1. No category

Leksikon pritrdilne tehnologije
1
11
Osna razdalja
Pri razporejanju skupin zidnih vložkov je treba
upoštevati minimalno medosno razdaljo 3 hef, da
bi tako preprečili odpoved gradbenega materiala
(tč. 17). Če ni mogoče zagotoviti minimalne osne
razdalje, je treba zmanjšati obremenitev.
2
Dopustne in priporočene obremenitve
Dopustne obremenitve izhajajo iz ustreznih dovoljenj. Pri gradbenih atestih za
izdelke iz najlona je bil upoštevan varnostni faktor 5. Podatki o bremenih za
izdelke z evropskimi tehničnimi dovoljenji vključujejo delne varnostne faktorje v
skladu z ustreznim ETAG.
Priporočena bremena ne ustrezajo dopustnim bremenom. V tem primeru gre za
priporočene vrednosti, ki so bile ugotovljene v laboratorijskih pogojih brez vpliva
razbremenilnih razdalj robov in osi.
Razdalja od roba
Upoštevanje minimalnega odmika od roba zaradi
preprečevanja odpovedi gradbenega materiala.
3
12
Koncept delnega varnostnega faktorja
Upogibni navor M
Pri nekaterih vrstah uporabe so pritrditve
izpostavljene upogibnemu navoru. Na primer pri
distančni montaži.
1 6-kotni
1)
2)
2 PZ2/3
3)
3 T25/T30/T40
4)
4 6-kotni, T40, naslon
F
Roč
i
Rd = Rk /γM
Srednja vrednost učinka
Karakteristična vrednost učinka (Sk)
Kalkulacijski učinek (Sd)
Kalkulacijska odpornost (Rd)
Karakteristična odpornost (Rk), 5% lom
S d = S k · γF
Navor je zmnožek ročice in sile, ki deluje pod
pravim kotom.
ca
6
sila (F) x ročica, izmerjeno na vrtilni točki,
Nm = Newton meter
Rk
Sd ≤ Rd
Rd = Rk /γM
Navor
Kalkulacijska vrednost (d)
Sd = S k · γ F
Frekvenca
5
Karakteristične vrednosti (k)
Sk
Vrste vijakov
Odpornost (R)
Sd ≤ Rd
4
Učinek (S)
Srednja vrednost odpornosti
Vgradni vrtilni moment
Vgradni instalacijski moment ustreza uporabljenemu vrtilnemu navoru, ki
zagotavlja varno sidranje zidnega vložka.
7
Smer obremenitve
potezna obremenitev (Z), prečna obremenitev (Q),
poševna obremenitev (S)
Z
S
γF : Delni varnostni faktor, delovanje
γM : Delni varnostni faktor, upor
13
Obremenitev
Razvrstitev bremen
Q
8
Sile
Statično breme
Sila je izražena v kilo-newtnih (kN) / newtnih (N).
1kN=1000N=100dN ≈ 100kg
10N=1dN ≈ 1kg
9
Podatki o nastavitvi
h0
hef
tfix
10
14
Dinamičen / sunek
Dinamičen / izmenjaje
Čelna montaža
Distančna pritrditev
Načini uporabe
hmin
Lomna obremenitev
Odpoved pritrditve (Pt. 17)
160
hef: dejanska globina sidranja
h0: globina vrtine
hmin: min. debelina gradbenega elementa
tfix: koristna dolžina
Dinamičen / utripajoč
Prebojna montaža
We bring Swiss Fastening Technology to the world
15
19
Vrtanje
Minimalna globina sidranja
Vrtanje s svedri za les in trde kovine: vrtanje brez udarjanja. Uporabljati za les,
vezan les, iverke, vezane plošče, mavčno-kartonske plošče, plošče iz vlaknastega
betona, lahki beton, votlake.
Navedene globine sidranja hef so minimalne globine sidranja in ne smejo biti
nikdar manjše. Nenosilni sloji, kot so omet, ploščice, izolacijski materiali itn. se ne
upoštevanju pri ugotavljanju globine sidranja.
Udarno vrtanje z vrtalniki za kaljene kovine: vrtanje pri visokem številu obratov in
hitrimi, kratkimi sunki. Se uporablja za zidove iz masivnih zidakov.
20
Udarni vrtalnik s svedri SDS: vrtanje z nizkim številom vrtljajev in počasnimi,
močnimi udarci. Namenjeno za uporabo pri betonu in naravnemu kamnu.
16
MQL/MB-S/MBR-S/MBR-X je mogoče uporabljati
za pritrditev fasadnih oblog brez kakršnihkoli
omejitev. Razcepni del ostaja v sidrni podlagi
najmanj 90 minut obstojen pred ognjem.
Zaporedje polaganja izolacijskih pritrditev
21
17
Zaščita pred korozijo
Zidni vložki iz galvansko pocinkanega jekla se
uporabljajo za pritrditev gradbenih elementov v
zaprtih prostorih razen v mokrih prostorih. Debelina
nanosa cinka znaša min. 5 µm. V vlažnih prostorih
in na prostem, predvsem pa v industrijskem okolju
in bližini morja, je treba uporabljati zidne vložke iz
nerjavečega jekla A4 (1.4401 ali 1.4571).
Vrste odpovedi
Lom betona
18
Požarna zaščita
Za pritrditve, kjer je treba zadostiti pogojem požarnega varstva, ponuja Mungo
široko paleto kovinskih zidnih vložkov. (označeni s spodnjim simbolom)
Odpoved jekla
Napaka sidra
22
Beton nerazpokan/razpokan
1)
1 tlačno območje: nerazpokan beton
F
Tehnike sidranja
2)
2 Potezna sila: razpokan beton
Razcepna sidra, nadzorovana z navorom (npr. m2,
HL). Popoln razcep se doseže z vnaprej določenim
navorom.
Razcep, nadzorovan z udarcem kladiva (npr. ESA).
Razcep je mogoče doseči z udarjanjem s kladivom
konusa v telo sidra.
3)
3 Armatura
23
Premer z dodatkom
d
mm
6
8
10
12
14
16
18
20
22
24
27
30
df
mm
7
9
12
14
16
18
20
22
24
26
30
33
Najlonski zidni vložki (npr. MN, MQ, MU, MNA,
ML, MQL, MB, MBR, MDD). Sila izvlačenja se
doseže s privijanjem vijaka ali zabijanjem žeblja. To
povzroči velik pritisni tlak na gradbeni material.
Zidni vložki za prazne prostore (npr. MU, MHD-S).
Telo zidnega vložka potegne vijak nazaj do
gradbenega materiala in s preoblikovanjem
zagotovi oblikosklepno povezavo.
Vezno sidro (npr. MIT, MVA). Sidro je sestavljeno
iz pritrdilnega elementa (sidrna palica ali tulec z
notranjim navojem) ter vezno malto. Vezna malta
je sestavljena iz dveh komponent: smole in trdilca.
Komponente je treba zmešati, kar sproži kemično
reakcijo, ki pospeši strjevanje. Malta vzpostavi
snovnosklepno povezavo pritrdilnega elementa
z gradbenim materialom. Kemične pritrditve ne
vzpostavijo nikakršnega razcepa v gradbenem
materialu.
We bring Swiss Fastening Technology to the world
161