa florea 1 1 Chrysotoxum fasciolatum 64(2012) št. 5 4.9 1 Brachypalpoides lentus Chrysotoxum intermedium 14.8 1 4 Criorhina berberina 1.8 1 1 Neoascia podagrica Melanostoma mellinum 11.6 Autumn raziskave in razvoj Table 1. Phenology of hoverfly species caught continuously in a malaise trap in Sovodenj in the period from the first of April until the 31st of October 2011. Only the collecting dates and the unstandardized data are shown. 1 1 1 2 125 raziskave in razvoj Sphaerophoria scripta 1 4 Eupeodes lapponicus 7 1 1 1 2 Didea fasciata 1 Eumerus pulchellus 1 Sphaerophoria taeniata 4 1 Syrphus torvus 1 Pipizella sp. 1 2 2 Eumerus flavitarsis 4 1 2 Chrysotoxum bicinctum 6 6 Meligramma cincta 1 2 Xylota sylvarum 1 2 Meliscaeva cinctella Sphaerophoria sp. 3 1 3 1 Melanostoma scalare 2 3 1 1 2 6 1 Paragus cf. pecchiolii 2 1 3 7 2 9 1 2 1 1 1 3 Xanthogramma pedissequum 1 6 13 8 2 1 3 2 Xanthandrus comtus 1 Xylota segnis 1 4 Syrphus vitripennis 1 Trichopsomyia flavitarsis 1 The results show that hoverfly species are available to provide pollinating and biological control ecosystem services over the entire growing season of plants. They mainly pollinate herbs and shrubs, some also trees and climbing plants. Interestingly, the largest part of the hoverfly species pollinates species of two or more plant categories. Furthermore, species that feed on aphids in 1 1 1 Discussion 1 4 Ferdinandea cuprea number of species with larvae feeding on animals had the largest peak at the beginning of June and a smaller peak at the beginning of July (Fig 3b). Afterwards, the number of species slowly decreased. Most of the aphid feeding species had one or two generations each year (18 and 21 species, respectively) (Fig. 4). Ten species had more than two generations each year. None of the species feeding on aphids had a generation time of more than one year. 2 1 1 Sphaerophoria laurae Eupeodes luniger 1 1 Paragus pecchiolii Episyrphus balteatus 1 4 1 Chrysotoxum arcuatum 126 2 their larval stage occurred throughout the year. Most of the species had one or two generations per year. This means that these beneficial species can provide the service at least once a year. There is a group of plants that are already flowering in early spring. In this survey, the early season until the first of April was not covered. In other countries, some species are already on the wing in February/March (Reemer et al., 2009). These are species that mainly winter as adults, such as like Episyrphus balteatus, or pupae, such as Melangyna quadrimaculata (Speight, et al., 2010). However, the low abundance caught in the first period at the beginning of April suggests that there is probably also a low abundance in the period before. During that time many plant species are visited by bumblebees, honeybees and flies other than hoverflies, which are better equipped for foraging during low temperatures. 64(2012) št. 5 raziskave in razvoj Figure 1. Phenology of relative abundance(a) and relative number of hoverfly species (b) feeding on different plant categories in 2011 in Sovodenj. Figure 2. Number of individuals (a) and number of species (b) using 0 or more plant categories After the beginning of October, no hoverflies were found. However, many species can still occur in October until November (Reemer, et al., 2009; Speight, et al., 2010; M. de Groot, personal observations). This can be explained by the fact that hoverflies are mainly present during warmer and sunny days. The research area was at a relatively high altitude, which consequently also has an earlier drop in temperature with earlier ending of the flight period of the hoverflies. In 2011, the relatively early drop in temperature and the snowfall in October explain the absence of hoverflies in the trap. However, it is likely that in warmer years hoverflies are present longer and in greater abundance in October and November. Figure 3. Phenology of relative abundance (a) and relative number of species (b) of hoverflies feeding on animals in their larval stage in the year 2011 in Sovodenj. 64(2012) št. 5 Hoverflies’ availability during a large period of the season coincides with most of the flowering plants. The plants flowering in the beginning of May, beginning of June and beginning of July have the most advantages over the hoverflies. Early and late flowering plant species will be visited less frequently. Furthermore, the foraging of 127 raziskave in razvoj References Figure 4. Number of aphid feeding species with a particular number of generations per year. hoverflies depends on the flower morphology (Lázaro et al., 2008). Hoverflies visit open flowers more frequently. Many species can be found on Asteracaea and flowering poison ivy. Therefore, probably only a selection of plant species will be visited. In this research, when the adults of aphid feeding animals were flying has been shown. The larval development in these species is faster compared to microphagous species. Therefore, more generations of one species can occur. It can take just a few weeks between the larval stage and the adult stage (Rotheray and Gilbert, 2011). In other studies, it was found that the occurrence of aphids is rapidly followed by the occurrence of hoverfly larvae (Bastian, 1986). This means that the phenology of adult hoverflies can to some extent show the availability of biological control potential in a certain area. However, it is still a question what the survival rate is from larvae to adult, in order to estimate the real potential for the biological control from adult abundance data in more detail. This study gives an indication how hoverflies are available through the growing season. They fulfil different ecosystem functions in their life history, which makes them an important group to investigate in regard to ecosystem services. Important questions that are remain unanswered are to what extent the different hoverfly species are specialized in their feeding habits, how flexible they are in their flight period, how this is all linked to climate change and habitat modifications, and what this means for the stability of the ecosystem services. 1. Bastian O. (1986) Schwebfliegen. Neue Brehm-Bücherei. Wittenberg 2. Biesmeijer J.C., Roberts S.P.M., Reemer M., Ohlemüller R., Edwards M., Peeters T., Schaffers A.P., Potts S.G., Kleukers R., Thomas C.D., Settele J., Kunin W.E. (2006) Parallel declines in pollinators and insect-pollinated plants in Britain and the Netherlands. Science, 313: 351-354 3. Daily G. (1997) Nature’s services, societal dependence on natural ecosystems. Island Press. Washington 4. Donnelly A., Caffarra A., O’Neill B.F. (2011) A review of climate-driven mismatches between interdependent phenophases in terrestrial and aquatic ecosystems. Int. J. Biometeorol., 55: 805-817 5. Dziock F. (2006) Life-history data in bioindication procedures, using the example of hoverflies (Diptera, Syrphidae) in the Elbe floodplain. International review of hydrobiology, 91: 341-363 6. Goulson D., Lye G.C., Darvill B. (2008) decline and conservation of bumblebees. Annual Reviews of Entomology, 53: 191-208 7. Lázaro A., Hegland S.J., Totland Ř. (2008) The relationships between floral traits and specifity of pollination systems in three Scandinavian plant communities. Oecologia, 157: 249-257 8. Rader R., Howlett B.G., Cunningham S.A., Westcott D.A., Newstrom-Lloyd L.E., Walker M.K., Teulon D.A.J., Edwards W. (2009) Alternative pollinator taxa are equally efficient but not as effective as honeybee in a mass flower crop. Journal of Applied Ecology, 46: 1080-1087 9. Reemer M., Renema W., van Steenis W., Zeegers T., Barendregt A., Smit J.T., Van Veen M.P., van Steenis J., van der Leij L.J.J.M. (2009) De Nederlandse zweefvliegen (Diptera: Syrphidae). Natuurhistorisch Museum Naturalis, KNNV uitgeverij, European Invertebrate Survey - Nederland. Leiden 10. Rotheray G., Gilbert F. (2011) The natural history of hoverflies. Forrest texts. Ceredigion 11. Sommaggio D. (1999) Syrphidae: can they be used as environmental bioindicator? Agriculture, Ecosystems and Environment, 74: 343-356 12. Speight, M.C.D., Monteil, C., Castella, E.&Sarthou, J.-P. (2010) StN_2010. In: Speight, M. C. D., Castella, E., Sarthou, J.-P. & Monteil, C. Syrph the Net on CD, Issue 7. The database of European Syrphidae. Syrph the Net Publications, Dublin. 13. Steffan-Dewenter I., Potts S.G., Packer L. (2005) Pollinator diversity and crop pollination services are at risk. Trends in Ecology & Evolution, 20: 651-652 14. Van Veen M. (2004) Hoverflies of Northwest Europe, Identification keys to the Syrphidae. KNNV Publishing. Utrecht Acknowledgements We would like to thank Tim Faasen for commenting on an earlier version of the manuscript. MdG was financed under Naloge 2 Javne gozdarske službe on the Slovenia Forestry Institute. 128 64(2012) št. 5 UDK 630*44 JESENOV OŽIG V SLOVENIJI: POŠKODOVANOST JESENOV V JESENOVIH SEMENSKIH OBJEKTIH raziskave in razvoj Tine HAUPTMAN*, Mitja SKUDNIK**, Dušan JURC*** Ash dieback in Slovenia: ash damage at ash seed collecting stands Izvleček: Popis poškodovanosti jesenov zaradi jesenovega ožiga smo izvedli v devetih jesenovih semenskih objektih. Ocenjevali smo delež odmrle krošnje in prezgodaj odpadlega listja ter iskali druge škodljive organizme, ki sodelujejo v procesu propadanja jesenov. Povprečni delež odmrle krošnje na različnih lokacijah je bil med 7 % in 39 %, povprečni delež prezgodaj odpadlega listja manj kot 10 %, pogosto pa smo na odmirajočih jesenih odkrili tudi okužbe z glivami iz rodu Armillaria. Ključne besede: Chalara fraxinea, Fraxinus excelsior, Fraxinus angustifolia, popis Abstract: Ash dieback damage assessment was performed in nine ash seed collecting stands. Dead crown share and share of prematurely fallen leaves were assessed and other harmful organisms were determined. Average dead crown share at different locations was between 7 % and 39 % and average share of premature fallen leaves was below 10 %. Weakened ash trees were often infected with Armillaria spp. Keywords: Chalara fraxinea, Fraxinus excelsior, Fraxinus angustifolia, inventory Močno odmiranje in sušenje jesenov se je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pojavilo na Poljskem in v Litvi ter se do danes razširilo na večji del Evrope (Hauptman, 2011; Timmermann in sod., 2011). Leta 2006 so bili simptomi bolezni prvič odkriti tudi v SV delu Slovenije (Ogris in sod., 2009), že v naslednjih dveh letih pa se je bolezen, ki smo jo pri nas poimenovali jesenov ožig, razširila na območje celotne države (Hauptman in sod., 2010). Povzročiteljica tako obsežne epifitocije je gliva neprava pecljevka (Hymenoscyphus pseudoalbidus Queloz in sod., 2011), ki oblikuje anamorf z imenom Chalara fraxinea T. Kowalski (2006). Zaradi tega, ker je bil anamorf povzročiteljice bolezni opisan pet let pred njenim teleomorfom in ker se z * univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo gozdov, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-pošta: [email protected] ** univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za načrtovanje in monitoring gozdov in krajine, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija *** prof. dr., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo gozdov, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija 64(2012) št. 5 izolacijo v čisto kulturo oblikuje samo anamorf, je splošno uporabljeno ime glive, povzročiteljice jesenovega ožiga, Chalara fraxinea. Bolezen v evropskih gozdovih ogroža veliki jesen (Fraxinus excelsior L.) in poljski jesen (F. angustifolia Vahl), malega jesena (Fraxinus ornus L.) pa bolezen pri nas doslej ni prizadela. Gliva povzroča veliko število simptomov: venenje in zgodnje odpadanje listja, nekroze listja, listnih pecljev in skorje, odmiranje in sušenje poganjkov, rakave rane na poganjkih in vejah ter spremembe barve okuženega lesa. Ogrožena so drevesa vseh starosti, mortaliteta je večja med osebki mlajših razvojnih faz, oteženo je naravno pomlajevanje jesena, močno pa je otežena tudi pridelava zdravih sadik v gozdnih drevesnicah (Hauptman, 2011; Kirisits in sod., 2009). Jesenov ožig je v Evropi že povzročil veliko škode, najbolj pa je do zdaj prizadel območja, kjer se je bolezen najprej pojavila. V Litvi je bilo tako že leta 2009 predvidenih za golosečnjo 30 % – 40 % jesenovih sestojev, v preostalih jesenovih sestojih pa je bilo le 25 %–30 % jesenov na vi- Originalni znanstveni članek (orignal scientific paper) 1. UVOD 129 raziskave in razvoj dez zdravih (Lygis in sod., 2009). Površina jesenovih sestojev se je v Latviji v letih med 2000 in 2007 zmanjšala za 23 % (Kenigsvalde in sod., 2010). V Avstriji, kjer je bila bolezen ugotovljena leta 2005, so poškodbe jesenov bistveno manjše. Na 15 stalnih raziskovalnih ploskvah v Spodnji Avstriji je bila poškodovanost jesenovih krošenj zaradi jesenovega ožiga v letu 2010 med 2 % in 38 %, mortaliteta pa je bila manjša kot 5 % (Keßler in sod., 2011). Leta 2011 smo za namene spremljanja jesenovega ožiga, ocene trenutne poškodovanosti jesenovih sestojev ter določitve drugih škodljivih organizmov, ki sodelujejo v procesu propadanja jesena, tudi v Sloveniji postavili stalne raziskovalne ploskve. V tem članku predstavljamo najpomembnejše rezultate in ugotovitve prvega popisa. 2. MATERIAL IN METODE Popise poškodovanosti jesenovih dreves smo izvedli v devetih jesenovih semenskih objektih (preglednica 1, slika 1). Na vsaki lokaciji smo postavili pet trajnih raziskovalnih ploskev. Prostorska razporeditev raziskovalnih ploskev je bila vezana na oglišča vzorčne mreže 25 m × 25 m oziroma 50 m × 50 m, kjer je bil semenski objekt večje površine. Oglišča zarisane vzorčne mreže so predstavljala središča potencialnih ploskev. V vsakem semenskem objektu je bila prva ploskev izbrana slučajnostno in je predstavljala izhodišče za izbiro vseh nadaljnjih ploskev. Izbiro vsake naslednje ploskve na mreži je določala omejitev, da je šesto najbližje jesenovo drevo (debelejše od 10 cm) od središča ploskve oddaljeno manj kot 30 m. Ker zaradi opisanega načina izbire ploskev na nekaterih lokacijah vse potencialne ploskve niso bile v okviru semenskega objekta, so bile nekatere postavljene v neposredni bližini semenskih objektov. Na vsaki ploskvi je bilo torej izbranih šest sredini najbližjih jesenovih dreves, v vseh devetih semenskih sestojih je bilo skupaj popisanih 270 dreves. Izbira in popis dreves na ploskvi je potekal po navodilu popisa M6 ploskev (metoda šestih najbližjih dreves), ki je opisan v priročniku za monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov (Kovač, 2011). Vsakemu drevesu smo ocenili delež odmrle krošnje, ki predstavlja zgolj oceno poškodovanosti krošnje zaradi jesenovega ožiga. Ta podatek ni enak oceni osutosti krošnje, kot jo definira priročnik (Kovač, 2011) in vključuje samo tipične simptome jesenovega ožiga (odmiranje poganjkov v krošnji, odmrlo listje, ki je še pritrjeno na veje). Slika 1. Lokacije izbranih semenskih objektov Figure 1. Location of selected ash seed stands 130 64(2012) št. 5 Lokacija / Location Vrsta jesena* / ash species* Povprečni prsni premer (cm) / Mean diam. at breast height (cm) Datum popisa / date of assessment Brezje; 46°20'22'' N, 14°13'30'' E F. excelsior 20,0 (10,2 - 38,5) 11.08.2011 Konjiška gora; 46°19'50'' N, 15°22'40'' E F. excelsior 34,1 (15,3 - 46,2) 25.08.2011 Kostanjevica; 45°51'45'' N, 15°26'06'' E F. angustifolia 50,7 (24,2 - 75,4) 18.08.2011 Krekovše; 45°59'21'' N, 13°55'05' E F. excelsior 27,7 (15,9 - 42,3) 30.08.2011 Kropivnica; 46°08'42'' N, 14°54'51'' E F. excelsior 39,1 (16,6 - 74,8) 08.08.2011 Murska šuma; 46°30'01'' N, 16°30'45'' E F. excelsior 30,2 (10,8 - 60,5) 23.08.2011 Odolina; 45°35'15'' N, 14°01'21'' E F. excelsior 20,2 (10,5 - 31,5) 19.08.2011 F. angustifolia 28,0 (11,5 - 51,2) 23.08.2011 F. excelsior 27,7 (11,8 - 63,7) 16.08.2011 Orlovšček; 46°32'25'' N, 16°19'44'' E Željne; 45°38'13'' N, 14°54'43'' E raziskave in razvoj Preglednica 1. Podatki o izbranih jesenovih semenskih objektih, popisanih drevesih in datumi popisov Table 1. Data on selected ash seed collecting stands, on assessed trees and dates of assessments *prevladujoča vrsta na lokaciji / dominant ash species at particular location Posebej smo ocenili delež prezgodaj odpadlih listov (v obdobju vegetacije), ki je prav tako lahko posledica okužbe z glivo C. fraxinea. Obe vrednosti smo ocenjevali na 5 % natančno, pri čemer zasenčenih spodnjih delov krošenj pri ocenjevanju nismo upoštevali. Rezultate smo analizirali s programom Statistica 10, uporabili pa smo neparametrični Kruskal-Wallisov test. 3. REZULTATI Poškodbe jesenov oziroma simptomi jesenovega ožiga so bili prisotni v vseh devetih izbranih jesenovih semenskih objektih (preglednica 2). Razlike v deležu odmrle kro- šnje med lokacijami so bile statistično značilne (p < 0,001). Izstopala je lokacija Željne (preglednica 2, slika 2), na kateri je bil delež odmrle krošnje statistično značilno večji od deleža odmrle krošnje na ostalih lokacijah (p < 0,05) razen od deleža odmrle krošnje na lokaciji Kropivnica (p = 0,06). Razlike med ostalimi lokacijami niso bile statistično značilne. Povprečni delež odmrle krošnje je bil na osmih lokacijah med 7,2 % in 19,3 %, le na lokaciji Željne je bil ocenjen na 38,7 %. Na treh lokacijah smo med 30 izbranimi drevesi odkrili vsaj eno odmrlo drevo. Jeseni brez simptomov jesenovega ožiga so bili prisotni na vseh izbranih lokacijah, razen na lokaciji Željne. Upoštevajoč vsa Preglednica 2. Delež znamenj poškodovanosti, mraznice in odmrlih dreves na poskusnih ploskvah Table 2. Share on symptoms, honey fungus and dead trees on research plots Lokacija / Location Delež odmrle krošnje (%)* / Dead crown share (%)* Delež prezgodaj odpadlega listja (%)* / Share of prematurely fallen leaves (%)* Delež okužb z mraznico (%) / Share of Armillaria infected trees (%) Delež odmrlih dreves (%) / Share of dead trees (%) Brezje 7,7 ± 2,7 9,3 ± 3,2 16,7 3,3 Konjiška gora 10,3 ± 1,8 1,8 ± 1,1 3,3 0 Kostanjevica 10,8 ± 1,8 0,2 ± 0,2 0 0 Krekovše 7,2 ± 1,5 7,8 ± 1,4 0 0 Kropivnica 19,3 ± 4,6 1,7 ± 0,8 3,3 3,3 Murska šuma 17,7 ± 4,6 0,5 ± 0,4 20,0 0 Odolina 10,0 ± 1,9 1,7 ± 0,7 0 0 Orlovšček 9,5 ± 2,4 1,0 ± 0,4 6,7 0 Željne 38,7 ± 5,4 0,5 ± 0,4 26,7 10,0 * Prikazana so povprečja in standardne napake / Means and standard errors are shown 64(2012) št. 5 131 raziskave in razvoj Slika 2. Delež odmrle krošnje jesenovih dreves na devetih različnih lokacijah v Sloveniji (levo); delež odmrle krošnje jesenovih dreves različnih socialnih položajev, upoštevajoč vse lokacije (desno). Figure 2. Dead crown share of ash trees at nine different locations in Slovenia (left); dead crown share of ash trees of different social class (right). drevesa iz vseh devetih lokacij je bil delež odmrle krošnje sovladajočih in obvladanih dreves (3. in 4. socialni položaj) statistično značilno (p = 0,02) večji kot delež odmrlih krošenj vladajočih dreves (2. socialni položaj) ter tudi večji, vendar ne značilno (p = 0,32), od deleža odmrle krošnje dreves 1. socialnega položaja (slika 2). Prezgodnje odpadanje listja zaradi okužbe z glivo C. fraxinea smo opazili na vseh lokacijah (preglednica 2, slika 3). Iz Slika 3. Delež prezgodaj odpadlega jesenovega listja na devetih različnih lokacijah v Sloveniji (levo); delež prezgodaj odpadlega jesenovega listja dreves različnih socialnih položajev (desno). Figure 3. Share of prematurely fallen ash leaves at nine different locations in Slovenia (left); share of prematurely fallen ash leaves of trees of different social class (right). 132 64(2012) št. 5 Na šestih lokacijah smo poleg simptomov jesenovega ožiga na jesenih odkrili tudi mraznice (Armillaria spp.) (slika 4). Največji delež dreves okuženih z mraznico je bil na lokaciji Željne (26,7 %), sledili sta lokaciji Murska šuma (20,0 %) in Brezje (16,7 %), na lokacijah Orlovšček (6,7 %), Konjiška gora (3,3 %) in Kropivnica (3,3 %) pa je ta delež manjši (preglednica 2). Fuss), predvsem na lokacijah Odolina in Kostanjevica pa je bilo na jesenovem listju pogosto opaziti izjede, katerih povzročitelja nam ni uspelo odkriti. 4. DISKUSIJA Rezultati popisa kot tudi naša opazovanja na terenu so pokazala, da je povprečni delež poškodovanost jesenovih krošenj na večini lokacij manj kot 20 %, mortaliteta pa le nekaj odstotna. Izstopala je le lokacija Željne (slika 4), kjer je bil povprečni delež odmrle krošnje skoraj 40 %, mortaliteta pa okoli 10 %. Treba je poudariti, da so bili popisi narejeni v dokaj starih sestojih (78 % popisanih dreves raziskave in razvoj popisanih dreves na sedmih lokacijah (Konjiška gora, Kostanjevica, Kropivnica, Murska šuma, Odolina, Orlovšček in Željne) je povprečno manj kot 2 % listja odpadlo prezgodaj. Ta delež je na lokacijah Brezje in Krekovše znašal 9,3 % oziroma 7,8 %, vendar se je od ostalih sedmih lokacij statistično razlikovala le lokacija Krekovše (p < 0,05). Gledano vse lokacije skupaj, je bilo prezgodnje odpadanje listja na drevju 3. in 4. socialnega položaja bolj izraženo kot na drevju 1. in 2. socialnega položaja (slika 3), vendar statističnih značilnih razlik nismo ugotovili (p = 0,11). V sestoju Krekovše smo na odpadlem listju v sledovih ugotovili jesenovo pepelovko (Phyllactinia fraxini (DC.) Slika 5. Pogled na močno poškodovan sestoj na lokaciji Željne (foto: Tine Hauptman, 16.08.2011) Figure 5. View on the highly damaged ash stand at location Željne (photo: Tine Hauptman,16.08. 2011) Slika 4. Micelijske pahljače in rizomorfi mraznice pod skorjo odmrlega jesena (foto: Tine Hauptman, 2011) Figure 4. Mycelia fans and rhizomorphs of Armillaria sp. under the bark of dead ash tree (photo: Tine Hauptman, 2011) 64(2012) št. 5 Slika 6. Pogled na manj poškodovan sestoj na lokaciji Konjiška gora (foto: Tine Hauptman, 25.08.2011) Figure 6. View on the less damaged ash stand at location Konjiška gora (photo: Tine Hauptman, 25.08.2011) 133 raziskave in razvoj pripada močnejšemu drogovnjaku ter tanjšemu ali močnejšemu debeljaku), v semenskih objektih, ki so izbrani zaradi velike kakovosti sestojev. V mlajših sestojih bi bil delež poškodovane krošnje, predvsem pa mortaliteta najverjetneje nekoliko višja. Na to kaže tudi visoka stopnja okuženosti in mortalitete jesenovega mladja, ki je bila opažena na vseh lokacijah, kjer je bilo jesenovo mladje prisotno. Povzročiteljica jesenovega ožiga je gliva C. fraxinea, pomembno vlogo v procesu propada jesenov pa, kot kaže, imajo tudi mraznice (Armillaria spp.) oziroma štorovke, kot jih imenujemo v pogovornem jeziku. Kljub temu, da smo za odkrivanje okužb z mraznicami preverjali samo drevesa s kakršnimi koli poškodbami koreničnika, smo značilne micelijske pahljače oziroma rizomorfe mraznic odkrili na 8,5 % vseh popisanih dreves, med drugim tudi na vseh odmrlih jesenih. Vsekakor imajo te glive sekundarno vlogo, kljub temu pa močno pospešijo propad drevesa. Tudi pri nekaterih tujih raziskavah jesenovega ožiga so bile glive iz rodu Armillaria ugotovljene kot sekundarni škodljivi organizem. Omenjajo vrsti A. cepistes in A. gallica (Bakys in sod., 2011; Skovsgaard in sod., 2010). Prav slednja je bila v Sloveniji že najdena na velikem jesenu (Munda,1997) in tudi rezultati molekularnih analiz vzorca nabranega na velikem jesenu na lokaciji Kropivnica kažejo, da je rumenovenčna mraznica (Armillaria gallica Marxm. & Romagn.) pomemben patogen jesenov (B. Piškur, ustna informacija). Iz nekaterih držav poročajo, da oslabljena jesenova drevesa pogosto napadejo tudi jesenovi podlubniki, najpogosteje pisani jesenov ličar (Leperesinus fraxini Panzer) (Keßler in sod., 2011; Kunca in sod., 2011). Na naših raziskovalnih ploskvah simptomov napada jesenovih podlubnikov nismo odkrili, se pa že pojavljajo na nekaterih drugih lokacijah v Sloveniji (Hauptman, 2012). Bolezen se širi s pomočjo askospor, ki nastajajo v apotecijih na odpadlih lanskoletnih listnih pecljih. Jesenovo listje je tudi glavno mesto novih okužb (Kirisits in sod., 2009), čeprav domnevajo, da gliva lahko okuži gostitelja tudi skozi lenticele na koreničniku oziroma nadzemnih delih korenin (Husson in sod., 2012). Predvsem na mestih z visoko relativno zračno vlago okuženo listje pogosto prezgodaj odpade. Tudi raziskovalne ploskve na lokacijah Krekovše in Brezje, kjer je bil delež odpadlega listja večji, so na mestih z višjo zračno vlago. Na lokaciji Krekovše je razlog za nekoliko večji delež odpadlega listja lahko tudi okužba s pepelovko Phyllactinia fraxini, verjetno pa k temu nekoliko pripomore tudi dejstvo, da je bil popis na tej lokacij narejen najkasneje. Pojav jesenove pepelovke pred odpadanjem listja je običajen in zaradi kasnega pojavljanja ne slabi drevesa. Stopnja poškodovanosti krošnje v naslednjem letu je najverjetneje odvisna od tega, ali se gliva C. fraxinea iz okuženega listja uspe razrasti skozi pe- 134 celj do poganjka, preden listje odpade. Povečan delež odpadlega listja zaradi okužbe z jesenovim ožigom torej lahko nakazuje povečanje poškodovanosti krošnje v naslednjem letu. Ne samo odpadanje okuženega listja, ampak tudi drugi simptomi jesenovega ožiga so na zasenčenih mestih z višjo zračno vlago in nekoliko nižjimi temperaturami bolj pogosti, stopnja poškodovanosti jesenov zaradi jesenovega ožiga pa zato višja (Ogris, 2008). Tako so tudi krošnje jesenov, ki so bolj izpostavljene soncu in s tem višjim temperaturam ter vetru in s tem manjši zračni vlagi, manj poškodovane kot krošnje jesenov, ki tvorijo polnilni sloj sestoja. Te ugotovitve potrjujejo tudi rezultati našega popisa, saj je bil povprečni delež odmrle krošnje kot tudi povprečni delež odpadlega listja sovladajočih in obvladanih jesenov nekoliko večji od nadvladajočih in vladajočih jesenov v sestojih. Poškodovanost jesenov zaradi jesenovega ožiga na izbranih raziskovalnih ploskvah v Sloveniji je podobna poškodovanosti jesenov na raziskovalnih ploskvah v Spodnji Avstriji (Keßler in sod., 2011). V povprečju stopnja poškodovanosti v Avstriji iz leta v leto nekoliko narašča (popise poškodovanosti izvajajo od leta 2007), vendar pa se na nekaterih lokacijah poškodovanost ni veliko spremenila in ostaja na precej nizkem nivoju. Kako hitro se bo poškodovanost zaradi jesenovega ožiga povečevala pri nas, bodo pokazali popisi v prihodnjih letih. Najpomembnejša ugotovitev dosedanjih raziskav jesenovega ožiga za gospodarjenje z velikim in poljskim jesenom je individualna odpornost posameznih osebkov jesena (Hauptman in sod., 2010; McKinney in sod., 2011a; McKinney in sod., 2011b). Kljub temu, da bolezen v Sloveniji že povzroča veliko škode, upanje za obstoj jesenov v slovenskih gozdovih torej še ostaja. Na to kaže tudi približno 13 % jesenov brez simptomov jesenovega ožiga v naši raziskavi in velike razlike v poškodovanosti popisanih dreves. 5. ZAHVALA Delo je potekalo v okviru projekta L4-2301 Jesenov ožig v Sloveniji in proučevanje glive Chalara fraxinea, ki ga financirata Agencija za raziskovalno delavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter Programske skupine P4 0107 Gozdna biologija, ekologija in tehnologija, ki jo financira Agencija za raziskovalno delavnost Republike Slovenije. Za pomoč pri delu na terenu se zahvaljujemo Juretu Žlogarju. 64(2012) št. 5 1. Bakys R., Vasiliauskas A., Ihrmark K., Stenlid J., Menkis A., Vasaitis R. (2011) Root rot, associated fungi and their impact on health condition of declining Fraxinus excelsior stands in Lithuania. Scandinavian Journal of Forest Research, 26: 128-135 2. Hauptman T. (2011) Jesenov ožig po svetu in pri nas. V: Zbornik predavanj in referatov 10. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin. Društvo za varstvo rastlin Slovenije, Ljubljana, 247-251 3. Hauptman T. (2012) Propadanje velikega jesena v KE Zagorje. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, 4 str. 4. Hauptman T., Ogris N., Jurc D. (2010) Kaj se dogaja z jesenom pri nas? - Tretje nadaljevanje. Gozdarski vestnik, 68: 71-73 5. Husson C., Caël O., Grandjean J.P., Nageleisen L.M., Marçais B. (2012) Occurrence of Hymenoscyphus pseudoalbidus on infected ash logs. Plant Pathology, v tisku 6. Kenigsvalde K., Arhipova N., Laivins M., Gaitnieks T. (2010) Fungus Chalara fraxinea as a causal agent for ash decline in Latvia. Forest Science, 21, 54: 110-120 7. Keßler M., Cech T.L., Brandstetter M., Kirisits T. (2011) Dieback of Ash (Fraxinus excelsior and Fraxinus angustifolia) in Eastern Austria: Disease development on Monitoring plots from 2007 to 2010. V: Global Change and Forest Diseases: New Threats, New strategies. Diez J.J. (Ur.), Martínez-Álvarez P. (Ur.), Romeralo C. (Ur.), DIMOMPAL S.L., Cantabria, Spain, 134-134 8. Kirisits T., Matlakova M., Mottinger-Kroupa S., Cech T.L., Halmschlager E. (2009) The current situation of ash dieback caused by Chalara fraxinea in Austria. SDU Faculty of Forestry Journal, 97-119 9. Kovač M. (Ur.)(2011) Monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov - Priročnik za terensko snemanje podatkov (v tisku). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, 213 10. Kowalski T. (2006) Chalara fraxinea sp. nov. associated with dieback of ash (Fraxinus excelsior) in Poland. Forest Pathology, 36: 264270 11. Kunca A., Leontovyč R., Zúbrik M., Gubka A. (2011) Bark beetle on weakened ash trees and applied control measures. EPPO Bulletin, 4: 11-13 12. Lygis V., Bakys R., Vasaitis R. (2009) Ash decline in Lithuania: the current situation and research. V: SNS Workshop, Network of Climate Change Risk on Forests. Tvärminne, Finland, 23-23 13. McKinney L.V., Nielsen L.R., Hansen J.K., Kjaer E.D. (2011a) Presence of natural genetic resistance in Fraxinus excelsior (Oleraceae) to Chalara fraxinea (Ascomycota): an emerging infectious disease. Heredity, 106: 788-797 14. McKinney L.V., Thomsen I.M., Kjær E.D., Nielsen L.R. (2011b) Genetic resistance to Hymenoscyphus pseudoalbidus limits fungal growth and symptom occurrence in Fraxinus excelsior. Forest Pathology: v tisku 15. Munda A. (1997) Raziskave štorovk (Armillaria (Fr.:Fr.) Staude) v Sloveniji. V: Zbornik ob 50. obletnici obstoja in delovanja Gozdarskega inštituta Slovenije, 211-220 16. Ogris N. (2008) Jesenov ožig, Chalara fraxinea. Novice iz varstva gozdov, Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 1-1 17. Ogris N., Hauptman T., Jurc D. (2009) Chalara fraxinea causing common ash dieback newly reported in Slovenia. Plant Pathology, 58: 1173-1173 18. Queloz V., Grunig C.R., Berndt R., Kowalski T., Sieber T.N., Holdenrieder O. (2011) Cryptic speciation in Hymenoscyphus albidus. Forest Pathology, 41: 133-142 19. Skovsgaard J.P., Thomsen I.M., Skovgaard I.M., Martinussen T. (2010) Associations among symptoms of dieback in even-aged stands of ash (Fraxinus excelsior L.). Forest Pathology, 40: 7-18 64(2012) št. 5 20. Timmermann V., Børja I., Hietala A.M., Kirisits T., Solheim H. (2011) Ash dieback: pathogen spread and diurnal patterns of ascospore dispersal, with special emphasis on Norway. EPPO bulletin, 41: 14-20 raziskave in razvoj 6. LITERATURA 135 raziskave in razvoj Ines Štraus*, Tijana Martinović, Peter Železnik, Hojka Kraigher UDK 630*160.203:630*176.1 Fagus sylvatica L. Obrat drobnih korenin pri Fagus sylvatica L. v rizotronih in analiza z računalniškim programom Rootfly© Fine root turnover on Fagus sylvatica L. in rhizotrons and analysis with Rootfly© computer programme Izvleček: Drobne korenine imajo v gozdnih ekosistemih pomembno vlogo pri kroženju ogljika, hranil in vode. Od hitrosti obrata drobnih korenin je odvisna dinamika ogljika v tleh. Večina metod študija korenin sloni na zajemanju slik in računalniški analizi le-teh. V prispevku predstavljamo računalniški program Rootfly© in primerjavo programov (Rootfly©, WinRhizo© in WinRhizoTron©) za analiziranje slik korenin v rizotronih in minirizotronih. Ključne besede: bukev, minirizotroni, obrat drobnih korenin, rizotroni, Rootfly©, WinRhizo©, WinRhizoTron© Originalni znanstveni članek (orignal scientific paper) Abstract: Fine roots play an important role in forest carbon, nutrient and water cycles. The turnover of fine roots determines part of carbon dynamics in forest soils. Most techniques to study fine roots are based on picture taking and computerized image analyses. Therefore, in this study, we present computer programme Rootfly© and compare different programmes (Rootfly©, WinRhizo© in WinRhizoTron©) for picture analyses taken in rhizotrons and minirhizotrons. Keywords: beech, minirhizotrons, fine root turnover, rhizotrons, Rootfly©, WinRhizo©, WinRhizoTron© 136 UVOD Gozdovi pokrivajo 41 milijonov km2 ali 30 % zemeljskega površja, pri čemer drevesa predstavljajo okoli 80 % svetovne biomase (Lorenz in Lal, 2010). Korenine predstavljajo 20 % do 40 % gozdne biomase in imajo ključno vlogo pri privzemanju vode in hranil iz tal, shranjevanju komponent ogljika (C) in zagotavljanju fizične stabilnosti dreves (Brunner in Godbold, 2007; Lukac in Godbold, 2010). Drobne korenine dreves se v procesu rasti in odmiranja, ki ga imenujemo življenjski obrat korenin, nenehno nadomeščajo z novimi in na ta način vnašajo pomembne količine biomase oziroma C v tla (Brunner in Godbold, 2007; Helmisaari in sod., 2002). Drobne korenine dreves so vedno povezane z mikoriznimi glivami (MF), v njih pa se * Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana; e-pošta: ines.straus@ gozdis.si investira približno od 20 % do 30 % tekočih asimilatov. MF zagotavljajo prostorsko in časovno delitev vode, hranil in karbohidratov med različnimi biotskimi komponentami v gozdnem ekosistemu in podpirajo biodiverziteto na različnih nivojih (Brunner in Godbold, 2010; Kraigher, 1996; Kraigher, 1999; Selosse in sod., 2006; Wilkinson in sod., 2010). Raziskovanje obrata drobnih korenin je težavno in zahteva precej dela in časa. Pri vzorčenju in analiziranju prsti pogosto pride do artefaktov, ki lahko vplivajo na rezultate (Lukac in Godbold, 2010), zato se pri raziskavah navadno kombinira različne metode dela za pridobivanje podatkov o obratu drobnih korenin v tleh (Hirano in sod., 2009; Johnson in sod., 2001; Lukac in Godbold, 2010; Majdi in sod., 2005). V osnovi ločimo dva različna metodološka pristopa opazovanja rasti korenin. Metoda z vstavljanjem vrastnih mrežic (Persson, 1980) v gozdna tla omogoča merjenje 64(2012) št. 5 Kljub številnim razvitim metodam je razumevanje drobnih korenin zaradi tehničnih in metodoloških težav pomanjkljivo (Finér in sod., 2007; Majdi in sod., 2005), poleg tega se raziskovalci pogosto srečujejo z ogromnimi količinami slik in podatkov, ki jih je potrebno urediti v podatkovne baze za nadaljnjo statistično obdelavo (Železnik in sod., 2011). Slike rizotronov in minirizotronov, posnete s skenerji ali digitalnimi kamerami, lahko obdelamo z različnimi programi, kot so WinRhizo© (1996-2009, Regent Instruments, Kanada), WinRhizoTron© (2001-2008, Regent Instrument, Kanada) in Rootfly© (2005-2011, Clemson University, US). V prispevku bomo prikazali način obdelave slik rizotronov s programom Rootfly© in komentirali prednosti oziroma slabosti omenjenih programskih oprem za analiziranje slik rizotronov. Slika 1. Primer slike rizotrona, slikanega z dveh strani s fotoaparatom (foto: Ines Štraus, 2011). Figure 1. Image of rhizotron from two sides made by digital camera (photo: Ines Štraus, 2011) 64(2012) št. 5 MATERIAL IN METODE Rast drobnih korenin smo opazovali na sadikah bukve Fagus sylvatica L., ki so posajene v rizotrone in rastejo pri štirih različnih temperaturnih pogojih, opisanih v Štraus in sod. (2011). Nedestruktivne analize rasti in razvoja korenin in mikorize na sadikah bukve smo analizirali s pomočjo slik rizotronov. Rizotrone smo slikali s fotoaparatom (EOS 500D, Canon, Japonska). Slike smo pregledali s programom Rootfly© (v2.0.2., Clemson University, US). Za primerjavo smo del slik analizirali tudi s programom WinRhizoTron© (2001-2008, Regent Instrument, Kanada). Statistične analize smo naredili v programu R Version 2.12.2. in MS Excel. raziskave in razvoj biomase korenin in rast drobnih korenin v časovnem intervalu (Majdi in sod., 2005; Železnik in sod., 2012). Hirano in sod. (2009) so razvili novo metodo za opazovanje rasti korenin, ki sicer temelji na metodi vrastnih mrežic, kjer z uporabo jeklene nerjaveče plošče vstavimo mrežico v tla. Pri omenjeni metodi mrežic ne polnimo s prstjo, zato je postopek vstavljanja hitrejši, povzroči minimalno motnjo v tleh in zahteva le enostavno opremo. Drugi način opazovanja dinamike korenin v tleh je nedestruktivna metoda, kjer s pomočjo slikanja korenin s kamero (Wöllmer in Kottke, 1990) (najbolj pogosto se uporablja minirizotrone ali rizotrone (Hendrick in Pregitzer, 1992; Taylor in sod., 1990; Železnik in sod., 2012)), opazujemo rast in razvoj korenin v določenem intervalu brez povzročanja motenj v tleh, slike pa analiziramo z različnimi računalniškimi programi. ANALIZA PODATKOV S PROGRAMOM ROOTFLY©, PRIMERJAVA S PROGRAMOM WINRHIZOTRON IN DISKUSIJA Priprava slik za pregledovanje v programu Rootfly© Slike rizotronov (slika 1) za analiziranje morajo biti ustrezno poimenovane. Ime slike mora vsebovati oznako za: Tube (oznaka za lokacijo, na kateri so slike posnete), Window (oznaka za pozicijo slikanega dela v cevi oziroma strani rizotrona) in Session (oznaka za posamezno skupino slik, posnetih na določen dan, v določenem času ipd). Ostale informacije (ime eksperimenta, čas, datum, oznake po lastni izbiri) so izbirne in jih lahko poljubno spreminjamo. Obdelava slik v programu Rootflly© Pred začetkom pregledovanja slik rizotronov je potrebno kalibriranje merilne enote (število slikovnih točk v enem milimetru). Za kalibracijo uporabimo sliko rizotrona z milimetrskim papirjem (slika 2). Če slike pregledujemo brez predhodne kalibracije, jih shranimo v formatu .rfy (rootfly), ki nam omogoča naknadno kalibracijo slik in posodobitev podatkov. Ko končamo s kalibriranjem, nadaljujemo z analiziranjem, oziroma z označevanjem korenin na slikah rizotronov. S klikom na korenino izberemo korenino, ki jo želimo analizirati. Začnemo na začetku korenine ter v smiselnih razmikih nadaljujemo do konca korenine. Označevanje zaključimo z dvojnim klikom na korenini. Postopek nadaljujemo, dokler ne označimo vseh korenin na sliki rizotrona. Program Rootfly© nam omogoča, da za vsako korenino označimo tudi premer, barvo, vitalne in odmrle korenine ter druge lastnosti, ki jih potrebujemo. Po končani analizi podatke izvozimo v excel datoteko (.csv). 137 raziskave in razvoj Slika 2. Kalibriranje slike rizotrona (foto: Tijana Martinović, 2012) Figure 2. Calibration of rhizotron image (photo, Tijana Martinović, 2012) PRIMERJAVA ANALIZE PODATKOV Z RAZLIČNIMI RAČUNALNIŠKIMI PROGRAMI Za analize drobnih korenin lahko izbiramo med različnimi programi, kot so WinRhizo© (1996-2009, Regent Instruments, Kanada), WinRhizoTron© (2001-2008, Regent Instrument, Kanada) in Rootfly© (2005-2011, Clemson University, US). Vsak od naštetih programov ima svoje prednosti oziroma slabosti, na podlagi katerih se pri analizi slik odločamo (preglednica 1). Rootfly© je prosto dostopen na internetu, medtem ko sta WinRhizoTron© in WinRhizo© licenčna programa in na ta način omejujeta število uporabnikov. Resolucija slik rizotronov, posnetih s fotoaparatom (EOS 500D, Canon, Japonska) za obdelavo v Rootfly© naj ne bi presegala 1000 x 1500 slikovnih točk, saj se s povečevanjem resolucije slik povečuje čas obdelave slike. Nasprotno velja za WinRhizo© in WinRhizoTron©, saj je velikost ene slikovne točke prevelika, zato bi bilo bolje, če bi bile slike posnete s skenerjem. Poleg tega bi pri uporabi WinRhizo© programa prišlo do zapleta pri analizi barvnih slik, ker so korenine enake barve kot ozadje (substrat), česar program ne zazna. S primerjavo rezultatov dolžine korenin analiziranih slik z WinRhizoTron©, Rootfly© in ročnim merjenjem korenin na rizotronu smo ugotovili, da pri meritvah ne prihaja do sistematičnih napak, da se razlike pojavljajo brez sistematičnega vzorca in so večinoma posledica subjektivnega označevanja raziskovalca, ki s klikanjem vzdolž korenin določi njihov začetek in konec (preglednica 2). Preglednica 1: Primerjava lastnosti programov Rootfly© in WinRhizoTron© Table 1: Comparison of the characteristic of Rootfly© in WinRhizoTron© 138 WinRhizoTron© Rootfly© Dostopnost Nakup licence Prosto dostopen na internetu Podatki Dolžina, premer, površina in volumen za vse korenine Dolžina, premer in barva korenin (sliskupaj in ločeno za vitalne in odmrle korenine (slika 3) ka 4) Čas obdelave 1 slike pribl. 60 min pribl. 30 min Uporabnost minirizotroni, rizotroni rizotroni 64(2012) št. 5 Meritve [mm] Primerjava Ročna meritev (RM) Rootfly© (RF) Winrhizotron© (WRT) RF glede na RM WRT glede na RM WRT glede na RF K1 16,72 16,01 16,48 -0,72 -0,24 0,48 K2 17,77 18,43 17,33 0,66 -0,44 -1,11 K3 25,17 22,77 23,88 -2,41 -1,29 1,11 K4 26,13 21,80 23,70 -4,33 -2,43 1,90 K5 30,31 30,69 30,89 0,38 0,58 0,20 K6 43,90 40,53 44,50 -3,37 0,60 3,97 K7 46,64 44,36 43,43 -2,28 -3,21 -0,93 K8 46,64 72,28 45,27 25,65 -1,37 -27,02 K9 51,40 47,98 49,90 -3,42 -1,50 1,93 K10 54,20 97,14 50,88 42,94 -3,33 -46,26 K11 54,36 45,32 47,72 -9,03 -6,64 2,39 K12 55,40 51,92 55,29 -3,48 -0,12 3,37 K13 59,58 56,82 59,87 -2,76 0,29 3,04 K14 62,72 51,65 54,19 -11,07 -8,53 2,54 K15 62,94 57,90 60,85 -5,04 -2,08 2,96 K16 74,48 68,55 73,94 -5,93 -0,54 5,39 K17 99,65 92,61 100,11 -7,04 0,46 7,50 K18 100,84 110,41 103,65 9,57 2,81 -6,76 K19 106,62 95,78 102,65 -10,84 -3,97 6,87 K20 117,07 105,35 112,74 -11,73 -4,33 7,40 Korenina K21 120,21 121,16 128,60 0,95 8,39 7,44 K22 121,01 84,66 121,49 -36,35 0,48 36,83 K23 136,93 109,55 122,00 -27,38 -14,94 12,44 K24 178,75 164,35 175,78 -14,40 -2,96 11,44 K25 _ x 223,69 189,94 216,94 -33,75 -6,75 27,00 77,33 72,72 75,28 -4,61 -2,04 2,57 SD 51,33 44,52 50,48 15,97 4,29 15,05 Minimum 16,72 16,01 16,48 -36,35 -14,94 -46,26 Maksimum 223,69 189,94 216,94 42,94 8,39 36,83 Me 68,71 72,50 67,40 -4,82 -1,77 3,67 - - - 0,1622 0,02567* 0, 4024 P vrednost 64(2012) št. 5 raziskave in razvoj Preglednica 2. Primerjava dolžine korenin v rizotronu, analizirane z WinRhizoTron© (WRT), Rootfly© (RF) in ročnim merjenjem (RM) korenin ter rezultati statistične analize za opravljene meritve dolžine korenin. – aritmetična sredina, SD-standardna deviacija, Me-mediana, p<0,05*, p<0,01**, p<0,001***. Table 2. Comparison of root length analyses with WinRhizoTron©, Rootfly© and manual measurement of root and results of statistical analysis for root length measurements. - Mean, SD-standard deviation, Me-Median, p<0,05*, p<0,01**, p<0,001***. 139 raziskave in razvoj Slika 3. Izbor podatkov iz analize s programom WinRhizoTron© (Foto: Ines Štraus, 2012) Figure 3. Data selection from WinRhizoTron© analyses (Photo: Ines Štraus, 2012) Slika 4. Izbor podatkov iz analize s programom Rootfly© (Foto: Ines Štraus, 2012) Figure 4. Data selection from Rootfly© analyses (Photo: Ines Štraus, 2012) WinRhizoTron© in Rootfly© sta namenjena predvsem za analize slik minirizotronov, kjer se lahko korenine iz ene slike nadaljujejo v naslednjo. Na tem mestu se pojavi težava pri programu Rootfly©, ki ne omogoča prehoda iz ene slike na drugo in zato isto korenino označi kot dve ločeni korenini. V primeru rizotronov, kjer imamo le eno sliko in ne serije slik, ta težava ne predstavlja ovire. Dve sliki predstavljata dve strani rizotrona, kjer ločeno označimo korenine. ZAKLJUČEK Drobne korenine predstavljajo velik delež drevesne biomase in pomembno prispevajo k vnosu C v tla. Raziskovanje obrata drobnih korenin in pridobivanje podatkov vodita do boljšega razumevanja pretoka ogljika v gozdnem ekosistemu. Namen prispevka je bil predstaviti uporabo nove programske opreme za analize drobnih korenin, in primerjati prednosti oziroma slabosti programskih oprem za analiziranje slik rizotronov. Računalniški program Rootfly© je program, primeren za analize slik rizotronov in za 140 slike, ki imajo manjšo resolucijo. Dobra stran programa je, da je prosto dostopen na internetu, vendar bi za še boljše delovanje potreboval določene programske posodobitve, ki bi uporabniku prihranile čas, ki ga potrebuje za zmanjšanje in preimenovanje slik v obliko, ki jo program sprejme. S primerjavo programov Rootfly© in WinRhizoTron© ter ročnim merjenjem korenin smo ugotovili, da napake so, vendar so verjetno posledica subjektivnega označevanja raziskovalca. Čas, potreben za analizo ene slike rizotrona s programom WinRhizotron© je okoli 60 minut, s programom Rootfly© pribl. 30 minut in z ročnim merjenjem, ki ne vključuje samodejnega oblikovanja baze podatkov, pribl. 15 minut. ZAHVALA Prispevek je bil pripravljen v okviru raziskovalnega projekta L4-2265, ki ga financira Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in programa mlade raziskovalke Ines Štraus. 64(2012) št. 5 1. Brunner I., Godbold, D. (2010) Belowground carbon in forests soils: Turnover as a key process. COST Action FP0803: Belowground Carbon Turnover in European Forests-State of the Art, 26-28 jan 2010, Switzerland: 13-16 2. Brunner I., Godbold, D. L. (2007) Tree roots in a changing world. Journal of Forest Research, 12, 2: 78-82 3. Finér L., Helmisaari, H. S., Lõhmus, K., Majdi, H., Brunner, I., Børja, I., Eldhuset, T., Godbold, D., Grebenc, T., Konôpka, B., Kraigher, H., Möttönen, M. R., Ohashi, M., Oleksyn, J., Ostonen, I., Uri, V., Vanguelova, E. (2007) Variation in fine root biomass of three European tree species: Beech (Fagus sylvatica L.), Norway spruce (Picea abies L. Karst.), and Scots pine (Pinus sylvestris L.). Plant Biosystems - An International Journal Dealing with all Aspects of Plant Biology, 141, 3: 394-405 4. Helmisaari H. S., Makkonen, K., Kellomaki, S., Valtonen, E., Malkonen, E. (2002) Below- and above-ground biomass, production and nitrogen use in Scots pine stands in eastern Finland. Forest Ecology and Management, 165, 1: 317-326 5. Hendrick R. L., Pregitzer, K. S. (1992) Spatial variation in tree root distribution and growth associated with minirhizotrons. Plant and Soil, 143, 283-288 6. Hirano Y., Noguchi, K., Ohashi, M., Hishi, T., Makita, N., Fujii, S., Fin, Eacute, R, L. (2009) A new method for placing and lifting root meshes for estimating fine root production in forest ecosystems. Plant Root, 3, 26-31 7. Johnson M. G., Tingey, D. T., Phillips, D. L., Storm, M. J. (2001) Advancing fine root research with minirhizotrons. Environmental and Experimental Botany, 45, 3: 263-289 8. Kraigher H. (1996) Tipi ektomikorize – Taksonomija, pomen in aplikacije. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49, 33-66 9. Kraigher H. (1999) Diversity of types of ectomycorrhizae on Norway spruce in Slovenia. Phyton (Horn), 39, 3: 199-202 10. Lorenz K., Lal, R. (2010) Carbon Sequestration in Forest Ecosystems. First edition. Springer Dordrecht Heidelberg London New York, 277 11. Lukac M., Godbold, D. (2010) Fine root biomass and turnover in southern taiga estimated by root inclusion nets. Plant and Soil, 331, 1-2: 505-513 12. Majdi H., Pregitzer, K., Morén, A.-S., Nylund, J.-E., I. Ågren, G. (2005) Measuring Fine Root Turnover in Forest Ecosystems. Plant and Soil, 276, 1: 1-8 13. Persson H. (1980) Fine-root production, mortality and decomposition in forest ecosystems. Plant Ecology, 41, 2: 101-109 14. Selosse M.-A., Richard, F., He, X., Simard, S. W. (2006) Mycorrhizal networks: des liaisons dangereuses? Trends in Ecology & Evolution, 21, 11: 621-628 15. Štraus I. A., Bajc, M., Grebenc, T., Mali, B., Kraigher, H. (2011) Tipi ektomikorize pri sadikah bukve (Fagus sylvatica L.) v rizotronih. Zbornik gozdarsvta in lesarstva, 95, 23-36: 16. Taylor H. M., Upchurch, D. R., Mcmichael, B. L. (1990) Applications and limitations of rhizotrons and minirhizotrons for root studies. Plant and Soil, 129, 1: 29-35 17. Wilkinson A., Solan, M., Taylor, A. F. S., Alexander, I. J., Johnson, D. (2010) Intraspecific Diversity Regulates Fungal Productivity and Respiration. PLoS ONE, 5, 9: e12604 18. Wöllmer H., Kottke, I. (1990) Fine root studies in situ and in the laboratory. Environmental Pollution, 68, 3–4: 383-407 19. Železnik P., Grebenc, T., Kraigher, H. (2012) Pregled metod monitoringa dinamike ogljika v drobnih koreninah in z dekompozicijo opada. Gozdarski vestnik, 70, 1: 21-26 64(2012) št. 5 20. Železnik P., Stojanova, D., Kraigher, H. (2011) Organization of fine root data obtained from minirhizotrons and ingrowth soil cores (how to construct an operational database using MS Acces). Zbornik gozdarstva in lesarstva, 95, 37-44 raziskave in razvoj LITERATURA 141 raziskave in razvoj Saša Vochl*, Tine Premrl**, Tine Grebenc**, Andreja Ferreira** UDK 630*908.1 Kmetijsko-gozdarski sistem njegova vpeljava v slovenske znanstvene vsebine in uporaba v praksi Agroforestry system – its implementation in research and forestry practise in Slovenia Originalni znanstveni članek (orignal scientific paper) Povzetek: Kmetijsko-gozdarski sistem (KGS) je način rabe zemljišč, pri katerem na istem zemljišču rastejo drevesa in se hkrati izvaja ekstenzivno kmetijstvo. V Evropi se navaja 6 različnih podsistemov: drevesno-poljedelski podsistem, obvodna drevnina, gojenje nelesnih gozdnih dobrin, drevesno-pašni podsistem, drevesa z možnostjo večnamenske rabe in kolobarjenje z gozdnimi drevesnimi/grmovnimi vrstami. KGS predstavlja velik potencial tudi za Slovenijo, saj združuje številne ekonomske, ekološke in socialne funkcije. V prispevku predstavljamo prvi pregled možnosti uporabe KGS v Sloveniji, proizvode in storitve ter zakonske osnove za izvajanje. S tem želimo tudi spodbuditi nove raziskave, nadgradnjo obstoječega znanja in interdisciplinarnost pri širjenju njegove uporabe ter izpostaviti prednosti, ki jih nudi v slovenskem prostoru. Ključne besede: Kmetijsko-gozdarski sistem, drevesno-poljedelski podsistem, obvodna drevnina, gojenje nelesnih gozdnih dobrin, drevesno-pašni podsistem, drevesa z možnostjo večnamenske rabe, kolobarjenje z gozdnimi drevesnimi/grmovnimi vrstami, zakonodaja 142 Abstract: Agroforestry is a land use system in which trees are grown in combination with extensive agriculture on the same land. In Europe there are 6 basic types of agroforestry practices: silvoarable agroforestry, riparian buffers, forest farming, silvopasture, multipurpose trees and improved fallow. They present a great potential for Slovenia due to their economical, ecological and social role. The paper presents the first overview of potential uses of such systems, their products and services, and a legal basis for implementation of agroforestry in Slovenia. By that, we would also like to encourage new research, upgrading of existing knowledge and interdisciplinarity in making such systems more popular, and also to highlight the benefits that can be obtained in by agroforestry approach on the Slovenian territory. Keywords: agroforestry, silvoarableagroforestry, riparianbuffers, forestfarming, silvopasture, multipurposetree, improvedfallow, legislation 1. Uvod Slovenija je z vključitvijo v Evropsko unijo pristopila k izvajanju skupne kmetijske politike in si tako zagotovila možnosti za pridobivanje sredstev iz evropskega prora* Vodilni: Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; e-pošta: [email protected] **Vsi: Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija čuna. Osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP, 2005) predstavlja Program razvoja podeželja 2007–2013. Ta temelji na skupni evropski strategiji razvoja podeželja ter na nacionalnih razvojnih potrebah oziroma zmožnostih slovenskega podeželja (Program razvoja podeželja …, 2007). Z iztekajočim se programskim obdobjem 2007–2013 je v pripravi nov Program razvoja podeželja za obdobje 2014–2020. 64(2012) št. 5 Različne oblike kmetijsko-gozdarskega sistema (KGS) se pojavljajo kot pomembni elementi kmetijske krajine v tropskih in zmernih podnebnih pasovih. Njihov pomen se je v centralni Evropi začel bistveno zmanjševati v srednjem veku, predvsem zaradi uvajanja kolobarjenja na kmetijskih površinah in manjše potrebe po vnosu hranil iz gozdnih na kmetijske površine. Dodatno je k zmanjšanju doprinesla tudi uporaba umetnih gnojil v 19. stoletju (Eichhorn in sod., 2006). Čeprav ima v Evropi takšna raba zemljišč dolgo tradicijo, je zaradi ostrega razmejevanja prostora na kmetijske in gozdarske površine vsaj v formalnem smislu marsikje izginila. Drugje različne oblike KGS še vedno najdemo oziroma so v porastu, bodisi zaradi njihovega kulturnega pomena (ohranjanje kulturne krajine, starih običajev) ali kot sonaravna in pomembna dopolnitev intenzivne kmetijske dejavnosti (Smith, 2010). V primerjavi z izključno kmetijsko ali izključno gozdarsko rabo zemljišč prinaša KGS številne ekološke, proizvodne in socialne prednosti. Kljub temu se drevesa, zlasti na kmetijskih površinah, še danes pogosto nepremišljeno odstranjuje z željo po čim večjih donosih. Vse večji pritiski na okolje pa nas silijo v iskanje novih in oživljanje starih, sonaravnih načinov rabe naravnih virov. Tako KGS z vsemi še neraziskanimi potenciali postaja vse bolj zanimiv in prepoznaven. Skupna evropska kmetijska politika je svojo podporo omenjenemu sistemu prvič namenila v Programu razvoja podeželja za obdobje 2007–2013. Tudi pri nas je bil ukrep vzpostavitve KGS v tem obdobju predviden, vendar se ni izvajal. Tudi Program razvoja podeželja za programsko obdobje 2014–2020 predvideva ukrep vzpostavitve tega sistema. V Uredbi sveta št. 1698/2005 je KGS definiran kot način rabe zemljišč, pri katerih na istem zemljišču rastejo drevesa in se izvaja ekstenzivno kmetijstvo. Zaradi številnih ekonomskih, socialnih in ekoloških prednosti je KGS zanimiv tudi za slovenski prostor. Še toliko bolj, ker so naravne razmere za kmetijstvo v Sloveniji razmeroma neugodne. KGS pa ima ravno v takšnih pogojih številne primerjalne prednosti. Področje KGS je bilo v Sloveniji v preteklosti bolj ali manj prezrto. Namen prispevka je predstaviti sistem, ugotoviti njegovo prisotnost in možnosti širjenja v Sloveniji, opredeliti možnosti njegovega vključevanja v obstoječo zakonodajo in izpostaviti njegov pomen in prednosti. S člankom želimo tudi spodbuditi raziskave, ki bi definirale in ovrednotile pomen vzpostavitve KGS tudi pri nas. 64(2012) št. 5 2. Pregled KGS v Evropi V različnih delih sveta uporabljamo različne načine delitve KGS glede na lokalne potrebe in značilnosti okolja. Delitve na podsisteme temeljijo na namenu in načinu integracije drevesnih ter grmovnih vrst s kmetijskimi praksami. V literaturi najdemo več delitev KGS, od katerih v zmernih podnebnih pasovih, konkretno v Evropi, največkrat zasledimo delitev na 6 podsistemov: drevesno-poljedelski podsistem (silvoarable agroforestry), obvodna drevnina (riparian buffer strips), gojenje nelesnih gozdnih dobrin (forest farming), drevesno-pašni podsistem (silvopasture), drevesa z možnostjo večnamenske rabe (multipurpuse tree) in kolobarjenje z gozdnimi drevesnimi/grmovnimi vrstami (improved fallow) (Alavalapati in Nair, 2001; Mosquera-Losada in sod., 2009). raziskave in razvoj V luči strategije Evropa 2020 prihodnja skupna kmetijska politika daje še večji poudarek konkurenčnosti in trajnostnemu gospodarjenju (EKSRP, 2005). S tega vidika je pomembno tudi iskanje novih, še neizkoriščenih priložnosti. 2.1. Drevesno-pašni podsistem Drevesno-pašni podsistem je bil in je še vedno v Evropi najbolj razširjen KGS (Mosquera-Losada in sod., 2009). Z namenom čim bolj optimalne rabe naravnih virov združuje na eni površini proizvodnjo lesa in/ali drevesnih plodov ter pašo živali. Če se vsemu naštetemu pridruži še pridelava poljščin, ga označujemo kot agrosilvopastoralni podsistem (agro-silvo-pastural) (Rois-Díaz in sod., 2006 ). Razlike v kulturi in naravnih danostih so v različnih delih Evrope pogojevale nastanek različnih oblik drevesno-pašne rabe. Mosquera-Losada in sod. (2009) delijo drevesno-pašni podsistem na pašo v gozdu in pašo na površinah, poraslih z gozdnim drevjem (kamor kot primer uvrščajo pogozdene oz. zaraščajoče površine). Med drevesno-pašnimi podsistemi je zelo znana španska dehesa, kjer na isti površini gojijo hraste in pasejo živino (Moreno in sod., 2009; Castro, 2009; Olea in sod., 2006). Podobno rabo tal predstavlja portugalski montado in grški kouri. V Avstriji, Švici in Franciji poznajo t.i. larchenwisen, ki združuje pašo živine pod macesnovimi drevesi. Različne kombinacije paše živine in gojenja dreves pa poznajo tudi v drugih evropskih državah (Papanastasis in sod., 2009). 2.2. Drevesa z možnostjo večnamenske rabe V ta podsistem se uvršča sadno in drugo drevje, ki je naključno ali sistematično razmeščeno po polju ali pašniku z namenom proizvodnje sadja (za človeško ali živalsko prehrano), lesa za kurjavo, listja kot dodatne krme za živali in drugih oblik storitev (Mosquera-Losada in sod., 2009). V preteklosti se je plodove in listje nekaterih drevesnih vrst uporabljalo za prehrano ljudi in živali v času pomanjkanja ostalih virov hrane. Zlasti v mediteranskih deželah je v času poletnega mirovanja rastlin obvejevanje dreves predstavljalo pomemben dodaten vir prehrane za živali na paši (Mosquera-Losada in sod., 2009). Sadovnjaki so 143 raziskave in razvoj ena najbolj prepoznavnih in razširjenih tradicionalnih oblik kmetijsko-gozdarske rabe tal v Evropi. V Nemčiji so poznani kot streuobst, v Franciji jih poznajo pod imenom prés vergers in kot fruit- tree meadows ali orchards v Angliji. Najpogosteje gre za površino, zasajeno s sadnim drevjem z gostoto 20–100 dreves na hektar. Ena izmed oblik sadovnjaka so tudi v vrstah posajena sadna drevesa ob cestah (Herzog, 1998, 2000). 2.3 Gojenje nelesnih gozdnih dobrin Podsistem predstavljajo gozdne površine, na katerih pridelujemo ali nabiramo naravne ali gojene pridelke za prehrano, medicinske, dekorativne in druge namene. Usmerjeno gojenje nelesnih gozdnih dobrin na gozdnih površinah v Sloveniji je zelo razširjeno, le da ne pod imenom tega podsistema. V Evropi 27 % dohodka od nelesnih dobrin odpade na proizvode, pridobljene v KGS (Mosquera-Losada in sod., 2009). Med primere dobre prakse v svetovnem merilu zagotovo sodi proizvodnja več vrst gomoljik. Glivo v obliki mikorize (sožitje med glivo in rastlino) prinesemo na plantažo na koreninskem sistemu dreves. Za preživetje glive moramo zagotoviti tudi ustrezno pripravljena tla in rastne razmere. Z gojenjem so v večji meri začeli v 70-ih letih prejšnjega stoletja v Franciji (Chevalier in Frochot, 1997). Danes so plantaže osnovane že v več evropskih državah, pa tudi v Avstraliji, ZDA, Čilu in drugje (Hall in sod., 2003). Obhodni čas v tovrstnih nasadih je okoli 30 let, odvisno od kombinacije gliva-drevesna vrsta in produktivnosti samega nasada. Poleg gomoljik s podobnimi postopki v plantažah pridelujemo tudi vrste iz rodov lupljivk in mlečnic, medtem ko so postopki za gojenje gobanov, lisičk in karžljev še v razvoju. 2.4. Kolobarjenje z gozdnimi drevesnimi/ grmovnimi vrstami Kolobarjenje z gozdnimi drevesnimi/grmovnimi vrstami zagotavlja izboljšanje tal in proizvode gozdnih drevesnih vrst v času kolobarjenja na sicer kmetijski površini. Tovrstno kolobarjenje se v Evropi od začetka uporabe umetnih gnojil v glavnem ne uporablja več. Podsistem temelji na kroženju faze pogozdenosti in faze, v kateri na zemlji pridelujemo kmetijske pridelke. Pri tem je faza pogozdenosti namenjena regeneraciji tal. V ta namen uporabljamo hitrorastoče drevesne vrste s kratko obhodno dobo 10–20 let, ki rastejo v simbiozi z bakterijami za vezavo dušika. Podsistem je s stališča vložka dela precej zahteven in v večini primerov ni dobičkonosen. Kljub temu je upravičen v primerih organske proizvodnje hrane (Mosquera-Losada in sod., 2009). Danes tovrstni podsistem še vedno uporabljajo na velikih površinah predvsem nekateri staroselci v porečju Amazonke (Coomes in sod., 2000). Primerljivo rabo tal, le da v kombinaciji s požigalništvom, 144 pa uporabljajo še v nekaterih predelih Azije, npr. v Laosu (Chazée, 1994). 2.5. Drevesno-poljedelski podsistem Drevesno-poljedelski podsistem združuje gozdne drevesne vrste in eno- ali večletne kmetijske kulture, gojene med drevjem. Prednost tega podsistema je v funkcijah, ki jih opravljajo drevesa s poudarkom na protivetrni zaščiti in zaščiti pred drugimi negativnimi okoljskimi vplivi. Drevesa prispevajo tudi k zadrževanju gnojil in s tem zmanjšujejo onesnaževanje podzemnih voda, hkrati pa gnojenje pozitivno vpliva na rast dreves. Drevesa prispevajo tudi k dolgotrajnejši absorpciji CO2. Drevesno-poljedelski podsistem predstavlja vmesno cono med različnimi rabami tal in zmanjšuje vpliv ene na drugo (Eichhorn in sod., 2006). Najpogostejši tipi drevesno-poljedelskih podsistemov v Evropi so tisti, kjer so drevesa razporejena v eni ali več vrstah, poljščine pa v širših pasovih med drevesi. Drugo obliko predstavljajo redka, neenakomerno razporejena drevesa in poljščine. Tretjo pa širši pasovi drevja kot so npr. mejice, žive meje, omejki in protivetrni pasovi drevja v kmetijski krajini. Drevesno- poljedeljski podsistem lahko delimo tudi glede na proizvode, ki jih dajejo drevesa (sadje, olje, les, lesna biomasa, pluta, krma). V Grčiji so pogosti sistemi z oljko (McAdam in sod., 2009). V Španiji poznajo pamaradas, kjer gre za kombinacijo sadnih dreves in žit oz. zelenjave. V Italiji in Franciji imajo t.i. preverges, ki združujejo topole in poljščine, s poudarkom na proizvodnji tehničnega lesa (McAdam in sod., 2009). Drevesno-poljedelski podsistemi so bili (a ne pod tem imenom) v preteklosti močno razširjeni tako v evropskem kot tudi v slovenskem prostoru. Drevesa so bila ob vedno večji intenzifikaciji poljedelstva moteč dejavnik in so bila v veliki meri odstranjena pri agromelioracijah zemljišč. Danes ponovno spoznavamo vsestranski pomen dreves oz. zaplat gozdov v kmetijski krajini in se zavedamo, da je bila s takimi posegi v preteklosti povzročena velika škoda. 2.6. Obvodna drevnina Obvodno drevnino predstavljajo naravni ali umetno osnovani pasovi vegetacije (drevje, grmovje), ki razmejujejo vodna telesa (vodotoki, jezera, ribniki, močvirja,…) od kmetijskih površin. Ti varujejo rečne brežine pred vodno erozijo (Osborne in Kovačič, 1993) in vode pred onesnaženjem (Mosquera-Losada in sod., 2009), še posebej z nitrati (Haycock in Pinay, 1992). Obvodna drevnina ima tudi velik biotski pomen, saj predstavlja koridorje za prehajanje in bivanje živalskih vrst (Machtans in sod., 1996). Prispeva k izboljšanju krajine, hkrati pa tu uspevajo nekatere drevesne vrste, katerih les lahko na trgu dosega visoke vrednosti. Njen pomen je podoben pomenu drevesno-poljedelskega podsistema. 64(2012) št. 5 `` trajni travnik (1300), kmetijsko zemljišče v zaraščanju (1410), drevesa in grmičevje (1500), neobdelano kmetijsko zemljišče (1600) in kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem (18001) (Vidrih in sod., 2008), `` vodovarstvena območja (Čemažar, 2007). Slika 1. Paša v gozdu na Pokljuki (foto: B. Mali, 2011) 3. KGS v Sloveniji ter priložnosti za njegovo širitev v prihodnje 3.1. Drevesno-pašni podsistem V Sloveniji je drevesno-pašni podsistem tradicionalno že prisoten, vendar ne pod tem imenom. Tako Vidrih in sod. (2009) navajajo, da se je v preteklosti v Sloveniji izvajalo dva tipa drevesno-pašnega podsistema, ki sta v rabi še danes. Paša na planinah Jelovice, Pokljuke (slika 1) in Pohorja, kjer se v poletnem času večinoma goveja živina pase na zeliščnem sloju v gozdu in pašniki v Lipici, kjer se pod redkim zastorom gradna pasejo konji. Prepoznavnost drevesno-pašnega podsistema v Sloveniji sega v 90. leta prejšnjega stoletja. Takrat je bila na območju Vremščice izvedena obsežna interdisciplinarna raziskava pod vodstvom Veterinarske fakultete (Pogačnik in sod., 1999). Avtorji so raziskovali primernost nekaterih drevesnih vrst ter možnosti rekultiviranja opuščenih hribovskih kraških zemljišč z vpeljavo drevesno-pašnega podsistema. Analizirali so tudi količino proizvodne mase v grmišču leske kot dodatnega vira krme pašnim živalim. Med gozdarji se je z omenjeno tematiko ukvarjal Kotar (Kotar in sod., 1995, Kotar, 1996), ki meni, da je tudi v Sloveniji umestno preizkusiti drevesno-pašni podsistem kot možnost za povečanje donosov na pašnikih. Pogačnik in sod. (1999) navajajo, da v Sloveniji uspešnost drevesnopašnega podsistema z gradnom dokazujejo parki in pašniki v okolici Lipice, kjer gradni dosegajo razmeroma visoko kakovost lesa na izven-gozdnih površinah. Na podlagi reliefa, kamninske podlage in kmetijske rabe različni avtorji navajajo naslednja območja oz. rabe tal v Sloveniji, primerne za drevesno-pašno rabo: `` nižinski Kras, Tolminsko, Idrijsko-Cerkljansko hribovje, Bela in deloma Suha krajina, Haloze in Kozjansko (Vi- 64(2012) št. 5 Po do sedaj pregledanih virih je bila večina raziskav na temo drevesno-pašnega podsistema opravljena na Biotehniški fakulteti. Glede uvajanja kmetijsko-pašnega podsistema obstajajo precej natančne usmeritve, vendar se te nanašajo predvsem na travno rušo in ne toliko na drevesa. Raziskave so večinoma vezane na kraško območje. Drevesa se obravnava pretežno z vidika zaščitne funkcije, povečevanja biotske pestrosti in dodatne krme. Rezultati ankete izvedene na devetih poljedelsko-živinorejskih kmetijah na vodovarstvenem območju Kleče so pokazali, da je prepoznavnost drevesno-pašnega podsistema med kmeti razmeroma slaba. Osveščanje kmetov in okoliškega prebivalstva o prednostih, ki jih prinaša takšen način kmetovanja, je izredno pomembno (Čemažar, 2007). raziskave in razvoj drih in sod., 2009), 3.2 Drevesa z možnostjo večnamenske rabe Razvoj ekstenzivnih travniških sadovnjakov v Sloveniji sega v čas, ko je sadje predstavljalo pomemben vir prehrane za kmečko prebivalstvo. Plodovi so bili namenjeni samooskrbi in prodaji, višek pa so predelali v suho sadje, žganje ali brezalkoholni mošt (Ložar in sod., 1944). Sadna drevesa so sadili večinoma na manj uporabna zemljišča, ob ceste ali na strmejše lege v bližini domačij. Glavno oskrbo sadovnjakov je poleg obrezovanja predstavljala paša živine, ki je nasade gnojila. Tako je šlo za dvonamensko rabo, kjer se je na eni površini pridelovalo sadje in travo. Z razvojem kmetijstva in intenzivnih nasadov je travniški sadovnjak izgubil na pomenu in bil zato deležen vedno manjše oskrbe. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa je s projektom »Oživljanje travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije« ponovno pridobil na veljavi. Poleg ohranjanja in širjenja travniških nasadov zaradi pomembne okoljske in biotske funkcije je bila v projekt vključena tudi zamisel o proizvodni oz. ekonomski rabi travniških sadovnjakov. Na podlagi obstoječega znanja iz Nemčije, Avstrije in Švice so tako razvijali tehnologije in minimalne standarde predelave sadja iz teh sadovnjakov. S projektom so bili postavljeni tudi standardi oskrbe in ravnanja s travniškimi sadovnjaki (Kmetič Škof, 2010), ki so služili kot osnova za financiranje Slovenskega kmetijsko okoljskega programa – KOP (Kmetič Škof, 2010). Oživljanje travniških sadovnjakov je v Programu razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 uvrščeno 1 šifre rabe tal (Interpretacijski ključ…, 2011) 145 raziskave in razvoj v podukrep travniški sadovnjaki (podukrep 214-II/4), kjer lastniki za njihovo oskrbo lahko pridobijo dodatno plačilo (Žvikart in sod., 2010). 3.3. Gojenje nelesnih gozdnih dobrin Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (ReNGP) uvršča med nelesne gozdne proizvode med, gobe, kostanj, novoletna drevesca, veje in storže iglavcev ter zdravilna zelišča, ki so zanimivi tudi z vidika tega kmetijskogozdarskega podsistema. Načini gospodarjenja z gozdovi za namene proizvodnje omenjenih dobrin v obstoječih (naravnih gozdnih) sestojih so znani. Za primer lovne divjadi, ki tudi sodi v podsistem KGS (Mosquera-Losada in sod., 2009) imamo v Sloveniji izdelane načrte gospodarjenja (Čas in sod., 2011). Slabše so znani ukrepi za usmerjeno gojenje specifičnih proizvodov, na primer ektomikoriznih gliv, med katere sodijo gobani, gomoljike, ježki, lupljivke, lisičke itd. Kljub temu, da v tujini obstaja literatura in dobre prakse (slika 2), pa postopki za Slovenijo še niso povsem prilagojeni in v širši uporabi. Zato praktičnih primerov gojenja ektomikorizih gliv na plantažah ali na prilagojenih naravnih rastiščih še nimamo. Slika 3. Protivetrni pas topolov v Vipavski dolini (foto: T. Premrl, 2012) 3.4. Kolobarjenje z gozdnimi drevesnimi/ grmovnimi vrstami Podatkov o kolobarjenju z gozdnimi drevesnimi/grmovnimi vrstami v Sloveniji ni, ravno tako so, glede na nedonosnost, majhne možnosti motivacije lastnikov za vpeljavo podsistema. 3.5. Drevesno–poljedelski podsistem V Sloveniji bi drevesno-poljedelski podsistem lahko predstavljala krajina, v kateri so prisotne mejice, omejki, žive meje in protivetrni pasovi drevja. Prisotnost teh krajinskih elementov na kmetijskih zemljiščih se upošteva tudi v registru kmetijskih gospodarstev (Tisu in Rozman, 2011). Slika 4. Posledica delovanja burje pozimi 2012, ki je z njive v Vipavski dolini odnesla zgornjo plast tal s posevki (foto: T. Premrl, 2012) Tako se slednji lahko vštejejo v površino GERK-ov2, če so sestavni del tradicionalne kulturne krajine in dobre kmetijske prakse in če njihova širina, upoštevana pri tleh, ne presega dveh metrov (Tisu in Rozman, 2011). Pomen omejkov in živih mej v kmetijski krajini, za izboljšanje življenjskega prostora male divjadi, biotske raznovrstnosti in izgleda krajine, poudarja tudi Resolucija o gozdnem nacionalnem programu (2008). Njihovo vzdrževanje se sofinancira iz sredstev Republike Slovenije v okviru nacionalnega programa vlaganja v gozdove. V Sloveniji bi bilo smiselno dati posebno pozornost tudi protivetrnim pasovom drevja (slika 3). Njihova funkcija je preprečevanje vetrne erozije in zmanjševanje evapotranspiracije. S tem predstavljajo učinkovito zaščito in hkrati povečujejo biotsko raznovrstnost v kmetijski krajini. Za protivetrne pasove se navadno uporablja topole, jelše, ci- Slika 2. Primer nasada, namenjenega gojenju gomoljik v južni Franciji (foto: T. Grebenc, 2007) 146 2 Grafična enota rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (GERK) je strnjena površina kmetijskega zemljišča z enako dejansko rabo, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva (Tisu in Rozman, 2011). 64(2012) št. 5 3.6. Obvodna drevnina Slovensko gozdarstvo gospodarjenje z obvodno drevnino določa v gozdnogospodarskih načrtih. Zakon o gozdovih (1993) razlikuje med avtohtonimi in neavtohtonimi obrečnimi pasovi, pri čemer slednje ne uvršča v kategorijo »gozd«. Rauch in Pirnat (2008) sklepata, da za avtohtone obrečne pasove vendarle veljajo določbe Zakona o gozdovih. Obvodno drevnino gozdarska stroka največkrat obravnava z vidika biotske, varovalne in estetske, vloge. Rauch (2005) ugotavlja, da še vedno obstaja razkorak med pravno zahtevanim oz prepovedanim in dejanskim ravnanjem: ekonomski interesi prevladajo nad naravovarstvenimi, tako na legalni kot na nelegalni ravni. Ob tem meni, da stroka pridobiva in širi znanje. Osveščanje mladih in starejših pa je po njegovem mnenju v domeni države, ki mora poskrbeti tudi za izvajanje nadzora ter finančno podporo, saj voda kot strateški naravni vir pridobiva na pomenu. 4. Vpetost KGS v slovensko zakonodajo V pravnem smislu pomeni »kmetijsko-gozdarski sistem« nov termin, zato ga slovenska zakonodaja ne obravnava. V vsebinskem smislu pa se nanj oz. na njegove podsisteme nanašajo številni zakoni, programi, strategije, resolucije (preglednica 1). Ker gre za skupno kmetijsko-gozdarsko rabo, predstavljajo osnovno zakonsko podlago Zakon o gozdovih (ZG, 1993 s spremembami), Zakon o kmetijstvu (ZKme-1) in Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, 2008 s spremembami), v primeru podsistema obvodna drevnina pa tudi Zakon o vodah (ZV-1, 2002 s spremembami). V širšem smislu se nanj nanašata tudi Zakon o ohranjanju narave (ZON, 99 s spremembami) ter Zakon o varstvu okolja (ZVO-1, 2004 s spremembami). V primeru vzpostavitve kmetijsko-gozdarskega sistema v Sloveniji, bo treba temu prilagoditi tudi zakonske podlage. raziskave in razvoj prese ali robinije (Štampar in sod., 2005). Protivetrni pasovi so običajno sestavljeni iz treh vrst visoko rastočih dreves. Pomen protivetrnih pasov je lepo viden na primeru Vipavske doline, kjer je močna burja februarja 2012 iz polj odnesla 5 cm do 15 cm zemlje (slika 4). Pri tem so bile opazne razlike med polji, kjer obstajajo protivetrni pasovi in polji, kjer slednjih ni (Kmečki glas, 2012). Preglednica 1. Proizvodi in storitve kmetijsko-gozdarskega sistema ter njihova potencialna povezava z izbranimi zakonskimi podlagami Proizvodi, storitve Zakoni, programi, resolucije, strategije ohranjanje narave, biotske raznovrstnosti, habita- Zakon o ohranjanju narave (ZON), Zakon o gozdnem reprotov, gozdnih genskih virov … dukcijskem materialu (ZGRM), Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 (PRP RS), Strategija razvoja kmetijstva (SRK), Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (ReNGP) ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja, traj- Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), PRP RS, SRK, ReNGP nostna raba naravnih virov ohranjanje poseljenosti ter krajine, obdelanosti Zakon o kmetijstvu (ZKme-1), Zakon o kmetijskih zemljiščih kmetijskih površin, razvoj podeželja (ZKZ), PRP RS, SRK, ReNGP povečanje obsega kmetijskih površin, ohranjanje ZKme-1, ZKZ, PRP RS, SRK in izboljšanje virov za trajnostno pridelavo hrane, pridelovalnega potenciala; trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo zagotavljanje primerne dohodkovne ravni kmetij- ZKme-1, PRP RS, SRK, ReNGP skih gospodarstev varstvo pred onesnaženjem kmetijskih zemljišč, ZKme-1, ZKZ, (ZVO-1), Zakon o vodah (ZV-1), Zakon o gozdovih voda, okolja kot celote, odpravljanje posledic (ZG), PRP RS, SRK, ReNGP obremenjevanja okolja, varstvo pred erozijo zagotavljanje dobrega počutja živali (zavetje pred Strategija Evropske unije za zaščito in dobro počutje živali 2012– neugodnimi vremenskimi pojavi ter dodatna 2015 krma) zmanjševanje požarne ogroženosti okolja ZG, ReNGP zagotavljanje rekreacijske in izobraževalne vloge ZG, ReNGP 64(2012) št. 5 147 raziskave in razvoj Preglednica 2. Funkcije, proizvodi in storitve kmetijsko-gozdarskega sistema (prirejeno po McAdam in sod., 2009) Funkcija Opis funkcije Proizvodi, storitve Proizvodna Ustvarjanje biomase, surovin, hra- Drevo: plodovi, les, olja, smola, skorja, živalska krma, med ... ne … Živali: meso, mleko, volna, usnje … Kmetijski pridelki: kmetijske kulture Ostali gozdni proizvodi: gobe, zelišča, plodovi (maline, borovnice …), okrasni elementi … Habitatna Zagotavljanje habitatov in ohra- Habitatna, vrstna (pasemska) in genetska pestrost, zaščita pašnih njanje biološke raznovrstnosti živali pred vremenskimi vplivi … Zaščitna Zagotavljanje ekoloških procesov Zaščita vodnih virov, preprečevanje siromašenja tal s hranili, zmanjševanje požarne ogroženosti, vezava ogljika, preprečevanje erozije, protivetrna zaščita … Socialna Zagotavljanje možnosti za izvaja- Ohranjanje kulturne krajine, rekreacija, turizem, lov, raziskovalna nje rekreacije, turizma, izobraže- dejavnost vanja … 5. Dodana vrednost KGS Združevanje kmetijske in gozdarskega rabe na eni površini prinaša številne ekonomske, socialne in ekološke prednosti (preglednica 2), ki predstavljajo temelj trajnostnega gospodarjenje z naravnimi viri. V Sloveniji imamo le malo podatkov o konkretnih donosih KGS in obstoječih primerljivih sistemih, zato bi morali v tem pogledu več raziskav usmeriti v priložnosti, ki nam jih ponuja kmetijsko-gozdarska raba zemljišč. 6. Zaključki Kmetijsko-gozdarska raba tal (čeprav ne pod tem imenom) je bila v preteklosti v evropskem prostoru tradicionalen način rabe tal, ki je zaradi različnih dejavnikov marsikje izginila. V zadnjem času KGS s svojimi podsistemi ponovno pridobiva na veljavi, saj prinaša številne prednosti: ohranja tradicionalno kulturno krajino, preprečuje siromašenje tal s hranili, povečuje biotsko raznovrstnost, omogoča boljše počutje živali na paši in še mnoge druge. V evropskem merilu je treba za večjo prepoznavnost in uspešno upravljanje s KGS opraviti še več raziskav, izobraževanj in urediti zakonodajo na tem področju. KGS predstavlja velik potencial tudi za Slovenijo, saj združuje številne ekonomske, ekološke in socialne funkcije, pomembne za slovenski prostor. Iz pregleda je razvidno, da večina podsistemov KGS v Sloveniji eksplicitno ni urejenih, čeprav nekatere od njih izvajamo pod različnimi drugimi imeni ali rabami. Tudi obstoječa zakonodaja ne obravnava KGS, čeprav se posredno nanj nanaša več zakonskih podlag. Nekateri členi obravnavanih zakonov že ustrezno urejajo njegovo vzpostavljanje, delovanje in omejitve. 148 Trenutno stanje na področju KGS v Sloveniji kaže na neorganiziranost, pomanjkanje ali razdrobljenost znanja in izkušenj. Primanjkuje tudi demonstracijskih primerov dobrih praks, ki bi na konkretnih primerih omogočili prikaz realnih doprinosov za uporabnike in spodbujali njihovo rabo. Tako bi morali ovrednotiti, uvajati in glede na specifiko območja čim bolj izkoristiti obravnavane podsisteme. Nove raziskave, nadgradnja obstoječega znanja in interdisciplinarnost nam lahko omogočijo, da v najboljši možni meri izkoristimo vse prednosti KGS v slovenskem prostoru. Hkrati pričakujemo, da bodo intenzivnejše raziskave in aplikacije na tem področju povezale gozdarski in kmetijski sektor in zagotovile učinkovito ter donosnejšo rabo naravnih virov. 7. Zahvala Pripravo prispevka sta sofinancirala Programska skupina P4-0107 Gozdna biologija, ekologija in tehnologija ter program Javne gozdarske službe. Zahvaljujemo se dr. Mateju Vidrihu, univ. dipl. inž. agr. z Biotehniške fakultete, Oddelka za agronomijo za strokovne nasvete. 8. Literatura in viri 1. Alavalapati J., Nair P.K.R. (2001) Socioeconomic and institutional perspectives of Agroforestry. V: World Forests, Society and Environment - Markets and Policies. Palo M, Uusivuori J (Ur.), Kluwer Academic Publishers, Dordrecht, The Netherlands, 71-81 2. Castro M. (2009) Chapter 6 Silvopastoral Systems in Portugal: Current Status and Future Prospects. V: Agroforestry in Europe: Current Status and Future Prospects.Rigueiro-Rodríguezc A, McAdam J, Mosquera-Losada MR, Rosa M (Ur.). Springer Science + Business Media B.V., 11-126 3. Chazée L. (1994) Shifting Cultivation Policies in Laos: present systems and their future. V: Shifting Cultivation Systems and Ru- 64(2012) št. 5 64(2012) št. 5 22. McAdam J.H., Burges P.J., Grave A.R., Rigueiro-Rodrígue A., Mosquera-Losad M.R. (2009) Chapter 2: Classification and functions of agroforestry systems in Europe.V: Agroforestry in Europe: Current Status and Future Prospects. Rigueiro-Rodríguezc A, McAdam J, Mosquera-Losada MR, Rosa M (Ur.). Springer Science + Business Media B.V., 21-41 23. Moreno G., Pulido F (2009) Chapter 7: The Functioning, Management and Persistence of Dehesas. V: Agroforestry in Europe: Current Status and Future Prospects. Rigueiro-Rodríguezc A, McAdam J, Mosquera-Losada MR, Rosa M (Ur.). Springer Science + Business Media B.V., 127-160 24. Mosquera-Losada M.R., McAdam J.H., Romero-Franco R., Santiago-Freijanes J.J., Rigueiro-Rodriguez A. (2009) Chapter 1 Definitions and components of agroforestry practices in Europe. V: Agroforestry in Europe: Current Status and Future Prospects. Rigueiro-Rodríguezc A, McAdam J, Mosquera-Losada MR, Rosa M (Ur.). Springer Science + Business Media B.V., 3-19 25. Olea, L., San Miguel-Ayanz A. (2006) The Spanish dehesa. A traditional Mediterranean silvopastoral system linking production and nature conservation. 21st General Meeting of the European Grassland Federation. Badajoz (Spain). Opening Paper. http:// www.fao.org/fileadmin/templates/agphome/images/iclsd/documents/wk1_c5_radomski.pdf (19.03.2012) 26. Osborne L. L., Kovačič D. A. (1993) Riparian vegetated buffer strips in water-quality restoration and stream management. Freshwater Biology, 29: 243–258 27. Papanastasis V.P., Mantzanas K., Dini-Papanastasi O., Ispikoudis I. (2009) Chapter 5. Traditional agroforestry systems and their evolution in Greece. V: Agroforestry in Europe: Current Status and Future Prospects. Rigueiro-Rodríguezc A, McAdam J, MosqueraLosada MR, Rosa M (Ur.). Springer Science + Business Media B.V., 89-109 28. Pogačnik. M.M., Kompan D., Kotar M., Vidrih. A., Juntes P. (1999) Rekultiviranje opuščenih hribovitih kraških zemljišč z okolju prilagojenimi tehnologijami reje in zdravja živali. Raziskovalno razvojni projekt (od 1995–1998). Zaključno poročilo CRP Zemlja, Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Ljubljana. 29. Pravilnik o varstvu gozdov Ur.l. RS, št. 92/2000 30. Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (2007) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana 31. Rauch M. (2005) Gozd in obvodna drevnina v obrežnem pasu spodnjega toka Kokre. Diplomsko delo. BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 93 s. 32. Rauch M., Pirnat J. (2008) Gozd in obvodna drevnina v obrežnem pasu spodnje Kokre. Gozdarski vestnik, 66: 5-6 33. Resolucija o nacionalnem gozdnem programu.- Ur. l. RS, št. 1115510/07. 34. Rois-Díaz. M., Mosquera-Losada R., Rigueiro-RodrÍguez A. (2006) Biodiversitiy indicators on silvopastoralism across Europe. European Forest Institute. 35. Smith J. (2010) The History of Temperate Agroforestry. Organic Research Centre, Research. 36. Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o Strategiji Evropske unije za zaščito in dobro počutje živali 2012–2015. (2012)Bruselj, Evropska komisija, 12 s.http://ec.europa.eu/food/animal/ welfare/actionplan/docs/aw_strategy_19012012_sl.pdf (28.3.2012) 37. Strategija razvoja kmetijstva (delovno gradivo). (2009) - Ljubljana, MKGP, 34 s. http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov. si/pageuploads/Novinarsko_sredisce/Govori/Strategija_vizija_in_ cilji.pdf (28.3.2012) 38. Štampar F., Lešnik M., Veberič R., Solar A., Koron D., Usenik V., Hudina M., Ostrec G. (2005) Sadjarstvo. Ljubljana Kmečki glas, raziskave in razvoj ral Development in the Lao PDR. Van Gansberghe D, Pals R. (Ur.), UNDP & Nabong Agricultural College. Vientiane, 66-97 4. Chevalier G., Frochot H. (1997) La Truffe de Bourgogne (Tuber uncinatum Chatin). Editions Petrarque, Levallois–Perret Cedex, France. 5. Coomes O.T., Grimard F., Burt G.J. (2000) Tropical forests and shifting cultivation: secondary forest fallow dynamics among traditional farmers of the Peruvian Amazon. Ecological Economics, 32: 109–124 6. Čas M., Jerina K., Kadunc A., Košir B., Kovač M., Kutnar L., Medved M., Pokorny B., Robek R. (2011) Zaključno poročilo presoj gozdnogospodarskih načrtov območij in lovskoupravljavskih načrtov območij (2011–2020). Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 33 str. 7. Čemažar F. (2007) Drevesno-pašna raba travinja na vodovarstvenem območju Kleče. Diplomsko delo, VSŠ, BF, Oddelek za agronomijo, Ljubljana.http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_cemazar_filip.pdf (27.2.2012) 8. Eichhorn, M.P., Paris P., Herzog F., Incoll L.D., Liagre F., Mantzanas K., Mayus M., Moreno G., Papanastasis V.P., Pilbeam D.J., Pisanelli A., Dupraz C. (2006) Silvoarable systems in Europe - past, present and future prospects. Agroforestry Systems, 67: 29-50 9. http://www.springerlink.com/content/841r225p06l5g2l6/fulltext.pdf (19.03.2012) 10. Hall I.R., Yun W., Amicucci A. (2003) Cultivation of edible ectomycorrhizal mushrooms. Trends in Biotechnology, 21(10): 433-438 11. Haycock N.E., Pinay G. (1992) Groundwater Nitrate Dynamics in Grass and Poplar Vegetated Riparian Buffer Strips during the Winter. Journal of Environmental Quality. 22: 273-278 12. Herzog F. (1998) Streuobst: a traditional agroforestry system as a model for agroforestry development in temperate Europe. Agroforestry Systems, 42: 61–80 13. http://www.springerlink.com/content/g575216705631827/fulltext.pdf (19.03.2012) 14. Herzog F. (2000) The importance of perennial trees for the balance of northern European agricultural landscapes. Unasylva, 200 (51): 42-48 15. Interpretacijski ključ (2011) Podroben opis metodologije zajema dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. RS Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Direktorat za kmetijstvo, Služba za register kmetijskih gospodarstev. Verzija 5.2. 1.1. 2011 http://rkg.gov.si/GERK/documents/RABA_IntKljuc_20110101.pdf (27.3.2012) 16. Kmečki glas (2012) Kje so vetrozaščitni pasovi? Odstranjevanje posledic burje na Vipavskem.http://www.kmeckiglas.com/index. php?option=com_content&task=view&id=4416&Itemid=125 (28.03.2012) 17. Kmetič Škof T. (2010) Oživljanje travniških sadovnjakov. Zelena dežela, 87: 6-9 www.kmetijskizavod-nm.si/file/1421/download/1646 (14. 2.2012) 18. Kotar M., Kompan D., Pogačnik M. (1995) The importance of the forest in Slovenian Karst area. Sodobno kmetijstvo, 28(5): 243254. 19. Kotar. M. (1996) Drevesno-pašniški sistem z vidika reje drobnice. http://agri.bfro.uni-lj.si/drobnica/postojna96/KOTAR.html (02.07.2012) 20. Ložar R., Breznik A., Grafenauer I., Kotnik F., Marolt F., Orel B., Vilfan S. (1944) Narodopisje Slovencev. 1. del. Klas, znanstvena knjižnica. Ljubljana. 21. Machtans C. S., Villard M.-A., Hannon S. J. (1996) Use of Riparian Buffer Strips as Movement Corridors by Forest Birds. Conservation Biology 10, 1366–1379 149 raziskave in razvoj 150 str. 416 39. Tisu M., Rozman M. (2011) Aplikacija za vodenje Registra kmetijskih gospodarstev. 40. Uredba sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). 41. Vidrih M., Čop J., Eler K., Udovč A. (2008) Značilnosti pašnikov Primorskega krasa in njihova raba : strokovne podlage za opredelitev novega ukrepa namenjenega ohranjanju slovenskih kraških območij. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2008. 29 s. 42. Vidrih M., Vidrih T., Kotar M. (2009) Chapter 20 In Slovenia: Management of intesive land use system. V: Agroforestry in Europe: Current Status and Future Prospects. Rigueiro-Rodríguezc A, McAdam J, Mosquera-Losada MR, Rosa M (Ur.). Springer Science + Business Media B.V., 397-414 43. Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu.-Ur .l. RS, št. 582810/02, pop. Ur. l. RS, št. 85-9439/02, sprem. Ur. l. RS, št. 45-2131/04, Ur. l. RS, št. 77-3278/11. 44. Zakon o gozdovih.-Ur .l. RS, št. 30-1299/93, sprem. Ur. l. RS, št. 673231/02, Ur. l. RS, št. 110-5469/07. 45. Zakon o kmetijskih zemljiščih.- Ur.l. RS, št. 45-1978/08, sprem. Ur..l. RS, št. 67-3230/02, Ur. l. RS, št. 36-1718/03, Ur.l. RS, št. 43-2042/11. 46. Zakon o kmetijstvu.- Ur. l. RS, št. 45-1978/08. 47. Zakon o ohranjanju narave.- Ur.l. RS, št. 56-2655/99, pop. Ur. l. RS, št. 31/00, sprem. Ur. l. RS, št. 119-5832/02, Ur. l. RS, št. 41-1693/04. 48. Zakon o varstvu okolja.-Ur. l. RS, št. 41-1694/04, sprem. Ur. l. RS, št. 20-745/06, Ur. l. RS, št. 39-1682/06, Ur .l. RS, št. 70-3026/2008, Ur. l. RS, št. 108-4888/09) 49. Zakon o vodah.- Ur. l. RS, št. 67-3237/02, sprem. Ur. l. RS, št. 572417/08. 50. Žvikart M., Nose Marolt M. (2010) Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, Ukrep Kmetijsko okoljska plačila (Ukrep KOP), Podukrep 214-II/4, TRAVNIŠKI SADOVNJAKI – PODUKREP TSA. Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. April, 2010. 64(2012) št. 5 UDK 630*68:630*94 Vloga gozdarskih zadrug pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi raziskave in razvoj Špela Pezdevšek Malovrh*, Lidija Zadnik Stirn**, Janez Krč*** The influence of forest cooperatives on private forest management Abstract: The study analyzes the challenges and prospects of private forest owners’ cooperation in forest cooperatives in Slovenia applying the strengths, weaknesses, opportunities and threats approach (SWOT analysis) in combination with the analytic hierarchy process (AHP). The data from interviews with directors of forest cooperatives were used to develop and to analyze the strategies for forest owners’ cooperation within cooperatives. Results reveal that the members of forest cooperatives are satisfied with the operation of the existing forest cooperatives and that the activities of forest cooperatives meet the members’ interests related to forest management, timber sale and timber marketing. The directors of forest cooperatives perceive the tradition of cooperatives, as well as organized management activities as major strengths of forest cooperatives. Further, providing national and EU funds for private forest management and extension of activities are recognized as an important opportunity. The focus on local markets is identified as a weakness for forest cooperatives, and the non-cooperation between owners is identified as a critical threat. However, the rank of importance of the SWOT groups leads to defensive approach in the strategic planning where forest cooperatives have to minimize weaknesses in order to avoid threats. These results provide important insights in the future development of forest owners’ cooperation within forest cooperatives. Keywords: private forest management, private forest owners’ cooperation, forest cooperatives, A’WOT method, strategic planning * asist. dr. , Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, e-pošta: [email protected] **red. prof. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, e-pošta: [email protected] *** izr. prof dr. , Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, e-pošta: [email protected] 64(2012) št. 5 Originalni znanstveni članek (orignal scientific paper) Izvleček: Članek analizira izzive in možnosti sodelovanja zasebnih lastnikov gozdov v gozdarskih zadrugah v Sloveniji s pomočjo analize prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti (SWOT analiza) v kombinaciji z analitičnim hierarhičnem procesom (AHP). Podatki iz intervjujev z direktorji gozdarskih zadrug so uporabljeni za analizo stanja in razvoj strategij sodelovanja lastnikov gozdov v gozdarskih zadrugah. Rezultati kažejo, da so člani gozdarskih zadrug z delovanjem obstoječih gozdarskih zadrug zadovoljni in da dejavnosti, povezane z gospodarjenjem z gozdovi, prodajo lesa in trženjem lesa zadovoljujejo interese članov. Direktorji gozdnih zadrug dojemajo tradicijo zadrug, kot tudi organizirano izvajanje del in predelavo lesa kot pomembni prednosti gozdarskih zadrug. Poleg tega prepoznajo kot pomembno priložnost zagotavljanje državnih in EU sredstev za gospodarjenje z zasebnimi gozdovi in razširitev dejavnosti. Usmerjenost na lokalne trge je prepoznana kot slabost za gozdarske zadruge in nesodelovanje med lastniki kot kritična nevarnost. Lestvica pomembnosti SWOT skupin vodi do defenzivnega pristopa pri strateškem planiranju, kjer morajo gozdarske zadruge minimizirati pomanjkljivosti, da bi se izognile nevarnostim. Ti rezultati zagotavljajo pomemben vpogled v prihodnji razvoj sodelovanja lastnikov gozdov v gozdarskih zadrugah. Ključne besede: gospodarjenje z zasebnimi gozdovi, povezovanje lastnikov gozdov, gozdarske zadruge, A’WOT metoda, strateško planiranje 151 raziskave in razvoj 1. UVOD Preučevanje gospodarjenja z zasebnimi gozdovi ima zaradi prevladujočega deleža teh gozdov tako v svetu kot v Sloveniji velik pomen. Problematika gospodarjenja z zasebnimi gozdovi je povezana s strukturnimi spremembami v družbi, ki so pripeljale do vedno večje raznolikosti med zasebnimi lastniki gozdov. Le-te se kažejo v naraščanju števila lastnikov in solastnikov (predvsem nekmečkih so/lastnikov), starostni strukturi lastnikov, zmanjševanju povprečne posesti ter naraščanju razdrobljenosti. Ta heterogenost med lastniki je povezana z zmanjšanjem interesa lastnikov za gospodarjenje, ki se odraža v nizki ravni izvedbe načrtov za gospodarjenje in posledično nizki stopnji izkoriščenosti proizvodnih potencialov gozdov. Za intenziviranje in učinkovito izvedbo gospodarskih aktivnosti v zasebnih gozdovih je potrebna višja raven organiziranosti in povezanosti procesov na področju gospodarjenja z zasebnim gozdom. Z bolje organiziranim in povezanim delom vseh akterjev bi bilo mogoče preseči večino ovir, ki jih predstavlja majhna razdrobljena gozdna posest in z njo povezana drobna tržna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov (Winkler, 1992). Lastnike gozdov v prvi vrsti motivira za gospodarjenje z gozdovi ekonomski interes (prihodek) (Vokoun in sod., 2006), vendar je le-ta na majhni in razdrobljeni gozdni posesti neznaten. Lastniki gozdov z majhno tržno proizvodnjo se ne morejo samostojno uspešno ukvarjati s prodajo lesa, zato je zadruga kot organizacija vnaprej nedoločenega števila članov, ki temelji na poslovnem in kapitalskem povezovanju deležnikov gozdno-lesne verige, tista oblika povezovanja lastnikov gozdov, ki omogoča svojim članom gospodarski/ ekonomski učinek. Tradicija zadružništva in pospeševanje gospodarske koristi članov zadrug kažeta na smiselnost vključevanja lastnikov gozdov v gozdarske zadruge. Namen prispevka je predstaviti pogled, mnenje in vizijo zadrug, ki delujejo izključno na področju gozdarstva. S pomočjo A’WOT analize, v katero je bila vključena najvišja raven vodstva gozdarskih zadrug, je podano mnenje o internih procesih gozdarskih zadrug in o okolju, ki vpliva na uspešnost njihovega delovanja. 2. METODE DELA V A’WOT analizo gozdarskih zadrug smo vključili pet direktorjev gozdarskih zadrug, ki se ukvarjajo izključno z gozdarsko dejavnostjo. 2.1. A’WOT metoda – aplikacija na primeru zasebnih gozdov A’WOT metoda je kombinacija SWOT analize in AHP metode. V prvem koraku naše raziskave smo izvedli SWOT 152 analizo (analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti), ki nam je dala celovito sliko o gozdarskih zadrugah in njihovi umeščenosti v okolje. Prvi del SWOT analize predstavlja notranja analiza, pri kateri smo iskali prednosti in slabosti delovanja gozdarskih zadrug. Interna analiza nam je pomagala ugotoviti, v kakšnem položaju so gozdarske zadruge, ter tako omogočila spoznanje strateških prednosti gozdarskih zadrug. Drugi del SWOT analize predstavlja zunanja analiza, ki ocenjuje okolje, v katerem gozdarske zadruge delujejo. Zunanja analiza je obsegala zbiranje informacij o okolju, v katerem delujejo gozdarske zadruge ter njihovo analiziranje (Pesonen in sod., 2001b; Dyson, 2004; Pučko, 1996). Na ta način prepoznamo priložnosti in nevarnosti, ki vplivajo na delovanje gozdarskih zadrug. Na podlagi izvedene SWOT analize smo zbrane odgovore razvrstili po vsebinskih sklopih za posamezne SWOT skupine ter pripravili vprašalnik za pridobivanje individualnih ocen parnih primerjav. Na ta način smo v SWOT analizo vpeljali analitični hierarhični proces - AHP, ki temelji na postopnem medsebojnem primerjanju dveh parametrov na istem nivoju (Saaty, 1980; Kurttila in sod., 2000; Saaty, 2003). Za primerjanje uporabimo lestvico od 1 (kriterija i in j sta enako pomembna) do 9 (kriterij i je absolutno pomembnejši od kriterija j). Na podlagi individualnih ocen parnih primerjav smo dobili osnovne matrike. Skupne ocene odločevalcev smo dobili z združevanjem individualnih ocen parnih primerjav s pomočjo geometrijske sredine (Lai in sod., 2002; Saaty, 2003; Šporčič in sod., 2010; Grošelj in Zadnik Stirn, 2012; Pezdevšek Malovrh in sod., 2012). Geometrijske sredine smo uporabili za tvorjenje skupinskih matrik parnih primerjav. Na osnovi skupinskih matrik smo vektorje koristnosti (w) za vsak SWOT faktor izračunali s pomočjo AHP metode (Saaty, 1980; Saaty, 2003). Na podlagi izračunov smo iz vsake SWOT skupine izbrali faktor z največjo pomembnostjo, ki je predstavljal skupino (Pesonen in sod., 2001a). Ponovno smo pripravili vprašalnik za pridobivanje individualnih ocen parnih primerjav SWOT skupin ter vektorje koristnosti (w) za vsako SWOT skupino izračunali s pomočjo AHP metode. Rezultate A’WOT analize smo uporabili za podajanje strateških usmeritev gozdarskih zadrug, kjer poznamo dva pristopa, in sicer ofenzivni ter defenzivni pristop. Ofenzivni pristop k strateškemu oblikovanju predstavljata dve možni kombinaciji. Prva je uporaba prednosti za izkoriščanje priložnosti in druga izkoriščanje priložnosti s premagovanjem slabosti. Defenzivni pristop v strateškem načrtovanju predstavlja kombinaciji, pri katerih lahko uporabimo prednosti za izogibanje nevarnostim ali se z minimiziranjem slabosti izognemo nevarnostim (Marušič, 2005). 64(2012) št. 5 V preglednici 1 so predstavljeni rezultati SWOT analize gozdarskih zadrug. Gozdarske zadruge imajo veliko prednosti pred drugimi oblikami povezovanja predvsem zaradi ugleda in dolgoletne tradicije obstoja, kar se kaže v velikem številu članov (Pezdevšek Malovrh, 2010) in sami zvestobi in zaupanju v zadružno sodelovanje. Gozdarske zadruge lahko lastnikom gozdov organizirajo posek, posekan les odkupijo po dobrih pogojih/cenah, les z lastnim prevozom odpeljejo iz gozda, hkrati pa imajo posamezne gozdarske zadruge tudi organizirano predelavo lesa. V gozdarskih zadrugah se zavedajo pomembnosti prodajne cene za člane, zato skušajo od svojih dobaviteljev doseči kar se da ugodne nabavne pogoje, po drugi strani pa nuditi članom dobre odkupne pogoje. Njihov uspeh na tem področju se kaže v zadovoljstvu članov s trgovsko dejavnostjo, trženjem in odkupom lesa (Pezdevšek Malovrh, 2010). Med slabosti gozdarskih zadrug so našteli predvsem ključne probleme v zadružništvu, ki so povezani s prePreglednica 1. SWOT analiza gozdarskih zadrug Table 1. SWOT analysis of Forestry Cooperatives PREDNOSTI SLABOSTI Dolgoletna tradicija zadružništva Premajhna zvestoba članov Organiziran odkup in prodaja gozdnih-lesnih sortimentov Usmerjenost na lokalne trge Dobri odkupni pogoji za lastnike Kapitalska in kadrovska šibkost Organizirano izvajanje del in predelava lesa Nepovezanost zadrug Konkurenca na trgu S W O T PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI Boljša povezanost med zadrugami in ZGS Nepovezanost lastnikov Zagotavljanje državnih in evropskih sredstev za gospodarjenje Pospeševanje povezovanja s strani ZGS v druge oblike Razširitev dejavnosti Močna konkurenca na trgu Prilagajanje tržnim razmeram 64(2012) št. 5 majhno poslovno učinkovitostjo zadrug in njihovo prešibko poslovno ter kapitalsko povezanostjo (Kovačič, 1999). Vzrokov za premajhno poslovno učinkovitost gozdarskih zadrug je več in so nedvomno povezani s krizo zaupanja in zmanjševanjem poslovne zvestobe članov ter pomanjkanjem lastnega kapitala in kadrovsko šibkostjo v zadrugah. Prešibka poslovna in kapitalska povezanost ne samo gozdarskih zadrug, temveč vseh zadrug, lesnopredelovalnih podjetij in trgovine, onemogoča oblikovanje učinkovitega zadružnega poslovnega sistema, kar bi prispevalo k možnosti izkoriščanja sinergij med procesi in s tem izboljšanju položaja zadrug na trgu. Hkrati pa se je povečala tudi konkurenca na trgu, zato je toliko bolj pomembno, da gozdarske zadruge niso usmerjene le na lokalne trge, ampak vstopajo na globalni trg. Cilji gozdarskih zadrug morajo biti povezani z boljšim organiziranjem proizvodnje in trženjem izdelkov iz lesa, razvojem tržno uspešnih programov, usmerjeni v funkcionalnost in kvaliteto storitev za člane po konkurenčnih cenah, če želijo povečati produktivnost, kot jo dosega njihova konkurenca na trgu. raziskave in razvoj 3. REZULTATI IN DISKUSIJA Slabosti v delovanju gozdarskih zadrug so prepoznali tudi člani, saj le-te ne izpolnjujejo vseh pričakovanj članov. Člani menijo, da je do tega prišlo zaradi slabo organiziranega odkupa in prodaje lesa, slabega trženja lesa in izdelkov iz njega ter nekonkurenčnosti ponudbe gozdarskih zadrug (Pezdevšek Malovrh, 2010). Gozdarske zadruge delujejo po zadružnih načelih, med katerimi je tudi načelo prostovoljnosti, ki omogoča prostovoljno proizvodno sodelovanje z gozdarsko zadrugo. To pomeni, da član ni obvezan, da vse posle pelje preko gozdarske zadruge, lahko pa izkoristi ugodnejše pogoje na trgu, kar predstavlja eno od slabosti vseh zadrug. Dogaja se, da nekateri člani poslujejo preko gozdarskih zadrug le takrat, ko določene izdelke težko prodajo, sicer pa nastopajo na trgu mimo nje. Pri tem se močno izrazi poslovna zvestoba med člani, ki je nenapisano pravilo in tudi zelo cenjena lastnost, vendar v današnjem času žal zelo redka. Priložnosti se nanašajo na izboljšanje gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, ki bo po mnenju direktorjev gozdarskih zadrug odvisno od zagotavljanja državnih in evropskih sredstev za gospodarjenje in boljšo povezanostjo med gozdarsko zadrugo kot poslovnim subjektom in Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS), kot javnim zavodom. ZGS bi moral v gozdarskih zadrugah in Zadružni zvezi Slovenije videti partnerja za uresničevanje ciljev gospodarjenja z gozdom, saj bi bili preko gozdarskih zadrug lastniki gozdov vključeni v procese dodajanja vrednosti na gozdno-lesni verigi. Na drugi strani se priložnosti gozdarskih zadrug kažejo v razširitvi dejavnosti in izboljšanju storitev 153 raziskave in razvoj ter skrbi za nadaljnji razvoj in rast gozdarskih zadrug. Pri tem pa morajo biti gozdarske zadruge previdne, da ne pride do prevelikega števila nezdružljivih dejavnosti, ki so usmerjene izključno v zagotavljanje interesov članov. Hkrati pa se morajo zadruge prilagajati tržnim razmeram, saj je zadruga gospodarski subjekt, ki deluje na trgu – tržna funkcija zadrug je v bistvu posredovanje med člani in globalnim trgom (Kovačič, 1999). Zadružništvo je lahko uspešna oblika poslovnega povezovanja v gozdarstvu, če se bo izognilo nevarnostim kot so nepovezanost lastnikov, pospeševanje povezovanja s strani ZGS v druge oblike in če se bo znalo prilagoditi konkurenci na trgu. Vse to je mogoče doseči, če bodo/bomo povečali interes kmetov za aktivno članstvo v gozdarskih zadrugah, če jih bodo kapitalsko okrepili in povečali njihovo gospodarnost, okrepili medsebojno poslovno sodelovanje in izboljšali ugled gozdarskega zadružništva v javnosti (povzeto po Kovačič, 1999). Vektorji koristnosti (w) in konsistentnost matrike na podlagi skupinskih matrik za SWOT faktorje so predstavljeni v preglednicah od 2 do 5. Priložnosti w Dolgoletna tradicija 0,5069 Organizirano izvajanje del in predelava lesa 0,2651 Organiziran odkup in prodaja gozdnihlesnih sortimentov 0,1419 Dobri odkupni pogoji za lastnike 0,0861 Zagotavljanje državnih in evropskih sredstev za gospodarjenje 0,3552 Razširitev dejavnosti 0,2415 Prilagajanje tržnim razmeram 0,2184 Boljša povezanost med zadrugami in ZGS 0,1849 λmax=4,2256; CI=0,0752; CR=0,0836 Preglednica 5. Vektor koristnosti nevarnosti Table 5. Priority vector of threats Nevarnosti Preglednica 3. Vektor koristnosti slabosti Table 3. Priority vector of weaknesses 154 w Usmerjenost na lokalne trge 0,3511 Nepovezanost zadrug 0,2359 Konkurenca na trgu 0,2134 Kapitalska in kadrovska šibkost 0,1054 Premajhna zvestoba članov 0,0942 λmax=4,2444; CI=0,0815; CR=0,0905 w Nepovezanost lastnikov 0,5673 Močna konkurenca na trgu 0,2420 Pospeševanje povezovanja s strani ZGS v druge oblike 0,1908 Na podlagi vektorjev koristnosti SWOT faktorjev smo izbrali faktor, ki predstavlja skupino. Prednosti je predstavljal faktor “Dolgoletna tradicija”, slabosti faktor “Usmerjenost na lokalne trge”, priložnosti faktor “Zagotavljanje državnih in evropskih sredstev za gospodarjenje” ter nevarnosti faktor “Nepovezanost lastnikov”. V nadaljevanju so predstavljeni vektorji koristnosti (w) in konsistentnost matrike na podlagi skupinskih matrik za SWOT skupine. λmax=4,2581; CI=0,0860; CR=0,0956 Slabosti w λmax=3,0191; CI=0,0096; CR=0,0165 Preglednica 2. Vektor koristnosti prednosti Table 2. Priority vector of strengths Prednosti Preglednica 4. Vektor koristnosti priložnosti Table 4. Priority vector of opportunities S W O T S 1,000 0,588 0,288 0,261 W 1,699 1,000 1,414 1,414 O 3,829 0,707 1,000 1,000 0,2827 T 3,465 0,707 1,000 1,000 0,2923 0,1089 → 0,3160 λmax=4,1592; CI=0,0531; CR=0,0590 Analiza, ki smo jo izvedli po A’WOT metodi, je pokazala, da je pri iskanju strateških usmeritev gozdarskih zadrug najpomembnejše, da te minimizirajo slabosti (w = 0,3160) za izogibanje nevarnostim (w = 0,2923), zato smo se pri oblikovanju strategij odločili za defenzivni pristop k strateškemu planiranju. 64(2012) št. 5 5. LITERATURA IN VIRI A’WOT analiza izlušči v prednostih, slabostih, priložnostih in nevarnostih dejavnike tradicije, velikosti trga (globalizacije), širše družbene podpore (subvencij) in socialnega kapitala med lastniki gozdov (nepovezanosti). Odločitev za defenzivni pristop k strateškemu planiranju pomeni željo gozdarskih zadrug za čim hitrejše prilagajanje novim pogojem poslovanja, ki jih določa globalni trg. Zavedajo se, da je širitev dejavnosti in krepitev moči na trgu mogoča le z močno bazo članov, torej povezanimi lastniki gozdov, ki bodo s svojo aktivnostjo zagotavljali trajno in kakovostno delovanje zadružnega poslovnega sistema. 1. Dyson R.G. (2004) Strategic development and SWOT analysis at the University of Warwick. European Journal of Operational Research, 152: 631-640 2. Grošelj P., Zadnik Stirn L. (2012) Acceptable consistency of aggregated comparison matrices in Analytic Hierarchy Process. European Journal of Operational Research, članek v tisku 3. Kovačič M. (1999) Aktualni problemi kmetijskega zadružništva v Sloveniji. V: Zadružništvo včeraj, danes, jutri. Šuštar M. (Ur.), Občina Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za znanosti in tehnologijo, Dobre polje, 77-103 4. Kurtila M. in sod. (2000) Utilizing the analytic hierarhy process (AHP) in SWOT analysis – a hybrid method and its application to a forest certification case. Forest Policy and Economics, 1, 1: 41-52 5. Lai V.S. in sod. (2002) Group decision making in a multiple criteria environment: A case using the AHP in software selection. European Journal of Operational Research, 137: 134-144 6. Marušič M. (2005) SWOT analiza podjetja PU-MA d.o.o.: diplomsko delo. (Univerza v Ljubljani, Ekonomska Fakulteta). Ljubljana, samozaložba: 42 7. Pesonen M. in sod. (2001a) Applying A’WOT to Forest Industry Investment strategies: Case Study of a Finnish Company in North America. V: The Analytic Hierarchy Process in Natural Resource and Environmental Decision Making. Schmoldt D. L. (Ur.). Netherlands, Kluwer Academic Publishers, 187-198 8. Pesonen M. in sod. (2001b) Assessing the Priorities Using A’WOT among Resource Management Strategies at the Finnish Forest and Park Service. Forest Science, 47, 4: 534-541 9. Pezdevšek Malovrh Š. (2010) Vpliv institucij in oblik povezovanja lastnikov gozdov na gospodarjenje z zasebnimi gozdovi, doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 224 10. Pezdevšek Malovrh Š. in sod. (2012) The present state and prospects of Slovenian private forest owners’ cooperation within machinery rings. CROJFE, članek v tisku 11. Pučko D. (1996) Strateški management: poslovni prihodki. Ljubljana, Ekonomska fakulteta, 159 12. Saaty T.L. (1980) Multicriteria Decision Making: The Analytic Hierarchy Process. McGraw-Hill, New 13. York, 154 14. Saaty T. L. (2003) Decision making with the AHP: Why is the principal eigenvector necessary. European Journal of Operational Research, 145: 85-91 15. Šporčič M. in sod. (2010) Višekriterijsko odlučivanje kao podrška u gospodarjenju šumama – modeli i izkustva. Šumarski list, 5-6: 275-286 16. Vokoun M. in sod. (2006) Scale of harvesting by non-industrial private forest landowners. Journal of Forest Economics, 11,4: 223244 17. Winkler I. (1992) Gozdno zadružništvo. Gozdarski vestnik, 3: 137145 Defenzivno oblikovanje strategij gozdarskih zadrug predstavlja kombinacijo naslednjih strateških usmeritev: vstopanje gozdarskih zadrug na globalni trg, kar bi prisililo gozdarske zadruge k povezovanju, hkrati pa bi omogočilo njihovo boljšo poslovno učinkovitost in oblikovanje kompleksnejšega zadružnega poslovnega sistema. Ta bi manj občutil gospodarsko in finančno krizo, saj bi s tem dosegli večji vpliv gozdarskih zadrug na tržne razmere in njihovo konkurenčnejše poslovanje. S tem bi članom zagotovili (naj)boljše pogoje na trgu, kar bi jih odvrnilo od nezvestobe. Ob minimiziranju slabosti se bodo gozdarske zadruge izognile nevarnostim, kot so nepovezanost lastnikov in močna konkurenca na trgu. Če bodo gozdarske zadruge okrepile svoj položaj, bodo bolj privlačne tudi za lastnike gozdov, zato se ni bati, da bi pospeševanje povezovanja s strani ZGS v druge oblike kakorkoli vplivalo na njihovo delovanje – nasprotno, saj druge oblike povezovanja pomenijo manjšo nevarnost, kot jo prestavljajo nepovezani lastniki gozdov. 64(2012) št. 5 raziskave in razvoj 4. ZAKLJUČKI 155 raziskave in razvoj Nejc THALER*, Boštjan LESAR**, Miha HUMAR* UDK 630*841.4 Vrednotenje odpornosti lesa, impregniranega z bakrovimi pripravki na prostem Service life prediction of wood treated with copper based solutions in outdoor exposure Povzetek: V raziskavi smo z dvoslojnim testom preučevali življenjsko dobo lesa, izpostavljenega na prostem, v tretjem razredu izpostavitve. Naravnim razmeram smo izpostavili vzorce smrekovine, impregnirane z baker-etanolaminskim biocidnim proizvodom na vodni osnovi (Silvanolin) in posameznimi sestavinami tega pripravka. Za primerjavo smo izpostavili tudi nezaščitene vzorce smrekovine, macesnovine, bukovine in hrastovine. Skozi celotno obdobje izpostavitve smo spremljali klimatske podatke pod vzorci in na vremenski postaji. Rezultati kažejo, da impregnacija s pripravki na osnovi bakrovih spojin dobro zaščiti les. Odpornost lesa, zaščitenega z baker-etanolaminskimi pripravki, je odvisna od koncentracije raztopine in dodanih kobiocidov. Ključne besede: bakrove spojine, napovedovanje življenjske dobe, naravna odpornost, vlažnost lesa Originalni znanstveni članek (orignal scientific paper) Abstract: In our research, service life of wood exposed outdoor in the third use class, determined with double layer test, was investigated. Therefore, Norway spruce wood specimens were impregnated with a copper-ethanolamine (Silvanolin) water based solution and aqueous solutions of individual components. For comparison, untreated Norway spruce, larch, beech and oak wood specimens were exposed as well. The results showed that impregnation with copper based solutions prolong service life of wood considerably. Resistance of wood was influenced by concentration of solutions and addition of cobiocides. Keywords: copper compounds, service life prediction, natural durability, wood moisture content 156 Uvod Napovedovanje življenjske dobe lesa na prostem postaja vedno bolj pomembno. Zahtevajo ga različni gradbeni predpisi po vsem svetu. Za Slovenijo je najpomembnejša evropska direktiva o gradbenih proizvodih (European Construction Products Directive, CPD 89/106/EEC), ki v aneksu I podaja zahteve za mehansko odpornost, trdnost in varnost med uporabo. Na začetku moramo pojasniti tri osnovne pojme, ki so ključni za razumevaje prispevka: naravno odpornost, traj* Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, Ljubljana, Slovenija; e-pošta: [email protected] **Montažna gradnja Tadej Zimic s.p., Ul., Bratov Komel 29, 1210 Ljubljna - Šentvid, Slovenija nost in življenjsko dobo lesa. Naravna odpornost lesa je lastnost, ki jo ima les v naravnem zdravem stanju in označuje dovzetnost za škodljivce (SIST EN 350-1 1994). Izraz naravna odpornost se uporablja zgolj za nezaščiten les, medtem ko se za zaščiten ali modificiran les uporablja izraz odpornost lesa. Življenjska doba lesa je obdobje, v katerem les ohrani trdnost in stabilnost, ki sta zahtevani za določen proizvod. Ko so te lastnosti manjše oziroma slabše od zahtevanih, je treba proizvod zamenjati, tako da se zagotovi varnost uporabnikov čez celotno dobo uporabe (Brischke in sod., 2006). V slovenščini se poleg življenjske dobe uporablja še drug podoben izraz: trajnost lesa, ki je definirana kot obdobje, v katerem les obdrži vse svoje naravne lastnosti in je odvisna od (naravne) odpornosti lesa ter mesta in načina vgradnje oziroma konstrukcije ter mesta uporabe (Pohleven, 2008). Naravne lastnosti lesa 64(2012) št. 5 V preteklosti se je že izkazalo, da so lahko rezultati laboratorijskih testiranj odpornosti zaščitenega lesa zavajajoči. V laboratoriju namreč ni možno v celoti simulirati naravnih razmer za delovanje vseh organizmov, ki povzročajo razkroj lesa (Rapp in sod., 2006). Namen naše raziskave je bil določiti življenjsko dobo lesa, impregniranega z biocidnimi proizvodi na osnovi bakra in etanolamina, ter nezaščitenega lesa v tretjem razredu izpostavitve. Vsem omenjenim kombinacijam zaščite lesa, ki smo jih terensko testirali, smo z laboratorijskimi testi že določili njihovo odpornost, tako da bomo lahko primerjali oba pristopa. Materiali in metode Biocidni proizvod Osnovni baker-etanolaminski zaščitni pripravek (CuEaQO), ki je dostopen tudi kot komercialni pripravek Silvanolin (Silvaprodukt d. o. o.), smo pripravili z bakrovim(II) sulfatom, kvartarnimi amonijevimi spojinami (alkil dimetil benzil amonijev klorid (ADBAC)) in topborom (Na2B8O13 x 4H2O). Etanolamin in oktanojska kislina sta bila dodana za izboljšanje vezave (Humar in Pohleven, 2008). Poleg osnovnega smo pripravili še štiri zaščitna sredstva, ki smo jih zmešali brez ene ali več sestavin osnovnega zaščitnega sredstva. Prva je bila pripravljena z bakrovim(II) sulfatom, etanolaminom in oktanojsko kislino (CuEaO), druga samo z bakrovim(II) sulfatom (CuS), tretja z bakrovim(II) sulfatom in etanolaminom (CuEa) in četrta z etanolaminom, top- borom in kvartarnimi amonijevimi spojinami (EaBQ) (Preglednica 1). Kot referenčni biocidni pripravek smo uporabili komercialni pripravek Silvanol GBP (Silvaprodukt d. o. o.) na osnovi bakrovih, kromovih in borovih spojin (CCB), ki se fiksira v les in se že več desetletij uporablja za zaščito lesa na prostem. Vse zaščitne raztopine smo uporabili v dveh različnih koncentracijah, tako da smo po impregnaciji dosegli ciljni navzem zaščitnih raztopin (Preglednica 4). Ciljne navzeme smo izbrali na osnovi laboratorijskih testiranj (Atelšek, 2007) in priporočil mejnih vrednosti iz literature (Willeitner, 2001). raziskave in razvoj so trdnost, odpornost, barva itd., ki se lahko s časom uporabe spreminjajo, na primer barva, a ne vplivajo na zmanjšanje mehanskih lastnosti in odpornosti, ki sta ključni za zagotavljanje varnosti skozi celotno obdobje uporabe lesa. Zato se nam zdi življenjska doba bolj primeren izraz in ga bomo uporabljali v nadaljevanju prispevka. Impregnacija in izpostavitev vzorcev V raziskavi smo uporabili vzorce smrekovine (Picea abies Karst.), dimenzij 25 mm × 50 mm × 500 mm. Vzorci so bili pol-radialni, branike so z vzdolžno površino tvorile kot 45±15°. Vzorce smo po treh tednih uravnovešanja pri 20 °C in 65-odstotni relativni zračni vlažnosti (RH) impregnirali z baker- etanolaminskimi pripravki po vakuumsko tlačnem postopku (1 h -0,9 bar vakuum, 2 h 6 bar in 15 min pri normalnem tlaku). Po impregnaciji smo vzorcem gravimetrično določili mokri navzem posameznih biocidnih proizvodov. Za vsako od uporabljenih raztopin smo uporabili po 10 vzporednih vzorcev. Po štirih tednih sušenja v sobnih razmerah smo impregnirane in kontrolne vzorce terensko testirali. Poleg kontrolnih smrekovih vzorcev smo za primerjavo uporabili neodporne vzorce bukovine (Fagus sylvatica L.) in odporne vzorce jedrovine macesna (Larix sp.) in jedrovine hrasta (Quercus sp.). Ves les je izviral iz osrednje Slovenije. Vzorce smo izpostavili terenskemu testiranju v različnih časovnih obdobjih, in sicer: 7. 4. 2006, 28. 5. 2007 in 19. 6. 2008 (Preglednica 3). Izpostavili smo jih na Oddelku za lesarstvo v Rožni dolini v Ljubljani na pretežno senčno in zatišno lego Preglednica 1. Sestava biocidnih proizvodov na osnovi bakra in etanolamina. Pred uporabo smo pripravke ustrezno razredčili, da smo dosegli zastavljeni ciljni navzem. Biocidni proizvod Masa posamezne sestavine v 1000 g zaščitnega pripravka Bakrov(II) sulfat penta hidrat (CuS)) Etanolamin (EA) Oktanojska kislina (O) ADBAC* Topbor (B) (g) (g) (g) (g) (g) CuS 39,3 - - - - CuEa 39,3 57,7 - - - CuEaO 39,3 57,7 8,1 - - CuEaQO 39,3 57,7 8,1 10 22,7 - 57,7 8,1 10 22,7 EABQ * alkil dimetil benzil amonijev klorid 64(2012) št. 5 157 raziskave in razvoj Preglednica 2. Ocene razkroja vzorcev (Rapp in Augusta, 2004; SIST EN 252, 2004). Ocena Razvrstitev Opis preizkušanca 0 Ni znakov razkroja Na preizkušancu ni zaznavnih sprememb 1 Neznaten razkroj Na vzorcu so vidni znaki razkroja, vendar razkroj ni intenziven in je zelo prostorsko omejen: - Spremembe, ki se pokažejo predvsem kot sprememba barve ali zelo površinski razkroj, mehčanje lesa je najpogostejši kazalec, razkroj sega do 1 mm v globino. 2 Zmeren razkroj Jasne spremembe v zmernem obsegu: - Spremembe, ki se kažejo kot mehčanje lesa od 1 mm do 3 mm globoko na 1 cm2 ali večjem delu vzorca. 3 Močan razkroj Velike spremembe: - Izrazit razkroj lesa od 3 mm do 5 mm globoko na velikem delu površine (večje od 20 cm2), ali mehčanje lesa globlje kot 10 mm na površini, večji od 1 cm2. 4 Propadanje Preizkušanec je močno razkrojen: - Ob padcu z višine 0,5 m se zlomi. (310 m n. m.). Izpostavljeni so bili v 3.2 razredu izpostavitve (nepokrito na prostem, pogosto močenje) (SIST EN 335-1/2 2006). Za določanje trajnosti lesa smo v tej raziskavi uporabili dvoslojni test (ang. double layer test) (Rapp in Augusta, 2004; SIST EN 252, 2004). Pet enako obdelanih vzorcev smo zložili v spodnjo in pet v zgornjo vrsto. Vzorci v zgornji vrsti so bili za polovico vzorca zamaknjeni. Med različno obdelanimi vzorci so bili slepi vzorci (nezaščiteni smrekovi vzorci slabše kvalitete). Skozi celotno obdobje trajanja raziskave smo vsako uro spremljali temperaturo in zračno vlažnost z vremensko postajo Davis, ki je bila postavljena na Gozdarskem inštitutu (pribl. 300 m oddaljena od testnega polja). Podatke o dnevni količini padavin smo pridobili od Agencije Republike Slovenije za okolje s klimatološke postaje Ljubljana Bežigrad. Klimatski podatki so prikazani kot povprečja tedenskih meritev. Ocenjevanje vzorcev je potekalo vsako leto med petnajstim majem in petnajstim junijem. Vsak vzorec smo si na- tančno ogledali in ocenili stopnjo razkroja po standardu (SIST EN 252, 2004; SIST-TS CEN/TS 12037 2005; Rapp in Augusta, 2004) (Preglednica 2). Rezultati in razprava V celotnem obdobju izpostavitve vzorcev smo spremljali klimatske podatke, ki vplivajo na pogoje za razkroj lesa. Povprečna letna temperatura je bila med 10,5 °C (2006) in 11,1 °C (2007, 2009) povprečna relativna zračna vlažnost pa med 50,8 % (2009) in 72 % (2006). V letu 2010 so povprečna temperatura (8,5 °C), relativna zračna vlažnost (47 %) in količina padavin nekoliko nižje, ker je v povprečje zajeta le prva (hladnejša in bolj suha) polovica leta. Letna količina padavin za preiskovano obdobje je znašala med 1195 mm in 1440 mm (Preglednica 3). Na življenjsko dobo lesa zunaj veliko bolj vpliva število deževnih dni kot količina padavin (Brischke in sod., 2006). Opazili smo, da zadnja leta število deževnih dni narašča in sicer v letu 2006 je bilo takšnih 113 dni, v letu 2009 že 166 dni, v pol leta 2010 pa kar 94 dni (preglednica 3). V štirih letih in pol so bila samo Preglednica 3. Povprečna letna temperatura, zračna vlažnost, letna količina padavin in število deževnih dni v posameznih letih izpostavitve vzorcev Leto Povprečna temperatura (°C) Povprečna relativna zračna vlažnost (%) Letna količina padavin (mm) Število deževnih dni 2006 10,5 72,0 1440 113 2007 11,1 69,5 1195 136 2008 10,7 58,9 1411 153 2009 11,1 50,8 1405 166 2010* 8,5 47,0 675 94 *1. 1. do 30. 6. 2010 158 64(2012) št. 5 Glavni namen naše raziskave je bil določiti trajnost zaščitenega lesa v tretjem razredu izpostavitve. Vzorci, zloženi v spodnji vrsti, so bili ne glede na tip impregnacije bolj vlažni in bolj razkrojeni, kot vzorci v zgornji vrsti. Poleg tega se je pri vzorcih v spodnjem sloju razkroj pojavil prej. Na vseh vzorcih v zgornji plasti je bila zgornja površina bolj ali manj degradirana zaradi delovanja UV svetlobe ne glede na tip impregnacije. Površina je postala siva in vlaknasta zaradi razgradnje osnovnih komponent lesa (Chang in sod., 1982; Zhang in sod., 2009). Prvi znaki glivnega razkroja so se pojavili na smrekovih, neimpregniranih vzorcih že po prvem letu izpostavitve. V nadalj- raziskave in razvoj njih letih je postajal razkroj vedno bolj izrazit, tako da smo vzorce iz smrekovine po petih letih testiranja na prostem ocenili s povprečno oceno 3,2, kar pomeni, da smo ocenili izrazit razkroj od 3 mm do 5 mm globoko na velikem delu površine (večje od 20 cm2). Skoraj na vseh vzorcih je bil viden tudi micelij, za katerega menimo, da je pripadal eni od vrst tramovk (Gloeophyllum sp.). To domnevo so po dveh letih potrdila tudi plodišča, ki so se pojavila na kontrolnih vzorcih. Zanimivo je, da na odpornost močno vpliva kvaliteta lesa. Smrekovi vzorci, ki so bili testiranju izpostavljeni leto kasneje, so propadli prej. Po štirih letih izpostavitve so bili vzorci povsem razkrojeni (Preglednica 4). Relativno hitro so zaradi delovanja gliv propadali tudi bukvi vzorci. Po 4 letih delovanja so glive močno razkrojile bukove vzorce, tako da smo jih ocenili s povprečno oceno 3,3. Razkroj je bil zaradi večje gostote in s tem same mase vzorcev verjetno počasnejši v primerjavi s smrekovimi vzorci. Po drugi strani pa na hrastovih oziroma macesnovih vzorcih po treh oziroma štirih letih izpostavitve ni bilo zaznati večjih znakov razkroja (Preglednica 4). tri suha obdobja daljša od dveh tednov. Les se v takšnih pogojih ne osuši in ima stalno vlažnost, ki jo glive potrebujejo za razkroj. Večja količina padavin in večje število deževnih/snežnih dni pozimi ima manjši vpliv na razkroj kot spomladi, poleti in jeseni oziroma v obdobju, ko so temperature ugodne za razkroj (Brischke in sod., 2010). Preglednica 4. Navzem baker-etanolaminskih pripravkov, ocena razkroja v odvisnosti od sestave biocidnih proizvodov. Vzorci so bili izpostavljeni terenskemu testiranju od 7. 4. 2006 do 15. 6. 2011. Biocidni proizvod/ lesna vrsta Ciljni navzem (kg/m3) Mokri navzem (kg/m3) Suhi navzem (kg/m3) 2007 2008 2009 2010 2011 4,9 397 4,0 0 0 0 0 0 19,6 368 18,1 0 0 0 0 0 CuEaQO CuEaO CuS CuEa EaBQ Ocena Rating 1,2 276 1,3 0 0 0 0,1 1,3 5,6 301 5,6 0 0 0 0 0 14,9 340 12,7 0 0 0 0 0 1,4 305 1,1 0 0 0 0,1 0,4 5,6 461 6,5 0 0 0 0 0,1 3,4 210 2,1 0 0 0 0,3 0,6 13,8 316 10,9 0 0 0 0 0 3,5 339 3,4 0 0 0,1 0,4 0,7 14,0 254 8,9 0 0 0,5 0,5 1,4 CCB 4 409 4,1 0 0 0 0 0,1 Smreka 06* 0 0 0 0,2 0,8 1,8 2,8 3,2 Smreka 07** 0 0 0 - 1,4 2,5 3,7 4 Smreka 08*** 0 0 0 - - 0 0,2 0,4 Macesnovina 0 0 0 - - 0 0 0 Bukovina 0 0 0 - 1,2 2,5 3,0 3,3 Hrastovina 0 0 0 - 0,3 0,1 0,1 0 Smreka 06*- kontrolni vzorci smrekovine izpostavljeni 7. 4. 2006 Smreka 07** - kontrolni vzorci smrekovine izpostavljeni 28. 5. 2007 Smreka 08*** - kontrolni vzorci smrekovine izpostavljeni 19. 6. 2008 64(2012) št. 5 159 raziskave in razvoj Kakorkoli, na vzorcih, impregniranih z najbolj kompleksnim biocidnim proizvodom CuEaQO, nismo opazili nobenih znakov glivnega razkroja. Tako vzorci, impregnirani z nižjo koncentracijo, kot tudi vzorci, impregnirani z višjo koncentracijo biocidnega proizvoda CuEaQO, so bili povsem ohranjeni ne glede na to, v kateri plasti so se nahajali. Tudi na vzorcih, impregniranih s pripravkom Silvanol GBP, smo zaznali le manjše znake razkroja (Preglednica 4). Med impregniranimi vzorci se je najizrazitejši razkroj pojavil na vzorcih, ki so bili prepojeni z vodno raztopino borove učinkovine, ADBC in etanolamina (EaBQ). Očitno je, da se je iz lesa bor sčasoma spral, kar se posledično izraža v manjši učinkovitosti. Verjetno pa je bila koncentracija kvartarne amonijeve spojine prenizka, da bi zaščitila les pred glivami. Razkroj je izrazitejši na vzorcih, prepojenih z nižjo koncentracijo aktivnih učinkovin. Poleg tega so se znaki razkroja pojavili še na vzorcih, ki so bili prepojeni le z biocidnimi proizvodi nižje koncentracije na osnovi bakrovih spojin brez dodanih kobiocidov in sicer CuS, CuE in CuEO. Po petih letih izpostavitve je razkroj še omejen, vendar jasno kaže na to, da bakrove učinkovine same po sebi ne nudijo zadostne zaščite proti glivam razkrojevalkam. Zaključki Smrekov in bukov les sam po sebi ni zaščiten pred delovanjem biotskih in abiotskih dejavnikov razkroja v 3.2 razredu uporabe. Če ga zaščitimo z biocidnimi proizvodi na osnovi bakrovih spojin, ki so jim dodani ustrezne rešitve za vezavo in kobiocidi, na lesu tudi po petih letih izpostavitve ni opaziti znakov trohnenja. Po drugi strani pa se je izkazalo, da bakrovi pripravki brez dodatka kobiocidov ne nudijo zadostne zaščite pred lesnimi glivami. Z raziskavami bomo še nadaljevali in upamo, da se bodo sčasoma razvile še druge razlike. Literatura 1. Atelšek J. (2007) Določanje minimalne koncentracije zaščitnega pripravka na osnovi bakra in etanolamina za zaščito lesa pred trohnenjem. Diplomska naloga 45 s. 2. Brischke C., Bayerbach R., Rapp A.O. (2006) Decay-influencing factors: A basis for service life prediction of wood and wood-based products. Wood Material Science and Engineering 1, 91-107. 3. Brischke C., Rapp A.O., Hasan M., Despot R. (2010) Impact of climate change on wood deterioration - Challenges and solutions for cultural heritage and modern structures. The Internation Research Group on Wood Protection, IRG/WP 10-20441, 14. 4. Chang S.T., Hon D.N.S., Feist W.C. (1982) Photodegradation And Photoprotection Of Wood Surfaces. Wood and Fibber 14, 2: 104-117. 5. COUNCIL OF THE EUROPEAN COMMUNITIES (1988) Council Directive of 21 December on the approximation of laws, regulations and administrative provisions of the member states relating to construction products (89/106/EEC). Bruselj; Council of the European Communities. 6. Humar M., Pohleven F. (2008) Solution for wood preservation: EP1791682(B1). Geneva: World intellectual property organization. 7. Pohleven F. (2008) Konstrukcijska zaščita lesa pred škodljivci. V: Gradnja z lesom - Izziv in priložnost za Slovenijo. K.K. M. (ur.). Ljubljana, Biotehniška Fakulteta 8. Rapp A.O., Augusta U. (2004) The full guideline for the »double layer test method« - A Field test method for determinating the durability of wood out of ground. IRG/WP 04-20290 9. SIST EN 252 (2004) - Terenska preskusna metoda za ugotavljanje relativne preventivne učinkovitosti zaščitnega sredstva za les v stiku z zemljo 10. SIST EN 335-1 (2006) - Trajnost lesa in lesnih proizvodov - Definicija uporabnosti razredov - 1. del: Splošno 11. Willeitner H. (2001) Current national approaches to defining retentions in use. COST E22 6 s. 12. Zhang J., Kamdem D.P., Temiz A. (2009) Weathering of copperamine treated wood. Applied Surface Science 256, 3: 842-846. Zahvala Avtorji se zahvaljujemo Javni agenciji za raziskovalno dejavnost republike Slovenije za finančno podporo v okviru projektov L4-0820-0481 in V4-1139 ter programske skupine P4-0015-0481. Za klimatološke podatke se zahvaljujeva doc. dr. Jožici Gričar in doc. dr. Tomu Levaniču z Gozdarskega inštituta Slovenije. 160 64(2012) št. 5 UDK 630*813.2:630*852.17 EKSTRAKCIJA IN GC-MS ANALIZA EKSTRAKTIVOV V POŠKODOVANEM LESU BUKVE (Fagus sylvatica L.) raziskave in razvoj Viljem VEK*, Primož OVEN**, Ida Poljanšek*** Extraction and GC-MS analysis of extractives in wounded wood of beech (Fagus sylvatica L.) Abstract: Lipophilic and hydrophilic extractives in mechanically wounded stem wood and knots of beech (Fagus sylvatica L.) were qualitatively and quantitatively analyzed by means of gas chromatography coupled with mass spectrometer (GCMS). High contents of hydrophilics were determined for methanolic extracts of wound-wood and knots. Results of GC-MS analysis revealed that the most significant peak of cyclohexanic extracts was ascribed to β-sitosterol. High amounts of catechin in methanolic extracts of wound-wood and knots could be assigned to assumed protective and defensive functions of these tissues, which are formed as response of metabolism of living parenchyma cells to negative consequences of traumatic events. Key words: beech, wound-associated tissues, knots, lipophilic and hydrophilic extractives, extraction, gas chromatography, β-sitosterol, catechin. UVOD Navadna bukev predstavlja eno izmed industrijsko in ekonomsko najpomembnejših drevesnih vrst v Sloveniji. V preteklosti se je bukovina uporabljala pretežno za kurjavo, z razvojem lesno predelovalnih tehnologij pa je postala uporabna in cenjena surovina v lesni industriji (pohištvo, globinsko impregnirani železniški pragovi, * mladi raziskovalec, univ. dipl. inž. les., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana **prof. dr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, e-pošta: [email protected] *** doc. dr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana 64(2012) št. 5 vezan les, krivljen les ipd.) (Torelli, 1979; Hakkou in sod., 2006). Bukev je poleg jesena, javorja, lipe in npr. topola, drevesna vrsta brez jedrovine, za katero je značilen fakultativen nastanek diskoloriranega lesa na lokaciji sušine (Torelli, 2003). Vrednost diskolorirane bukovine je lahko v primerjavi s svetlim in enotno obarvanim lesom na tržišču nižja tudi do 50 %, kar lahko pripišemo težji impregnaciji, težavam pri sušenju in proizvodnji bukovega furnirja ter neenakomerno obarvani površini, ki predstavlja estetsko hibo (Zell in sod., 2004). Nastanek diskoloriranega lesa je v tesni povezavi z odzivom lesa na travmatski dogodek, običajno poškodbe, ki so lahko indirektne ali direktne. Indirektne poškodbe lahko opišemo npr. z odlomom veje zaradi vremenskih ujm oziroma abscisije kot dela home- Originalni znanstveni članek (orignal scientific paper) Izvleček: Kvalitativno in kvantitativno smo analizirali lipofilne in hidrofilne ekstraktive v mehansko poškodovanem lesu debla in grčah bukve (Fagus sylvatica L.), za kar smo uporabili plinsko kromatografijo sklopljeno z masnim spektrometrom (GC-MS). Visoka vsebnost hidrofilnih ekstraktivov je bila značilna za metanolne ekstrakte poranitvenega lesa in grč. Rezultati GC-MS analize so pokazali, da najintenzivnejši vrh cikloheksanske frakcije opisuje β-sitosterol. Visoke deleže katehina v metanolnih ekstraktih poranitvenega lesa ter v živih in mrtvih grčah je mogoče pripisati domnevnim zaščitnim in obrambnim funkcijam teh tkiv, ki nastanejo kot odziv metabolizma živih parenhimskih celic na negativne posledice poškodb. Ključne besede: bukev, poranitvena tkiva, grče, lipofilni in hidrofilni ekstraktivi, ekstrakcija, plinska kromatografija, β-sitosterol, katehin 161 raziskave in razvoj ostaze, direktne površinske poškodbe pa so najpogosteje posledica gozdarskih aktivnosti oziroma uporabe težke mehanizacije pri sečnji in spravilu hlodovine. Za t.i. ranitveno srce, torej diskoloracije, ki nastane kot posledica površinskega poškodovanja, je značilno obarvanje, ki izhaja neposredno iz mesta ranitve (Sorz in Hietz, 2008). V živem drevesu predstavlja mehanska poškodba prvo fazo v zaporedju kompleksnih procesov, ki vodijo do biotskih in abiotskih diskoloracij, biološkega razkroja in eventualno do izvotlitve drevesa. Odziv drevesa na mehansko poškodbo je moč pojasniti s konceptualnim modelom CODIT (Compartmentalization Od Decay In Trees) (Shigo in Marx, 1977) oziroma z modelom dinamičnih reakcijskih con, ki ga je razvil L. Shain (1979). Odziv beljave na neugodne posledice mehanskega poškodovanja vključuje mikrookoljske spremembe, t.j. povečanje vlažnosti in posledično zmanjšanje vsebnostjo kisika, in aktiven odziv živih parenhimskih celic, pri čemer pride do kopičenja antimikrobnih spojin (fitoaleksinov) in nastanka okluzij (depoziti gume, tile) v vaskularnem sistemu lesa (Pearce, 1996; Merela in sod., 2005; Oven in sod., 2008). Omenjene spojine, ki jih imenujemo tudi akcesorne snovi ali ekstraktivi, lahko odstranimo iz lesnega matriksa z uporabo topil različnih polarnosti (Fengel in Wegener, 1984; Holmbom, 1999; Willför in sod., 2006). Z ozirom na to, da kompartmentalizacijskim tkivom na splošno pripisujemo zaščitno in obrambno funkcijo, domnevamo, da bi se lahko prav v teh tkivih, kot tudi v grčah, pojavili ekstraktivi z bioaktivnim potencialom, ki bi lahko diskolorirani in razvrednoteni bukovini povišali tržno vrednost. Predvideva se, da omenjena tkiva vsebujejo spojine s flavonoidnim karakterjem, ki imajo dokazano bioaktivni potencial (npr. katehin, taksifolin ali naringenin) (Malterud in sod., 1985; Dalluge in sod., 1998; Välimaa in sod., 2007). Pojav flavan3-olov in sorodnih substanc je značilen za normalen les bukve, kjer le-te sodelujejo tudi pri formaciji diskoloracije oziroma rdečega srca (Kubel in sod., 1988; Koch in sod., 2003; Zule in Može, 2003). Katehini bi lahko predstavljali atraktivne spojine, saj je za te značilen inhibitorni vpliv na razvoj določenih lesnih gliv, pripisujejo pa jim tudi antimikrobne, antioksidativne in antikancerogene lastnosti (Baum in Schwarze, 2002; Taylor in sod., 2005; Friedman in sod., 2006; Jiang in Zhang, 2010). Pregled literature kaže, da so podatki o karakterju bioaktivnih ekstraktivov v poranitvenih lesnih tkivih in grčah bukve zelo skopi. Namen pričajoče študije je bili določiti delež celokupnih lipofilnih ih hidrofilnih ekstraktivov v različnih poranitvenih tkivih in grčah mehansko poškodovane bukve ter kvalitativno in kvantitativno analizirati pridobljene ekstrakte s plinsko kromatografijo, sklopljeno z masnim spektrometrom (GC-MS). 162 MATERIAL IN METODA Material V raziskavo smo vključili več mehansko poškodovanih bukev, ki so bila posekana v gozdovih Kočevskega Roga, približno 85 km JV od Ljubljane. Iz vsakega drevesa sta bila na različnih višinah izžagana dva koluta debeline cca 10 cm, hkrati pa smo odvzeli tudi kolute z živimi in mrtvimi vejami. Na kolutih smo na osnovi rastnih posebnosti označili mesta vzorčenja ter izžagali vzorce zdrave beljave (B), poranitvenega lesa (W), reakcijske cone (RZ), diskoloriranega lesa (rdeče srce) (RS) ter živih (GŽ) in mrtvih grč (GM), kot je opisano v Vek in sod. (2010). Vzorce smo homogenizirali na rotacijskem mlinu Retsch ZM200, s čimer smo pridobili 0,5 mm lesno frakcijo. Nezaželenemu gretju vzorcev med procesom mletja smo se izognili z uporabo suhega ledu (CO2). Ekstrakcija Lipofilne in hidrofilne spojine smo iz vzorcev poškodovanega lesa in grč bukve ekstrahirali z nepolarnim in polarnim topilom, torej s cikloheksanom ter mešanico metanola in vode (95:5, v/v). Dodatek vode k metanolu izboljša penetracijo topila in omogoča ekstrakcijo bolj polarnih komponent, kot so fenolni oziroma flavonoidni glikozidi (Willför in sod., 2006). Ekstrakcija je bila izvedena na sistemu za pospešeno ekstrakcijo Büchi speed extractor E-916 s kvarterno HPLC črpalko, ki mogoča ekstrakcijo z mešanico štirih različnih topil. Znano je, da sodobni sistemi za pospešeno ekstrakcijo predstavljajo optimalno izbiro pri ekstrakciji lesnih vzorcev pred običajno ekstrakcijo v Soxhlet aparaturi. Poleg boljše ekstrakcijske učinkovitosti, sam postopek namreč poteka pri povišanem tlaku in temperaturi v inertni dušikovi atmosferi, je ekstrakcija na takih sistemih hitrejša, hkrati pa je tudi poraba topil občutno manjša (Thurbide in Hughes, 2000). Pred ekstrakcijo so bili vsi homogenizirani vzorci liofilizacijsko posušeni v Christ liofilizatorju, v katerem je sušenje potekalo 24 ur pri 0,054 barih in – 54 °C. Po sušenju smo na analitski tehtnici natehtali 0,5 g posameznega vzorca in ga prenesli v ustrezno 10 mL ekstrakcijsko celico. Slednje smo zatesnili s filter papirjem, železno frito in vijačnim čepom ter zgornjim krovnim filtrom. Ekstrakcija je bila izvedena na Büchi E-916 ekstraktorju s šestimi ekstrakcijskimi mesti. Ekstrakcijske celice z vzorci smo vstavili v ustrezna mesta v grelni blok ekstraktorja. Sistem smo pred pričetkom ekstrakcije spirali s slepim tokom ustreznega topila, s čimer smo odstranili vse nečistoče in morebitne ostanke predhodno uporabljenih topil. Ustrezno število 15 min ciklov smo določili s preliminarno GC-FID analizo na dolgi kapilarni koloni (HP-5, 30 m × 320 µm × 0,25 µm). 64(2012) št. 5 Pridobljene ekstrakte (slika 1) smo nato prelili v 50 mL merilne bučke in jih redčili z ustreznim topilom do značke, s čimer smo vse ekstrakte definirali na enake volumne ter določili razmerje vzorec/topilo (R) na 1:100 (Naczk in Shahidi, 2007). nami (alkoholi, kisline, steroli, fenoli) kemijsko modificirali v trimetilsililne (TMS) derivate. V ta namen smo ustrezne količine ekstraktov prenesli v 10 mL viale in v vsako izmed teh dodali 100 µL raztopine posameznega internega standarda. Kot interna standarda smo uporabili heneikozanojsko kislino (C21:0) in betulinol. Topila smo odstranili s sušenjem v vakuumski komori pri 45 mbar preko noči. Sledila je sililacija, za kar se kot reagent uporablja N,Obis(trimetilsilil) trifluoroacetamid (BSTFA), ki reagira z večino organskih spojin, reaktivnost le-tega pa poveča dodatek trimetilklorosilana (TMCS). Zmesi vzorca in internih standardov smo dodali 80 μL BSTFA, 20 μL TMCS in 20 μL piridina. Reakcijsko smo pustili teči 45 minut pri 70 °C, na kar smo viale ohladili in vsebino prenesli v 1,5 mL viale ter te nato postavili na ustrezno mesto avtomatskega vzorčevalnika plinskega kromatografa. raziskave in razvoj Sledila je ekstrakcija lipofilnih ekstraktivov s cikloheksanom pri 90 °C in tlaku 110 bar (11,0 MPa) z dvema 15 min statičnima cikloma. Ekstrakte smo prestregli v predhodno označene 240 mL zbiralne viale. Ekstrakciji s cikloheksanom je sledila ekstrakcija hidrofilnih ekstraktivov z mešanico metanola in vode (95:5, v/v) pri 100 °C in 110 bar. KROMATOGRAFSKA ANALIZA Slika 1. Metanolni ekstrakti beljave (B), reakcijske cone (RZ), rdečega srca (RS) in poranitvenega lesa (W) v zbiralnih vialah sistema za pospešeno ekstrakcijo. GC-FID analizo smo izvedli na Agilent Technologies GC 7890A sistemu za plinsko kromatografijo, pri čemer je bil za manipulacijo in injiciranje vzorcev uporabljen avtomatski vzorčevalnik Agilent 7693. Ločba spojin bukovih ekstraktov je potekala na dolgi kapilarni koloni, ločene substance pa so bile detektirane s plamensko ionizacijskim detektorjem (FID). Vse ekstrakte smo do pričetka GC-MS analiz hranili v temnem hladilnem prostoru na 4 °C. Identifikacijo neznanih spojin smo izvedli na skrbno izbranih vzorcih, za analizo katerih smo uporabili Agilent Technologies GC 7890A sistem za plinsko kromatografijo sklopljen z 5975C MSD masnim spektrometrom (slika 2). VSEBNOST LIPOFILNIH IN HIDROFILNIH EKSTRAKTIVOV Za obdelavo kromatogramov in identifikacijo vrhov smo uporabili Agilent ChemStation B.05.02 oziroma E.02.00 programsko opremo. Vsebnosti celokupnih ekstraktivov, topnih v cikloheksanu oziroma metanolu, smo določili gravimetrično. S stekleno pipeto smo v predhodno stehtano erlenmajerico prenesli 10 mL ekstrakta in jih 24 ur sušili na 105 °C. Ko je topilo izparelo, smo erlenmajerice s suhim ekstraktom ohladili v eksikatorju ter jih ponovno stehtali. Vsebnosti v cikloheksanu in metanolu topnih spojin smo izračunali na podlagi pridobljenih mas ter rezultate izrazili v miligramih lipofilnih oziroma hidrofilnih ekstraktivov na gram suhega lesa [mg/g]. GC-FID analiza Ločitev lipofilnih in hidrofilnih ekstraktivov je potekala na nepolarni fenil metil siloksanski HP-5 koloni, dimenzij DERIVATIZACIJA EKSTRAKTOV Pred snemanjem plinskih kromatogramov (GC-FID in GC-MS) smo vse cikloheksanske in metanolne ekstrakte derivatizirali po protokolu, ki ga navaja Willför s sod. (2003). Na ta način smo Slika 2. Kemijska analiza bukovih ekstraktov je potekala na GC-FID in spojine s prostimi hidroksilnimi spoji- GC-MS kromatografih 64(2012) št. 5 163 raziskave in razvoj 30 m × 320 µm × 0,25 µm. Analizo na plinskem kromatografu smo izvedli pri sledečih eksperimentalnih pogojih - temperaturni program segrevanja kolone: 150 °C (1 min), 4 °C/min, 220 °C, 20 °C/min, 320 °C (6,5 min); nosilni plin: He (1,4 mL/min); split injektor (1:10) - 260 °C; FID detektor: 300 °C; volumen injiciranja 1 µL. Kot interna standarda smo uporabili heneikozanojsko kislino in betulinol, rezultate kvantitativne analize pa smo izrazili v miligramih na gram suhega lesa. Identifikacija ekstraktivov z GC-MS tehniko Identifikacijo ločenih spojin cikloheksanskih in metanolnih ekstraktov smo izvedli na osnovi GC-MS kromatogramov in ustreznih masnih spektrov kromatografskih vrhov. Pred samo GC-MS analizo smo skrbno pregledali vse GCFID kromatograme in izmed njih izbrali omejeno število vzorcev. Ločitev je potekala na dolgi kapilarni koloni HP-5MS (30 m × 250 µm × 0,25 µm), katero smo zagotovili z zgoraj opisanim temperaturnim programom segrevanja kolone. Identifikacija ločenih spojin je potekala z MS-EI detektorjem (280 °C, 70 eV). Masne spektre smo primerjali s spektri čistih substanc zbranih v knjižnicah, ki so bile na voljo v laboratoriju na Tehnični Univerzi na Dunaju (TU Wien). REZULTATI IN DISKUSIJA VSEBNOST CELOKUPNIH EKSTRAKTIVOV Vsebnosti celokupnih lipofilnih in hidrofilni ekstraktivov bukovih vzorcev so predstavljene v preglednici 1 kot povprečne vrednosti za posamezen tip tkiv. Preglednica 1. Vsebnost celokupnih lipofilnih in hidrofilnih ekstraktivov v lesnih tkivih debla in v grčah bukve. Vsebnost celokupnih ekstraktivov Vzorec* Poranitveni les Lipofilni [mg/g]** Hidrofilni [mg/g]** 10,69 ± 7,91 56,95 ± 10,99 Beljava 9,69 ± 6,12 42,14 ± 12,67 Reakcijska cona 9,93 ± 4,87 34,26 ± 13,10 Rdeče srce 10,92 ± 7,09 30,44 ± 10,42 Živa grča 9,14 ± 5,81 61,69 ± 11,00 Mrtva grča 8,41 ± 2,42 67,81 ± 11,47 *Vzorci različnih kategorij lesa in grč mehansko poškodovane bukve. **Rezultate smo izrazili v miligramih na gram suhega lesa kot povprečje meritev s standardnim odklonom. 164 Vzorci lesa debla in grč poškodovanih bukev so vsebovali 9,90 mg/g lipofilnih in 50,41 mg/g hidrofilnih ekstraktivov. Visoka vsebnost ekstraktivov topnih v metanolu je bila značilna za ekstrakte poranitvenega lesa in grč. Relativno visoke vsebnosti hidrofilnih spojin so bile značilne za vzorce intaktne beljave in reakcijske cone. Kot pričakovano, smo najnižje deleže hidrofilnih ekstraktivov določili v vzorcih rdečega srca. V primeru cikloheksanskih ekstraktov, razlike v vsebnosti lipofilnih ekstraktivov med posameznimi tipi lesnih tkiv debla in grč niso bile tako izrazite kot v primeru hidrofilne frakcije. Kot zanimivost lahko izpostavimo cikloheksanske ekstrakte rdečega srca, ki poleg ekstraktov poranitvenega lesa, vsebujejo višji delež lipofilnih ekstraktivov. REZULTATI GC-FID IN GC-MS ANALIZE Identificirane akcesorne spojine, ki so karakteristične za metanolne ekstrakte mehansko poškodovane bukve so prikazane v preglednici 2. Lipofilno frakcijo različnih kategorij ranitvenih tkiv in grč bukve sestavljajo nasičene in nenasičene maščobne kisline, maščobni alkoholi, monoacilgliceroli, triterpeni in steroli, kar sovpada z literaturnimi podatki (Kubel in sod., 1988; Koch in sod., 2003; Zule in Može, 2003). Palmitinska kislina (C16:0), poleg določenih nenasičenih C18:n kislin, predstavljala prevladujočo maščobno kislino cikloheksanskih ekstraktov. Najpomembnejši sterol bukovih ekstraktov je β-sitosterol, ki je opisan z najintenzivnejšim vrhom na kromatogramih cikloheksanskih ekstraktov. Poleg β-sitosterola so za lipofilno frakcijo bukovine značilni še aciklični triterpen skvalen in steren stigmasta-3,5-dien. Za slednjega je znano, da se lahko pojavlja kot dehidracijska spojina sitosterola (Amelio in sod., 1998). Za polarno frakcijo bukovih ekstraktov so značilni monosaharidi, disaharidi in trisaharidi, o čemer poročata tudi Kubel in Weiβmann (1988). Izmed sladkorjev smo kot karakteristične določili fruktozo, ksilozo, galaktozo, glukozo, ramnozo, manozo in disaharid saharozo. Poleg omenjenih so se v metanolnih ekstraktih pojavljale tudi različne kisline (npr. malična, treonična, ribonična, vanilinska, glukuronska, citrična, siringinska, malonilna in galna kislina), inositoli, sladkorni alkoholi (npr. eritritol, arabitol, sorbitol) in prekurzorji lignina, katerih predstavnik je tudi sinapilni alkohol. Kot pričakovano je karakteristično fenolno spojino hidrofilnih ekstraktov lesa bukve predstavljal katehin. V metanolnih ekstraktih se pojavlja tudi taksifolin in neidentificirana spojina flavonoidnega tipa. Pojav flavonoidov spremljajo tudi neidentificirani lignanski tipi spojin, ki pa so po vsej verjetnosti razgradnji produkti lignina (slika 3). Vsebnosti (mg/g) β-sitosterola ter katehina v debelnih tkivih in grčah mehansko poškodovane bukve so prikazane v preglednici 3. 64(2012) št. 5 Sestava metanolnih ekstraktov Preglednica 3. Vsebnost β-sitosterola in katehina v beljavi, rdečem srcu in mrtvi grči Spojina Vrh Vanilinska kislina Fenolna kislina 4 Vzorec** Siringilna kislina Fenolna kislina 7 Galna kislina Fenolna kislina Sinapilni alkohol Monolignol Inositoli Poliol Lesni monosaharidi Glukuronska kislina β-Sitosterol [mg/g]* Katehin [mg/g]* Beljava 0,0693 1,0304 10 Rdeče srce 0,0596 0,0787 14 Mrtva grča 0,0980 1,6168 11, 13, 15 1-3, 5, 6, 8, 9, 12, 15-18 Karboksilna (sladkorna) kislina Lesni oligosaharidi 19 * Vrednosti so izražene v miligramih identificirane spojine na gram suhega lesa ** Vzorci beljave in rdečega srca ter mrtve grče mehansko poškodovane bukve raziskave in razvoj Preglednica 2. Identificirani hidrofilni ekstraktivi v lesu debla in grčah bukve. β-Sitosterol 20-22 Katehin Flavan-3-ol Taksifolin Flavonoid, flavanonol Spojine lignanskega tipa Spojina flavonoidnega Flavonoid tipa 23 24, 25 26 Kvantitativna GC analiza izbranih cikloheksanskih ekstraktov je pokazala, da bukovi ekstrakti vsebujejo 0,09 mg/g β-sitosterola, medtem ko je vsebnost katehina v metanolnih ekstraktih znašala 0,80 mg/g. Visoki deleži β-sitosterola, katerega strukturna formula je predstavljena s sliko 4, so bili značilni za ekstrakte mrtve veje, relativno visok delež pa je bil ugotovljen tudi za intaktno beljavo. (+)-katehin Slika 4. Kemijska struktura β-sitosterola in katehina Najvišja vsebnost katehina (slika 4) je bila izmerjena v metanolnem ekstraktu mrtve grče, najmanj tega flavan-3-ola pa so vsebovali vzorci diskoloriranega lesa. Vsi rezultati so skladni s primerljivimi analizami, ki so bile izvedene na vzorcih beljave in rdečega srca bukve (Kubel in sod., 1988; Hofmann in sod., 2004). ZAKLJUČKI Slika 3. GC-FID kromatogram metanolnega ekstrakta reakcijske cone (RZ), posnet na dolgi kapilarni koloni. ISTD označuje interna standarda. Za oznako vrhov glej preglednico 2. 64(2012) št. 5 Rezultati pričajoče raziskave kažejo, da je visoka vsebnost hidrofilnih ekstraktivov v lesu bukve značilna za tkiva, ki so nastala kot na travmatski dogodek. V primerjavi z debelnimi tkivi, so bile visoke vsebnosti ekstraktivov karakteristične za ekstrakte grč, kar sovpada s ugotovitvami drugih raziskovalnih skupin (Pietarinen in sod., 2006). Slednje je mogoče pojasniti z domnevno zaščitno in obrambno funkcijo otiljenega zaščitnega sloja na bazi mrtvih vej, saj je znano, da se akcesorne spojine akumulirajo na potencialnih mestih vdora mikroorganizmov po odlomu veje (Torelli, 1990). 165 raziskave in razvoj Kvalitativna in kvantitativna kromatografska analiza je pokazala, da sta najbolj intenzivna in karakteristična vrha bukovih ekstraktov β-sitosterol in katehin. Poznano je, da ima β-sitosterol pomembno fiziološko funkcijo v drevesu. Rastlinski steroli so namreč pomembne strukturne komponente celične membrane živih parenhimskih celic lesa in vplivajo na njihove fizikalne lastnosti, kot je npr. togost in propustnost. V lesu steroli pogosto nastopajo kot estri z maščobnimi kislinami, najpogosteje s palmitinsko, oleinsko in linoleinsko, torej z dominantnimi maščobnimi kislinami bukovih ekstraktov. Domneva se, da β-sitosterol vpliva na koncentracijo lipidov v rastlinskih tkivih. Na ta način sterilni estri najverjetneje predstavljajo zalogo shranjenih maščobnih kislin (Nes, 1989; Piispanen in Saranpaa, 2002). Dokazano je tudi, da β-sitosterol kot glukozid sodeluje pri biosintezi celuloze (Piispanen in Saranpää, 2004). Povišana vsebnost β-sitosterola v tkivih, ki so nastala kot odziv na poškodbo, bi utegnila biti povezana z akumulacijo in transformacijo lipidov v sladkorje, ki kasneje sodelujejo pri nastanku fenolnih substanc (Umezawa, 2000; Vermerris in Nicholson, 2006). Najbolj karakteristična komponenta bukovih ekstraktov je prav gotovo katehin, katerega visoke koncentracije so značilne za ekstrakte poranitvenega lesa in grč. Katehin velja za enega izmed pogostih predstavnikov flavan-3-olov v lesnih tkivih, značilni pa so predvsem za ekstrakte zelenega in črnega čaja. Katehini, posebno tisti, ki nastopajo v estrski zvezi z galno kislino, so spojine z antioksidativnimi in antimikrobnimi lastnostmi, njihovi kemopreventivni in kardiozaščitni vplivi so bili dokazani s številnimi in vivo analizami, domnevno pa naj bi sodelovali pri termogenezi in oksidaciji maščob, s čimer kažejo svoj potencial na področju dietičnih dodatkov (Harborne, 1989; Dalluge in sod., 1998; Jiang in Zhang, 2010). Tkivom s povišanim deležem katehina bi domnevno lahko pripisali večjo odpornost proti delovanju škodljivih organizmov. Brignolas s sod. (1995) poroča, da je biosinteza flavonoidov vključena pri obrambnih mehanizmih smreke proti delovanju gliv razkrojevalk lesa, česar indikator naj bi bila prisotnost taksifolina in akumulacija katehina ter posledična formacija taninov. Ti naravni polimeri pa naj bi les ščitili tudi pred ksilofagnimi insekti (Dubeler in sod., 1997). ZAHVALA Avtorji se zahvaljujemo Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije za finančno podporo programske skupine P4-0015-0481. Zahvala tudi dr. Karin Fackler in Thomasu Tersu ter vsem ostalim sodelavcem na Tehniški univerzi na Dunaju (TU Wien) za vsestransko pomoč in sodelovanje. 166 VIRI 1. Amelio M., Rizzo R., Varazini F. (1998) Separation of stigmasta3,5-diene squalene isomers, and wax esters from olive oils by single high-performance liquid chromatography run. Journal of the American Oil Chemists Society, 75: 527-530 2. Baum S., Schwarze F. (2002) Large-leaved lime (Tilia platyphyllos) has a low ability to compartmentalize decay fungi via reaction zone formation. New Phytologist, 154: 481-490 3. Brignolas F., Lacroix B., Lieutier F., Sauvard D., Drouet A., Claudot A.C., Yart A., Berryman A.A., Christiansen E. (1995) Induced Responses in Phenolic Metabolism in 2 Norway Spruce Clones after Wounding and Inoculations with Ophiostoma-Polonicum, a Bark Beetle-Associated Fungus. Plant Physiology, 109: 821-827 4. Dalluge J.J., Nelson B.C., Brown Thomas J., Sander L.C. (1998) Selection of column and gradient elution system for the separation of catechins in green tea using high-performance liquid chromatography. Journal of Chromatography A, 793: 265-274 5. Dubeler A., Voltmer G., Gora V., Lunderstadt J., Zeeck A. (1997) Phenols from Fagus sylvatica and their role in defence against Cryptococcus fagisuga. Phytochemistry, 45: 51-57 6. Fengel D., Wegener G. (1984) Wood: Chemistry, Ultrastructure, Reactions. W. de Gruyter, Berlin-New York, 613 7. Friedman M., Henika P.R., Levin C.E., Mandrell R.E., Kozukue N. (2006) Antimicrobial Activities of Tea Catechins and Theaflavins and Tea Extracts against Bacillus cereus. Journal of Food Protection, 69: 354-361 8. Hakkou M., Pétrissans M., Gérardin P., Zoulalian A. (2006) Investigations of the reasons for fungal durability of heat-treated beech wood. Polymer Degradation and Stability, 91: 393-397 9. Harborne J.B. (1989) Flavonoids. V: Natural products of woody plants I. Chemicals extraneous to the ligno-celulosic cell wall., Rowe JW (Ur.), Springer-Verlag, New York, Berlin, Heidelberg, 533570 10. Hofmann T., Albert L., Retfalvi T. (2004) Quantitative TLC Analysis of (+)-Catechin and (-)-Epicatechin from Fagus sylvatica L. with and without Red Heartwood. Jpc-Journal of Planar Chromatography, 17: 350-354 11. Holmbom B. (1999) Extractives. V: Analytical Methods in Wood Chemistry, Pulping and Papermaking. Sjöström E, Alén R (Ur.), Springer-Verlang, Berlin, 316 12. Jiang G., Zhang T. (2010) Quantitative Analysis of Catechins in Tea by UHPLC/UV. In. Thermo Fisher Scientific, San Jose, CA, USA 13. Koch G., Puls J., Bauch J. (2003) Topochemical characterisation of phenolic extractives in discoloured beechwood (Fagus sylvatica L.). Holzforschung, 57: 339-345 14. Kubel H., Weissmann G., Lange W. (1988) Investigations on the Cancerogenicity of Wood Dust - the Extractives of Beech and Spruce. Holz Als Roh-Und Werkstoff, 46: 215-220 15. Malterud K.E., Bremnes T.E., Faegri A., Moe T., Dugstad E.K.S., Anthonsen T., Henriksen L.M. (1985) Flavonoids from the Wood of Salix caprea as Inhibitors of Wood-Destroying Fungi. Journal of Natural Products, 48: 559-563 16. Merela M., Straže A., Zupančič M., Torelli N., Oven P. (2005) Osnovna gostota, permeabilnost in zgradba reakcijskih con pri bukvi. Les, 57: 11-16 17. Naczk M., Shahidi F. (2007) Phenolics in cereals, fruits and vegetables: Occurrence, extraction and analysis (vol 41, pg 1523, 2006). Journal of Pharmaceutical and Biomedical Analysis, 43: 798-798 18. Nes W.R. (1989) Steroids. V: Natural products of woody plants .Chemical extraneous to the lignocellulosic cell wall. Rowe JW (Ur.), Springer -Verlag, New York, 808-842 64(2012) št. 5 64(2012) št. 5 raziskave in razvoj 19. Oven P., Merela M., Mikac U., Sersa I. (2008) 3D magnetic resonance microscopy of a wounded beech branch. Holzforschung, 62: 322-328 20. Pearce R.B. (1996) Antimicrobial defences in the wood of living trees. New Phytologist, 132: 203-233 21. Pietarinen S., Willför S., Ahotupa M., Hemming J., Holmbom B. (2006) Knotwood and bark extracts: strong antioxidants from waste materials. Journal of Wood Science, 52: 436-444 22. Piispanen R., Saranpaa P. (2002) Neutral lipids and phospholipids in Scots pine (Pinus sylvestris) sapwood and heartwood. Tree Physiology, 22: 661-666 23. Piispanen R., Saranpää P. (2004) Seasonal and within-stem variations of neutral lipids in silver birch (Betula pendula) wood. Tree Physiology, 24: 991-999 24. Shain L. (1979) Dynamic responses of differentiated sapwood to injury and infection. USA, American Phytopathological Society: Symposium on wood decay in living trees, 69: 1143-1147 25. Shigo A.L., Marx H.G. (1977) Compartmentalization of decay in trees. USDA Forest Service Agriculture Information Bulletin, 405: 73 26. Sorz J., Hietz P. (2008) Is oxygen involved in beech (<i>Fagus sylvatica</i>) red heartwood formation? Trees - Structure and Function, 22: 175-185 27. Taylor P.W., Hamilton-Miller J.M.T., Stapleton P.D. (2005) Antimicrobial properties of green tea catechins. Food Sci Technol Bull, 2: 71-81 28. Thurbide K.B., Hughes D.M. (2000) A rapid method for determining the extractives content of wood pulp. Industrial & Engineering Chemistry Research, 39: 3112-3115 29. Torelli N. (1979) Fiziologija nastanka rdečega srca. Les = Wood, 9/10: 191-195 30. Torelli N. (1990) Les & skorja - slovar strokovnih izrazov. (Wood and bark). Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 71 31. Torelli N. (2003) Ojedritev - vloga in proces. Les, 55: 368-379 32. Umezawa T. (2000) Chemistry of Extractives. V: Wood and Cellulosic Chemistry. Hon DNS, Shiraishi N (Ur.), Marcel Dekker, Inc., New York, 213-241 33. Välimaa A.-L., Honkalampi-Hämäläinen U., Pietarinen S., Willför S., Holmbom B., von Wright A. (2007) Antimicrobial and cytotoxic knotwood extracts and related pure compounds and their effects on food-associated microorganisms. International Journal of Food Microbiology, 115: 235-243 34. Vek V., Oven P., Rep G. (2010) Vsebnost skupnih fenolov v beljavi, rdečem srcu in poranitvenem lesu pri bukvi (Fagus sylvatica L.). Les-Wood, 62: 193-198 35. Vermerris W., Nicholson R. (2006) Phenolic Compound Biochemistry. Springer Science+Business Media B.V., Netherlands, 276 36. Willfor S.M., Ahotupa M.O., Hemming J.E., Reunanen M.H.T., Eklund P.C., Sjoholm R.E., Eckerman C.S.E., Pohjamo S.P., Holmbom M.R. (2003) Antioxidant activity of knotwood extractives and phenolic compounds of selected tree species. Journal of Agricultural and Food Chemistry, 51: 7600-7606 37. Willför S.M., Smeds A.I., Holmbom B.R. (2006) Chromatographic analysis of lignans. Journal of Chromatography A, 1112: 64-77 38. Zell J., Hanewinkel M., Seeling U. (2004) Financial optimisation of target diameter harvest of European beech (Fagus sylvatica) considering the risk of decrease of timber quality due to red heartwood. Forest Policy and Economics, 6: 579-593 39. Zule J., Može A. (2003) GC analysis of extractive compounds in beech wood. Journal of Separation Science, 26: 1292-1294 167 raziskave in razvoj Aleš Ugovšek*, Matjaž Pavlič**, Marko Petrič***, Milan Šernek*** UDK 630*829.1:543.422.3-74 Vpliv temperature in časa utrjevanja na površinske in kemijske lastnosti premaza iz utekočinjenega lesa Influence of temperature and curing time on surface and chemical properties of a coating made of liquefied wood Originalni znanstveni članek (orignal scientific paper) Izvleček: Utekočinjen les je material, ki je bil v dosedanjih raziskavah na področju premazov za les uporabljen predvsem v kombinacijah z različnimi izocianati. Zaradi sposobnosti utrjevanja pri visokih temperaturah lahko utekočinjen les potencialno uporabimo kot samostojno komponento v premazu. V raziskavi je bil utekočinjen les uporabljen kot premaz za les brez dodanih reagentov. Proučen je bil vpliv temperature in časa utrjevanja na površinske in kemijske lastnosti utrjenih filmov. Ugotovljen je bil negativen vpliv previsokih in prenizkih temperatur ter predolgih in prekratkih časov utrjevanja na površinske in kemijske lastnosti utrjenih filmov, poleg tega pa smo opazili, da je najverjetneje prišlo do karbonizacije filmov, utrjenih pri temperaturah 150 °C in 160 °C ter času utrjevanja 60 minut. Ključne besede: čas utrjevanja, FT-IR spektroskopija, premaz, temperatura, utekočinjen les, utrjevanje 168 Abstract: Liquefied wood is a material that has been in the field of wood coatings in previous studies mainly used in combinations with various isocyanates. Due to its ability of curing at elevated temperatures, liquefied wood has a potential to be used as an independent component for a wood coating. In this study, liquefied wood was used as a coating material without any additional reagents. Influence of curing temperature and time on chemical and surface properties was studied. Negative influence of too high and too low curing temperatures on surface properties was determined, as well as negative influence of too short and too long curing times. It was also noticed that at curing temperatures of 150 °C and 160 °C and curing time of 60 minutes, carbonization of films most likely occurred. Keywords: curing time, FT-IR spectroscopy, coating, temperature, liquefied wood, curing 1. Uvod Utekočinjen les (UL) v zadnjih dveh desetletjih predstavlja osnovo mnogih aplikativnih raziskav, ki posegajo na področja uporabe UL za lepljenje lesa (Kobayashi in sod., * univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, e-pošta: [email protected]; **dr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana *** prof. dr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana 2001; Kunaver in sod., 2010; Ugovšek in sod., 2010), ogljikova vlakna (Ma in Zhao, 2010), pene (Yao in sod., 1995; Alma in Shiraishi, 1998), polimerne kompozite (Doh in sod., 2005) in ne nazadnje premaze (Kurimoto in sod., 2001; Budija in sod., 2009a). Izdelava premazov na osnovi UL je bila večinoma usmerjena v sintezo z izocianati, o katerih poleg naštetih avtorjev poročajo še Wei in sodelavci (2004), UL pa se je v omenjenih primerih izkazal kot uporaben soreagent. Zaradi slabe vodoodpornosti in slabših mehanskih lastnosti produktov, izdelanih z uporabo UL kot samostoj- 64(2012) št. 5 Poleg reagenta ima pomembno vlogo pri zamreženju tudi vrsta katalizatorja. Med procesom utekočinjanja nam reč prihaja do degradacije osnovnih komponent lesa (celuloza, hemiceluloze in lignin), pri čemer lignin razpade na manjše fragmente, ki so v nadaljevanju reakcije podvrženi t. i. rekondenzaciji. V primeru uporabe žveplove kisline kot katalizatorja pri utekočinjanju pride do kondenzacije med ogljikom na α-mestu in ogljikom aromatskih obročev lignina, pri tem pa se tvorijo difenilmetanske strukture (Yamada in Ono, 1999). Kobayashi in sodelavci (2004) so v svoji raziskavi predpostavili, da med depolimerizirano celulozo in aromatskimi derivati lignina nastopi reakcija nukleofilne substitucije celuloze in fenoksidnega iona. O pomembnem vplivu vrednosti pH lesa na lepljenje z UL sta poročala tudi Ugovšek in Šernek (2011). Namen raziskave je bil uporabiti UL kot samostojno komponento v premazu za les in proučiti vpliv temperature ter časa utrjevanja na površinske in kemijske lastnosti utrjenih filmov. 2. Materiali in metode 2.1. Utekočinjanje lesa Za utekočinjanje lesa smo uporabili manjše frakcije topolove (Populus nigra L.) žagovine, ki smo jo pred tem posušili v laboratorijskem sušilniku (103 °C, 24 h). Utekočinjanje lesa je potekalo v 1000 mL steklenem reaktorju, in sicer 120 min pri 180 °C. Kot reagent za utekočinjanje smo uporabili etilen glikol (EG) (p. a., Sigma-Aldrich, Nemčija) in kot katalizator 97 % žveplovo(VI) kislino (ŽK) (p. a., Sigma-Aldrich, Nemčija). Masno razmerje med topolovino in EG je bilo 1:3, dodatek ŽK pa je znašal 3 % glede na maso EG. Po končanem utekočinjanju smo UL razredčili z zmesjo 1,4-dioksana in vode (masno razmerje 4:1) ter ga s pomočjo podtlaka prefiltrirali prek filtrirnih papirjev (Sartorius filter disks, Grade 388). V nadaljevanju smo z rotavaporjem (Büchi rotavapor R-210) in vakuumsko črpalko (Vacuubrand, PC 3003 VARIO) pri 55 °C ter prilagojenem višanju podtlaka od 100 kPa do 1 kPa odstranili 1,4-dio- 64(2012) št. 5 ksan ter vodo. Po odstranitvi 1,4-dioksana in vode smo pri 120 °C in podtlaku 1 kPa odstranili večji del EG. Maso UL smo med odparevanjem EG spremljali gravimetrično. Tak utekočinjen les, s končnim masnim razmerjem med topolovino in EG 1:1, smo uporabili za nadaljnje raziskave. 2.2. Nanos in utrjevanje premazov UL smo s pomočjo ročnega slojnika nanesli na iverno ploščo, oblepljeno z bukovim furnirjem. Debelina reže med nanosom je bila optimirana na podlagi preliminarnih testov in je znašala 480 μm. Utrjevanje premazov je potekalo v sušilniku pri temperaturah (T) 120 °C, 130 °C, 140 °C, 150 °C in 160 °C ter časih (t) utrjevanja 15 min, 30 min in 60 min. Zaradi nezadostne utrjenosti so bili iz nadaljnje obravnave izločeni sistemi, utrjeni pri 120 °C in 130 °C (15 min in 30 min) ter 140 °C (15 min). raziskave in razvoj ne komponente, se v literaturi redko najdejo objave na to temo. O sposobnosti samozamreženja UL so poročali Budija in sodelavci (2009b), medtem ko so Šernek in sodelavci (2010) UL uporabili kot samostojno komponento za lepljenje lesa. V slednjem primeru se je UL z uporabljenim utekočinjevalnim reagentom – glicerolom, izkazal kot neprimeren. Ugovšek in sodelavci (2011) so glicerol nadomestili z etilen glikolom ter z dodatnim postopkom po končanem utekočinjanju odstranili velik del reagenta ter s tem pridobili UL z nizkim deležem topila. Takšen UL je omogočil učinkovitejše lepljenje lesa in zagotavljal zlepljene spoje, ki so v suhih pogojih obdržali svojo trdnost. 2.3. Določanje površinskih lastnosti premazov Določanje sijaja (SIST EN ISO 2813:1999): Sijaj smo določili z merilcem sijaja X-Rite AcuGloss TRI. Na vsakem vzorcu smo na naključnih mestih pri kotu vpadne svetlobe 60° izvedli po 18 meritev v vzdolžni smeri glede na potek lesnih vlaken. Določanje odpornosti površine proti hladnim tekočinam (SIST EN 12720:2009): Za preizkus smo izbrali naslednje tekočine in čase izpostavitve: voda 1 h; alkohol (48 %) 1 h; aceton 2 min. Površine smo po 20 h od konca izpostavitve ocenili z ocenami od 1 do 5 (preglednica 1). Določanje odpornosti površine proti razenju (SIST EN ISO 1518:2001): Razenje smo izvedli s tako imenovanim vzmetnim svinčnikom, v katerem je igla s konico poloblaste oblike premera 1 mm. Razili smo v dolžini približno 70 mm in prečno na potek vlaken. Hitrost razenja je bila med 30 mm/s in 40 mm/s. Obremenitev na konico smo stopnjevali vse do tedaj, ko se je film premaza poškodoval ali pa je bila širina plastične deformacije (sledi razenja z iglo) večja od 0,5 mm. Določanje odpornosti površine proti udarcu (SIST ISO 4211-4:1995): Utež z maso 500 g smo spuščali na jekleno kroglico premera 14 mm, ki je nalegala na površino vzorca. Pri tem smo uporabili različne višine spusta, in sicer 10 mm, 25 mm, 50 mm in 100 mm. Z vsake višine smo izvedli po 6 udarcev na različnih mestih. Po udarcih smo poškodbe ocenili z ocenami od 1 do 5 (preglednica 1). Določanje oprijema premaza metoda odtrgovanja pečatov (SIST EN ISO 4624: 2004): Na vsak vzorec smo na površino nalepili 8 pečatov premera 2 cm. Po utrditvi lepila (24 h) smo film okoli pečata zarezali vse do podlage in tako razmejili obravnavano površino pečata od preostale. Tako 169 raziskave in razvoj Preglednica 1. Ocenjevanje poškodb, nastalih pri določanju odpornosti površine proti hladnim tekočinam in udarcu pripravljene pečate smo nato s trgalno napravo Defelsko PosiTest AT Adhesion Tester odtrgali od podlage in določili napetost, ki je bila za to potrebna. Poleg vrednosti oprijema v MPa smo zabeležili še vrsto loma. 2.4. FT-IR spektroskopija fazi utrjuje z oddajanjem vode in EG, čemur sledi kemijska reakcija pri višjih T (Ugovšek in Šernek, 2012). Pri višjih T in daljših t utrjevanja se je film povsem izsušil, kar se je odrazilo na zmanjšanju sijaja. Pri 60 min utrjevanju (150 °C in 160 °C) je bilo na določenih delih na površini filma mogoče opaziti nastanek sivih madežev. FT-IR spektroskopija je bila uporabljena za ugotavljanje kemijskih razlik med premazi, utrjenimi pri različnih pogojih. Za analizo je bil uporabljen FT-IR spektrometer Spectrum One (Perkin-Elmer Instruments). Za vsako meritev je bilo opravljenih po 32 meritev. Spektri so bili posneti v ATR tehniki s spektralno resolucijo 4 cm-1. Odvisnost lastnosti površine od T in t utrjevanja se je izkazala tudi v primeru odpornosti površine proti udarcu (preglednica 2). Do razpok v filmu je prihajalo predvsem v primeru površin, utrjenih pri višji T in daljših t, površine pa so se v teh primerih izkazale kot krhke. Pri nižjih T oz. krajših t utrjevanja je bilo mogoče opaziti sicer širše premere 3. Rezultati 3.1. Vpliv temperature in časa utrjevanja na površinske lastnosti premazov V okviru ugotavljanja površinskih lastnosti premazov je bil proučevan vpliv T in t utrjevanja na sijaj površine, odpornost površine proti udarcu, hladnim tekočinam in razenju ter vpliv na oprijem premaza. Sijaj površine je bil v precejšnji meri odvisen tako od T kot tudi od t utrjevanja (slika 1). Z višanjem T je sijaj postajal manj intenziven, prav tako se je intenziteta sijaja manjšala s podaljševanjem t utrjevanja. S povečevanjem obeh parametrov se je v utrjenem filmu nižala količina topila, ki je sestavni del UL. Kot je bilo ugotovljeno, UL v primarni 170 Slika 1. Vpliv temperature in časa utrjevanja UL na sijaj površine 64(2012) št. 5 udrtin, a zaradi večje prožnosti film ni razpokal. Kljub nekoliko večji krhkosti nekaterih sistemov lahko zaključimo, da je odpornost proti udarcu vseh sistemov enaka ali celo boljša od odpornosti proti udarcu površinskih sistemov pohištva slovenskih proizvajalcev, ki so jo leta 2003 ugotovili Pavlič in sodelavci. Premazi, utrjeni pri daljših t utrjevanja so izkazali zadovoljivo odpornost proti hladnim tekočinam (preglednica 3). Opaziti je mogoče, da so bile nižje T (120 °C) nezadostne za doseganje učinkovite odpornosti površin proti hladnim tekočinam, slednje pa je še bolj izrazito pri krajših t utrjevanja (15 min). To povezujemo z nezadostno utrjenostjo premazov, ki se je odražala v mehkejših in ponekod lepljivih filmih. Odpornost površine proti tekočini z oceno 4 se v praksi šteje za še sprejemljivo. Iz rezultatov lahko tako vidimo, da ima večina sistemov (razen sistemov 150/15 in 160/15) zelo dobro odpornost proti acetonu, kar je primerljivo z odpornostjo proti acetonu kvalitetnih UV utrjujočih pre- mazov (Pavlič in sod., 2003). Le dva sistema (140/60 in 160/30) pa sta odporna tudi proti vodi in alkoholu. Podobna slaba odpornost proti vodi in alkoholu je bila ugotovljena tudi pri poliuretanskem premazu iz utekočinjenega lesa (Budija in sod., 2009a). Nezadostna ali prekomerna utrjenost filmov iz UL je bila zelo očitna pri preizkusu odpornosti površine proti razenju (preglednica 4). Vsi sistemi so bili neodporni proti razenju, saj so se poškodbe pojavile že pri sili 1 N. Kljub temu pa je posebno pozornost potrebno posvetiti naravi poškodb, saj nakazujejo na različne mehansko-fizikalne lastnosti filma. Višje T (150 °C in 160 °C) ter krajši t (15 min) utrjevanja so onemogočili enotno utrjenost po debelini filma, saj je bila površina filma utrjena, medtem ko je ostala notranjost slabše utrjena in mehkejša. Slednje priča o nezmožnosti oddajanja topila med utrjevanjem, ki je ostalo ujeto v notranjosti filma, medtem ko je površina že utrdila. Pri daljših t utrjevanja (60 min) je film sicer utrdil, vendar je pri razenju hitro razpokal. Nizka T (120 °C) se je kljub dolgemu t utrjevanja izkazala za nezadostno, saj je bil film lepljiv in se je ob razenju raztrgal. Ker smo pri preskusu odpornosti površin proti razenju pri sistemih 150/15 in 160/15 ugotovili, da notranjost filma ni povsem utrjena, kasneje na teh površinah nismo določali oprijema filma na podlago, saj bi bilo to nesmiselno. Preglednica 3. Vpliv temperature in časa utrjevanja UL na odpornost površine proti hladnim tekočinam Preglednica 4. Vpliv temperature in časa utrjevanja UL na odpornost površine proti razenju raziskave in razvoj Preglednica 2. Vpliv temperature in časa utrjevanja UL na odpornost površine proti udarcu Preizkušanje oprijema premazov je izkazalo zanimiv fenomen, o katerem sta na področju lepljenja lesa z UL poročala že Ugovšek in Šernek (2011). UL zaradi svoje visoke reaktivnosti in nizke vrednosti pH pri visokih T reagira s površino lesa, s katero je v stiku. Pri tem pride do degradacije površine v območju penetracije UL, kar se pri lepljenju z UL odraža v visokih deležih loma po lesu, kljub sorazmerno nizkim doseženim strižnim trdnostim. Do podobnega efekta je prišlo tudi v primeru premazov iz UL. Vrednosti oprijema, izražene v MPa (slika 2), v večini primerov prikazujejo trdnost sloja pod furnirjem. Med utrjevanjem premazov je namreč prišlo do 64(2012) št. 5 171 raziskave in razvoj tem ko ima utrjevanje pri višjih T (160 °C) in najdaljših t (60 min) za posledico prekomerno utrjenost, nastanek grobe površine zaradi prekomerne intenzitete odparevanja hlapnih komponent in pojav sivih madežev. Posledica krajših t utrjevanja (15 min) in visokih T (150 °C in 160 °C) je bila neutrjena notranjost filma. Optimalna izbrana T in t utrjevanja med primerjanimi kombinacijami bi bila 140 °C in 30 min, zaradi poteka utrjevanja UL pa bi bil priporočljiv režim utrjevanje s postopnim višanjem T od začetne 120 °C do končne 150 °C. 3.2. Vpliv temperature in časa utrjevanja UL na kemijske lastnosti premaza Slika 2. Vpliv temperature in časa utrjevanja UL na oprijem premaza penetracije UL prek furnirja in do porušitve strukture lesa le-tega. Degradacijo površine lesa v območju penetracije UL med lepljenjem so z mikroskopskimi analizami dokazali tudi Ugovšek in sodelavci (2012). Posledično je tako prišlo do kohezijskega loma pod furnirjem, ki je bil izrazitejši predvsem pri višjih T utrjevanja, kar nakazuje na višjo intenziteto in globino degradacije furnirja. Pri nižjih T in krajših t utrjevanja sta bila poleg kohezijskega loma prisotna še adhezijski lom ter kombinacija kohezijskega in adhezijskega loma (slika 3). Pomembno je omeniti, da je tudi v primeru adhezijskega loma prišlo do degradacije površine furnirja, vendar pa je bilo pri lomu opaziti le poškodovana vlakna furnirja. Manj intenzivna in manjša globina degradacije se je odrazila tudi na vrednostih oprijema, saj so se le-te nižale tako z višanjem T kot daljšanjem t utrjevanja. Na podlagi mehanskih preizkusov lastnosti površin, premazanih z UL, lahko ugotovimo, da tako T kot t utrjevanja bistveno vplivata na lastnosti površin. Utrjevanje pri nižjih T (120 °C) in najkrajših časih (15 min) se je izkazalo kot nezadostno za doseganje primerne utrjenosti, med- Kemijske lastnosti premaza iz UL so bile okarakterizirane na podlagi FT-IR nihajnih spektrov. Odvisnost utrjenih premazov od t utrjevanja pri 150 °C je prikazana na sliki 4. T utrjevanja 150 °C je bila izbrana zaradi obsega celotnega časovnega področja utrjevanja (15 min, 30 min in 60 min), izbrani spektri pa se niso bistveno razlikovali od spektrov pri T 160 °C. Najopaznejše razlike, ki so posledica podaljševanja t utrjevanja, je opaziti pri naslednjih valovnih številih: padec intenzitete traku pri 3400 cm-1, ki ga pripisujemo raztezanju –OH skupin celuloze in lignina (Vázquez in sod., 1997; Pandey in Pitman, 2003; Schwanninger in sod., 2004); izostanek traku pri 2876 cm-1 (valenčno nihanje CH2 pri celulozi ali nihanje vezi C-H pri metilnih in metilenskih skupinah lignina) (Vázquez in sod., 1997; Schwanninger in sod., 2004; Merela in Oven, 2009); nastanek traku pri 2339 cm-1 je potencialno povezan z vezmi C=C=O ketenov (Fanning in Vannice, 1993; de Celis in sod., 2009); zmanjšana intenzivnost in izostanek traku pri 1350 cm-1 povezanega z OH skupinami celuloze (Schwanninger in sod., 2004); spremembe traku pri 1242 cm-1 (raztezanje vezi C-O v ligninu in ksilanu) in 1053 cm-1 (raztezanje vezi C-O v celulozi in hemicelulozah) (Pandey in Pitman, 2003); izostanek traku pri 884 cm-1, ki ga pripisujemo glukomananom (Fackler in sod., 2010). Do zelo podobnih oziroma skoraj identičnih sprememb je prišlo pri ugotavljanju vpliva T utrjevanja (slika 5). Tako pri podaljševanju t kot pri višanju T utrjevanja prihaja do cepljenja določenih vezi, ki v svoji osnovi izvirajo bodisi iz celuloze, lignina, hemiceluloz ali ostalih polisaharidov oziroma produktov njihove depolimerizacije med utekočinjanjem. Slednje se odraža v zmanjšani intenziteti ali izostanku trakov pri valovnih dolžinah 3400 cm-1, 2867 cm1 , 1350 cm-1, 1242 cm-1, 1053 cm-1 in 884 Slika 3. Različne oblike loma pri trganju pečatov (1 kohezijski lom cm-1. Najzanimivejša sprememba, ki je bila pod furnirjem; 2 kombiniran kohezijski in adhezijski lom; 3 adhe- opazna pri najdaljših t (60 min) oziroma zijski lom) najvišjih T utrjevanja (150 °C in 160 °C) je 172 64(2012) št. 5 Utekočinjen les z nizko vsebnostjo topila se je izkazal kot uporabna alternativa za premaz za les. Mehanski testi so izkazali velik vpliv temperature in časa utrjevanja na lastnosti površin. Ugotovljeno je bilo, da je temperatura 120 °C prenizka za zadostno utrditev utekočinjenega lesa, medtem ko utrjevanje pri 160 °C povzroči prekomerno utrjenost in grobo površino. Prav tako se je čas utrjevanja 15 minut izkazal za neprimernega, po 60 minutnem utrjevanju pa so se na površini pojavili sivi madeži. Izmed proučevanih kombinacij se je kot optimalno izkazalo 30 minutno utrjevanje pri 140 °C. Slika 4. Vpliv časa utrjevanja na kemijske spremembe površine premaza iz UL pri T 150 °C raziskave in razvoj 4. Sklep Kemijska analiza utrjenih premazov iz utekočinjenega lesa je prav tako izkazala odvisnost od temperature in časa utrjevanja. Z višanjem temperature in daljšanjem časa utrjevanja je prihajalo do cepljenja določenih vezi, ki v svoji osnovi izvirajo bodisi iz celuloze, lignina, hemiceluloz ali ostalih polisaharidov, oziroma produktov njihove depolimerizacije med utekočinjanjem lesa. Pri najvišjih temperaturah in 60 minutnem utrjevanju je najverjetneje prišlo do delne karbonizacije premaza, na kar nakazujejo posneti FT-IR spektri. Zahvala Slika 5. Vpliv temperature utrjevanja na kemijske spremembe površine premaza iz UL pri t 60 min nastanek traku pri valovni dolžini 2339 cm-1. Pri visokih T in zaradi izredno nizke vrednosti pH uporabljenega UL (Ugovšek in Šernek, 2011) ter prisotnosti ŽK so omogočeni pogoji za karbonizacijo. Pri aktivnem temperaturnem delovanju nad 120 °C bi namreč ŽK povzročila dehidracijo celuloze, pri čemer bi prišlo do reakcije Cn(H2O)m → mH2O + nC (Kim in sod., 2001) oziroma karbonizacije. Trak pri podobni valovni dolžini so pri izdelavi aktivnega oglja iz lesnega prahu, obdelanega s fosforno kislino, zaznali de Celis in sod. (2009), prav tako sta o traku v okolici 2300 cm-1 poročala Fanning in Vannice (1993). Karbonizacijo spoja, formiranega med lepljenjem lesa z utekočinjenim lesom, so zaznali tudi Ugovšek in sodelavci (2012). 64(2012) št. 5 Prispevek je nastal v okviru temeljnega raziskovalnega projekta J4-2177 »Razvoj okolju prijaznih lepil iz obnovljivih rastlinskih polimerov« in aplikativnega raziskovalnega projekta L4-2144 »Premazi iz utekočinjenega lesa« ter raziskovalnega programa P4-0015 »Les in lignocelulozni kompoziti«, ki jih financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Viri 1. Alma M.H., Shiraishi N. (1998) Preparation of polyurethane-like foams from NaOH-catalyzed liquefied wood. European journal of wood products, 56(4): 245-246 2. Budija F., Bradeško D., Kričej B., Tavzes Č., Sever Škapin A., Petrič, M. (2009a) Priprava in karakterizacija dvokomponentnega poliuretanskega površinskega sistema na vodni osnovi iz utekočinjenega topolovega lesa. Les, 61(5): 274-281 3. Budija F., Tavzes Č., Zupančič-Kralj L., Petrič M. (2009b) Selfcrosslinking and film formation ability of liquefied black poplar. Bioresource technology, 100: 3316-3323 4. de Celis J.P., Villaverde M.S., Cukierman A.L., Amadeo N.E. (2009) Oxidative dehydrogenation of ethylbenzene to styrene on activated carbons derived from a native wood as catalyst. Latin American applied research, 39: 165-171 173 raziskave in razvoj 174 5. Doh G.H., Lee S.Y., Kang I.A., Kong Y.T. (2005) Thermal behavior of liquefied wood polymer composites (LWPC). Composite structures, 68(1): 103-108 6. Fackler K., Stevanic J.S., Ters T., Hinterstoisser B., Scwanninger M., Salmén L. (2010) Localisation and characterisation of incipent brown-rot decay within spruce wood cell walls using FT-IR imaging microscopy. Enzyme and microbial technology, 47:257267. 7. Fanning P.E., Vannice M.A. (1993) A drifts study of the formation of surface groups on carbon by oxidation. Carbon, 31(5): 721-730 8. Kim D., Nishiyama Y., Wada M., Kuga S. (2001) High-yield carbonization of cellulose by sulfuric acid impregnation. Cellulose, 8:29-33. 9. Kobayashi M., Asano T., Kajiyama M., Tomita B. (2004) Analysis on residue formation during wood liquefaction with polyhydric alcohol. Journal of wood science, 50: 407-414 10. Kobayashi M., Hatano Y., Tomita B. (2001) Viscoelastic Properties of Liquefied Wood/Epoxy Resin and its Bond Strength. Holzforschung, 55: 667–671 11. Kunaver M., Medved S., Čuk N., Jasiukaityte E., Poljanšek I., Strnad T. (2010) Application of liquefied wood as a new particle board adhesive system. Bioresource technology, 101: 1361-1368 12. Kurimoto Y., Takeda M., Doi S., Tamura Y., Ono H. (2001) Network structures and thermal properties of polyurethane films prepared from liquefied wood. Bioresource technology, 77(1): 33-40 13. Ma X.J., Zhao G.J. (2010) Preparation of carbon fibers from liquefied wood. Wood science and technology, 44(1): 3-11 14. Merela M., Oven P. (2009) Spektroskopija FTIR mehansko poškodovanega lesa bukve in doba. Les, 61(5): 231-239 15. Pandey K.K., Pitman A.J. (2003) FTIR studies of the changes in wood chemistry following decay by brown-rot and white-rot fungi. International biodeterioration & biodegradation, 52:151-160. 16. Pavlič M., Kričej B., Tomažič M., Petrič M. (2003) Kakovost površinskih sistemov pohištva slovenskih proizvajalcev. Les, 55(10): 322-327 17. Schwanninger M., Rodrigues J.C., Pereira H., Hinterstoisser B. (2004) Effects of short-time vibratory ball milling on the shape of FT-IR spectra of wood and cellulose. Vibrational spectroscopy, 36:23-40. 18. Šernek M., Kariž M., Budija F., Petrič M., Ugovšek A. (2010) The strength and durability of novel adhesives using liquefied wood. V: Ecowood: abstracts book. Porto: Universidale Fernando Pessoa, 2010, 25 19. SIST EN 12720. Pohištvo – Ocenjevanje odpornosti površine proti hladnim tekočinam – Furniture – Assessment of surface resistance to cold liquids. 2009: 15 str. 20. SIST EN ISO 1518. Barve in laki – Preskus z razenjem (ISO 1518:1992) – Paints and varnishes – Scratch test (ISO 1518:1992). 2001: 10 str. 21. SIST EN ISO 2813. Barve in laki – Določevanje sijaja neefektnih premaznih sredstev pod koti 20°, 60° in 85° (ISO 2813:1994, vključno s tehničnim popravkom 1:1997) – Paints and varnishes – Determination of specular gloss of non metallic paint films at 20°, 60° and 85° (ISO 2813:1994, Including Technical Corrigendum 1:1997). 1999: 11 str. 22. SIST EN ISO 4624. Barve in laki – Merjenje oprijema z metodo odtrganja filma (Pull-off test) (ISO 4624:2002) – Paints and varnishes – Pull-off test for adhesion (ISO 4624:2002), 2004: 14 str. 23. SIST ISO 4211-4. Furniture – Test for surfaces – Part 4: Assessment of resistance to impact. 1995: 7 str. 24. Ugovšek A., Kariž M., Šernek M. (2010) Bonding of beech wood with an adhesive mixture made of liquefied wood and phenolic resin, V: Németh R. and Teischinger A. (ur), Proceedings of the »Hardwood Science and Technology« - The 4th conference on har- dwood research and utilisation in Europe. Sopron, Hungary, 17-18 May 2010, 64-68 25. Ugovšek A., Šernek M. (2011) Vpliv vrednosti pH utekočinjenega lesa na trdnost in trajnost zlepljenih spojev. Les, 63(5): 232-237 26. Ugovšek A., Šernek M. (2012) Characterisation of the curing of liquefied wood by rheometry, DEA and DSC. Poslano v objavo 27. Ugovšek A., Sever Škapin A., Humar M., Šernek M. (2012) Microscopic analysis of the wood bond line using liquefied wood as adhesive. Poslano v objavo. 28. Ugovšek A., Budija F., Kariž M., Šernek M. (2011) The influence of solvent content in liquefied wood and of the addition of condensed tannin on bonding quality. Drvna industrija, 62(2): 87-95 29. Vázquez B., Antorrena G., González J., Freire S. (1997) FTIR, 1H and 13C NMR characterization of acetosolv-solubilized pine and eucalyptus lignins. Holzforschung, 51:158-166. 30. Wei Y., Cheng F., Li H., Yu J. (2004) Synthesis and properties of polyurethane resins based on liquefied wood. Journal of applied polymer science, 92: 351–356 31. Yamada T., Ono H. (1999) Rapid liquefaction of lignocellulosic waste by using ethylene carbonate. Bioresource technology, 70: 61-67 32. Yao Y.G., Yoshioka M., Shiraishi N. (1995) Rigid polyurethane foams from combined liquefaction mixtures of wood and starch. Mokuzai Gakkaishi, 41(7): 659-668 64(2012) št. 5 UDK 630*829.11 Bleaching of liquefied wood by oxidation with manganese sulphate/sodium bicarbonate activated hydrogen peroxide raziskave in razvoj Arnaud Maxime Cheumani Yona*, Pavli Pori**, Borut Kričej***, Andreja Kutnar*,****, Franc Budija*, Črtomir Tavzes*, Marko Petrič*** Beljenje utekočinjenega lesa z vodikovim peroksidom, aktiviranim z manganovim sulfatom in natrijevim hidrogen karbonatom Izvleček: Oksidacija oz. razbarvanje utekočinjenega lesa sta bila izvedena z oksidativnim sistemom manganov sulfat/ natrijev hidrogen karbonat/vodikov peroksid. Spremembe barve utekočinjenega lesa smo merili s spektrofotometrom, spremembe sestave pa smo ocenili z določitvijo hidroksilnega in kislinskega števila in z FT-IR spektroskopijo. Ugotovili smo, da lahko barvo utekočinjenega lesa spremenimo iz temno rjave v oranžno, rumeno in svetlo rumeno, z večanjem količine uporabljenega vodikovega peroksida. Na primer, barvna sprememba v velikosti ΔE* = 41 je bila dosežena že pri uporabi 20 % vodikovega peroksida glede na maso utekočinjenega lesa. Pri količinah dodanega vodikovega peroksida (do 80 % glede na maso utekočinjenega lesa) so se pojavile le manjše spremembe sestave utekočinjenega lesa. Zato menimo, da je možno pripraviti dovolj svetel utekočinjen les, ki je primeren za izdelavo prosojnih premazov za les. Ključne besede: utekočinjen les, beljenje/razbarvanje, natrijev hidrogen karbonat, manganov sulfat, vodikov peroksid * Institute of Wood Science and Technology, and Sustainable Development, Celovška cesta 268, SI-1000 Ljubljana, Slovenia, e-mail: [email protected] **Chemcolor Sevnica d.o.o., Dolnje Brezovo 35, SI-8290 Sevnica, Slovenia *** University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Wood Science and Technology, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, Slovenia **** University of Primorska, Andrej Marušič Institute, Muzejski trg 2, SI-6000 Koper, Slovenia 64(2012) št. 5 1. Introduction Biomass is seen as a promising alternative to fossil resources for the production of fuels, chemicals and materials. Liquefaction of lignocellulosic materials by solvolysis at moderate conditions (120 °C - 250 °C, atmospheric pressure) and the use of liquefied products in the synthesis of Originalni znanstveni članek (orignal scientific paper) Abstract: Oxidation/discolouration of liquefied wood was achieved by using a manganese sulphate/sodium bicarbonate/ hydrogen peroxide oxidant system. Colour changes of liquefied wood were measured with a spectrophotometer, and the structural changes were assessed by the determination of hydroxyl number, acid value and FT-IR. It was found out that the colour of liquefied wood can be changed from dark-brown to orange, yellow and light yellow with the increase of the quantity of hydrogen peroxide applied. A value of ΔE* = 41 was for example measured after application of only 20 % of hydrogen peroxide (based on liquefied wood mass). Only minor structural changes of liquefied wood were observed in the range of hydrogen peroxide applied (up to 80 % based on liquefied wood mass). So, it is possible to produce biomaterials from liquefied wood with sufficient light colour for applications in domains with high aesthetic requirements such as in the coatings industry. Key words: liquefied wood, bleaching/discolouration, sodium bicarbonate, manganese sulphate, hydrogen peroxide 175 raziskave in razvoj polymers have been intensively investigated in recent years. Wood, bark, agricultural waste or other lignocellulosicbased waste materials have been liquefied using different kinds of solvents such as phenol (Lin et al., 1997), cyclic carbonates (Yamada et al., 1999; Xie and Chen, 2005) and polyhydric alcohol (Budija et al., 2009). Liquefied products obtained can be used as a part of phenol-formaldehyde (PF), melamine-formaldehyde (MF) and melamine-ureaformaldehyde (MUF) resins (Kunaver at al., 2010), blending material in epoxy resins (Asano et al., 2007; Kobayashi et al., 2000; Wu and Lee, 2011). Liquefied products can also be used as raw materials in preparation of epoxy resins or polyurethanes via reactions of their hydroxyl groups with epichlorohydrin (Kishi et al., 2006, Kishi et al., 2010) or diisocyanates (Kurimoto et al., 2004). As at biorefineries in general, several technological barriers have still to be overcome before liquefied lignocellulosic products meet the requirements of the market as a raw material for polymer synthesis. One of them is their colour. Liquefied products have a dark-brown or almost black colour. We showed in a recent work that liquefied lignocellulosic products can be significantly lightened by oxidation with some activated hydrogen peroxide systems. Activators such as potassium carbonate and CuCl2/pyridine were successfully applied. Herein, we investigated a new activation system based on manganese sulphate and sodium bicarbonate. It has been reported that manganese-(II) salts, for example manganese sulphate, can catalyse epoxidation of various alkenes using 30 % hydrogen peroxide as the terminal oxidant and in the presence of sodium bicarbonate (Lane and Burgess, 2001, Lane et al., 2002; Yao and Richardson, 2000). The elimination of insaturation (carbon-carbon double bonds) in liquefied products can in principle induce the lightening of the material by reduction of conjugation of those groups with carbonyls, and the introduction of epoxide groups in liquefied wood can increase their compatibility as a blending material for epoxy resins, for example. Oxidation of liquefied wood by manganese sulphate/sodium bicarbonate activated hydrogen peroxide was studied with a spectrophotometer (“colorimeter”) using CIELAB colour system, by chemical analysis (hydroxyl and acid numbers), and by FT-IR. 2. Materials and Methods 2.1. Materials Black Poplar (Populus nigra L.) was used for the preparation of liquefied wood. Sawdust (< 0.5 mm sieves) was oven-dried at 105 °C for 24 h and used for liquefaction reaction. All chemicals were reagent grade, and were used without further purification. 176 2.2 Preparation of liquefied wood Liquefaction of wood was performed in a four neck round bottom 2 L reactor equipped with a condenser and a mechanical stirrer. Wood sawdust (100 g), glycerol (300 g), sulphuric acid (9 g) were pre-mixed at room temperature, and placed in an oil bath preheated at 180 °C (the reaction temperature). Reaction time was set at 2 h. At the end of the reaction, the liquefied product was cooled down and diluted with 1,4-dioxane/water (4/1, v/v). The mixture was filtered under reduced pressure through a filter disk (Sartorius filter disks 388 grade/12 μm - 15 μm particles retention). Liquefaction yield determined by the measurement of a solid residue in 1,4-dioxane/water (4/1, v/v) was almost 100 %. 2.3. Oxidation/decolourisation of liquefied wood In a 300 mL Erlen-meyer flask, the liquefied product (5 g) was diluted with 1,4-dioxane/water mixture (8:2, v/v) (15 g). The pH of the solution was adjusted to 6.6 with a 40 % aqueous sodium hydroxide solution. Solid sodium bicarbonate (0.75 g) and solid manganese sulphate (0.1 g) were added. Heterogeneous mixtures were obtained due to the partial solubility of the salts in dioxane/water binary solvents. Hydrogen peroxide (different quantity) diluted three time in 1,4-dioxane/water solution was dropwise added to the reaction mixture. The Erlen-meyer flask was closed with a paraffin film, and kept at 25 °C in a ventilated oven for 24 h. Oxidized liquefied wood mixtures were filtered under reduced pressure through a filter disk (Sartorius filter disks 388 grade/12 μm - 15 μm particles retention) to remove the residual salts. The pH of the filtrate was adjusted to slightly acid value (pH 6.7-6.8) for crystallisation of salts. The mixture was filtrated, and the solvents were evaporated under reduced pressure at 80 °C. The oxidized liquefied products were diluted again in a new mixture of 1,4-dioxane/water (8:2) (about 50 g) for further removal of salts, filtered and the solvents evaporated. The quantities of reactants used in this section were fixed according to previous work (not shown in this paper). 2.4. Determination of hydroxyl and acid numbers Acid and hydroxyl numbers of initial and oxidized liquefied wood were determined according to standard procedures described in the literature (Kunaver et al., 2010). 2.5. Colour Measurements Lightness L* and chromatic coordinates a* and b* of the CIELAB colour system were measured with a spectrophotometer (colorimeter) X-rite SP 62 Series-Optronik using 64(2012) št. 5 Table 1. Manganese sulphate/sodium bicarbonate activated hydrogen peroxide oxidation of liquefied wood: CIELAB parameters as a function of the quantity of hydrogen peroxide applied samples L* a* b* ΔE* 2.6. FTIR Measurements LW 23.59 0.13 0.06 0.00 FT-IR analyses were performed with a Perkin-Elmer Spectrum One FT-IR Spectrometer using ATR technique (HATR ZnSe 45 deg. flat-plate). All the spectra were recorded at a 4 cm-1 resolution, and were the averages of 40 scans. OLW-20% 42.65 19.55 30.75 41.00 OLW-40% 57.89 6.51 48.81 59.95 OLW-60% 61.21 -1.13 44.26 58.05 OLW-80% 67.14 -7.56 37.02 57.63 3. Results and Discussion 3.1. Colour changes of liquefied wood raziskave in razvoj a light source type D65. Liquid samples were placed between two glass plates. The thickness of films between the glass plates was 140 μm. The color changes of the sample ΔE* were calculated according to the Equation: ΔE*= [(ΔL*)2 + (Δa*)2 + (Δb*)2]1/2. LW: liquefied wood; OLW-20 %: liquefied wood oxidized with 20 % of H2O2; OLW-40 %: liquefied wood oxidized with 40 % of H2O2; OLW-60%: liquefied wood oxidized with 60 % of H2O2; OLW-80 %: liquefied wood oxidized with 80 % of H2O2; ΔE*: colour difference between un-oxidized liquefied wood (original) liquefied wood and the oxidized liquefied wood. Liquefied wood samples were oxidized-decolourized with hydrogen peroxide in the presence of manganese sulphate and sodium bicarbonate used as activators. Increasing quantities of hydrogen peroxide (H2O2) were 3.2 FT-IR Analysis applied, 20 % to 80 % (based on liquefied wood mass). FT-IR spectra of oxidized liquefied wood were recorded Colour change of liquefied wood was measured with and compared with original liquefied wood (Fig. 2). a colorimeter using CIELAB Colour system. The CIELAB parameters as a function of the quantity of hydrogen applied are shown in Table 1. In CIELAB colour system, L* represents the brightness of the sample, it varies from zero (black) to 100 (white), a* represents the green (- a*) – red (+ a*) axis and b* the blue (– b*) - yellow (+ b*) axis. All these parameters were significantly changed by oxidation reactions. The brightness L* of liquefied wood increased continuously with the quantity of hydrogen peroxide applied. As shown by the coordinates a* and b* and Fig. 1, the colour of liquefied wood was changed from dark to orange (mixture of red and yellow), and to yellow as the quantity of hydrogen peroxide applied increased. A considerable colour change was Fig. 2. FT-IR spectra of (a) original liquefied wood (LW), (b) obtained (ΔE*= 41) with only 20 % of hydro- liquefied wood oxidized with 20 % H O (OLW-20 %), (c) lique2 2 gen peroxide. fied wood oxidized with 40 % H2O2 (OLW-40 %) and (d) liquefied wood oxidized with 80 % H2O2 (OLW-80 %). Fig. 1. Colour change of liquefied wood during manganese sulphate/sodium bicarbonate activated hydrogen peroxide oxidation as a function of the quantity of hydrogen peroxide applied 64(2012) št. 5 177 raziskave in razvoj FT-IR analysis showed only small changes in the spectra, suggesting the chemical structure of liquefied wood was not significantly modified by the oxidation reactions. The new band observed at 1604 cm-1 in oxidized liquefied wood can be assigned to absorption vibrations of carbonyl (C=O) in carboxylate (COO-) groups. An increase of the relative intensity of carbonyl vibrations bands, 1714 cm-1 for carbonyl in carboxylic acid groups or conjugated ketones and 1604 cm-1 for carbonyls in carboxylate groups, was generally observed after oxidation, specially when the quantity of hydrogen peroxide applied was high (see spectra OLW-80 %). Residual sodium bicarbonate salt in oxidized liquefied wood can also contribute to the increase of the intensity of the bands at 1604 cm-1. It was not possible to observe by FT-IR the formation of epoxy groups because of the absorption of original liquefied wood in the region of oxirane group, 915 cm-1 and 870 cm-1 (Evtushenko et al., 2003). Further analyses are in progress to elucidate the mechanism of the oxidation/discolouration process. 4.4 Hydroxyl and acid numbers Hydroxyl and acid numbers of original liquefied wood and oxidized liquefied wood are shown in Table 2. Table 2. Hydroxyl and acid numbers of liquefied wood prior to and after oxidation with manganese sulphate/sodium bicarbonate activated hydrogen peroxide. Sample Hydroxyl number (mg KOH/g) Acid number (mg KOH/g) LW 868 26.8 OLW-20 % 692 7.9 OLW-40 % 710 8.3 OLW-60 % 785 17.9 OLW-80 % 765 30.8 Oxidation reactions generally induced a decrease of the hydroxyl number of liquefied wood and an increase of the acid number. The acid number of original liquefied is mainly due to residual sulphuric acid used as a catalyst for liquefaction reaction. So, liquefied wood products can be significantly lightened without drastical changes of its hydroxyl and acid numbers. 4. Conclusions The results clearly showed that manganese sulphate/ sodium bicarbonate activated hydrogen can be used to lighten liquefied wood without significant changes of its main characteristics. The colour of liquefied can be changed for dark-brown to orange and then to light yellow, 178 depending on the quantity of hydrogen peroxide applied. So, bio-materials with a colour that can be further modified with dyes and colorants can be produced from liquefied lignocellulosic materials, by using a two-step process, liquefaction reaction and oxidation with activated hydrogen peroxide. Acknowledgements The authors acknowledge financial support of the Slovenian Research Agency (the project L4-2144 and the programme P4-0015), and the Slovene Human Resources Development and Scholarship Fund (the grant No 110136/2011-4). References 1. Asano, T., Kobayashi, M., Tomita, B., Kajiyama, M. (2007) Synthesis and properties of liquefied products of ozone treated wood/ epoxy resins having high wood contents. Holzforschung 61, 14-18. 2. Budija, F., Tavzes, C., Zupancic-Kralj, L., Petric, M. (2009) Selfcrosslinking and film formation ability of liquefied black poplar. Bioresour. Technol. 100, 3316-3323. 3. Evtushenko, Y.M., Ivanov, V.M., Zaitsev, B.E. (2003) Determination of epoxides and hydroxyl groups in epoxides resins by IR spectrometry. J. Anal. Chem. 58, 347-350. 4. Kishi, H., Fujita, A., Miyazaki, H., Matsuda, S. (2006) Synthesis of wood-based epoxy resins and their mechanical and adhesive properties. J. Appl Polym Sci. 102, 2285-2292. 5. Kishi, H., Akamatsu, Y., Noguchi, M., Fujita, A., Matsuda, S., Nishida, H. (2010) Synthesis of epoxy resins from alcohol-liquefied wood and the mechanical properties of the cured resins. J. Appl. Polym. Sci. 120, 745-751. 6. Kobayashi, M., Hatano, Y., Tomita, B. (2000) Application of liquefied wood to a new resin system synthesis and properties of liquefied wood/epoxy resins. Holforchung 54, 2285-2292. 7. Kunaver, M., Medved, S., Cuk, N., Jasiukaityte, E., Poljansek, I., Strnad, T. (2010) Application of liquefied wood as a new particle board adhesive system. Bioresour. Technol. 101, 1361-1368. 8. Kurimoto, Y. Koizumi, A., Yamauchi, S., Doi, S., Tamura, Y. (2000) Mechanical properties of polyurethane films prepared from liquefied wood with polymeric MDI. Bioresourc. Technol. 74, 151-157. 9. Lane, B.S., Burgess, K. (2001) A cheap, catalytic, scalable, and environmentally begnin method for alkene epoxidations. J. Am. Chem. Soc 123, 2933-2934. 10. Lane, B.S., Vogt, M., DeRose, V.J., Burgess, K. (2002) Manganese-catalyzed epoxidations of alkenes in bicarbonate solutions. J. Am. Chem. Soc. 124, 11949-11954. 11. Lin, L., Yao, Y., Yoshioka, M., Shiraishi, N. (1997) Molecular weights and molecular weight distributions of liquefied wood obtained by acid catalysed phenolysis. J. Appl. Polym. Sci. 64, 351-357. 12. Wu, C.-C., Lee, W.-J. (2011) Curing behaviour and adhesion properties of epoxy resin blended with polyhydric alcohol-liquefied Cryptomeria japonica wood. Wood sci. Technol. 45, 559-571. 13. Xie, T., Chen, F. (2005) Fast liquefaction of bagasse in ethylene carbonate and preparation of epoxy resin from the liquefied product. J. APPl. Polym. Sci. 98, 1961-1968. 14. Yamada, T., Ono, H. (1999) Rapid liquefaction of lignocellulosic waste by using ethylene carbonate. bioresour. Technol. 70, 61-67. 15. Yao, H., Richardson, D.E. (2000) Epoxidation of alkenes with bicarbonate-activated hydrogen peroxide. J. Am. Chem. Soc. 122, 3220-3221. 64(2012) št. 5 1. Prispevki Revija Les objavlja izvirne in pregledne znanstvene ter strokovne prispevke s področja lesarstva, pohištvene industrije in z lesarstvom povezanih področij (arhitekture, oblikovanja, okolja, gradbeništva, etnologije …). Vsi objavljeni prispevki so recenzirani. Za vsebino pris pevka so odgovorni avtorji. O obliki in datumu objave članka odloča uredništvo. 2. Obseg prispevkov Prispevki morajo biti pripravljeni v skladu s temi navodili. Znanstveni članki naj ne presegajo 18.000 znakov s presledki, po dogovoru z urednikom lahko le pregledni znanstveni članki obsegajo 27.000 znakov s presledki. Priporočena dolžina strokovnih člankov je 9.000 znakov s presledki. Za lektoriranje angleških člankov in prevode povzetkov so odgovorni avtorji. Uredništvo revije Les zagotovi lektoriranje slovenskih tekstov. Tekstov prispevkov, zgoščenk in disket avtorjem ne vračamo. Na zahtevo avtorja vračamo slikovno gradivo. 3. Jezik V reviji Les objavljamo znanstvene prispevke v slovenskem ali angleškem jeziku, strokovne pa le v slovenskem jeziku. 4. Povzetek Za izvirne in pregledne znanstvene članke, morajo avtorji pripraviti povzetek v angleščini in slovenščini. Pri tujejezičnih avtorjih, bo za slovenski povzetek poskrbelo uredništvo. Povzetek mora podati jedrnato informacijo o vsebini prispevka. Okvirno naj zajema 1.000 znakov s presledki. 5. Ključne besede Ključnih besed je lahko največ 8. Predstaviti morajo področje raziskave, podane v članku. Napisane morajo biti v slovenskem in angleškem jeziku. Razvrščene naj bodo v abecednem redu slovenskih besed. 6. Naslov članka Naslov članka naj bo kratek in razumljiv. Pri izvirnih in preglednih znanstvenih člankih, naj bo zapisan v slovenskem in angleškem jeziku. Za naslovom sledijo ime/imena avtorja/avtorjev (ime in priimek). 7. Naslov avtorja/avtorjev Pod imeni avtorjev naj bodo zapisane oštevilčene inštitucije od koder prihajajo avtorji prispevkov. Za vodilnega avtorja navedimo še naslov, telefonsko, faks številko in elektronski naslov. 8. Preglednice, grafikoni in slike Preglednice in slike naj bodo jasne; njihovo mesto mora biti nedvoumno označeno, njihovo število naj racionalno ustreza vsebini. Slike in preglednice morajo podpirati tekst. Vsi naslovi slik oziroma preglednic morajo biti navedeni v slovenskem in angleškem jeziku. Za angleške naslove preglednic in slik so odgovorni avtorji. Naslove preglednic pišemo nad preglednico, naslove slik pa pod slike. Preglednica 1. Vpliv širine branik na gostoto smrekovega lesa Slika 1. Poškodba hišnega kozlička (foto: J. Puhar) 9. Literatura in viri Pri znanstvenih prispevkih uporabljeno literaturo citiramo med besedilom, pri strokovnih pa ne. Več avtorjev istega dela citiramo po naslednjih načelih: delo do dveh avtorjev (Priimek in Priimek, leto)« npr. (Cankar in Prešeren, 1984)]; delo več kot dveh avtorjev (Priimek prvega avtorja in sod., leto), na primer (Kovač in sod., 2002). V kolikor ime avtorja kake trditve navedemo v tekstu, je dovolj če poleg zapišemo le letnico objave. V primeru da eno trditev podkrepimo z dvema ali več viri, jih razvrstimo po letnici objave in ločimo s podpičji (Cankar, 1992; Žgajner in sod., 1998). Standarde navajamo le s kratico standarda in letnico izdaje, na primer (SIST EN 113, 1996). Zakonodajo 64(2012) št. 5 navajamo s kratico, ki nastopa v uradnem listu (BPD 98/8/EC, 1998) (ZKem, 2006). Kot vire navajamo le javno dostopno literatura. Citiranje internih poročil, ekspertiz, neobjavljenih podatkov ni zaželeno. Literaturo uredimo po abecednem redu. Imena avtorjev pišemo odebeljeno: • Članek: Kovačič J., Prešeren M. (2000) Relevantne lastnosti hrastovine. Les, 52: 369-373 • Knjiga: Richardson H.W. (1997) Handbook of copper compounds and applications. M. Dekker, New York, 325 • Poglavje v knjigi: Kai Y. (1991) Chemistry of Extractives. V: Wood and Cellulosic Chemistry. Hon DNS (Ur.), Shiraishi N (Ur.), Marcel Dekker, New York, 215-255 • Zakonodaja: Biocidal Products Directive 98/8/EC (1998) Official Journal of the European Communities L 123:1-63 • Standard: EN 113 (1996) Wood preservatives; Determination of the toxic values against wood destroying basidiomycetes cultured an agar medium. • Internetni vir: Pri dokumentih dostopnih le prek interneta, so elementi navedbe: avtor (če je znan), naslov dokumenta, leto, organizacija (če je znana), datum zadnje spremembe (če je znan), URL naslov, datum (dan ko smo dokument prebrali). Predstavitev Društva inženirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana. (2004) DIT Ljubljana. http://www.ditles.si/index1.htm (3.12.2007) 12. Latinska imena taksonov Latinska imena rodov, vrst in intraspecifičnih taksonov pišemo v kurzivi – italic (Picea abies (L.) Karst.) 13. Format in oblika prispevka Članek naj bo pisan v formatu WinWord (.DOC ali .RTF), na A4 formatu, font Arial, velikost 11. Naslovi poglavij naj bodo odebeljeni. Prosimo, da tekst pišete enostolpično in ga ne delite na okvire. Zaradi pozicioniranja naj bodo risbe in fotografije vključene v tekst ter še dodatno (!) priložene kot slikovne datoteke (glej točko 15). Prispevke pošljite v elektronski obliki (disketa, CD, DVD) na naslov uredništva (Karlovška 3, 1000 Ljubjana) ali po e-pošti na naslov revija. [email protected]. 14. Oblikovanje grafikonov Če se le da, ne uporabljajte MS Excela, ker ne moremo nadzorovati parametrov grafikona (debelina črt, šrafure, velikost grafa itd.); priporočamo profesionalne programe za risanje grafikonov: Origin, SIGMA plot … Zaradi pravilnega položaja naj bodo vsi grafični elementi vstavljeni tudi v tekst. Ozadje grafikona mora biti belo! V kolikor gre za stolpičen diagram s samo eno vrsto stolpcev, naj bodo le-ti beli s črno obrobo; šrafure v tem primeru niso potrebne! 3D grafikoni niso zaželeni; če je možno, uporabljajte 2D grafikone. raziskave in razvoj NAVODILA AVTORJEM za pripravo prispevkov 15. Oblikovanje slikovnega gradiva • Slikovno gradivo lahko digitaliziramo v uredništvu, medtem ko morajo za digitalizacijo diapozitivov poskrbeti avtorji sami. Slika, narejena z digitalnim fotoaparatom mora imeti ločljivost vsaj 2,1 milijona pikslov (širina naj bo vsaj 8,4 cm - 1 stolpec - pri 300 DPI). • Slike naj bodo skenirane pri ločljivosti 300 dpi. • Vse slike morajo biti priložene (!) v originalnem TIFF, JPEG ali ustreznem grafičnem zapisu. Zaradi pravilnega položaja naj bodo vstavljene tudi v tekst. • Vse fotografije naj bodo podnaslovljene in datirane z letnico. • Risbe naj bodo izdelane v enem izmed računalniških risarskih programov (Corel DRAW, FreeHand itd.). Upoštevati je potrebno minimalno debelino črte, ki znaša 0,25 točke oziroma 0,15 mm. Slabih fotokopij in risb, narejenih s svinčnikom, ne sprejemamo. Če je mogoče, se izogibajte risanju v Wordu (zlasti raznih FLOW diagramov s funkcijo Draw), ker se pri različnih fontih oblika sesuje in je ni mogoče restavrirati niti izpisati. Največkrat nastopijo tudi težave pri izvozu v PDF datoteko. Za morebitne nasvete se obrnite na uredništvo. 179 Namenite 0,5 % dohodnine za donacijo Zvezi lesarjev Slovenije Verjetno že veste, da skladno s 142. členom Zakona o dohodnini lahko do 0,5 odstotka dohodnine od svojih prejemkov namenite za financiranje splošnih koristnih namenov. Zveza lesarjev Slovenije ima že nekaj let status društva v javnem interesu na področju znanosti, zato tudi možnost financiranja na ta način. Zato vas vljudno prosimo, da del sredstev dohodnine namenite delovanju Zveze in nas podprete v našem delovanju in načrtih na področju razvoja in promocije lesne panoge. Postopek za donacijo je enostaven. Vse, kar vam je potrebno storiti je, da v obrazec za doniranje dohodnine, ki ga najdete na spletnem naslovu: http:// www.zls-zveza.si/Zveza/Aktivnosti/Files/Obrazec%20za%20dohodnino_Izponjen.pdf, vpišete vaše osebne podatke in ga podpišete. Navodilo za izpolnjevanje obrazca za doniranje dela dohodnine najdete na: http://www.zls-zveza.si/Zveza/ Aktivnosti/Files/zls_doh_nav.pdf. Obrazec lahko izpolnete tudi prek sistema e-davki. Obiščite spletno stran Zveze lesarjev slovenije: http://www.zls-zveza.si/ Obiščite spletno stran DIT lesarSTVA LJUBLJANA: http://www.DITLES.si/ Čar lesa 2012 Izpolnjen obrazec pošljite na vašo enoto Davčne uprave, lahko pa izpolnjeno zahtevo pošljete na naš naslov: Zveza lesarjev Slovenije, Karlovška cesta 3, 1000 Ljubljana. Zadnji rok za oddajo vašega pisma s podatki in zahtevo je 31. december 2012. Vnaprej se vam najlepše zahvaljujemo za izkazano podporo. arhiv revije Les od leta 1997 do 2008 je v elektronski obliki dostopen na spletni strani http://www.dlib.si/ 180 Letos si že četrto leto zapored lahko ogledate prireditev Čar lesa. V Cankarjevem domu je na ogled od 14. do 20. maja, v Mestni hiši v Ljubljani pa od 22. maja do 8. junija. Namen prireditve je promovirati rabo lesa za izdelke in objekte. Tokrat so prireditelji pripravili razstavo od drevesa do končnega izdelka. Vzporedno z razstavo je organizirano vodenje po razstavi ter delavnice za predšolske in šolske otroke. Več informacij o prireditvi najdete na spletni strani http://www.carlesa.si/ 64(2012) št. 5
© Copyright 2024