1. No category

LETNI DELOVNI NAČRT
OSNOVNE ŠOLE POD GORO
ZA ŠOLSKO LETO 2013/2014
Slovenske Konjice, septembra 2013
Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91), 40., 41. in 140. člena Zakona o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96) ter 13. člena
Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 34/95) je občinski svet na svoji seji dne 23.
10. 1996 sprejel
ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA POD
GORO
S tem odlokom Občina Slovenske Konjice, s sedežem Slovenske Konjice, Stari trg 29, ustanavlja
na področju osnovnega šolstva javni vzgojno-izobraževalni zavod OSNOVNA ŠOLA POD GORO.
Ime in sedež zavoda:
Osnovna šola Pod goro
Šolska ulica 3
3210 Slov. Konjice
Po odloku št. 025-4/98-9101 z dne 25. 3. 1999 spada podružnična šola Špitalič k Osnovni šoli Pod
goro (Uradni list RS, št. 31/99).
Ime in sedež podružnične šole:
Osnovna šola Špitalič
Špitalič 2
3215 Loče
Po odloku št. 3396 o pripojitvi Osnovne šole V parku k Osnovni šoli Pod goro (Uradni list RS, št.
62) z dne 12. 7. 2007 spada OŠ V parku k OŠ Pod goro.
Ime in sedež podružnične šole:
Osnovna šola V parku
Tattenbachova ulica 5 a
3210 Slov. Konjice
Svet Osnovne šole Pod goro je na sestanku v ponedeljek, 30. 9. 2013 obravnaval in sprejel Letni
delovni načrt šole za šolsko leto 2013/2014.
Predsednica Sveta zavoda:
Mateja SLAPNIK
Ravnateljica:
Darja RAVNIK
2
1. OPREDELITEV POMENA LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA
Letni delovni načrt je temeljni dokument, v katerem načrtujemo celotno življenje in delo ter
uresničevanje temeljnih ciljev in nalog šole. V njem so določeni organizacija, obseg in vsebina
vzgojno-izobraževalnega dela ter pogoji za njihovo izvajanje. Z letnim delovnim načrtom
načrtujemo delo strokovnih organov, sodelovanje s starši in povezovanje šole z okoljem.
Pri nastajanju Letnega delovnega načrta sodelujejo strokovni delavci, ki so zadolženi za
določene dejavnosti, učenci in ravnateljica. Pri pripravi smo upoštevali uspešnost šole v
preteklih letih, materialne in kadrovske pogoje ter vplive okolja in staršev.
Letni delovni načrt bomo obravnavali na konferenci strokovnih delavcev, na sestanku sveta
staršev in na sestanku Sveta zavoda, le ta ga bo v mesecu septembru tudi sprejel.
Glavna dejavnost šole je vzgoja in izobraževanje učencev. Za dosego ciljev se šola povezuje s
starši z namenom, da bi dosegla skladnejše delovanje pri vzgoji in izobraževanju. Pri realizaciji
sprejetih načrtov in ciljev upošteva in razvija aktivno vlogo učencev ter se, glede na obstoječe
možnosti, povezuje z lokalno skupnostjo.
Letni delovni načrt je zasnovan v skladu z Zakonom o osnovni šoli.
3
2. KOLEDAR ZA ŠOLSKO LETO 2013/2014
2.1 TRAJANJE ŠOLSKEGA LETA
DAN IN DATUM
OPIS
2. september 2013
28.–30. Oktober 2013
31. oktober 2013
ZAČETEK POUKA
JESENSKE POČITNICE
DAN REFORMACIJE
1. november 2013
DAN SPOMINA NA MRTVE
2. novembra 2013
JESENSKE POČITNICE
24. december 2013
POUK IN PROSLAVA PRED DNEVOM SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI
25. december 2013
BOŽIČ
26. december 2013
DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI
27.– 31. December 2013
1. januar 2014
NOVOLETNE POČITNICE
NOVO LETO
31. januar 2014
ZAKLJUČEK PRVEGA OCENJEVALNEGA OBDOBJA
7. februar 2014
POUK IN PROSLAVA PRED SLOVENSKIM KULTURNIM DNEVOM
8. februar 2014
PREŠERNOV DAN, SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
14. in 15. Februar 2014
24.–28. Februar 2014
INFORMATIVNI DAN ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE
ZIMSKE POČITNICE
21. april 2014
VELIKONOČNI PONEDELJEK
27. april 2014
DAN UPORA PROTI UKOPATORJU
29.–30. April 2014
1. in 2. Maj 2014
PRVOMAJSKE POČITNICE
PRAZNIK DELA
13. junij 2014
ZAKLJUČEK ZA UČENCE 9. RAZREDA
24. junij 2014
ZAKLJUČEK ZA UČENCE 1. – 8. RAZREDA,
POUK IN PROSLAVA PRED DNEVOM DRŽAVNOSTI
26. junij – 29. Avgust 2014
LETNE POČITNICE
NPZ – Redni roki
6. 5. 2014
8. 5. 2014
12. 5. 2014
12. 5. 2014
MAT – 6. In 9. Razred
SLJ – 6. In 9. Razred
TJA – 6. Razred
FIZ – 9. Razred
4
2.2 PROSLAVE, PRIREDITVE IN DRUGE AKTIVNOSTI
OŠ Pod goro
Sprejem prvošolcev
Začetek bralne značke
Medkulturna povezava z mladinskim
pevskim zborom iz češkega mesta
Hranice - nastop za učence
Teden otroka
Rastem s knjigo - 7. razred
Plesni venček - 9. razred
Noč branja: 2. triada
3. triada
2. september
2013
17. september
2013
12.-15.9.2013
1. teden v
oktobru
september 2013
januar 2014
november 2013
marec 2014
razredničarki, vzgojiteljici,
Darja Marinkovič
Maja Olup, razredničarke od 1. do 5.
razreda, učiteljice SLJ
Petra Brdnik Juhart
vsi strokovni delavci
Maja Olup, učiteljice SLJ, Splošna
knjižnica Slov. Konjice
Darja Marinkovič, razredničarke
Urška Marguč, Maja Olup, Janja Brglez,
Martina Hren
Proslava ob slovenskem kulturnem
prazniku - 3. triada
februar 2014
Odbor za kulturne prireditve
Noč petja -mladinski PZ
november in
februar 2014
Petra Brdnik Juhart
Angleška predstava
(gostovanje ADGE)
marec 2014
Edita Drozg
Revija šolskih pevskih zborov
april 2014
Petra Brdnik Juhart
Svetovni dan knjige
april 2014
M. Olup, Spl. knjižnica Slov. Konjice
Bralni maraton (z OŠ Ob Dravinji)
Maja Olup, Primož Krivec
april 2014
Žur pod goro - prireditev za starše
vsi učitelji
marec 2014
Dnevi žičkega grobelnika
Zaključek bralne značke
Izid šolskega glasila
april ali maj 2014
maj 2014
junij 2014
Darinka G. Berdnik
M. Olup, razredničarke 1. triade,
razredničarke 4. in 5. razreda,
učiteljice SLO
Mojca Hauptman, Maja Olup
Vsi državni prazniki se svečano obeležijo po šolskem radiu ali z razstavo. O njihovem pomenu se
pogovorimo tudi pri pouku.
5
2.2.1 Gledališki abonma
Gledališka ali operna predstava za tretjo triado se organizira v primeru ustreznosti programa
stopnji učencev. Udeležba je prostovoljna in ob dovolj velikem številu prijavljenih.
3. ORGANIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA
3.1 ŠOLSKI OKOLIŠ, ŠOLSKI PROSTORI IN OPREMLJENOST ŠOLE
Osnovno šolo Pod goro obiskujejo učenci iz naselij Slov. Konjice, Blato, Breg, Konjiška vas, Nova
vas, Zeče, Preloge, Polene, Zgornja in Spodnja Pristava, Dobrava in Gabrovlje. Iz naselja Slov.
Konjice obiskujejo šolo učenci, ki stanujejo na desnem bregu Dravinje. Oddelke od 5. do 9.
razreda obiskujejo tudi učenci, ki so do vključno 4. razreda obiskovali podružnično OŠ Špitalič.
Na željo staršev obiskujejo OŠ Pod goro tudi nekateri učenci iz drugih šolskih okolišev.
1. 9. 1999 je postala podružnična OŠ Špitalič podružnica OŠ Pod goro, 1. 9. 2007 pa je postala
podružnica OŠ Pod goro še OŠ V parku. Učno-vzgojne dejavnosti potekajo v šolski stavbi, ki je
sestavljena iz treh delov, in sicer iz šolske stavbe iz leta 1909, prizidka iz leta 1986 in novega
povezovalnega objekta iz leta 1998. Šolski prostor obsega: 24 učilnic, tehnično delavnico, 12
kabinetov, knjižnico z medioteko, kuhinjo z jedilnico, večnamenski prostor, zbornico,
spremljevalne prostore (hodniki, skladišča, pisarne, sanitarije, kurilnico). Športno vzgojo imajo
učenci v športni dvorani, ki je s podhodom povezana s šolo, koristijo pa tudi igrišča ob športni
dvorani in v parku ter stadion. Šola je z učili in učnimi pripomočki dobro opremljena.
Učbenike dobijo učenci v šoli brezplačno. Če učenec izgubi ali uniči novejši (do dve leti)
učbenik, pokrije ceno novega učbenika. Če gre za starejši učbenik, plača eno tretjino cene
novega učbenika.
Velik poudarek dajemo nakupu IKT.
Učbeniški sklad bo vodila pomočnica ravnateljice v sodelovanju s knjižničarko, poslovno
sekretarko in učitelji.
3.1.1 Sklad OŠ Pod goro
V šolskem letu 2002/2003 smo ustanovili »Sklad OŠ Pod goro«. Za ustanovitev smo se odločili
predvsem zato, da bi z različnimi akcijami in prireditvami pridobivali finančna sredstva za
posodobitev že obstoječe opreme ali za nakup nove.
Do sedaj smo razširili in posodobili računalniško mrežo, uredili otroško igrišče, nakupili
nadstandardno športno opremo, ki omogoča kvalitetnejšo izrabo prostega časa (OPB, krožki,
izbirni predmeti), nabavili garderobne omarice za učence 6. razredov in 3. triade, posodobili
ozvočenje in uredili kotičke dobrega počutja, namenjene učencem. Kupili smo devet koles za
učence (pobuda članov sveta staršev in sveta šole), dokupili smučarsko opremo (10 parov smuči)
in uredili bralni kotiček v knjižnici.
V šolskem letu 2012/13 se je del sredstev namenil za ureditev atrija. Na novo so se uredile
podlage pri otroških igralih. Prispevalo se je tudi za predstavo Pepelka, ki so si jo ogledali učenci
od 1. do 9. razreda in angleško predstavo, ki so si jo ogledali učenci od 7. do 9. razreda. Socialno
ogroženim učencem, smo pomagali predvsem pri stroških za šole v naravi.
6
3.1.2 Podružnična Osnovna šola Špitalič
Osnovno šolo Špitalič obiskujejo učenci iz zaselkov Stare Slemene, Zgornje Slemene, Kamna
Gora, Tolsti Vrh in Škedenj. Šolska stavba je bila zgrajena leta 1905, med vojno je pogorela do
kletnih prostorov in je bila po vojni obnovljena, popolnoma prenovljena pa je bila leta 2006.
Šolski prostor obsega: 2 učilnici, 2 kabineta, zbornico, kuhinjo, shrambo, večnamenski prostor,
jedilnico, spremljevalne prostore (hodniki, sanitarije, kletni prostori s kurilnico). Športno vzgojo
imajo učenci v večnamenskem prostoru in na igrišču.
3.1.3 Podružnična Osnovna šola V parku
S svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po vzgoji in izobraževanju otrok, mladostnikov in
mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami na območju občin Slov. Konjice, Zreče in
Vitanje.
Vzgojno-izobraževalno delo, dejavnosti ob pouku in interesne dejavnosti izvajajo v 6 učilnicah,
učilnici za tehnični pouk, priročni kuhinji za gospodinjstvo, večnamenskem prostoru, računalniški
učilnici OŠ Pod goro ter na zelenih in ostalih površinah šole. Športno vzgojo in športnorekreativne dejavnosti izvajajo v športni dvorani in na igriščih v neposredni bližini šole.
3.2 ZAPOSLENI
3.2.1 Strokovni delavci
Zap.
Ime
št.
Priimek
Izobrazba
Stroka
Del. doba v
šolstvu na dan
1.9.2013
1.
Amalija
Ajdnik
višja
Pred. učiteljica športne vzgoje
30 let
2.
Nela
Bejat Krajnc
visoka
Prof. angleščine in sociologije
12 let
3.
Andreja Blimen Majcen
visoka
Prof. likovne umetnosti
12 let
4.
Lidija
Bombek
višja
Pred. učiteljica biologije in kemije
22 let
5.
Petra
Brdnik Juhart
visoka
Prof. glasbe
6.
Janja
Brglez
visoka
Prof. razrednega pouka
22 let
7.
Dragica
Čander
višja
Pred. učiteljica matematike in fizike
28 let
8.
Tamara
Doler
visoka
Prof. spec. in rehab. pedagogike
4 leta
9.
Edita
Drozg
visoka
Prof. angleščine in nemščine
30 let
10. Jelka
Esih
srednja
Abs. PeF kemije in biologije
16 let
11. Tina
Gal Črešnar
visoka
Prof. angleščine in geografije
8 let
12. Darinka
Gilčvert Bednik visoka
Prof. biologije – zdravstv. vzg.
28 let
13. Maja
Gošnjak
visoka
Prof. razrednega pouka
13 let
14. Mojca
Hauptman
visoka
Prof. slovenščine in filozofije
2 leti
15. Martina
Hren
visoka
Prof. matematike in univ. dipl. prev.
in tolm. ang.
3 leta
7 let
7
Zap.
Ime
št.
Priimek
Izobrazba
16. Bojan
Hrovat
visoka
Stroka
Prof. TIT
Del. doba v
šolstvu na dan
1.9.2013
25 let
17. Aleksandra Husinec
visoka
Prof. razrednega pouka
14 let
18. Mojca
Jazbec
višja
Socialna delavka
35 let
19. Anita
Jeromel
visoka
Prof. razrednega pouka
4 leta
20. Branka
Juhart
visoka
Prof. razrednega pouka
33 let
21. Marina
Kacbek
višja
Pred. učiteljica matematike in fizike
32 let
22. Lidija
Klančnik
visoka
Prof. razrednega pouka
23. Sabina
Klančnik
Fijavž
visoka
Prof. nemščine in TIT
14 let
24. Tadej
Kolar
srednja
Abs.elekt. in rač.
11 let
25. Eva
Zagar
visoka
Prof. pedagogike
5 let
26. Silva
Korošec
visoka
Prof. razrednega pouka
37 let
27. Urška
Kračun
visoka
Prof. razrednega pouka
6 let
28. Anja
Križnič
višja
Pred. učiteljica slovenščine in DDE
29. Valentina
Kroflič
visoka
Prof. razrednega pouka
30. Darinka
Krušič
višja
Pred. učiteljica razrednega pouka
31. Silvija
Kuzman
visoka
Prof. razrednega pouka
7 let
32. Nuša
Levart
visoka
Prof. razrednega pouka
4 leta
33. Anica
Lovrenčič
visoka
Prof. RP, pedagog
30 let
34. Manca
Macuh
višja
Pred. učiteljica razrednega pouka
28 let
35. Matevž
Macuh
srednja
Gimnazijski maturant
3 leta
36. Urška
Marguč
visoka
Prof. zgodovine in sociologije
37. Darja
Marinkovič
visoka
Univ. dipl. psihologinja
22 let
38. Sonja
Motaln
visoka
Prof. razrednega pouka
27 let
39. Greta
Mumelj
višja
Pred. učiteljica matematike in fizike
23 let
40. Maja
Olup
visoka
Dipl. politologinja, vzgojiteljica,
bibliotekarka
41. Lidija
Orličnik
visoka
Prof. razrednega pouka
10 let
42. Irena
Pečovnik
višja
Učiteljica za DPO
27 let
43. Vinko
Potočnik
višja
Pred. učitelj športne vzgoje
33 let
8 let
34 let
5 let
30 let
7 let
7 let
8
Del. doba v
šolstvu na dan
1.9.2013
Zap.
Ime
št.
Priimek
Izobrazba
Stroka
44. Krista
Pristovnik
višja
Pred. učiteljica razrednega pouka
33 let
45. Mateja
Ravnak
visoka
Prof. razrednega pouka
18 let
46. Darja
Ravnik
visoka
Prof. likovne umetnosti
13 let
47. Lilijana
Rebernak
visoka
Prof. zgodovine in geografije
11 let
48. Andreja
Rečnik
visoka
Prof. razrednega pouka
2 leti
49. Silva
Ribič
višja
Pred. učiteljica razrednega pouka
33 let
50. Natalija
Rošer
visoka
dipl. vzgojiteljica
19 let
51. Mateja
Slapnik
visoka
Prof. defektologije
16 let
52. Metka
Poštrak
visoka
Univ. dipl. soc. delavka
12 let
53. Lea
Štante
visoka
Prof. zgodovine in pedagogike
6 let
54. Irena
Švab
visoka
Prof. slovenščine in zgodovine
14 let
55. Mojca
Tomažič
Capello
visoka
Prof. biologije in gospodinjstva
6 let
56. Dragica
Tomše
srednja
Vzgojiteljica
30 let
57. Jana
Varga
višja
Pred. učiteljica zgodovine in geografije
34 let
58. Lidija
Venko
visoka
Prof. razrednega pouka
24 let
59. Nadja
Vidmajer
visoka
Prof. pedagogike in filozofije
60. Brane
Vodopivec
visoka
Prof. športne vzgoje
89 let
61. Nina
Vodovnik
višja
Učiteljica LVZ
30 let
62. Sonja
Vodovnik
visoka
Prof. razrednega pouka
21 let
63. Jasna
Vrbanec
višja
Pred. učiteljica zgodovine in geografije
22 let
64. Jasmina
Vodovnik
visoka
Prof. razrednega pouka
65. Dejan
Ostroško
Visoka
Prof. ZGO
6 let
8 let
4 leta
9
3.2.2 Administrativni in tehnični delavci
Zap.
štev.
Del. doba v
šolstvu na dan
1. 9. 2013
Ime
Priimek
Izobrazba
1.
Lucija
Bezenšek
KV
3 leta
2.
Simon
Bračič
Visoka
2 leti
3.
Mojca
Cerovšek
Višja
0 let
3.
Rozalija
Črešnar
NK
22 let
4.
Bernarda
Gorenšek
KV
5 let
5.
Andreja
Gorinšek
KV
14 let
6.
Lidija
Gošnjak
KV
4 leta
7.
Vesna
Hrovat
Srednja
8.
Erna
Janžek
KV
14 let
9.
Leopoldina
Jelen
KV
30 let
10.
Dominik
Kline
Srednja
17 let
11.
Anica
Koprivnik
KV
14 let
12.
Marija
Kramer
KV
27 let
13.
Darja
Leskovar
Srednja
20 let
14.
Milena
Makovec
KV
14 let
15.
Urška
Podkrajšek
KV
11 let
16.
Pavel
Skaza
KV
9 let
17.
Milena
Zlodej
Srednja
5 let
15 let
10
3.3 ŠTEVILO UČENCEV IN ODDELKOV
OŠ POD GORO
M
Ž
ŠT. UČENCEV
1.a
13
12
25
1.b
14
10
24
2.a
15
12
27
2.b
15
11
26
3.a
15
8
23
3.b
16
7
23
4.a
11
12
23
4.b
10
13
23
5.a
13
6
19
5.b
6
14
20
5.c
7
11
18
6.a
11
10
21
6.b
11
10
21
6.c
10
9
19
7.a
14
13
27
7.b
16
10
26
8.a
10
13
23
8.b
9
11
20
8.c
9
12
21
9.a
9
12
21
9.b
10
11
21
9.c
13
10
23
SKUPAJ
244
250
494
11
4. OBSEG IN VSEBINA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA
4.1 NOVOSTI NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
V šolskem letu 2013/2014 bomo nadaljevali izvajanje projekta Postopno uvajanje drugega tujega
jezika v OŠ v 7., 8. in 9. razredu v katerega bodo vključeni vsi učenci omenjenih razredov.
Pri predmetih GUM, LUM, GEO, ZGO v 6. razredu, GUM, LUM v 7. razredu, BIO, GEO, GUM, LUM v
8. razredu in GUM, LUM v 9. razredu, bomo pouk izvajali strnjeno, to je po fleksibilnem
predmetniku. Strnjeno bomo izvajali tudi nekatere izbirne predmete.
V 1., 2. in 3. razredu bomo izvajali projekt zgodnjega učenja angleščine Tuj jezik naj postane
moj drugi jezik (fakultativna oblika).
Še naprej bomo posvečali pozornost večjezičnosti, večkulturnosti, nacionalni in evropski zavesti
ter medsebojnemu sprejemanju. Aktivnosti bodo povezane z vsebinami učnih načrtov. Prav tako
bomo težili k medpredmetni povezavi pri izvajanju projektov na dnevih dejavnosti in pri pouku.
4.2 MEDNARODNI PROJEKTI
V mesecu septembru bo na šoli gostoval pevski zbor iz Hranic (Češka), ki je pobrateno mesto
Slovenskih Konjic. Pevski zbor bo sodeloval s pevskim zborom v OŠ Pod goro, ki jim bo v
naslednjih letih vrnil obisk. V tem in naslednjem šolskem letu bomo izvajali mednarodni
Dvostranski Comenius projekt: Friendship makes the universe smaller, pri katerem bomo
sodelovali z OŠ Dragatuš iz Hranic.
4.3 VKLJUČEVANJE UČENCEV S POSEBNIMI POTREBAMI
V letošnjem šolskem letu imamo na šoli 33 učencev, ki so v program vzgojno-izobraževalnega
dela usmerjeni z odločbo Zavoda za šolstvo. Individualno strokovno pomoč jim nudijo specialne
pedagoginje, učiteljice razrednega in predmetnega pouka, pedagoginja in psihologinja. Pomoč
gibalno oviranim učencem nudijo stalni spremljevalci za nudenje fizične pomoči. V postopku
usmerjanja otrok s posebnimi potrebami so še štirje učenci.
4.4 NADARJENI UČENCI
V šolskem letu 2013/2014 bomo izvedli postopek evidentiranja nadarjenih učencev v 4. razredu.
Za učence 5., 6., 7., 8. in 9. razreda, ki so že identificirani kot nadarjeni, smo pripravili
obogatitveni program delavnic z različnimi vsebinami in nivojski pouk pri predmetih slovenščina,
matematika in angleščina (program dela z nadarjenimi učenci je priloga LDN).
Postopek odkrivanja učencev vodi šolska psihologinja Darja Marinkovič, koordinatorici
ustvarjalnih delavnic pa sta Janja Brglez in Maja Olup.
Program ustvarjalnih delavnic je priloga LDN.
4.5 PREDNOSTNE NALOGE
V začetku šolskega leta smo zbrali predloge za vizijo šole. Le te bomo tekom šolskega leta še
oblikovali in izluščili pravo vizijo naše šole. Razvojni načrt šole je v prilogi LDN-ja.
Tudi v tem šolskem letu bomo delovali v okviru postavljenih ciljev, kot so večjezičnost,
fleksibilni predmetnik, pregled učnih načrtov in vsebin po vertikali, medpredmetne povezave.
Nadaljevali bomo s samoevalvacijo, pri kateri bomo poseben poudarek namenili bralni
pismenosti. Prav tako bomo nadaljevali z medsebojnimi hospitacijami, na katerih bomo
12
opazovali medpredmetno povezovanje ali poudarek na bralni pismenosti pri izvedbi učne ure.
Seznam učiteljev, ki bodo izvedli hospitacijsko uro je v poglavju 5.1, pedagoško vodenje.
Pozornost bomo tako kot vsako leto posvečali vzgojni problematiki in nadgrajevali vzgojni načrt
šole. Akcijski načrt šole, načrt za samoevalvacijo, akcijski načrt za medsebojne hospitacije so
priloga LDN. Pri izobraževanju učiteljev bo poudarek na izobraževanju za e-kompetentnega
učitelja.
Nadaljevali bomo uporabo e-zbornice, ki smo jo pričeli izvajat ob koncu šolskega leta 2011/2012
in pričeli z delom na e-učilnicah za razredništvo.
Nosilec
Rok
1. Uresničevanje vzgojnega
načrta
D. Ravnik, D. Marinkovič, N.
Vidmajer
vse šolsko leto
2.
Samoevalvacija
D. Ravnik, N. Vidmajer, M.
Slapnik
vse šolsko leto
3.
Spremljanje preverjanja in
ocenjevanja znanja
D. Ravnik, D. Marinkovič
ob koncu ocenjevalnih
obdobij
4.
Projekt Zdrava šola
B. Vodopivec
vse šolsko leto
5.
Ekošola
L. Klančnik, N. Levart
vse šolsko leto
6.
Nadarjeni učenci v OŠ
D. Marinkovič, J. Brglez, M.
Olup, N. Bejat Krajnc
vse šolsko leto
7.
Spremljanje dela učencev s
posebnimi potrebami
D. Marinkovič, M. Slapnik, N.
Vidmajer
vse šolsko leto
8.
Nacionalni preizkus znanja
ob koncu 2. in 3. triade
D. Ravnik, M. Jazbec
vse šolsko leto
9.
Izvajanje fleksibilnega
predmetnika
J. Varga
vse šolsko leto
10. Postopno uvajanje drugega
tujega jezika v OŠ
S. K. Fijavž, D. Ravnik
vse šolsko leto
11. Zgodnje poučevanje
angleščine
T. Gal Črešnar, S. Kuzman, D.
Ravnik
vse šolsko leto
12. Kolegialne hospitacije
D. Ravnik, vsi učitelji
vse šolsko leto
13. Medpredmetno povezovanje
I. Švab, D. Ravnik, vsi učitelji
vse šolsko leto
14. Uporaba IKT pri pouku
T. Kolar
vse šolsko leto
15. Inovacijski projekt: Kuža,
motivator za učenje
M. Slapnik
vse šolsko leto
16. Dvostranski Comenius
projekt: Friendship makes
the universe smaller
M. Hren
2 šolski leti
Vsebina
4.6 VKLJUČEVANJE V TEKMOVANJA
13
4.6.1 Tekmovanja v športu
OŠ Pod goro
Kros
medobčinsko
oktober 2013
Nogomet – st. dečki
medobčinsko
oktober 2013
regijsko
februar 2014
državno
april 2014
medobčinsko
november 2013
regijsko
januar 2014
državno
februar 2014
medobčinsko
november 2013
regijsko
januar 2014
državno
februar 2014
Odbojka - deklice
medobčinsko
december 2013
Košarka - ml. dečki
medobčinsko
februar 2014
regijsko
februar 2014
državno
april 2014
regijsko
februar 2014
državno
marec2014
medobčinsko
februar 2014
regijsko
februar 2014
državno
april 2014
medobčinsko
april 2014
regijsko
april 2014
medobčinsko
maj 2014
regijsko
maj 2014
državno
junij 2014
občinsko
junij 2014
Košarka – st. dečki
Košarka - st. deklice
Smučanje
Košarka - ml. deklice
Nogomet - ml. dečki
Atletika
Olimpijada
14
4.6.2 Ostala tekmovanja
OŠ Pod goro
Čas
Logika
september, oktober
Astronomija
december
Fizika – Stefanovo priznanje
marec, april
Matematika – Vegovo priznanje
marec, april
Kemija – Preglovo priznanje
januar, marec
Slovenščina – Cankarjevo priznanje
december, januar, marec
Angleščina
november, januar, marec
Nemščina
november, januar
Zgodovina
december, januar, marec
Biologija – Proteusovo priznanje
oktober, december
Geografija
januar, marec, april
Angleška bralna značka-Angleški bralni krožek?
oktober - maj
Nemška bralna značka
oktober-april
Vesela šola
februar, april
Računanje je igra
maj
Evropski matematični kenguru
marec,
Tekmovanje v znanju mladih čebelarjev
marec/ april
Zlata kuhalnica - državno tekmovanje
oktober
Zlata kuhalnica - regijsko
februar
Kaj veš o prometu “Kolo z motorjem"
maj
Križemkražem
maj
Tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni
oktober
Plakat miru
oktober
15
4.7 DEJAVNOSTI PO OBVEZNEM PREDMETNIKU
4.7.1 Obvezni izbirni predmet
V šolskem letu 2013/2014 bomo imeli 24 učnih skupin in izvajali 20 obveznih izbirnih predmetov
(OIP).
DRUŽBOSLOVNO-HUMANISTIČNI SKLOP
NARAVOSLOVNO-TEHNIŠKI
SKLOP
Likovno snovanje 1 (LS1),
Šport za zdravje (ŠZZ)
Likovno snovanje 2 (LS2),
Izbrani šport (IŠP)
Likovno snovanje 3 (LS3),
Šport za sprostitev (ŠSP)
Tuj jezik - španščina 1 (ŠI1)
Rastline in človek (RČL)
Tuji jezik - španščina 2 (ŠI)
Genetika (GEN)
Tuji jezik - španščina 3 (ŠI)
Načini prehranjevanja (NPH)
Varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami (VNN)
Sodobna priprava prehrane (SPH)
Poskusi v kemiji (POK)
Urejanje besedil (UBE)
Vezenje: Osnovni vbodi in tehnike
vezenja(VEO)
Računalniška omrežja (ROM)
Multimedija (MME)
Obdelava gradiv - les (OGL)
OIP so del obveznega programa v devetletni OŠ in so ocenjeni z ocenami od 1 do 5. Na urniku so
eno uro tedensko oziroma dve uri za tuji jezik, Večina pa se jih letos izvaja strnjeno v tečajni
obliki. Učenci se zanje odločajo glede na svoje interese, sposobnosti in posebna zanimanja. So
eno-, dvo- ali triletni (tuji jezik). Učenec izbere praviloma 2 uri izbirnih predmetov, s soglasjem
staršev pa lahko tudi tri. V primeru, da obiskuje glasbeno šolo z javno veljavnim programom, mu
izbirnega predmeta ni potrebno izbrati.
16
4.7.2 Učna obveznost strokovnih delavcev
Zap.
Št.
Ime
Priimek
Razredničarka
Poučuje
1.
Amalija
Ajdnik
sorazredničarka 8.a
ŠPO, ŠŠP, IŠP
2.
Nela
B. Krajnc
7. b
TJA
3.
Andreja
B. Majcen
sorazredničarka 8.b
LUM, LS 1, 2, 3
4.
Urška
Marguč
sorazredničarka 8.c
ZGO, DKE
5.
Lidija
Bombek
9.a
KEM, BIO, POK
6.
Janja
Brglez
1.b
SLJ,MAT, SPO, GUM, LUM, ŠPO
7.
Dragica
Čander
8.
Edita
Drozg
sorazredničarka 5.b
TJA
9.
Jelka
Esih
sorazredničarka 6. a
VNN, laborantka, vodja šol. prehrane
10.
Darinka
G. Berdnik
11.
Tina
Gal Črešnar
8.b
TJA,
12.
Maja
Gošnjak
1.a
SLJ,MAT, SPO, GUM, LUM, ŠPO
13.
Mojca
Hauptman
sorazredničarka 8.b
SLJ, OPB
14.
Martina
Hren
sorazredničarka 9.c
TJA, MAT
15.
Bojan
Hrovat
sorazrednik 6.c
TIT,
16.
Aleksandra Husinec
OPB
17.
Mojca
Jazbec
socialna delavka
18.
Anita
Jeromel
OPB, RAP
19.
Branka
Juhart
sorazredničarka 5.a
RAP (SLJ, MAT)
20.
Sabina
K. Fijavž
9.b
TJN, OGL
21.
Marina
Kacbek
8.c
MAT, FIZ
22.
Lidija
Klančnik
5.a
RAP, OPB
23.
Tadej
Kolar
ROID, MME, ROM, UBE, TIT, ROS, OPB
24.
Eva
Žagar
individ. strok. pomoč učencem
25.
Anja
Križnič
7.c
SLJ
26.
Darinka
Krušič
3.b
RAP, OPB
27.
Nuša
Levart
sorazredničarka 4.b
OPB
28.
Anica
Lovrenčič
5.b
RAP
FIZ, UBE
NAR, BIO, RČL, GEN, VES
17
Zap.
Št.
Ime
Priimek
Razredničarka
Poučuje
29.
Manca
Macuh
4.b
RAP
30.
Matevž
Macuh
31.
Darja
Marinkovič
sorazredničarka 6.c
psihologinja, individ. strok. pomoč
32.
Sonja
Motaln
3.a
RAP, OPB
33.
Greta
Mumelj
6. b
MAT
34.
Maja
Olup
35.
Lidija
Orličnik
6. a
SLJ, MAT, OPB
36.
Vinko
Potočnik
sorazrednik 8.b
ŠPO, IŠP, ŠSP; ŠZZ
37.
Mateja
Ravnak
2.a
RAP,OPB
38.
Darja
Ravnik
9. a, b, c
LUM
39.
Silva
Ribič
2.b
RAP, OPB
40.
Natalija
Rošer
sorazredničarka 1.b
GUM 2.b; 3.b, OPB, OPZ
41.
Mateja
Slapnik
sorazredničarka 4.a
specialna pedagoginja
42.
Metka
Poštrak
sprem. gibalno oviranega učenca
43.
Lea
Štante
sprem. gibalno oviranega učenca
44.
Irena
Švab
sorazredničarka 7. b
SLJ
45.
Mojca
T. Capello
6.b
BIO, NAR, GOS, OPB, SPH, NPH
47.
Dragica
Tomše
sorazredničarka 1.a
OPB, JUV
48.
Jana
Varga
9.c
ZGO, GEO
49.
Lidija
Venko
5.c
RAP
50.
Nadja
Vidmajer
sorazredničarka 6.b
pedagoginja, individ. strok. pomoč,
svetovalna delavka - OŠ V parku
51.
Sonja
Vodovnik
4.a
RAP
52.
Nina
Vodovnik
OPB
53.
Jasmina
Vodovnik
OPB
53.
Jasna
Vrbanec
sprem. gibalno oviranega učenca
knjižničarka
Pomočnica
ravnateljice
ZGO
18
4.7.3 Predmetnik za šolsko leto 2013/2014
Glej prilogo!
4.7.4 Tečajne oblike pouka
Plavanje v 3. razredu.
Kolesarski tečaj v 5. razredu.
4.7.5 Oddelčne skupnosti
Oddelčne skupnosti vodijo razredničarke v sodelovanju s sorazredniki (4. – 9. r). Razredne ure
bodo potekale vsak teden pred poukom med 7.30 in 8.00 uro. V vsakem ocenjevalnem obdobju
bo razrednik izvedel dve tematski razredni uri, torej skupaj štiri. Delo bo potekalo po programih,
ki jih bodo pripravile razredničarke s sorazredniki in v sodelovanju z učenci in svetovalno
delavko.
4.7.6 Trajanje pouka
Pouk poteka v eni izmeni. Učne ure trajajo:
Trajanje učnih ur
Začetek
Konec
1. ura
8.00
8.45
2. ura
8.50
9.35
MALICA
9.35
10.00
3. ura
10.00
10.45
4. ura
10.50
11.35
5. ura
11.40
12.25
6. ura
12.30
13.15
7. ura
13.30
14.15
8. ura
14.20
15.05
V času od 7.30 do 8.00 poteka varstvo vozačev, jutranje varstvo, razredne ure, dodatni ali
dopolnilni pouk, bralna značka, jutranja vadba za učence 1. triletja.
Večina učencev je v šoli ob 7.00.
19
4.8 DNEVI DEJAVNOSTI
4.8.1 Kulturni dnevi
Razred
Št. učencev
1.
49
Cilji
Spoznavajo različna
umetnostna,
družboslovna področja,
kulturne vrednote
človeške družbe in jih
med seboj povezujejo.
Pri izvajanju kulturnih
dni so aktivni, saj
dejavnosti načrtujejo,
sprejemajo, doživljajo
in se tudi sami izražajo
s petjem, plesom,
besedo in sliko.
Navajajo se na
sprejemanje in
vrednotenje lastnega
dela in dela sošolcev.
Ogledajo si gledališko
predstavo in spoznavajo
značilnosti gledališča.
Razvijajo koordinacijo
gibanja z
enostavnejšimi
gibalnimi nalogami in
družabno-plesnimi
igrami, ki jih izvajamo v
različnem ritmu ob
glasbeni spremljavi.
Vsebina
Oblike,
metode
Otvoritev
igral
Gledališka
predstava
Čas
Sep./
okt.
Frontalna,
skupinska,
individualna
Razgovor,
razlaga,
primerjanje,
poslušanje …
Kraj
Šola
Zadolženi
M. Gošnjak,
D. Tomše.
J. Brglez,
N. Rošer.
Po
dogovoru
Po
dogovoru
Dec.
Šola
Mar.
Šola
Božičnonovoletno
praznovanje
Žur po goro
20
Razred
Št. učencev
2.
53
Cilji
Spoznavajo različna
umetnostna, družboslovna
področja, kulturne
vrednote človeške družbe
in jih med seboj
povezujejo.
Doživljajo in spoznavajo,
da so nekateri dnevi v letu
posebno pomembni, ker
smo jim ljudje pripisali
poseben pomen.
Ogledajo si gledališko
predstavo in izražajo
svoje razumevanje
besedila.
Sprejemajo norme
kulturnega obnašanja na
javnih prireditvah,
analizirajo dogajanja na
odru in cenijo umetnost.
Pripravijo kulturno
prireditev in se znajo
kulturno obnašati.
Razvijajo koordinacijo
gibov z enostavnejšimi
nalogami, ki jih izvajajo
ob glasbeni spremljavi.
Vsebina
Otvoritev
igral
Oblike,
metode
Frontalna,
skupinska,
individualna,
razgovor,
razlaga,
primerjanje,
poslušanje
Čas
Sep./
okt.
Kraj
Zadolženi
Šola
S. Ribič,
M. Ravnak
Božičnonovoletno
praznovanje
Dec.
Šola
Gledališka
predstava
Po
dogo.
Po dogovoru
Žur po goro
Mar.
Šola
21
Razred
Št. učencev
3.
46
Cilji
Vsebina
Spoznavajo različna
umetnostna,
družboslovna
področja ter
kulturne vrednote
človeške družbe in
jih med seboj
povezujejo.
Pri izvajanju
kulturnih dni so
aktivni, saj
dejavnosti
načrtujejo,
sprejemajo,
doživljajo in se tudi
sami izražajo s
petjem, plesom,
besedo in sliko.
Ogledajo si
gledališko predstavo
in spoznavajo
značilnosti
gledališča.
Navajajo se na
sprejemanje in
vrednotenje
lastnega dela, dela
sošolcev in odraslih.
Sprejemajo norme
kulturnega
obnašanja na javnih
prireditvah,
analizirajo
dogajanja na odru
in cenijo umetnost.
Prireditev za
starše otvoritev
atrija in igral
Oblike, metode
Čas
Kraj
Zadolženi
Okt.
Frontalna,
skupinska,
individualna.
Gledališka
predstava
Božičnonovoletno
praznovanje
Žur pod goro
“Prijateljstvo
zmanjša
razdalje v
vesolju”
Razgovor, razlaga,
primerjanje,
poslušanje,
demonstracije,
metoda praktičnih
del
Nov.
Gledališče,
šola,
S. Motaln,
D. Krušič
Dec.
Mar.
22
Razred
Št. učencev
4.
46
Cilji
Vsebina
Oblike,
metode
Čas
Kraj
Zadolženi
Ogledajo si gledališko predstavo in Ogled
izražajo svoje razumevanje
gledališke
besedila in dogajanja na odru;
predstave
razvijajo in utrjujejo pozitivno
stališče do dramske umetnosti;
spoznajo gledališki prostor in
sprejemajo norme kulturnega
obnašanja v gledališču; doživljajo
umetniško besedo in utrjujejo
narodno identiteto; navajajo se na
sprejemanje in vrednotenje dela
gledaliških igralcev.
Frontalna,
Nov.
razgovor;
ogled
predstave;
vrednotenje
SLG
Celje
S. Vodovnik,
M. Macuh,
Spodbujanje učencev k zavedanju
in izražanju lastne kulture in
spoznavanje drugih kultur;
učenje in krepitev strpnosti in
razumevanje drugačnosti ter
medkulturni dialog;
vzbuditi željo in potrebo po
sodelovanju v kulturnem izražanju
in z javnim nastopanjem razvijati
pozitivno samopodobo in krepiti
samozavest;
razvijati socialne spretnosti in
sposobnosti timskega dela.
Frontalna,
skupinska,
razgovor,
nastop
učencev
Slov.
Konjice
S. Vodovnik,
M. Macuh,
Slov.
Konjice
S. Vodovnik,
M. Macuh,
Prireditev Žur
pod goro
(“Prijateljstvo
zmanjša
razdalje v
vesolju”)
Doživljanje aktivnosti kot nagrado Zaključek
za prebrana dela;
bralne značke
razvoj notranje motivacije za
nadaljnje branje;
srečanje s književnim umetnikom
in predstavitev njegovega življenja
in dela;
spodbujanje in razvijanje načrtne
bralne kulture z vidika nacionalne
zavesti in ohranjanja maternega
jezika.
Mar.
Frontalna,
Maj
skupinska,
razgovor,
razlaga,prip
ovedovanje,
obisk
književnika
23
Razred
Št. učencev
5.
57
Cilji
Vsebina
Oblike, metode
Čas
Kraj
Zadolženi
Ogledajo si gledališko
Ogled
predstavo in izražajo svoje
gledališke
razumevanje besedila in
predstave
dogajanja na odru;
razvijajo in utrjujejo
pozitivno stališče do dramske
umetnosti;
spoznajo gledališki prostor in
sprejemajo norme kulturnega
obnašanja v gledališču;
doživljajo umetniško besedo
in utrjujejo narodno
identiteto;
navajajo se na sprejemanje in
vrednotenje dela gledaliških
igralcev.
Frontalna,
pogovor,
ogled in
vrednotenje
predstave
Nov./
dec.
SLG
Celje
A. Lovrenčič,
B. Juhart,
L. Klančnik,
E. Drozg
L. Venko
Spodbujanje učencev k
zavedanju in izražanju lastne
kulture in spoznavanje drugih
kultur;
učenje in krepitev strpnosti in
razumevanje drugačnosti ter
medkulturni dialog;
vzbuditi željo in potrebo po
sodelovanju v kulturnem
izražanju in z javnim
nastopanjem razvijati
pozitivno samopodobo in
krepiti samozavest;
razvijati socialne spretnosti in
sposobnosti timskega dela.
Prireditev
Žur pod goro
(“Prijateljstvo
zmanjša
razdalje v
vesolju”)
Frontalna,
skupinska,
individualna,
nastop
učencev,
pogovor,
vrednotenje.
Mar.
Šola,
Športna
dvorana
Slov.
Konjice
A. Lovrenčič,
B. Juhart,
L. Klančnik,
E. Drozg.
L. Venko
Doživljanje aktivnosti kot
Zaključek
nagrado za prebrana dela;
bralne značke
razvoj notranje motivacije za
nadaljnje branje;
srečanje s književnim
umetnikom in predstavitev
njegovega življenja in dela;
spodbujanje in razvijanje
načrtne bralne kulture z
vidika nacionalne zavesti in
ohranjanja maternega jezika.
Frontalna,
individualna,
pogovor,
obisk
književnika
Maj
Kulturni
dom
Slov.
Konjice
A. Lovrenčič,
B. Juhart,
L. Klančnik,
E. Drozg.
L. Venko
24
Razred
Št. učencev
6.
61
Cilji
Vsebina
Oblike, metode
Čas
Kraj
Zadolženi
Seznanijo se s Slovensko
filharmonijo in doživijo
koncertni program za
mlade;
Spoznajo Ljubljanski grad
in njegov pomen v
preteklosti.
Komentiran
koncert SF za
mlade
poslušalce; obisk
Ljubljanskega
gradu
Skupinska,
individualna,
poslušanje,
ogled.
Okt.
Ljubljana
G. Mumelj,
L. Orličnik,
M. T. Capello
Ogled gledališke
predstave: opazujejo
prvine gledališke
predstave in jo doživijo,
razumejo dramsko
dogajanje, svoja
opažanja utemeljujejo.
Obnašajo se v skladu z
bontonom.
Gledališka
predstava
Skupinska,
Nov/
individualna,
dec.
pogovor, ogled,
vrednotenje.
SLG Celje
L. Orličnik,
G. Mumelj,
M. T. Capello
Spodbujanje učencev k
zavedanju in izražanju
lastne kulture in
spoznavanje drugih
kultur;
učenje in krepitev
strpnosti in razumevanje
drugačnosti ter
medkulturni dialog;
vzbuditi željo in potrebo
po sodelovanju v
kulturnem izražanju in z
javnim nastopanjem
razvijati pozitivno
samopodobo in krepiti
samozavest;
razvijati socialne
spretnosti in sposobnosti
timskega dela.
Prireditev
Žur pod goro
(“Prijateljstvo
zmanjša razdalje
v vesolju”)
Skupinska,
Mar.
pogovor,
ogled,
poslušanje,
vrednotenje,
nastop učencev
Šola
G. Mumelj,
L. Orličnik,
M.T. Capello
25
Kulturni dnevi za 3. triado
Razred
Št. učencev
7. - 9.
182
Cilji
Vsebina
Medkulturno spoznavanje
in povezovanje Slovenije
in Češke
Priprava oz.
vaja za nastop
(Žur pod goro)
Skupinska
Feb.
šola
E. Drozg, M. Hren,
razredničarke in
sorazredniki
Prijateljstvo zmanjša
razdalje v vesolju
Generalka za
Žur pod goro
Skupinska
Mar.
šola
E. Drozg, M. Hren,
razredničarke in
sorazredniki
Razred
Št. učencev
7.
53
Cilji
Vsebina
Ogled stalnih zbirk v Muzeju
novejše zgodovine in
razstave o Almi M. Karlin v
Pokrajinskem muzeju
Ta veseli dan
kulture
Razred
Št. učencev
8.
64
Cilji
Ogled kulturnih in naravnih
znamenitosti krajev oz.
pokrajine. Spoznavanje
dediščine naroda, njeno
vrednotenje in pomen
ohranjanja.
Vsebina
Po poteh
kulturne in
naravne
dediščine
Oblike,
metode
Čas
Oblike, metode
Frontalna
Oblike,
metode
Frontalna,
individualna
Čas
Maj
Kraj
Zadolženi
Čas
Kraj
Dec.
Celje
Kraj
Zadolženi
I. Š Švab
Zadolženi
Prekmurje Jana Varga
26
Razred
Št. učencev
9.
65
Cilji
Vsebina
Ogled kulturnih in naravnih
znamenitosti krajev oz.
pokrajine. Spoznavanje
dediščine naroda, njeno
vrednotenje in pomen
ohranjanja.
Po poteh
kulturne in
naravne
dediščine
Oblike,
metode
Čas
Frontalna,
Sept.
individualna
Kraj
Gorenjska
Zadolženi
J. Varga
4.8.2 Naravoslovni dnevi
Razred
Št. učencev
1.
49
Cilji
Vsebina
Oblike, metode
Čas
Kraj
Zadolženi
Prepoznavajo, poimenujejo
in primerjajo različna
življenjska okolja ter sledijo
spreminjanju žive in nežive
narave.
Sadovnjak
Frontalna,
individualna,
skupinska.
Okt.
Slov.
Konjice
M. Gošnjak,
D. Tomše,
J. Brglez
N. Rošer.
Odkrivajo in spoznavajo živo
in neživo naravo, njene
zakonitosti, povezanosti ter
spremenljivosti. Spoznavajo
živa bitja ter različna okolja,
v katerih živijo.
Mlaka
Opazovanje,
primerjanje,
razgovor,
razlaga
Maj/
jun.
Po
dogovoru
M. Gošnjak,
D. Tomše,
J. Brglez
N. Rošer.
Primerjajo živa bitja in
okolja, v katerih žive.
Odkrivajo, da je življenje
bitij odvisno od drugih bitij
in od nežive narave.
Kmetija
Opazovanje,
primerjanje,
razgovor,
razlaga
Apr.
Slov.
Konjice
M. Gošnjak,
D. Tomše,
J. Brglez
N. Rošer.
27
Razred
Št. učencev
2.
53
Cilji
Spoznajo vrt kot življenjsko
okolje.
Poimenujejo rastline na vrtu.
Znajo poiskati razlike in
podobnosti med rastlinami.
Razvrščajo po eni ali dveh
spremenljivkah.
Razumejo, da rastline gojimo za
hrano. Vedo, da je življenje živih
bitij odvisno od drugih bitij in od
nežive narave.
Poznajo pravila obnašanja v
različnih prevoznih sredstvih.
Spoznavajo nevarnosti prometa v
različnih vremenskih situacijah.
Spoznavajo različne vidike
življenja ljudi v preteklosti in
danes.
Pozna pomen dediščine, prepozna
različne materiale, pisne in ustne
vire informacij, preko katerih
pridobiva in širi znanje o
preteklosti.
Spoznavajo živa bitja in okolja v
katerih živijo. Ugotavljajo
povezavo med živo in neživo
naravo. Spoznavajo sebe, kako se
gibljejo in uporabljajo svoja
čutila.
Spoznavajo, da v različnih okoljih
živijo različna bitja.
Spoznavajo, da so si nekatere
živali in rastline podobne.
Vsebina
Vrt
Vožnja z
avtobuso
m in bilo
je nekoč
Travnik
Oblike,
metode
Frontalna,
individualna,
skupinska.
Opazovanje,
primerjanje,
razgovor,
razlaga.
Opazovanje,
primerjanje,
razgovor,
razlaga.
Frontalna,
individualna,
skupinska.
Opazovanje,
primerjanje,
razgovor,
razlaga.
Frontalna,
individualna,
skupinska.
Čas
Kraj
Zadolženi
Okt.
Slov.
Konjice
S. Ribič, M.
Ravnak
Maj/
jun.
Slov.
Konjice,Sk
omarje
S. Ribič, M.
Ravnak
Maj/
jun.
Celjska
koča
S. Ribič, M.
Ravnak
28
Razred
Št. učencev
3.
46
Cilji
Vsebina
Oblike, metode
Spoznavajo živa bitja in
okolja, v katerih živijo.
Spoznavajo, da v različnih
okoljih živijo različna
bitja.
Dopolnjujejo in oblikujejo
predstavo o gozdu ter
živalih in rastlinah v
njem.
Spoznavajo, kako so
živali, rastline in ljudje
povezani med seboj.
Spoznavajo, kako ljudje
vplivajo na naravo in kako
lahko prispevajo k
varovanju ter ohranjanju
naravnega okolja.
Iščejo, odkrivajo,
opazujejo, primerjajo in
raziskujejo živali in
rastline v gozdu.
Gozd
Razgovor,
razlaga,
demonstracija,
opazovanje,
primerjanje,
raziskovanje,
praktično delo.
Seznanijo se z
zdravstveno ustanovo in z
nekaterimi poklici v
zdravstvu.
Spoznajo, da nekatere
bolezni povzročajo
mikrobi.
Seznanijo se s
preprečevanjem bolezni,
s pogostimi boleznimi, z
zdravljenjem, nego in
okrevanjem.
Skrb za
zdravje
Frontalna,
individualna,
skupinska,
delo v dvojicah.
Spoznavajo vzroke za
Vožnja z
potovanja.
vlakom
Spoznajo železniški
promet.
Poznajo pravila obnašanja
v različnih prevoznih
sredstvih.
Razložijo pomen varnosti
v prometu.
Razložijo povezanost
prometa z onesnaženostjo
okolja.
Čas
Kraj
Zadolženi
Sept./ Konjiška
okt.
gora
S. Motaln,
D. Krušič,
J. Esih
ZD Slov.
Konjice
S. Motaln,
D. Krušič,
Dec.
Strokovni
delavci ZD
Opazovanje,
primerjanje,
razgovor,
razlaga,
demonstracija.
Frontalna,
individualna,
skupinska,
delo v dvojicah.
Opazovanje,
primerjanje,
razgovor,
razlaga.
Apr.
Slov.
Konjice –
Poljčane –
Celje –
Poljčane –
Slov.
Konjice
S. Motaln,
D. Krušič,
prometnik
Demonstracija.
29
Razred
Št. učencev
4.
46
Cilji
Vsebina
Oblike, metode
Čas
Kraj
Zadolženi
Seznanijo se z
ločevanjem in
ravnanjem z
odpadki.
Odpadki,
odlagališče
odpadnih snovi
Frontalna,
razgovor, razlaga,
opazovanje.
Sept. Slov.
Konjice
M. Macuh,
S. Vodovnik,
Skrbijo za zdrav
način življenja.
Zdravje
Individualna,
skupinska,
razgovor, razlaga.
Nov. Slov.
Konjice
M. Macuh, S.Vodovnik.
Spoznajo rezervoar
(zbiralnik, hram) in
njegov namen.
Vrednotijo pomen
pitne vode.
Oskrba z vodo
Frontalna,
razgovor, razlaga,
opazovanje.
Maj
Slov.
Konjice
M. Macuh,
S. Vodovnik
Oblike, metode
Čas
Kraj
Razred
Št. učencev
5.
57
Cilji
Spoznavajo pomen
zdravega načina
življenja (zdrava
prehrana, gibanje).
Vsebina
Zdrava
prehrana,
gibanje
Zadolženi
Individualna,
skupinska,
frontalna,
pogovor,
razlaga,
predavanje;
praktično delo
Nov.
Šola
A. Lovrenčič,
B. Juhart,
L. Klančnik,
E. Drozg.
L. Venko
Spoznajo delo in
Muzej
življenje rudarjev nekoč premogovništv
in ga primerjajo z
a Slovenije
današnjim.
Ogledajo si muzej pod
strokovnim vodstvom.
Skupinska,
pogovor,
razlaga,
opazovanje,
primerjanje,
vodeni ogled
Mar.
Velenje
A. Lovrenčič,
B. Juhart,
L. Klančnik,
E. Drozg,
L. Venko
Spoznajo značilnosti
kraškega sveta in si pod
strokovnim vodstvom
ogledajo kraško jamo
(kapnike, življenje v
jami…).
Skupinska,
pogovor,
razlaga,
opazovanje,
primerjanje,
vodeni ogled.
Jun.
Šempet
er v
Savinjsk
i dolini
A. Lovrenčič,
B. Juhart,
L. Klančnik,
E. Drozg,
L. Venko
Ogled jame
Pekel
30
Razred
Št. učencev
6.
61
Cilji
Spoznajo pomen
zdrave prehrane in
gibanje za pravilen
razvoj vseh organskih
sistemov.
Vsebina
Oblike, metode
Zdrava
prehrana in
gibanje
(ekodan)
Demonstracija,
praktično delo,
razlaga,
razgovor, vadba
Okt.
Šola
M.T. Capello in
razredničarke.
Skupinska,
frontalna,
razlaga,
razgovor,
opazovanje,
demonstracija.
Sep./
okt.
Žiče,
Špitalič
M.T. Capello in
razredničarke.
Maj
Celje
M.T. Capello,
razredničarke.
Spoznajo različne
Zeliščni vrt
vrste zelišč, njihov
Žiče, Žička
zdravilen učinek,
kartuzija
biodinamiko, možnosti
uporabe želišč v
kulinariki. Spoznajo
Žičko kartuzijo in
življenje kartuzijanov.
Učenci spoznajo, da se Razmnoževanje Skupinska,
rastlina razvije iz
rastlin
frontalna,
semena, razumejo
razlaga,
pomen razmnoževanja
razgovor,
za nadaljevanje vrste.
opazovanje,
Spoznajo osnovne
nabiranje.
razlike med spolnim in
nespolnim
razmnoževanjem.
Razred
Št. učencev
7.
53
Čas
Kraj
Zadolženi
Cilji
Vsebina
Oblike, metode
Čas
Kraj
Zadolženi
Spoznajo različne vrste
užitnih in strupenih gob,
naberejo užitne, skuhajo
in degustirajo gobovo
juho. Pri dejavnosti so
športno aktivnosti.
Zdrava
prehrana in
gibanje
(ekodan)
Skupinska,
frontalna, razlaga,
razgovor,
opazovanje,
nabiranje,vadba
demonstracija.
Okt.
Zg.
Pristava,
šola
D. G. Berdnik,
J. Esih,
razredničarke.
Učenci spoznajo različne
laboratorijske živali, jih
prijemajo in zgubijo
strah pred njimi.
Stik z
živalmi
Frontalna,
skupinska, razlaga,
opazovanje,
demonstracija,
razgovor.
Dec.
Šola
D. G. Berdnik,
J. Esih,
razredničarke
Spoznajo morske
organizme, si ogledajo
naravno geografske
značilnosti primorskega
sveta.
Morje
Frontalna,
skupinska, razlaga,
razgovor,
opazovanje,
nabiranje.
Jun.
Fiesa,
Piran
D. G. Berdnik,
J. Esih,
J. Varga,
razredničarke
31
Razred
Št. učencev
8.
64
Cilji
Vsebina
Oblike, metode
Spoznajo pomen zdrave
prehrane in gibanja za
razvoj razvijajočega
organizma.
Zdrava
prehrana in
gibanje
(ekodan)
Frontalna,
skupinska,
razlaga, razgovor.
Okt.
Šola
L. Bombek,
razredničarke.
Spoznajo različna načine
in tehnike prve pomoči.
šola
Skupinska,
frontalna, razlaga,
razgovor, delo z
viri.
Sept.
šola
M.Tomažič
Capello in
razredničarke.
Seznanijo se z delom
Hermana Potočnika in
dobijo vpogled v razvoj
dogajanja v vesolju. Z
delavnicami in
izkustvenim učenjem ob
tem v učencih
spodbujamo zanimanje za
dogajanje okoli nas.
KSEVT
Skupinska,
frontalna, razlaga,
razgovor,
delavnice
6. maj
Vitanje
D.Čander in
razredničarke.
Razred
Št. učencev
9.
65
Cilji
Vsebina
Čas
Oblike,
metode
Čas
Kraj
Kraj
Zadolženi
Zadolženi
Spoznajo pomen
zdrave prehrane in
gibanja za razvoj
organizma.
Zdrava prehrana in
gibanje
(ekodan)
Razlaga,
razgovor,
delo v
skupinah.
Okt.
Šola
D. GilčvertBerdnik
razredničarke,
Razmišljajo o sebi in
razvijajo pozitiven
odnos do samega sebe.
Spoznajo različne pasti
in posledice
zasvojenosti.
Samopodoba
Samospoštovanje.
Pasti zasvojenosti.
Skupinsko
delo,
razlaga,
razgovor,
delavnice
Nov.
Šola
N. Vidmajer,
razredničarke.
Spoznajo različne
naravne in umetne
ekositeme na Pohorju
in njihovo varovanje.
Ogledajo si biološko
čistilno napravo in
razumejo pomen le-te
za varovanje okolja
Naravni in umetni
ekosistemi.
Ogled,
razlaga,
razgovor,
skupinsko
delo.
Maj
Pohorje
D. Gilčvert-Berdnik
in razredničarke.
32
4.8.3 Tehniški dnevi
Razred
Št. učencev
1.
49
Cilji
Vsebina
Oblike, metode
Čas
Kraj
Pozna pomen dediščine,
prepozna različne materiale,
pisne in ustne vire
informacij, preko katerih
pridobiva in širi znanje o
preteklosti.
Povezujejo lastnosti gradiv
in načina obdelave.
Uporabljajo orodja,
pripomočke in postopke za
obdelavo. Za delo se
pripravijo in po delu
pospravijo.
Vedo, da pri delu nastanejo
odpadki za katere je treba
poskrbeti.
Domača obrt
in kulturna
dediščina
Frontalna,
individualna,
skupinska,
opazovanje,
primerjanje,
razgovor, razlaga.
Okt.
Šola
M. Gošnjak,
J. Brglez, D.
Tomše, N.
Rošer
Uporabljajo različne gradiva
(snovi), orodja in
obdelovalne postopke ter
povezujejo lastnosti gradiv z
načini obdelave. Navajajo se
na varnost pri delu, se
pripravijo za delo in po
končanem delu za sabo
pospravijo.
Izdelek iz
naravnih
materialov
Opazovanje,
pogovor, razlaga,
demonstracija,
frontalna,
individualna,
skupinska.
Dec. Šola
M. Gošnjak,
J. Brglez,
D.Tomše, N.
Rošer
Povezujejo lastnosti gradiv
in načina obdelave.
Uporabijo orodja,
pripomočke in postopke za
obdelavo. Za delo se
pripravijo in po delu
pospravijo. Vedo, da pri delu
nastanejo odpadki, za katere
je treba poskrbeti. Razvijajo
ročne spretnosti in
domišljijo. Navajajo se na
vztrajnost.
Ponovno
uporabim
Opazovanje,
pogovor, razlaga,
demonstracija,
frontalna, dvojice,
individualna,
skupinska.
Apr.
M. Gošnjak,
J. Brglez,
D.Tomše, N.
Rošer
Šola
Zadolženi
33
Razred
Št. učencev
2.
53
Cilji
Pozna pomen dediščine,
prepozna različne
materiale, pisne in
ustne vire informacij,
preko katerih pridobiva
in širi znanje o
preteklosti.
Povezujejo lastnosti
gradiv in načina
obdelave. Uporabljajo
orodja, pripomočke in
postopke za obdelavo.
Za delo se pripravijo in
po delu pospravijo.
Vedo, da pri delu
nastanejo odpadki za
katere je treba
poskrbeti.
Seznanijo se z novim
materialom in
postopkom. Uporabljajo
različna gradiva (snovi),
orodja in obdelovalne
postopke ter povezujejo
lastnosti gradiv z načini
obdelave. Za delo se
pripravijo in po delu
pospravijo.
Oblikujejo nizanje s
kombinacijo več
naravnih materialov.
Navajajo se na
vztrajnost in delo v
skupini.
Vsebina
Domača
obrt in
dediščina
Filcanje
Izdelek iz
naravnih
materialov
Oblike, metode
Frontalna,
individualna,
skupinska,
opazovanje,
primerjanje,
razgovor, razlaga.
Frontalna,
individualna,
skupinska,
opazovanje,
primerjanje,
razgovor, razlaga,
demonstracija.
Frontalna,
individualna,
skupinska,
opazovanje,
primerjanje,
razgovor, razlaga,
demonstracija
Čas
Okt.
Kraj
Šola
Zadolženi
S. Ribič, M. Ravnak
S. Ribič, M. Ravnak
zunanja sodelavka
Marec
Šola
S. Ribič, M. Ravnak
Maj/
junij
Celjska
koča
34
Razred
Št. učencev
3.
46
Cilji
Vsebina
Spoznavajo slovenske in
češke domače obrti in
iščejo razlike in
podobnosti med njimi.
Spoznavajo slovensko in
češko kulturno dediščino
in jo primerjajo.
Uporabljajo različna
gradiva, orodja in
obdelovalne postopke ter
povezujejo lastnosti
gradiv z načini obdelave.
Za delo si primerno
pripravijo delovni prostor,
materiale in orodje ter po
delu pospravijo. Ob
dejavnostih bogatijo
čustvene, socialne in
estetske osebnostne
kvalitete.
Domača obrt in
kulturna
dediščina
Slovenija/Češka
Spoznavajo pomen naše
dediščine in način
življenja ter dela nekoč.
Spoznavajo spreminjanje
snovi v nekem delovnem
postopku.
Spoznajo delovno tehniko
za peko kruha, izdelavo
piščali in sveče iz voska.
Uporabljajo papir in
orodja ter usvajajo
obdelovalne postopke.
Spoznavajo zvezo med
lastnostmi papirja ter
načinom obdelave:
režejo, oblikujejo,
spajajo, lepijo ...
Ob dejavnostih bogatijo
čustvene, socialne in
estetske osebnostne
kvalitete.
Oblike, metode
Frontalna,
individualna,
skupinska.
Čas
Okt.
Kraj
Šola
S. Motaln,
D. Krušič
Opazovanje,
primerjanje,
razlaga, metoda
praktičnih del,
demonstracija.
Izdelek iz
naravnih
materialov:
peka kruha,
nunalce, sveča.
Frontalna,
individualna,
skupinska.
Izdelek iz
papirja
Frontalna,
individualna,
skupinska.
Zadolženi
Okt.
Rogatec –
muzej na
prostem
Jun.
Velenjski
grad
S. Motaln,
D. Krušič,
vodje
delavnic
Opazovanje,
primerjanje,
razgovor,
razlaga,
metoda
praktičnih del,
demonstracija.
Opazovanje,
primerjanje,
razgovor,
razlaga,
metoda
praktičnih del,
demonstracija.
S. Motaln,
D. Krušič,
vodje
delavnic
35
Razred
Št. učencev
4.
46
Cilji
Po načrtu naredijo
izdelek;znajo uporabljati
orodje;
imajo urejen del.
prostor
Vsebina
Oblike, metode
Izdelek iz
Frontalna,
gradiva za NIT skupinska,
individualna.
razgovor,
razlaga,
demonstracija,
praktično delo
Čas
Kraj
Zadolženi
Mar. Slov.
M. Macuh,
Konjice S.Vodovnik.
Učenci spoznavajo pomen Domača obrt
domače obrti in kulturne in kulturna
dediščine;
dediščina
razvijajo zavest o
nacionalni ter evropski
kulturni dediščini,
spoznavajo podobnosti in
razlike slovenske in češke
kulture;
navajajo se na
sprejemanje in
vrednotenje lastnega dela
in dela drugih.
Frontalna,
skupinska,
individualna.
razgovor,
razlaga,
demonstracija,
praktično delo.
Okt.
Slov.
M. Macuh,
Konjice S. Vodovnik.
Izkustveno spoznajo, da
je zgradba in lastnost
sistema odvisna od števila
in lastnosti sestavin ter
razmerij med njimi.
Prostorsko
oblikovanje
(zgradbe iz
sestavljank in
odpadnega
materiala )
Frontalna,
skupinska,
individualna,
razgovor,
razlaga,
demonstracija,
praktično delo.
Sept. Slov.
M. Macuh,
Konjice S. Vodovnik.
Seznanijo se s
cestnoprometnimi
predpisi in se preizkusijo
v praktični vožnji.
JUMICAR
SLOVENIJA –
promet
Frontalna,
skupinska,
individualna.
razgovor,
razlaga,
demonstracija,
praktično delo.
Maj
Slov.
M. Macuh,
Konjice S. Vodovnik.
36
Razred
Št. učencev
5.
57
Cilji
Vsebina
Oblike, metode
Čas
Kraj
Zadolženi
Spoznajo pomen gibanja Zmaj,
zraka in izkoriščanja
padalo
moči vetra,
po načrtu zgradijo in
preizkusijo delovanje
naprave, ki jo poganja
veter;
razvijajo ročne
spretnosti in se
navajajo na varnost pri
delu.
Individualna,
frontalna,
razlaga,
demonstracija,
razgovor, praktično
delo,
vrednotenje
Nov.
Šola
A. Lovrenčič, B.
Juhart,
L. Klančnik,
E. Drozg,
L. Venko
Učenci po načrtu
izdelajo hladilno torbo;
spoznajo izolacijski
material - stiropor;
uporabljajo različno
orodje in
razvijajo ročne
spretnosti ter se
navajajo na varnost pri
delu.
Hladilna
torba
Individualna,
Frontalna,
razgovor,
razlaga,
demonstracija,
praktično delo,
vrednotenje.
Jan.
Šola
A. Lovrenčič, B.
Juhart,
L. Klančnik,
E. Drozg,
L. Venko
Učenci spoznajo pomen
domače obrti in
kulturne dediščine;
razvijajo zavest o
nacionalni ter evropski
kulturni dediščini;
spoznavajo podobnosti
in razlike slovenske in
češke kulture;
navajajo se na
sprejemanje in
vrednotenje lastnega
dela in dela drugih.
Domača obrt Frontalna,
in kulturna
individualna,
dediščina
razgovor, razlaga,
demonstracija,
praktično delo,
vrednotenje
izdelkov.
Okt.
Šola
A. Lovrenčič, B.
Juhart,
L. Klančnik,
E. Drozg,
L.Venko.
Spoznajo pomen
tehnično brezhibnega
kolesa in opremo
kolesarja za varno
vožnjo;
urijo spretnostno
vožnjo na poligonu.
Promet –
vožnja po
poligonu
Maj
Igrišče
pri
športni
dvorani
A. Lovrenčič, B.
Juhart,
L. Klančnik,
E. Drozg,
L. Venko
Individualna,
frontalna.
razgovor,
demonstracija
spretnostne vožnje s
kolesom, vožnja po
poligonu.
37
Razred
Št. učencev
6.
61
Cilji
Vsebina
Oblike metode
Čas
Kraj
Zadolženi
Učenci spoznajo pomen
domače obrti in kulturne
dediščine;
razvijajo zavest o
nacionalni ter evropski
kulturni dediščini;
spoznavajo podobnosti in
razlike slovenske in češke
kulture;
navajajo se na
sprejemanje in
vrednotenje lastnega dela
in dela drugih.
Domača
obrt in
kulturna
dediščina
Frontalna, skupinska,
razlaga, opazovanje,
demonstracija,
praktično delo.
Okt.
Šola
M. Hren in
razredniki
Razlaga, razgovor,
praktično delo,
demonstracija.
Apr.
Šola
B. Hrovat,
razredničarke,
gozdarji.
Mar.
Šola
N. Vidmajer,
razredničarke.
Maj
Šola
B. Hrovat,
razredničarke in
mentorji iz SPŠ
Maribor.
Učenci spoznajo
Les gospodarjenje z gozdovi in gozd
s pomočjo gozdarjev
praktično izvedejo
podiranje drevesa oz.
spravilo lesa
Učenci razmišljajo o svojih Spoznajm
interesih in željah, ki so
o poklice Razgovor, delavnice.
povezane z nadaljevanjem
šolanja.
Učenci spoznajo različne
vrste poklicev.
Preizkusijo se v različnih
spretnostih, ki so značilne
za določen poklice.
Učenci ponovijo pravila
Promet
varne vožnje s kolesom, na
računalniku preizkusijo
svoje znanje, poskusijo z
laserskim merilnikom
meriti hitrost vozil v bližini
šole.
Razgovor, razlaga,
praktično delo.
38
Razred
Št. učencev
7.
53
Cilji
Učenci si ogledajo
šolo, spoznajo
postopke izdelave
izdelka in izdelajo
izdelek.
Vsebina
Oblike, metode
Čas
Kraj
Zadolženi
Srednja
lesarska šola
Maribor
Ogled, razlaga,
razgovor,
demonstracija,
praktično delo.
Sept.
Maribor
Domača obrt
in kulturna
dediščina
Frontalna,
skupinska, razlaga,
opazovanje,
demonstracija,
praktično delo.
Okt.
Šola
Spoznajo
proizvodnjo dela
umetnih mas
Ogled
proizvodnje z
umetnimi
masami Koplast, Isokon
...
Razlaga, skupinska
demonstracija,
metoda praktično
delo.
Jun.
Šola
B. Hrovat,
razredničarke.
Učenci razmišljajo
o svojih interesih in
željah, ki so
povezane z
nadaljevanjem
šolanja.
Učenci spoznajo
različne vrste
poklicev.
Preizkusijo se v
različnih
spretnostih, ki so
značilne za določen
poklic.
Spoznajmo
poklice
Razlaga
demonstracija,
razgovor,
delavnice.
Mar.
Šola
N. Vidmajer in
razredničarke.
Učenci spoznajo
pomen domače
obrti in kulturne
dediščine;
razvijajo zavest o
nacionalni ter
evropski kulturni
dediščini;
spoznavajo
podobnosti in
razlike slovenske in
češke kulture;
navajajo se na
sprejemanje in
vrednotenje
lastnega dela in
dela drugih.
B. Hrovat,
razredničarke.
M. Hren in
razredniki
39
Razred
Št. učencev
8.
64
Cilji
Vsebina
Oblike, metode
Čas
Kraj
Zadolženi
Učenci spoznajo v
različnih delavnicah
oblike dela na šoli.
Poklicno
usmerjanje
Razgovor,
razlaga,
demonstracija,
praktično delo.
Okt.
ŠC Zreče
B. Hrovat,
razredničarke.
Spoznajo delovanje
motorjev ter
kemijsko reakcijo
izgorevanja.
Reakcija
ogljikovodikov
in njih
onesnaženost
Skupinska,
frontalna
razlaga,
razgovor, delo z
delovnimi listi.
Sept.
CŠOD- Soča
Mentorji CŠOD
ter
razredničarke.
Učenci spoznajo
pomen domače
obrti in kulturne
dediščine;
razvijajo zavest o
nacionalni ter
evropski kulturni
dediščini;
spoznavajo
podobnosti in
razlike slovenske in
češke kulture;
navajajo se na
sprejemanje in
vrednotenje
lastnega dela in
dela drugih.
Domača obrt
in kulturna
dediščina
Frontalna,
skupinska,
razlaga,
opazovanje,
demonstracija,
praktično delo
Okt.
Šola
Martina Hren
in razredniki
Učenci si ogledajo
šolo in aktivno
sodelujejo v
različnih delavnicah
Tehničnonaravoslovne
delavnice
Razlaga,
razgovor,
praktično delo.
Dec.
Gimnazija Slov.
Konjice
B. Hrovat,
razredničarke.
40
Razred
Št. učencev
9.
65
Cilji
Vsebina
Učenci si ogledajo
predstavitev šole in
v delavnicah aktivno
sodelujejo.
Šolski center
Celje
Čas
Kraj
Ogled, razlaga,
razgovor,
demonstracija,
praktično delo.
Okt.
Celje
N. Vidmajer,
M. Jazbec
razredničarke.
Učenci spoznajo
Domača obrt
pomen domače obrti in kulturna
in kulturne
dediščina
dediščine;
razvijajo zavest o
nacionalni ter
evropski kulturni
dediščini;
spoznavajo
podobnosti in
razlike slovenske in
češke kulture;
navajajo se na
sprejemanje in
vrednotenje
lastnega dela in dela
drugih.
Frontalna,
skupinska, razlaga,
opazovanje,
demonstracija,
praktično delo.
Okt.
Šola
M. Hren in razredniki.
Učenci si ogledajo
Tehnični
tehniški muzej, v
muzej Bistra
katerem se ohranjajo
eksponati tehnične
dediščine, ki so
bistveno vplivali na
življenje Slovencev.
Ogled,
razlaga,opazovanje.
Sept.
Bistra B. Hrovat
Učenci spoznajo
obdelovalne
postopke ter
različne tehnične
delavnice.
Ogled, razlaga,
razgovor,
demonstracija.
Maj
Zreče B. Hrovat
Ogled tovarn
Comet in
Unior
Oblike, metode
Zadolženi
41
4.8.4 Športni dnevi
Razred
Št. učencev
1.
49
Cilji
Vsebina
Oblike, metode
Čas
Kraj
Zadolženi
Izvajajo gibanje v različnem ritmu ob
glasbeni spremljavi. V celoti razvijajo Ples
gibalne sposobnosti. Razvijajo si
funkcionalne sposobnosti in vztrajnost
ter se navajajo na zdrav način
življenja. Seznanijo se s primerno
obutvijo in oblačili.
Skupinska,
individualna,
razgovor,
razlaga.
Sept.
Razvijajo gibalne sposobnosti,
samozavest, odločnost in vztrajnost.
Privzgajajo si odnos do športne
opreme, znajo izbrati primerna
oblačila in obutev. Razvijajo
koordinacijo gibanja z enostavnejšimi
gibalnimi nalogami. Seznanijo se z
novo športno disciplino.
Golf in
športne
igre
Skupinska,
individualna,
demonstracija,
razgovor,
razlaga.
Okt.
Golf
igrišče
Zlati
grič
M. Gošnjak,
J. Brglez,
D.Tomše,
N. Rošer
Zadovoljijo prvinske potrebe po
gibanju in igri. V celoti razvijajo
gibalne sposobnosti. Razvijajo si
funkcionalne sposobnosti in
vztrajnost ter se navajajo na zdrav
način življenja. Seznanijo se s
primerno obutvijo in oblačili.
Seznanijo se z nevarnostmi in pravili
na sankališču.
Spoznajo gibalne dejavnosti na
snegu.
Sankanj
e in
igre na
snegu
Skupinska,
individualna,
razgovor,
razlaga.
Jan.
ali
feb.
Trim
steza
Slov.
Konjice
M. Gošnjak,
J. Brglez,
D.Tomše,
N. Rošer
Spoznavajo osnovne atletske panoge.
Razvijajo gibalne sposobnosti.
Razvijajo samozavest, odločnost in
vztrajnost.
Privzgajajo si odnos do športne
opreme, znajo izbrati primerna
oblačila in obutev.
Spoznavajo in upoštevajo osnovna
načela varnosti na stadionu.
Pohod
Skupinska,
dvojice,
individualna,
razgovor,
razlaga,
demonstracija.
Apr.
ali
Maj
Škalce
M. Gošnjak,
J. Brglez,
D.Tomše,
N. Rošer
Razvijajo si orientacijo v omejenem
prostoru. Privzgajajo si osnovne
higienske navade, spoznavajo in
upoštevajo osnovna načela varnosti v
bazenu. Razvijajo koordinacijo gibanj
z gibalnimi nalogami. Razvijajo
veselje do različnih športnih
dejavnosti.
Plavanje
Skupinska,
individualna;
razgovor,
razlaga,
demonstracija.
Jun.
Terme
Zreče
M. Gošnjak,
J. Brglez,
D.Tomše,
N. Rošer
Slov.
Konjice
M. Gošnjak,
J. Brglez,
D.Tomše,
N. Rošer
zunanji
sodelavci
42
Razred
Št. učencev
2.
53
Cilji
Izvajajo gibanje v različnem
ritmu ob glasbeni spremljavi. V
celoti razvijajo gibalne
sposobnosti. Razvijajo si
funkcionalne sposobnosti in
vztrajnost ter se navajajo na
zdrav način življenja. Seznanijo
se s primerno obutvijo in
oblačili.
Zadovoljijo prvinske potrebe po
gibanju in igri. V celoti
razvijajo gibalne sposobnosti.
Razvijajo si funkcionalne
sposobnosti in vztrajnost ter se
navajajo na zdrav način
življenja. Seznanijo se s
primerno obutvijo in oblačili.
Seznanijo se z nevarnostmi in
pravili na sankališču. Spoznajo
gibalne dejavnosti na snegu.
Vsebina
Ples
Sankanje
Oblike, metode
Čas
Kraj
Zadolženi
Skupinska,
individualna,
razgovor,
razlaga.
Sept.
Slov.
Konjice
S. Ribič,
M.
Ravnak,
zunanji
sodelavci
Skupinska,
individualna,
razgovor,
razlaga.
Jan.
Trim steza
Slov.
Konjice
S. Ribič,
M. Ravnak
Razvijajo gibalne sposobnosti,
samozavest, odločnost in
vztrajnost. Privzgajajo si odnos
do športne opreme, znajo
izbrati primerna oblačila in
obutev. Razvijajo koordinacijo
gibanja z enostavnejšimi
gibalnimi nalogami. Seznanijo
se z novo športno disciplino.
Golf in
športne
igre
Skupinska,
dvojice,
individualna,
razgovor,
razlaga,
demonstracija.
Okt.
Vadbišče
Zlati grič,
Dobrovlje
S. Ribič,
M. Ravnak
Razvijajo si orientacijo v
omejenem prostoru. Privzgajajo
si osnovne higienske navade,
spoznavajo in upoštevajo
osnovna načela varnosti v
bazenu. Razvijajo koordinacijo
gibanj z gibalnimi nalogami.
Razvijajo veselje do različnih
športnih dejavnosti.
Plavanje
Skupinska,
individualna.
Jun.
Terme
Zreče
S. Ribič,
M. Ravnak
Razvijajo funkcionalne
sposobnosti in vztrajnost ter se
navajajo na zdrav način
življenja.
Vedo, da se je treba za telesno
aktivnost primerno obuti in
obleči.
Pohod
Jun.
Celjska
koča
S. Ribič,
M. Ravnak
Razgovor,
razlaga,
demonstracija.
Skupinska,
individualna,
razgovor,
razlaga.
43
Razred
Št. učencev
3.
46
Cilji
Obvladujejo gibanje na mestu
in v prostoru z menjavanjem
smeri v enostavnem in
sestavljenem ritmu. Povezujejo
gibe z raznovrstno glasbeno
spremljavo. Razvijajo gibalne
sposobnosti.
Zadovoljijo prvinske potrebe po
gibanju in igri. V celoti
razvijajo gibalne sposobnosti.
Razvijajo si funkcionalne
sposobnosti in vztrajnost ter se
navajajo na zdrav način
življenja. Seznanijo se s
primerno obutvijo in oblačili.
Upoštevajo pravila
elementarnih in moštvenih iger.
Razvijajo si funkcionalne
sposobnosti in vztrajnost ter se
navajajo na zdrav način
življenja. Seznanijo se s
primerno obutvijo in oblačili.
Seznanijo se z nevarnostmi in
pravili na sankališču.
Spoznajo gibalne dejavnosti na
snegu.
Spoznavajo osnovne atletske
panoge.
Razvijajo gibalne sposobnosti.
Razvijajo samozavest,
odločnost in vztrajnost.
Privzgajajo si odnos do športne
opreme, znajo izbrati primerna
oblačila in obutev.
Spoznavajo in upoštevajo
osnovna načela varnosti na
stadionu.
Zadovoljujejo potrebe po
gibanju in igri. Razvijajo
gibalne sposobnosti. Razvijajo
si funkcionalne sposobnosti in
vztrajnost ter se navajajo na
zdrav način življenja. Seznanijo
se s primerno obutvijo in
oblačili.
Vsebina
Plesne
delavnice
Oblike, metode
Skupinska,
Individualna.
Čas
Kraj
Sept.
šola,
športna
dvorana
S. Motaln,
D. Krušič
učitelji
plesa
Razgovor,
razlaga,
demonstracija.
Zadolženi
Športne
igre
Skupinska,
individualna,
razgovor,
razlaga,
demonstracija.
Okt.
Igrišče v
parku,
trim
steza,
športna
dvorana
S. Motaln,
D. Krušič
Sankanje
Skupinska,
individualna,
razgovor,
razlaga,
demonstracija.
Jan.
Trim steza
S. Motaln,
D. Krušič
April/
maj
Stadion
Dobrava
Maj/
junij
Konjiška
gora
Atletika
Pohod
Skupinska,
individualna,
razgovor,
razlaga,
demonstracija.
Skupinska,
individualna,
razgovor,
razlaga.
S. Motaln,
D. Krušič
S. Motaln,
D. Krušič
44
Razred
Št. učencev
4.
46
Cilji
Vsebina
Oblike, metode
Čas
Kraj
Zadolženi
Razvijajo funkcionalne
sposobnosti z dalj časa
trajajočimi različnimi
gibalnimi nalogami v
naravi.
Pohod
Individualna,
skupinska,
razgovor.
Sept.
Slov.
Konjice
M. Macuh,
S. Vodovnik,
Zadovoljijo potrebe po
gibanju, doživljajo in
spoštujejo lepote narave.
Nabiranje
kostanja
Individualna,
skupinska,
razgovor.
Okt.
Slov.
Konjice
M. Macuh,
S. Vodovnik,
Razvijajo gibalne
Zimski
sposobnosti in pozitivne
športni dan
vzorce športnega
- sankanje
obnašanja;
spoznavajo in upoštevajo
osnovna načela varnosti na
sankališču;
oblikujejo zgradbe in
figure iz snega.
Individualna,
skupinska,
razgovor.
Jan./
feb.
Slov.
Konjice
M. Macuh,
S. Vodovnik,
Skrbijo za zdrav način
Športne
življenja, razvijajo gibalne igre,
sposobnosti.
atletika
Individualna,
skupinska,
razgovor,
razlaga,
demonstracija.
Maj
Slov.
Konjice
M. Macuh,
S. Vodovnik,
Razvijajo funkcionalne
sposobnosti z dalj časa
trajajočimi gibalnimi
nalogami v naravi.
Individualna,
skupinska,
razgovor.
Jun.
Slov.
Konjice
M. Macuh,
S. Vodovnik,
Pohod
45
Razred
Št. učencev
5.
57
Cilji
Zadovoljijo potrebe po
gibanju, krepijo športni duh
in razvijajo funkcionalne
sposobnosti z dalj časa
trajajočimi gibalnimi
nalogami v naravi.
Vsebina
Pohod
Oblike,
metode
Čas
Kraj
Zadolženi
Individualna,
skupinska,
pogovor
Sept.
Lovski dom A. Lovrenčič, B.
Juhart,
L. Klančnik,
E. Drozg,
L Venko.
Individualna,
skupinska,
pogovor.
Okt.
Zg. Preloge A. Lovrenčič, B.
Juhart,
L. Klančnik,
E. Drozg,
L. Venko.
Zadovoljijo potrebe po
gibanju in doživljajo ter
spoštujejo lepote narave.
Nabiranje
kostanja
Razvijajo pozitivne vzorce
športnega obnašanja,
gibalne sposobnosti ter
oblikujejo zgradbe in figure iz
snega;
spoznavajo in upoštevajo
osnovna načela varnosti na
sankališču.
Zimski
Individualna,
športni dan – skupinska,
sankanje,
pogovor.
pohod
Učenci urijo spretnostno
vožnjo v okolici šole in
upoštevajo cestno prometne
predpise; razvijajo in
poglabljajo medsebojne
pozitivne odnose.
Kolesarjenje Individualna,
Maj
skupinska,
razgovor,
praktična
vožnja s kolesi.
Šolski
okoliš
A. Lovrenčič, B.
Juhart,
L. Klančnik,
E. Drozg,
L. Venko.
Učenci razvijajo osnovne
motorične sposobnosti in
atletske discipline; razvijajo
medsebojno sodelovanje,
spoštujejo lastne in tuje
dosežke, utrjujejo
samozavest in razvijajo
pozitivni odnos do zdravega
načina življenja.
Atletika,
športne igre
Slov.
Konjice
(stadion)
A. Lovrenčič, B.
Juhart,
L. Klančnik,
E. Drozg,
L. Venko
Individualna,
skupinska,
pogovor.
Jan./ Slov.
feb.
Konjice
April
A. Lovrenčič, B.
Juhart,
L. Klančnik,
E. Drozg,
L.Venko.
46
Razred
Št. učencev
6.
61
Cilji
Vsebina
Oblike, metode
Čas
Kraj
Zadolženi
Razvijajo odnos Pohod,
do športne igre, šp.igre
spoštujejo
pravila športnega
obnašanja.
Skupinska
Sept.
Okolica Sl.
Konjic
Razredničarki,
sorazredničarki,
V. Potočnik,
A. Ajdnik.
Pravilen odnos
Pohod
do narave,
rekreacija v
naravi, varnost v
naravi.
Skupinska
Jan.
ŠN
Razredničarke
sorazredničarke,,
V. Potočnik.
Upoštevajo
Plavanje,
načela varnosti v preverjanje
bazenih.
znanja
plavanja
Individualna
Feb.
Terme Zreče
Razredničarki
sorazredničarki,
A. Ajdnik.
Razvijajo
Atletika
osnovne atletske
sposobnosti.
Individualna
Apr.
Stadion
Slov. Konjice
Razredničarki
sorazredničarki,
V. Potočnik,
A. Ajdnik.
Pravilen odnos
do narave,
rekreacija v
naravi, varnost
na pohodu.
Skupinska,
individualna
Maj
Konjiška gora
Razredničarki
sorazredničarki,
V. Potočnik,
A. Ajdnik.
Pohod
47
Razred
Št. učencev
7.
53
Cilji
Vsebina
Oblike,
metode
Čas
Kraj
Razvijajo odnos do
Pohod,
športne igre, spoštujejo šp.igre
pravila šp. obnašanja.
Skupinska
Sept.
Okolica Sl.
Konjic
Razredničarke,
sorazredniki,
V. Potočnik,
A. Ajdnik.
Pravilen odnos do
narave, rekreacija v
naravi, varnost na
pohodu.
Skupinska
Okt.
Okolica Slov.
Konjic
Razredničarke,
sorazredniki,
V. Potočnik,
A. Ajdnik.
Upoštevajo načela
Plavanje, Individualna
varnosti v bazenih in na smučanje,
smučiščih.
pohod
Feb.
Terme Zreče,
Rogla,
Slov. Konjice
Razredničarke,
sorazredniki,
V. Potočnik,
A. Ajdnik.
Razvijajo osnovne
atletske sposobnosti,
vztrajnost z aerobnimi
dejavnostmi.
Atletika,
pohod
Skupinska,
individualna
Apr.
Stadion,
Konjiška gora
Razredničarke,
sorazredniki,
V. Potočnik,
A. Ajdnik.
Pravilen odnos do
narave, rekreacija v
naravi, varnost na
pohodu.
Planinski
pohod
Skupinska,
Maj
Individualna.
Lovrenška
jezera
Razredničarke
sorazredniki,
V. Potočnik,
A. Ajdnik.
Pohod
Zadolženi
48
Razred
Št. učencev
8.
64
Cilji
Vsebina
Oblike,
metode
Čas
Razvijajo odnos do
Pohod, šp. Skupinska
športne igre,
igre
spoštujejo pravila šp.
obnašanja.
Sep.
CŠOD Soča
Razredničarke,
sorazredniki,
Pravilen odnos do
narave, rekreacija v
naravi, varnost na
pohodu.
Pohod
Skupinska
Nov.
Okolica Sl. Konjic
Razredničarke,
sorazredniki,V.
Potočnik, A. Ajdnik
Upoštevajo načela
varnosti v bazenih in
na smučiščih.
Plavanje,
smučanje,
pohod
Individualna
Feb.
Terme Zreče,
Razredničarke,
Rogla, Slov. Konjice sorazredniki,
V. Potočnik,
A. Ajdnik.
Razvijajo osnovne
Atletika,
atletske sposobnosti, pohod
vztrajnost z
aerobnimi
dejavnostmi.
Skupinska,
individualna
Apr.
Stadion, Konjiška
gora.
Razredničark,
sorazredniki,
V. Potočnik,
A. Ajdnik.
Pravilen odnos do
narave, rekreacija v
naravi, varnost na
pohodu.
Skupinska,
individualna
Maj
Osankarica, Trije
Kralji
Razredničarke,
sorazredniki,
V. Potočnik,
A. Ajdnik.
Planinski
pohod
Kraj
Zadolženi
49
Razred
Št. učencev
9.
65
Cilji
Pravilen odnos do
narave, rekreacija v
naravi, varnost
Vsebina
Pohod,
šp.igre
Oblike,
metode
Skupinska.
Čas
Kraj
Zadolženi
Sept. Okolica Sl.
Konjic
Razredničarke,
sorazredničarke
V.Potočnik, A.Ajdnik
Okt.
Razredničarke,
sorazredničarke
A. Ajdnik,
V. Potočnik,
Pravilen odnos do
narave, gibanje v
naravi, varnost
Pohod
Skupinska
Okolica Sl.
Konjic
Upoštevajo načela
varnosti v bazenih in
na smučiščih.
Plavanje,
smučanje,
pohod
Individualna Feb.
Terme Zreče,
Rogla, Slov.
Konjice.
Razvijajo osnovne
atletske sposobnosti
in vztrajnost z
aerobnimi
dejavnostmi.
Atletika,
pohod
Skupinska,
Apr.
individualna
Stadion, Konjiška Razredničarki,
gora.
sorazredničarke
A. Ajdnik,
V. Potočnik
Skupinska,
Junij
Individualna
Po dogovoru
Premagujejo strah,
Adrenalins
premagujejo manj in ki park
bolj zahtevne ovire.
Razredničarke,
sorazredničarke
A. Ajdnik,
V. Potočnik
Razredničarke,
sorazredničarke
Marinkovič
50
4.8.5 Urejanje šolskega prostora
Načrt za celo šolo
Naloge
Čas
Odgovorni
Urejanje šol. prostorov (učilnic,
oglasnih desk)
vse šol. leto
A. B. Majcen, D. Tomše,
razredničarke
Čiščenje šol. dvorišča in okolice
vse šol. leto
razredničarke, ekorazredi
Zbiranje starega papirja
Okt./maj
L. Orličnik, N. Rošer
Zbiranje kostanja
Okt.
L. Orličnik, N. Rošer
Izdelovanje voščilnic
Pred novim
letom
A. B. Majcen, D. Tomše
Skrb za ločevanje odpadkov
vse leto
L. Klančnik, N. Levart, vsi
učitelji
Izdelava prazničnih, izdelkov ter
dekoracija šole
december
A. B. Majcen, B. Horvat, D.
Ravnik
4.8.6 Zborovsko petje
Vrsta zbora
Vključeni učenci
Št. Ur
Urnik
Mladinski PZ
6., 7., 8., 9. Razred
140
sreda 13.30–14.15 skupna vaja
Otroški PZ
3., 4., 5. Razred
35
enkrat do dvakrat tedensko
CICI-zbor
1., 2. Razred
35
četrtek 11.40 – 12.30 enkrat tedensko
4.9 INTERESNE DEJAVNOSTI
Učenci se bodo v šolskem letu 2013/2014 vključili v naslednje interesne dejavnosti:
4.9.1 Interesne dejavnosti 1. in 2. triade
INTERESNA DEJAVNOST
UČITELJ
Nemški krožek
Sabina K. Fijavž
Angleški krožek (1., 2., 3. razred)
Tina G. Črešnar
Cici-zbor za 1. in 2. razred
Natalija Rošer
Otroški pevski zbor
Petra Brdnik Juhart
Golf
Silva Ribič
Križemkražem
Anita Jeromel
51
INTERESNA DEJAVNOST
UČITELJ
Planinski krožek
1. triada: Nuša Levart, Silva Ribič
4.,5. razred: Lidija Klančnik,Lidija Venko
Dopisniški krožek
Mojca Hauptman
Likovni krožek
Dragica Tomše (1. – 4. r)
Gospodinjski krožek
Darinka Krušič
Pravljični krožek
Manca Macuh
Vesela šola
Sonja Motaln
Angleški bralni krožek
Edita Drozg, Tina Gal Črešnar, Nela Bejat Krajnc
Slovenska bralna značka
Razredničarke, Maja Olup
Cici vesela šola (1. - 3.)
Mateja Ravnak
Šolska hranilnica
Silva Ribič
Ekobralna značka
Lidija Klančnik, Nuša Levart, 1. triletje učiteljice
OPB
Tehnični krožek - 2. triada
Bojan Hrovat
Dramski krožek
Edita Drozg
Ekokrožek
Mojca T. Capello
Biološki krožek
Mojca T. Capello
Čebelarski krožek
zunanji sodelavec, Mojca T. Capello
Jutranja vadba
Natalija Rošer
Gibalno- plesni krožek
Maja Gošnjak, Lidija Klančnik
Računalniški krožek
Janja Brglez
4.9.2 Interesne dejavnosti 3. triade
UČITELJ
INTERESNA DEJAVNOST
Šolski šport
Amalija Ajdnik
Zgodovinski krožek
Jasna Vrbanec
Naravoslovni krožek
Darinka G. Berdnik
Spletne strani
Tadej Kolar
Planinski krožek
Jana Varga
52
INTERESNA DEJAVNOST
UČITELJ
Pevski zbor
Petra Brdnik Juhart
Prometni krožek
Bojan Hrovat
Angleški bralni krožek
Nela B. Krajnc, Tina G. Črešnar, Edita Drozg
Geografski krožek
Jana Varga
Plesne vaje
Plesna šola Devžej, Darja Marinkovič
Nemška bralni krožek
Sabina K. Fijavž
Foto krožek
zunanji sodelavec, Tadej Kolar
Slovenska bralna značka
Maja Olup
Ekobralna značka
Lidija Klančnik, Anja Križnič
Ročnodelski krožek 6., 7., 8. in 9. r Darinka G.Berdnik
Križem kražem
Anita Jeromel
Dramski krožek
Edita Drozg
Biološki krožek
Mojca T. Capello
Ekokrožek
Mojca T. Capello
Čebelarski krožek
zunanji sodelavec, Mojca T. Capello
Ustvarjalni krožek
Martina Hren
Logika
Martina Hren
Tehniški krožek
Bojan Hrovat
Knjižnični krožek
Maja Olup
4.9.3 Delo organizacij in društev učencev
Organizacija
Mentor
Povez. z zun. dejavniki
Šolska skupnost
Lidija Orličnik, Natalija Rošer
Ostale šole, lokalna skupnost
Rdeči križ
Jelka Esih
Občinski odbor RK
Šolski šport
Vinko Potočnik, Amalija Ajdnik
Ostale šole
Planinsko društvo
Jana Varga
PD Slov. Konjice
Čebelarska zveza
Mojca T. Capello
Čebelarska zveza
53
4.10 PROJEKTI
Projekt
Vodja
Ekošola kot način življenja
Lidija Klančnik, Nuša Levart
Zdrava šola
Brane Vodopivec
Učenje 2. tujega jezika v tretjem triletju OŠ
Sabina K. Fijavž
Noč branja
Urška Marguč, Maja Olup, Janja Brglez,
Martina Hren
Policist Leon svetuje (5. razred)
Anica Lovrenčič
Partnerstvo fakultete in šol
Darja Ravnik
Tuji jezik naj postane moj drugi jezik
Tina Gal Črešnar
Učenje učenja
Nadja Vidmajer
O tebi (6. razred)
Lidija Orličnik
Jaz tebi, ti meni (PPVI in učenci 4. a OŠ Pod
goro)
Irena Pečovnik, Sonja Vodovnik
Inovacijski projekt: Kuža, motivator za učenje
Mateja Slapnik
Dvostranski Comenius projekt:
makes the universe smaller
Martina Hren
Friendship
Simbioza
Dragica Čander
4.11 RAZŠIRJENI PROGRAM
4.11.1 Podaljšano bivanje
V letošnjem šolskem letu imamo 7 skupin podaljšanega bivanja.
Oddelek PB
Učitelj
1. skupina
Jasmina Vodovnik (Aleksandra Husinec)
2. skupina
Nuša Levart
3. skupina
Lidija Orličnik
4. skupina
Anita Jeromel/Mojca Hauptman
5. skupina
Nina Vodovnik
6. skupina
Mojca T. Capello/Urška Marguč
7. skupina
Lidija Klančnik
Učenci obiskujejo OPB po pouku, in sicer od 11.35 do 16.00.
54
4.11.2 Jutranje varstvo
Organizirano je za učence 1., 2., 3. in 4. razredov ter učence vozače 5. razredov. Začne se ob
5.30. Vodi ga Dragica Tomše in dežurne učiteljice. Učenci jutranjega varstva, ki to želijo, lahko
imajo v šoli zajtrk ob 7.15. Vsako jutro pa je učencem ponujena 25 minutna jutranja vadba.
4.11.3 Šola v naravi
Razred
Vsebina
Kraj
Čas
2. razred
Bivanje v naravi
Po dogovoru
junij
4. razred
Letna šola v naravi
- šola plavanja
Izola
junij
6. razred
Zimska šola v naravi
- šola smučanja
Rogla
8. razred
Življenje v naravi
Soča
september
Učenci OŠ V
parku
Šola v naravi
Debeli rtič
september
januar
4.11.4 Prevozi učencev
Učenci se vozijo z avtobusi Izletnika, Avtobusni prevozi Fijavž, Lipičnika in ANDE, in sicer v 1.
triadi 15, 2. triadi 44 in 3. triadi 89 učencev, skupaj 148 učencev ali 30% vseh otrok.
Učenci se vozijo s Stranic, Konjiške vasi, Špitaliča, Starih Slemen, Sojeka, Tepanja, Zeč,
Zreč,Žič, Draže vasi, Nove vasi, Spodnje in Zgornje Pristave, Polen, Sp. Grušovja in Bezine.
4.11.5 Ekskurzije pri izbirnih predmetih
Izbirni predmet
Št. učencev
Rastline in človek
Cilji
Vsebina
Oblike
metode
Učenci si spoznajo
herbarij, stiskalnica
za rastline,
elektronski
mikroskop, celice
obolele za rakom in
GSO.
GSO, državni Frontalna,
herbarij,
razlaga,
celična tkiva razgovor
Čas
Kraj
Zadolženi
Okt.
Ljubljana –
NIB
D. G. Berdnik,
J. Esih,
spremljevalci
55
Spoznajo floro in
favno v hiši morja in
prirodoslovnem
muzeju in kulturno
zgodovinske
značilnosti Dunaja .
Rastline,
živali,
kamnine,
fosile,
kulinarika na
Dunaju,
obnovljivi
viri
energije.
Frontalna,
skupinska,
razlaga,
razgovor
Mar.
Dunaj
D. G. Berdnik,
J. Esih, spremljevalci
Učenci si spoznajo
kulturnozgodovinske
značilnosti
Salzburga, rudnik
soli, naravoslovni
muzej, Orlovo
gnezdo
Kulturnozgodovinske
značilnosti
mesta
Salzburg,
rudnik soli,
naravoslovni
muzej
Razlaga,
razgovor
Maj
Salzburg
D. G. Berdnik,
Lidija Bombek,
Jelka Esih,
spremljevalci
Izbirni predmet
Št. učencev
Likovno snovanje
Cilji
Vsebina
Oblike metode
Čas
Kraj
Zadolženi
Spoznajo pomen UG.
Razvijajo
razumevanje in
doživljanje
umetniških del.
Ogled galerije
ali aktualne
razstave in
glavnega
mesta
Razgovor,
razlaga,
demonstracija,
samostojno delo
Maj/
jun.
Ljubljana
A. B. Majcen
Spoznajo delo
umetnika. Si
privzgajajo čut za
vrednotenje in
spoštovanje
umetniških del.
umetnik na
obisku
Razgovor,
razlaga,
demonstracija,
delavnica
okt./
nov.
Slov.
Konjice
A. B. Majcen
Spoznajo pomen
kulturnega doma v
domačem kraju,
vrednotijo umetniška
dela, krepijo čut za
estetiko.
ogled razstave
Razgovor,
razlaga,
demonstracija,
samostojno delo
ob
razstavi
Slov.
Konjice
A. B. Majcen
56
Izbirni predmet
Št. učencev
Sodobna priprava
hrane, Načini
prehranjevanja
Cilji
Vsebina
Učenci si ogledajo
sejem Narava-zdravje
Zdrav način
življenja:
prehrana,
gibanje,
zdravje
Oblike metode
Čas
Kraj
Zadolženi
razlaga,
razgovor,
samostojno
delo
okt.
Ljubljana
Mojca T.
Capello
EKSKURZIJA V TUJINO: Medpredmetno povezovanje z vključitvijo naslednjih predmetov:
nemščina, slovenščina, zgodovina in geografija.
Cilji
Nemščina:
Učenci bodo:
a. opisali potek ekskurzije v preteklem času,
b. spraševali po ceni določenih predmetov (čokolada ...),
c. naročali hrano, pri tem uporabljali vljudnostne izraze,
d. znali povedati, kakšno je vreme ta dan,
e. poimenovali zgradbe v tujem jeziku,
f. v muzeju poiskali znane zgradbe, značilne za Avstrijo,
g. znali povedati nekaj osnovnih značilnosti za to državo,
h. opazovali naravnogeografske značilnosti ter znali poimenovati (gora, reka, jezero, gozd).
Geografija
Učenci bodo:
a. primerjali velikost Avstrije s Slovenijo,
b. opazovali naravne in družbeno-geografske značilnosti pokrajin skozi katere se bodo
peljali,
c. primerjali značilnosti avstrijskih pokrajin z domačo,
d. opazovali napise krajev in ugotavljali vzroke dvojezičnosti,
e. pojasnili pomen dvojezičnih napisov za narodno manjšino,
f. odnos avstrijske vlade do dvojezičnih napisov,
g. spoznali kulturno središče zamejskih Slovencev,
h. vrisali pot v nemo karto.
Zgodovina:
Učenci bodo:
a. ponovili in utrdili znanje o Karantaniji,
b. utrdili znanje o pokristjanjevanju naših prednikov,
c. si v Minimundusu ogledali in poskušali uvrstiti stavbe v ustrezna obdobja,
d. spoznali, kdaj in kako se je oblikovala meja na Avstrijskem Koroškem.
57
Slovenščina:
Učenci bodo:
a. spoznali vlogo in položaj slov. jezika,
b. spoznali pokrajino, kjer živijo Slovenci kot zamejci,
c. spoznali življenje zamejskih Slovencev - dva uradna jezika, dvojezični javni napisi,
slovenske šole in kulturne ustanove,
d. obnovili znanje ljudskega slovstva - zgodovinska pripovedka Kralj Matjaž,
e. poslušali govorico koroških Slovencev, prepoznali razlike v izreki in besedju.
5. PROGRAM DELA STROKOVNIH ORGANOV
5.1 PEDAGOŠKO VODENJE
5.1.1 Ravnateljica
V okviru del in nalog, ki so opredeljene v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in
izobraževanja ter v Zakonu o osnovni šoli, bodo v šolskem letu 2013/2014 prednostne naloge
ravnateljice naslednje:
1. Spremljanje Letnega delovnega načrta zavoda s posebnim poudarkom na spremljanju
uresničevanja vzgojnih nalog (Vzgojni načrt).
2. Hospitacije – spremljanje učno-ciljno naravnanega pouka, medpredmetnega povezovanja,
sodelovalnega učenja in uporabe IKT (posebej v učilnicah, kjer so interaktivne table).
Spremljanje izvajanja ciljev, ki smo si jih zadali pri samoevalvaciji. Po vsaki hospitaciji
bo sledila analiza (takoj po izvedeni učni uri).
Namen hospitacij:
a.
izboljšati kakovost dela,
b.
spremljati oblike in metode dela,
c.
spremljati vnašanje novosti v učno delo,
d.
opazovati dajanje in preverjanje domačih nalog,
e.
spremljati komunikacijo v razredu.
Oblike hospitacij:
a. nenajavljene,
b. najavljene,
c. medsebojne.
NAJAVLJENE HOSPITACIJE:
Zap. št.
Priimek in ime
Čas hospitacije
1.
Nadja Vidmajer
September
2.
Edita Drozg
Oktober
3.
Silvija Kuzman
Oktober
4.
Urška Marguč
November
5.
Anita Jeromel
December
58
Zap. št.
Priimek in ime
Čas hospitacije
6.
Mateja Ravnak
December
7.
Bojan Hrovat
Januar
8.
Tina Gal Črešnar
Januar
9.
Andreja Rečnik
Februar
10.
Vinko Potočnik
Februar
11.
Petra Brdnik Juhart
Marec
12.
Tadej Kolar
Marec
13.
Anica Lovrenčič
April
Spremljanje postopnega uvajanja drugega tujega jezika v OŠ in zgodnje učenje angleščine.
1. Spremljanje fleksibilnega predmetnika.
2. Spremljanje dela na šoli s prilagojenim programom ter PPVI.
3. Spremljanje vključevanja ciljev zastavljenih pri samoevalvaciji.
4. Spremljanje dela pri izbirnih predmetih.
5. Spodbujanje in organiziranje rabe računalniške tehnologije pri pedagoškem delu.
Analiziranje potreb za programsko opremo, zbiranje ponudb in selektivno nabavljanje v
skladu z Letnim delovnim načrtom.
6. Spremljanje dela v oddelkih podaljšanega bivanja, pri interesnih dejavnostih, dopolnilnem
in dodatnem pouku.
7. Spremljanje dela šolske svetovalne službe, predvsem pri skupnih analizah vzgojno težavnih
učencev, in analiziranje stanja socialnih razmer ter eventualnih »elementov zasvojenosti«
učencev.
8. Spremljanje in spodbujanje dela šolske knjižnice s poudarkom na promociji branja (Noč
branja).
9. Spodbujanje in sodelovanje pri samoevalvaciji (bralno razumevanje in domače naloge).
10. Sistematičen pristop k spremljanju in realizaciji permanentnega strokovnega
spopolnjevanja delavcev s posebnim poudarkom na sicer avtonomni izbiri vsebin, vendar
skladno s potrebami in vizijo razvoja zavoda, kot tudi racionalno izbiro lokacij strokovnega
izobraževanja.
11. Posebna skrb spremljanju dela strokovnih aktivov kot timu strokovnjakov s tematsko nalogo
vertikalnih povezav posameznih predmetov oziroma področij od prvega do zaključnega
razreda.
12. Organiziranje aktiva razredničark razrednih paralelk s ciljem oblikovanja »poenotene
strategije nastopanj« na govorilnih urah in roditeljskih sestankih.
13. Kakovostno vodenje konferenc strokovnih delavcev (mesečnih in redovalnih) ter analiza
vzgojnih in učnih rezultatov.
14. Usmerjanje posebne pozornosti »ponovnemu vračanju« pisanja učencev predvsem v 1. in 2.
triadi (manj delovnih zvezkov).
15. Posebna skrb spremljanju domačih nalog in njihovi vlogi, saj domača naloga ne pomeni
samo pogojev za realizacijo oziroma utrjevanje učne snovi, temveč tudi navajanje učencev
na odgovornost, vključno z odgovornostjo učitelja za preverjanje domačih nalog in
posredovanje povratnih informacij.
16. Namenjanje posebne pozornosti dnevom dejavnosti, kot so kulturni, športni in naravoslovni
dnevi (evalvacija na strokovnih aktivih in na konferencah strokovnega zbora).
17. Delo s starši v zvezi z uresničevanjem nalog Vzgojnega načrta. Omogočanje izobraževanja
staršev s strokovnimi predavanji in delavnicami, v katerih bodo sodelovali predavatelji in
moderatorji strokovnjaki s Centra za pomoč otrokom in staršem ter naši in drugi strokovni
59
18.
19.
20.
21.
22.
delavci. Osebno se bom vključevala v delo s starši na uvodnih roditeljskih sestankih,
govorilnih urah ter ob drugih priložnostih, ki bodo posledica situacijskih posebnosti na
vzgojnem ali učnem področju.
Načrtovanje kadrovskih potreb ter reševanje morebitnih tehnoloških viškov.
Analiziranje dela šole v preteklem letu.
Povezava z lokalno skupnostjo, drugimi izobraževalnimi zavodi, vrtci, športnimi, kulturnimi
in drugimi društvi bo usmerjena v skupno odgovornost za vzgojna ravnanja, namenjena
udeležencem izobraževanja v naši šoli.
Povezava s kadrovskimi šolami, Zavodom za šolstvo Republike Slovenije, Ministrstvom za
šolstvo in šport ter drugim zavodi za izobraževanje bo naravnana k uresničevanju
strokovnega spopolnjevanja, financiranju dejavnosti in drugih potreb za funkcioniranje
sistema v našem zavodu.
Dnevna spremljava dela ostalih podsistemov: tehničnega kadra, administrativnoračunovodskega sektorja in šolske kuhinje.
5.1.2 Pomočnica ravnateljice
Opravlja dela in naloge, ki izhajajo iz opredelitve del in nalog pomočnika ravnatelja. Tako bodo
stalne naloge:
1. usmerjanje in organiziranje dela v šoli (nadomeščanja),
2. povezovanje šole z lokalno skupnostjo,
3. sodelovanje pri organiziranju pedagoškega, strokovnega in drugega izobraževanja
delavcev šole,
4. sodelovanje pri uvajanju inovacij v administrativno-tehnično in vzgojno-izobraževalno
delo,
5. spremljanje pedagoškega in ostalega dela na centralni šoli in obeh podružničnih šolah,
6. sestava urnika.
Druga dela:
1. sodelovanje pri vodenju evidence o opravljenem delu v skladu z Letnim delovnim
načrtom,
2. sprotno spremljanje in beleženje dogodkov za zapis v kroniko,
3. sodelovanje pri organizaciji interesnih dejavnosti,
4. izpolnjevanje in oblikovanje statističnih in drugih poročil šole,
5. sodelovanje pri pripravi in vodenju pedagoških konferenc,
6. sodelovanje pri administrativnih in vzgojno-izobraževalnih zadevah šole,
7. sodelovanje pri zbiranju potreb po učilih, osnovnih sredstvih, drobnem inventarju ter
potrošniškem materialu in nabavi le-teh,
8. sodelovanje pri organiziranju šolskih in drugih prireditev,
9. prisostvovanje na sestankih ŠS, okroglim mizam učencev, ipd.,
10. povezovanje dela učencev s krajem,
11. sodelovanje pri izvajanju programa centralne šole in obeh podružničnih šol,
12. sodelovanje bom s specialno pedagoginjo in svetovalno službo na šoli
13. vključevanje pri organizaciji tekmovanj,
14. sodelovanje pri organiziranju dnevov dejavnosti,
15. pomoč pri reševanju kadrovskih potreb,
16. organiziranje izvedbe NPZ,
17. sodelovanje z Zdravstvenim domom Slovenske Konjice (pregledi).
5.2 NAČRT DELA UČITELJSKEGA ZBORA
Konferenca ob začetku šolskega leta v AVGUSTU:
Kadrovske spremembe,
organizacija pouka in dejavnosti ob pouku,
zagotavljanje varnosti na dnevih dejavnosti in v šoli,
60
-
organizacije, društva in interesne dejavnosti,
šolski koledar,
šolska dokumentacija,
LDN,
vodje aktivov in razrednih učiteljskih zborov in projekti,
navodila za razrednike in učitelje v naslednjem šolskem letu,
načrt izobraževanja
inventura, komisije,
zadolžitve,
prehrana (Jelka Esih)
urejanje šolskega prostora med počitnicami,
razno.
Konferenca v mesecu SEPTEMBRU:
- Predstavitev programa za e-redovalnico in e-dnevnik,
- pregled realizacije dosedanjega dela,
- delovni načrt za september in oktober,
- obisk pevskega zbora iz Hranic,
- navodila razrednikom za roditeljske sestanke,
- nov pravilnik za status športnika in popravki v vzgojnem načrtu,
- razno.
Konferenca v mesecu OKTOBRU:
Pregled realizacije dosedanjega dela,
delovni načrt za oktober,
evakuacija,
varnost na dnevih dejavnosti,
doprinos
izobraževanje: samoevalvacija,
razno.
Konferenca v mesecu NOVEMBRU:
Pregled realizacije dosedanjega dela,
delovni načrt za november,
izobraževanje: Učenci tujci,
razno.
Konferenca v mesecu DECEMBRU:
Pregled realizacije dosedanjega dela,
delovni načrt za mesec december,
poročilo iz srečanja ravnateljev,
vmesno poročilo o izvedbi medsebojnih hospitacij,
razno.
Redovalna konferenca v mesecu JANUARJU ob zaključku 1. ocenjevalnega obdobja:
Analiza učno-vzgojnih rezultatov, izostankov od pouka in sodelovanja s starši,
delovni načrt za mesec januar,
razno.
Konferenca v mesecu FEBRUARJU:
Pregled realizacije dosedanjega dela
delovni načrt za mesec februar,
-
samoevalvacija –analiza razumevanja pisnih navodil (poročanje učiteljev),
izobraževanje: bralno učne strategije,
razno.
61
Konferenca v mesecu MARCU:
Delovni načrt za mesec marec,
Žur pod goro, Projekt Comenius
navodila za roditeljske sestanke,
izobraževanje: bralno učne strategije,
razno.
Konferenca v mesecu APRILU:
Pregled realizacije dosedanjega dela,
delovni načrt za mesec april,
preverjanje znanja z NPZ (6. in 9. razred),
razno.
Konferenca v mesecu MAJU:
Pregled realizacije dosedanjega dela,
delovni načrt za mesec maj in junij,
preverjanje znanja z NPZ (6. in 9. razred),
rezultati tekmovanj, pohvale, nagrade,
izobraževanje: poročanje o delu z nadarjenimi (Maja Olup, Janja Brglez, Nela Bejat
Krajnc),
razno.
Redovalna konferenca v mesecu JUNIJU:
Pregled realizacije dosedanjega dela,
vzgojno-izobraževalni rezultati ob koncu šolskega leta,
samoevalvacija – končna analiza razumevanja pisnih navodil in nalog bralnega
razumevanja,
izobraževanje: bloomova in ostale taksonomije,
razno.
5.3 STROKOVNI AKTIVI
Na šoli bodo v šolskem letu 2013/14 bodo delovali naslednji aktivi:
1. aktiv učiteljic in vzgojiteljic 1. triade (Mateja Ravnak)
2. aktiv učiteljic 2. triade (Anica Lovrenčič)
3. aktiv učiteljev 3. triade (Amalija Ajdnik)
4. aktiv učiteljev družboslovno-jezikovnega področja (Irena Švab)
5. aktiv učiteljev naravoslovno-tehničnega področja (Darinka G. Berdnik)
6. aktiv šolskih svetovalnih delavk (Darja Marinkovič)
7. aktiv spremljevalcev gibalno oviranih učencev (Darja Marinkovič)
8. aktiv za fleksibilni predmetnik (Jana Varga)
9. aktiv učiteljic OPB (Natalija Rošer)
10. aktiv strokovnih delavcev, ki nudijo ure dodatne strokovne pomoči (Mateja Slapnik).
5.3.1 Aktiv učiteljic 1. triade
V strokovnem aktivu sodelujejo učiteljice in vzgojiteljici, ki poučujejo od 1. do 3. razreda. Na
naša srečanja vabimo tudi druge strokovne delavce na šoli ter praktikantke, ki opravljajo
obvezno prakso na naši šoli.
Na srečanjih načrtujemo dejavnosti, ki potekajo ob pouku, pogovorimo se o roditeljskih
sestankih, novostih pri pouku, pregledamo razpise, ki se pojavljajo med letom, udeležujemo se
srečanj študijskih skupin …
62
Načrt dela:
1. ocenjevalno obdobje
● Pregled dejavnosti, LDN in vzgojnega načrta - spremembe in dopolnitve.
● Priprava na dneve dejavnosti.
● E-izobraževanja.
● Priprava na roditeljska sestanka.
● Spremljanje novosti na vzgojno-izobraževalnem področju.
● Priprava na spremljanje samoevalvacije.
● Priprava na otvoritev igral.
● Pregled kriterijev ocenjevanja znanja.
2. ocenjevalno obdobje
● Priprava na roditeljski sestanek
● Priprava na dneve dejavnosti
● Spremljanje novosti na vzg.-izobraževalnem področju
● Priprava prireditve Žur pod goro
● Pregled učnih gradiv za naslednje šol. leto
● Okvirni načrt dejavnosti za naslednje šol. leto
● Analiza samoevalvacije
Sestale se bomo na začetku leta ter ob zaključku ocenjevalnih obdobij. Ostali sestanki bodo
potekali pred dejavnostmi in po potrebi.
Vodja: Mateja Ravnak
5.3.2 Aktiv učiteljic 2. triade
V strokovnem aktivu sodelujejo učiteljice, ki poučujejo v 2. triadi (4., 5. in 6. razred). Na naša
srečanja vabimo tudi druge strokovne delavce šole.
Na sestankih se dogovorimo o konceptu priprave in izvedbe skupnih dnevov dejavnosti,
spremljamo novosti na učno-vzgojnem področju, sledimo razpisanim literarnim in likovnim
natečajem ter tekmovanjem in obravnavamo vsebine, povezane z uresničevanjem letnega
delovnega načrta šole.
Načrt dejavnosti:
AVGUST
● Načrtovanje in usklajevanje kulturnih, naravoslovnih, tehniških in športnih dni v šolskem
letu 2013/2014
● Navodila za delo pri pouku pri posameznem predmetu
● Poenotenje kriterijev ocenjevanja znanja
● Akcijski načrt izboljšav
● Vzgojni načrt - spremembe in dopolnitve
SEPTEMBER/OKTOBER
● Teden otroka.
● Interesne dejavnosti, bralna značka
● Roditeljski sestanki
● Izvedba tehniškega dneva: Domača obrt in kulturna dediščina
● Spremljanje novosti na učno-vzgojnem področju
● Literarni in likovni natečaji
NOVEMBER/DECEMBER
63
●
●
●
●
Organizacija in izvedba kulturnega dne (obisk gledališča)
Tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje
Literarni in likovni natečaji
Poročilo s sestankov študijskih skupin Zavoda RS za šolstvo
JANUAR/FEBRUAR
● Analiza Vzgojnega načrta
● Pregled učno-vzgojnih rezultatov ob koncu 1. ocenjevalnega obdobja
● Realizirane dejavnosti (analiza, pohvale, pripombe)
● Izvedba zimskega športnega dne
● Roditeljski sestanki
● Literarni in likovni natečaji
● Analiza Akcijskega načrta izboljšav
MAREC/APRIL
● Roditeljski sestanki.
● Izvedba kulturnega dneva (prireditev za starše - Žur pod goro)
● Spremljanje novosti na vzgojno-izobraževalnem področju
● Poročilo s sestankov študijskih skupin Zavoda RS za šolstvo
MAJ/JUNIJ
● Pregled realizacije planiranih dejavnosti (analiza, pohvale, pripombe)
● Izvedba kulturnega dne ob zaključku bralne značke(4. in 5. razred)
● Pregled učno- vzgojnih rezultatov ob koncu šolskega leta
● Analiza Vzgojnega načrta
● Analiza Akcijskega načrta izboljšav
● Analiza dela strokovnega aktiva
Vodja strokovnega aktiva: Anica Lovrenčič
5.3.3 Aktiv učiteljev 3. triade
Sestali se bomo na začetku leta ter ob zaključku ocenjevalnih obdobij. Ostali sestanki so
namenjeni sprotni obravnavi vzgojne problematike in učnih težav.
Vodja strokovnega aktiva: Amalija Ajdnik
5.3.4 Aktiv učiteljev družboslovno-jezikovnega področja
Člani aktiva se sestanemo štirikrat (po potrebi večkrat). V mesecu juniju (konec šol. leta)
opravimo evalvacijo dela ter delni načrt kulturnih dejavnosti za novo šolsko leto. Program
dopolnimo meseca avgusta oz. med letom.
Redno se sestajajo tudi aktivi učiteljev posameznih družboslovnih predmetov.
Načrt dejavnosti
AVGUST
● Organizacija pouka
● Organizacija pouka v učnih skupinah, izbirni predmeti, fleksibilni predmetnik,
dopolnilni/dodatni pouk, PSUN
● Kulturni dnevi, prireditve, proslave
● Kriteriji za teste in za delo pri pouku
● Interesne dejavnosti, bralna značka
● Medpredmetno povezovanje
● Tekmovanja, natečaji
● Strokovno izpopolnjevanje
64
FEBRUAR
● Pregled učno-vzgojnih rezultatov ob koncu 1. ocenjevalnega obdobja
● Tekmovanja in rezultati
● Mesec kulture, dejavnosti
● Realizirane dejavnosti (analiza, pohvale, pripombe)
● NPZ
JUNIJ
●
●
●
●
●
Pregled učno-vzgojnih rezultatov ob koncu šol. leta
Tekmovanja, natečaji in dosežki
Analiza NPZ
Evalvacija dela in smernice za naslednje šol. leto
Načrt za šolsko leto 2014/2015:
kulturni dnevi, filmski in gledališki abonma, prireditve, obeleženje praznikov in
svetovnih dnevov, tekmovanja, bralna značka, sodelovanje s Splošno knjižnico Slov.
Konjice, izid šol. glasila, natečaji, interesne dejavnosti, medpredmetno povezovanje
● Pravilniki (spremembe)
Vodja strokovnega aktiva: Irena Švab
5.3.5 Aktiv učiteljev naravoslovno-tehničnega področja
Aktiv učiteljev naravoslovno-tehničnega področja se sestane prvič v mesecu avgustu, da
uskladimo in planiramo naravoslovne, tehniške, kulturne in športne dneve za učence tretje
triade v prihajajočem šolskem letu. Sestajali se bomo pred vsakim naravoslovnim dnevom in ga
natančno načrtovali ter določili naloge posameznemu učitelju ter ob zaključku polletja, da
pregledamo realizacijo naravoslovnih, tehniških in športnih dni.
AVGUST
● Načrtovanje ekskurzij, naravoslovnih, tehniških in športnih dni
● Seznanitev s problematiko naravoslovnega področja
● Uskladitev kriterijev za pisno ocenjevanje
● Prva stran zvezka – pravila pri posameznem predmetu
● Uskladitev kriterijev za seminarske naloge
● Uskladitev kriterijev za plakate
● Skupno načrtovanje z OŠ Loče in Vitanje
JANUAR
● Pregled realizacije naravoslovnih, tehniških in športnih dni
● Dogovor o nerealiziranih dneh
● Pregled učno-vzgojnih rezultatov ob koncu 1. ocenjevalnega obdobje
JUNIJ
●
●
●
●
Pregled učno-vzgojnih rezultatov ob koncu šolskega leta
Pregled načrtovanega dela
Dogovor o zaključnih ekskurzijah, povezanih z naravoslovnim dnem
Analiza dela v tem šolskem letu
Vodja strokovnega aktiva: Darinka G. Berdnik
5.3.6 Aktiv spremljevalcev gibalno oviranih učencev
V aktiv so vključeni vsi trije stalni spremljevalci za nudenje fizične pomoči gibalno oviranim
učencem, vodi pa ga šolska psihologinja. Člani aktiva se srečujemo enkrat mesečno. Naša
srečanja so v prvi vrsti namenjena izmenjavi izkušenj (supervizijska srečanja), izpopolnjevanju
65
znanja o komunikaciji s starši, učitelji, odnosu z učencem, koliko pomagati učencu in kako,
odraščanje učencev, informiranje spremljevalcev o strokovnih seminarjih in aktualnih temah,
povratne informacije udeležencev in reševanju trenutne problematike.
Vodja aktiva spremljevalcev gibalno oviranih učencev: Darja Marinkovič
5.3.7 Aktiv za fleksibilni predmetnik
Aktiv sestavljajo učiteljice, ki poučujejo predmete strnjeno in razredničarke razredov, v katerih
se pouk izvaja po fleksibilnem predmetniku. Obravnavali bomo naslednje teme:
● Način poučevanja po sklopih in blok urah
● Preverjanje in ocenjevanje znanja
● Novosti z izobraževanj
● Pregled realizacije učne snovi in analiza novega načina dela
Vodja aktiva za fleksibilni predmetnik: Jana Varga
5.3.8 Aktiv učiteljic OPB
Učiteljice podaljšanega bivanja se bomo enkrat mesečno udeleževale aktiva na naši šoli.
Dogovarjale se bomo o sprotni problematiki v oddelkih in načrtovale delo. Redno se bomo
udeleževale študijskih skupin, pedagoških konferenc in vseh aktivnosti na šoli.
Vodja aktiva učiteljic OPB: Natalija Rošer
5.3.9 Aktiv šolskih svetovalnih delavk
Šolsko svetovalno službo oblikujejo tri svetovalne delavke različnih poklicnih profilov, to so
psihologinja, pedagoginja in socialna delavka, in sicer v ustreznem deležu ur. Temeljna naloga
svetovalne službe je, da se na podlagi svojega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in
na strokovno avtonomen način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških, psiholoških in
socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli ter da pomaga in sodeluje z vsemi
udeleženci v šoli in po potrebi tudi z zunanjimi ustanovami. Podrobnejši program dela strokovnih
delavk v šolski svetovalni službi je priloga LDN.
Vodja aktiva šolskih svetovalnih delavk: Darja Marinkovič
5.3.10 Aktiv strokovnih delavcev, ki nudijo dodatno strokovno pomoč (DSP)
V aktiv smo vključeni vsi strokovni delavci, ki izvajamo ure individualne strokovne pomoči
(specialne pedagoginje, psihologinja, pedagoginja in učitelji, ki izvajajo individualne ure pri
posameznih predmetih).
Naloga aktiva je, da vse strokovne delavce, ki obravnavajo učence, ki imajo izdane odločbe
seznanimo z učenčevimi individualnimi potrebami in težavami. Za vsakega posameznega učenca,
ki ima izdano odločbo, bomo oblikovali strokovno skupino, ki je odgovorna za izdelavo
individualiziranega programa in izpeljavo individualiziranega programa.
V sklopu aktiva bomo vse strokovne delavce, ki izvajajo DSP in tudi ostale strokovne delavce na
šoli seznanjali z novostmi, ki se bodo pojavile tekom šolskega leta in zajemajo delo z učenci, ki
imajo posebne potrebe tako na učnem in vzgojnem področju.
Načrt dela aktiva:
AVGUST/SEPTEMBER
● Formiranje strokovne skupine
66
●
●
Pregled dokumentacije in priprava IP
Sestanki strokovnih skupin in timski sestanki
OKTOBER, NOVEMBER, DECEMBER
● Izvajanje ur DSP
● Po potrebi sklicevanje strokovnih skupin oz. timskih sestankov
JANUAR, FEBRUAR
● Izvajanje ur DSP
● Sestanki strokovnih skupin ob polletju
● Timski sestanki ob polletju
● Evalvacija IP ob polletju
MAREC, APRIL, MAJ
● Izvajanje ur DSP
● Po potrebi sklicevanje strokovnih skupin oz. timskih sestankov
JUNIJ
●
●
●
●
●
Izvajanje ur DSP
Sestanki strokovnih skupin ob koncu šolskega leta
Timski sestanki ob koncu šolskega leta
Evalvacija IP
Načrtovanje dela za naslednje šolsko leto
Vodja aktiva strokovnih delavcev, ki nudijo dodatno strokovno pomoč (DSP): Mateja Slapnik
5.4 RAZREDNI UČITELJSKI ZBORI
Delajo po načrtih, ki so priloga LDN šole.
Vodje razrednih učiteljskih zborov so:
6. razred
Mojca Tomažič Capello
7. razred
Nela Bejat Krajnc
8. razred
Tina Gal Črešnar
9. razred
Sabina Klančnik Fijavž
5.5 STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE PEDAGOŠKIH DELAVCEV
5.5.1 Hospitacije
Učitelji bodo povabili na hospitacije svoje kolege in predstavili uro, na kateri bodo lahko
opazovali vključevanje bralnega razumevanja ali medpredmetnih povezav v pouk in
diferenciacija pouka glede na nadarjene učence.
67
Medsebojne hospitacije
V lanskem šolskem letu smo izvedli 7 medsebojnih hospitacij od 11. Letos načrtujemo 13
medsebojnih hospitacij, ki bodo vključevale različne oblike in metode dela.
Čas izvedbe
Ime in priimek učitelja, ki izvaja uro
predmet
razred
po dogovoru
Nela Bejat Krajnc (medpredmetna pov.)
TJA
7. b
po dogovoru
Irena Švab (medpredmetna pov.)
SLJ
7. b
po dogovoru
Jana Varga (medpredmetna pov.)
GEO
7. b
po dogovoru
Nela Bejat Krajnc, Irena Švab, Jana Varga
TJA/GEO/SLO
po dogovoru
Petra Brdnik Juhart
GUM
oktober
Andreja Blimen Majcen
LUM
8.r, 6.r
november
Mojca T. Capello
BIO
8.r
december
Dragica Čander
FIZ
8. r
januar
Amalija Ajdnik
ŠPO
6. r
februar
Nadja Vidmajer
RU
6. r
marec
Mateja Ravnak
april
Jasna Vrbanec
maj
Mateja Slapnik/ Maja Gošnjak
2. r
ZGO
9. r
1. r
5.5.2 Izobraževanje za vse strokovne delavce
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
Samoevalvacija (več dni po pouku).
Interaktiven in dinamičen pouk z i-tablo (več dni, po ali pred poukom).
Izobraževanje e-učilnica
Medsebojne hospitacije
Študijske konference - strokovna predavanja.
Posredovanje znanj in novosti izobraževanj.
Posredovanje ravnateljice iz srečanj z Zavodom za šolstvo in srečanj ravnateljev.
Strokovna srečanja v okviru študijskih skupin.
Izobraževanja strokovnih delavcev na podlagi razpisov v katalogu.
Predavanja za kolektiv v sodelovanju z zunanjimi predavatelji.
68
5.6 DELO KOMISIJ
5.6.1 Prehrana učencev
Neposredne naloge v zvezi s prehrano opravljajo:
● vodja šolske prehrane,
● komisija za šolsko prehrano,
● kuharica,
● pomočnica kuharice.
V letošnjem šolskem letu bomo pripravljali in razdeljevali:
● malice za vse učence in dietne malice,
● kosila za učence,
● malice za zaposlene na šoli,
● zajtrke za učence,
● malice (gimnazija),
● obroke za Varstveno delovni center.
Učenci bodo malicali v razredih.
● Malico in kosilo lahko prejemajo tudi delavci šole. Plačilo poravnajo s položnico. Malico
pripravljamo tudi za dijake gimnazije.
● Pri pripravi in razdeljevanju se upoštevajo higienski in zdravstveni normativi.
● Vsi delavci, ki pridejo v neposreden stik s hrano, se sprotno strokovno izpopolnjujejo.
● O delu šolske kuhinje se vodi ustrezna evidenca:
● jedilnik in poraba materiala,
● mesečno poročilo o prehrani, količinski pregled porabe,
● zbirnik poročil o prehrani,
● uvajanje vseh spremljav po HACCP sistemu,
● cene na tržišču, dobavitelji preko javnih naročil,
● vsi ustrezni obrazci.
● Šolska prehrana se financira s sredstvi, ki jih zagotavljajo starši otrok.
● Kalkulacijo cene prehranbenih storitev izdela računovodja v sodelovanju z vodjo
prehrane.
● Ceno obrokov predlaga komisija za prehrano, cenike potrdi Svet zavoda. Vsi stroški
prehrane se obračunavajo mesečno in se plačujejo s položnico za pretekli mesec.
● Starši oz. skrbniki otrok z oddajo prijave za šolsko prehrano in s tem potrdijo naročilo
šolske prehrane ter se krati obvežejo, da bodo stroške plačevali redno v zakonitem roku.
● Komisija za šolsko prehrano je za svoje delo odgovorna Svetu šole.
● Za inventurni popis živil in potrošnega materiala imenuje Svet šole tričlansko komisijo, ki
opravi svoje delo v skladu s Pravilnikom o inventuri.
● Priloga: Pravila o šolski prehrani Osnovne šole Pod goro
5.7 PROMETNA VARNOST UČENCEV
Prometno-varnostni načrt je priloga LDN.
5.8 USMERJANJE IN SPREMLJANJE UČENCEV
Za poklicno orientacijo skrbi šolska svetovalna služba (psihologinja in socialna delavka). Program
dela šolske svetovalne službe je priloga LDN. Sodelujemo z Zavodom RS za zaposlovanje,
srednjimi šolami v celjski in mariborski regiji. Skupaj organiziramo predavanja in delavnice za
69
učence in starše z namenom spoznavanja programov srednješolskega izobraževanja in različnih
(predvsem deficitarnih in novih) poklicev.
5.9 SKRB ZA TELESNI IN DUŠEVNI RAZVOJ UČENCEV
●
Minuta za zdravje.
●
Med prostimi urami lahko koristijo šolsko knjižnico ali se zadržujejo v kotičkih dobrega
počutja na šoli.
●
Medvedek Zdravko.
Ob koncu lanskega šolskega leta so specialne pedagoginje učiteljskemu zboru predstavile vaje za
BRAIN GYM in didaktične pripomočke, ki so na voljo na šoli. Tako lahko tudi učitelji s tem
znanjem in pripomočki popestrijo pouk.
Na razredni in predmetni stopnji so nabiralniki zaupanja, v katere lahko učenci vržejo listek s
vprašanjem ali izpostavijo kakšno težavo. Za nabiralnik skrbi šolska psihologinja.
Med glavnim odmorom, pred in po pouku se učenci lahko zadržujejo v kotičkih dobrega počutja,
v šolski knjižnici in v bralnem kotičku ter v atriju šole.
Šolska psihologinja v okviru svojih razgovorov z učencem uporablja medvedka Zdravka, ki učenca
uči tehnik sproščanja.
Specialna pedagoginja enkrat do dvakrat na teden omogoča učencem stik s psom, ki na učence
vpliva motivacijsko in pomirjevalno. Terapevtski par se vključuje tudi v reden pouk ob
sodelovanju z učiteljem, ki uro izvaja.
Za učence nižjih razredov je vsak dan med 7.30 in 8. uro ponujena jutranja vadba v športni
dvorani.
V okviru pouka ali dneva dejavnosti učenci 6. razredov izvajajo test hoje, analiza pa je
predstavljena tako učencem pri RU, kot staršem na roditeljskem sestanku. s tem poskušamo tako
starše, kot učence nagovoriti, da je gibanje pomemben del otrokovega življenja.
V vsakem razredu so v celem letu izvedene štiri tematske razredne ure, ki se vsebinsko
naslanjajo na aktualno problematiko.
6. PROGRAM SODELOVANJA S STARŠI
6.1 RODITELJSKI SESTANKI
September
Predstavitev oddelčnih skupnosti in vzgojnoizobraževalnega dela
Razredničarke
Januar
Tematska predavanja in delavnice po izboru
učiteljev in staršev
Razredničarke, strokovni
delavci
April
Vzgojno-izobraževalno delo v oddelku
Razredničarke, strokovni
delavci
70
6.2 GOVORILNE URE
V popoldanskem času so drugi torek v mesecu ob 16. uri. V dopoldanskem času imajo učitelji in
svetovalne delavke govorilne ure vsak teden po razporedu, ki je izobešen na oglasni deski pri
dežurnih učencih in objavljen v Publikaciji na šolski spletni strani.
6.3 DRUGE OBLIKE SODELOVANJA
Za starše bomo pripravili tudi nekaj prireditev, kot so plesni venček in valeto, revijo pevskih
zborov, Žur pod goro in prireditev za starše 1. triade, ko bo tudi otvoritev šolskega atrija.
Informacije in zanimivosti vsakdanjega utripa življenja in dela v šoli bodo staršem dostopne tudi
na spletnih straneh šole.
6.4 SVET STARŠEV
Predsednik in namestnik predsednika Sveta staršev bo imenovan na 1. seji Sveta staršev.
Predsednica Sveta staršev je bila v šolskem letu 2012/2013 Doris Gračner Mlakar, njena
namestnica pa Vida Borovinšek.
Sestanki Sveta staršev:
● september,
● februar,
● junij.
Vsebina dela:
● poročilo o delu v preteklem šolskem letu,
● obravnava LDN,
● učna in vzgojna problematika šole,
● tekoča problematika.
7. SVET ZAVODA
Zavod upravljata ravnateljica in Svet zavoda OŠ Pod goro. Člani Sveta zavoda imajo štiriletni
mandat. Sestavljajo ga trije člani ustanovitelja, trije člani Sveta staršev ter pet predstavnikov
šole. Predsednica Sveta zavoda je Mateja Slapnik.
Sestanki Sveta zavoda:
● september,
● februar,
● junij
● oz. po potrebi.
Program dela:
● obravnava poročila o vzgojno-izobraževalnem delu za preteklo šolsko leto,
● obravnava in sprejem LDN,
● spremljanje finančnega poslovanja in seznanitev ter potrditev zaključnega računa,
● odpis drobnega inventarja in osnovnih sredstev (po inventuri),
● spremljanje učne in vzgojne problematike šole,
● seznanjanje s tekočo problematiko in pomoč pri reševanju le-te,
● spremljanje fleksibilnega predmetnika,
● spremljanje postopnega uvajanja 2. tujega jezika v OŠ v 9. razredu,
● spremljanje projekta Zgodnje učenje angleščine v 1.,2. in 3. razredu,
● obravnava predlogov, pobud in vprašanj.
71
8. POVEZOVANJE ŠOLE Z OKOLJEM
8.1 SODELOVANJE ŠOLE Z LOKALNO SKUPNOSTJO
Vsebine
Zadolženi
Aktivnosti ob krvodajalskih akcijah
J. Esih, N. Rošer
Medkulturna izmenjava z mladinskim pevskim zborom iz Hranic
Petra B. Juhart, J. Esih,
D. Ravnik
Zbiranje sekundarnih surovin (papir, plastični zamaški, baterije)
razredne skupnosti
Obiski ostarelih občanov ob novem letu
šolska skupnost
Akcija čiščenja in urejanja okolja
vsi razredi
Sodelovanje na kulturnih prireditvah v kraju
ŠKUD??
Prostovoljstvo - sodelovanje z Lambrechtovim domom
J. Esih
Razstava slik učencev OŠ V parku v Zdravstvenem domu Sl. Konjice
Učiteljice iz OŠ V parku
Šolska varna pot 1., 2. r. - Policijska postaja Slov. Konjice
Učiteljice 1. in 2. r
Likovna kolonija v sodelovanju z JSKD Slov. Konjice
Andreja B. Majcen
8.2 SODELOVANJE Z DRUGIMI ŠOLAMI
Vsebine
Zadolženi
Sodelovanje s šolami v kraju (GŠ, Gimnazija, OŠ Ob Dravinji, OŠ Loče) ravnateljica
Sodelovanje s šolskimi knjižnicami (4. bralni maraton z OŠ Ob
Dravinji)
M. Olup
Sodelovanje na področju okoljskih aktivnosti
L. Klančnik, N. Levart
Sodelovanje z »zdravimi šolami«
Brane Vodopivec
Skupno načrtovanje dela pri biologiji za 9. r z OŠ Loče in Vitanje
D. G. Berdnik, L. Bombek
Sodelovanje z vrtcem Mali grof - športne dejavnosti 1., 2. r
M. Ravnak
Sodelovanje z vrtcem 1. r
S. Ribič
72
8.3 SODELOVANJE S SREDNJIMI ŠOLAMI in PeF
Vsebine
Zadolženi
Organiziranje informativnega dne
psih., razr. 9. r.
Organiziranje srečanja in razgovora z učenci 1. letnika
psihologinja
Delovna praksa študentov pedagoških fakultet
ravnateljica
Predstavitve srednješolskih programov
psihologinja
Sodelovanje z debatnim klubom GCC in nadarjenimi učenci
ravnateljica
Sodelovanje z Gimnazijo v Slov. Konjicah - Naravoslovni dan
Darinka G.Berdnik
8.4 SODELOVANJE S KLUBI IN DRUŠTVI V KRAJU
Klub oz. društvo
Vsebina
Zadolženi
Planinsko društvo, Golf
klub- Zlati grič
izleti, športni dan
S. Ribič
Lovsko društvo
vodenje po gozdni učni poti, srečanje z lovci
D. G. Berdnik
Društvo konjiških likovnikov
Lions club Slov. Konjice
razstave, sodelovanje na dnevih dejavnosti
Plakat miru
A. B. Majcen
Društvo prijateljev mladine
Slovenske Konjice
sodelovanje na prireditvah, v Štorkljini hiši
J. Brglez
Čebelarsko
konjice
čebelarski krožek
Mojca T.
Capello
delavnice
B. Hrovat
društvo
Gasilsko društvo
Slov.
8.5 SODELOVANJE Z ORGANIZACIJAMI IN DRUŠTVI V KRAJU
Organizacija Vsebina
Zadolženi
Rdeči križ
J. Esih, N. Rošer
pomoč ostarelim, zbiralne akcije, krvodajalske akcije
Zveza borcev nastopi na komemoracijah??
J. Vrbanec
DPM
Sl. Konjice
sodelovanje na prireditvah: Konjičkovo popoldne, prihod Janja Brglez
dedka Mraza, Pustovnje, aktivnosti v Štorkljini hiši
Vrtec Mali
grof
Obiskovanje, atletika
Učiteljice 1., 2.
razredov
73
9. SPREMLJANJE URESNIČEVANJA LDN
Oblike
Zadolženi
Na konferencah učiteljskega zbora
ravnateljica
Na sestankih aktivov
vodje šol. aktivov
Na sestankih razrednih učiteljskih zborov vodje razrednih učiteljskih zborov
Na sestankih Sveta zavoda in Sveta
staršev
ravnateljica, predsednica Sveta zavoda in Sveta
staršev
10. SEZNAM PRILOG
1. Program dela organizacij in društev
2. Program dela projektov
3. Program dela interesnih dejavnosti
4. Načrt dela razrednih učiteljskih zborov
5. Zdravstveno varstvo učencev
6. Prometno varnostni načrt šole
7. Program dela šolske svetovalne službe
8. Program dela specialno-pedagoške službe
9. Šolska knjižnica
10. Načrt dela oddelčnih skupnosti
11. Program delavnic za nadarjene učence
12. Predmetnik
10.1 PROGRAM DELA ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV
10.1.1 Program dela šolske skupnosti v šolskem letu 2013/2014
Šolsko skupnost sestavljajo vsi učenci naše šole
1. Odbor šolske skupnosti sestavljajo:
● predsednik,
● namestnik,
● tajnik,
● člani.
2. Otroški parlament predstavljajo:
● odbor,
74
●
predstavniki oddelčnih skupnosti.
3. Načrtovanje sestankov:
● skupščina,
● odbor - mesečno,
● oddelčne skupnosti - mesečno po svojem programu dela
● otroški parlament.
PROGRAM DELA
Akcija
Vsebine
Zadolženi
SEPTEMBER
1. Prireditev ob vstopu v šolo
pozdrav učencev - program
2. Zbiranje prijav za int. dej.
razredničarke, vzgojiteljici,
psihologinja, knjižničarka
ment. inter. dej.
3. Skupščina šolskih skupnosti (ŠS)
izvolitev in potrditev org.
ŠS, sprejem programa
4. Humanitarnost
zbiranje zamaškov, ureditev mentorici ŠS
humanitarnega kotička
5. Plesne vaje za 9. r.
mentorici ŠS
psihologinja, razredničarke
OKTOBER
1. Teden otroka: Razmere v družbi
pogovor na izbrano temo,
branje
razredniki, mentorici ŠS,
knjižničarka
2. Obisk v Lambrechtinovem domu
pomoč pri organizaciji
kostanjevega piknika
mentorici ŠS
3. Zbiranje starega papirja
oddelčne skupnosti,
mentorici ŠS
4. Razmere v družbi
pogovor
mentorici ŠS
5. Sestanek predstavnikov ŠS z
ravnateljico
pogovor
mentorici ŠS, ravnateljica
NOVEMBER
1. Komemoracija na pokopališču
udeležba
mentorici ŠS, ravnateljica
2. Priprava na šolski parlament
Razmere v družbi
mentorici ŠS, razredničarke
DECEMBER
1. Prodaja novoletnih voščilnic
šestošolci,
mentor ŠS
2. Praznovanje - veseli december
krasitev razreda
vse oddelčne skupnosti,
razredničarke
3. Priprava na šolski parlament
Razmere v družbi
mentorici ŠS
75
JANUAR
1. Skupščina šolske skupnosti, plesni
venček
mentorici ŠS
ravnateljica
2. Šolski parlament
Razmere v družbi
predstavniki oddelčnih
skupnosti, mentorici ŠS
3. Medobčinski parlament
Razmere v družbi
predstavniki ŠS, mentorici ŠS
FEBRUAR
1. Regijski otroški parlament
Razmere v družbi
Predstavnik ŠS, mentorici ŠS
MAREC
1. Obisk v Lambrechtovem domu
program, šopki
2. Okrogla miza - tema po izbiri
otrok
Dragica Tomše
mentorici ŠS
APRIL
1. Delovna akcija - urejanje okolice
šole
vse oddelčne skupnosti
MAJ
1. Sestanek predstavnikov ŠS z
ravnateljico
mentorici ŠS, ravnateljica
2. Zbiralna akcija starega papirja
vse oddelčne skupnosti,
mentorici ŠS
JUNIJ
1. Zaključek dela
mentorici ŠS
Mentorici: Lidija Orličnik, Natalija Rošer
10.1.2 Načrt dela šolskega športa
V šolskem športu bodo delovale naslednje aktivnosti:
●
košarka dečki, deklice,
●
plezanje na umetni steni,
●
nogomet dečki,
●
atletika dečki, deklice,
●
odbojka deklice.
V šolskem športu bomo za mentorje poskušali pridobiti zunanje sodelavce.
Sodelovanje na vseh medobčinskih tekmovanjih občin Slov. Konjice, Zreče in Vitanje ter na
regijskih in državnih tekmovanjih.
Izpeljava tekmovanja za najboljšo športnico, športnika razreda.
Izpeljava tekmovanja za najboljšega športnika, športnico šole.
76
MEDOBČINSKA TEKMOVANJA
Udeležba učencev OŠ Pod goro:
Vrsta tekmovanja
Mesec
Nogomet st. dečki
oktober
Kros ml., st. dečki, deklice
oktober
Košarka st. deklice
november
Košarka st. dečki
november
Odbojka st. deklice
december
Mala košarka ml. deklice
februar
Mala košarka ml. dečki
februar
Mala odbojka ml. deklice
marec
Nogomet ml. dečki
april
Posamično atletsko tekmovanje za ml. in st. učence in učenke
maj
KOŠARKA
● izvedli bomo medrazredno tekmovanje za dečke,
● skupna vadba šolske reprezentance,
● udeležili se bomo medobčinskega tekmovanja.
NOGOMET
● izvedli bomo medrazredno tekmovanje za dečke,
● skupna vadba šolske reprezentance,
● udeležili se bomo medobčinskega tekmovanja.
ATLETIKA
● V septembru bomo izvedli razredna, medrazredna in šolska tekmovanja v krosu. Tekli
bodo vsi učenci šole 3. Triade.
● Najboljši učenci na šoli bodo zastopali šolsko reprezentanco na olimpijadi.
● Sodelovali bomo na medobčinskem prvenstvu v krosu v kategorijah mlajši in starejši dečki
ter mlajše in starejše deklice.
● Udeležili se bomo državnega tekmovanja v krosu (v primeru dobrih rezultatov).
● Izvedli bomo množična tekmovanja za najhitrejšega tekača na 60 m, 300 m, 600 m in
1000 m, za najboljšega skakalca v višino, daljino in najboljšega metalca krogle, žogice.
● Najboljši učenci na šoli bodo zastopali šol. Reprezentanco in imeli skupno vadbo.
● Udeležili se bomo medobčinskega tekmovanja v Malem in Velikem atletskem pokalu,
dečki, deklice.
ODBOJKA
● Priprava učenk na medobčinsko tekmovanje
PROGRAM DELA
SEPTEMBER
● razredno tekmovanje v krosu – dečki, deklice,
● šol. Prvenstvo v krosu – dečki, deklice,
● priprava šolske reprezentance v krosu (dečki, deklice) in udeležba na medobčinskem
tekmovanju,
77
●
●
medrazredno tekmovanje v nogometu in košarki – dečki,
vadba nogometne sekcije starejši dečki.
OKTOBER
● vadba nogometne sekcije starejši dečki,
● udeležili se bomo medobčinskega tekmovanja v nogometu – starejši dečki,
● pričetek vadbe košarke – starejši dečki, deklice.
NOVEMBER
● vadba košarke – starejši dečki, deklice,
● priprava reprezentance v košarki starejši dečki, starejše deklice za medobčinsko
tekmovanje,
● vadba odbojke – st. deklice.
DECEMBER
● razredno tekmovanje v premagovanju ovir – poligon za dečke in deklice,
● razredno tekmovanje v skoku v višino – dečki, deklice,
● razredno tekmovanje v plezanju po vrvi – dečki,
● vadba šolske reprezentance v košarki starejši – dečki in starejše deklice,
● vadba šolske reprezentance v odbojki – deklice,
● udeležili se bomo medobčinskega tekmovanja v košarki – starejši dečki in starejše
deklice.
JANUAR
● nadaljnja vadba v odbojki – st. deklice,
● pričetek vadbe v košarki – ml. dečki, deklice,
● v primeru dobrih rezultatov nadaljnja vadba v košarki za starejše dečke in starejše.
Deklice.
FEBRUAR
● vadba šol. Reprezentance v odbojki – deklice in udeležba na medobčinskem tekmovanju,
nadaljnja vadba v košarki – ml. dečki, deklice.
MAREC
● medrazredno tekmovanje v nogometu in košarki, dečki,
● udeležili se bomo medobčinskega tekmovanja v košarki ml. dečki, deklice,
● udeležili se bomo medobčinskega tekmovanja v nogometu ml. dečki.
APRIL
● izvedli bomo izbirno tekmovanje učencev za Posamično atletsko tekmovanje,
● priprava šolske reprezentance v atletiki od 6. Do 9. Razreda.
MAJ, JUNIJ:
● udeležili se bomo medobčinskega tekmovanja za Posamično atletsko tekmovanje,
● udeležba najboljših učencev na regijskem in državnem tekmovanju,
● razglasitev športnice razreda,
● razglasitev športnika, športnice šole.
Mentorja: Amalija Ajdnik, Vinko Potočnik
10.1.3 Organizacija mladih članov RK
Mladi člani RK bodo sodelovali v akcijah:
● teden boja proti kajenju – september,
● teden otroka – oktober,
● mesec boja proti alkoholizmu – november,
● svetovni dan zdravja – 7. april,
78
●
●
mednarodni dan RK – 8. maj,
v vseh akcijah krajevne organizacije RK in območnega združenja RK.
Izvedena bo tečajna oblika prve pomoči in sodelovanje na tekmovanju iz prve pomoči. Vključeni
bodo učenci osmega in devetega razreda.
Mentorici: Jelka Esih, Natalija Rošer
10.2 PROGRAM DELA PROJEKTOV
10.2.1 Projekt Zdrava šola
V projektu sodelujemo vsi učenci in delavci šole. Pri delu sledimo 12 ciljem, ki promovirajo
zdrav način življenja. V okviru teh ciljev in v okviru letošnje rdeče niti – vrednote bomo v tem
šolskem letu vplivali na:
● vrednote: zdravje, medsebojni odnosi, prijateljstvo, spoštovanje…
● odnos do hrane,
● čim boljše duševno zdravje, zdravo prehrano in gibanje mladostnikov,
● poglobljeno sodelovanje s starši,
● dobre medsebojne odnose (med učenci, učenci in učitelji, delavci šole ter šolo in
domom),
● čisto okolje (šola, dom),
● poglobljeno sodelovanje s šolsko zdravstveno in zobozdravstveno službo,
● aktivno sodelovanje z ZZV Celje ter IVZ Ljubljana,
● sodelovanje z lokalno skupnostjo.
Vodja projekta: Brane Vodopivec
10.2.2 Projekt EKOŠOLA
V projekt Vzgoja za okolje in naravo smo vključeni vsi delavci šole in učenci. Sledimo naslednjim
ciljem:
● oblikovanje pozitivnega odnosa do živih bitij in narave kot celote,
● razvijanje pozitivnih medsebojnih odnosov,
● vzgajanje za zdrav način življenja v zdravem okolju (pitniki v ustanovi, gibanje),
● učinkovita raba naravnih virov (voda, odpadki, energija),
● vzgajanje za okoljsko odgovornost,
● izvajanje celostnega pristopa vzgoje in izobraževanja v skladu z ekološkimi temami,
● povezovanje okoljskih vprašanj z ekonomskimi in socialnimi,
● ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospodarjenje z njim,
● spoznavanje, kako človek sam vpliva na naravo in kako dejavno prispeva k varovanju,
ohranjanju ter urejanju naravnega okolja, v katerem živimo,
● spodbujanje kreativnosti, inovativnosti in izmenjava idej.
● Izvajali bomo:
● zbiralne akcije (star papir, baterije, izrabljeni tonerji in kartuše, plastični zamaški),
● ekokotičke po razredih (ločevanje odpadkov),
● ločevanje odpadkov po učilnicah
● varuhi okolja
● vključevanje okoljskih vsebin pri vseh predmetih,
● Projekt Energija,
● Projekt Odpadki,
● Projekt Voda,
● Projekt Zdravo življenje,
● Projekt Odpadki – priložnost za trajno inovativnost.
● Projekt: Šolska vrtilnica
79
Ostale dejavnosti:
● Ekobranje za ekoživljenje
● Natečaj voščilnic
● Ekokviz
● Ekološke dejavnosti na spletu
Vodji projekta: Lidija Klančnik, Nuša Levart, Andreja Blimen Majcen
10.2.3 Učenje drugega tujega jezika v tretjem triletju OŠ
Učenje drugega tujega jezika na šoli poteka od 7. Do 9. Razreda. Poleg rednega pouka lahko
učenci bogatijo znanje jezika tudi z branjem nemških knjig, sodelovanjem na tečajih in
tekmovanjih. Glede na potrebe je organiziran dopolnilni in dodatni pouk.
Vodja projekta: Sabina Klančnik Fijavž
10.2.4 Projekt Jaz tebi, ti meni
V letošnjem šolskem letu bomo že 5. leto izvajali projekt z naslovom JAZ TEBI, TI MENI. V
projekt integracije bodo vključeni učenci 5. razredov OŠ Pod goro in učenci oddelka posebnega
programa vzgoje in izobraževanja (PPVI) podružnične šole V parku. Srečevali se bomo po
dogovoru predvidoma enkrat mesečno ter skupaj izvajali različne vsebine in dejavnosti vezane
na učno-vzgojni načrt. Sodelovanje bo spodbujalo sprejemanje drugačnosti, razvijalo pozitivno
samopodobo, krepilo medsebojne odnose in obogatilo življenje vseh sodelujočih.
S srečanji bomo pričeli v mesecu oktobru.
Okvirni načrt dejavnosti:
● medsebojni obiski,
● socialne igre,
● športne igre,
● ustvarjalne likovne delavnice,
● glasbeno gibalne igre,
● pravljice in dramatizacije,
● sodelovanje ob dnevih dejavnosti.
Vodja projekta: Irena Pečovnik in učiteljice 5. razredov
10.2.5 Zgodnje učenje tujega jezika
V šolskem letu 2013/2014 bomo na OŠ Pod goro nadaljevali z izvajanjem inovacijskega projekta
zgodnjega učenja tujega jezika z naslovom TUJI JEZIK NAJ POSTANE MOJ DRUGI JEZIK.
Otroke bomo poskušali čim bolj naravno seznaniti s tujim jezikom, saj ga v tem obdobju
sprejemajo kot igro in del njihovega šolskega vsakdana.
Med drugim so cilji projekta tudi:
● utemeljiti smiselnost in koristnost učenja tujih jezikov v otroštvu,
● omogočiti vsem učencem, ne glede na njihov socialni in družbeni status, učenje tujih
jezikov že od vstopa v šolo (doseganje cilja M+2 – materni jezik + 2 tuja jezika),
● razvijati in vzpodbujati inovativni in raziskovalni pristop k učenju jezikov z
osredotočenostjo na učenca.
Na matični in podružnični šoli v Špitaliču bomo pouk angleščine izvajali v celotni prvi triadi
enkrat tedensko, otroci bodo imeli ure ponavljanja, prav tako pa bodo pridobivali nova znanja v
angleščini.
Pouk bova izvajali: Tina Gal Črešnar- učiteljica angleščine, Silvija Kuzman – učiteljica RP
80
Koordinatorka projekta: Tina Gal Črešnar
10.2.6 Inovacijski projekt: Kuža, motivator za učenje
Inovacijski projekt se bo v šolskem letu 2013/2014 izvajal prvo leto. Namenjen je vsem učencem
na šoli. Predvsem je namenjen učencem, ki so prisotni pri urah DSP pri specialni pedagoginji. V
projekt se bodo v šolskem letu vključevali strokovni delavci in učenci po dogovoru. Sodelovanje
strokovnih delavk in učencev s terapevtskim parom bo v naprej strokovno dogovorjeno, da bomo
zadostili vsem vzgojno-izobraževalnim ciljem programa.
Terapevtski par bo v šoli prisoten dva delovna dneva v tednu.
1. Raziskovalno vprašanje (oblikovano kot odprto vprašanje):
1.) Koliko prisotnost psa pozitivno vpliva na učence, da raje in dlje časa
vztrajajo pri vseh oblikah učnega dela v skupini?
2.) Kako vpliva prisotnost psa na motivacijo za učno delo pri individualni
obravnavi učencev z učnimi težavami in učenci z motnjo v razvoju?
2. Cilj inovacijskega projekta:
1.) Izboljšanje motivacije pri učnem delu (pri pridobivanju različnih
učnih strategij) ob prisotnosti psa v skupini in individualno.
2.) Lažje vzpostavljanje socialnih stikov med učenci ob prisotnosti psa.
3.) Spodbujanje branja.
4.) Spodbujanje stika s psom in učenci, ki imajo motnjo v razvoju in
spodbujanje k učnemu delu.
Projekt se bo izvajal celo šolsko leto vključili bomo tudi zunanje sodelavce in sicer terapevtske
pare iz društva Tačke pomagačke.
Vodja projekta: Mateja Slapnik
10.2.7 Projekt Policist Leon svetuje
V šolskem letu 2013/2014 bodo vsi petošolci sodelovali v preventivnem projektu Policist Leon
svetuje, ki ga organizira Ministrstvo za notranje zadeve v sodelovanju z Ministrstvom za
izobraževanje, znanost in šport, izvajalci pa so policijske postaje.
V vsakem oddelku 5. razreda bomo namenili projektu pet šolskih ur. Pripomoček pri izvajanju
projekta je delovni zvezek Policist Leon svetuje, ki ga učenci dobijo v osebno last. Projekt
poteka tako, da vodja policijskih okolišev med urami NIT učencem podaja varnostne vsebine, ki
so razdeljene na pet sklopov, in sicer: promet, pirotehnika, nasilje, kriminaliteta in kolo. Učenci
se seznanijo o nevarnostih, s katerimi se lahko srečajo v vsakdanjem življenju in se poučijo o
primernem preventivnem ravnanju.
Vodja projekta: Anica Lovrenčič
10.2.8 Projekt: Učimo se učiti
Poteka na šoli že četrto leto. Izvaja se čez celo šolsko leto v četrtem razredu. Namen projekta
je, da se učence in njihove starše seznani s tehnikami učenja, da učenci spoznajo različne
strategije pomnjenja učne snovi.
81
S projektom vsako leto začnemo v mesecu septembru, kjer staršem četrtošolcev na roditeljskem
sestanku predstavim splošne tehnike učenja in načine na kakšen način so lahko v pomoč svojemu
otoku pri učenju. Starši prejmejo tudi zloženko, kjer so zbrani osnovni napotki, kako so lahko v
pomoč in oporo svojemu otroku pri učenju in učnem delu.
Na razrednih urah učenci s pomočjo konkretnih delavnic prepoznajo svoj učni stil, se seznanijo s
tehnikami učenja, se preizkusijo v različnih tehnikah pomnjenja in si izdelajo osebno mapo –
UČKO.
V petem razredu se na razredni uri preizkusijo v iskanju ključnih besed v besedilu in se navajajo,
da iz daljšega besedila poskušajo izluščiti bistvo.
V šestem razredu učenci v skupini demonstrirajo, kako se pripravijo na učenje doma, kako se
lotijo učenja in prikažejo lastne tehnike učenja svojim sošolcem. Na praktičen način prikažejo,
kako se lotijo daljšega besedila in kako v čim krajšem času izluščijo bistvo le-tega.
S projektom predvidoma zaključimo v mesecu maju.
Vodja projekta: Nadja Vidmajer
10.2.9 Dvostranski comenius projekt: Friendship makes the universe smaller
Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja CMEPIUS je odobril
projekt Friendhsip makes the universe smaller (Prijateljstvo zmanjša razdalje v vesolju) za
šolski leti 2013/14 in 2014/15. Projekt je dvostranski, v njem bomo sodelovali z osnovno šoli iz
Hranic na Češkem. Hranice so prav tako prijateljsko mesto Slovenskih Konjic.
Šoli se bosta povezovali na več ravneh, tako na jezikovni, kulturni, geografski, socialni kakor tudi
znanstveni, saj je Noordung obiskoval vojaško šolo v Hranicah.
Projekt vključuje tudi izmenjavo učencev – predvidoma 10 učencev in 2 učitelja iz Hranic bo v
mesecu marcu 2014 prišlo k nam, oktobra 2014 pa 10 naših učencev in 2 učitelja gredo v
Hranice. Za projekt je naša šola dobila dotacijo v višini 13 tisoč evrov.
Projektne aktivnosti bomo poskušali vključevati v čim večji meri pri pouku, dnevih dejavnosti in
prireditvah, sodelovale pa bodo tako matična šola kot tudi obe podružnični šoli.
10.3 PROGRAM DELA INTERESNIH DEJAVNOSTI
10.3.1 Jutranja vadba
V okviru Zdrave šole poteka jutranja vadba. Pod vodstvom učiteljice Natalije Rošer in sodelavk
gredo učenci, ki želijo in ki so v jutranjem varstvu, v športno dvorano in pred poukom
zadovoljijo potrebo po gibanju. Vadba poteka od 7.05 do 7.30 ure vsak dan.
Koordinatorka: Natalija Rošer
10.3.2 Bralna značka
Tudi pretekla sezona bralne značke je bila nadvse uspešna in na šoli se bomo trudili, da bo tako
tudi v naprej.
Do vključno 5. razreda vodijo bralno značko razredničarke in učiteljice, v višjih razredih pa
knjižničarka.
Bralna značka poteka od 17. septembra ter se zaključi med 8. februarjem in koncem šolskega
leta. Otroci od 6. do 9. razreda v tem času preberejo štiri knjige po lastni izbiri, seveda pa mora
biti knjiga primerna njihovi razvojni stopnji. V knjižnici jim je na voljo tudi priporočilni seznam
knjig Društva Bralna značka Slovenije. Mladi bralci se naučijo še dve pesmici.
82
O knjigi se pogovorijo z učiteljicami, knjižničarko, o njej razpravljajo med sabo ali na okrogli
mizi.
Ob zaključku bralne značke so tudi pohvaljeni – z nalepkami in s priznanji ter mapami. Še
posebej so pohvaljeni zlati bralci, torej tisti, ki so bralno značko opravili v vseh letih šolanja. Ob
tej priložnosti jim Društvo Bralna značka podari tudi knjigo.
Za vse pridne bralce pripravimo prireditev ob zaključku bralne značke, ko jih praviloma obišče
literarni ustvarjalec.
Knjižničarka: Maja Olup
10.3.3 Angleški bralni krožek
Angleškega bralnega krožka se bodo udeležili učenci od 4. do 9. razreda. Prebrali bodo
predvidene knjige in se o njih pogovorili z mentoricami.
Mentorice: Tina Gal Črešnar, Nela B. Krajnc, Edita Drozg, Silvija Kuzman
10.3.4 Dramski krožek
Sodelovali bodo učenci 2. in 3. triade. Sodelovali bomo na šolskih prireditvah in se predvidoma
udeležili srečanja gledaliških skupin.
Mentorica: Edita Drozg
10.3.5 Nemški krožek
Nemški krožek bo organiziran za učence 1. in 2. razreda. Krožek bomo imeli po dogovorjenem
urniku. Obravnavali bomo teme iz vsakdanjega življenja, se učili pesmice, izštevanke in poslušali
kratke zgodbice.
Mentorica: Sabina Klančnik Fijavž
10.3.6 Nemški bralni krožek
Za nemško bralno značko bodo tekmovali učenci od 7. do 9. razreda. Prebrali bodo predvideno
število knjig. Za uspešno opravljeno bralno značko učenci prejmejo priznanje.
Mentorica: Sabina K. Fijavž
10.3.7 Dopisniški krožek
Dopisniški krožek v 2. triadi vključuje učence 4. in 5. razredov. Krožek bodo imeli enkrat
tedensko. Za cilj si bomo postavili spoznavati bogastvo izraznih možnosti maternega jezika. Pri
urah bodo učenci poročali in ustvarjali prispevke na različne teme: o življenju v šoli in doma,
njihova doživetja in občutja, o dogodkih v kraju, o varstvu okolja, prispevke s kulturno tematiko;
sestavljali bodo pesmice in uganke ter pisali spise. Prispevke bomo pošiljali v časopis Novice in
revijo Kekec. Vodili bomo evidenco pošiljanja sestavkov ter objavljanja in na ta način spremljali
tisk. Učenci bodo bogatili svoj besedni zaklad in ostrili občutek za lepoto maternega jezika.
Zbrali bomo tudi gradivo za šolsko glasilo.
Mentorica: Mojca Hauptman
83
10.3.8 Pravljični krožek
Pravljični krožek bo organiziran za učence 1., 2. in 3. razredov. Deloval bo v zimskih mesecih
(november, december, januar, februar).
Prvo srečanje v novembru bo informativni sestanek, kjer se bomo dogovorili za čas in prostor
izvajanja (sreda, 7.30, 4. B).
Pri krožku se bodo učenci seznanili s pravljicami različnih avtorjev, poustvarjali, dramatizirali in
ustvarili novo pravljico. Povezali se bomo s šolsko knjižnico in Splošno knjižnico Slov. Konjice.
Mentorica: Manca Macuh
10.3.9 Vesela šola
Vesela šola je zanimivo,zabavno in poučno spoznavanje sveta. Namenjena je učencem od 4. do
9. razreda. Letos bomo odkrivali žive fosile, pohajkovali bomo po gorah, raziskovali svet zvokov,
spoznavali stare civilizacije in še kaj. Gradivo bomo črpali iz revije PIL iz priloge “VESELA ŠOLA”,
ki bo letos namenjena učencem druge in tretje triade ter nekaterih izbranih člankov. Posluževali
se bomo tudi e-gradiv ter redno spremljali spletno učilnico. Z učenci – tekmovalci se bom
sestajal po triadah - z vsako po pol ure tedensko.
Šolsko tekmovanje bo marca, državno pa v mesecu aprilu.
Mentorica: Sonja Motaln
10.3.10 Biološki krožek
Učenci bodo pri biološkem krožku:
- širili in poglabljali znanja o sladkorni bolezni in o življenjskem slogu, ki preprečuje pojave
sladkorne bolezni,
- primerjali znanje o sladkorni bolezni in o življenjskem slogu, ki preprečuje pojave
sladkorne bolezni med učenci,
- spodbujali bomo druženje mladih iz različnih šol
- udeležili se bomo tekmovanja v znanju o sladkorni bolezni, šolsko tekmovanje bo
4.10.2013.
Mentorica: Mojca Tomažič Capello
10.3.11 Cici vesela šola
Cici Vesela šola širi znanje na področjih, ki jih otroci spoznavajo že v vrtcu in šoli, vendar pa ne
ostajajo samo v okviru učnega načrta. Številne teme so »nešolske«. Učno gradivo bomo črpali iz
priloge revije Ciciban. Cici Vesela šola je namenjena učencem od 1. – 3. razreda.
Ob koncu šolskega leta otroci preverijo svoje znanje na ciciveselošolskem dnevu. Gre samo za
zabaven preizkus znanja v razredu. Vse poteka brez točk in ocen, brez tekmovanja. Otroci so
izrecno povabljeni, da si med seboj pomagajo. Brezplačni vprašalniki so estetsko ilustrirani,
naloge zastavljene kot igre in uganke. Vsi sodelujoči dobijo Cici pohvalo – posebno diplomo z
Modrim medvedkom.
Dobivali se bomo enkrat tedensko, ob ponedeljkih 5. učno uro.
Mentorica: Mateja Ravnak
10.3.12 Planinski krožek od 1. – 5. razreda
V šolskem letu 2013/2014 bodo v planinski krožek vključeni učenci od 1. do 5. razreda.
Cilji:
●
učence usmeriti k zdravemu razvedrilu v naravi,
84
●
●
●
●
●
●
jih spodbuditi k opazovanju ter jim pomagati privzgojiti navade in potrebe po aktivnem
življenju v gorah,
učencem zagotoviti normalen in vsestranski razvoj,
jih seznaniti z osnovnimi planinskimi dejavnostmi,
jih seznaniti z varnostnimi ukrepi v gorah,
v njih krepiti vrline, kot so tovarištvo, poštenost, plemenitost, delavnost, vztrajnost in
vedoželjnost,
vključiti družinsko planinstvo in prikaz načina preživljanja aktivnega prostega časa
družine.
PROGRAM IZLETOV, POHODOV IN DRUGIH OBLIK DELA
Mesec, leto
Kraj
Posebnosti
September, 2013
Lovrenška jezera Vožnja z avtobusom do Rogle, nato pohod mimo Lovrenških
jezer in do Peska ter vrnitev z avtobusom.
September, 2013
OŠ Pod goro
Mala šola planinstva za učence in starše.
November, 2013
Konjiška gora
Pohod po Konjiški gori.
Marec, 2014
Cankarjevi ribniki Pohod izpred šole preko Čretveža do Cankarjevih ribnikov in
vrnitev z avtobusom ali peš.
April, 2014
Mrzlica
Vožnja z avtobusom do prelaza Vrhe nad Trbovljami, vzpon
na Mrzlico in vrnitev po isti poti.
Pri vseh aktivnostih bomo sodelovali z vodniki Planinskega društva Slovenske Konjice.
Mentorice: Lidija Klančnik, Nuša Levart, Silva Ribič
10.3.13 Planinski krožek od 6. do 9. razreda
Vključeni bodo učenci 3. triade in učenci 6. razreda. Mladi planinci se bodo letos udeležili
naslednjih izletov in prireditev:
● kostanjev piknik,
● sodelovanje na občnem zboru društva (januar),
● Konjice – Špitalič – Konjice (februar),
● izlet po programu društva (april),
● izlet po programu društva (maj).
Mentorica: Jana Varga
10.3.14 Spletne strani
Krožka se lahko udeležijo učenci 3. triade, ki so že osvojili osnovno znanje uporabe osebnega
računalnika.
Pri krožku bodo spoznali osnove HTML jezika in delovanja spletnih strežnikov. Skrbeli bomo za
ažurnost in izgled spletne strani.
Mentor: Tadej Kolar
85
10.3.15 CICI pevski zbor
Cici-zbor bodo obiskovali učenci 1. in 2. razredov. Vaje bomo imeli ob četrtkih 5. uro v
učilnici glasbe. Prepevali bomo enoglasne pesmi ob spremljavi zvočnih posnetkov, klavirja ali
poljubnih instrumentalnih skupin.
Zbor se bo med letom večkrat predstavil na prireditvah v kraju. Samostojno in skupaj z otroškim
ali mladinskim pevskim zborom se bomo predstavili na šolskih prireditvah in občinski reviji. Z
rednim obiskom te dejavnosti si bodo učenci ob pravilno in lepo zapeti pesmi razvijali svoje
glasovne sposobnosti in glasbeni spomin ter ritmični čut, doživljali lepoto estetsko zapete pesmi
ter se psihično in fizično sproščali.
Mentorica: Natalija Rošer
10.3.16 Otroški pevski zbor
OPZ bodo obiskovali učenci od 3. do 5. razreda. Vaje bomo imeli enkrat do dvakrat tedensko, in
sicer ob torkih 6. Uro v učilnici za glasbeno umetnost. Prepevali bomo težje enoglasne pesmi in
se urili v petju kanonov ter v postopoma vedno težjih ljudskih in umetnih pesmi. Poudarek bo
tudi na ljudskem petju po posluhu in orientaciji v notnem zapisu.
Zbor se bo med letom večkrat predstavil na prireditvah v kraju ter v organizaciji šole.
Samostojno ali združeni z ostalima pevskima zboroma se bomo predstavili na šolskih prireditvah
in občinski reviji.
Z rednim obiskom te dejavnosti si bodo učenci ob pravilno in lepo zapeti pesmi razvijali svoje
glasovne sposobnosti in glasbeni spomin ter ritmični čut, doživljali lepoto estetsko zapete pesmi
ter se psihično in fizično sproščali. Poleg tega so pevci pomembni predstavniki šole in
nepogrešljivi soustvarjalci vseh šolskih prireditev kot tudi samega vzdušja na šoli.
Mentorica: Petra Brdnik Juhart
10.3.17 Mladinski pevski zbor
MPZ bodo obiskovali učenci od 6. do 9. razreda. Skupna vaja bo ob sredah od 12.45 do 14.15. Po
potrebi bodo še dodatne vaje po dogovoru.
Poleg odrskega gibalnega nastopa bomo utrjevali pravilno dihanje, oblikovanje glasov, pevsko
tehniko in posvečali še več časa izobrazbi glasov.
Zbor se bo med letom večkrat predstavil na prireditvah v kraju ter v organizaciji šole.
Predstavili se bomo tudi na šolskih prireditvah. Poleg tega se bomo trudili uzaveščati, da smo
pomembni predstavniki šole in nepogrešljivi soustvarjalci vseh šolskih prireditev kot tudi samega
vzdušja na šoli.
V septembru bomo del medkulturne izmenjave z mestom Hranice, iz katerega se pripelje pevski
zbor in ostane nekaj dni. Izvedli bomo tudi skupni nastop za učence naše šole.
Kot vsako leto bomo peli na občinski reviji, za katero bomo vadili skozi vse leto. Organizirali
bomo dvojne intenzivne vaje, ene jeseni in ene spomladi, na katerih nam bodo pomagali tudi
zunanji glasbeni učitelji, t.i. korepetitorji. V kolikor bo nastop na občinski reviji prepričljiv, se
bomo udeležili revij tudi na višjih ravneh.
Mentorica: Petra Brdnik Juhart
10.3.18 Športni krožek – deklice
SEPTEMBER/OKTOBER
Kros - 20 učenk
● V septembru izvedemo šolsko tekmovanje v krosu – 12 učenk tekmuje na medobčinskem
tekmovanju.
86
●
●
Vzdržljivostni tek.
Tek čez ovire v naravi.
NOVEMBER/ DECEMBER
Košarka – 15 učenk
Priprava učenk na medobčinsko tekmovanje v košarki (intenzivna 10x vadba).
Vadimo:
● Vodenje, sprejem, podaja, met žoge, blokade, obramba.
● Postavitev igralk.
● Pravila igre.
Odbojka – 15 učenk
Ekipa se pripravlja za medobčinsko tekmovanje v odbojki.
● Podaja.
● Servis in sprejem servisov.
● Postavitev učenk na igralna mesta.
● Podaje in udarci.
APRIL/MAJ/JUNIJ
Atletika - 16 učenk
Ekipa bo nastopila na medobčinskem tekmovanju v atletiki (mali in veliki atletski pokal) v
naslednjih disciplinah:
● teki: 60 m, 300 m, 1000 m, 4 x 100 m štafeta,
● skok v daljavo, skok v višino,
● met žogice,
● suvanje krogle,
● priprava na atletsko olimpijado.
Mentorica: Amalija Ajdnik
10.3.19 Gibalno-plesni krožek
Igra in ples že od nekdaj zavzemata v otrokovem življenju pomembno mesto. Plesna dejavnost
na otroke deluje sproščujoče, povezuje jih s prijatelji, vrstniki, nudi jim zadovoljstvo, hkrati pa
si razvijajo motorične in umske sposobnosti.
Tako bomo pri gibalno - plesnem krožku spoznavali različne izštevanke, ritmično bomo izrekali
besedila in plese z nagajivo vsebino. Otroci bodo poslušali glasbo ter se ob njej ustvarjalno in
spontano izražali. Spoznali bomo tudi nekaj rajalnih iger, ljudskih in otroških plesov. Otroci se
bodo ob aerobiki za najmanjše motorično in vztrajnostno razvijali.
Spoznavali bodo prvine HIP-HOPA ter ustvarjalno sodelovali ob sestavljanju koreografij. Delo
bomo predstavili v oddelkih podaljšanega bivanja.
Mentorici: Maja Gošnjak - 1. triada, Lidija Klančnik - 2. triada
10.3.20 Krožek KRIŽEMKRAŽEM
V krožek bodo vključeni učenci od 3. do 9. razreda. Delo bo temeljilo na spoznavanju in
osvajanju osnovnih pravil igre. Sestavljali bomo besede, iskali njihov pomen, utrdili pomen
posameznih besednih vrst, predvsem samostalnikov, saj pravila igre dovoljujejo samo pisanje in
iskanje samostalnikov. Udeležili se bomo tekmovanja v iskanju najdaljših besed iz razpoložljivih
črk in v iskanju nominalno najvrednejše besede.
Mentorica: Anita Jeromel
87
10.3.21 Foto krožek
Na šoli bo deloval foto krožek za učence in učenke 8. in 9. razredov. Srečevali se bomo vsak
drugi četrtek po pouku.
Program dela:
●
zgodovinski razvoj fotografije
●
spoznavanje pravil fotografije:
a. optika
b. povečava
c. kompozicija
●
praktično delo na terenu in izdelava fotografij
●
s fotografskim delom bomo soustvarjali šolsko glasilo
●
uporaba elektronske temnice
●
sodelovanje na razpisanih natečajih.
Mentor: Andraž Korošec
Koordinator: Tadej Kolar
10.3.22 Likovni krožek od 1. do 4. razreda
V krožek bodo vključeni otroci od 1. do 4. razreda. V primeru velikega števila otrok bom
oblikovala dve skupini. Krožek bo v tem primeru enkrat na 14 dni za posamezno skupino, in sicer
od oktobra do maja.
Cilji:
●
razvijajo interes za različne oblike likovne dejavnosti,
●
bogatijo in ohranjajo zmožnosti za likovno izražanje,
●
ob uporabi različnih orodij in materialov razvijajo motorično spretnost in občutljivost,
●
ob ozaveščanju čustev razvijajo čut za lepoto,
●
spoznavajo razliko med risbo, sliko in kipom,
●
razvijajo odnos za likovne stvaritve, nacionalne in splošne človekove kulturne dediščine.
Mentorica: Dragica Tomše
10.3.23 Kolesarski tečaj v 5. razredu
V tečaj bodo vključeni vsi petošolci, kjer se bodo usposabljali za opravljanje kolesarskega izpita.
S teoretičnim usposabljanjem, ki bo potekal preko računalnika s pomočjo zgoščenke “S kolesom
v šolo”, bomo pričeli že meseca septembra. Po usvojenem teoretičnem znanju bodo učenci
opravljali teoretični preizkus, nato pa bo sledilo praktično usposabljanje; začeli bomo z vožnjo s
kolesi po poligonu, nato pa nadaljevali na javnih površinah v šolskem okolišu. Na koncu bodo
učenci, ki bodo uspešno opravili praktični preizkus, prejeli kolesarske izkaznice.
Mentorice: Lidija Klančnik, Anica Lovrenčič, Lidija Venko
10.3.24 Prometni krožek za 9. razred
Prometni krožek bo potekal v strnjeni obliki priprav na občinsko oz. državno tekmovanje Kaj veš
o prometu. Učenci, ki bodo opravili izpit za kolo z motorjem, bodo lahko sodelovali na
tekmovanju v disciplini Kolo z motorjem.
Mentor: Bojan Hrovat
88
10.3.25 Gospodinjski krožek
Krožek bo vključeval učence 2., 3., 4. in 5. razreda. Sestajali se bomo enkrat tedensko v učilnici
gospodinjstva po dve šolski uri. V primeru večjega števila zainteresiranih učencev bo krožek
deloval v dveh skupinah, ki se bosta menjali na dva tedna.
Vsebine:
●
kuhinja in kuhinjski pripomočki,
●
ravnanje z električnimi gospodinjskimi aparati,
●
priprava pogrinjka,
●
kulturno uživanje hrane,
●
pripravljanje različnih jedi ob upoštevanju želja učencev,
●
izdelovanje raznih drobnih predmetov (iz papirja, volne, ostankov blaga ipd.).
Mentorica: Darinka Krušič
10.3.26 Tehnični krožek
Tehnični krožek je namenjen učencem 2. triade. Potekal bo po dogovoru in v obliki delavnic. V
delavnicah bomo izdelovali izdelke iz različnih materialov (papir, les, umetne snovi, ostali
materiali).
Mentor: Bojan Hrovat
10.3.27 Ustvarjalni krožek
Učenci bodo pri krožku ustvarjali izdelke iz različnih materialov (nakit, obeske, magnetke …) z
različnimi tehnikami (kvačkanje, polstenje …). Razvijali bodo ročne spretnosti, finomotoriko,
domišljijo in ustvarjalnost.
Mentorica: Martina Hren
10.3.28 Logika (krožek)
Učenci zadnjega triletja bodo pri krožku reševali logične probleme, kot so gobelini, sudokuji in
se ukvarjali z lingvistiko. Učenci se bodo lahko vključili v spletno učilnico, kjer jih bodo čakale
dodatne logične uganke in naloge zabavne matematike.
Mentorica: Martina Hren
10.3.30 Zgodovinski krožek
V krožek bodo vključeni učenci 8. in 9. razreda, ki se bodo pripravljali na tekmovanje. Tema
letošnjega tekmovanja je Začetki in razvoj radia,televizije in filma na Slovenskem. Šolsko
tekmovanje bo 10. decembra 2013, regijsko 4. februarja 3014, državno pa 15. marca 2013.
Mentorica: Jasna Vrbanec
89
10.3.31 Knjižničarski krožek
Letos na šoli začenjamo s knjižničarskim krožkom, in sicer za učence zadnjega triletja. Učenci
bodo spoznali delo šolske knjižničarke in pridobivali prve praktične izkušnje pri delu v šolski
knjižnici. Tako bodo razvijali ljubezen do knjige, kritično vrednotili književna dela (oblikovali
preproste knjižne ocene prebranih del, predvsem novitet) in razvijali vedoželjnost. Seznanili se
bodo s potjo knjige od njenega nastanka do knjižne police.
Ob praktičnem delu se bodo seznanili s postavitvijo knjig v knjižnici, lepili poškodovane knjige,
urejali knjižne police in spoznali strokovno obdelavo knjige.
Pripravljali bodo ure pravljic, brali starejšim in obiskali drugo šolsko knjižnico.
Mentorica: Maja Olup
10.3.32 Golf
V krožek bodo vključeni učenci od 2., 3. in 4. razredov. V jesenskem in spomladanskem
času,bomo ob primernem vremenu vadili na vadbišču Dobrava,v zimskem času pa v športni
dvorani. Učenci se bodo seznanili z golf opremo, z osnovnimi udarci in enostavno igro.
Mentorica: Silva Ribič
10.3.32 Ekokrožek
V krožek bodo vključeni učenci 2. In 3.triade. Potekal bo enkrat tedensko po dogovoru v šoli ali
v naravi.
Ukvarjali se bomo:
●
s skrbjo za rastline in živali,
●
s pridobivanjem energije s pomočjo sonca, vetra in vode,
●
ustvarjali različne izdelke iz odpadnega materiala,
●
se pripravljali na ekokviz,
●
skrbeli za ločeno zbiranje odpadkov,
●
prebirali knjige za ekobralno značko,
●
sošolce opozarjali na varčevanje z vodo in elektriko,
●
skrbeli za čisto in urejeno okolico šole in ZGUP,
●
sodelovali bomo na natečajih in projektih.
Mentorica: Mojca T. Capello
10.3.33 Čebelarski krožek – 2. triada
Krožek je namenjen učencem 2. triade in bo potekal na šoli in v naravi, in sicer po dogovoru,
enkrat tedensko. Krožek bomo izvajali s sodelovanjem zunanjega sodelavca – čebelarja g.
Žvikarta.
Pri čebelarskem krožku se bomo pogovarjali o pomembni vlogi osveščanja otrok o pomenu čebel
v naravnem ravnovesju, razvijali čebelarsko znanje, spretnosti in vrednote. Udeležili se bomo
tudi čebelarskega tekmovanja v znanju mladih čebelarjev.
Mentorja: Mojca T. Capello in g. Žvikart
90
10.3.34 Računalniški krožek - 1. triada
Krožek bo potekal v tečajni obliki ( 3 X 10 ur) ob jutrih v torek in sredo od 7.30 do 7.55 ure v
računalniški učilnici.
Namenjen bo učencem 3., 2. in 1. razreda. Spoznavali bodo osnove Worda in v slikarju narisali
kakšno sliko. Tečaj je namenjen spoznavanju oblikovanja besedila ter tabel s programom Word.
Mentorica :Janja Brglez
10.3.35 Naravoslovni krožek
Krožek je namenjen pripravi na tekmovanje, in sicer za učence od 8. do 9. razreda.
Učenci pri naravoslovnem krožku spoznajo
- morfološko zgradbo kač, življenjska okolja, prilagoditev na okolje,
- ogroženost: kaj jih ogroža in zakaj,
- posamezne vrste in njihove značilnosti,razširjenost posameznih vrst v Sloveniji.
Šolsko tekmovanje bo 23. 10. 2013, državno tekmovanje pa 6. 12. 2013.
Mentorica: Darinka G. Berdnik
11. NAČRT DELA RAZREDNIH UČITELJSKIH ZBOROV
11.1 RAZREDNI UČITELJSKI ZBOR 6. a, b, c razreda
Učiteljski zbor 6. razreda se bo sestajal pred redovalnima konferencama, roditeljskimi
sestanki, dnevi dejavnosti, sproti pa bo obravnaval vse nastale probleme in skrbel za skupno
načrtovanje dela. Načrtujemo naslednje teme:
●
uresničevanje vzgojnega načrta in aktivacijskega načrta šole,
●
spremljanje učnega uspeha,
●
razpravljanje o vzgojnih problemih v oddelkih (restitucija),
●
pregled izvajanja učnih obveznosti učencev,
●
načrtovanje in izvedba kulturnih, naravoslovnih, tehniških in športnih dni,
●
izvedba šole v naravi,
●
skupna priprava na roditeljske sestanke,
●
pohvale prizadevnim učencem ob zaključku šol. leta.
Vodja razrednega učiteljskega zbora: Mojca Tomažič Capello
11.2 RAZREDNI UČITELJSKI ZBOR 7. a, b razreda
Razredni učiteljski zbor 7. razreda se bo med šolskim letom sestajal pred roditeljskimi sestanki,
dnevi dejavnosti in pred redovalnima konferencama, Probleme, ki se bodo pojavili med šolskim
letom, bomo sproti analizirali in obravnavali. Določili smo naslednje naloge:
●
oblikovanje načrta dela razredne skupnosti,
●
spremljanje učno-vzgojnega procesa in sprotno reševanje učnih in vzgojnih problemov,
●
načrtovanje kakovostnih in vsebinsko raznolikih dejavnosti kulturnih, naravoslovnih, športnih
in tehniških dni,
●
skrb za lastno varnost in varnost vseh udeležencev v šoli in na dnevih dejavnosti ter
dosledno upoštevanje hišnega reda,
●
izrekanje pohval, nagrad in vzgojnih ukrepov,
●
priprava na roditeljske sestanke in dogovarjanje o drugih oblikah sodelovanja s starši.
91
Vodja razrednega učiteljskega zbora: Nela Bejat Krajnc
11.3 RAZREDNI UČITELJSKI ZBOR 8. a, b, c razreda
Razredni učiteljski zbor 8. razreda se bo sestajal pred roditeljskimi sestanki, dnevi dejavnosti in
pred redovalnima konferencama. Nastale probleme bomo sproti obravnavali.
Obravnavane teme:
●
poklicno usmerjanje,
●
vzgojna problematika,
●
seznanitev z Vzgojnim načrtom in upoštevanje le-tega,
●
spremljanje učnega uspeha,
●
izrekanje pohval, nagrad in vzgojnih ukrepov
●
skrb za lastno varnost in varnost vseh udeležencev v šoli in na dnevih dejavnosti ter
dosledno upoštevanje hišnega reda,
●
načrtovanje kakovostnih in vsebinsko raznolikih dejavnosti kulturnih, naravoslovnih, športnih
in tehniških dni,
●
izvedba šole v naravi v CŠOD, varnost in upoštevanje navodil v šoli in na dnevih dejavnosti
ter aktivnostih v okviru šole,
●
načrtovanje skupnih roditeljskih sestankov (starši in učenci)
●
skozi vse leto bo razredni učiteljski zbor spremljal učno ter vzgojno problematiko v
razrednih skupnostih in jo sproti reševal.
Vodja razrednega učiteljskega zbora: Tina Gal Črešnar
11.4 RAZREDNI UČITELJSKI ZBOR 9. a, b, c razreda
Razredni učiteljski zbor 9. razreda se bo sestajal po potrebi, najmanj pa trikrat letno.
Obravnavali bomo naslednje vsebine:
●
dogovarjanje o varnosti in vedenju na športnih, kulturnih, naravoslovnih dnevih, prireditvah
in ekskurzijah,
●
vzgojni problemi v oddelkih 9. razredov in njihovo sprotno reševanje,
●
seznanitev z vzgojnim načrtom in vzgojnimi ukrepi,
●
sprotno spremljanje učnega uspeha,
●
koordinacija izvajanja učnih in drugih obveznosti učencev,
●
izrekanje nagrad, pohval in drugih vzgojnih ukrepov,
●
razprave o predlogih skupnosti učencev oddelkov 9. razreda,
●
načrtovanje kulturnih, naravoslovnih in športnih dni, ekskurzij,
●
roditeljski sestanki in individualni razgovori s starši (poklicno usmerjanje),
●
plesne vaje, plesni venček,
●
ekskurzija v okviru medpredmetnega povezovanja (Avstrijska Koroška)
●
zaključna ekskurzija devetošolcev,
●
valeta - priprava in izvedba valete.
Probleme, ki se bodo pojavili med šolskim letom, bomo sproti reševali.
Vodja: Sabina Klančnik Fijavž
12. ZDRAVSTVENO VARSTVO UČENCEV
Načrt dejavnosti, ki jih bodo izvajali delavci Zdravstvenega doma Slov. Konjice.
●
Zdravstveni delavci bodo na predlog svetovalne službe napotili za obravnavo v
pedopsihološko ambulanto otroke, ki imajo specifične učne težave, in tiste, pri katerih se
kažejo čustvene in vedenjske težave.
●
Zdravniki in medicinske sestre se bodo udeležili okroglih miz ali roditeljskih sestankov, če bo
tema le-teh zdravstvena preventiva.
92
●
Sodelovali bomo na razrednih urah z delavnicami po priloženem programu.
●
Pripravili bodo predavanja za starše na roditeljskih sestankih.
12.1 SISTEMATSKI ZDRAVSTVENI PREGLEDI UČENCEV
Sistematsko bodo pregledani vsi učenci 1., 3., 6. in 8. razredov ter šolski novinci.
Zdravstveni delavci bodo na osnovi ugotovitev na sistematskih pregledih:
●
vodili evidenco o najpogostejših anomalijah in boleznih otrok,
●
otroke napotili na ustrezno specialistično obravnavo,
●
po potrebi vabili na razgovore tudi starše obolelih otrok,
●
takoj ukrepali kurativno (zdravila za slabokrvnost in drugo).
Druge naloge s področja medicine:
●
cepljenje deklic 6. razreda proti HPV,
●
pregled otrok ob vstopu v 1. razred,
●
pregled otrok, ki bodo vključeni v počitniško kolonijo,
●
pregled otrok, ki končujejo šolsko obveznost in potrebujejo zdravniška potrdila za vpis v
srednjo šolo,
●
sodelovali bodo v timu za poklicno usmerjanje zaradi oblikovanja mnenja o primernosti
otrokove odločitve za poklic (zdravstvena kontraindikacija),
●
sodelovanje v komisiji za sprejem šolskih novincev.
13. ZOBOZDRAVSTVO
Zobozdravstveni delavci bodo:
●
sistematsko pregledali zobovje vseh šoloobveznih otrok,
●
v celoti bodo zobovje sanirali najprej učencem 8. In 9. Razredov, med ostalimi učenci pa
najprej tistim, ki imajo najbolj kariozno zobovje,
●
po sistematskih pregledih bodo dali učiteljem podatke o stanju zobovja otrok, ti pa bodo lete prenesli staršem,
●
otroci z motnjami v rasti zob in čeljusti bodo napoteni k ortodontu.
14. PROGRAM DELA ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE
Program je priloga LDN.
15. PROGRAM DELA USTVARJALNIH DELAVNIC ZA NADARJENE
V letošnjem šolskem letu nadaljujemo z organiziranjem ustvarjalnih delavnic za nadarjene
učence. Priključili se jim bodo identificirani učenci, ki so v letošnjem šolskem letu v petem
razredu.
15.1 NAČRT DELA V ŠOLSKEM LETU 2013/2014
1. Evidentiranje in identifikacija nadarjenih učencev
1. Staršem na prvem roditeljskem sestanku predstaviti program dela ustvarjalnih
delavnic in seznanitev z morebitnimi stroški.
2. Organizirati ustvarjalne delavnice.
93
Ustvarjalne delavnice:
ČAS
URE
VSEBINA
MENTOR
OKTOBER
3 šolske ure
LOGIKA I., II.,
(5. do.9.r)
M. Hren
Po dogovoru
3 šolske ure
DEBATNO POPOLDNE z gimnazijci
Celje Center
(8. in 9. r)
Zunanji sodelavci,
D.Ravnik
NOVEMBER
MAREC
En večer in
dopoldan
NOČ BRANJA
(5.6. r in 7. 8. 9. r)
U. Marguč, M.
Olup, J. Brglez,
M. Hren
DECEMBER,
JANUAR
3 šolske ure
RAZMIŠLJAMO IN IŠČEMO REŠITVE
( 5.do 9. r)
N. Beat Kajnc
FEBRUAR
3 šolske ure
SKRATCH- računalniška animacija
I. II.
(5. do 9.r)
T. Kolar
ČAS
URE
VSEBINA
MENTOR
Po dogovoru pomlad
3 šolske ure
UMETNIŠKA DELAVNICA
(5. do 9. r)
A. Blimen Majcen
Po dogovoru
3 šolske ure
GLASBENA USTVARJALNICA
(5. do 9.r)
P. Brdnik Juhart
APRIL
3 šolske ure
Z ANGLEŠČINO DO FRANCOŠČINE
(5. do 9. r)
N. Beat Krajnc
MAJ
3 šolske ure
SOCIALNO PODROČJE
( 5. do 9.r)
N. Vidmajer
Nadarjene učence tretje triade bomo usmerjali v tekmovanja in raziskovalne dejavnosti.
Pri delu z nadarjenimi učenci bomo uporabljali spletno učilnico z naslednjo vsebino:
-
redno obveščanje staršev in učencev po elektronski pošti,
zanimiva gradiva za učence in starše,
raba družabnega foruma za menjavo mnenj ali izkušenj,
povezovanje naših učencev z nadarjenimi po svetu preko foruma,
naloge in izzivi v zvezi z delavnicami, ki se jih bodo učenci udeležili,
sprotna samorefleksija učencev.
Janja Brglez, Maja Olup, Nela Bejat Krajnc
16. PROGRAM DELA SPECIALNO - PEDAGOŠKE SLUŽBE
Delovni program:
●
●
●
●
neposredno delo z otroki s težavami v razvoju in učenju,
sodelovanje z učitelji,
sodelovanje s starši,
sodelovanje s šolsko svetovalno službo, vodstvom šole in zunanjimi institucijami,
94
●
drugo.
Neposredno delo z učenci
zajema spoznavanje individualnih posebnosti otrok, pregled že obstoječe dokumentacije,
svetovanje, redne in občasne obravnave ter obravnave usmerjenih šolskih otrok:
pomoč otrokom s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami s programom dela, ki je
prilagojen razvojnim potrebam otrok. Zadeva vsa razvojna področja otrok - vključuje
senzomotorične funkcije, miselne procese, socialno vedenje in čustveni razvoj. Pomoč je
uvedena pri razvijanju funkcionalnih področij in pri pridobivanju in utrjevanju znanja, vendar ne
upoštevamo le otrokovih šibkih, nedozorelih ali pomanjkljivih funkcij, temveč načrtno gradimo
predvsem na otrokovih pozitivnih lastnostih oz. močnih področjih. Program se izvaja v širšem
okviru psihološkega in pedagoškega vplivanja na otroka, daje smernice za delo z otroki, sicer pa
ga svobodno prirejamo glede na zmožnosti in sposobnosti posameznega otroka. Načrt pomoči
temelji na zastavljenih splošno funkcionalnih ciljih:
●
●
●
●
●
●
razvoj pozornosti in koncentracije;
razvoj čutno – gibalne (senzomotorične) in zaznavno – gibalne usklajenosti (perceptualno –
motorične integracije);
razvoj govora in jezika;
razvoj pomnjenja, pojmotvornosti in kritičnega mišljenja;
razvoj ustrezne samopodobe;
priprava za učenje pri pouku – poglabljanje znanja.
Organizacijske oblike pomoči
Po smernicah komisij iz ODLOČBE in po dogovoru z razrednikom ter svetovalnim delavcem so
otroci obravnavani:
●
v skupini ali pri pouku: razrednik ali specialni pedagog ali psihologinja ali pedagog,
●
izven skupine ali oddelka: specialni pedagog ali pedagog ali psihologinja,
●
pri dopolnilnem pouku,
●
v podaljšanem bivanju,
●
izven pouka: starši in drugi strokovnjaki (logoped, fizioterapevt, pedopsihiater ...).
Po predhodnem pregledu (diagnosticiranju) je izbranih več otrok v redno obravnavo, nekaj pa v
občasno. Omenjeni otroci so zaradi kombinacije motenj obravnavani enkrat do petkrat tedensko
po eno šolsko uro. Obravnava poteka individualno zaradi izrazitih motenj v koncentraciji. Pomoč
mora otrok doživljati prijetno in sproščeno, kot nekaj vzpodbudnega in veselega, hkrati utrjuje
funkcionalna področja in šolsko znanje in se navaja na delovne in učne navade. Na obravnave ga
ne silimo proti njegovi volji. Potek dela pri obravnavi v eni šolski uri zajema:
●
vzpostavitev dobrega počutja in motivacijo za delo,
●
delo za predmet, pri katerem ima učenec težave,
●
minuta za zdravje oz. socialna igrica,
●
igre za razvoj telesnih spretnosti,
●
za zaključek izbere otrok obliko razvedrila.
Sodelovanje z učitelji
●
●
●
●
●
Razgovori z otrokovimi učitelji o individualnih težavah otrok (predstavitev otrokovih težav,
oblike in metode dosedanjega dela z otrokom).
Svetovanje za delo z otrokom s težavami na posameznih področjih in pri pouku.
Redno sodelovanje razrednika, svetovalnega delavca in specialnega pedagoga – timski
sestanki.
Udeleževanje specialnega pedagoga na razrednih aktivih ter redno posredovanje poročil o
delu.
Hospitacije v skupini ali pri pouku ob povabilu razrednika za ugotovitev statusa otroka med
sovrstniki za izboljšanje le-tega.
95
Sodelovanje s starši
●
●
●
●
Naloga specialnega pedagoga je, da razloži staršem naravo otrokove motnje, kaj otrok
resnično zmore in kako se mora učiti. Starši lahko pomagajo otroku le, če razumejo otrokove
težave. Morajo ga vzpodbujati in ustvarjati optimalne pogoje za učenje in razvoj.
Starši morajo biti obveščeni in morajo soglašati z obravnavo otroka s strani specialnega
pedagoga.
Specialni pedagog se po potrebi in želji razrednika, ravnateljice ali strokovnega delavca
udeležuje roditeljskih sestankov in govorilnih ur, kjer se analizira uspeh otroka. Starši
morajo biti seznanjeni z otrokovim napredovanjem. Dobiti morajo ustrezne napotke za delo
doma.
Po potrebi starše povabimo na hospitacijsko uro.
Sodelovanje s šolsko svetovalno službo in zunanjimi institucijami
Sodelovanje s šolsko svetovalno službo (socialni delavec, psiholog, pedagog …), z vodstvom šole
in s strokovnjaki iz zunanjih institucij zagotavlja celovitost obravnave otroka. Dajejo nam
pomembne informacije o otroku, sodelujejo pri diagnosticiranju ter vplivajo na izboljšanje
razmer v družini oziroma v šolskem okolju otroka.
Drugo
V opis del in nalog specialnega pedagoga sodi tudi:
strokovno svetovanje, vodenje dokumentacije, izdelava individualiziranih programov, aktivno
vključevanje v oblikovanje IP za usmerjene otroke, vključevanje v aktiv specialnih pedagogov,
dodatno usposabljanje in sledenje novostim s strokovnega področja, izdelava, izbira,
razmnoževanje in posredovanje didaktičnih gradiv in ustreznega strokovnega gradiva, priprava
pedagoških delavnic za strokovne sodelavce, starše, otroke.
●
●
●
●
Po opravljeni analizi stanja otroka naredimo načrt strokovnega dela za premagovanje
otrokovih težav.
Za vsakega otroka vodimo dokumentacijo, iz katere so razvidne njegove težave, način
pomoči in razvoj. Vsak otrok ima svojo mapo z delovnimi listi, izdelki, portfolijo.
Ob zaključku obravnave izdelamo analizo dela in ocenimo otrokov napredek.
Glede na individualne sposobnosti posameznega otroka in glede na njegovo motiviranost,
pripravljamo delovne liste, ki so primerni in prirejeni posamezniku glede na njegove
sposobnosti in vsebinsko upoštevajo njegova močna področja. Skrbno izbiramo in menjujemo
pestre in aktualne didaktične pripomočke za posameznega otroka glede na njegovo
sposobnost koncentracije.
Profesorica defektologije: Mateja Slapnik
17. ŠOLSKA KNJIŽNICA
V šolski knjižnici uporabljamo spletni bibliografski sistem in servis COBISS. Vse knjižne enote na
mladinskem oddelku in strokovna literatura v knjižnici, po kabinetih in razredih so obdelane v
programu COBISS3/ZALOGA, prav tako na podružničnih šolah v Špitaliču in V parku. V sklopu
sistema COBISS3 izvajamo tudi nabavo ter izposojo. Člani, učenci in zaposleni, imajo tudi
članske izkaznice.
V knjižnici, kabinetih in na podružnicah je dobrih 18 tisoč in pol enot knjižnega gradiva in kar
nekaj enot revij, ki so namenjeni izposoji oziroma čitalnici za učence in učitelje naše šole.
96
Leposlovne knjižne enote so urejene po principu C (cicibani, 1.-3. razred), P (pionirji, 4.-5.
razred), M (mladi, 6.- 9. Razred), strokovna literatura pa po UDK.
V knjižnici je za potrebe čitalnice in za ure knjižnično informacijskega znanja, ure pravljic in
druga srečanja na razpolago 28 sedežev. Urejen pa je tudi bralni kotiček.
Letos sem začela z izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada za učence od 6. – 9. razreda.
Knjižnica je odprta med 7.00 in 15.00 oziroma ob petkih do 14.30.
Knjižnica ima 145 m2, je sodobno in lepo urejena ter je srce kulturnega utripa na šoli.
Pomagamo pri izdelavi šolskega glasila, sodelujemo z mediji in s Splošno knjižnico Slovenske
Konjice, z Društvom prijateljev mladine Slovenske Konjice, z Društvom Bralna značka in dobro
peljemo različne projekte – Noč branja, Bralni maraton in se trudimo za obisk ustvarjalcev,
povezanih z literaturo. Začeli smo tudi s knjižničarskim krožkom.
Knjižničarka: Maja Olup
18. NAČRT DELA ODDELČNIH SKUPNOSTI
18.1 NAČRT DELA ODDELČNE SKUPNOSTI 4. a in b razreda
SEPTEMBER
●
oblikovanje oddelčne skupnosti in program dela,
●
hišni red in disciplina,
●
vključevanje k dopolnilnemu in dodatnemu pouku,
●
zadolžitve učencev,
●
vključevanje v interesne dejavnosti,
●
številčno ocenjevanje,
●
predstavitev akcijskega načrta,
●
predstavitev vzgojnega načrta.
OKTOBER
●
Teden otroka,
●
Učimo se učiti (Nadja Vidmajer),
●
pomoč staršem pri delu,
●
preživljanje prostega časa,
●
31. oktober – svetovni dan varčevanja, dan reformacije,
●
vedenje na grobovih.
NOVEMBER
●
medsebojni odnosi,
●
prihod in odhod iz šole ter vedenje v garderobi,
●
evalvacija Vzgojnega načrta.
DECEMBER
●
božično-novoletno praznovanje,
●
evalvacija akcijskega načrta.
JANUAR
●
skrb za osebno higieno,
●
preživljanje prostega časa v zimskem času,
●
socialne igre.
FEBRUAR
●
Razgovor o kulturnem prazniku.
97
MAREC
●
medsebojni odnosi,
●
udeležba pri zbiralnih akcijah,
●
skrb za okolje.
APRIL
●
fleksibilna diferenciacija,
●
socialne igre,
●
evalvacija vzgojnega načrta.
MAJ
●
●
●
razredna problematika,
obnašanje izven šole,
evalvacija Akcijskega načrta.
JUNIJ
●
razgovor o izvedbi šole v naravi,
●
vedenje med počitnicami in prometna varnost.
Pred vsako izvedbo dneva dejavnosti se z učenci pogovorimo o pravilih varnega obnašanja.
Sonja Vodovnik, Manca Macuh
18.2 NAČRT DELA ODDELČNE SKUPNOSTI 5. a, b in c razreda
SEPTEMBER
●
pogovor o hišnem redu in prometni varnosti,
●
izvolitev odbora oddelčne skupnosti (predsednika in namestnika) ter delo in naloge
posameznih učencev,
●
naloge rediteljev in dežurnih učencev,
●
učne skupine pri MAT in SLJ ter dopolnilni in dodatni pouk,
●
predstavitev interesnih dejavnosti,
●
pravilno ločevanje odpadkov in skrb za urejenost učilnice,
●
seznanitev učencev z načrtovanimi naravoslovnimi, kulturnimi, tehniškimi in športnimi
dnevi,
●
dopolnitve in spremembe k Vzgojnemu načrtu šole,
●
akcijski načrt izboljšav.
OKTOBER
●
teden otroka,
●
tehniški dan: Domača obrt in kulturna dediščina,
●
pomen branja in domačih nalog,
●
predstavitev projekta: Policist Leon svetuje
●
tematska razredna ura: Učenje učenja (Nadja Vidmajer),
●
oblike medsebojne pomoči pri učenju,
●
pravila vedenja na dnevih dejavnosti,
●
odnos do sošolcev in delavcev na šoli,
●
dan reformacije - 31. oktober,
●
oktober -mesec požarne varnosti.
NOVEMBER
●
bonton na prireditvah,
●
zdrava prehrana,
●
odkrivanje vzrokov neuspešnosti posameznih učencev in odpravljanje pomanjkljivosti,
●
vzpodbujanje učencev za sodelovanje pri bralni znački ter odnos do knjige,
●
pomen domačih nalog in uspešno učenje (Učim se učiti - D. Kunaver).
98
DECEMBER
●
vedenje v trgovini, na cesti, na kulturnih prireditvah,
●
tematska razredna ura: Sociogram, socialne igre (Nadja Vidmajer)
●
obravnava aktualne teme, ki jo predlagajo učenci sami,
●
referat iz knjige Bonton za otroke,
●
priprava na božično-novoletno praznovanje - vzdušje v družini,
●
urejanje učilnice.
JANUAR
●
analiza učnega uspeha in vzgojnih dosežkov,
●
kakovostno preživljanje prostega časa,
●
pregled šolskih potrebščin,
●
obravnava življenjskih problemov mladih,
●
evalvacija Vzgojnega načrta.
FEBRUAR
●
kulturni dan - 8. februar - slovenski kulturni praznik,
●
vedenje na proslavah in prireditvah,
●
tematska razredna ura: Naše vrednote (Nadja Vidmajer),
●
odnos do družbene in privatne lastnine,
●
medsebojni odnosi v oddelčni skupnosti,
●
Učim se učiti (D. Kunaver).
MAREC
●
aktualni dogodki z radia, TV in časopisa,
●
vedenje na dnevih dejavnosti,
●
prometna varnost,
●
evalvacija Vzgojnega načrta,
 kulturni dan- Žur pod goro - prireditev za starše.
APRIL
●
7. april - svetovni dan zdravja,
●
tematska razredna ura: Moja samopodoba - kdo sem (Nadja Vidmajer),
●
skrb za čisto okolje,
●
kakovostno preživljanje prostega časa,
●
obravnava aktualne teme, ki jo predlagajo učenci,
●
odnosi med spoloma.
MAJ
●
●
●
●
pomen žepnine in odnos do denarja,
pogovor o prizadevanju za boljši učni uspeh,
medsebojni odnosi v oddelčni skupnosti,
vedenje na dnevih dejavnosti.
JUNIJ
●
pregled učno-vzgojnega uspeha v 2. ocenjevalnem obdobju,
●
prometna varnost,
●
pomen nagrad in pohval za prizadevno delo.
Skozi vse šolsko leto bomo razvijali pozitivne vzorce obnašanja, dajali poudarek razvoju učnih
navad in pozitivne samopodobe ter sledili ekološki ozaveščenosti in urejenosti učilnice.
Anica Lovrenčič, Lidija Klančnik, Branka Juhart, Edita Drozg, Lidija Venko, Anita Jeromel
99
18.3 NAČRT DELA ODDELČNE SKUPNOSTI 6. a, b,c razreda
Z učenci oddelčne skupnosti smo se dogovorili za naslednje naloge v šolskem letu:
●
Razvijali bomo pozitiven odnos do domačega in šolskega dela. Vsa pomembna dogajanja in
probleme v naših oddelkih bomo sproti ugotavljali in reševali.
●
Dolžnosti in naloge smo si razdelili tedensko in mesečno; analiza opravljanja nalog.
●
Organizirali bomo medsebojno pomoč pri učenju.
●
Trudili se bomo za čim boljše medsebojne odnose.
●
Upoštevali bomo pravila šolskega reda.
●
Izvedli bomo najmanj štiri tematske razredne ure.
SEPTEMBER
●
novosti v novem šolskem letu,
●
seznanitev z dnevi dejavnosti in tekmovanji,
●
pogovor o hišnem redu in prometni varnosti,
●
oblikovanje oddelčne skupnosti,
●
razdelitev dolžnosti in nalog,
●
vključevanje v interesne dejavnosti,
●
priprava na 1. roditeljski sestanek,
●
ekološka tematika (ločevanje odpadkov, eko razred)
OKTOBER
●
udeležba pri akciji zbiranja starega papirja,
●
medsebojni odnosi v oddelčni skupnosti,
●
organiziranje medsebojne pomoči,
●
teden otroka – pogovor o temi Razmere v družbi,
●
kako naj se učim,
●
pomen praznikov.
NOVEMBER
●
zdravstvene in higienske navade (sistematski pregled),
●
pomembnost sprotnega učenja in opravljanja domačih nalog,
●
kako naj se učim,
●
dnevi dejavnosti,
●
priprava na 2. roditeljski sestanek,
DECEMBER
●
seznanitev s šolo v naravi,
●
praznični december.
JANUAR
●
šola v naravi,
●
analiza učnega uspeha,
●
priprava na Žur pod goro.
FEBRUAR
●
pomen kulture,
●
zdrava prehrana in pravilen način prehranjevanja,
●
priprava na Žur pod goro.
MAREC
●
pravilno ravnanje z odpadki,
●
priprava na 3. roditeljski sestanek,
●
projekt O tebi.
APRIL
●
analiza učno-vzgojnega uspeha,
●
tekoča problematika,
100
●
●
dnevi dejavnosti.
NPZ.
MAJ
●
●
●
učni uspeh,
dnevi dejavnosti,
NPZ.
JUNIJ
●
zbiralna akcija starega papirja,
●
predstavitev OIP,
●
pregled realizacije plana oddelčne skupnosti (kritična analiza),
●
pregled učnega uspeha ob koncu šolskega leta,
●
priznanja učencem ob zaključku šolskega leta.
Skozi vse leto urejanje finančnih zadev v razredu, urejanje učilnice.
Lidija Orličnik,Jelka Esih, Mojca Tomažič Capello, Nadja Vidmajer, Greta Mumelj, Darja
Marinkovič
18.4 NAČRT DELA ODDELČNE SKUPNOSTI 7. a in b razreda
SEPTEMBER:
●
oblikovanje oddelčnega odbora in pomen odgovornosti nalog,
●
zadolžitve in dolžnosti učencev,
●
pravila šolskega reda,
●
šolski koledar, novosti v novem šol. letu,
●
varnost v prometu,
●
pregled osebnih podatkov,
●
pouk v homogenih učnih skupinah (1 ura tedensko pri TJA, MAT in SLJ), dopolnilni/dodatni
pouk, izbirni predmeti,
●
fleksibilni predmetnik (GVZ, LVZ),
●
skrb za urejenost učilnic in okolico šole,
●
razvijanje in ohranjanje dobrih medsebojnih odnosov,
●
pogovor o varnosti, redu in disciplini pri pouku in dnevih dejavnosti,
●
priprava na 1. roditeljski sestanek,
●
nemščina kot drugi tuji jezik,
●
priprava na športni dan.
OKTOBER:
●
teden otroka,
●
skrb za sprotno učenje,
●
zobozdravstveni pregled,
●
31. oktober - svetovni dan varčevanja, dan reformacije, dan spomina na mrtve,
●
mesec požarne varnosti,
●
interesne dejavnosti,
●
priprava na dneve dejavnosti.
NOVEMBER:
●
pomen zdrave šole,
●
učni uspeh,
●
varnost na poti v šolo in domov.
DECEMBER:
●
varna raba interneta,??
●
praznični december (pirotehnična sredstva),
101
●
●
●
●
sprotno učenje in pregled učne uspešnosti,
skrb za izpolnjevanje dolžnosti in obveznosti učencev,
priprava na dneve dejavnosti,
proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti.
JANUAR:
●
priprava na šolski parlament,
●
priprava na 2. roditeljski sestanek,
●
zaključek 1. ocenjevalnega obdobja,
●
priprava na dneve dejavnosti.
FEBRUAR:
●
mesec kulture (proslava),
●
pustovanje,
●
smernice za delo v 2. ocenj. obdobju,
●
zimske počitnice.
MAREC:
●
dnevi dejavnosti (vsebina, red, varnost),
●
priprava na Žur pod goro,
●
vzpodbuda učencev za sodelovanje na raznih tekmovanjih, natečajih,
●
varnost pri vožnji s kolesom in rolerji, uporaba zaščitne opreme, šolsko parkirišče,
●
priprava na dneve dejavnosti.
APRIL:
●
skrb za dobro počutje v šoli in urejeno okolico šole,
●
proslava pred državnim praznikom 27. april, 1. maj; prvomajske počitnice,
●
zbiralna akcija papirja,
●
priprava na 3. roditeljski sestanek,
●
priprava na dneve dejavnosti.
MAJ:
●
načrt dela do konca šolskega leta,
●
informacija in odločanje o izbirnih predmetih,
●
pouk v homogenih učnih skupinah pri TJA, SLJ in MAT v naslednjem šolskem letu,
●
priprava na dneve dejavnosti,
●
zaključek bralne značke (slovenske, angleške).
JUNIJ:
●
analiza učnega uspeha in dela v razredu,
●
pohvale in nagrade učencem,
●
priprava na naravoslovni dan (morje - red, varnost, delo v skupinah),
●
priprava na dneve dejavnosti.
Med šolskim letom bomo skrbeli za odgovoren odnos do šolskega dela in šolske opreme, za dobre
medsebojne odnose, upoštevali pravila šolskega reda, sledili smernicam ekošole in zdrave šole,
se vključevali v razne aktivnosti in akcije.
Anja Križnič, Mojca Jazbec, Nela Bejat Krajnc, Irena Švab,
18.5 NAČRT DELA ODDELČNE SKUPNOSTI 8. a, b in c razreda
SEPTEMBER
●
varnost in upoštevanje navodil v šoli in pri ostalih dejavnostih v okviru šole,
●
seznanitev s šolskim redom in disciplino,
●
izvolitev odbora oddelčne skupnosti (predsednik, namestnik, blagajnik) in predstavnikov
ostalih dejavnosti v šol. skupnosti,
●
razdelitev zadolžitev učencev,
102
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
zbiranje naročnikov za mladinski tisk,
seznanitev s krožki in interesnimi dejavnostmi,
sistematski pregled,
urejanje učilnice,
začetek bralne značke,
1. roditeljski sestanek,
zdravstvene in higienske navade.
priprava na dneve dejavnosti
priprava na bivanje v CŠOD,
priprava učencev na šolo v naravi in pogovor o organizaciji dela v CŠOD Soča,
CŠOD Soča
OKTOBER
●
teden otroka (aktivnosti),
●
skrb za uspešno učenje (sprotno učenje, redne domače naloge, uspešne metode in tehnike
učenja, nudenje pomoči pri učenju),
●
sodelovanje pri zbiralnih akcijah,
●
tehniški dan na SŠ Zreče,
●
dan reformacije,
●
priprave na dneve dejavnosti,
●
upoštevanje navodil za varno delo in potek različnih dejavnosti.
NOVEMBER
●
2. roditeljski sestanek,
●
medsebojni odnosi,
●
domače naloge in učenje,
●
priprava na otroški parlament,
●
varna pot v šolo in domov,
●
spodbujanje učencev za boljši učni uspeh.
DECEMBER
●
zdravstvene in higienske navade (zračenje prostorov, čistoča in red, minuta za zdravje),
●
priprava na dneve dejavnosti
●
●
●
pogovor o praznikih, navadah in obdarovanju ter varni uporabi pirotehničnih sredstev,
proslava ob dnevu enotnosti in samostojnosti
JANUAR
●
vedenje v šoli, na cesti in na javnih mestih,
●
reševanje problemov,
●
pregled učnega uspeha ob koncu 1. ocenjevalnega obdobja,
●
udeležba na šolskem parlamentu.
●
priprava na 2. roditeljski sestanek
FEBRUAR
●
priprava na dejavnosti ob tednu kulture,
●
prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku,
●
poklicno usmerjanje,
●
Noč branja.
MAREC
●
priprava na Žur pod goro
●
medsebojna pomoč,
●
skrb za okolje,
●
humanizacija odnosov med spoloma (odnosi med učenci),
●
priprava na dneve dejavnosti
APRIL
103
●
●
●
●
●
7. april - svetovni dan zdravja,
22. april – svetovni dan zemlje,
skrb za izboljšanje učnega uspeha,
športni dan,
akcija zbiranja starega papirja.
MAJ
pogovor o rednem učenju in pomembnosti opravljanja domačih nalog,
pomoč pri učenju,
varnost na cesti.
JUNIJ
●
pregled dela oddelčne skupnosti v tem šolskem letu,
●
pohvale in nagrade
●
informacije o učnih skupinah in izbirnih predmetih v 9. razredu.
●
●
●
Skozi vse leto bo oddelčna skupnost spremljala učno - vzgojne rezultate posameznih učencev.
Ob neuspehu posameznika bo takoj priskočila na pomoč, poiskala vzroke neuspeha in nudila
pomoč pri učenju. Oddelčna skupnost bo sodelovala pri vseh akcijah na šoli. Skrbeli bomo za
ločeno zbiranje odpadkov. Skozi vse leto bomo posvečali pozornost varnosti v šoli, na poti v šolo
in pri raznih dejavnostih in aktivnostih v okviru pouka ter dosledno upoštevali navodila. Skozi vse
leto bomo spremljali cilje akcijskega načrta izboljšav na ravni šole.
Petra Brdnik Juhart in Amalija Ajdnik, Tina Gal Črešnar in Andreja Blimen Majcen, Marina
Kacbek in Urška Marguč.
18.6 NAČRT DELA ODDELČNE SKUPNOSTI 9. a,b,c razreda
SEPTEMBER
●
oblikovanje skupnosti učencev oddelka,
●
seznanitev z vsebino dela interesnih dejavnosti in možnosti za vključevanje,
●
dokončno oblikovanje skupin za izbirne predmete,
●
seznanitev s Pravili šolskega reda,
●
zbiranje prijav za mladinski tisk,
●
izvolitev odbora oddelčne skupnosti (predsednik, namestnik in blagajnik) in predstavitev
ostalih dejavnosti v oddelčni in šolski skupnosti (program dela),
●
publikacija,
●
ureditev matične učilnice,
●
začetek tekmovanja za bralno značko (slovenska, angleška, nemška),
●
plesne vaje,
●
priprava na 1. roditeljski sestanek.
OKTOBER
●
skrb za uspešno učenje (sprotno učenje, redno pisanje domačih nalog),
●
teden otroka (aktualizacija),
●
31. oktober - dan reformacije,
●
vedenje ob raznih praznovanjih in svečanostih,
●
ekskurzija Avstrijska Koroška - medpredmetno povezovanje
NOVEMBER
●
skrb za uspešno učenje,
●
zdravstvene in higienske naloge skupnosti (zračenje, higiena učilnice in notranjih prostorov),
●
naravoslovni dan (zasvojenost).
DECEMBER
●
skrb za sprotno učenje,
●
nudenje različnih oblik pomoči pri učenju,
●
plesni venček,
104
JANUAR
●
poklicno usmerjanje – individualni razgovori s starši in učenci,
●
športni dan (red in disciplina na smučiščih)
●
pregled učno-vzg. rezultatov ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja.
FEBRUAR
●
informativni dan (poklicna orientacija),
●
8. februar - slovenski kulturni praznik ,
●
razgovor na temo: razumevanje s starši, strpnost, solidarnost,
MAREC
●
o humanizaciji odnosov med ljudmi (odnosi med učenci, med starši in otroki, med učitelji in
učenci),
●
promet in prometna varnost (skrb za brezhibno opremljena kolesa, vožnja z mopedi: dobre
in slabe strani),
●
skrb za čisto in zdravo okolje,
●
priprave na prireditev Žur pod goro,
●
3. roditeljski sestanek.
APRIL
●
motivacija za izboljšanje učnega uspeha,
●
7. april - svetovni dan zdravja,
●
športni dan (atletika),
●
27. april - dan upora proti okupatorju,
●
1. maj praznik dela,
●
NPZ -priprave.
MAJ
●
●
●
●
priprava in izvedba nacionalnih preizkusov znanja,
pregled dela v posameznih interesnih dejavnostih,
pregled učnega uspeha,
priprave na zaključno prireditev (valeto) in ekskurzijo.
JUNIJ
●
pregled učnega uspeha, pohvale, priznanja, nagrade,
●
organizacija in izvedba zaključne prireditve (valete) in ekskurzije,
●
pregled realizacije plana uspešnosti dela v oddelčnih skupnostih.
Stalne naloge:
●
učni uspeh,
●
poklicna orientacija,
●
skrb za urejenost učilnice,
●
zbiralne akcije,
●
spremljanje aktualnih dogodkov,
●
pogovori o vedenju in varnosti pred vsemi dejavnostmi,
●
spremljanje novosti v zvezi z vpisi v srednje šole,
●
skrb za dobre medosebne odnose,
●
priprave na tekmovanja
●
priprava na dneve dejavnosti in izvedba.
●
izvedba 2 tematskih razrednih ur.
Razredničarke: Lidija Bombek,Sabina Klančnik Fijavž, Jana Varga
Sorazredničarke: Mojca Hauptman,Vinko Potočnik, Martina Hren
105
19. PROMETNO VARNOSTNI NAČRT ŠOLE POD GORO SLOV. KONJICE
19.1 UVOD
Skrb za varnost v prometu ni več samo stvar posameznika ali šole, ampak je obveza celotne
družbe, tako z vidika same varnosti pri vključevanju v promet v vsakdanjem življenju, kot tudi z
vidika družbene samozaščite.
Prometna varnost učencev je predvsem skrb staršev ali zakonitih zastopnikov, ki morajo
poskrbeti, da znajo njihovi otroci varno sodelovati v prometu. Dokler tega še ne zmorejo sami,
jih morajo spremljati ali jim zagotoviti spremstvo v prometu, tudi na šolskih poteh. Na lokalnih
skupnostih, šolah, svetih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter drugih strokovnih
organih in organizacijah pa je, da poskrbijo za zagotavljanje pogojev za varstvo otrok (varne
prometne površine, preventivne dejavnosti, vzgojne akcije in pomoč pri prečkanju ceste na
najnevarnejših mestih na šolskih poteh) še posebej v prvem tednu septembra, ko se na
prometnih površinah pojavijo tudi prvošolci.
Vsako leto so občine in občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter šole še pred
začetkom pouka pozvani, da pregledajo šolske poti, prometno situacijo v svojem kraju ter na
podlagi ugotovitev izpeljejo vse potrebno za večjo varnost otrok. Največkrat je potrebna
postavitev oziroma obnova prometne signalizacije, izvedba različnih tehničnih ukrepov za
umirjanje prometa, odstranjevanje ovir za dobro preglednost v križiščih ali pred prehodi za
pešce ter izvedba drugih tehničnih ukrepov za večjo varnost pešcev.
Na podlagi pregleda varnih šolskih poti se ugotovi potreba po večjem nadzoru vodenja otrok v
prometu in njihovo zavarovanje na šolskih poteh. Zato je varna šolska pot eden izmed pogojev
za večjo varnost otrok v cestnem prometu. Zakon o varnosti v cestnem prometu v svojem 91.
členu pravi, da smejo otroci samostojno sodelovati v prometu šele, ko so starši oziroma drugi
zastopniki otroka prepričani, da so otroci sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so
seznanjeni s prometnimi razmerami na prometnih površinah. Tako morajo imeti na poti v vrtec
ali v prvi razred osnovne šole ter domov spremstvo in pri tem obvezno uporabljati tudi vsem
udeležencem cestnega prometa dobro prepoznavno rumeno rutico.
Prometno varnostni načrt OŠ Pod goro Slov. Konjice je izdelan z namenom, da se zagotovi
učencem čim večja varnost na prometnih površinah ob prihodu v šolo ali ob odhodu iz šole, v
času pouka, v času podaljšanega bivanja in varstva, ob ekskurzijah, izletih in drugih prireditvah
šole.
19.2 UČENCI V PROMETU
Učenci naše šole so v promet vključeni na različne načine. Nekateri pridejo v šolo kot pešci,
sopotniki v osebnih vozilih, potniki v avtobusih, nekateri pa občasno s kolesi in kolesi z motorji.
Pri tem se srečujejo z prednostmi in hkrati nevarnostmi sodobnega prometa. Pri vključevanju v
promet pa veljajo predpisana pravila, ki so narejena po meri odraslih ljudi. Tako imajo učenci
manj izkušenj zaradi svojih psihofizičnih lastnosti kot so:
- nimajo tako širokega vidnega polja kot odrasli,
- dobro slišijo, vendar, ne vedo natančno iz katere smeri slišijo vozilo,
- ne znajo dobro presojati hitrosti vozil in ocenjevat razdalje,
- pogosto zamenjujejo pojma levo in desno,
- njihova pozornost in koncentracija sta kratkotrajni.
Zaradi omenjenih dejstev in pomanjkanja izkušenj pa je ogrožena njihova varnost. Pogosto pa
pozabljamo tudi dejstvo, ki se ga moramo dobro zavedati, da smo starejši zgled in da nas otroci
v dejanjih na prometnih površinah posnemajo. Zato je zelo pomembno, da so učenci kot
udeleženci v cestnem prometu deležni posebne pozornosti in pomoči drugih udeležencev, kar
predpisuje tudi Zakon o varnosti v cestnem prometu.
Povzetki iz zakonodaje (Zakon o varnosti v cestnem prometu Ur. l. 56/2008)
Nekaj ključnih členov:
106
·
·
·
·
·
·
·
·
·
·
otroci morajo biti kot udeleženci v cestnem prometu deležni posebne pozornosti in
pomoči vseh drugih udeležencev,
otroci morajo imeti na poti v vrtec in prvi razred osnovne šole ter domov spremstvo
polnoletne osebe. Spremljevalci so lahko tudi otroci, starejši od 10 let in mladoletniki
oziroma mladoletnice , če to dovolijo starši,
otroci smejo samostojno sodelovati v cestnem prometu šele, ko se starši, posvojitelji,
skrbniki oziroma rejniki prepričajo, da so otroci sposobni razumeti nevarnosti v
prometu in da so seznanjeni s prometnimi razmerami na prometnih površinah, kjer se
srečujejo s cestnim prometom,
ob zmanjšani vidljivosti je obvezna uporaba kresnick oziroma odsevnikov, ki ne smejo
biti rdeče barve in katerih odsevna površina na vsaki strani meri najmanj 20 cm2
med potjo v šolo morajo učenci 1. in 2. razreda obvezno imeti okrog vratu rumeno
rutico,
v primeru otrokove kršitve se kaznuje njegove starše,
otrok, ki nima kolesarskega izpita, lahko med 6. in 8. letom vozi kolo v cestnem
prometu zgolj ob spremstvu staršev,
samodejno lahko otrok vozi kolo, ko opravi kolesarski izpit in je star najmanj 8 let in
otroci do 12. leta lahko sedijo med vožnjo le na zadnjih sedežih (ustrezni avto sedeži,
jahač),
otroci morajo med vožnjo z avtobusom sedeti na sedežih, vgrajenih v vozilu, in biti
pripeti z vgrajenimi varnostnimi pasovi.
19.3 ŠOLSKI OKOLIŠ
Šolski okoliš OŠ Pod goro zajema naselja Blato, Zg. Pristava, Slovenske Konjice desni breg
Dravinje, Breg, Konjiška vas, Nova vas, Polene, Dobrava, Gabrovlje, Zeče, Preloge, Sp. Preloge
in od 5. razreda dalje Stare Slemene, Škedenj, Tolsti Vrh, Špitalič, Kraberk, Sojek, Kamna Gora.
OŠ Špitalič obiskujejo učenci iz zaselkov Stare Slemene, Zg. Slemene, Kamna Gora, Tolsti Vrh in
Škedenj.
19.4 POT V ŠOLO
Učenci, ki obiskujejo našo šolo, prihajajo iz domačega in drugega okoliša. V šolo prihajajo na
različne načine - peš, nekatere pripeljejo starši, veliko pa se jih v šolo pripelje z organiziranim
prevozom. Avtobusi odložijo naše učence na odstavnem pasu v neposredni bližini šole. Na tej
avtobusni postaji učenci vstopajo in izstopajo z avtobusa.
19.4.1 Učenci vozači
Posebno pozornost posvečamo učencem, ki prihajajo v šolo z različnimi prevoznimi sredstvi. Z
avtobusom se v šolo vsak dan pripelje okoli 190 učencev, kar je 38% vseh učencev, ki obiskujejo
našo šolo. Učence pogosto opozarjamo na kulturno obnašanje na avtobusni postaji. Velik
poudarek na prometno varnost damo tudi v začetku šolskega leta v sklopu razrednih ur ter
seveda pri predmetu tehnika in tehnologija pri temi Varna pot v šolo. Za učence, ki se v šolo
pripeljejo z avtobusom, je organizirano jutranje in popoldansko varstvo vozačev. Vsi učenci, ki
imajo stalno bivališče oddaljeno od šole več kot 4 km, imajo omogočen brezplačen prevoz.
Učence, ki se vozijo z avtobusi, jih seznanimo o:
- primernem obnašanju na avtobusu,
107
-
upoštevanju pravil na avtobusu,
ob prihodu avtobusa je treba počakati, da se vrata popolnoma odprejo,
pri vstopanju in izstopanju se ne prerivajo in potiskajo, ampak čakajo v koloni.
Šolski avtobusi vozijo po veljavnem voznem redu:
IZLETNIK
6.45 Sojek - Špitalič - Konjiška vas - Slov. Konjice - OŠ Ob Dravinji - OŠ Pod goro.
13.30 odhod OŠ Ob Dravinji, 13.35 OŠ Pod goro v smeri za Sojek.
7.20 Sp. Grušovje - Perovec - Tepanje - Slov. Konjice - OŠ Ob Dravinji - OŠ Pod goro.
13.25 odhod OŠ Ob Dravinji, 13.25 OŠ Pod goro, 13.30 OŠ Tepanje v smeri za Sp. Grušovje
(obstaja možnost, da bo ta relacija kasneje združena z relacijo Vrhole - Slov. Konjice (ANDA)).
6.30 Kamna Gora - Slov. Konjice - OŠ Pod goro.
14.30 OŠ Pod goro v smeri za Kamno Goro.
Šolski avtobusi vozijo po veljavnem voznem redu in so označeni s številkami:
ANDA
(BUS 1)
6:40 Brdo – OŠ Ob Dravinji
6:50 Škalce – OŠ Ob Dravinji
7:05 Sp. Pristava – Nova vas – Breg – OŠ Pod goro – OŠ Ob Dravinji
(BUS 2)
6:35 Sp. Grušovje – Tepanje – Dobrnež – OŠ Ob Dravinji
(BUS 3)
6:40 Bezina – OŠ Ob Dravinji
6:55 Ulipi – Zeče kapela – Gruntner – OŠ Pod goro
(BUS 4)
6:40 Gabrovnik – Barbara – OŠ Ob Dravinji
7:00 Polene – OŠ Pod goro
(BUS 1)
12:35 OŠ Pod goro – Ulipi
12:45 OŠ Pod goro – OŠ Ob Dravinji – Breg – Sp. Pristava
(BUS 3)
13:25 OŠ Pod goro – OŠ Ob Dravinji – Gabrovnik – Barbara – Bezina
(BUS 4)
13:45 OŠ Pod goro – Ulipi
(BUS 1)
13:25 OŠ Ob Dravinji – Brdo
13:40 OŠ Ob Dravinji – Škalce
13:50 OŠ Pod goro – Breg – Nova vas
Učenci OŠ V Parku po dogovoru zjutraj – 7:20 iz začetnega postajališča in 14:05 iz OŠ V parku.
19.4.2 Učenci, ki v šolo prihajajo peš
Promet se je v zadnjih letih bistveno povečal, zato so najbolj izpostavljeni v prometu predvsem
mlajši udeleženci v prometu. Učence je potrebno vsakodnevno opozarjati na varno hojo v šolo in
domov. Že v začetku šolskega leta se razredniki pri razrednih urah z učenci pogovorijo o varnih
poteh v šolo. Velik poudarek damo kulturnemu obnašanju v prometu, poznavanju pravil in
situacij, v katerih se lahko učenci na poti v šolo znajdejo. Učence, ki prihajajo v šolo po Ulici
Adolfa Tavčarja, jih posebej opozorimo na propadajočo hišo in pazljivost, ko gredo mimo nje.
Tako jih seznanimo z:
108
· pešci hodijo ob levi strani vozišča,
·
·
·
·
·
·
se med hojo ne prerivajo, igrajo, lovijo,
hodijo drug za drugim,
ovira na cesti pomeni večjo previdnost,
cesto prečkajo na prehodu za pešce,
pred prečkanjem pogledajo levo in desno ter še enkrat levo,
ceste ne prečkajo na mestih, kjer je slaba vidljivost.
19.4.3 Učenci, ki v šolo prihajajo s kolesi
Učenci, ki so bližje šolo, se pogosto prihajajo v šolo tudi s kolesi. Starši otrokom, ki nimajo
opravljen kolesarski izpit, ne smejo dovoliti vožnje s kolesom na javnih prometnih površinah. Pri
opravljanju kolesarskega izpita v 5. razredu za varnost učencev poskrbijo učiteljice. Za dodatno
varnost na cesti pa pomagajo člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Slov. Konjice in
policisti. Tudi učence kolesarje seznanimo, da:
- je obvezna uporaba varnostne čelade,
- mora biti njihovo prevozno sredstvo tehnično brezhibno,
- obstajajo prometno varnejše poti (prometno manj obremenjene),
- je potrebno dosledno upoštevati prometne predpise,
- smejo parkirati svoje kolo na parkirišču za kolesa,
- na parkiriščih za avtomobile je prepovedana vožnja,
- samostojno lahko v šolo prihajajo učenci, ki imajo kolesarsko izkaznico,
- je opravljanje kolesarskega izpita v 5. razredu.
19.4.4 Individualni prevozi
Starši oz. vozniki osebnih vozil, ki pripeljejo svoje otroke v šolo, se morajo zavedati
odgovornosti in pomembne vloge, ki jo imajo v prometu. Starši morajo biti otrokom vzgled,
upoštevati morajo cestno prometne predpise in se morajo v prometu obnašati kulturno. Le tako
lahko poskrbijo za učinkovit prenos dobre prometne vzgoje na učence oz. otroke.
Starši morajo poskrbeti za kar največjo varnost otrok v vozilih. Upoštevati je treba, da morajo
biti otroci do 12 leta pripeti z varnostnim pasom na zadnjem sedežu. Za mlajše otroke je
obvezna uporaba avtomobilskih otroških sedežev, ki morajo biti ustrezno homologirani.
Predvsem je pomembno, da avtomobilski otroški sedež pravilno uporabljamo in da upoštevamo
navodila proizvajalca. Poškodovanega avtomobilskega sedeža ne uporabljamo. Otrok pa mora
biti pravilno pripet v ta sedež.
Pri prevozu otrok v šolo starši naletijo na problem parkiranja. V okolišu šole je malo parkirnih
prostorov, ti pa so namenjeni tako zaposlenim kot tudi obiskovalcem. Na tem mestu opozarjamo
starše, da pravilno parkirajo avtomobile tako, da z avtomobilom ne zasedejo več parkirnih mest
oz. da ne puščajo vozil sredi dovoza. Na parkirnih prostorih imamo tudi talno označbo za
parkiranje vozil za invalide, ki je izključno namenjen njim. Na parkirišču Osnovne šole Pod goro
je prostor za gasilce in tudi ta prostor ne sme biti oviran.
Staršem učencev 2. in 3. triade priporočamo, naj otroke odlagajo na avtobusnem postajališču ali
na Aškerčevi ulici in ne zapeljejo na parkirišče.
19.5 VARNE POTI DO ŠOLE IN NEVARNE POTI
Na poteh, ki vodijo v šolo, učenci naletijo na nekatere nevarnosti v prometu. Na cestah,
predvsem glavnih, je pomanjkanje prehodov za pešce, tako da morajo biti učenci pri prehajanju
iz ene strani ceste na drugo zelo previdni (večkratno preverjanje ali je cesta prosta za prehod).
109
Učencem predstavimo in razložimo, kaj so njihove varne poti prihoda v šolo oz. odhoda domov.
Opozorimo jih tudi na nevarne točke oz. mesta, na katerih morajo biti še posebej previdni in
pozorni.
19.5.1 Okolica šole Pod goro
Šolska ulica, po kateri se pripeljejo in odpeljejo domov naši učenci, je postajališče. Odstavni pas
je namenjen samo avtobusom. V neposredni bližini je tudi trapezna ploščad za umirjanje
prometa. Cesta pri šoli je primerno urejena s prometno signalizacijo (prometni znak otroci na
cesti, talne oznake za bližino šole, prehodi za pešce, trapezna ploščad). Učenci podaljšanega
bivanja in ostali učenci pogosto uporabljajo igrala, ki se nahajajo ob Aškerčevi ulici. Zaradi
varnosti učencev je bila v šolskem letu 2012/2013 postavljena zaščitna ograja okoli šole.
19.5.2 Zaposleni in drugi obiskovalci
●
●
●
Parkiranje osebnih vozil je možno na platoju pred šolo.
Na odstavnem pasu za avtobuse se ne parkira.
Na desnem robu Aškerčeve ulice se ne parkira.
Obiskovalci Lambrechtovega doma ne smejo parkirati na parkirni ploščadi pred šolo. Za njih je
urejen parkirni prostor v neposredni bližina doma pri cerkvi.
19.6 PROMETNO VARNOSTNE DEJAVNOSTI ŠOLE
Za prometno varnost in prometno vzgojo učencev in učenk so dolžni skrbeti starši, učitelji,
policisti, učenci pa so dolžni ravnati v skladu z naučenimi pravili. V začetku šolskega leta so vsi
učenci po šolskem radiu seznanjeni s prometnimi pravili.
19.6.1 Akcije za zagotavljanje večje prometne varnosti učenk in učencev
●
●
●
●
●
●
●
●
Rumena rutica - akcija je namenjena prvošolcem in drugošolcem. Poteka skozi vso leto, ob
začetku šolskega leta pa še intenzivneje. Prvi šolski teden bo okrepljen policijski nadzor
prometa pri šoli.
Policisti in združenje šoferjev s svojo prisotnostjo umirjajo promet in izvajajo okrepljen
nadzor prometne varnosti otrok v okolici šole.
Policist spremlja učence pri vstopanju in izstopanju z avtobusa, učence opozori na pravilno
vedenje in nevarnosti, ki so jim izpostavljeni. Z razredniki in učenci prehodi bližnjo okolico
šole.
Bodi (pre)viden – z akcijo vzpodbujamo in navajamo učence na uporabo kresničk in oblačil z
odsevniki. Ob slabi vidljivosti kot pešci nosimo ustrezno kresničko ali drugo odsevno telo in
sicer na vidnem mestu, na strani, ki je obrnjena proti vozišču.
Mednarodni teden mobilnosti (dan brez avtomobila, teden prometne varnosti, teden
otroka, teden vseživljenjskega učenja). V tem času razredne ure namenimo prometni vzgoji
učenk in učencev. V sodelovanju s policistom organiziramo predavanja in pogovore na
razredni in predmetni stopnji. Izvajamo akcije Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu.
Otrok v avtu – večina staršev učencev 1. triade vozi v šolo z osebnimi avtomobili. Starše
seznanimo s pomenom uporabe varnostnih sedežev v avtomobilu za otroke in dosledno
uporabo varnostnih pasov.
Bistre glave varuje čelada – z akcijo vzpodbujamo dosledno uporabo čelade pri kolesarjih in
motoristih.
Tekmovanja, izpiti, natečaji kolesarski izpiti in varno kolo – Učenci 5. razredov ob pisnem
dovoljenju staršev opravijo teoretični preizkus znanja in praktično vožnjo na spretnostnem
poligonu in cesti. Z uspešno izkazanim znanjem si pridobijo izkaznico o opravljenem
110
●
●
●
●
●
kolesarskem izpitu. Starši s podpisom izkaznice potrdijo, da bodo skrbeli za tehnično
ustreznost kolesa in da dovolijo kolesarjenje na javnih prometnih površinah.
Program JUMICAR – je namenjen za vse učence 4. razredov. Organiziramo ga vsako leto. Po
poligonu (nad športno dvorano) s pravo cestno ureditvijo se bodo učenci popeljali s pravimi
malimi avtomobili. Preizkusili se bodo v vlogi voznika. Na zanimiv način se bodo poučili o
prometnih pravilih in o upoštevanju le teh v cestnem prometu.
Policist – vodja policijskega okoliša–policist izvaja določeno izobraževanje, ki se nanaša na
izvedbo prometne varnosti učencev in prisostvuje aktivnostim, vodenim s strani delavcev
šole. Pri tem jim svetuje. Sodeluje pri pripravi na kolesarske izpite. Prisostvuje vožnji otrok
s kolesi v rednem prometu tako, da umirja promet in po potrebi izvaja policijska
pooblastila.
Policist Leon svetuje – s tem projektom otroke seznanimo o nevarnostih, s katerimi se lahko
srečajo v vsakdanjem življenju, in jih poučimo o primernem samozaščitnem
oziroma preventivnem ravnanju ter spoštovanju pravil na različnih področjih. Poleg tega je
potrebno povečati prepoznavnost vodij šolskih okolišev in okrepiti partnersko sodelovanje
med otroci, učitelji in starši ter policijo. V okviru projekta poteka tudi natečaj za najboljši
spis, risbo, pesem ali drug avtorski izdelek na različne teme.
Prometna vzgoja v oddelkih – vsebine prometne vzgoje se vključujejo v vse predmetne
skupine, predvsem v predmete: okoljska vzgoja, športna vzgoja, naravoslovje in tehnika,
družba, slovenščina na razredni stopnji, na predmetni stopnji pa v vsebine predmeta tehnika
in tehnologija. Na roditeljskem sestanku v začetku šolskega leta opozorimo starše tudi na
njihovo vlogo pri predmetni vzgoji, saj smo odrasli z ravnanjem vzgled otrokom.
Predstavimo prometno varnostni načrt šole in teme iz prometne vzgoje. Z učenci razredne
stopnje (prva triada) prehodimo prometne poti v okolici šole. Praktično se seznanijo z
ravnanjem na nevarnih točkah. Učence opozorimo na pravilno nošenje kresničke v mraku in
ponoči, ko so udeleženi v prometu kot pešci. Učence vozače in učence na ekskurzijah
navajamo na primerno ravnanje v avtobusu in v ostalih prevoznih sredstvih. Ob zaključku
šolskega leta opozorimo učence na previdnost v prometu v poletnih mesecih.
19.6.2 Šolski izleti in ekskurzije
Šola za šolske izlete in ekskurzije naroči avtobusni prevoz pri najbolj ugodnem avtobusnem
ponudniku, ki poskrbi in zagotovi varno prevozno sredstvo, ki ustreza prometno varnostnim
predpisom. Šola poskrbi za ustrezno število spremljevalcev na avtobusu, normativ je najmanj en
odrasli spremljevalec na 15 učencev. Spremljevalci poskrbijo, da učenci pravilno in varno
uporabljajo prometne površine in prevozna sredstva. Spremljevalci poskrbijo, da učenci med
vožnjo ne motijo voznika, sedijo na svojih sedežih privezani z varnostnim pasom in s svojim
vedenjem ne ogrožajo sebe in drugih. Spremljevalci se razporedijo med učence na začetku, v
sredini in na koncu skupine.
Bojan Hrovat, Lidija Klančnik
111
KAZALO VSEBINE
1. OPREDELITEV POMENA LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA ............................................... 3
2. KOLEDAR ZA ŠOLSKO LETO 2013/2014 ................................................................... 4
2.1 TRAJANJE ŠOLSKEGA LETA ............................................................................ 4
2.2 PROSLAVE, PRIREDITVE IN DRUGE AKTIVNOSTI ..................................................... 5
3. ORGANIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA .................................................... 6
3.1 ŠOLSKI OKOLIŠ, ŠOLSKI PROSTORI IN OPREMLJENOST ŠOLE ....................................... 6
3.1.1 Sklad OŠ Pod goro.................................................................................. 6
3.1.2 Podružnična Osnovna šola Špitalič .............................................................. 7
3.1.3 Podružnična Osnovna šola V parku .............................................................. 7
3.2 ZAPOSLENI ............................................................................................... 7
3.2.1 Strokovni delavci................................................................................... 7
3.2.2 Administrativni in tehnični delavci .............................................................10
4. OBSEG IN VSEBINA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA...............................................12
4.1 NOVOSTI NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA .............................................12
4.2 MEDNARODNI PROJEKTI ...............................................................................12
4.3 VKLJUČEVANJE UČENCEV S POSEBNIMI POTREBAMI ...............................................12
4.4 NADARJENI UČENCI ....................................................................................12
4.5 PREDNOSTNE NALOGE .................................................................................12
4.6 VKLJUČEVANJE V TEKMOVANJA ......................................................................13
4.6.1 Tekmovanja v športu .............................................................................14
4.6.2 Ostala tekmovanja ................................................................................15
4.7 DEJAVNOSTI PO OBVEZNEM PREDMETNIKU .........................................................16
4.7.1 Obvezni izbirni predmet .........................................................................16
4.7.2 Učna obveznost strokovnih delavcev...........................................................17
4.7.3 Predmetnik za šolsko leto 2013/2014 ..........................................................19
4.7.4 Tečajne oblike pouka ............................................................................19
4.7.5 Oddelčne skupnosti ...............................................................................19
4.7.6 Trajanje pouka ....................................................................................19
4.8 DNEVI DEJAVNOSTI .....................................................................................20
4.8.1 Kulturni dnevi .....................................................................................20
4.8.2 Naravoslovni dnevi................................................................................27
4.8.3 Tehniški dnevi .....................................................................................33
4.8.4 Športni dnevi ......................................................................................42
4.8.5 Urejanje šolskega prostora ......................................................................51
4.8.6 Zborovsko petje ...................................................................................51
4.9 INTERESNE DEJAVNOSTI ..............................................................................51
4.9.1 Interesne dejavnosti 1. in 2. triade ............................................................51
4.9.2 Interesne dejavnosti 3. triade ..................................................................52
4.9.3 Delo organizacij in društev učencev ...........................................................53
4.10 PROJEKTI ..............................................................................................54
4.11 RAZŠIRJENI PROGRAM ...............................................................................54
4.11.1 Podaljšano bivanje ..............................................................................54
4.11.2 Jutranje varstvo .................................................................................55
4.11.3 Šola v naravi .....................................................................................55
4.11.4 Prevozi učencev .................................................................................55
4.11.5 Ekskurzije pri izbirnih predmetih .............................................................55
5. PROGRAM DELA STROKOVNIH ORGANOV ................................................................58
5.1 PEDAGOŠKO VODENJE ................................................................................58
5.1.1 Ravnateljica .......................................................................................58
5.1.2 Pomočnica ravnateljice ..........................................................................60
5.2 NAČRT DELA UČITELJSKEGA ZBORA .................................................................60
5.3 STROKOVNI AKTIVI .....................................................................................62
5.3.1 Aktiv učiteljic 1. triade ..........................................................................62
5.3.2 Aktiv učiteljic 2. triade ..........................................................................63
5.3.3 Aktiv učiteljev 3. triade .........................................................................64
5.3.4 Aktiv učiteljev družboslovno-jezikovnega področja .......................................64
5.3.5 Aktiv učiteljev naravoslovno-tehničnega področja .........................................65
112
5.3.6 Aktiv spremljevalcev gibalno oviranih učencev ..............................................65
5.3.7 Aktiv za fleksibilni predmetnik .................................................................66
5.3.8 Aktiv učiteljic OPB ................................................................................66
5.3.9 Aktiv šolskih svetovalnih delavk ................................................................66
5.3.10 Aktiv strokovnih delavcev, ki nudijo dodatno strokovno pomoč (DSP) ..................66
5.4 RAZREDNI UČITELJSKI ZBORI .........................................................................67
5.5 STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE PEDAGOŠKIH DELAVCEV........................................67
5.5.1 Hospitacije.........................................................................................67
5.5.2 Izobraževanje za vse strokovne delavce ......................................................68
5.6 DELO KOMISIJ ...........................................................................................69
5.6.1 Prehrana učencev ................................................................................69
5.7 PROMETNA VARNOST UČENCEV ......................................................................69
5.8 USMERJANJE IN SPREMLJANJE UČENCEV............................................................69
5.9 SKRB ZA TELESNI IN DUŠEVNI RAZVOJ UČENCEV ...................................................70
6. PROGRAM SODELOVANJA S STARŠI .......................................................................70
6.1 RODITELJSKI SESTANKI ................................................................................70
6.2 GOVORILNE URE ........................................................................................71
6.3 DRUGE OBLIKE SODELOVANJA ........................................................................71
6.4 SVET STARŠEV ..........................................................................................71
7. SVET ZAVODA ...............................................................................................71
8. POVEZOVANJE ŠOLE Z OKOLJEM .........................................................................72
8.1 SODELOVANJE ŠOLE Z LOKALNO SKUPNOSTJO .....................................................72
8.2 SODELOVANJE Z DRUGIMI ŠOLAMI ...................................................................72
8.3 SODELOVANJE S SREDNJIMI ŠOLAMI in PeF .........................................................73
8.4 SODELOVANJE S KLUBI IN DRUŠTVI V KRAJU .......................................................73
8.5 SODELOVANJE Z ORGANIZACIJAMI IN DRUŠTVI V KRAJU ..........................................73
9. SPREMLJANJE URESNIČEVANJA LDN .....................................................................74
10. SEZNAM PRILOG ..........................................................................................74
10.1 PROGRAM DELA ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV .......................................................74
10.1.1 Program dela šolske skupnosti v šolskem letu 2013/2014 .................................74
10.1.2 Načrt dela šolskega športa .....................................................................76
10.2 PROGRAM DELA PROJEKTOV ........................................................................79
10.2.1 Projekt Zdrava šola .............................................................................79
10.2.2 Projekt EKOŠOLA ................................................................................79
10.2.3 Učenje drugega tujega jezika v tretjem triletju OŠ .......................................80
10.2.4 Projekt Jaz tebi, ti meni .......................................................................80
10.2.5 Zgodnje učenje tujega jezika .................................................................80
10.2.6 Inovacijski projekt: Kuža, motivator za učenje .............................................81
10.2.7 Projekt Policist Leon svetuje ..................................................................81
10.2.8 Projekt: Učimo se učiti .........................................................................81
10.2.9 Dvostranski comenius projekt: Friendship makes the universe smaller .................82
10.3 PROGRAM DELA INTERESNIH DEJAVNOSTI .........................................................82
10.3.1 Jutranja vadba ...................................................................................82
10.3.2 Bralna značka ....................................................................................82
10.3.3 Angleški bralni krožek ..........................................................................83
10.3.4 Dramski krožek ..................................................................................83
10.3.5 Nemški krožek ...................................................................................83
10.3.6 Nemški bralni krožek............................................................................83
10.3.7 Dopisniški krožek ...............................................................................83
10.3.8 Pravljični krožek.................................................................................84
10.3.9 Vesela šola .......................................................................................84
10.3.10 Biološki krožek .................................................................................84
10.3.11 Cici vesela šola .................................................................................84
10.3.12 Planinski krožek od 1. – 5. razreda ..........................................................84
10.3.13 Planinski krožek od 6. do 9. razreda ........................................................85
10.3.14 Spletne strani ...................................................................................85
10.3.15 CICI pevski zbor ...............................................................................86
10.3.16 Otroški pevski zbor............................................................................86
113
10.3.17 Mladinski pevski zbor ..........................................................................86
10.3.18 Športni krožek – deklice .......................................................................86
10.3.19 Gibalno-plesni krožek .........................................................................87
10.3.20 Krožek KRIŽEMKRAŽEM ........................................................................87
10.3.21 Foto krožek .....................................................................................88
10.3.22 Likovni krožek od 1. do 4. razreda .........................................................88
10.3.23 Kolesarski tečaj v 5. razredu .................................................................88
10.3.24 Prometni krožek za 9. razred ................................................................88
10.3.25 Gospodinjski krožek ...........................................................................89
10.3.26 Tehnični krožek ................................................................................89
10.3.27 Ustvarjalni krožek .............................................................................89
10.3.28 Logika (krožek) .................................................................................89
10.3.30 Zgodovinski krožek .............................................................................89
10.3.31 Knjižničarski krožek ...........................................................................90
10.3.32 Golf ..............................................................................................90
10.3.32 Ekokrožek .......................................................................................90
10.3.33 Čebelarski krožek – 2. triada .................................................................90
10.3.34 Računalniški krožek - 1. triada...............................................................91
10.3.35 Naravoslovni krožek ...........................................................................91
11. NAČRT DELA RAZREDNIH UČITELJSKIH ZBOROV ......................................................91
11.1 RAZREDNI UČITELJSKI ZBOR 6. a, b, c razreda ...................................................91
11.2 RAZREDNI UČITELJSKI ZBOR 7. a, b razreda ......................................................91
11.3 RAZREDNI UČITELJSKI ZBOR 8. a, b, c razreda ...................................................92
11.4 RAZREDNI UČITELJSKI ZBOR 9. a, b, c razreda ..................................................92
12. ZDRAVSTVENO VARSTVO UČENCEV .....................................................................92
12.1 SISTEMATSKI ZDRAVSTVENI PREGLEDI UČENCEV .................................................93
13. ZOBOZDRAVSTVO .........................................................................................93
14. PROGRAM DELA ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE ........................................................93
15. PROGRAM DELA USTVARJALNIH DELAVNIC ZA NADARJENE .........................................93
15.1 NAČRT DELA V ŠOLSKEM LETU 2013/2014 ........................................................93
16. PROGRAM DELA SPECIALNO - PEDAGOŠKE SLUŽBE ...................................................94
17. ŠOLSKA KNJIŽNICA .......................................................................................96
18. NAČRT DELA ODDELČNIH SKUPNOSTI ..................................................................97
18.1 NAČRT DELA ODDELČNE SKUPNOSTI 4. a in b razreda ..........................................97
18.2 NAČRT DELA ODDELČNE SKUPNOSTI 5. a, b in c razreda .......................................98
18.3 NAČRT DELA ODDELČNE SKUPNOSTI 6. a, b,c razreda ........................................ 100
18.4 NAČRT DELA ODDELČNE SKUPNOSTI 7. a in b razreda ........................................ 101
18.5 NAČRT DELA ODDELČNE SKUPNOSTI 8. a, b in c razreda ..................................... 102
18.6 NAČRT DELA ODDELČNE SKUPNOSTI 9. a,b,c razreda........................................ 104
19. PROMETNO VARNOSTNI NAČRT ŠOLE POD GORO SLOV. KONJICE ................................ 106
19.1 UVOD ................................................................................................. 106
19.2 UČENCI V PROMETU ................................................................................ 106
19.3 ŠOLSKI OKOLIŠ ...................................................................................... 107
19.4 POT V ŠOLO ......................................................................................... 107
19.4.1 Učenci vozači ................................................................................. 107
19.4.2 Učenci, ki v šolo prihajajo peš .............................................................. 108
19.4.3 Učenci, ki v šolo prihajajo s kolesi ......................................................... 109
19.4.4 Individualni prevozi ........................................................................... 109
19.5 VARNE POTI DO ŠOLE IN NEVARNE POTI ......................................................... 109
19.5.1 Okolica šole Pod goro ......................................................................... 110
19.5.2 Zaposleni in drugi obiskovalci ............................................................... 110
19.6 PROMETNO VARNOSTNE DEJAVNOSTI ŠOLE ..................................................... 110
19.6.1 Akcije za zagotavljanje večje prometne varnosti učenk in učencev .................. 110
19.6.2 Šolski izleti in ekskurzije ..................................................................... 111
114