1. No category

Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
Krempljeva ulica 1, 2250 Ptuj
NAČRT JAVNE RAZSVETLJAVE
MESTNA OBČINA PTUJ
Ptuj, marec 2009
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
1/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
2/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
1. Naslov projekta:
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
2. Naročnik:
Mestna občina Ptuj
Mestni trg 1
2250 Ptuj
3. Izvajalec:
LEA Spodnje Podravje
Krempljeva ulica 1
2250 Ptuj
4. Odgovorna oseba izvajalca:
dr. Petek Janez, LEA Ptuj
5. Odgovorna oseba naročnika:
mag. Janko Širec, vodja oddelka za
gospodarske javne službe, investicije,
kakovost in gospodarstvo, MO Ptuj
6. Avtorji:
dr. Petek Janez
Dalibor Šoštarič, dipl. inž.
Mateja Sajko, univ. dipl. ekon.
Direktor LEA Spodnje Podravje:
dr. Janez Petek
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
3/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
4/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
Kazalo vsebine
1 IZHODIŠČA PRIPRAVE NAČRTA JAVNE RAZSVETLJAVE..................................................7
2 PODATKI O IZDELOVALCU IN NAROČNIKU.........................................................................9
2.1 Naročnik načrta javne razsvetljave............................................................................................9
2.2 Izdelovalec načrta javne razsvetljave........................................................................................9
3 ANALIZA STANJA JAVNE RAZSVETLJAVE MESTNE OBČINE PTUJ...............................10
3.1 Upravljalec javne razsvetljave.................................................................................................10
3.2 Opredelitev vrste razsvetljave..................................................................................................11
3.3 Lokacije javne razsvetljave......................................................................................................13
3.4 Dolžina osvetljenih cest...........................................................................................................16
3.5 Površina osvetljenih nepokritih javnih površin.......................................................................17
3.6 Površina osvetljenih fasad in kulturnih spomenikov...............................................................18
3.7 Razsvetljava objektov za oglaševanje......................................................................................19
3.8 Električna moč in število svetilk..............................................................................................20
3.9 Sistem za merjenje porabe električne energije........................................................................21
3.10 Način izvajanja obratovalnega monitoringa..........................................................................22
4 AKCIJSKI PLAN............................................................................................................................23
4.1 Prilagajanje obstoječih svetilk uredbi o mejnem onesnaževanju.............................................23
4.2 Zamenjava Živosrebrnih sijalk VTF z Visokotlačnimi natrijevimi ........................................25
4.3 Vgradnja sistema i-Illumination..............................................................................................25
5 TERMINSKI PLAN REKONSTRUKCIJE....................................................................................29
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
5/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
1
IZHODIŠČA PRIPRAVE NAČRTA JAVNE
RAZSVETLJAVE
Načrt javne razsvetljave (NJR) Mestne občine Ptuj (MO Ptuj) je izdelan v skladu z določili in
zahtevami Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS
81/2007).
Uredba določa
 ciljne vrednosti letne porabe električne energije svetilk, vgrajenih v razsvetljavo cest in
drugih nepokritih javnih površin;
 mejne vrednosti električne priključne moči svetilk za razsvetljavo nepokritih površin, kjer se
izvajajo industrijske, poslovne in druge dejavnosti;
 mejne vrednosti električne priključne moči za osvetljevanje fasad, kulturnih spomenikov in
objektov za oglaševanje;
 mejne vrednosti za osvetljenost površin kulturnih spomenikov;
 pogoje usmerjene osvetlitve kulturnih spomenikov;
 mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzročajo svetilke za razsvetljavo nepokritih površin
na varovanih prostorih stavb;
 način ugotavljanja izpolnjevanja zahtev te uredbe;
 prepoved uporabe, če svetloba seva v obliki snopov proti nebu ali površinam, ki svetlobo
odbijajo proti nebu,
 ukrepe za zmanjševanje emisij svetlobe v okolje in
 zavezance za zagotovitev obratovalnega monitoringa svetlobnega onesnaževanja.
Kataster javne razsvetljave vzpostavlja zakon o urejanju prostora (Uradni list RS 110/2002, 8/2003
in 58/2003). Zakon določa, da se v katastru vodijo podatki o objektih gospodarske javne
infrastrukture, ki so v lasti države in privatnih družb.
Zbirne podatke o vrsti in tipu objekta (po CC-SI klasifikaciji) ter lokaciji objektov v prostoru in
njihovem upravljavcu vodi Geodetska uprava RS. Podatki vodijo v zbirnem katastru javne
infrastrukture na podlagi podatkov, ki so evidentirani v posameznih katastrih gospodarske javne
infrastrukture.
Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora (Uradni list RS,
9/2004) določa vodenje in vzdrževanje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture,
podeljevanje identifikacijskih oznak objektom gospodarske javne infrastrukture ter posredovanje
zbirnih podatkov v javni kataster.
Podatke o javni razsvetljavi MO Ptuj smo pridobili od:

Mestna občina Ptuj








Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
Kataster javne razsvetljave.
Prostorski načrt JR MO Ptuj.
Lokalni energetski koncept MO Ptuj.
Seznam in dolžina državnih in lokalnih cest ter
javnih poti v MO Ptuj.
Stroški električne energije za javno razsvetljavo.
Stroški vzdrževanja javne razsvetljave.
Seznam osvetljenih kulturnih objektov v MO Ptuj.
Odlok o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih
gospodarskih javnih služb v MO Ptuj.
7/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj

Odredba o določitvi javnih in rezerviranih parkirnih
površin.

Komunalno podjetje Ptuj d.d.




Razlaga katastra javne razsvetljave.
Opredelitev vrste razsvetljave.
Opis karakteristik tipov razsvetljave.
Dolžina osvetljenih državnih in lokalnih cest ter
javnih poti v MO Ptuj.

Elektro Maribor d.d.

Dobava električne energije v kWh.

Športni zavod Ptuj



Poraba električne energije v kWh ter stroški
vzdrževanja.
karakteristike osvetljave športnih igrišč
osvetljena površina športnih igrišč.

Pokrajinski muzej Ptuj

Podatki o površini fasad kulturnih spomenikov.

Lastno terensko delo


Fotografije vrste svetilk.
Fotografije vrste kandelabrov.
Ciljne vrednosti za razsvetljavo cest in javnih površin
Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo
občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s
stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh.
Za leto 2008 je v občini znašala poraba elektrike za javno razsvetljavo 1.994.437 kWh na leto, kar
znaša pri 23.957 prebivalcih 82 kWh na prebivalca.
Občina mora izpolnjevati zahteve v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe električne
energije svetilk, vgrajenih v razsvetljavo občinskih cest in javnih površin, ki jih upravlja občina in
izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe električne energije svetilk,
vgrajenih v razsvetljavo državnih cest, se ugotavlja v postopku celovite presoje vplivov na okolje
programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali neposredno vplivajo na letno porabo električne
energije pri obratovanju razsvetljave cest ali razsvetljave javnih površin.
Rešitev
Po vgraditvi sistema i-illumination in novih svetil v skladu z akcijskim načrtom, bo letna poraba
električne energije pod 610.000 kWh, kar znaša 25 kWh na prebivalca. S tem bo ta ciljna vrednost
dosežena.
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
8/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
2
PODATKI O IZDELOVALCU IN NAROČNIKU
2.1
Naročnik načrta javne razsvetljave
Mestna občina Ptuj
Mestni trg 1
2250 Ptuj
Župan: dr. Štefan Čelan
Matična številka: 5883598
Davčna številka: 85675237
Mestna občina Ptuj leži v SV Sloveniji, v središču Spodnjega Podravja na meji s Prlekijo. Meji na
občine Destrnik, Lenart, Duplek, Starše, Hajdina, Videm, Markovci, Dornava ter Juršinci.
Splošni podatki o občini (Vir: http://www.ptuj.si/splosno_o_ptuju):
 Površina mesta je 66,7 km2.
 Število prebivalcev v Mestni občini je 23.957.
 Nadmorska višina je 232 m.
 Podnebje je subpanonsko – srednja celoletna temperatura je 10 °C.
 Mestna občina obsega 5.533 hišnih številk v desetih naseljih in v osmih četrtnih skupnostih.
 Naselja v mestni občini: Grajena, Grajenščak, Kicar, Krčevina pri Vurbergu, Mestni vrh,
Pacinje, Podvinci, Ptuj, Spodnji Velovlek in Spuhlja.
 Četrtne skupnosti: Četrtna skupnost Breg-Turnišče, Četrtna skupnost Center, Četrtna
skupnost Grajena, Četrtna skupnost Jezero, Četrtna skupnost Ljudski vrt, Četrtna skupnost
Panorama, Četrtna skupnost Rogoznica, Četrtna skupnost Spuhlja.
Mestna občina Ptuj obsega 66,65 km2, kar predstavlja 0,3 % celotnega ozemlja Slovenije. Po
velikosti je MO Ptuj druga najmanjša mestna občina v Sloveniji. V njej živi 23.957 prebivalcev, kar
je 1,2 % celotnega prebivalstva Slovenije. Gostota poselitve MO Ptuj znaša 359 prebivalcev na
km2, kar jo uvršča med srednje gosto naseljene mestne občine v Sloveniji (Integralni razvoj MO
Ptuj, 2005).
2.2
Izdelovalec načrta javne razsvetljave
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
Krempljev trg 1
2250 Ptuj
Direktor: dr. Janez Petek
Sodelavci: Dalibor Šoštarič, dipl. inž. str.
Mateja Sajko, univ. dipl. ekonom.
Matična številka: 2322331
Davčna številka: SI28218728
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
9/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
LEA Spodnje Podravje je ustanovljena v skladu z vladno politiko o energetski učinkovitosti in izrabi
obnovljivih virov energije, opredeljeni v sprejeti Resoluciji Nacionalnega Energetskega Programa
(ReNEP), kjer je izgradnja na lokalni in regionalni ravni ena od prioritet izvedbenega programa.
Prav tako je delovanje LEA Spodnje Podravje v skladu s smernicami Evropske unije na danem
področju. Program »Intelligent Energy – Europe« (EIE). LEA Spodnje Podravje deluje v skladu s
smernicami programa EIE na področju učinkovite rabe energije (URE), obnovljivih virov energije
(OVE) in transporta.
LEA Spodnje Podravje pripravlja ter izvaja projekte in aktivnosti, ki so v podporo javni upravi,
podjetjem in gospodinjstvom/občanom in sicer na področju učinkovite rabe energije, povečanja
uvajanja in rabe obnovljivih virov energije, uporabo in kar najboljše izkoriščanje lokalnih
energetskih virov, promocij učinkovitejšega ter okolju prijaznejšega prometa – in s tem prispeva k
trajnostnemu razvoju regije.
3
ANALIZA STANJA JAVNE RAZSVETLJAVE MESTNE
OBČINE PTUJ
Stanje javne razsvetljave MO Ptuj smo povzeli po podatkih pridobljenih z ogledom javne
razsvetljave na terenu ter po podatkih dostopnih iz sekundarnih virov predvsem iz katastra JR MO
Ptuj (Chronos, 2008).
3.1
Upravljalec javne razsvetljave
Upravljalca javne razsvetljave Mestne občine Ptuj se določi s podeljevanjem koncesije, ki jo podeli
Mestna občina Ptuj za opravljanje gospodarske javne službe urejanja objektov in naprav javne
razsvetljave. Predmet in pogoji za dodelitev koncesije so določeni v Odloku o koncesiji za
opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v Mestni občini Ptuj (Odlok MO Ptuj Uradni vestnik, 7/2008), ki je sprejet na podlagi 22. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih
službah (Uradni list RS, 32/1993, 30/1998 in 127/2006). Koncesijo skladno s predpisi podeli pravni
osebi pristojni organ občine.
V skladu z Odlokom MO Ptuj spada opravljanje dejavnosti „urejanje in vzdrževanje javne
razsvetljave“ v sklop gospodarske službe „vzdrževanje občinskih javnih cest“.
Trenutno je upravljalec JR MO Ptuj Komunalno podjetje Ptuj d.d.
Naziv podjetja: Komunalno podjetje Ptuj d.d.
Sedež družbe: Puhova ulica 10, 2250 Ptuj
Direktor: g. Cvetko Jože, univ. dipl. inž.
Telefon: 02 787 51 11
Faks: 02 771 36 01
Elektronska pošta: [email protected]
Komunalno podjetje Ptuj kot delniška družba obstaja od vpisa spremembe v sodni register
Okrožnega sodišča na Ptuju, dne 9. 9. 1996 pod št. vložka 1/01412/00. Standardna klasifikacija
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
10/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
dejavnosti je 41.000 Zbiranje, čiščenje in distribucija vode. Matična številka registra je 5321387,
davčna številka 65735676, TR NLB: 02150-0010743422.
Komunala Ptuj je v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)6 uvrščena
med srednje velike družbe. Po standardni klasifikaciji dejavnosti je registrirana za zbiranje, čiščenje
in distribucijo vode. Registrirani ustanovitelji (po opravljenem lastninskem preoblikovanju) so:
 Kapitalska družba, d. d., Ljubljana;
 Mestna občina Ptuj;
 Slovenska odškodninska družba, d. d., Ljubljana;
 Udeleženci interne razdelitve in;
 Udeleženci notranjega odkupa.
Organi družbe so uprava, nadzorni svet in skupščina delničarjev.
Dejavnosti družbe:
 Proizvodnja in distribucija vode.
 Odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
 Proizvodnja, distribucija pare in tople vode.
 Komunalne storitve (čiščenje javnih površin, vzdrževanje prometnih površin, urejanje in
vzdrževanje parkov, vrtov in zelenih površin, vzdrževanje javne razsvetljave, upravljanje s
parkirišči in odvoz nepravilno parkiranih vozil, tržnica, sejmi, plakatiranje in pogrebne
storitve).
 Laboratorij.
V sklopu izvajanja komunalnih storitev je Komunalno podjetje Ptuj d.d. upravljalec javne
razsvetljave za MO Ptuj. Upravljanje in vzdrževanje obsega vzdrževanje javne razsvetljave in
dograditve posameznih svetil javne razsvetljave, odpravo okvar, vzdrževanje signalizacije - bičev
nad prehodi za pešce, vzdrževanje in popravilo semaforjev, vzdrževanje dekorativne razsvetljave
(grad, mestni stolp, Miheličeva galerija), nameščanje novoletne razsvetljave na objektih, …
3.2
Opredelitev vrste razsvetljave
Načrt se osredotoča na javno razsvetljavo v Mestni občini Ptuj.
V MO Ptuj je 2.875 svetil, od tega 42 opuščenih in 112 prižigališč. Svetila so na samostojnih
stebrih, v paru, na stebrih drugih infrastruktur (elektrika, telefon), na stavbah ali žicah oz. jeklenih
vrveh. V grobem bi lahko sistem razdelili v nekaj sistemov, od katerega je največji tisti v mestu
Ptuj, nato pa še manjši sistemi kot so sistem v Grajeni, Orešju, Vičavi, Novi vasi, Žabjaku,
Podvincih, Spuhlji, Brstju, Budini, Pacinju, Spodnjem Velovleku in Spodnji Hajdini. Tipi svetilk so
podani v preglednici 3.1. Iz preglednice je razvidno, da je v MO Ptuj vgrajeno 18 različnih tipov
svetilk. Preglednica 3.2 vsebuje tipe žarnic v posameznih svetilkah, preglednica 3.3 pa vrste
kandelabrov.
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
11/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
Preglednica 3.1: Tip svetil v JR MO Ptuj.
TIP SVETILA
POMEN
ST
Siteco: model ST
EKO
Elektrokovina: model KN 125W
CX
Siteco: model CX
M
Philips FGS ali Schreder Axial (sta skoraj enaki)
EKS
Elektrokovina: model CJ
SR
Siteco: model SR
GEWIS
Gewiss: model GW 86004
CD
Elektrokovina: model CD
CF
Elektrokovina: model CF
EKB
Balon Ø 600, 500 ali 400
GOBA
Proizv. neznan: v obliki gobice
UD
Elektrokovina: model UD
EKT
Elektrokovina: model UO
EKB x2
2 balona Ø 500 ali 400 na enem kandel.
PL
'Ptujska luč''
REF
Reflektor
EKZ
Viseča (oblika modela CD)
UKH
?
Vir: Kataster JR MO Ptuj (Chornos 2008)
Preglednica 3.2: Tip žarnic v JR MO Ptuj.
TIP ŽARNICE
POMEN
Na
Visokotlačna natrijeva
H
Visokotlačna fluorscentna
F
Fluorescentna (PL-L)
Na x2
Na x6
Na x3
število žarnic
Na x4
Na x10
Na x47x400W
Varčna 316x11W
Navadna varčna žarnica 11 W
Vir: Kataster JR MO Ptuj (Chronos, 2008).
Preglednica 3.2: Tip droga v JR MO Ptuj.
TIP DROGA
Pomen oznake
D_BET
Betonski
D_KOV
Kovinski
D_LES
Leseni
D_ZID
Svetilka pritrjena na zid
ŽICA
Svetilka pritrjena na žico
Vir: Kataster JR MO Ptuj (Chronos, 2008)
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
12/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
Kompaktne flouroscente žarnice v nasprotju s klasičnimi žarnicami ne oddajajo svetlobe z
žarenjem, ampak z luminiscenco oz. sevanjem. V primerjavi s klasičnimi žarnicami pomenijo
revolucionarno novost, saj so energijsko izredno učinkovite. V primerjavi s klasičnimi žarnicami (ki
v JR MO Ptuj niso prisotne) imajo naslednje prednosti:

življenjska doba je 10.000 ur;

20 W kompaktna žarnica proizvede toliko svetlobe kot 100 W klasična žarnica, kar pomeni
nižjo rabo energije;

kompaktna žarnica proizvede manj toplote.
Visokotlačna natrijeva sijalka deluje podobno kot fluorescenčna, le da ima manjši delež UV
svetlobe - vseeno ima fluorescentni premaz. Svetlobni izkoristek: do 60 lm/W. Življenjska doba:
nad 15.000 ur. Moči so do 400 W. Ima izrazit črtni spekter. Faktor primerljivosti barve: 23 % - 55
%. Temperatura barve: 2000K - 4000 K. Zaradi višjega tlaka v gorilniku dobimo poleg izrazitih Na
črt tudi zvezni del spektra. Ta vrsta sijalk predstavlja velik delež v JR MO Ptuj.
Visokotlačne živosrebrne sijalke so zelo pogosta na podeželju in sicer v močnejših svetilkah
starejšega datuma. Tovrstne sijalke so v velikem številu prisotne tudi v JR MO Ptuj. Njihova
svetloba ima modrikasto zelen odtenek. Precejšen del energije oddajo v ultravijoličnem delu
spektra, zaradi česar še posebej privlačijo žuželke – bolj kot flouroscentne in mnogo bolj kot
natrijeve sijalke. Imajo nižji izkoristek kot prej omenjena tipa. Svetilke se pogosto napolnijo z
žuželkami, kar dodatno znižuje izkoristek. Izkoristek z leti občutno pada in večkrat je mogoče videti
živosrebrne sijalke, ki še samo brlijo (LEK MO Ptuj, 2005).
3.3
Lokacije javne razsvetljave
Svetilke so priključene na 112 prižigališčih. Preglednica 3.4 prikazuje število priklopljenih svetilk na
posameznem prižigališču. Evidenca prižigališč je bila vzpostavljena na osnovi terenskega ogleda s
predstavnikom Komunalnega podjetja Ptuj d.d. in računov Elektro Maribor d.d. (Chronos, 2008).
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
13/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
Preglednica 3.4: Prižigališča s številom priklopljenih svetilk.
ID
Naslov
1 Mlinska cesta 1b
2 Prešernova ulica 36
3 Raičeva ul. BŠ
4 Slomškova ulica BŠ
5 Spuhlja
6 Zagrebška cesta BŠ
7 Rogozniška cesta BŠ
8 Podvinci BŠ
9 Podvinci BŠ
10 Rajšpova ulica BŠ
11 Mariborska cesta BŠ
12 Ptuj
13 Čučkova ulica BŠ
14 Potrčeva cesta BŠ
15 Potrčeva cesta BŠ
16 Potrčeva cesta BŠ
17 Vičava BŠ
18 Brstje BŠ
19 Osojnikova cesta BŠ
20 Ptuj
21 Vrazov trg BŠ
22 Dravska ulica 18
23 Ptuj
24 Ptuj
25 Spodnja Hajdina BŠ
26 Vičava BŠ
27 Ciril Metodov drevored BŠ
28 Potrčeva cesta BŠ
29 Na jasi BŠ
30 Zagrebška cesta BŠ
31 Spolenakova ulica BŠ
33 Rogaška cesta BŠ
34 Ptuj
35 Mariborska cesta BŠ
35 Spodnja Hajdina BŠ
37 Sodince 6
38 Rogozniška cesta BŠ
39 Ormoška cesta BŠ
40 Kvedrova ulica BŠ
41 Kvedrova ulica BŠ
42 Rogozniška cesta BŠ
43 Rabelčja vas BŠ
44 Spuhlja BŠ
45 Na obrežju BŠ
46 Rimska ploščad BŠ
47 Kraigherjeva ulica BŠ
48 Na jasi BŠ
49 Mejna cesta BŠ
Tip varovalke
1×16
3×50
1×16
3×25
1×35
3×25
1×35
1×25
1×25
3×20
1×25
1×20
3×35
1×25
1×25
1×16
1×25
3×35
4×20
1×35
3×25
3×20
3×25
3×50
1×35
2×25
3×35
1×16
4×20
3×25
3×20
1×16
1×35
1×20
1×25
1×35
3×20
1×35
3×35
3×35
3×20
3×25
3×20
3×25
3×50
3×35
1×25
3×20
ID
Naslov
50 Kraigherjeva ulica BŠ
51 Arbajterjeva ulica BŠ
52 Štuki-II BŠ
53 Mestni vrh
54 Maistrova ulica BŠ
55 Podvinci
56 Placar 1
57 Placar 1
58 Pacinje BŠ
59 Volkmerjeva cesta 22
60 Nova vas BŠ
61 Mlinska cesta BŠ
62 Langusova ulica BŠ
63 Orešje 119
64 Mlinska cesta 13
65 Ul. Jožefe Lackove 50
66 Rabelčja vas BŠ
67 Kicar 65 B
68 Kicar 65 b
69 Spuhlja 112b
70 Trstenjakova ulica 10
71 Grajena 60 B
72 Raičeva ulica 2
73 Kicar 54
74 Kersnikova ulica 3a
75 Špindlerjeva ulica BŠ
76 K jezeru 7
77 Ulica 25. maja BŠ
78 Spodnji Velovlek
79 Prešernova 21
81 Zadružni trg BŠ
82 Grajska ulica BŠ
83 Brstje BŠ
84 Pacinje BŠ
85 ulica Avgusta Hlupiča 17a
86 Zadružni trg BŠ
88 Spuhlja 4a
89 Minoritski trg BŠ
90 Čučkova ulica 8A
91 Osojnikova cesta 1A
92 Potrčeva cesta 69
93 Spuhlja 75
107 Povezovalna cesta na Zagrebško
108 Puhov most
109 Dornavska cesta BŠ
110 Puhova cesta
111 Puhova cesta
112 Spodnja Hajdina
Tip varovalke
3×50
3×35
2×16
1×35
3×20
1×25
2×20
1×20
1×10
4×25
3×20
3×20
3×20
3×20
1×16
3×20
1×16
1×25
1×20
1×20
2×16
3×16
3×20
1×20
2×20
1×20
1×20
3×35
1×25
1×35
3×20
3×35
2×35
1×25
1×25
2×63
1×16
1×25
8×35
1×16
3×20
3×20
3×50
3×63
3×25
2×20
3×25
-
Vir. Kataster JR MO Ptuj (Chronos, 2008).
Javna razsvetljava ni vzpostavljena na celotnem območju MO Ptuj, ampak v Mestu Ptuj, Grajeni,
Brstju, Budini, Novi vasi, Orešju, Pacinju, Podvincih, Spodnjem Velovleku, Spodnji Hajdini, Spuhlji,
Vičavi in Žabjaku (slika 3.1).
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
14/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
Slika 3.1: Četrtne skupnosti v MO Ptuj z urejeno javno razsvetljavo (označene z rdečo barvo).
Vir: Prostorski informacijski sistem, 2009.
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
15/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
Slika 3.2: Trase javne razsvetljave mestne občine Ptuj.
(Vir: Kataster javne razsvetljave MO Ptuj (Chronos, 2008))
3.4
Dolžina osvetljenih cest
Glede na Odlok o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti na območju MO Ptuj (Uradni
vestnik MO Ptuj, 6/1999, 2/2001, 1/2003, 12/2005 in 4/2006) delimo občinske ceste na lokalne
ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP). LC so ceste med naselji v
občinami ter med naselji v občini in naselji v sosednjih občinah. JP so poti v naseljih in med naselji,
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
16/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
Lokalne ceste v mestu Ptuj in v naseljih z uvedenim uličnim sistemom se razvrstijo v naslednje
podkategorije:

na zbirne mestne ceste in zbirne krajevne ceste (s skrajšano oznako LZ) v mestu Ptuj in v
naseljih na območju Mestne občine Ptuj;

na mestne ceste in krajevne ceste (s skrajšano oznako LK) v mestu Ptuj in v naseljih na
območju MO Ptuj.
Mestna občina Ptuj razpolaga s cestami opredeljenimi v Preglednici 3.5. Glede na podatke je
skupna dolžina cest in javnih poti v občini 220,773 km, od tega jih je, po podatkih iz Katastra JR
MO Ptuj, osvetljenih 71,3 km oz. 32,29%.
Preglednica 3.5: Kategorizacija, dolžina in osvetljenost cest v MO Ptuj.
Oznaka ceste
Število cest
Dolžina v
Dolžina izven
občini (v km) občine (v km)
Skupna
dolžina cest
(v km)
Skupna
osvetljena
dolžina (v km)
LC
18
54,651
34,401
89,052
16,1
LZ
14
15,760
0,307
16,067
12,0
LK
54
23,270
0,000
23,270
15,2
JP
360
127,092
13,292
140,384
28,0
Skupaj
446
220,773
48,00
268,773
71,3
Vir: Uradni vestnik MO Ptuj 4/2006 (MO Ptuj, 2006) , Kataster JR MO Ptuj (Chronos, 2008).
3.5
Površina osvetljenih nepokritih javnih površin
Med nepokrite javne površine spadajo MO Ptuj spadajo igrišča v lasti Športnega zavoda Ptuj in
parkirišča. Preglednica 3.6 prikazuje površino osvetljenih javnih površin v MO Ptuj.
Preglednica 3.6: Površina osvetljenih javnih površin v MO Ptuj.
Javna površina
Površina (m2)
Osvetljena površina (m2)
Parkirišča
25.450
10.000
Športna igrišča
12.668
7.600
Skupaj
38.118
17.600
V Mestni občini Ptuj med osvetljene nepokrite javne površine spadajo naslednja parkirišča po
Odredbi o določitvi javnih in rezerviranih parkirnih površin (Uradni vestnik MO Ptuj, 11/2006),
preglednica 3.7.
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
17/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
Preglednica 3.7: Površina parkirišč in osvetljenost.
Parkirišče
Površina (m2)
Osvetljena površina (m2)
Potrčeva cesta II
9.700
0
Železniška postaja
1.250
0
Zadružni trg
4.000
0
Potrčeva cesta I-Avtobusna postaja
5.000
5.000
Pošta – Lackova ulica
3.500
0
Za gradom
2.000
0
Ob Dravi-Dravska ulica
2.300
500
Rimska ploščad
4.500
4.500
32.250
10.000
SKUPAJ
Vir: Prostorski informacijski sistem (Geodetska uprava RS, 2009), lastne meritve.
Zraven parkirišč vključujemo v načrt javne razsvetljave tudi vsa igrišča v lasti Športnega zavoda
Ptuj. MO Ptuj razpolaga z 2 nogometnima igriščema in atletsko stezo v skupni površini 12.668
m2. Vse se nahaja na Mestnem stadionu na Čučkovi 7. Pri razsvetljavi je potrebno poudariti, da je
ta vključena povprečno 2 uri (igrišče z umetno travo, pomožno nogometno igrišče-občasno, ne
vsak dan in del atletske steze – 100m pred tribuno) na dan med tednom, brez sobot in nedelj.
Osvetljenih je 60 % površin, kar znese 7.600 m2 in to v povprečju 2 uri na dan, pomožno igrišče
še redkeje. Ker Zavod za šport ne vodi podatkov za razsvetljavo posebej smo porabo izračunali
glede na moč reflektorjev ob upoštevanju, da ob delavnikih gorijo približno 2 uri na dan. Tako
izračunana poraba znese 3.112 kWh/mesec oz 37.344 kWh/leto.
Št. luči na posameznih igriščih:
 Umetna trava:
 Pomožno igrišče:
 Atletska steza:
6 stebrov,
4 stebri,
tribuna
24 reflektorjev po
22 reflektorjev po
14 reflektorjev po
2.000 W.
400 W.
1.500 W.
Skupna moč reflektorjev 77,8 kW.
3.6
Površina osvetljenih fasad in kulturnih spomenikov
V javno razsvetljavo fasad in kulturnih spomenikov v Mestni občini Ptuj spadajo (preglednica 3.8):

osvetlitev Miheličeve galerije;

osvetlitev magistrata;

osvetlitev Ptujskega gradu;

osvetlitev Zahodnega stolpa;

osvetlitev Južnega okroglega stolpa;

osvetlitev upravne stavbe Ptujskega gradu;

osvetlitev konjušnice;

osvetlitev grajskega obzidja.
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
18/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
Preglednica 3.8: Osvetljene površine fasad in kulturnih spomenikov.
Objekt
Površina fasade
(v m2)
Osvetljena površina fasade (v m2)
Miheličeva galerija
328
110
Magistrat
456
10
4.097
4.097
Zahodni stolp
432
288
Južni okrogli stolp
315
160
Upravna stavba Ptujskega gradu
653
440
Konjušnica
570
290
Grajsko obzidje
450
Celotna južna stran 270
Ptujski grad
Vir: Pokrajinski muzej Ptuj, lastne meritve.
3.7
Razsvetljava objektov za oglaševanje
Mestna občina Ptuj ne razpolaga z objekti za oglaševanje.
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
19/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
3.8
Električna moč in število svetilk
Skupno število svetilk JR v MO Ptuj je 2.875 brez igrišč, ki so v upravljanju Športnega zavoda.
Preglednica 3.9 vsebuje podatke o številu svetilk in vrste sijalk, kot je opredeljeni v Katastru javne
razsvetljave MO Ptuj (Chronos, 2008). Moč sijalk je podana v preglednici 3.10.
Preglednica 3.9: Tip svetilka, tip žarnice in njihovo število.
Vir: Kataster JR MO Ptuj (Chronos, 2008)
Tip svetila
Opuščeno
CD
CD
CD X2
CD X2
CF
CF X2
CX 62
CX 62
CX 62
CX 62 X2
CX 63
CX 63
CX 63 X2
CX 63 X2
EKB
EKB
EKB
EKB X 2
EKB X2
EKB X3
EKO
EKO
EKO X2
EKS
EKS
EKS
EKS
EKS X2
EKT
EKT
SKUPAJ
Tip žarnice
Opuščeno
H
Na
H
Na
Na
Na
Na
H
Na
Na
H
Na
H
Na
F
H
Na
H
H
F
H
Na
H
H
Na
Na X 2
Na x 2
H
H
H X2
Število
42
196
1
1
1
55
1
1
13
351
16
23
49
2
2
4
211
133
4
34
4
442
13
1
36
45
4
1
7
2
11
1.706
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
Tip svetila
EKZ
GEWIS
GOBA
LANTERNA
M
OLIVA
Pešpot
PL
REF
REF
REF
REF
REF
SR 100
SR 50
SR 50
SR-50
ST 100
ST 100
ST 100 X2
ST 100 X3
ST 100 X6
ST 100 X6
ST 200
ST 50
ST 50
TUNEL
TUNEL
UD
UD
UKH
SKUPAJ
Tip žarnice
H
H
H
H
F
H
Varčna 316 x 11W
H
Na
Na x 2
Na x 4
Na x 2
Na x 3
Na
H
Na
Na
Na
Na x 3
Na
Na
Na x 6
Na x 6
Na
H
Na
Na 47 x 400W
Na x10
H
Hx 2
H
Število
23
7
65
9
196
51
1
206
7
2
1
11
1
14
140
16
1
206
4
4
10
1
1
80
10
56
1
1
11
32
1
1.169
20/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
Preglednica 3.10: Moč sijalk.
Moč sijalke
Skupna moč brez
upoštevanja dušilk
(W)
Število sijalk
80 W VTF
6.720
84
125W VTF
137.875
1.103
250W VTF
58.750
235
400W VTF
36.800
92
70W Na
41.160
588
150W Na
82.950
553
250W Na
30.750
123
400 W Na
30.800
77
3.498
318
27W Fluo
405
15
36W Fluo
540
15
56W Fluo
840
15
78W Fluo
2184
28
SKUPAJ
427.575
3.246
11W Varčna
Vir: Kataster javne razsvetljave MO Ptuj (Chronos, 2008).
Glede na vrsto svetil javne razsvetljave v MO Ptuj prevladujejo visokotlačna živosrebrna svetila oz.
Merkurijeva svetila, sledijo natrijeva oz. sodijeva svetila, manjši delež pa predstavljajo kompaktna
flouroscentna svetila ter varčne sijalke.
3.9
Sistem za merjenje porabe električne energije
Razsvetljava Mestne občine Ptuj je priključena na električno distribucijsko omrežje s katerim
upravlja Elektro Maribor d.d. Območje občine Ptuj pokriva Elektro Maribor d.d. UE Ptuj (v
nadaljevanju Elektro MB).
Elektro MB zbira podatke o dejanski rabi električne energije preko svojih merilnikov, ki so vgrajeni
na isti lokaciji, kot so prižigališča.
Porabo električne energije se ročno beležijo vsak mesec, na nekaterih prižigališčih imajo uveden
tudi sistem daljinskega odčitavanja podatkov.
Ročno merilnike spremljajo čez cel mesec in sicer tako, da zajamejo porabo za enomesečno
obdobje. Daljinsko se podatki prenašajo vedno na isti datum v mesecu in prav tako zajamejo
porabo za ta mesec. Podatki se prenašajo večinoma preko lastnih telekomunikacijskih vodov, kjer
pa to ni omogočeno pa za prenos podatkov uporabljajo telefonsko oz. GSM omrežje.
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
21/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
Na podlagi dejanske mesečne porabe Elektro MB izstavi račun MO Ptuj. Račun izstavijo za
posebej za vsako prižigališče, občina pa prejme tudi zbirni račun za vsa prižigališča skupaj. Na
računu je prikazana količinska in stroškovna poraba po enotni tarifi, omrežnina, trošarina in
prispevka po 64. in 15. členu EZ v višji, nižji in (odvisno od posameznega prižigališča). Porabo
obračunajo za en mesec, poračuna konec obračunskega leta ne izvajajo.
Prejete račune obdela za to pristojna referentka na oddelku za gospodarske javne službe,
investicije, kakovost in gospodarstvo. Podatki se za potrebe interne evidence vnesejo v
predpripravljeno razpredelnico (v programskem paketu Exel) v kateri se vodi količinska in
stroškovna poraba ločeno po prižigališih in skupno za celotno javno razsvetljavo MO Ptuj. Interno
se takšna evidenca vodi od leta 2007. Po interni obdelavi gredo računi v likvidaturo in v izplačilo.
MO Ptuj ne izvaja terenskega monitoringa, ki bi pokazal ali je poraba prikazana na prejetem
računu enaka dejanski porabi na terenu.
3.10
Način izvajanja obratovalnega monitoringa
Obratovalni monitoring bo izveden v skladu z Odredbo o svetlobnem onasnaževanju (Uradni list
RS, 81/2007).
Javna razsvetljava MO Ptuj izpolnjuje pogoje za izvajanje obratovalnega monitoringa, saj je
vgrajena moč javne razsvetljave 509 kW in presega pogoj (50 kW) nad katerim je z Uredbo
predpisan monitoring svetlobnega onesnaževanja.
Obratovalni monitoring bo obsegal:
 Izvedbo meritev osvetljenosti varovanih prostorov.
 Izdelavo evidence električne energije ter drugih lastnosti svetilk, npr. po proizvajalcu, vrsti,
moči, moči dušilke in drugih potrebnih podatkih.
 Porabo električne energije.
Poročanje o izvedenem monitoringu po Uredbi bomo izvedli:
 31.3.2010, 1. poročanje,
 31.3.2014, 2. poročanje,
 Poročanje za pretekla tri leta do 31.3. v prvem letu, ko se je končalo obdobje treh
koledarskih let obratovanja nove razsvetljave.
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
22/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
4
AKCIJSKI PLAN
4.1
Prilagajanje obstoječih svetilk uredbi o mejnem onesnaževanju
Namen posodobitve JR v MO Ptuj je:
−
prilagoditev sistema zahtevam uredbe;
−
znižati porabo električne energije;
−
znižati svetlobno onesnaževanje na minimalni nivo;
−
celotno vrednost rekonstrukcije amortizirati iz prihrankov porabe električne energije JR ter
znižanih stroškov vzdrževanja.
Rekonstrukcijo JR bomo izvedli z zamenjavo svetilk in kandelabrov (kjer bo to potrebno) in z
vgradnjo regulacije ter kompletnega nadzora delovanja, kar bo omogočilo dodatne znižanje porabe
električne energije ter omogočilo učinkovito vzdrževanje.
Z ogledom razsvetljave in po podatkih iz Katastra javne razsvetljave MO Ptuj smo ugotovili, da je v
JR MO Ptuj vgrajenih 24 različnih vrst svetil. V preglednici 4.1 navajamo ustreznost svetil glede
na Odredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
Za okolje najmanj sprejemljiva je nezasenčena svetilka, ker več od polovice svetlobnega toka
oddaja nad vodoravnico. Najsprejemljivejša je popolnoma zasenčena svetilka, ki nima emisije
svetlobe nad vodoravnico in vpliva na okolje le z odbojem svetlobe od tal v deležu med 5 % in 10
% vsega svetlobnega toka, ki ga oddaja.
Nekje vmes med nezasenčenimi in popolnoma zasenčenimi svetilkami so delno zasenčene
svetilke, ki prek razpršilnega pokrova, na katerem se svetloba lomi, odbija in sipa, le-to oddajajo
nad vodoravnico v skladu z določbo drugega odstavka 4. člena predloga uredbe do največ 2,5 %
celotne emisije svetlobnega toka.
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
23/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
Preglednica 4.1: Ustreznost svetilk.
Št. svetil v JR
MO Ptuj
Trenutna ustreznost
glede na Uredbo
CD
198
NE
CF
55
NE
CX - IZBOČENO
456
NE
EKB
355
NE
EKBX2
33
NE
EKO
455
NE
EKS - IZBOČENO
92
NE
EKT
12
NE
EKZ
22
NE
GEWIS Z1
6
NE
GOBA
64
NE
LATERNA
8
NE
AXIAL 36W
195
NE
OLIVA
50
NE
-
DA
CD-VISEČA
205
NE
REF
21
NE
SR
170
NE
ST-100
371
DA
TUNEL
2
DA
UD
42
NE
OKROGLA
-
NE
UKH
-
NE
60
DA
Tip svetilke
FLUO
REFLEKTOR SITECO
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
Opomba
ČE JE MAX 20W IN JE DEL
MESTNEGA JEDRA
POPRAVITI NAKLON NA 0°
SVETI LE OBČASNO ZA
PRIREDITVE, TRENIGI,
POPRAVITI NAKLON NA 0°
24/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
Osvetljevanje z okolju prijaznimi svetilkami
Za razsvetljavo, ki je vir svetlobe po tej uredbi, uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka,
ki seva navzgor, je enak 0 %.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za razsvetljavo javnih površin ulic na območju
kulturnega spomenika lahko uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor,
ne presega 5 %, če:
 je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W,
 povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne
presega 2 lx, in
 je javna površina ulic, ki jo osvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem ali
počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h.
Svetilke obstoječe razsvetljave, ki so izdelane v skladu z zahtevami prvega odstavka 4. člena te
uredbe, je treba najpozneje do 31. decembra 2008 namestiti tako, da je delež svetlobnega toka, ki
seva navzgor, enak 0%.
4.2
Zamenjava Živosrebrnih sijalk VTF z Visokotlačnimi natrijevimi
Tehnično se morajo živosrebrne svetilke zaradi svojega slabšega izkoristka in zastaranosti svetilk
zamenjati z Visokotlačnimi Natrijevimi. Tako sledi, da je potrebno zamenjati:
•
•
•
•
VTF-80W
VTF-125W
VTF-250W
VTF-400W
z
z
z
z
Na-70W
Na-100W
Na-150W
Na-250W
84 kos
1103 kos
235 kos
92 kos
Vse zamenjave dodatno pomagajo pri zniževanju porabe električne energije za 20 % oziroma 40
%. Glede na celoten sistem privarčujemo tako 25 % porabljene električne energije.
Z omenjeno zamenjavo zadržimo zakonsko določeno osvetlitev javnih površin. Zaradi zamenjave
je potrebno v projektu zagotoviti zgoraj omenjeno število visokotlačnih Na-sijalk.
4.3
Vgradnja sistema i-Illumination
Monitoring in kontrola svetilk javne razsvetljave s sistemom i-Illumination firme Power-One skrbi za
daljinsko vodenje obratovanja svetilk, optimira vklope svetilk, podaljšuje življenjsko dobo sijalk,
podpira kontrolo zamenjave sijalk, povečuje varnost prebivalcev in izdatno znižuje stroške javne
razsvetljave.
Monitoring in kontrola svetilk s sistemom i-Illumination predstavlja sklop digitalnih senzorjev in
kontrolnih enot, ki so priključene na napajalne vode svetilk. Te daljinsko vodene kontrolne enote
zajemajo in prenašajo kodirane podatke do terminalov, ki izolirajo podatkovne nize od visoke
napetosti. Komuniciranje med napravami poteka na napajalnih linijah. Daljinsko vodene kontrolne
enote komunicirajo s centralnim serverjem preko GSM, GPRS zveze.
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
25/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
Na serverju je instaliran ESRI Arc View™ geografski informacijski program, ki lahko natančno
določi pozicijo svetilke, kjerkoli na mreži. To omogoča enostavno rokovanje za tehnike, ki se
odzivajo na napake in signale o izpadih. Pričakovane izpade lahko nadzirajo preko svoje daljinske
kontrole javne razsvetljave.
Pričakovane koristi uvedbe sistema:


Povečanje zaupanja v omrežje.
Zmanjšanje izpadov.

Povečanje učinkovitosti vzdrževanja.

Rezultati v nižanju operativnih stroškov zaradi povečanja kvalitete in planiranja
vzdrževanja.

Manj klicev zaradi izpadov sijalk.

Zmanjšanje električne porabe sijalk.

Povečanje zmožnosti planiranja vzdrževanja v smislu zmanjševanja izdatkov prevoznih
sredstev/opreme/materialov. Zmanjševanje porabe energije povečuje okoljsko
osveščenost.

Zmanjšanje porabe električne energije.
Običajna nastavitev moči sijalk :

18.00 do 23.00 100 % moči

23.00 do 24.00 70 % moči

00.00 do 05.00 40 % moči

05.00 do 06.00 70 % moči

skupaj
70 % moči
Skupna poraba s sistemom i-illumination je tako za 50% nižja kot pred rekonstrukcijo. V kolikor se
odločimo še za racionalnejšo rabo osvetlitve javne razsvetljave, je poraba lahko še nižja.
Shematski prikaz sistema prikazuje slika 4.1.
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
26/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
Slika 4.1: Komunikacijska mreža sistema i-Illumation.

Zbirne enote - Collecting Unit
V 88 prižigališčih z merilniki bomo vgradili inteligentne zbirne enote - Collecting unit, ki skrbijo za
PLM komunikacijo s kontrolnimi enotami vgrajenimi v svetilkah in prav tako preko GSM modema s
centralnim računalnikom-serverjem.

Kontrolne enote - Control Box
V svetilkah bomo odstranili elektromagnetne predstikalne naprave. Namesto njih bomo vgradli iillumination kontrolne enote, ki odgovarjajo nazivni moči sijalke.
V svetilke bomo vgradili:
672 kos
kontrolnih enot HBT- 170 PLM.
1.103 kos
kontrolnih enot HBT-1100 PLM.
•
788 kos
kontrolnih enot HBT-1150 PLM.
•
459 kos
kontrolnih enot HBT-1250 PLM.
•
•
•
Centralni računalnik - server
Vgradimo Osebni računalnik z operacijskim sistemom Windows Vista in programskim vmesnikom
CB Manager za i-illumination sistem.
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
27/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
Za programski vmesnik CB Manager i-illumination je treba prvo leto plačati licenčnino. Za vsa
naslednja leta bomo podpisali ustrezno pogodbo za servisiranje in pripadajoče nadgradnje
programa CB Manager.

GSM modem
za brezžično komunikacijo med zbirnimi enotami in centralnim računalnikom - serverjem bomo
vgradili GSM modeme. V zbirne enote bomo vgradili 88, v računalnik pa dodani modem, tako bo
skupno število 89 GSM modemov. Mesečni strošek je vrednost paketne cene komuniciranja pri
mobilnem operaterju. Komunikacija se vzpostavlja samo v primeru sprememb omrežja ali pri
javljanju napak na javni razsvetljavi.

Vgradnja sistema - delo
Za vgradnjo sistema i-illumination so potrebna naslednja dela:
•
vgradnja kontrolne enote Control Box z zamenjavo predstikalne naprave v obstoječi svetilki;
•
vgradnja kontrolne enote Control Box z zamenjavo predstikalne naprave v novi svetilki;
•
vgradnja modemov in vzpostavitev povezave;
•
instalacija programskega vmesnika CB Manager.
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
28/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
5
TERMINSKI PLAN REKONSTRUKCIJE
Glede na raznolikost svetilk, sijalk in moči smo izdelali terminski plan posodobitve po moči in
številu svetilk. Rekonstrukcija bo potekala z hkratno menjavo svetilke, sijalke in obenem bomo
vgradili še regulator. Prav tako bo kasneje obseg vrednost izvedenih del rekonstrukcije korigiran z
razpoložljivimi finančnimi sredstvi.
Terminski plan rekonstrukcije JR MO Ptuj je izdelan skladno z zahtevami uredbe, kot prikazuje
slika 5.1.
Slika 5.1: Načrt rekonstrukcije JR, kot ga predpisuje Uredba.
Preglednica 5.1 vsebuje terminski plan zamenjave sijalk in svetilk, pri varčnih svetilkah bomo
izvedli le regulacijo. Preglednica vsebuje vrsto sijalk, vgrajeno moč, nato pa po letih od 2009 do
2016 število in vrsto sijalk, ki bodo zamenjane.
Obseg rekonstrukcije bomo sproti prilagajali finančnim zmožnostim in stanju tehnike. Prizadevali si
bomo vzpostaviti takšen način regulacije, ki bo zadovoljeval obstoječe predpise brez poseganja v
varnost v prometu in omogočil maksimalne prihranke električne energije in znižal delež
svetlobnega onesnaževanja na minimalni novo.
V vsakem letu bomo po delni rekonstrukciji izvedli meritve osvetljenosti in svetilnosti, nato pa bomo
z vgrajenim regulacijskim sistemom optimirali delovanje svetilk in sicer:
− s postopnim zniževanjem moči (svetilnosti) in
− ugašanjem na področjih, kjer javna razsvetljava ni potrebna skozi celotno noč.
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
29/30
Načrt javne razsvetljave MO Ptuj
Preglednica 5.1: Terminski plan rekonstrukcije po svetilkah in moči svetilk.
Tip svetilke
EKB
EKS
EKSX2
EKO
EKBX2
EKZ
EKT
EKATX2
CD
CF
CX
GEWIS
GOBA
LATERNA
M
SR
ST
OLIVA
PL
REF
UD
UDX2
Ostalo
Varčne
SKUPAJ
Poraba v kWh/preb.
Delež zamenjanih svetilk
Št. sijalk
794
93
1
19
33
23
2
11
196
55
459
7
65
9
196
169
360
51
240
23
12
32
76
316
3.242
Moč svetilk v W
2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
119.521
794
29.840
93
860
1
3.655
19
6.435
33
7.585
23
320
2
3.245
11
71.605
196
4.510
55
73.846
459
1.120
7
10.400
65
2.655
9
13.614
196
16.020
169
62.615
360
9.690
51
38.400
240
15.930
23
1.920
12
9.440
32
2.298
76
3.476
316
509.000
316
93
794
806
411
436
266
120
82,21 78,98 64,15 45,27 38,19 29,16 27,2 25,35
100 9,75 2,87 24,49 24,86 12,68 13,45
8,2
3,7
Iz preglednice 5.1 je razvidno, da bomo leta 2010 zamenjali 2,8 % svetilk, leta 2011 dodatnih 24,5
%, kar znese 27,3 %, leta 2012 pa še dodatnih 24,8 %, kar skupaj znese 52 %, do konca leta 2016
pa bomo izvedli zamenjavo vseh svetilk, ki ne ustrezajo zahtevam uredbe. Prikaz porabe električne
energije na prebivalca skozi rekonstrukcijo prikazuje slika 5.2.
90
82,21
Poraba na prebivalca v kWh/a
80
78,98
70
64,15
60
50
45,27
38,19
40
30
29,16
27,2
25,35
2014
2015
2016
20
10
0
2009
2010
2011
2012
2013
Slika 5.2: Prikaz specifične porabe do leta 2016.
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
30/30