1. No category

OKOLJSKO POROČILO z
DODATKOM za presojo
sprejemljivosti izvedbe posegov
na varovana območja
za
Občinski prostorski načrt
občine Zavrč
Dopolnjeno gradivo (dopolnitev št. 2)
Občina Zavrč
Goričak 6
2283 Zavrč
Ljubljana, oktober 2013
Projekt:
Okoljsko poročilo z dodatkom za presojo sprejemljivosti
izvedbe posegov na varovana območja za Občinski
prostorski načrt občine Zavrč
Naročnik pripravljavec
občinskega
prostorskega načrta
(OPN):
Občina Zavrč
Goričak 6
2283 Zavrč
ter
Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju
Župan:
Miran VUK
Načrtovalec OPN:
TMD Invest d.o.o.
Prešernova 30
2250 Ptuj
Izdelovalec
okoljskega poročila:
Matrika ZVO, Zdravje, Varnost, Okolje, d.o.o.
Stegne 21c
1000 Ljubljana
Vodja projekta:
Uroš KOBE, u.d.i.kem.tehn.
Podpis in žig:
Sodelovali:
Marjan KRNC, univ.dipl.org, inž.str.
mag. Martin GREGORC, univ.dipl.biol.
Tadeja FONOVIČ, univ.dil.tekst.
Čas izvedbe:
junij 2012–november 2012, dopolnitev št. 1 september
2013, dopolnitev št. 2 oktober 2013
Številka projekta:
OP_04.12
Ključne besede:
občina Zavrč, kmetijska zemljišča, priobalni pas Drave,
Haloze, Natura 2000, erozijska območja, razpršena
poselitev
Poročilo se brez pisnih soglasij Občine Zavrč in podjetja Matrika ZVO d.o.o. ne sme reproducirati
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
1 KAZALO VSEBINE
KAZALO
1
KAZALO VSEBINE ............................................................................................ 3
2
POVZETEK POROČILA Z OCENO SPREJEMLJIVOSTI ............................................. 14
3
OZADJE ......................................................................................................... 22
3.1
UVOD............................................................................................................ 22
3.2
NAMEN POROČILA ..........................................................................................22
3.3
IZHODIŠČA OKOLJSKEGA POROČILA ................................................................22
3.4
STRUKTURA POROČILA ...................................................................................23
3.5
MERILA IN METODE UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV OPN ...................25
3.5.1
3.5.2
SPLOŠNO ................................................................................................. 25
OMILITVENI UKREPI ..................................................................................... 27
4
PREGLED POJAVOV, ZNAČILNOSTI TER POMEMBNIH PRIČAKOVANIH VPLIVOV OPN28
5
PODATKI O OPN .............................................................................................33
5.1
IME OPN IN UREDITVENO OBMOČJE ................................................................. 33
5.2
CILJI OPN ...................................................................................................... 33
5.3
OPIS PLANA ................................................................................................... 34
5.3.1
UVOD ..................................................................................................... 34
5.3.2
VSEBINA OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ..................................................... 35
ENOTE UREJANJA PROSTORA, NAMENSKA RABA PROSTORA IN DOPUSTNA IZRABA PROSTORA V OPN ...... 35
5.1
ODNOS DO DRUGIH NAČRTOV ......................................................................... 37
5.2
RABA PROSTORA ............................................................................................37
5.2.1
5.2.2
5.2.3
5.2.4
5.2.5
PRIMERJAVA NAMENSKE (PO VELJAVNEM PLANU) IN DEJANSKE RABE ZEMLJIŠČ .................
NAMENSKA RABA PO NOVEM PLANU (OPN) ..........................................................
OSNOVNI PODATKI O NAMERAVANIH SPREMEMBAH .................................................
PREDVIDENO OBDOBJE IZVAJANJA PLANA ............................................................
OCENA RAZVOJA STANJA BREZ REALIZACIJE NAČRTA ...............................................
37
38
39
41
41
5.3
PREDVIDENE EMISIJE IN ODPADKI TER RAVNANJA Z
NJIMI IN POTREBE PO
NARAVNIH VIRIH...................................................................................................... 42
6
TLA ...............................................................................................................43
6.1
ZAKONODAJA IN VIRI .....................................................................................43
6.2
STANJE OKOLJA .............................................................................................44
6.2.1
6.2.1
6.2.2
6.3
VAROVANA OBMOČJA IN PRAVNI REŽIMI ..........................................................48
6.3.1
6.3.2
6.4
GEOLOŠKE, RELIEFNE IN PEDOLOŠKE ZNAČILNOSTI................................................. 44
RABA TAL ................................................................................................. 45
ONESNAŽENOST TAL .................................................................................... 46
EROZIJA .................................................................................................. 48
GEOMORFOLOŠKE NARAVNE VREDNOTE .............................................................. 48
ANALIZA SMERNIC NOSILCEV UREJANJA PROSTORA .......................................... 48
Matrika ZVO d.o.o.
stran 3 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
6.5
OKOLJSKI CILJI S KAZALCI STANJA OKOLJA IN METODE VREDNOTENJA ...............50
6.5.1
6.5.2
6.5.3
IZHODIŠČA ............................................................................................... 50
OKOLJSKI CILJI S KAZALCI ............................................................................. 50
METODE VREDNOTENJA IN UGOTAVLJANJA VPLIVOV OPN .......................................... 50
6.6
VREDNOTENJE VPLIVOV IZVEDBE OPN..............................................................51
6.7
SKLADNOST OPN Z OKOLJSKIMI CILJI ..............................................................53
6.8
OMILITVENI UKREPI .......................................................................................53
6.9
SPREMLJANJE STANJA OKOLJA ......................................................................... 54
7
VODE ............................................................................................................ 55
7.1
ZAKONODAJA IN VIRI .....................................................................................55
7.2
STANJE OKOLJA .............................................................................................56
7.2.1
UVOD ..................................................................................................... 56
7.2.2
POVRŠINSKE VODE ...................................................................................... 56
ANALIZE VODE GLAVNIH POTOKOV SKOZI OBČINO SE NE IZVAJAJO. ........................................... 58
7.2.1
POPLAVNA OGROŽENOST ............................................................................... 58
7.2.2
PODZEMNA VODA ........................................................................................ 58
7.2.3
PITNA VODA .............................................................................................. 59
7.2.4
ODPADNE VODE (GLAVNI VIR: OPERATIVNI PROGRAM ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNIH
ODPADNIH VODA V OBČINI ZAVRČ) ................................................................................ 59
7.3
VAROVANA OBMOČJA IN PRAVNI REŽIMI ..........................................................61
7.3.1
7.3.2
7.3.3
VODNI VIRI............................................................................................... 61
OMEJITVE PRI POSEGIH NA PRIOBALNEM ZEMLJIŠČU ................................................ 62
HIDROLOŠKE NARAVNE VREDNOTE .................................................................... 62
7.4
ANALIZA SMERNIC NOSILCEV UREJANJA PROSTORA .......................................... 63
7.5
OKOLJSKI CILJI S KAZALCI STANJA OKOLJA IN METODE VREDNOTENJA ...............65
7.5.1
7.5.2
7.5.3
7.6
IZHODIŠČA ............................................................................................... 65
OKOLJSKI CILJI S KAZALCI ............................................................................. 65
METODE VREDNOTENJA IN UGOTAVLJANJA VPLIVOV OPN .......................................... 65
VREDNOTENJE VPLIVOV IZVEDBE OPN..............................................................66
7.6.1
7.6.2
7.6.3
7.6.4
7.6.5
HIDROLOŠKE VREDNOSTI NARAVE.....................................................................
ODPADNE VODE IN PITNA VODA .......................................................................
POPLAVNA IN PLAZLJIVA OBMOČJA ....................................................................
GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA (GJI) .....................................................
OSTALO ...................................................................................................
66
66
67
67
67
7.7
SKLADNOST OPN Z OKOLJSKIMI CILJI ..............................................................69
7.8
OMILITVENI UKREPI .......................................................................................69
7.9
SPREMLJANJE STANJA OKOLJA ......................................................................... 69
8
ZRAK ............................................................................................................ 71
8.1
ZAKONODAJA IN VIRI .....................................................................................71
8.2
STANJE OKOLJA .............................................................................................72
8.2.1
8.2.2
2009)
8.2.1
8.2.2
8.2.3
PODNEBJE ................................................................................................ 72
ONESNAŽENOST ZRAKA (VIR: OCENA ONESNAŽENOSTI ZRAKA V SLOVENIJI ZA OBDOBJE 200572
EMISIJE V OBČINI ....................................................................................... 72
ONESNAŽEVALCI V OBČINI ............................................................................. 74
OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE (OVE) IN UČINKOVITA RABA ENERGIJE (URE) ..................... 75
Matrika ZVO d.o.o.
stran 4 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
8.3
VAROVANA OBMOČJA IN PRAVNI REŽIMI ..........................................................76
8.4
ANALIZA SMERNIC NOSILCEV UREJANJA PROSTORA .......................................... 76
8.5
OKOLJSKI CILJI S KAZALCI STANJA OKOLJA IN METODE VREDNOTENJA ...............76
8.5.1
8.5.2
8.5.3
IZHODIŠČA ............................................................................................... 76
OKOLJSKI CILJI S KAZALCI ............................................................................. 76
METODE VREDNOTENJA IN UGOTAVLJANJA VPLIVOV OPN .......................................... 77
8.6
VREDNOTENJE VPLIVOV IZVEDBE OPN..............................................................77
8.7
SKLADNOST OPN Z OKOLJSKIMI CILJI ..............................................................81
8.8
OMILITVENI UKREPI .......................................................................................81
8.9
SPREMLJANJE STANJA OKOLJA ......................................................................... 82
9
HRUP ............................................................................................................ 83
9.1
ZAKONODAJA IN VIRI .....................................................................................83
9.2
STANJE OKOLJA .............................................................................................83
9.2.1
INDUSTRIJA .............................................................................................. 86
9.3
VAROVANA OBMOČJA IN PRAVNI REŽIMI ..........................................................86
9.4
ANALIZA SMERNIC NOSILCEV UREJANJA PROSTORA .......................................... 86
9.5
OKOLJSKI CILJI S KAZALCI STANJA OKOLJA IN METODE VREDNOTENJA ...............87
9.5.1
9.5.2
9.5.3
9.6
IZHODIŠČA ............................................................................................... 87
OKOLJSKI CILJI S KAZALCI ............................................................................. 88
METODE VREDNOTENJA IN UGOTAVLJANJA VPLIVOV OPN .......................................... 88
VREDNOTENJE VPLIVOV IZVEDBE OPN..............................................................90
9.6.1
9.6.2
PROMET ................................................................................................... 90
IZVEDBENI DEL .......................................................................................... 91
9.7
SKLADNOST OPN Z OKOLJSKIM CILJEM ............................................................92
9.8
OMILITVENI UKREPI .......................................................................................92
9.9
SPREMLJANJE STANJA OKOLJA ......................................................................... 93
10
KULTURNA DEDIŠČINA IN KRAJINA .................................................................. 94
10.1
ZAKONODAJA IN VIRI .....................................................................................94
10.2
STANJE OKOLJA .............................................................................................95
10.2.1
10.2.2
KRAJINA .................................................................................................. 95
KULTURNA DEDIŠČINA .................................................................................. 96
10.3
VAROVANA OBMOČJA IN PRAVNI REŽIMI ..........................................................97
10.4
ANALIZA SMERNIC NOSILCEV UREJANJA PROSTORA .......................................... 99
10.5
OKOLJSKI CILJI S KAZALCI STANJA OKOLJA IN METODE VREDNOTENJA ............. 101
10.5.1
10.5.2
10.5.1
10.6
IZHODIŠČA .............................................................................................. 101
OKOLJSKI CILJI S KAZALCI ............................................................................ 102
METODE VREDNOTENJA IN UGOTAVLJANJA VPLIVOV OPN ......................................... 102
VREDNOTENJE VPLIVOV IZVEDBE OPN............................................................ 103
10.6.1
10.6.2
10.6.3
10.6.4
UVOD .................................................................................................... 103
STRATEŠKI DEL OPN .................................................................................. 104
IZVEDBENI DEL OPN .................................................................................. 104
OSTALO .................................................................................................. 104
Matrika ZVO d.o.o.
stran 5 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
10.7
SKLADNOST OPN Z OKOLJSKIMI CILJI ............................................................ 106
10.8
OMILITVENI UKREPI ..................................................................................... 106
10.9
SPREMLJANJE STANJA OKOLJA ....................................................................... 106
11
NARAVA ...................................................................................................... 107
11.1
ZAKONODAJA IN VIRI ................................................................................... 107
11.2
DOLOČITEV OKOLJSKIH CILJEV IN VREDNOTENJE VPLIVOV IZVEDBE PLANA ....... 109
11.3 OPIS
OBSTOJEČEGA
IZHODIŠČNEGA
STANJA
OKOLJA
IN
NJEGOVE
OBREMENJENOSTI .................................................................................................. 110
11.4
GOZDOVI .................................................................................................... 111
11.4.1
11.4.2
UVOD .................................................................................................... 111
OPIS POMEMBNEJŠIH GOZDNIH ZDRUŽB NA OBMOČJU (VIR: GGN GGE) ...................... 111
11.5 STANJE OGROŽENIH IN ZAVAROVANIH ŽIVALSKIH IN RASTLINSKIH VRST TER
HABITATNIH TIPOV, KI SE PREDNOSTNO OHRANJAJO V UGODNEM STANJU TER PREGLED
NARAVOVARSTVENIH OBMOČIJ................................................................................ 113
11.5.1
OGROŽENE
IN ZAVAROVANE ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE TER HABITATNI TIPI, KI SE
.................................................................. 113
POSEBNA VARSTVENA OBMOČJA (NATURA OBMOČJA) ............................................. 119
EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA (EPO) ............................................................ 123
ZAVAROVANA OBMOČJA IN PREDLAGANA ZAVAROVANA OBMOČJA ................................ 123
NARAVNE VREDNOTE (NV)............................................................................ 123
PREDNOSTNO OHRANJAJO V UGODNEM STANJU
11.5.1
11.5.2
11.5.3
11.5.4
11.6
OCENA PRIČAKOVANIH VPLIVOV PLANA .......................................................... 125
11.6.1
OCENA PRIČAKOVANIH
VPLIVOV NA OGROŽENE IN ZAVAROVANE ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE
TER HABITATNE TIPE, KI SE PREDNOSTNO OHRANJAJO .......................................................... 126
11.6.2
11.6.1
11.6.2
11.6.3
11.7
OCENA PRIČAKOVANIH VPLIVOV NA NARAVNE VREDNOTE (NV) .................................. 129
OCENA PRIČAKOVANIH VPLIVOV NA ZAVAROVANA OBMOČJA ...................................... 130
KUMULATIVNI VPLIV IZVEDBE PLANA NA OKOLJE ................................................... 130
KUMULATIVNI VPLIVI NA VAROVANA OBMOČJA ...................................................... 130
OMILITVENI UKREPI - OU .............................................................................. 130
11.8 UPOŠTEVANJE SMERNIC PRISTOJNIH NOSILCEV UREJANJA PROSTORA IN JAVNIH
POOBLASTIL .......................................................................................................... 133
11.9
MONITORING (SPREMLJANJE STANJA OHRANJENOSTI NARAVE)......................... 133
11.10 SKLADNOST OPN Z OKOLJSKIMI CILJI S PODROČJA NARAVE ............................. 134
12
RABA NARAVNIH VIROV IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA .......................................... 135
12.1
ZAKONODAJA IN VIRI ................................................................................... 135
12.2
STANJE OKOLJA ........................................................................................... 136
12.2.1
12.2.2
12.2.3
12.2.4
12.2.5
12.2.1
GOZD .................................................................................................... 136
MINERALNE SUROVINE ................................................................................. 136
RABA VODE.............................................................................................. 136
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA ................................................................................. 139
RABA ENERGIJE ......................................................................................... 141
NEPOZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA ................................................................... 143
12.3
VAROVANA OBMOČJA IN PRAVNI REŽIMI ........................................................ 144
12.4
ANALIZA SMERNIC NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ........................................ 144
12.5
OKOLJSKI CILJI S KAZALCI STANJA OKOLJA IN METODE VREDNOTENJA ............. 145
12.5.1
IZHODIŠČA .............................................................................................. 145
Matrika ZVO d.o.o.
stran 6 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
12.5.2
12.5.3
12.6
OKOLJSKI CILJI S KAZALCI ............................................................................ 145
METODE VREDNOTENJA IN UGOTAVLJANJA VPLIVOV OPN ......................................... 146
VREDNOTENJE VPLIVOV IZVEDBE OPN............................................................ 147
12.6.1
12.6.2
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA ................................................................................. 147
OSTALO .................................................................................................. 149
12.7
SKLADNOST OPN Z OKOLJSKIMI CILJI ............................................................ 154
12.8
OMILITVENI UKREPI ..................................................................................... 154
12.9
SPREMLJANJE STANJA OKOLJA ....................................................................... 155
13
ODPADKI ..................................................................................................... 156
13.1
ZAKONODAJA IN VIRI ................................................................................... 156
13.2
STANJE OKOLJA ........................................................................................... 156
13.3
VAROVANA OBMOČJA IN PRAVNI REŽIMI ........................................................ 158
13.4
ANALIZA SMERNIC NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ........................................ 158
13.5
OKOLJSKI CILJI S KAZALCI STANJA OKOLJA IN METODE VREDNOTENJA ............. 159
13.5.1
13.5.2
13.5.3
IZHODIŠČA .............................................................................................. 159
OKOLJSKI CILJI S KAZALCI ............................................................................ 159
METODE VREDNOTENJA IN UGOTAVLJANJA VPLIVOV OPN ......................................... 159
13.6
VREDNOTENJE VPLIVOV IZVEDBE OPN............................................................ 160
13.7
SKLADNOST OPN Z OKOLJSKIMI CILJI ............................................................ 161
13.8
OMILITVENI UKREPI ..................................................................................... 161
13.9
SPREMLJANJE STANJA OKOLJA ....................................................................... 161
14
ELEKTROMAGNETNO SEVANJE ....................................................................... 162
14.1
ZAKONODAJA IN VIRI ................................................................................... 162
14.2
STANJE OKOLJA ........................................................................................... 162
14.3
VAROVANA OBMOČJA IN PRAVNI REŽIMI ........................................................ 164
14.4
ANALIZA SMERNIC NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ........................................ 165
14.5
OKOLJSKI CILJI S KAZALCI STANJA OKOLJA IN METODE VREDNOTENJA ............. 166
14.5.1
14.5.2
14.5.3
IZHODIŠČA .............................................................................................. 166
OKOLJSKI CILJI S KAZALCI ............................................................................ 166
METODE VREDNOTENJA IN UGOTAVLJANJA VPLIVOV OPN ......................................... 166
14.6
VREDNOTENJE VPLIVOV IZVEDBE OPN............................................................ 167
14.7
SKLADNOST OPN Z OKOLJSKIMI CILJI ............................................................ 168
14.8
OMILITVENI UKREPI ..................................................................................... 168
14.9
SPREMLJANJE STANJA OKOLJA ....................................................................... 168
15
SVETLOBNO ONESNAŽENJE ........................................................................... 169
15.1
ZAKONODAJA IN VIRI ................................................................................... 169
15.2
STANJE OKOLJA ........................................................................................... 169
15.2.1
TEHNIČNI PODATKI ..................................................................................... 169
15.3
VAROVANA OBMOČJA IN PRAVNI REŽIMI ........................................................ 169
15.4
ANALIZA SMERNIC NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ........................................ 170
Matrika ZVO d.o.o.
stran 7 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
15.5
OKOLJSKI CILJI S KAZALCI STANJA OKOLJA IN METODE VREDNOTENJA ............. 170
16
ZDRAVJE LJUDI ............................................................................................ 171
16.1
ZAKONODAJA IN VIRI ................................................................................... 171
16.2
OZADJE ....................................................................................................... 171
16.2.1
ZDRAVJE LJUDI ......................................................................................... 172
16.3
VAROVANA OBMOČJA IN PRAVNI REŽIMI ........................................................ 173
16.4
ANALIZA SMERNIC NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ........................................ 173
16.5
OKOLJSKI CILJI S KAZALCI STANJA OKOLJA IN METODE VREDNOTENJA ............. 173
16.5.1
16.5.2
16.5.3
IZHODIŠČA .............................................................................................. 173
OKOLJSKI CILJI ......................................................................................... 173
METODE VREDNOTENJA IN UGOTAVLJANJA VPLIVOV OPN ......................................... 173
16.6
VREDNOTENJE VPLIVOV IZVEDBE OPN Z OCENO VPLIVA................................... 177
16.7
SKLADNOST OPN Z OKOLJSKIMI CILJI ............................................................ 179
16.8
OMILITVENI UKREPI ..................................................................................... 179
16.9
SPREMLJANJE STANJA OKOLJA ....................................................................... 181
17
BIVALNO OKOLJE ......................................................................................... 182
17.1
ZAKONODAJA IN VIRI ................................................................................... 182
17.2
STANJE OKOLJA ........................................................................................... 182
17.2.1
17.2.2
17.2.1
DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI (PODATKI ZA L. 2008) ............................................. 183
GOSPODARSTVO ........................................................................................ 184
TELEKOMUNIKACIJE .................................................................................... 185
18
ALTERNATIVE............................................................................................... 186
19
OPOZORILO O CELOVITOSTI POROČILA .......................................................... 187
19.1
POTEK DELA ................................................................................................ 187
19.2
SMERNICE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA .................................................... 188
19.3
IZDELOVALCI OP .......................................................................................... 190
20
SKLEPNA OCENA .......................................................................................... 191
Kazalo tabel
Tabela 1: Znaki ocene razvoja posameznega kazalca _____________________________ 26
Tabela 2: Lestvica velikostnih razredov z načinom vrednotenja vplivov izvedbe plana na
uresničevanje okoljskih ciljev glede na pričakovane spremembe kazalcev stanja okolja in
glede na vplive plana na posamezen segment okolja _____________________________ 26
Tabela 3: Pregled obstoječih pomembnih vplivov, (problematičnih) pojavov ter značilnosti
na območju občine Zavrč __________________________________________________ 28
Tabela 4: Pregled predvidenih večjih vplivov OPN _______________________________ 30
Tabela 5: EUP v Občini Zavrč _______________________________________________ 36
Tabela 6: Prikaz kategorij namenske rabe prostora (NRP) in podrobnejše namenske rabe
prostora (PNRP) _________________________________________________________ 36
Tabela 7: Primerjava osnovne namenske in osnovne dejanske rabe prostora (vir: Prikaz
stanja prostora, TMD Invest d.o.o., 2011 ter Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Uradna
državna evidenca dejanske rabe, marec 2012) _________________________________ 38
Tabela 8: Površine posameznih kategorij osnovne namenske rabe prostora (ONRP) in
podrobnejše namenske rabe prostora (PNRP) v OPN _____________________________ 38
Tabela 9: Bilance površin posameznih kategorij dejanske rabe, veljaven plan, novi plan __ 39
Matrika ZVO d.o.o.
stran 8 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
Tabela 10: Vrednotenje skladnosti in vključenosti okoljskega cilja OPN _______________ 50
Tabela 11: Okoljski cilj OPN s kazalcem stanja okolja ____________________________ 50
Tabela 12: Lestvica velikostnih razredov z načinom vrednotenja vplivov izvedbe plana na
okoljski cilj OPN _________________________________________________________ 50
Tabela 13: Prikaz opredelitve pomembnih vplivov izvedbe plana ____________________ 52
Tabela 14: Vrednotenje pričakovanih sprememb smeri gibanja kazalcev stanja okolja za
okoljski cilj _____________________________________________________________ 53
Tabela 15: Omilitveni ukrepi________________________________________________ 54
Tabela 16: Kazalec stanja okolja za spremljanje ________________________________ 54
Tabela 17: Povprečni pretoki Drave v obdobju 1990 - 2008 (HE Dravograd) in 1991 – 2008
(jez Markovci-ptujsko polje) (vir: ARSO, maj 2012) ______________________________ 57
Tabela 18: Ocena kemijskega stanja površinskih voda v letih 2009 in 2010 (vir: Ocena
stanja rek v Sloveniji v letih 2009 in 2010, ARSO) _______________________________ 58
Tabela 19: Ocena ekološkega stanja površinskih voda v letih 2009 in 2010 (vir: Ocena
stanja rek v Sloveniji v letih 2009 in 2010, ARSO) _______________________________ 58
Tabela 20: Naravne vrednote, ki imajo hidrološke vrednosti _______________________ 62
Tabela 21: Okoljski cilji OPN s kazalci stanja okolja ______________________________ 65
Tabela 22: Lestvica velikostnih razredov z načinom vrednotenja vplivov izvedbe plana na
uresničevanje okoljskih ciljev glede na pričakovane spremembe kazalcev stanja okolja in
glede na splošno stanje voda _______________________________________________ 65
Tabela 23: Prikaz opredelitve pomembnih vplivov izvedbe plana ____________________ 68
Tabela 24: Vrednotenje pričakovanih sprememb smeri gibanja kazalcev stanja okolja za
okoljski cilj _____________________________________________________________ 68
Tabela 25: Omilitveni ukrepi________________________________________________ 69
Tabela 26: Kazalci stanja okolja za spremljanje _________________________________ 70
Tabela 27: Raven onesnaženosti zraka po onesnaževanih za območje SI 1 v obdobju 20052009 __________________________________________________________________ 72
Tabela 28: Povprečni letni dnevni promet (PLDP) v občini Zavrč (vir: DRSC;
http://www.dc.gov.si/si/promet/) ___________________________________________ 74
Tabela 29: Vrednotenje skladnosti in vključenosti okoljskega cilja OPN _______________ 76
Tabela 30: Okoljski cilj OPN s kazalci stanja okolja ______________________________ 76
Tabela 31: Lestvica velikostnih razredov z načinom vrednotenja vplivov izvedbe plana na
uresničevanje okoljskega cilja glede na pričakovane spremembe kazalcev stanja okolja in
glede na splošno stanje zraka ______________________________________________ 77
Tabela 32: Prikaz opredelitve pomembnih vplivov izvedbe plana ____________________ 79
Tabela 33: Vrednotenje pričakovanih sprememb smeri gibanja kazalcev stanja okolja za
okoljski cilj _____________________________________________________________ 79
Tabela 34: Priporočila in zakonske obveznosti __________________________________ 80
Tabela 35: Omilitveni ukrepi________________________________________________ 81
Tabela 36: Kazalci stanja okolja za spremljanje _________________________________ 82
Tabela 37: Izračunane imisije hrupa ob križišču cest RI in RIII v Zavrču ______________ 85
Tabela 38: Vrednotenje skladnosti in vključenosti okoljskega cilja OPN _______________ 87
Tabela 39: Okoljski cilj OPN s kazalci stanja okolja ______________________________ 88
Tabela 40: Lestvica velikostnih razredov z načinom vrednotenja vplivov izvedbe OPN na
segment: Hrup __________________________________________________________ 88
Tabela 41: Prikaz opredelitve pomembnih vplivov izvedbe plana ____________________ 91
Tabela 42: Vrednotenje pričakovanih sprememb smeri gibanja kazalcev stanja okolja za
okoljski cilj _____________________________________________________________ 91
Tabela 43: Omilitveni ukrepi________________________________________________ 92
Tabela 44: PNRP in SVPH __________________________________________________ 92
Tabela 45: Kazalci stanja okolja za spremljanje _________________________________ 93
Tabela 46: Lestvica stopenj ogroženosti kulturne dediščine ________________________ 97
Tabela 47: Seznam manj, znatno, resno in skrajno ogroženih enot dediščine na območju
občine_________________________________________________________________ 97
Tabela 48: Varstveni režimi ________________________________________________ 98
Tabela 49: Vrednotenje skladnosti in ustreznosti cilja OPN _______________________ 101
Tabela 50: Okoljska cilja in kazalca stanja okolja _______________________________ 102
Matrika ZVO d.o.o.
stran 9 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
Tabela 51: Lestvica velikostnih razredov z načinom vrednotenja vplivov izvedbe OPN ___ 102
Tabela 52: Prikaz opredelitve pomembnih vplivov izvedbe plana ___________________ 104
Tabela 53: Vrednotenje pričakovanih sprememb smeri gibanja kazalcev stanja okolja __ 105
Tabela 54: Priporočila in zakonske obveznosti _________________________________ 105
Tabela 55: Omilitveni ukrepi_______________________________________________ 106
Tabela 56: Kazalci stanja okolja za spremljanje ________________________________ 106
Tabela 57: Pregled okoljskih ciljev, kazalcev stanja okolja in metod vrednotenja vplivov 109
Tabela 58: Gozdne površine (osnovna namenska in osnovna dejanska raba prostora) __ 111
Tabela 59: Prisotnost sesalcev, ki se pojavljajo na območju občine (viri: ZRSVN, 2011,
Monitoringi populacij netopirjev 06/07, 08/09, 10/11, Projekt: Evropsko pomembne vrste,
Projekt: Strokovne podlage Natura 2000-Chiroptera (2003), Projekt: IR dvoživke in
netopirji, ZRSVN: Strokovne podlage N2k-vrste, Strokovne podlage-negozdni HT, Lokalitete
N2k) _________________________________________________________________ 114
Tabela 60: Pregled nekaterih ogroženih in zavarovanih ptic, ki se pojavljajo na območju
občine (viri: GGN GGE Vzhodne Haloze, spletna stran ZRSVN, Monitoring netopirjev 08-09,
Monitoringi populacij izbranih ciljnih vrst ptic, DOPPS, Zimska štetja 2002-2008, 2010,
2011, Notranje cone ptice, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje) ____________________ 114
Tabela 61: Pregled dvoživk (viri: ZRSVN 2012, Projekt: Evropsko pomembne vrste, Podatki
o črnih točkah za dvoživke, CKFF, Projekt: Monitoring dvoživke 10/11) ______________ 117
Tabela 62: Pregled ogroženih oziroma zavarovanih vrst rib in piškurjev (vir: ZRSVNStrokovne podlage NK2-vrste, ZRSVN (notranje cone ali ostali podatki o prisotnosti), 2012)
_____________________________________________________________________ 117
Tabela 63: Prisotnost metuljev (viri: ZRSVN-Strokovne podlage NK2-vrste, ZRSVN (notranje
cone ali ostali podatki o prisotnosti), 2012) ___________________________________ 118
Tabela 64: Prisotnost kačjih pastirjev (vir: ZRSVN (notranje cone ali ostali podatki o
prisotnosti), 2012) ______________________________________________________ 118
Tabela 65: Prisotnost hroščev (povzeto po podatkih ZRSVN, 2012) _________________ 118
Tabela 66: Pregled habitatnih tipov, ki se v skladu z Uredbo o habitatnih tipih ohranjajo v
ugodnem stanju (viri: ZRSVN: Strokovne podlage N2k-vrste, Strokovne podlage-negozdni
HT, Notranje cone HT, ZRSVN) _____________________________________________ 118
Tabela 67: Prisotnost nekaterih zavarovanih ali ogroženih rastlinskih vrst (viri: , ZRSVN:
Strokovne podlage N2k-vrste, Strokovne podlage-negozdni HT, Lokalitete N2k), spletna
stran ZRSVN) __________________________________________________________ 119
Tabela 68: Pregled posebnih varstvenih območij na območju plana _________________ 119
Tabela 69: Kvalifikacijske vrste za Drava SI3000220 ____________________________ 120
Tabela 70: Kvalifikacijske vrste za Drava SI500001 _____________________________ 121
Tabela 71: Pregled EPO na širšem območju OPN _______________________________ 123
Tabela 72: Pregled naravnih vrednot na območju OPN ___________________________ 124
Tabela 73: Dejanska raba (marec, 2012), veljavna namenska raba in nova raba (OPN) _ 125
Tabela 74: Seznam uskladitev, ki segajo na naravovarstvena območja ______________ 125
Tabela 75: Pregled okoljskih ciljev za področje vrst in habitatnih tipov ______________ 129
Tabela 76: Pregled okoljskih ciljev za področje naravnih vrednot na območju plana ____ 130
Tabela 77: Pregled omilitvenih ukrepov-OU ___________________________________ 131
Tabela 78: Gozdne površine (osnovna namenska in osnovna dejanska raba prostora) __ 136
Tabela 79: Podatki monitoringa pesticidov v VOS Ptuj ___________________________ 138
Tabela 80: Podatki o letni količini prodane vode v m3 po letih po naseljih ____________ 139
Tabela 81: Površine po dejanski rabi (Vir: MKGP, december 2010) _________________ 140
Tabela 82: Bilanca kmetijskih zemljišč _______________________________________ 140
Tabela 83: Cilj in kazalci stanja okolja _______________________________________ 146
Tabela 84: Lestvica velikostnih razredov z načinom vrednotenja vplivov izvedbe plana na
uresničevanje okoljskih ciljev glede na pričakovane spremembe kazalcev stanja okolja in
glede na splošno stanje naravnih virov v občini ________________________________ 146
Tabela 85: Površine posameznih kategorij podrobnejše namenske rabe prostora (PNRP) v
OPN _________________________________________________________________ 149
Tabela 86: Prikaz opredelitve pomembnih vplivov izvedbe plana ___________________ 150
Tabela 87: Vrednotenje pričakovanih sprememb smeri gibanja kazalcev stanja okolja za
okoljski cilj Racionalna raba naravnih virov zaradi izvedbe OPN ____________________ 151
Matrika ZVO d.o.o.
stran 10 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
Tabela 88: Priporočila in zakonske obveznosti _________________________________ 153
Tabela 89: Kazalci stanja okolja za spremljanje ________________________________ 155
Tabela 90: Količine ločeno zbranih frakcij odpadkov v občini v l. 2010/11 (vir: Čisto mesto
Ptuj d.o.o.) ____________________________________________________________ 157
Tabela 91: Količine zbranih mešanih komunalnih odpadkov na prebivalca v nekaterih
državah EU in v občini Zavrč ______________________________________________ 157
Tabela 92: Vrednotenje skladnosti in vključenosti okoljskega cilja OPN ______________ 159
Tabela 93: Okoljski cilj in izbrana kazalca stanja okolja __________________________ 159
Tabela 94: Lestvica velikostnih razredov z načinom vrednotenja vplivov izvedbe plana na
uresničevanje okoljskih ciljev glede na pričakovane spremembe kazalcev stanja okolja in
glede na splošno stanje ravnanja z odpadki ___________________________________ 159
Tabela 95: Prikaz opredelitve pomembnih vplivov izvedbe plana ___________________ 160
Tabela 96: Vrednotenje pričakovanih sprememb smeri gibanja kazalcev stanja okolja za
okoljski cilj ____________________________________________________________ 161
Tabela 97: Priporočila in zakonske obveznosti _________________________________ 161
Tabela 98: Kazalca stanja okolja za spremljanje _______________________________ 161
Tabela 99: Vrednotenje skladnosti in vključenosti okoljskega cilja OPN _____________ 166
Tabela 100: Okoljski cilj OPN s kazalcem stanja okolja __________________________ 166
Tabela 101: Lestvica velikostnih razredov z načinom vrednotenja vplivov izvedbe plana na
uresničevanje okoljskih ciljev glede na pričakovane spremembe kazalcev stanja okolja in
glede na splošno stanje EMS ______________________________________________ 166
Tabela 102: Prikaz opredelitve pomembnih vplivov izvedbe plana __________________ 167
Tabela 103: Vrednotenje pričakovanih sprememb smeri gibanja kazalca stanja okolja za
okoljski cilj ____________________________________________________________ 168
Tabela 104: Priporočila: EMS ______________________________________________ 168
Tabela 105: Kazalec stanja okolja za spremljanje ______________________________ 168
Tabela 106: Kazalci stanja okolja s katerimi se bo lahko vrednotilo (posreden ali
neposreden) vpliv OPN na zdravje ljudi ______________________________________ 172
Tabela 107: Lestvica velikostnih razredov z načinom vrednotenja vplivov izvedbe plana na
uresničevanje okoljskih ciljev glede na pričakovane spremembe kazalcev stanja okolja zdravje ljudi ___________________________________________________________ 173
Tabela 108: Vrednotenje pričakovanih sprememb smeri gibanja kazalcev stanja okolja za
okoljske cilje, ki so ključni za doseganje skupnega cilja: Zdravo okolje za ljudi ________ 177
Tabela 109: Omilitveni ukrepi______________________________________________ 180
Tabela 110: Kazalci stanja okolja za spremljanje _______________________________ 181
Tabela 111: Statistični podatki občine Zavrč (vir: Statistične regije-Občine, Podatki za leto
2010, SURS)___________________________________________________________ 183
Tabela 112: Kazalniki za občino za leto 2010 (vir: Statistične regije-Občine, Podatki za leto
2010, SURS)___________________________________________________________ 183
Tabela 113: Skupni prirast prebivalstva* v občini Zavrč (obdobje 2000-2010) (vir: SURS,
http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp ) _____________________________ 184
Tabela 114: Naravni prirast prebivalstva* v občini Zavrč (obdobje 2000-2010) (vir: SURS,
http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp ) _____________________________ 184
Tabela 115: Ocene za postavljene okoljske cilje OPN ____________________________ 191
Kazalo slik
Slika 1: Občina Zavrč v regiji (vir: Atlas okolja, ARSO, julij 2012) ................................. 33
Slika 2: Prikaz območja urbanistični načrt Goričak ....................................................... 40
Slika 3: Prikaz območja urbanistični načrt Zavrč .......................................................... 41
Slika 4: Pedološka karta občine (vir: www.gis.arso.gov.si )........................................... 44
Slika 5: Pokrovnost tal (CLC 2006) (vir: www.gis.arso.gov.si ) ...................................... 45
Slika 6: Prikaz erozijskih območij na območju občine (vir: uradne evidence MKO, julij 2012)
............................................................................................................................. 47
Slika 7: Kategorizacija vodotokov na območju občine (vir: Atlas okolja, ARSO, julij 2012) 57
Slika 8: Prikaz vodovodnega in kanalizacijskega sistema občine (vir: PISO, julij 2012) ..... 60
Slika 9: Prikaz konfliktnega območja in veljavne namenske rabe na tem območju ........... 75
Slika 10: Vinogradi Haloz (vir: google images ) ........................................................... 95
Matrika ZVO d.o.o.
stran 11 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
Slika 11: Prikaz veljavne rabe ob Dravi ..................................................................... 127
Slika 12: Prikaz OPN rabe ob Dravi ........................................................................... 127
Slika 13: Prikaz K1 in K2 zemljišč (vir: veljavni plan občine) ........................................ 140
Slika 14: Prikaz območja Murske depresije 2.............................................................. 142
Slika 15: Prikaz območij varovalnih gozdov (vir: NV Atlas, ARSO, julij 2012) ................. 144
Slika 16: Divja odlagališča odpadkov v občini (vir: www.geopedia.si, avgust 2012, karta.
Register divjih odlagališč ) ...................................................................................... 158
Slika 17: Viri nizkofrekvenčnega EMS na območju občine: potek visokonapetostnih DV skozi
občino (vir: ELES, julij 2012) ................................................................................... 163
Slika 18: Viri visokofrekvenčnega EMS na območju občine (vir: Atlas Okolja, ARSO, julij
2012).................................................................................................................... 164
Dodatek k OP
Dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja za okoljsko
poročilo Občinskega prostorskega načrta občine Zavrč, Matrika ZVO d.o.o., (dopolnjeno
gradivo), oktober 2013
Priloge
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
I:
DOF prikaz območja OPN občine Zavrč, M=1:30.000
II:
Veljavna namenska raba prostora, M=1:30.000
III:
Dejanska raba prostora, M=1:30.000
IV:
Enote nepremične kulturne dediščine, M=1:30.000
IVa: Seznam registrirane nepremične kulturne dediščine v občini Zavrč z
varstvenimi režimi
IVb: Stanje ohranjenosti enot nepremične kulturne dediščine v občini Zavrč
IVc: Vrednotenje vplivov izvedbe plana na enote kulturne dediščine po enotah
urejanja prostora (EUP)
V:
Območja z naravo-varstvenimi režimi, M=1:30.000
VI:
Namenska raba prostora v OPN, M=1:30.000
VII: Prikaz območij pobud za spremembo namenske rabe prostora, M=1:30.000
VIII: Okoljsko vrednotenje območij, za katere so bile podane pobude za
spremembo namenske rabe prostora
IX:
Odločba MOP o postopku CPVO
Legenda okrajšav
ARSO
BP
CPVO
ČN
EMS
EPO
EUP
EŠD
DRSC
DTŠ
GD
GGE
GGN
GJI
HHŠ
HT
HE
J
JR
KČN
LEK
Matrika ZVO d.o.o.
Agencija Republike Slovenije za okolje
bazna postaja mobilne telefonije
celovita presoja vplivov na okolje
čistilna naprava
elektromagnetno sevanje
ekološko pomembno območje
enota urejanja prostora
evidenčna številka dediščine iz registra nepremične kulturne dediščine
Direkcija Republike Slovenije za ceste
detajlno talno število
gradbeno dovoljenje
gozdnogospodarska enota
gozdnogospodarski načrt
gospodarska javna infrastruktura
hidrološko-hidravlična študija
habitatni tip
hidro elektrarna
jug
javna razsvetljava
komunalna čistilna naprava
lokalno energetski koncept
stran 12 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
MKČN
MKGP
MKO
MOP
MUV
MV
NKZ
MednMP
MeddMP
NH
NRP
NUP
NVDP
NVLP
OP
OPN
OPPN
OU
OVD
OVE
PE
PGD
PIP
PISO
PLDP
PNRP
POO
pPOO
POV
PVO
RPE
ReNPVO
RKD
RS
RTP
S
SDP
SPRO
SPRS
SURS
SVPH
TE
UN
URE
V
VT
Z
ZGO
ZON
ZPNačrt
ZRSVN
ZV-1
ZVKDS
ZVKD-1
ZVO
Matrika ZVO d.o.o.
mala komunalna čistilna naprava
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Ministrstvo za okolje in prostor
medobčinski uradni vestnik
mejna vrednost
nadomestna kmetijska zemljišča
mednarodni mejni prehod
meddržavni mejni prehod
nadomestni habitat
namenska raba prostora
nosilec urejanja prostora
naravna vrednota državnega pomena
naravna vrednota lokalnega pomena
okoljsko poročilo
občinski prostorski načrt
občinski podroben prostorski načrt
omilitveni ukrep
okoljevarstveno dovoljenje
obnovljivi viri energije
populacijski ekvivalent
projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
prostorsko izvedbeni pogoji
prostorsko informacijski sistem občin
povprečni letni dnevni promet
podrobnejša namenska raba prostora
posebno ohranitveno območje; ang. kratica SAC (Special Area of
Conservation)
potencialno posebno ohranitveno območje; ang. kratica pSCI (potential
Sites of Community Interests
posebna območja varstva; ang. kratica SPA (Special Protected Areas)
poročilo o vplivih na okolje
Register prostorskih enot
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja
register kulturne dediščine
Republika Slovenija
razdelilna transformatorska postaja
sever
spomenik državnega pomena
strategija prostorskega razvoja občine
strategija prostorskega razvoja Slovenije
Statistični urad RS
stopnja varstva pred hrupom
termo elektrarna
urbanistični načrt
učinkovita raba energije
vzhod
vodno telo oz. vodonosnik
zahod
Zakon o graditvi objektov
Zakon o ohranjanju narave
Zakon o prostorskem načrtovanju
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Zakon o vodah
Zavod za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije
Zakon o varstvu kulturne dediščine
Zakon o varstvu okolja
stran 13 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
2 POVZETEK POROČILA Z OCENO SPREJEMLJIVOSTI
Ozadje in stanje okolja
Občina Zavrč je l. 2008 sprejela Sklep o pripravi Občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju:
OPN). Občina je v postopku priprave novega prostorskega akta pridobil tudi pozitivno odločbo
Ministrstva za okolje in prostor o izvedbi celovite presoje vplivov na okolje, v kateri je bila podana tudi
zahteva po izvedbi presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe akta na varovana območja.
Prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del. Izvedbeni del je pravna podlaga za izdajo
gradbenega dovoljenja.
Na podlagi pobud in potreb fizičnih in pravnih oseb je v sklopu OPN ponekod spremenjena namenska
raba prostora glede na veljavni plan.
Poleg upravnega središča–naselja Goričak, so v občini še 4 naselja. S površino okoli 19 km2 in okoli
1.600 prebivalci, sodi med najmanjše občine.
Na območju občine je registriranih 22 enot kulturne dediščine (KD). Pet (5) enot KD je razglašenih za
kulturni spomenik, vsi lokalnega pomena. Na območju občine so: dve arheološki dediščini; 12 enot
stavbne profane dediščina; 7 enot sakralne stavbne dediščine; naselbinska dediščina Zavrč-Vaško
jedro.
Nepremična KD je v slabem stanju. Kar 45,5% vse dediščine na območju občine Zavrč je najmanj
zmerno ogrožene. V slabem stanju je predvsem stavbna dediščina na podeželju, na območju gradu
Zavrč ter obe arheološki najdišči, ki sta zaradi obstoječih in predvidenih posegov, ki imajo podlago v
že obstoječih planskih dokumentih, izjemno ogroženi. Ocena ogroženosti je bila s strani pristojnega
ZVKDS izdelana l. 2012.
V občini je več območij in točk naravnih vrednot, dve Natura območji (Drava SPA in Drava SCI), eno
ekološko pomembno območje (Drava-spodnja) ter nekaj ožjih zavarovanih območij. Predvsem
območje ob Dravi in sama Drava sta izrednega pomena za biotsko raznovrstnost.
Pu zahodni meji občine z občino Cirkulane na območju Haloz poteka meja EPO Vinorodne Haloze in
posebno varstveno območje Haloze-vinorodne (SCI).
Občina se oskrbujejo s pitno vodo iz vodovodnega sistema Ptuj, ki se napaja s podtalnico Ptujskega
polja. Vodnih kapacitet v dolgotrajnih, sušnih obdobjih je zadosti.
Kvalitete vode, javnega sistema je dobra in redno kontrolirana.
Odpadne komunalne vode glavnih aglomeracij Zavrč, Goričak, Hrastovec se večinoma čistijo na
manjših ČN. Na ostalih območjih, kjer prevladuje razpršena poselitev, ki je pretežno po slemenih
gričev, se odpadne fekalne vode preko pretočnih greznic spuščajo neposredno v okolje, večinoma
gravitacijsko po pobočjih.
Po osnovni namenski rabi je gozda 660 ha ali okoli 34% območja občine. Po dejanski rabi znaša
gozdnatost okoli 41%. Državno povprečje gozdnatosti znaša okoli 60%. Večina občine sega v Haloze,
ki so značilno vinogradniško območje. Južnejša pobočja tako večinoma poraščajo
vinogradi,
severnejša in doline pa travniki in gozd.
Lesne biomase ja zadosti za lokalne potrebe. Les je glavni vir kurjave.
Okoli 60% območja občine predstavljajo, po osnovni namenski rabi, kmetijske površine. Glede na
osnovno dejansko rabo je v občini okoli 6.400 m2 kmetijskih zemljišč na prebivalca občine. Okoli 14%
vseh kmetijskih površin oz. 912 m2/prebivalca je obdelovalnih (njive in vrtovi), v državi okoli 2.300 m2
K zemljišč v uporabi oz. okoli 900 m2 obdelovalnih površin/prebivalca.
Za občino je značilen zelo velik skupni prirast v zadnjem desetletju. Le-ta je bil v obdobju 2000-2010
v povprečju letno kar 13,8 na 1000 prebivalcev. Državno povprečje v tem obdobju znaša 3,4.
Naravnega prirasta ni oz. je komaj zaznavno negativen. Povprečje zadnjih desetih let znaša 0,00068/1000 prebivalcev. Kar pomeni, da je skupni prirast velik predvsem zaradi selitvenega
prirasta. Veliko ljudi se odloča za življenje na vinogradnih območjih, tudi v preurejene vikende.
Razloga sta predvsem dva:
-dobra geografska lociranost in povezanost območja z zaposlitvenimi centri v povezavi z nižjimi stroški
življenja.
Tako gre tudi za vračanje starejšega, še vitalnega prebivalstva v sekundarna bivališča na podeželju,
kjer so življenjski stroški nižji kot v urbanih naseljih.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 14 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
Povprečna starost občanov je bila 38,5 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije
(41,6 leta, leto 2010).
Okoljsko poročilo je dokument, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo pomembni vplivi
izvedbe plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine ter
možne alternative, ki upoštevajo okoljske cilje in značilnosti območja, na katerega se plan nanaša.
Okoljsko poročilo ocenjuje dopolnjen osnutek OPN.
Metoda ocenjevanja
Lestvica velikostnih razredov z načinom vrednotenja vplivov izvedbe plana na uresničevanje okoljskih
ciljev glede na pričakovane spremembe kazalcev stanja okolja je prikazana v spodnji tabeli. V sklopu
vrednotenja vplivov je bila za vsak segment okolja določena pripadajoča lestvica vrednotenja:

Če se ocene za katerokoli posledico izvedbe plana uvrstijo v velikostni razred A (pozitiven vpliv),
vplivi izvedbe le tega delujejo pozitivno na uresničevanje okoljskih ciljev. Z ocena A (ni vpliva) se
oceni kadar se ne pričakuje niti pozitivnih niti negativnih vplivov plana.

Če se ocene za katerokoli posledico izvedbe plana uvrstijo v velikostni razred B (nebistven vpliv),
vplivi izvedbe le tega na uresničevanje okoljskih ciljev niso pomembni.

Če se ocene za katerokoli posledico izvedbe plana uvrstijo v velikostni razred C (nebistven vpliv
pod pogoji), vplivi izvedbe le tega na uresničevanje okoljskih ciljev so pomembni, vendar
obstajajo ustrezni in izvedljivi omilitveni ukrepi, ki vplive zmanjšajo na sprejemljivo raven.

Če se podocene in ocene za katerikoli posledico izvedbe plana uvrstijo v velikostni razred D ali E,
so vplivi izvedbe za uresničevanje okoljskih ciljev pomembni in škodljivi.
Lestvica velikostnih razredov z načinom vrednotenja vplivov izvedbe plana na uresničevanje okoljskih ciljev glede
na pričakovane spremembe kazalcev stanja okolja in glede na vplive plana na posamezen segment okolja
Vrednotenje glede na spremembe kazalcev stanja okolja in glede na vplive
plana na posamezen segment okolja
Razred
Opredelitev razreda učinka
učinka
KAZALEC
Izbrani kazalec stanja okolja
Stanje segmenta okolja se ne bo spremenilo oz. se bo izboljšalo.
ni vpliva oziroma je lahko
A
Ne pričakujemo spremembe vrednosti izbranih kazalcev stanja okolja oziroma
vpliv pozitiven
pričakujemo izboljšanje kazalcev stanja okolja.
Stanje segmenta okolja se ne bo bistveno poslabšalo.
B
nebistven vpliv
Ne pričakujemo bistvenih sprememb izbranih kazalcev stanja okolja.
nebistven vpliv pod pogoji Stanje segmenta okolja se bi lahko bistveno poslabšalo, če se ne bi
upoštevali omilitveni ukrepi.
C
(ob izvedbi omilitvenih
ukrepov-OU)
Pričakujemo poslabšanje enega ali več izbranih kazalcev stanja okolja.
Stanje segmenta okolja se bo bistveno poslabšalo. Na voljo ni ustreznih
omilitvenih ukrepov.
D
bistven vpliv
Pričakujemo poslabšanje enega ali več izbranih kazalcev stanja okolja.
Stanje segmenta okolja se bo bistveno, ireverzibilno, poslabšalo.
Remediacija okolja ni možna.
E
uničujoč vpliv
Pričakujemo uničujoče poslabšanje večine izbranih kazalcev stanja okolja.
Spremembe kazalcev stanja okolja ni mogoče omiliti z omilitveni ukrepi.
ugotavljanje vpliva ni
Ugotavljanje vpliva ni možno zaradi pomanjkanja podatkov o predvidenih
X
možno
posegih ali zaradi pomanjkanja podatkov o obstoječem stanju okolja.
Okoljski cilji in kazalci
Opredelili so se sledeči okoljski cilji in kazalci stanja okolja
Okoljski cilji OPN občine Zavrč
Ohranjanje kakovosti tal
Ustrezno čiščenje komunalnih odpadnih voda
Dobro stanje površinskih in podzemnih vod
Umeščanje poselitvenih območij stran od virov emisij v zrak
Obremenjenost stanovanjskih območij s hrupom pod mejnimi
vrednostmi
Upoštevanje strateških usmeritev celostnega varstva kulturne
dediščine
Ohranjanje krajinske podobe območja
Matrika ZVO d.o.o.
Kazalci stanja okolja
Analiza tal na vzorčnih ROTS lokacijah (koda:
04653, 06255 ter 05459)
Delež prebivalcev, ki koristi javno kanalizacijo za
odvajanje odpadne komunalne vode
-Kakovost podzemne vode
-Kakovost površinske vode
-PLDP; števno mesto Goričak
-Število konfliktnih območij
-PLDP; števno mesto Goričak
-PLDP; števno mesto MP Zavrč
-Število konfliktnih območij
Število manj, znatno, resno in skrajno ogroženih
enot dediščine
Število območij razpršene gradnje
stran 15 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
Okoljski cilji OPN občine Zavrč
Zavarovane
Ohranjanje stopnje biotske raznovrstnosti z
vrste in HT,
ohranjanjem ugodnega stanja ogroženih vrst in
ki se
habitatnih tipov na območju plana.
prednostno
ohranjajo
Naravne
Ohranitev lastnosti, zaradi katerih so deli
vrednote
narave na območju OPN opredeljeni za naravno
vrednoto določene zvrsti ter v največji možni
meri tudi vseh drugih lastnosti naravne
vrednote.
Racionalna raba naravnih virov
Učinkovito ravnanje z odpadki
Umeščanje območij stanovanj izven varovalnih pasov
elektroenergetskega omrežja (visokofrekvenčni viri sevanja)
Kazalci stanja okolja
Prisotnost oziroma razširjenost ogroženih
živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, ki
se prednostno ohranjajo
Ohranjenost naravnih vrednot
-Površina kmetijskih zemljišč
-Površina gozdnih zemljišč
-Količina odvzete pitne vode iz vodnega telesa
-Površina nepozidanih stavbnih zemljišč
-Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje v
okviru javne službe
-Poraba končne energije na prebivalca
-Letna količina komunalnih odpadkov na
prebivalca
-Število prebivalcev na eden ekološki otok
Število stanovanjskih objektov, ki so v
varovalnem pasu visokonapetostnih DV in RTP
Občinski prostorski načrt občine Zavrč
Bilance površin posameznih kategorij dejanske rabe, osnovne namenske rabe veljavnega plana ter
osnovne namenske rabe iz OPN
stavbna zemljišča
Osnovna
dejanska raba
[ha]*
112,76
1.026,61
kmetijska zemljišča
gozdna zemljišča
787,74
5,81
vode
ONRP– veljaven
plan [ha]
98,78
1.158,09
659,46
9,19
druga območja
0,04
1,29
Skupaj
1.932,95
1.926,81
Legenda:
*leto 2012 (vir: Register dejanske rabe, MKO)



ONRP–OPN [ha]
Razlika (veljaven
vs. novi) [ha]
114,14
-15,36
1.044,65
758,56
113,44
-99,1
9,44
/
1.926,80
-0,25
1,29
0,01
Razlika
(dejanska* vs.
novi) [ha]
-1,38
-18,04
29,18
-3,63
0,04
6,51
Z novim OPN se povečajo površine stavbnih zemljišč glede na veljavni plan za okoli 16 ha oz za
17%. Z OPN se skupne površine S zemljišč približajo skupni površini po dejanski rabi.
Površine gozdnih zemljišč v OPN se, glede na veljavno namensko rabo, povečajo za okoli 15%.
Površine kmetijskih zemljišč v OPN se, glede na veljavni plan, zmanjšajo za okoli 112 ha (9,7%)
in se približajo površini po dejanski rabi.
V OPN je predlaganih 262 uskladitev z dejanskim stanjem (12,26 ha, od tega na kmetijska zemljišča
10,7 ha), 77 izvzemov (pri izbrisih je vrnjenih v kmetijska zemljišča 3,75 ha in v gozdove 0,47 ha) ter
57 pobud (7,8 ha).
Predvidena so 3 območja, ki se bodo na novo urejala z OPPN (člen 96.):
 v delu naselja Zavrč za enoto urejanja ZA04 – SS; stanovanjska gradnja,
 v delu naselja Hrastovec za enoto urejanja prostora HR04 – CD; vrtec, zdravstveni
dom,
 Goričak-južni del (GO04).
Ključni negativni vplivi na okolje in negativni pojavi, ki jih lahko pričakujemo ob izvedbi OPN, v kolikor
se ne izvedejo omilitveni ukrepi:
Bistveni vplivi se lahko pojavijo na zdravje ljudi zaradi gradnje na plazovitih območjih.
Bistveni vplivi se lahko pojavijo na kulturno dediščino v kolikor se celovito ne pristop k urejanju
območja vaškega jedra Zavrč.
Bistveni vplivi se lahko pojavijo na zdravje in počutje ljudi v kolikor se ne navedejo podrobnejši
PIP za vse vrste rab, ki se pojavlja v OPN.
Zaradi OPN ne pričakujemo čezmejnih vplivov v Republiko Hrvaško.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 16 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
Ocene vplivov OPN
Ocenili smo, da vplivi izvedbe OPN ne bodo bistveni in da obstajajo ustrezni omilitveni ukrepi. Tako
nobena ocena za opredeljene okoljske cilje ni dosegla velikostnega razreda D ali E.
Omilitveni ukrepi so odločilni za dosego nebistvenega vpliva na okolje. V kolikor se ti ukrepi ne bi
upoštevali, bi vpliv na okolje lahko postal bistven (D) ali celo uničujoč (E).
Ocene za postavljene okoljske cilje OPN
SEGMENTI
Okoljski cilji OPN občine Zavrč
Podocena vplivov
OPN na okoljske cilje
TLA
Ohranjanje kakovosti tal
/
VODE
Ustrezno čiščenje komunalnih odpadnih voda
Dobro stanje površinskih in podzemnih vod
B (nebistven vpliv)
C (nebistven vpliv
ob izvedbi OU)
ZRAK
HRUP
Umeščanje poselitvenih območij stran od virov
emisij v zrak
Obremenjenost stanovanjskih območij s hrupom
pod mejnimi vrednostmi
KULTURNA
DEDIŠČINA
Upoštevanje strateških usmeritev celostnega
varstva kulturne dediščine
KRAJINA
Ohranjanje krajinske podobe območja
/
/
/
/
NARAVA
NARAVNI VIRI IN
KMETIJSKA
ZEMLJIŠČA
ODPADKI
EMS
SVETLOBNO
ONESNAŽEVANJE
ZDRAVJE LJUDI
Vpliv OPN na ogrožene in zavarovane živalske in
rastlinske vrste ter habitatne tipe, ki se
prednostno ohranjajo:
-Ohranjanje stopnje biotske raznovrstnosti z
ohranjanjem ugodnega stanja ogroženih vrst in
habitatnih tipov na območju plana.
Vpliv OPN na naravne vrednote:
Ohranitev lastnosti, zaradi katerih so deli narave
na območju OPN opredeljeni za naravno
vrednoto določene zvrsti ter v največji možni
meri tudi vseh drugih lastnosti naravne vrednote.
Racionalna raba naravnih virov
SKUPNA OCENA
vplivov OPN na
posamezne
segmente
C (nebistven vpliv
ob izvedbi OU)
C (nebistven vpliv
ob izvedbi OU)
C (nebistven vpliv
ob izvedbi OU)
C (nebistven vpliv
ob izvedbi OU)
C (nebistven vpliv
ob izvedbi OU)
B (nebistven
vpliv)
C (nebistven vpliv
ob izvedbi OU)
C (nebistven vpliv
ob izvedbi OU)
C (nebistven vpliv
ob izvedbi OU)
B (nebistven vpliv)
Učinkovito ravnanje z odpadki
Umeščanje območij stanovanj izven varovalnih
pasov elektroenergetskega omrežja
(visokofrekvenčni viri sevanja)
/
/
B (nebistven vpliv)
B (nebistven vpliv)
Ni se ocenjevalo
Zdravo okolje za ljudi
/
C (nebistven vpliv
ob izvedbi OU)
Postopek CPVO
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Direktorat za okolje, Sektor za CPVO je dne 20.12.2012 pozvalo
pristojne organe, da podajo mnenje o ustreznosti OP in oceno sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na
okolje za OPN občine Zavrč.
Ministrstvo je prejelo mnenja vseh organizacij, ki so bila pozvana k izdaji mnenja: Zavod RS za
varstvo narave (ZRSVN) OE Maribor, ARSO-sektor vode, Ministrstvo za izobraževanje, znanost,
kulturo in šport. Pripombe na OP je imel območni ZRSVN.
Pristojno ministrstvo je pozvalo Občino Zavrč (oz SOU občin v Spodnjem Podravju), da se okoljsko
poročilo dopolni v roku 60-ih dneh (do sredine marca 2013). Le-to ni bilo izvedeno, zaradi objektivnih
razlogov; za povezovalno cesto preko Drave so se začeli delati številni vzporedni projekti, katerih
vsebine povzema okoljsko poročilo. V vmesnem času je namreč padla odločitev, da se poseg iz
strateškega dela OPN »premakne« tudi v izvedbeni del OPN občin Gorišnica in Zavrč.
V oktobru 2013 je bila povezovalna cesta zaradi objektivnih razlogov umaknjena tako iz OPN občine
Zavrč kot tudi iz OPN občine Gorišnica.
OMILITVENI UKREPI - OU
Omilitveni ukrepi-prostorsko načrtovanje
Matrika ZVO d.o.o.
stran 17 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
Območje, ki se ureja z državnim lokacijskim načrtom (DLN MP Zavrč), je v OPN korektno izločeno s
samostojno EUP z oznako ZA06. Podrobnejša namenska raba tega območja je OP (območje ostalih
prometnih površin). V OPN (npr. podrobnejši PIP za PNRP) manjka opozorilo, da se to območje ureja z
DLN in da splošni PIP na tem območju ne veljajo.
Raba državnih cest (RI in RIII) ni ažurirana glede na veljavni plan, torej niso označene kot PC.
Predlagamo, da se raba uskladi z dejanskim stanjem.
Omilitveni ukrepi-okoljsko poročilo
Omilitveni ukrepi, ki se morajo izvesti, da so določene pobude za spremembo namenske rabe prostora
sprejemljive, se navedeni v prilogi VIII.
Tla
-Na območju kamnoloma pri Hrastovcu (EUP: HZ4), ki je že zaraščen in brez koncesije, se mora raba
iz veljavne LN spremeniti v gozdno (G). Raba se bo tako uskladiti z dejansko rabo, torej v gozdno ter
bo s tem omogočena nadaljnja samosanacija območja.
-V splošnih PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč (člen 89.) je treba prepovedati (Zakon o vodah)
intenzivne kmetijske dejavnosti z uporabo gnojevke, umetnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev v
priobalnem zemljišču vodotokov.
-V členoma 5. (Pomen izrazov) in 88. (Splošni PIP za varstvo voda, odstavek 7.) je treba popraviti oz.
dopolniti navedbe mej priobalnih zemljišč.
Vode
-V splošnih PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč (člen 88.) je treba prepovedati (Zakon o vodah)
intenzivne kmetijske dejavnosti z uporabo gnojevke, umetnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev v
priobalnem zemljišču vodotokov.
-V členih 5. (Pomen izrazov) in 87. (Splošni PIP za varstvo voda, odstavek 7.) je treba popraviti oz.
dopolniti navedbe mej priobalnih zemljišč.
- V členu 50. (Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščita in reševanje) je treba uskladiti
navedbe glede poplavnih območij. V občini po uradnih evidencah RS ni poplavnih območij.
-V izvedbenem delu je treba dodati podrobnejše PIP za namensko rabo površine celinskih voda
(oznaka: VC). Na območju občine je v OPN z omenjeno rabo označena Drava oz. njeni rokavi, ki
tečejo preko občine.
Zrak
-Na območju kamnoloma pri Hrastovcu (EUP: HZ4), ki je že zaraščen in brez koncesije, se mora raba
iz veljavne LN spremeniti v gozdno (G). Raba se bo tako uskladila z dejansko rabo, torej v gozdno ter
bo s tem omogočena nadaljnja samosanacija območja.
-V izvedbenem delu je treba določiti podrobnejše PIP za rabo IG (gospodarske cone). Rabo IG je treba
vključiti tudi v prilogi I in II Odloka o OPN.
Hrup
-V izvedbenem delu manjkajo določila za PNRP IG (gospodarske cone). Ta raba je predvidena v
gospodarski coni ob MP Zavrč. Manjkajo tudi podrobnejši PIP za omenjeno rabo. Omenjeno rabo je
treba vključiti tudi v prilogi I in II Odloka o OPN.
-Pozidava enostanovanjskih objektov na območju ob križišču RI in RIII, EUP: ZA04, raba SS, ne sme
posegati v varovalni pas ceste RIII, ki znaša 15 m od roba cestišča. To omejitev je potrebno vnesti v
člen 98. Splošni pogoji za parcelacijo na območjih, ki se urejajo z OPPN in pa kasneje v OPPN, ki je
predviden za ureditev tega območja.
-Odstavek 6. člena 92. je treba popraviti s sledečim tekstom:
»Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena, mora biti na meji med I. in IV. območjem
varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom območje, ki obkroža
IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji
varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom.
Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, je lahko
manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi
drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti
kazalcev hrupa, določene za to območje.«
Kulturna dediščina
-Na območju lokacije, kjer je predvidena ureditev parkirišča ob cerkvi Zavrč-Sv. Marija (3524), je
prepovedano:
o uničevati ali poškodovati drevje ali grmovje,
o uničevati, odstranjevati ali premeščati druge vrtnoarhitektonske objekte.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 18 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
spreminjati ekološke pogoje, ki so potrebni za obstoj in razvoj drevja ali grmovja,
graditi na oblikovani zeleni površini stavbe
spreminjati okolico naravne dediščine, tako da bi bila ta prizadeta (obzidava,.),
napeljevati žične in druge energetske vode čez oblikovano zeleno površino,
onesnaževati zrak in tla ter odlagati odpadke,
parkirišče ne sme biti izvedeno iz vodonepropustnih materialov (asfalt, beton,..), Glede na
značaj parkirišča (občasno parkiranje in le za osebna vozila) in ohranjeno naravno okolico
cerkve, predlagamo izvedbo parkirišča v peščeni obliki ali s tlakovci, ki se tudi zatravijo.
o parkirišče mora biti namenjeno le osebnim vozilom.
-V člen 55. Splošne določbe je potrebno zapisati, da so splošni PIP za varstvo kulturne dediščine (členi
80.-84.) nadrejeni podrobnejšim PIP za posamezno PNRP.
-Pobuda zap. št. 17., ki sega v območje Arheološko najdišče Prodnica, mora biti izločena iz OPN.
Dovoljena je le uskladitev stanja, stanovanjski objekt namreč posega v kmetijsko površino.
-V člen 97. (Splošni pogoji za parcelacije v območjih, ki se urejajo z OPPN) ali člen 96. (Splošni pogoji
za urejanje območja za katerega se pripravi OPPN) se naj navede, da je treba, na območjih
predvidene poselitve (EUP: ZA04)-gre za obstoječa nepozidana stanovanjska območja in pa v
gospodarski coni (EUP: ZA07), pred gradbenimi posegi preveriti arheološki potencial.
Za preveritev območij mora biti zadolžen nosilec projekta oz. investitor.
o
o
o
o
o
o
Narava
Št.
pobude za
sprememb
o NRP
EUP; PNRP
oz. PPNRP;
opis
območja
ZA04; SS;
GO02; SK
Prizadeta
vrsta ,
habitatni tip
ali naravov.
območje
Omilitveni ukrepi-OU
V novih poselitvenih območjih (Zavrč-jug,
Goričak-jug) se naj montirajo svetilke javne
razsvetljave, ki ne bodo projicirale svetlobe nad
vodoravnico in bodo skladne z Uredbo o
svetlobnem onesnaževanju.
Priporočamo, da se svetilke med 24:00 in 5:00
uro izklapljajo.
Netopirji
(monitoring
ni določil
vrste)
Razlog za
izbor OU
Ohranjanje
vrste
netopirjev.
V člen 49. (ohranjanje narave) je treba dodati
tudi navedbo posebnih varstvenih območij
(Natura 2000).
EUP: HZ05
Površine
Drave in
suhih
rokavov
V izvedbeni del je treba dodati podrobnejše PIP
za vode (VC) in PIP, ki bi urejali dejavnosti na
Dravi in suhih rokavih, torej za EUP HZ05.
Kvalifikacijsk
e vrste in HT
Priporoča se sledeči tekst:
-Pri predvidenih posegih na območja vodotokov
je potrebno ohranjati vodotoke in obvodne
vegetacijske pasove. Regulacije vodotokov niso
dovoljene. Regulirane vodotoke zaradi potreb
kmetijstva se renaturira, kjerkoli je to možno.
-Rekonstrukcija objektov na območju voda je
mogoča, če se s tem ne povečuje poplavna
ogroženost, ne poslabšuje stanje voda, je
omogočeno delovanje javnih služb, se s tem ne
ovira obstoječe posebne rabe voda in ni v
nasprotju s cilji upravljanja z vodami.
-Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega
načrta opredeljene kot vodna zemljišča, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane
kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni
dovoljena.
-Pri urejanju in obratovanju objektov in naprav
mlinov, žag in ribogojnic ter malih hidroelektrarn
odvzem vode ne sme ogrožati kakovosti voda ter
ekološko sprejemljivega pretoka. Če je to
potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v
vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen
prehod za ribe.
-Gradnja ribogojnic in zajem vode za namakanje
sta dopustna pod pogojem, da se zagotovi
ekološko sprejemljivi pretok.
-Odvzem plavin se izvaja na način, da se
bistveno ne spremenijo življenjske razmere rib,
rakov in drugih vodnih živali.Za gradnjo na
območjih vodnih zemljišč je potrebno izdelati
predhodno prostorsko preveritev, hidrološko
hidravlične analize, oceno vplivov na okolje in
pridobiti soglasje pristojnih služb ter upoštevati
pravne režime prostora.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 19 od 191
Doseganje
varstvenih
ciljev SPA in
pSCI, SAC
Drava
Ocena
ustreznosti in
verjetnosti
uspešnosti
OU
Časovni okvir
izvedbe
Nosilec
izvedbe
OU/nosilec
spremljanja
uspešnosti
OU
Ob
ustreznem
načrtovanju
je ukrep
izvedljiv.
Med
izvajanjem
OPN.
Občina Zavrč
Ukrep je
ustrezen,
velika
verjetnost
uspešnosti
Med
Občina Zavrč
načrtovanjem
OPN/načrtova Pristojni
lec OPN
ZRSVN
Ukrep je
ustrezen,
velika
verjetnost
uspešnosti,
če se v
proces
odločanja že
v začetnih
fazah
projektov
vključi čim
več
deležnikov.
Med
Občina Zavrč
načrtovanjem
OPN/načrtova VGP Drava
lec OPN
Ptuj/ Javna
služba
varstva voda
Okoljska
inšpekcija
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
Št.
pobude za
sprememb
o NRP
EUP; PNRP
oz. PPNRP;
opis
območja
Prizadeta
vrsta ,
habitatni tip
ali naravov.
območje
Omilitveni ukrepi-OU
HZ02, HZ03 Podrobnejši PIP za gozdove gospodarskega
pomena (EUP: HZ02, HZ03) so neustrezni. Na
območju HZ02 in HZ03 se ne sme nikakor
posegati v gozd, ker gre za izjemno naravno
vrednost območja, ki je tudi zaščiteno z
različnimi režimi.
Kvalifikacijsk
e vrste in HT
ter gozdni
rezervat
Posega se lahko le ob pozitivnem predhodnem
naravovarstvenem soglasju ARSO in Zavoda za
gozdove.
Razlog za
izbor OU
Doseganje
varstvenih
ciljev SPA in
pSCI, SAC
Drava
ter režima
varovanja
gozdnih
rezervatov
Območje
kulturne
dediščine –
cerkev sv.
Marije
Glede na varstveni režim za oblikovano naravno
dediščino je na območju prepovedano:
-uničevati ali poškodovati drevje ali grmovje,
-uničevati, odstranjevati ali premeščati druge
vrtno-arhitektonske objekte.
-spreminjati ekološke pogoje, ki so potrebni za
Namen
obstoj in razvoj drevja ali grmovja,
pobude/pos -graditi na oblikovani zeleni površini stavbe
ega je
-spreminjati okolico naravne dediščine, tako da
uskladitev
bi bila ta prizadeta (obzidava,.),
funkcionaln -napeljevati žične in druge energetske vode čez
ega
oblikovano zeleno površino,
zemljišča za - onesnaževati zrak in tla ter odlagati odpadke,
potrebe
-parkirišče ne sme biti izvedeno iz vodo
predvsem
nepropustnih materialov (asfalt, beton,..),
nivojskih
Meteorne vode s prevoznih površin – parkirišč bi
(talnihmorale biti, glede na možnost onesnaženja
stojišča,
podtalja, speljane v meteorno kanalizacijo ali
parkirišča
naravne vodotoke preko peskolovov in lovilcev
itd.)
olj. Glede na značaj parkirišča (občasno
ureditev ob parkiranje in le za osebna vozila) je možna
romanju do njihova izvedba tudi v peščeni obliki ali s
cerkve.
tlakovci, ki se zatravijo
-parkirišče mora biti le za osebna vozila.
EUP: HZ01
Pri načrtovanju posegov naj se ob upoštevanju
varstvenega režima vključi tudi sanacija nasada
eksot.
Pred morebitnimi posegi na parc. št. 97, k.o.
Zavrč je potrebno pridobiti naravovarstveno
soglasje in soglasje Zavoda RS za varstvo
narave, OE Maribor.
50
Obstoječi
ribnik, ob
katerem bi
uredili
površine za
rekreacijo,
šport,
zabavo in
zgradili
spremljajoči
objekt s
pokrito
teraso
EUP: HZ01
zavarovano
območje
(spomenik
oblikovane
narave)
1129: Zavrč,
nasad eksot
pri gradu
-Stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 20 m, ostali /
objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa
morajo biti odmaknjeni od meje gozda, ki bo po
predlagani spremembi ostal gozd, vsaj 1 m.
-Investitor oz. lastnik zemljišča mora tudi po
izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z
gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč
pod enakimi pogoji, kot doslej.
-Poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo
povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju
in na tleh.
-Morebitne štore ter odvečen odkopni material, ki
bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd18. čl. Zakona o gozdovih, ampak le na urejene
deponije odpadnega gradbenega materiala oz. ga
je potrebno vkopati v zasip.
-Po končani gradnji je potrebno sanirati
morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na
okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh
in začasnih gradbenih površinah. Teren ob
Matrika ZVO d.o.o.
stran 20 od 191
Nosilec
izvedbe
OU/nosilec
spremljanja
uspešnosti
OU
Med
Občina Zavrč
načrtovanjem
OPN/načrtova Zavod za
lec OPN
Gozdove
Slovenije, OE
Maribor/ KE
Ptuj
Ukrep je
ustrezen,
velika
verjetnost
uspešen, če
se v proces
odločanja že
v začetnih
fazah
projektov
vključi čim
več
deležnikov.
Med
Občina Zavrč
načrtovanjem
OPN/načrtova
lec OPN
Ukrep je
ustrezen,
velika
verjetnost
uspešnosti v
kolikor se
območje
načrtuje kot
samostojna
EUP in za leto predpišejo
posebni PIP.
Med
Občina Zavrč
načrtovanjem
OPN/načrtova ZVKDS OE
lec OPN
Maribor
Zaščita gozda Ukrep je
ustrezen,
velika
verjetnost
uspešnosti v
kolikor se
območje
načrtuje kot
samostojna
EUP in za leto predpišejo
posebni PIP.
Med
Občina Zavrč
načrtovanjem
OPN/načrtova Zavod za
lec OPN
Gozdove
Slovenije, OE
Maribor/ KE
Ptuj
V izvedbenem delu OPN je treba bolj specifično
zapisati določilo o obveznosti pridobitve
naravovarstvenih pogojev in soglasja.
V člen 85. (splošni PIP za ohranjanje narave) je
treba dodati sledeči tekst:
»Za naravovarstvene pogoje in naravovarstveno
soglasje, ki ga izda ARSO, je potrebno zaprositi v
primeru, če se dela oz. poseg v naravo izvaja na
območju, ki ima na podlagi predpisov s področja
ohranjanja narave poseben status.
Območja, ki imajo s predpisi na področju
ohranjanja narave poseben status, so naslednja:
-območja Natura 2000-posebna varstvena
območja in potencialna posebna varstvena
območja, določena z Uredbo o posebnih
varstvenih območjih
-zavarovana območja, določena z akti o
zavarovanjih in
-območja naravnih vrednot državnega ali
lokalnega pomena.«
1
Časovni okvir
izvedbe
Ukrep je
ustrezen,
velika
verjetnost
uspešnost, če
se v proces
odločanja že
v začetnih
fazah
projektov
vključi čim
več
deležnikov.
Člen je treba ustrezno spremeniti.
Celotna
občina
Ocena
ustreznosti in
verjetnosti
uspešnosti
OU
Zaščita
nasada
Gradbena,
geodetska in
stanovanjska
inšpekcija,
OE MariborMurska
Sobota,
Inšpekcijska
pisarna Ptuj
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
Št.
pobude za
sprememb
o NRP
EUP; PNRP
oz. PPNRP;
opis
območja
Prizadeta
vrsta ,
habitatni tip
ali naravov.
območje
Omilitveni ukrepi-OU
Razlog za
izbor OU
Ocena
ustreznosti in
verjetnosti
uspešnosti
OU
Časovni okvir
izvedbe
Nosilec
izvedbe
OU/nosilec
spremljanja
uspešnosti
OU
objektu, je v delu kjer je gozd, potrebno
vzpostaviti v prvotno stanje.
-Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati
določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s
sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih
lesnih asortimentov in Uredbo o varstvu pred
požarom v naravnem okolju.
-Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi
ustreznega dovoljenja za gradnjo.
-Drevje za krčitev označi in posek evidentira
pristojna KE Zavoda za gozdove Slovenije.
U1
Drava pSCI, Montirajo naj svetilke javne razsvetljave, ki ne
SAC, SPA
bodo projicirale svetlobe nad vodoravnico in bodo
skladne z uredbo o svetlobnem onesnaževanju.
Priporočamo, da se svetilke med 24:00 in 5:00
uro izklapljajo.
Sprememba
Zaščita
Ukrep je
posega v
habitata kval. ustrezen,
notranjo ceno vrste
velika
črtastega
verjetnost
medvedka,
uspešnosti
blizu so
notranje cone
malega
podkovnjaka
in Myotis
emarginatus.
Med
Občina Zavrč
načrtovanjem
OPN/načrtova Pristojni
lec OPN
ZRSVN
U15
Drava pSCI, Objektom in dovozni infrastrukturi naj se ne
SAC, SPA
dodaja javne razsvetljave
Notranja
cona
črtastega
medvedka
Med
Občina Zavrč
načrtovanjem
OPN/načrtova Pristojni
lec OPN
ZRSVN
Zaščita
Ukrep je
habitata kval. ustrezen,
vrst
velika
verjetnost
uspešnosti
V nadaljevanju še posebej poudarjamo OU za dva večja predvidena posega, ki sta podana s
pobudama št. 54 in 55 . Ostali OU za nekatere pobude so podani v prilogi VIII in se jih tudi obvezno
upošteva.
Pobuda št. 54 (hlev za vzrejo nesnic)
-Zagotoviti je treba v projektu, da se odpadnih vod pri opravljanju dejavnosti nikakor ne bi izpuščalo
v okolje ali celo v ribnik. Urediti bo treba ustrezne lagune za odpadni seč in blato.
-Za potrebe čiščenja hleva se ob hlevu izvede vodotesen jašek, kateri se po čiščenju izprazni s
traktorsko črpalko in transportira na CČN.
-Gnoj, ki nastane na farmi po vzreji, je potrebno ustrezno skladiščiti sproti odvažati (mogoča oddaja
okoliškim kmetom).
-V času poskusnega obratovanja je potrebno izvesti prve meritve hrupa in na podlagi izmerjenih
vrednosti oceniti raven hrupa pri najbližjih stanovanjskih objektih.
-Za izvedbo omilitvenih ukrepov predlagamo, da se območje izloči kot samostojen EUP za katerega se
predpišejo posebni PIP ali pa se le-ti navedejo v PIP za PNRP IK.
Pobuda št. 55 (hlev za vzrejo nesnic)
-Zagotoviti je treba v projektu, da se odpadnih vod pri opravljanju dejavnosti nikakor ne bi izpuščalo v
okolje. Urediti bo treba ustrezne lagune za odpadni seč in blato.
-Za potrebe čiščenja hleva se ob hlevu izvede vodotesen jašek, kateri se po čiščenju izprazni s
traktorsko črpalko in transportira na CČN.
-Gnoj, ki nastane na farmi po vzreji je potrebno ustrezno skladiščiti in sproti odvažati (mogoča oddaja
okoliškim kmetom).
-Za zmanjšanje vizualne izpostavljenosti novih hlevov predlagamo, da se okolica zasadi z avtohtonimi
drevesnimi vrstami in grmovjem.
-V času poskusnega obratovanja je potrebno izvesti prve meritve hrupa in na podlagi izmerjenih
vrednosti oceniti raven hrupa pri najbližjih stanovanjskih objektih.
-Za izvedbo omilitvenih ukrepov predlagamo, da se območje izloči kot samostojen EUP za katerega se
predpišejo posebni PIP ali pa se le-ti navedejo v PIP za PNRP IK.
SKLEPNA OCENA
Na podlagi ugotovitev okoljskega poročila ocenjujemo, da je Dopolnjen osnutek občinskega
prostorskega načrta občine Zavrč, z vidika vplivov izvedbe OPN na okolje, ohranjanje
narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine, sprejemljiv ob izvedbi podanih
omilitvenih ukrepov.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 21 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
3 OZADJE
3.1 Uvod
Občina Zavrč obsega vzhodni del vinorodnih Haloz in se v smeri sever-jug razteza med reko
Dravo in Hrvaško. V zahodnem delu meji na Občino Cirkulane, na vzhodnem in južnem delu
na Hrvaško ter na severnem delu na občino Gorišnica.
Občina Zavrč je s površino 19,3 km2 in 1.609 prebivalci (31. 12. 2010) uvrščena med
manjše slovenske občine in je nastala leta 1994 po razpadu Občine Ptuj. V občini je devet
statističnih naselij: Belski Vrh, Drenovec, Gorenjski Vrh, Goričak, Hrastovec, Korenjak,
Pestike, Turški Vrh in Zavrč.
Območje občine je, za slovenske razmere, malo gozdnato (40% dejanske površine občine).
Gozdne površine se pojavljajo na severni in na bolj strmih pobočjih haloških gričev. Na
južnih pobočjih prevladujejo vinogradi, v nižjih delih pa travniki, pašniki in sadovnjaki.
Vinogradi predstavljajo kar 14% območja občine.
Leta 2008 je bil sprejet Sklep o začetku priprave Občinskega prostorskega načrta Občine
Zavrč (Ur. l. RS, št. 87/08). Z uveljavitvijo sklepa je prenehal za območje Občine Zavrč
veljati Program priprave Strategije prostorskega razvoja občin v Spodnjem Podravju za
Mestno občino Ptuj ter občine Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo,
Markovci, Podlehnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in
Žetale (Ur. l. RS, št. 98/06).
S strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju: MKO) je bila izdana odločba št.
35409-30/2012/12, z dne 29.3.2012, v skladu s katero je treba za OPN občine Zavrč izvesti
postopek celovite presoje vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO), v okviru katerega se
izvede tudi presoja sprejemljivosti vplivov obravnavanega plana na varovana območja
(zavarovana območja, območja Natura 2000 ter naravne vrednote).
3.2 Namen poročila
Osnovni namen okoljskega poročila (v nadaljevanju: OP) je zagotoviti objektiven pregled in
evaluacijo verjetnih vplivov izvedbe OPN na vse segmente okolja, družbenega okolja,
kulturne dediščine in narave ter s temi informacijami pripomoči pri procesu CPVO.
Postopek CPVO vodi MKO s ciljem zagotavljanja visoke ravni varstva okolja z vključevanjem
okoljskih vidikov v pripravljanje in sprejemanje OPN, ki vodijo k trajnostnem razvoju
območja.
Celovita presoja varstva okolja mora biti izvedena med pripravo OPN ter pred njegovim
sprejetjem.
3.3 Izhodišča okoljskega poročila
Predmetno poročilo se nanaša na Osnutek odloka dopolnjenega osnutka občinskega
prostorskega načrta občine Zavrč, TDM Invest d.o.o., Ptuj, julij 2012.
Okoljska izhodišča so pravni režimi, omejitve, okviri, pogoji in druge podlage za doseganje
okoljskih ciljev na področjih varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in
Matrika ZVO d.o.o.
stran 22 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
kulturne dediščine, ki so v skladu s predpisi s področja varstva okolja določene kot obvezna
podlaga za pripravo planov. V okviru priprave predmetnega OP okoljska izhodišča izhajajo
iz:
 nacionalnih zakonov (vsaki obravnavani segment v tem poročilu navaja relevantno
zakonsko podlago),
 Resolucije o Nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012 /ReNPVO/ (Ur. l. RS,
št. 2/06),
 Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007
– 2013,
 odlokov lokalne skupnosti,
 pridobljenih smernic nosilcev urejanja prostora,
 strokovnih podlag, ki so bile delane v preteklosti za potrebe različnih razvojnih
projektov v občini Zavrč v preteklosti ter ostalih javno dostopnih podatkov.
Izhodišča za pripravo OP so okoljski cilji plana, merila vrednotenja in metodologija
ugotavljanja in vrednotenja vplivov plana na: okolje, naravo, varstvo človekovega zdravja
in kulturno dediščino.
3.4 Struktura poročila
Vsebina
Okoljsko poročilo, mora vsebovati najmanj vsebine, ki so zahtevane v Uredbi o okoljskem
poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe načrtov na okolje (Ur. l.
RS, št. 73/05).
Okoljsko poročilo je sestavljeno iz naslednjih vsebin:
 splošni del: predstavljeno ozadje, namen, izhodišča poročila ter metoda dela;
 Opis ključnih okoljskih problemov, in predvidenih negativnih vplivov plana;
 opis plana: opis osnovnih značilnosti plana;
 vrednotenje vplivov plana za posamezne segmente okolja (voda, tla, zrak, hrup,
kulturna dediščina, narava, odpadki, naravni viri in kmetijska zemljišča), ki so
sestavljena iz podpoglavij:
- stanje okolja: predstavljene naravnogeografske in družbeno-geografske
značilnosti obravnavanega območja, izhodiščno stanje okolja, varstvena,
varovana in zavarovana območja s pravnimi režimi ter smernice nosilcev urejanja
prostora;
- okoljski cilji plana in kazalci stanja okolja: opredelitev okoljskih ciljev plana in
kazalcev stanja okolja za spremljanje doseganja okoljskih ciljev plana;
- merila in metode ugotavljanja in vrednotenja vplivov: predstavljan metodološki
pristop;
- vplivi plana in presoja: ovrednoteni vplivi plana za posamezne segmente, presoja
vplivov na postavljene okoljske cilje, omilitveni ukrepi;
- program spremljanja ali monitoring: opredeljeni kazalci za spremljanje stanja
okolja oziroma doseganje okoljskih ciljev plana;
POMEMBNO!
Predlagamo, da podatke o spremljanju kazalcev stanja okolja (vrednosti kazalcev) Občina
Zavrč predstavi javnosti na vsakih 5 let v obliki poročila. S tem načinom bi bila dosežena
širša informiranost o stanju okolja v lokalni skupnosti ter vzpostavljen mehanizem za
vključevanje civilne sfere v reševanje okoljskih problemov.
Priporočljivo je, da se okoljski cilji, kazalci ter način spremljanja kazalcev ter odgovorni
subjekti za to, navedejo v OPN.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 23 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
Posamezna poglavja s segmenti okolja se začnejo z navedbo zakonskih osnov ter ostalih
virov. V kolikor se v nadaljevanju teksta ponovi določen zakonski predpis, se številka in leto
uradnega lista ne ponavlja, ampak se navaja samo besedilo zakonskega predpisa;
 alternative: opredelitev do alternativnih rešitev za posamezne predvidene ureditve;
 opozorilo o celovitosti;
 sklepna ocena o sprejemljivosti.
Sestavni del okoljskega poročila je dodatek za presojo sprejemljivosti izvedbe posegov na
varovana območja (v nadaljevanju: Dodatek k OP).
Pravna osnova za izdelavo Dodatka k OP je podana v Zakonu o ohranjanju narave /ZON/
(Ur. l. RS, št. 56/99 (31/00 - popr.), 110/02-ZGO-1, 119/02, 41/04, 61/06-ZDru-1, 63/07
Odl. US: Up-395/06-24, U-I-64/07-13, 32/2008 Odl. US: U-I-386/06-32, 8/10-ZSKZ-B) (v
nadaljevanju ZON) ter v 4. točki 3. člena Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe
planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10,
3/11). Vsebina je določena v prilogi 8. omenjenega pravilnika.
Dodatek k OP je sestavljen iz naslednjih vsebin:
 ime in kratek opis plana;
 podatki o planu oz. s planom načrtovanem posegu v naravo:
- območje, ki ga zajema plan,
- določitev namenske rabe prostora,
- velikost in drugi osnovni podatki o vseh načrtovanih posegih v naravo,
- predvideno obdobje izvajanja plana,
- potrebe po naravnih virih,
- predvidene emisije, odpadki in ravnanje z njimi,
 podatki o varovanih območjih:
- varstveni cilji varovanih območij in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni
vrednosti območja,
- prikaz varstvenih, varovanih, zavarovanih, degradiranih in drugih območij, na
katerih je zaradi varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov ali
kulturne dediščine predpisan drugačen režim,
- povzetek veljavnih pravnih režimov na varovanih območjih ali njihovih delih,
podatki o pridobitvi naravovarstvenih smernic,
- prikaz območij dejanske rabe prostora,
- vrste in habitatni tipi za katere je natura območje določeno,
- načrti za upravljanje območja in usmeritve, ki izhajajo iz njih,
- opis obstoječega izhodiščnega stanja območja,
- ključne značilnosti habitatov ali vrst na območju,
- podatki o sezonskih vplivih in vplivih naravnih motenj na ključne habitate ali
vrste na območju,
 podatki o ugotovljenih vplivih in njihovi presoji:
- metoda presoje vplivov na naravo,
- opredelitev ugotovljenih škodljivih vplivov posega v naravo na varstvene cilje
posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter povezanost, vključno s
kumulativnimi vplivi,
- opredelitev ugotovljenih škodljivih vplivov plana na varovana območja in ocena
vplivov načrtovanih posegov na varovana območja,
- splošna ocena,
- ugotovitve v primeru preveritve alternativnih rešitev, navedba preverjenih rešitev
in razlogi za izbor predlagane rešitve,
 omilitveni ukrepi in priporočila, časovni okvir njihove izvedbe, njihovi nosilci in način
spremljanja izvedbe:
- omilitveni ukrepi,
- navedba morebitnih načrtovanih ali obravnavanih pobud za ohranjanje narave, ki
lahko vpliva na bodoče stanje območja,
 navedba o virih podatkov oziroma načinu njihove pridobitve in o metodah
napovedovanja vpliva in presoj;
Matrika ZVO d.o.o.
stran 24 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo

navedbe o izvajalcih in morebitnih podizvajalcih okoljskega poročila.
Razlaga pogosto uporabljanih terminov
V pričujočem poročilu se namesto občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) pogosto
uporabljata tudi termina plan ali Odlok o OPN. Gre za to, da je dopolnjen osnutek OPN,
katerega okoljsko poročilo ocenjuje, pripravljen v obliki (predloga) odloka, ki naj bi šel na
koncu procesa priprave OPN v glasovanje na Občinski svet.
Glede na Zakon o prostorskem načrtovanju se z nazivi: OPN, plan, Odlok o OPN, v tem
poročilu razume in govori o dopolnjenem osnutku občinskega prostorskega načrta občine
Zavrč, ki je prikazan v formi osnutka odloka.
V poročilu se beseda občina pojavlja v dveh oblikah: z veliko začetnico in z malo začetnico.
Občina z veliko začetnico v tem poročilu pomeni institucijo, z malo začetnico pa območje
občine Zavrč.
3.5 Merila in metode ugotavljanja in vrednotenja vplivov
OPN
3.5.1
Splošno
Na podlagi strateških ciljev plana oz. prostorskega razvoja občine, okoljskih ciljev, analize
posameznih sestavin okolja, določitve dejanskega stanja okolja ter analize predvidenih
sprememb namenske rabe in posegov katerih plan omogoča (in predvideva) na prostoru
občine, je bila opredeljena ocena vplivov plana na okolje, naravo, kulturno dediščino ter
družbeno okolje.
Glede na Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov
izvedbe planov na okolje je potrebno v okoljskem poročilu opredeliti neposredne, daljinske,
kumulativne, sinergijske, kratkoročne, srednjeročne, dolgoročne, trajne in začasne vplive
izvedbe plana.
V prej omenjeni uredbi so zgoraj omenjeni vplivi obrazloženi kot:
1. Neposredni vpliv: se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje, ki na območju
plana neposredno vpliva na izbrane kazalce stanja okolja. Ugotovljeno območje
neposrednega vpliva izhaja iz ugotovitev na terenu, podrobnejših podatkov o izvedbi
posega v okolje in iz drugih dejanskih okoliščin.
2. Daljinski vpliv: se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje z vplivi, ki so
posledica izvedbe plana in se zgodijo oddaljeno od posega v okolje.
3. Kumulativni vpliv: se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje, ki zanemarljivo
vpliva na izbrane kazalce stanja okolja, ima pa skupaj z obstoječimi posegi v okolje ali s
posegi, ki so načrtovani in grajeni na podlagi drugih planov, velik vpliv na izbrane
kazalce stanja okolja, ali kadar ima več posameznih za okolje zanemarljivih vplivov
istega posega ali več posegov istega plana združen vpliv, katerega učinki na izbrane
kazalce stanja okolja niso zanemarljivi.
4. Sinergijski vpliv: se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje z vplivi, ki so v
celoti večji od vsote posameznih vplivov. Sinergijski vplivi se ugotavljajo zlasti v
primerih, ko se količina vplivov na habitate, naravne vire ali poseljena območja približa
zmogljivosti kompenziranja teh vplivov.
5. Kratkoročni vpliv: je vpliv, ki preneha vplivati na izbrane kazalce stanja okolja v petih
(5) letih od začetka vplivanja.
6. Srednjeročni vpliv: je vpliv, ki preneha vplivati na izbrane kazalce stanja okolja med
petimi (5) in desetimi (10) leti od začetka vplivanja.
7. Dolgoročni vpliv: je vpliv, ki ne preneha vplivati na izbrane kazalce stanja okolja v
desetih (10) letih od začetka vplivanja.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 25 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
8. Trajni vpliv: predstavlja vpliv, ki pusti trajne posledice.
9. Začasni vpliv: predstavlja vpliv začasne narave.
Doseganje okoljskih ciljev plana smo vrednotili na podlagi ocenjenih sprememb kazalcev
stanja okolja (trend gibanja kazalca), ki smo jih opredelili za ugotavljanje doseganja
okoljskih ciljev plana.
V tabelah se, poleg opisanih pričakovanih smeri – trendov gibanja kazalcev, grafično s
pomočjo »smeškov« orisuje možnost oz. verjetnost doseganja okoljskih ciljev.
Tabela 1: Znaki ocene razvoja posameznega kazalca
Znaki ocene razvoja posameznega kazalca
razvoj v smeri, ki pomeni doseganje kakovostno ali
količinsko opredeljenega cilja
neopredeljiva smer razvoja, nezadosten razvoj za
dosego kakovostnih oz. količinskih ciljev,
neugoden razvoj
Spremembo posameznega kazalca stanja okolja smo predvideli na podlagi dostopnih
podatkov in trendov za ta kazalec ter opredeljenih potencialnih vplivov OPN. Na podlagi
postavljenih velikostnih razredov, smo vrednotili vplive plana na postavljene okoljske cilje.
Lestvica velikostnih razredov z načinom vrednotenja vplivov izvedbe plana na uresničevanje
okoljskih ciljev glede na pričakovane spremembe kazalcev stanja okolja je prikazana v
tabeli 2. V sklopu vrednotenja vplivov je bila za vsak segment okolja določena pripadajoča
lestvica vrednotenja:
 Če se ocene za katerokoli posledico izvedbe plana uvrstijo v velikostni razred A
(pozitiven vpliv), vplivi izvedbe le tega delujejo pozitivno na uresničevanje okoljskih
ciljev. Z oceno A (ni vpliva) se oceni kadar se ne pričakuje niti pozitivnih niti negativnih
vplivov plana.
 Če se ocene za katerokoli posledico izvedbe plana uvrstijo v velikostni razred B
(nebistven vpliv), vplivi izvedbe le tega na uresničevanje okoljskih ciljev niso pomembni.
 Če se ocene za katerokoli posledico izvedbe plana uvrstijo v velikostni razred C
(nebistven vpliv pod pogoji), vplivi izvedbe le tega na uresničevanje okoljskih ciljev so
pomembni, vendar obstajajo ustrezni in izvedljivi omilitveni ukrepi, ki vplive zmanjšajo
na sprejemljivo raven.
 Če se podocene in ocene za katerikoli posledico izvedbe plana uvrstijo v velikostni razred
D ali E, so vplivi izvedbe za uresničevanje okoljskih ciljev pomembni in škodljivi.
Tabela 2: Lestvica velikostnih razredov z načinom vrednotenja vplivov izvedbe
plana na uresničevanje okoljskih ciljev glede na pričakovane spremembe kazalcev
stanja okolja in glede na vplive plana na posamezen segment okolja
Razred
učinka
A
B
C
D
E
Opredelitev razreda učinka
Vrednotenje glede na spremembe kazalcev stanja okolja in glede na
vplive plana na posamezen segment okolja
Izbrani kazalec stanja okolja
Stanje segmenta okolja se ne bo spremenilo oz. se bo izboljšalo.
ni vpliva oziroma je lahko vpliv
Ne pričakujemo sprememb vrednosti izbranih kazalcev stanja okolja
pozitiven
oziroma pričakujemo izboljšanje kazalcev stanja okolja.
Stanje segmenta okolja se ne bo bistveno poslabšalo.
nebistven vpliv
Ne pričakujemo bistvenih sprememb izbranih kazalcev stanja okolja.
Stanje segmenta okolja se bi lahko bistveno poslabšalo, če se ne bi
upoštevali omilitveni ukrepi.
nebistven vpliv pod pogoji (ob
izvedbi omilitvenih ukrepov)
Pričakujemo poslabšanje enega ali več izbranih kazalcev stanja
okolja.
Stanje segmenta okolja se bo bistveno poslabšalo. Na voljo ni
ustreznih omilitvenih ukrepov.
bistven vpliv
Pričakujemo poslabšanje enega ali več izbranih kazalcev stanja
okolja.
Stanje segmenta okolja se bo bistveno, ireverzibilno, poslabšalo.
uničujoč vpliv
Remediacija okolja ni možna.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 26 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
Razred
učinka
Opredelitev razreda učinka
X
ugotavljanje vpliva ni možno
3.5.2
Vrednotenje glede na spremembe kazalcev stanja okolja in glede na
vplive plana na posamezen segment okolja
Izbrani kazalec stanja okolja
Pričakujemo uničujoče poslabšanje večine izbranih kazalcev stanja
okolja. Spremembe kazalcev stanja okolja ni mogoče omiliti z
omilitveni ukrepi.
Ugotavljanje vpliva ni možno zaradi pomanjkanja podatkov o
predvidenih posegih ali zaradi pomanjkanja podatkov o obstoječem
stanju okolja.
Omilitveni ukrepi
Omilitveni ukrepi
V poročilu so za vsak segment okolja lahko navedeni omilitveni ukrepi.
Omilitveni ukrepi so ključni, da ne pride do bistvenega (ocena D) ali celo uničujočega vpliva
(ocena E).
Tovrstni ukrepi MORAJO biti navedeni v planu oz. se morajo pri posegih izvajati. Vsebovat
jih mora dopolnjen osnutek OPN, ki ga pripravljavec odda z vlogo na MKO za mnenje o
sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje.
V kolikor omilitveni ukrepi niso vključeni v dopolnjen osnutek OPN in plan ne dobi
pozitivnega mnenja (OP pa dobi od MKO mnenje o ustreznosti), se jih lahko vključi
naknadno v predlog OPN. V tem primeru lahko MKO hkrati z odločbo o potrditvi plana izda
tudi mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje.
Za vse omilitvene ukrepe je naveden(o)(a):
 kdo mora poskrbeti za izvedbo omilitvenega ukrepa,
 časovna opredelitev izvedbe omilitvenega ukrepa (v kateri fazi oz. postopku ga je
treba izvesti),
 način spremljanja uspešnosti izvedenega omilitvenega ukrepa.
Omilitveni ukrepi za posege/pobude, za katere je predvidena sprememba namenske rabe
prostora, so navedeni v prilogi VIII.
Omilitveni ukrepi MORAJO biti upoštevani v dokumentu Predlog OPN Občine Zavrč,
smiselno pa je, da so že v Dopolnjenem osnutku OPN, preden gre plan na MKO oz. v javno
razgrnitev.
Priporočila in zakonske obveznosti
Poleg omilitvenih ukrepov so, v podpoglavjih Vrednotenje vplivov izvedbe OPN, navedena
tudi priporočila in zakonske obveznosti.
1) Zakonske obveznosti: Poudariti je treba, da v poročilu niso navedene vse zakonske
zahteve, ki jih mora posamezen zavezanec izvajati. Izpostavili smo samo tiste, ki se
po naši oceni, ne izvajajo oz. se izvajajo pomanjkljivo in/ali je izvajanje določb
ključno, da vpliv ni bistven (ocena D).
2) Priporočila: Z upoštevanjem le-teh se dodatno zmanjša vpliv izvedbe plana na
posamezen segment okolja.
Navedene zakonske obveznosti se morajo upoštevati pri načrtovanju plana.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 27 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
4 PREGLED POJAVOV, ZNAČILNOSTI TER POMEMBNIH
PRIČAKOVANIH VPLIVOV OPN
V OP se opredelijo, opišejo in ovrednotijo pomembni vplivi izvedbe plana na: okolje,
naravo, varstvo človekovega zdravja in na kulturno dediščino. Obravnavajo se:
 elementi okolja (zrak, tla, voda, hrup, odpadki, elektromagnetno sevanje, svetlobno
onesnaževanje),
 narava (vpliv na biotsko raznovrstnost in naravne vrednote),
 človek (družbeno okolje, zdravje),
 kulturna dediščina ter krajina.
V začetni fazi priprave OP smo na podlagi obstoječih podatkov, pogovora z naročnikom in
planerjem ter terenskih ogledov, identificirali ključne okoljske probleme, pojave in
značilnosti lokalnega okolja. Nato smo predvideli bistvene vplive ob izvajanju OPN na okolje,
zdravje ljudi, naravo in kulturno dediščino.
V tem poglavju so zajete tudi informacije, ki jih zahteva Uredba o okoljskem poročilu in
podrobnejšem
postopku
celovite
presoje
vplivov
izvedbe
planov
na
okolje
v Prilogi I, Točka 1.g) Vsebina okoljskega poročila; Potrebe po naravnih virih in Točka 1.h)
Vsebina okoljskega poročila; Predvidene emisije, odpadki in ravnanja z njimi.
Tabela 3: Pregled obstoječih pomembnih vplivov, (problematičnih) pojavov ter
značilnosti na območju občine Zavrč
Segment
Zrak
Vode
Negativni vplivi, pojavi ter značilnosti
-Povprečna letna temperatura je okoli 9,6°C.
-Območje občine je del območja onesnaženosti z oznako SI 1. Na območju je, v grobem, zrak
onesnažen pod dovoljeno mejo, razen pri ozonu kjer so ravni povsod previsoke.
-Glavna onesnaževalca zraka sta razpršeni vir emisij iz prometa in točkovni viri emisij iz
individualnih kurišč. Povečane so nekoliko emisije prahu in CO zaradi velikega deleža lesa pri
kurjavi.
-Delež gospodinjstev, ki se ogrevajo z lesom in lesnimi ostanki znaša 62,5% in porabijo 1.834 m3
lesne biomase na leto. Skupni potencial lesne biomase znaša 3.542 m3/a, ob upoštevanju porabe
ostane še neizkoriščeno 1.510 m3/a.
-Ostali OVE, razen lesa, niso izkoriščeni.
-Na območju občine ni pridobivalnega prostora za pridobivanje mineralnih surovin. Je eden večji
nelegalen, na območju Hrastovca, ki pa je že poraščen z gozdom.
-V občini Zavrč v primerjavi s Slovenijo niso prisotne povečane emisije ogljikovega in žveplovega
dioksida. Emisije ogljikovega oksida in prahu, ki nastajajo kot posledica nepopolnega zgorevanja
lesa, so v občini v primerjavi s Slovenijo višje, kar je povsem skladno s strukturo ogrevanja, saj v
občini les uporabljajo za ogrevanje v precej večjem deležu kot v Sloveniji.
-V občini ni sistemov daljinskega toplovodnega ogrevanja, plinovod je oddaljen okoli 9 km od
občine.
-Povprečni letni dnevni promet (PLDP) najbolj obremenjenih cest skozi občino; RI (Ptuj-MP Zavrč)
ter RIII (Zavrč-Drenovec) znaša okoli 1.700.
-V občini ni emitentov, ki so zavezani za pridobitev okoljevarstveno dovoljenje.
-V občini ni industrijskih obratov, tudi ne obrtno-gospodarske cone. Zaznano je eno konfliktno
območje, kjer se površine čiste st. gradnje((SS) stikajo s križiščem cest RI in RIII v Zavrču.
-Letno pade v okoli 1.000 mm padavin. Največja količina padavin pade v maju, avgustu in
septembru.
-Drava je voda 1. reda, s srednjim letnim pretokom okoli 300 m3/s.
-Kemijsko in ekološko stanje Drave je ocenjeno kot dobro.
-Poplavnih območij ni, glede na uradne državne evidence, sta pa v občini dva večja hudourniška
potoka. Dejstvo pa je, da Drava v občini poplavlja poplavni gozd do 1 ježe, kjer pa ni stavbnih
zemljišč.
-Pitna voda na območju je iz vodnega telesa (VT) Dravska kotlina, kjer gre za aluvialne
vodonosnike ob Dravi. Tudi v času suše v občini ni redukcij pitne vode. Zdravstvena ustreznost
pitne vode je dobra, nadzor ustrezen.
-Okoli 75 % populacije občine se oskrbuje iz javnega sistema.
-Iz vseh sistemov (javni vodovod, lastna zajetja) zajemanja pitne podzemne vode se dnevno
načrpa okoli 133 m3 vode oz. okoli 83 L/prebivalca*dan. V tej številki je vključena raba vode za vse
segmente: gospodinjstva, gospodarstvo, kmetijstvo, javni sektor. Poraba v občini je nižja od
državnega povprečja, ki zadnja leta znaša okoli 120 L/prebivalca*dan.
-Na območju občine ni vodovarstvenih območij.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 28 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
Tla
Odpadki
Hrup
EMS
Svetlobno
onesnaževa
nje
Kulturna
dediščina
Naravni viri
in kmetijska
zemljišča
-Po podatkih za l. 2011 javni kanalizacijski sistem koristi le okoli 25% populacije občine. Deloma je
vzpostavljen sistem v občinskem središču. Na ostalih območjih razpršene poselitve je relativno
obsežen problem zaradi neustreznega odvajanja odpadnih komunalnih voda preko pretočnih greznic
neposredno v okolje.
-V občini ni hidroelektrarn.
-Območje Haloz je iz terciarnih sedimentov. Na območju Zavrča, Goričaka in delno Hrastovca gre pa
za glinasto-prodne zasipe, ki jih je ustvarila Drava.
-Večina občine, gre za območje Haloz, pokriva rendzina na mehkih karbonatnih kamninah, kjer je
talno število med 40-46.
-Reliefno sta dve območji: območje Haloz, ostalo, bolj ravninsko območje. Haloške gorice so na
splošno precej strme, 67% površin ima nagibe 30-50%. Običajno so vzhodna pobočja relativno bolj
strma od zahodnih.
-Večina območja občina je erozijsko ogroženo oz. veljajo zahtevnejši protierozijski ukrepi. Zaradi
reliefnih in pedoloških lastnosti je območje uvrščeno med srednje-bolj ogrožena območja z
zemeljskimi plazovi. Na območju občine je 19 registriranih zemeljskih plazov, vsi na območju Haloz.
Večina jih je nastala v neurju leta 1998. Večjega plazu, ki bi ogrožal več objektov, ni. Gre za
posamezne zdrse zemljine na trajnih pašnikih in vinogradih, ogrožene so posamezne vikend hiše in
nekaj stanovanjskih hiš ter ceste. Plazovi so večinoma nesanirani.
-Na območju občine še ni bilo opravljenih ROTS meritev tal. Meritve v okolici občine, na Ptujskem
polju in Halozah kažejo, da so koncentracije vseh analiziranih snovi in elementov (organskih in
anorganskih) pod mejnimi imisijskimi vrednostmi.
-Na območju občine ni obsežnega intenzivnega kmetovanja. Glavna dejavnost je vinogradništvo.
-V občini ni večjih kamnolomov ali peskokopov.
-Oba večja potoka, ki tečeta iz Haloz skozi občino v smeri jug-sever proti Dravi, sta hudourniškega
značaja.
-Ravnanje z odpadki je ustrezno.
-Na območju občine ni odlagališča odpadkov, odlaganje odpadkov z območja občine je urejeno na
centralnem odlagališču odpadkov v Gajkah, v Mestni občini Ptuj.
-Organizirano je ločeno zbiranje odpadkov. Javno službo na območju občine Zavrč izvaja podjetje
Čisto mesto Ptuj d.o.o.
-V letu 2011 se je v občini zbralo 292 ton odpadkov ALI 171 kg/prebivalca*leto oz. okoli 154 kg
mešanih komunalnih odp./prebivalca, kar je veliko manj od državnega povprečja (l. 2009; 449 kg
vseh odpadkov na prebivalca ). V letu 2011 je nastalo skupaj 226 ton odpadkov.
-V občini je 9 EKO otokov na katere gravitira v povprečju okoli 180 ljudi. EKO otoki so zadovoljivo
razporejeni po aglomeracijah.
-Povprečni letni dnevni promet (PLDP) najbolj obremenjenih cest skozi občino; RI (Ptuj-MP Zavrč)
ter RIII (Zavrč-Drenovec) znaša okoli 1.700.
-V občini ni emitentov, ki so zavezani za pridobitev okoljevarstveno dovoljenje.
-V občini ni industrijskih obratov, tudi ne konfliktnih območij-poselitev/gospodarstvo.
-V občini ni železnice.
-V občini ni industrijskih obratov, tudi ne obrtno-gospodarske cone. Zaznano je eno konfliktno
območje, kjer se površine čiste st. gradnje((SS) stikajo s križiščem cest RI in RIII v Zavrču.
-Na območju občine ni širših zavarovanih območij po Zakonu o ohranjanju narave.
-Stopnje varstva pred hrupom se na območju občine urejajo z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju.
-Na območju občine poteka omrežje visokonapetostnega 110 kV daljnovoda (DV) ForminNedeljanec (meddržavni DV). Varovalni pas DV poteka večinoma preko kmetijskih in gozdnih
površin, kjer velja režim za II. območje varstva pred sevanjem. Varovalni pas DV posega v območja
stanovanj (SS) le na kratkem odseku, na območju vaškega jedra Zavrč, območje gradu Zavrč.
-Na območju občine ena (1) bazna postaja za prenos signala mobilne telefonije in 1 radijski
oddajnik.
-V občini Zavrč je javna razsvetljava samo na mejnem prehodu Zavrč in je v upravljanju Ministrstva
za notranje zadeve.
-Poraba električne energije za javno razsvetljavo znaša 113 MWh/leto.
-Za javno razsvetljavo se porabi 4 % vse električne energije v občini.
-Letna poraba elektrike vseh svetilk JR presega ciljno vrednost. Leto 2010: 70,6
kWh/prebivalca/leto*. Ciljna vrednost je bila presežena za 58,4%.
-Na območju občine je registriranih 22 enot kulturne dediščine (KD). Pet (5) enot KD je razglašenih
za kulturni spomenik, vsi lokalnega pomena. Na območju občine so: dve arheološki dediščini; 12
enot stavbne profane dediščina; 7 enot sakralne stavbne dediščine; naselbinska dediščina ZavrčVaško jedro.
-Nepremična KD je v slabem stanju. Osem (8) enot KD je ogrožene s stopnjo 4 in manj. Dve (2)
enoti dediščine v naravi ne obstajata več, sta porušeni. Skupaj je torej kar 45,5% vse dediščine na
območju občine Zavrč najmanj zmerno ogrožene. V slabem stanju je predvsem stavbna dediščina
na podeželju, na območju gradu Zavrč ter obe arheološki najdišči, ki sta zaradi obstoječih in
predvidenih posegov, ki imajo podlago v že obstoječih planskih dokumentih, izjemno ogroženi.
-Ocena ogroženosti je bila s strani pristojnega ZVKDS izdelana l. 2012.
-Okoli 60% območja občine predstavljajo, po osnovni namenski rabi, kmetijske površine.
-Glede na osnovno dejansko rabo je v občini okoli 6.400 m2 kmetijskih zemljišč na prebivalca
občine. Okoli 14% vseh kmetijskih površin oz. 912 m2/prebivalca je obdelovalnih (njive in vrtovi), v
državi okoli 2.300 m2 K zemljišč v uporabi oz. okoli 900 m2 obdelovalnih površin/prebivalca.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 29 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
Krajina
Narava
Splošno
-Večina občine, gre za območje Haloz, pokriva rendzina, kjer je detajlno talno število (DTŠ) med
40-46. V dolinah vodotokov Kojuhovski potok, Turški potok ter na terasah reke Drave so najboljša
kmetijska zemljišča v občini, DTŠ 45-79. V severnem delu občine, med Hrastovcem in reko Dravo,
so dokaj siromašna evtrična rjava tla, DTŠ 25-69.
-Po osnovni namenski rabi je gozda 660 ha ali okoli 34% območja občine. Po dejanski rabi znaša
gozdnatost okoli 41%. Državno povprečje gozdnatosti znaša okoli 60%. Večina občine sega v
Haloze, ki so značilno vinogradniško območje. Južnejša pobočja tako večinoma poraščajo
vinogradi, severnejša in doline pa travniki in gozd. Lesne biomase ja zadosti za lokalne potrebe. Les
je glavni vir kurjave.
-V občino sega gozdni rezervat, gozda loke ob Dravi.
-Okoli 75% populacije občine se oskrbuje iz javnega sistema, ostali pa iz zasebnih vodovodnih
sistemov, 20 izdanih vodnih dovoljenj.
-V občini se iz vseh sistemov zajemanja pitne podzemne vode dnevno načrpa okoli 133 m3 vode oz.
83 L/prebivalca*dan. Poraba je nižja od državnega povprečja, ki v zadnjih letih znaša okoli 120
L/prebivalca*dan.
-Občina ima izdelan lokalni energetski koncept.
-V občini ni hidroelektrarn.
-Skupaj se v občini Zavrč poraba končne energije (brez prometa) znaša 9,72 GWh oz. 6,07
MWh/prebivalca*leto. Poraba končne energije občine je okoli 70% nižja od državnega povprečja.
Glavni razlog temu je, da v občini ni velikih industrijskih porabnikov energije.
-Obnovljivi viri energije (OVE), razen lesa za kurjavo, slabo izkoriščeni. Delež gospodinjstev, ki se
ogrevajo z lesom in lesnimi ostanki znaša 62,5% in porabijo 1.834 m3 lesne biomase na leto.
Skupni potencial lesne biomase znaša 3.542 m3/ leto, ob upoštevanju porabe ostane še
neizkoriščeno 1.510 m3/leto.
-Na območju občine ni pridobivalnega prostora za pridobivanje mineralnih surovin. Je eden večji
nelegalen, na območju Hrastovca, ki pa je že poraščen z gozdom.
-V občini je okoli (veljavni plan) 16 ha nezazidanih stavbnih zemljišč (NSZ), kar pomeni okoli 16%
vseh stavbnih zemljišč v občini, ki znašajo 98,78 ha. Delež NSZ, kjer je možna stanovanjska
gradnja, znaša okoli 3 ha oz. okoli 19% vseh NSZ. Ocenjujemo, da bi bilo mogoče na teh zemljiščih
zgraditi okoli 30 enostanovanjskih zgradb, kar pomeni ob predpostavki 4 osebe/stanovanjsko
zgradbo, novih stanovanjskih površin za okoli 120 prebivalcev.
- Le tri naselja so se delno razvila v gručasta naselja v dolinah; Goričak, Hrastovec, Zavrč. Gre za
tipično vinogradniško območje z razpršeno poselitvijo.
-Kar 14% površine občine, po dejanski rabi, obsegajo vinogradi. Vinogradniška območja so območja
razpršene poselitve, ki se je oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto,
vinskimi kletmi in gospodarskimi objekti za spravilo sadja, orodja in mehanizacije ter s posamičnimi
stanovanjskimi objekti, razloženimi kmetijami, domačijami in zaselki.
-Razpršena gradnja se pojavlja izven naselij kot posamični novejši objekti, stanovanjski objekti,
kmetijske stavbe, počitniške hiše, pomožni in drugi objekti.
-Večjih območij razpršene gradnje načrtovalec OPN ni zaznal.
V občini je več območij in točk naravnih vrednot, tri Natura območja (Drava SPA, Haloze-vinorodne
SCI in Drava SCI), dve ekološko pomembni območji (Drava-spodnja, Vinorodne Haloze) ter nekaj
ožjih zavarovanih območij. Predvsem območje ob Dravi in sama Drava sta izrednega pomena za
biotsko raznovrstnost.
Po zahodni meji občine z občino Cirkulane na območju Haloz poteka meja EPO Vinorodne Haloze in
posebno varstveno območje Haloze-vinorodne (SCI), obe območji deloma segata v občino Zavrč.
-Občina obsega okoli 19 km2 in šteje okoli 1.600 prebivalcev.
-Naselje Goričak je občinsko središče (v strnjenem delu, prej Zavrč) z delom funkcij lokalno
oskrbnega središča v občini (občinsko središče, kulturna dvorana, trgovine, zadruga). Del funkcij
lokalnega središča je še vedno v naselju Zavrč (šola, cerkev).
-Za občino je značilen zelo velik skupni prirast v zadnjem desetletju. Le-ta je bil v obdobju 20002010 v povprečju letno kar 13,8 na 1000 prebivalcev. Državno povprečje v tem obdobju znaša 3,4.
Naravnega prirasta ni oz. je komaj zaznavno negativen. Povprečje zadnjih desetih let znaša 0,00068/1000 prebivalcev. Kar pomeni, da je skupni prirast velik predvsem zaradi selitvenega
prirasta. Veliko ljudi se odloča za življenje na vinogradnih območjih, tudi v preurejene vikendov.
Razloga sta predvsem dva:
-dobra geografska lociranost in povezanost območja z zaposlitvenimi centri v povezavi z nižjimi
stroški življenja.
Tako gre tudi za vračanje starejšega, še vitalnega prebivalstva v sekundarna bivališča na podeželju,
kjer so življenjski stroški nižji kot v urbanih naseljih.
-Povprečna starost občanov je bila 38,5 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev
Slovenije (41,6 leta, leto 2010).
-V občini se ne izvajajo dejavnosti, ki bi imele negativne čezmejne vplive na okolje, naravo,
človekovo zdravje ali kulturno dediščino.
Tabela 4: Pregled predvidenih večjih vplivov OPN
Segment
Pričakovani bistvenejši vplivi izvedbe plana
Matrika ZVO d.o.o.
stran 30 od 191
Izključena
iz
nadaljnje
presoje
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
Zrak
Ni pričakovati bistvenih vplivov ob izvedbi omilitvenih ukrepov.
DA ali NE
NE
-OPN ne predvideva novih območij proizvodnih dejavnosti oz. novih poselitvenih
območij ob obstoječih proizvodnih območjih.
-Ne pričakujemo velikih industrijskih virov emisij.
-Ob predvideni dodatni poselitvi občine (prostorske možnosti za okoli 50 novih
enostanovanjskih objektov oz. cca 200 dodatnih prebivalcev) pričakujemo povečanje
prometa skozi občino, ki pa ne bo bistveno. Do leta 2020, bi ob sedanjem trendu
naraščanja števila prebivalcev občine, PLDP Goričak lahko zrasel za okoli 21%.
Tla
BISTVENI VPLIVI (pod pogoji):
Ugotavljamo bistven kumulativen vpliv, v kolikor se v OPN ne spremeni raba
kamnoloma Hrastovec in ne dodajo PIP in pogoji gradnje na rabi IG.
Ugotavljamo še nebistvene vplive: neposreden, daljinski, dolgoročen zaradi trenda
naraščanja prebivalstva občine.
Ni pričakovati bistvenih vplivov ob izvedbi omilitvenih ukrepov.
NE
-Ni predvidenih novih stavbnih površin na registriranih zemeljskih plazovih.
-Predvidene so nove stavbne površine na območjih, kjer so potrebni zahtevnejši
protierozijski ukrepi.
-Ne bodo se bistveno širile površine intenzivnega kmetovanja (pridelava hrane s
pomočjo uporabe fitofarmacevtskih sredstev), zato tudi ne pričakujemo bistveno
povečane kmetijske obdelave površin oz. bistvenega povečanja vnosa gnojil, hranil in
pesticidov v tla.
-Z OPN bi moral biti zajezen problem izpuščanja odpadnih komunalnih voda
neposredno v okolje na območjih brez kanalizacije.
V bodoče pričakujemo, da se bodo tudi za območja oz. obstoječi objekti uredili, ker so
takšne zahteve zakonodaje do leta 2015 oz l. 2017.
Vode
(površinske
in
podzemne)
Hrup
BISTVENI VPLIVI (pod pogoji):
- Ugotavljamo neposreden, dolgoročen in kumulativen bistven vpliv, v kolikor se pri
načrtovanju OPN ne upoštevajo omilitveni ukrepi.
Ni pričakovati bistvenih vplivov ob izvedbi omilitvenih ukrepov.
NE
-Prioriteta na področju odvajanja in čiščenja odpadnih vod je obnavljanje in postopno
širitev kanalizacijskega omrežja na več manjših ČN.
-Vse novogradnje bodo morale biti priključene ali na nepretočne greznice ali na male
komunalne ČN in imeti pogodbeno razmerje s koncesionarjem za odvoz gošč in blata.
Pričakujemo povečanje deleža priključitev na kanalizacijo v bodoče in postopno
ureditev problema izpustov odpadnih komunalnih voda neposredno v okolje na
območjih brez kanalizacije. Vsa večja predvidena nova poselitvena območja v naseljih
Zavrč in Goričak bodo urejena s kanalizacijo.
-Vse novogradnje bodo morale biti priključene ali na nepretočne greznice ali na male
komunalne ČN.
-Naravne vrednote (hidrološke vrednosti) ne bodo prizadete.
-Kakovost podzemnih voda se ne bo poslabšala.
-Kakovost površinskih voda se lahko poslabša.
-Ob dodatni poselitvi pričakujemo večji odvzem podzemne pitne vode, ki pa ne bo
bistven.
BISTVENI VPLIVI (pod pogoji):
Ugotavljamo, bistven dolgoročen in neposreden vpliv (ob ne-izvedbi omilitvenih
ukrepov) zaradi napačnega navajanja mej priobalnih zemljišč ter zaradi tega, ker
manjkajo v izvedbenem delu podrobnejši PIP za območja celinskih voda..
Ni pričakovati bistvenih vplivov ob izvedbi omilitvenih ukrepov.
NE
-OPN ne predvideva novih območij proizvodnih dejavnosti oz. novih poselitvenih
območij ob obstoječi gospodarski coni ob MP Zavrč.
-Zaradi OPN ne pričakujemo bistvenega povečanja količine prometa v občini.
-Ocenjujemo, da bi se, ob pozidavi prostih površin in sedanjemu trendu prirasta
prebivalstva, povečal PLDP Goričak za okoli 400 oz. okoli 21% do leta 2020.
-Novih konfliktnih območij ne bo. Obstoječe se z OPN ne sanira.
Odpadki
BISTVEN VPLIV (pod pogoji):
-Pričakujemo bistvene vplive v kolikor se ne izvedejo omilitveni ukrepi, ki bodo
neposredni in trajni, v kolikor se ne dopolnijo in uskladijo SVPH za posamezne PNRP.
-Ugotavljamo dolgoročen bistven vpliv v kolikor se ne izvedejo omilitveni ukrepi zaradi
planirane nove poselitve neposredno ob najhrupnejšem območju občine, križišču cest
RI in RIII.
Ne pričakujemo bistvenega vpliva.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 31 od 191
NE
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
Narava
Naravni viri
in kmetijska
zemljišča
Zdravje ljudi
Bivalno
okolje
-Ugotavljamo daljinski in srednjeročen nebistven vpliv ob povečanju števila
prebivalcev.
-Ugotavljamo kumulativen nebistven vpliv zaradi splošnega trenda naraščanja količin
odpadkov.
-Pričakujemo, da bodo letne količine vseh vrst odpadkov v srednjeročnem obdobju (do
leta 2020) porasle za okoli 11% (na okoli 200 ton letno).
-Navedeni skupni PIP za ravnanje z odpadki so ustrezni.
-Pričakujemo, da bo tudi v prihodnje 1 eko otok na manj kot 200 prebivalcev.
Ni pričakovati bistvenih vplivov ob izvedbi omilitvenih ukrepov.
NE
Omilitveni ukrepi se nanašajo na nekaj uskladitev, ki so na območju pPOO, POO Drava
ter POV Drava ter na spomenik oblikovane narave (1129: Zavrč, nasad eksot pri
gradu)
Ne pričakujemo bistvenega vpliva.
NE
-OPN relativno dobro povzema dejansko stanje v naravi zaradi uporabe javnih
podatkov o dejanski rabi.
-Površine kmetijskih zemljišč v OPN se glede na veljaven plan zmanjšajo za okoli 112
ha (9,7%) in se približajo površini po dejanski rabi. Zmanjšanje gre predvsem na
račun uskladitev z dejanskim stanjem zaraščenih kmetijskih površin na stikih G/K.
-Novi plan zelo malo posega v gozdno veljavno rabo. Zaraščene kmetijske površine se
z OPN večinoma načrtujejo kot gozdne.
-V OPN bo stanovanjski fond dopuščal izvedbo bivalnih gradenj za okoli 200 novih
prebivalcev. Ob maksimalni poselitvi se bi poraba pitne vode povečala za okoli 12 %
na okoli 54.000 m3/leto. Vodne zaloge Ptujskega polja s tem ne bi bile ogrožene.
-Po OPN je 18,72 ha nezazidanih stavbnih zemljišč (NSZ), od tega jih je okoli 5 ha
primernih za stanovanjsko gradnjo oz. Površine za stanovanjsko gradnjo obsegajo
4,3% vseh stavbnih zemljišč (114 ha).
-V bodoče bo delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje v okviru javne službe prav
gotovo naraščal, ker bodo predvidene širitve naselij Goričak in Zavrč vključene v
vodovodno omrežje. V ostalih naseljih v odprtem prostoru niso predvidene niti
mogoče obširne dodatne stanovanjske pozidave. Gre za manjše širitve v obsegu
obstoječih kmetih oz. gospodarstev.
-Ocenjujemo, da se poraba končne energije na prebivalca v bodoče ne bo bistveno
povečala in da bo še naprej nižja od državnega povprečja.
Zdravje ljudi bo lahko ogroženo v kolikor se ne izvedejo omilitveni ukrepi.
Pričakujemo, da se bo izvedba plana posredno povečala kakovost bivalnega okolja oz.
atraktivnost bivanja v občini.
NE
NE
Z predvidenim razvojem in izboljšanjem komunalne opremljenosti občine ter z
vzpostavitvijo novih prostorskih možnosti za strnjeno poselitev, pričakujemo rahlo
konstantno rast števila prebivalcev v občini.
Z OPN bo vzpostavljenih stanovanjskih površin za okoli 200 novih prebivalcev.
Pričakujemo, da bo število prebivalcev tudi v bodoče naraščalo.
Ni pričakovati bistvenih vplivov ob izvedbi omilitvenih ukrepov.
NE
Krajina
BISTVENI VPLIVI (pod pogoji):
Ugotavljamo bistven vpliv ob ne-izvedbi omilitvenih ukrepov, ki bo neposreden,
dolgoročen in kumulativen, predvsem zaradi nezadostnega celostnega
obravnavanja dediščine v Zavrču.
Pričakujemo nebistven vpliv.
NE
EMS
-V odprtem prostoru na območju Haloz, se bo z OPN ohranjala tipična razpršena
poselitev. Prostorsko izvedbeni pogoji (PIP) so ustrezni, oblikovno odstopanje novih
objektov od obstoječih, ni dovoljeno.
-Nove gospodarske cone niso predvidene.
-Občina bo ohranila ruralno-urbani značaj v naseljih Zavrč in Goričak ter ruralnivinogradniški značaj v Halozah.
Ne pričakujemo bistvenega vpliva.
NE
Kulturna
dediščina
Svetlobno
onesnaževa
nje
OPN
-Splošni PIP za varstvo pred EMS so ustrezni.
-V varovalnem pasu DV ali ob drugih viri EMS ni novih stanovanjih površin.
Ker v občini ni javne razsvetljave (JR) v upravljanju oz. v lasti Občine, glede na
podatke LEK-a in ker v OPN ni predvidena nova JR, je ta segment okolja izločen iz
procesa ocenjevanja.
V OPN je predlaganih 262 uskladitev z dejanskim stanjem (12,26 ha, od tega na
kmetijska zemljišča 10,7 ha), 77 izvzemov (pri izbrisih je vrnjenih v kmetijska
zemljišča 3,75 ha in v gozdove 0,47 ha) ter 57 pobud (7,8 ha) .
Zaradi OPN ne pričakujemo čezmejnih vplivov v Republiko Hrvaško.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 32 od 191
DA
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
5 PODATKI O OPN
5.1 Ime OPN in ureditveno območje
Ime OPN
Načrtovalec
Pripravljavec
Občinski prostorski načrt občine Zavrč
TMD Invest d.o.o., Prešernova 30, 2250 Ptuj
Občina Zavrč, Gorička 6, 2283 Zavrč
ter
Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju
Občinski prostorski načrt zajema celotno območje občine Zavrč.
Slika 1: Občina Zavrč v regiji (vir: Atlas okolja, ARSO, julij 2012)
Občina je vključena v prostorsko informacijski sistem občin (PISO).
5.2 Cilji OPN
Ozadje
Plan je namenjen zagotavljanju kakovostnejšega družbenega, gospodarskega in predvsem
prostorskega razvoja občine ter odpravi pomanjkljivosti dosedanjega prostorskega razvoja.
Prostorski razvoj občine izhaja iz upoštevanja družbenih, gospodarskih in okoljskih
dejavnikov v občini in njenega širšega območja. Cilji prostorskega razvoja so določeni na
podlagi izhodišč ki so povzeta po SPRS, prostorskega reda Slovenije in ostalih hierarhično
nadrejenih aktov.
Cilji prostorskega razvoja občine Zavrč
Poleg ciljev SPRS, so specifični cilji prostorskega razvoja Občine Zavrč zagotovitev
prostorskih pogojev za:
Matrika ZVO d.o.o.
stran 33 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo











Uravnotežen prostorski razvoj z ustreznimi prostorskimi možnostmi za razvoj.
Izboljšanje prostorskih in drugih razmer za razvoj novih delovnih mest z ustreznimi
ukrepi aktivne zemljiške politike in aktivnim pridobivanjem razvojnih sredstev
(obrtna cona).
Izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij in turističnih območij.
Ustrezno energetsko ter komunalno opremljenost naselij in turističnih območij s
postopnim opremljanjem ob upoštevanju prioritet in postopnosti glede na njihovo
vlogo in pomen v omrežju naselij (zankanje elektroenergetskega omrežja občine,
izboljšava telekomunikacij, izgradnja sistemov ogrevanja z lesno biomaso, sončno
energijo in z drugimi alternativnimi energetskimi viri) ter z novogradnjami in
prenovami kanalizacijskih omrežij s čistilnimi napravami in sistemi za oskrbo s pitno
vodo.
Nadgrajevanje prepoznavnosti prostora občine krajine in grajenih struktur z
usmerjanjem novogradenj predvsem na območja obstoječih naselij, s sanacijo
območij razpršene gradnje in drugih razvrednotenih območij, s pazljivim
umeščanjem novih ureditev in objektov v krajino ter z ohranjanjem kmetijske rabe
prostora in prvin krajinske prepoznavnosti, predvsem vinogradniških območij kot
avtohtone oblike poselitve.
Razvoj turističnih in prostočasnih dejavnosti kot pomembnih razvojnih programov z
zagotavljanjem prostorskih možnosti za novogradnje in širitev obstoječih turističnih
kmetij ter z navezovanjem turističnih programov na kmetijsko dejavnost, ohranjanje
narave in varstvo kulturne dediščine.
Prostorske ureditve, ki so lahko v soodvisnosti od ureditev v sosednjih občinah
(vinska cesta, pohodništvo, nova povezava cestna preko Drave).
Doseganje okoljskih ciljev: zmanjšanje zračnih emisij v prekomerno onesnaženih
območjih, zmanjšanje hrupa, zmanjšanje obremenjevanja prsti in vegetacije,
izboljšanje in ohranjanje kakovosti vodnih virov, zmanjšanje obremenjevanja okolja
s komunalnimi odpadki ter ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti.
Izvedbo omejitev v prostoru z namenom varovanja ljudi in njihovega premoženja
pred naravnimi in drugimi nesrečami ter preprečitve ali čim večjega zmanjšanja
posledic naravnih in drugih nesreč.
Ohranjanje kulturne dediščine ter njeno vključevanje v družbeni in gospodarski
razvoj občine.
Ohranitev kulturnih spomenikov in zaustavitev negativnega trenda upadanja števila
enot kulturne dediščine in njihovega propadanja.
Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti
Razvoj poselitve in dejavnosti se prednostno usmerja na območje občinskega središča
Goričak, naselja Zavrč (Mednarodni mejni prehod-MednMP) in naselja Hrastovec. Za razvoj
se prednostno izkoristijo nezadostno ali neprimerno izkoriščene obstoječe površine. Za
krepitev vloge občinskega središča se zagotavljajo tudi nove površine, ki morajo prispevati
h krepitvi urbanizirane strukture naselja.
5.3 Opis plana
5.3.1
Uvod
Občinski prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del ter obvezne priloge. Izdelan je v
digitalni in analogni obliki. Dopolnjen osnutek OPN je načrtovalec pripravil v obliki
(predloga) odloka: Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Zavrč (v nadaljevanju:
Odlok o OPN).
Matrika ZVO d.o.o.
stran 34 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
V OP se ne preverja skladnosti vsebine OPN in UN s tehničnimi zahtevami Pravilnika o
vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev
območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in poselitev naselij (Ur. l. RS, št.
99/07).
5.3.2
Vsebina občinskega prostorskega načrta
Strateški del
Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine,
opredeljuje zasnovo poselitve ter usmeritve za razvoj poselitve, širjenje in celovito prenovo
naselij, določa zasnovo in usmeritve za razvoj v krajini, zasnovo in usmeritve za razvoj
gospodarske javne infrastrukture.
Poleg omenjenega strateški del določa usmeritve za razvoj na zavarovanih območjih, za
varovanje okolja in zaščito prostora pred naravnimi in drugimi nesrečami, za razvoj
posebnih območij, določa namenske rabe prostora (v nadaljevanju: NRP) in opredeljuje
izhodišča za določitev enot urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) in prostorsko izvedbenih
pogojev (v nadaljevanju: PIP).
Opredeljuje tudi območja razpršene gradnje, razpršeno poselitev ter določa usmeritve za
razvoj naselij znotraj območij razpršene poselitve ter pogoje za sanacijo razpršene gradnje.
Opredeljuje območja, ki se bodo urejala z OPPN.
Izvedbeni del
V izvedbenem delu se celotno območje občine deli na posamezne EUP. Znotraj posameznih
EUP je načrtovalec predvidel eno PNRP.
S PIP se NE urejajo veljavna območja, ki so urejena z OPPN in predvidena »OPPN« območja.
Določena so območja, za katera se pripravi OPPN.
Grafični del OPN
Grafični del OPN vsebuje naslednje grafične prikaze:
Strateški del OPN:
I.
Zasnova prostorskega razvoja občine Zavrč, M 1:50.000
II.
Zasnove gospodarske javne infrastrukture, M 1:50.000
III.
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, M 1:50.000
IV.
Usmeritve za razvoj v krajini, M 1.50.000.
Izvedbeni del:
I.
Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, M 1:50.000
II.
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij
gospodarske javne infrastrukture, M 1:50.000
III.
Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oz. podrobnejše namenske rabe
prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, M 1:5.000
IV.
Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, M 1:5.000
V.
Prikaz stanja prostora (digitalna oblika)
VI.
Prikaz območij EUP, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev s prikazom posegov za spremembo namenske rabe
prostora (le v osnutku).
Enote urejanja prostora, namenska raba prostora in dopustna izraba
prostora v OPN
Območje občine se deli na enote urejanja prostora (EUP). Te določajo pogoje za urejanje:

posameznih naselij oziroma njihovih delov,

posameznih zaključenih območij razpršene poselitve in razpršene gradnje,

območij odprtega prostora.
Prostorsko izvedbeni pogoji (v nadaljevanju: PIP) so tri (3)-nivojski:
 splošni PIP za ves prostor.
 podrobnejši PIP za posamezne PNRP
Matrika ZVO d.o.o.
stran 35 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo

posebni PIP za posamezne EUP.
Za posamezno EUP veljajo:
 splošni PIP,
 podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji (v nadaljevanju: PIP), ki so opredeljeni za
posamezne vrste namenskih rab (NRP) in podrobnejše namenske rabe (PNR),
 posebni PIP, ki se nanašajo na posamezno EUP. Ni nujno, da ima vsaka EUP svoje
posebne PIP.
Splošni PIP veljajo v vseh EUP razen, če je s podrobnimi ali posebnimi PIP določeno
drugače.
Tabela 5: EUP v Občini Zavrč
Zap.
štev.
1
2
3
4
5
6
Naselje
Oznaka
NRP
Način urejanja
Omejitve
Zavrč
Zavrč
Zavrč
Zavrč
Zavrč
Zavrč
ZA01
ZA02
ZA03
ZA04
ZA05
ZA06
ob gradu
pokopališče
ob Dravi
ob R3-699
ob MMP*
MMP*
CU
ZK
SK
SS
CU
PO
KD
KD
KD
KD
KD
KD, ON
Zavrč
ZA07 - obrtna cona
IG
8
Zavrč
ZA08/1 - ŠP**
BC
9
10
11
12
13
14
15
16
Zavrč
Hrastovec
Hrastovec
Hrastovec
Hrastovec
Hrastovec
Goričak
Goričak
ZA08/2 - ob ŠP**
HR01 - ob hr. meji
HR02 - trgovski center
HR03 - Hrastovec jug
HR04 - vrtec, zd. dom
HR05 - zbirni center
GO01 - ob. uprava
GO02 - Goričak jug
ZS
SK
CU
SK
CD
O
CU
SK
17
18
Korenjak
Odprti prostor
KO01 - rekreacija
HZ01
ZS
K, G, A, Av, Ak, O,
E
K, G
K, G
VC
OPN, 94. člen
OPN, 94. člen
OPN, 94. člen
OPPN, 95. člen
OPN, 94. člen
DLN, Ur.l. RS
št. 34/07
OLN, Ur.l. RS
št. 88/06
OPPN, Ur.l.
80/10, 10/12
OPN, 94. člen
OPN, 94. člen
OPN, 94. člen
OPN, 94. člen
OPPN
OPN, 94. člen
OPN, 94. člen
OPN, 94. člen
OPPN -južni del
OPN, 94. člen
OPN, 94. člen
7
19
20
21
-
KD
KD
PL
KD, ON, PL, POP
Odprti prostor
HZ02
OPN, 94. člen
KD,
Odprti prostor
HZ03
OPN, 94. člen
KD,
Odprti prostor
HZ05
OPN, 94. člen
ON
* MMP – Mednarodni mejni prehod
**ŠP – Športni park
KD: pojavnost kulturne dediščine
ON: ohranjanje narave
PL: preveriti plazovitost
POP: preveriti poplavnost
Legenda označevanja EUP:
-Označevanje EUP za območja naselij:
o
EUP za območja naselij oziroma njihovih delov so označene s dvočrkovno (HR, GO, ZA).
o
EUP na območju, ki po registru prostorskih enot (RPE) pripada posameznemu naselju,
označene z enako dvočrkovno oznako.
-Označevanje EUP za območja odprtega prostora:
EUP za razpršeno poselitev, kmetijstvo, gozdarstvo in drugo namensko rabo so označene z oznako
Zavrč), neodvisno od RPE, v katerih se nahajajo (HZ01, HZ02, HZ03).
-Označevanje EUP za območje odprtega prostora:
EUP za preostali odprti prostor so označene z oznako HZ (HZ04/1, HZ04/2, HZ05)
ON, POP
ON, POP
so praviloma
HZ (Haloze –
Okoljsko poročilo ne povzema določil PIP iz Odloka o OPN.
Tabela 6: Prikaz kategorij namenske rabe prostora (NRP) in podrobnejše
namenske rabe prostora (PNRP)
Osnovna namenska raba
prostora (ONRP)
I. Območja stavbnih zemljišč
Matrika ZVO d.o.o.
Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP)
S – območja stanovanj
stran 36 od 191
SS – stanovanjske površine
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
C – območja centralnih dejavnosti
I – območja proizvodnih dejavnosti
Z – območja zelenih površin
P – območja prometnih površin
II. Območja kmetijskih zemljišč
III. Območja gozdnih zemljišč
IV. Območja voda
V. Območja drugih zemljišč
SK – površine podeželskega naselja
CD – druga območja centralnih
dejavnosti
IK – površine z objekti za kmetijsko
proizvodnjo
ZS – površine za oddih, rekreacijo in
šport
ZK - pokopališča
ZD - druge urejene zelene površine
PC – površina cest
PO - ostale prometne površine
E – območja energetske infrastrukture
O – območja okoljske infrastrukture
A – površine razpršene poselitve
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišča
V- površinske vode
VC – celinske vode
LN – površine nadzemnega
L – območja mineralnih surovin
pridobivalnega prostora
5.1 Odnos do drugih načrtov
Lokalni planski akti
Z dnem uveljavitve OPN prenehajo veljati naslednji prostorski akti:
 Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega
družbenega plana za območje Občine Zavrč (Ur. l. RS, št. 30/03, 82/08)
 Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev za območje Občine
Zavrč (Ur. l. RS, št. 125/07).
V



veljavi ostanejo sledeči izvedbeni akti:
Občinski lokacijski načrt za mednarodni mejni prehod Zavrč,
Občinski lokacijski načrt za obrtno cono,
Občinski podrobni prostorski načrt za športni park Zavrč.
Državni planski načrti (DPN)
Na območju občine je veljaven državni lokacijski načrt (DLN) za mednarodni mejni prehod
Zavrč. DLN obsega EUP (OPN) ZA06.
Območje, ki se ureja z DLN (MP Zavrč) je izločeno v EUP ZA06. Podrobnejša namenska raba
tega območja je OP (območje ostalih prometnih površin). V OPN (npr. podrobnejši PIP za
PNRP) manjka opozorilo, da se to območje ureja z DLN in da splošni PIP OPN Zavrč na tem
območju ne veljajo.
DPN-jev v fazi priprave na območju občine ni.
5.2 Raba prostora
5.2.1
Primerjava namenske (po veljavnem planu) in
dejanske rabe zemljišč
Občina Zavrč v postopku priprave OPN, izhaja iz veljavne namenske rabe prostora, ki je bila
kot prostorska sestavina planskih aktov potrjena z zadnjimi spremembami planskih aktov
Občine-Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana
Občine Ptuj za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj za
Matrika ZVO d.o.o.
stran 37 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
obdobje 1986-1990 za območje Občine Zavrč, dopolnjenega v letu 2002 in 2007 (Ur. l. RS
št. 30/03 z dne 27.03.2003 in 82/08 z dne 14.08.2008).
Za primerjavo dejanske in namenske rabe je uporabljena evidenca dejanske rabe kmetijskih
in gozdnih zemljišč Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) in digitalni prostorski plan
Občine Zavrč.
Vrednosti v tabelah tega poglavja so zaokrožene na dve decimalki.
Tabela 7: Primerjava osnovne namenske in osnovne dejanske rabe prostora (vir:
Prikaz stanja prostora, TMD Invest d.o.o., 2011 ter Ministrstvo za kmetijstvo in okolje,
Uradna državna evidenca dejanske rabe, marec 2012)
Vrsta rabe zemljišča
stavbna zemljišča
kmetijska z.
K1
Namenska raba
Površina [ha]
98,78
Delež [%]
5,13
1.158,09
60,10
518,92
26,93
K2
639,17
33,17
gozdna z.
659,46
34,23
vodna z.
9,19
0,48
druga z.
1,29
0,07
SKUPAJ*
1.926,81
100,00
Legenda:
*- Razlika v skupni površini obe vrst rab je posledica razhajanj med DKN in
Dejanska raba
Površina [ha]
112,76
Delež [%]
5,83
1.026,61
53,11
787,74
5,81
0,04
1.932,95
40,75
0,30
0,00
100,00
mejo občine po RPE.
Komentar tabele:
Namenska in dejanska raba zemljišč se, gledano v procentih, razlikujeta relativno malo.
Iz primerjave bilanc je razvidno, da je največje odstopanje med namensko in dejansko rabo
pri kmetijskih in gozdnih zemljiščih, kar je najbrž posledica zaraščanja v občini oziroma
opuščanju kmetijske pridelave in obdelave. Tudi podatek o odstopanju gozdnih zemljišč
nam podaja podobno sliko.
Razliko na račun stavbnih zemljišč lahko pripišemo zaradi metodoloških razlik med evidenco
namenske in dejanske rabe zemljišč (predvsem zaradi zajema funkcionalnih zemljišč
stavbnih zemljišč in prometnic v evidenci dejanske rabe)1.
Tabela s prikazom površin po posameznih kategorijah dejanske rabe je v poglavju 12.,
tabela 79.
5.2.2 Namenska raba po novem planu (OPN)
V spodnji tabelah je narejena analiza sprememb osnovnih in podrobnejših namenskih rab
prostora.
Tabela 8: Površine posameznih kategorij osnovne namenske rabe prostora (ONRP)
in podrobnejše namenske rabe prostora (PNRP) v OPN
ONRP
stavbna zemljišča
kmetijska zemljišča
gozdna zemljišča
vode
druga območja
Skupaj
PNRP
SK
SS
CU
Površina [ha]
114,14
1.044,65
758,56
9,44
/
1.926,80
površina [ha]
PNRP
10,98
Av
1,47
ZK
12,02
PO
Delež [%]
5,92
54,21
39,37
0,49
/
100,00
površina [ha]
0,79
0,68
3,37
1
Kot stavbna zemljišča v dejanski rabi zemljišč so zajeta vsa pozidana in sorodna zemljišča, med katera spadajo
vsa zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti skupaj z njihovimi funkcionalnimi površinami, prometna infrastruktura,
parkirne površine ter pridobivalni prostor mineralnih surovin. Kategorije stavbnih zemljišč po ZPNačrt so definirane
nekoliko drugače in npr. ne vključujejo pridobivalnega prostora mineralnih surovin, vključujejo pa zelene površine
(parki, pokopališča, druge urejene zelene površine …) ter nepozidana stavbna zemljišča, ki jih evidenca dejanske
rabe ne opredeljuje kot pozidana in sorodna zemljišča.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 38 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
CD
IG
IK
BT
BC
A
SKUPAJ
1,17
2,06
1,25
0,64
3,82
75,44
1.926,80
K1
K2
G
O
E
VC
493,50
551,16
758,56
0,39
0,06
9,44
V nadaljevanju je primerjava nove (OPN), dejanske in osnovne namenske rabe prostora
(veljaven plan).
Tabela 9: Bilance površin posameznih kategorij dejanske rabe, veljaven plan, novi
plan
stavbna zemljišča
kmetijska zemljišča
gozdna zemljišča
vode
druga območja
Skupaj
Osnovna
dejanska raba
[ha]
112,76
1.026,61
ONRP– veljaven
plan [ha]
98,78
1.158,09
ONRP–OPN [ha]
787,74
5,81
659,46
9,19
0,04
1.932,95
1,29
1.926,81
114,14
Razlika
(veljaven
vs. novi) [ha]
-15,36
1.044,65
758,56
113,44
-99,1
9,44
/
1.926,80
-0,25
1,29
0,01
Razlika
(dejanska* vs.
novi) [ha]
-1,38
-18,04
29,18
-3,63
0,04
6,51
Komentar tabele:
 Z novim OPN se povečajo površine stavbnih zemljišč glede na veljavni plan za okoli
16 ha oz za 17%. Z OPN se skupne površine S zemljišč približajo skupni površini po
dejanski rabi.
 Površine gozdnih zemljišč v OPN se glede na veljavno namensko rabo povečajo za
okoli 15%.
 Površine kmetijskih zemljišč v OPN se, glede na veljaven plan zmanjšajo za okoli 112
ha (9,7%) in se približajo površini po dejanski rabi.
Digitalni letalski posnetki (DOF) območja občine so iz leta 2011.
V OPN je predlaganih 262 uskladitev z dejanskim stanjem (12,26 ha, od tega na
kmetijska zemljišča 10,7 ha), 77 izvzemov (pri izbrisih je vrnjenih v kmetijska zemljišča
3,75 ha in v gozdove 0,47 ha) ter 57 pobud (7,8 ha).
5.2.3
Osnovni podatki o nameravanih spremembah
Občina Zavrč je v fazi osnutka OPN upoštevala 57 pobud fizičnih in pravnih oseb za
spremembo namenske rabe prostora (7,8 ha).
Naslednjih 77 sprememb NRP se nanaša na izvzem (izbris) stavbnih zemljišč. Pri izbrisih
je vrnjenih v kmetijska zemljišča 3,57 ha in v gozdove 0,47 ha, skupaj 4,04 ha.
V uskladitve stavbnih zemljišč je bilo zajetih 262 posegov, ki so posledica
nesistematičnega pristopa v pripravi dosedanjih prostorskih planskih aktov in slabega
katastra ter jih želi občina uskladiti z dejanskim stanjem (tudi zahteve Pravilnika o vsebini,
obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij
sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur. l. RS, št. 99/07), kar
pomeni dodatni poseg na kmetijska ali gozdna zemljišča za 12,26 ha, od tega na kmetijska
zemljišča 10,7 ha. Zajem izvzemov celotnih stavbnih zemljišč je bilo 13 primerov, ostalih 64
pa je povezanih z uskladitvami.
Občina tako predlaga zajem vseh stavbnih zemljišč pri objektih, ki so starejšega datuma in
je poleg katastra stavb, obstoj stavb potrjen tudi s parcelno številko z zvezdico (stavbno
zemljišče v zemljiškem katastru). Stavbe so še vidne na DOFu in zemljiškem katastru ali pa
so del slemenske pozidave vinogradniških območij, ki jih je občina po razpoznavnem vzorcu
slemenske poselitve opredelila v svoje prostorske akte.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 39 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
Urbanistični načrt (UN) in OPPN
Strnjeni naselji Zavrč in Goričak se bosta urejala z urbanističnima načrtoma (UN).
Goričak
V izvedbenem delu je UN razdeljen v naslednje EUP: GO 01 (CU), GO 02 (SK), HR 01 (SK),
HR 02 (CU), HR 03 (SK), HR 04 (CD).
Slika 2: Prikaz območja urbanistični načrt Goričak
Legenda rabe-PNRP:
Rumeno: SK
Modro: CD
Bordo: CU
Zavrč
V izvedbenem delu je UN razdeljen v naslednje EUP: ZA 01 (CU), ZA 02 (ZK), ZA 03 (SK),
ZA 04 (SS), ZA 05 (CU), ZA 06 (PO), ZA 07 (IG), ZA 08 (BC).
Matrika ZVO d.o.o.
stran 40 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo
Slika 3: Prikaz območja urbanistični načrt Zavrč
Legenda rabe-PNRP:
Rumeno: SK
Viola: SS
Rjavo: IG
Bordo: CU
Šrafirano: BC
Zeleno: ZS
Sivo. ZK
Predvidena so 3 območja, ki se bodo na novo urejala z OPPN (člen 96.):
 v delu naselja Zavrč za enoto urejanja ZA04 – SS; stanovanjska gradnja,
 v delu naselja Hrastovec za enoto urejanja prostora HR04 – CD; vrtec, zdravstveni
dom,
 Goričak-južni del (GO04).
5.2.4 Predvideno obdobje izvajanja plana
Plan bo nadomestil veljaven plan na strateškem in izvedbenem nivoju. Plan je usklajen s
Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljevanju: SPRS).
Plan načeloma nima določenega obdobja izvajanja. Plan se bo spreminjal po potrebi, glede
na posredovane pobude za spremembo namembnosti, predvideno na vsakih nekaj let,
odvisno od razvojnih potreb in prioritet občine.
5.2.5 Ocena razvoja stanja brez realizacije načrta
V primeru ne-izvedbe OPN bi lahko prišlo lahko do neskladnega, okoljsko nesprejemljivega
in bivanjsko neustreznega umeščanja dejavnosti v prostor, kar bi se v prostoru kazalo kot:
 razpršeno širjenje poselitve izven obstoječih poselitvenih območij (neracionalna raba
zemljišč);
Matrika ZVO d.o.o.
stran 41 od 191
OP z dodatkom k OP za OPN občine Zavrč-dopolnjeno gradivo




oteženo prostorsko planiranje zaradi velikih neskladnosti veljavnega plana z
dejanskim stanjem;
mešanje posameznih rab (dejavnosti) in s tem povzročanja konfliktov v prostoru;
večja verjetnost razvrednotenja biotske raznovrstnosti in večji negativni vplivi na
naravne vrednote;
umeščanja, ki bi razvrednotila območja in zmanjšala kakovost življenja ter zavirala
trajnostni razvoj.
5.3 Predvidene emisije in odpadki ter ravnanja z njimi in
potrebe po naravnih virih
Predvidene emisije, ki bodo nastale ob izvajanju OPN, so opisane v poglavjih: 6. Tla, 7.
Vode, 8. Zrak, 9. Hrup, 12. Raba naravnih virov in kmetijska zemljišča ter v poglavju 4.
Pregled problematičnih območij in pojavov, značilnosti ter pomembnih pričakovanih vplivov
OPN.
Odpadki so obravnavani v samostojnem poglavju 13. Odpadki.
Potrebe po naravnih virih so opisane v poglavjih 12. Raba naravnih virov in kmetijska
zemljišča ter v poglavju 4. Pregled pojavov, značilnosti ter pomembnih pričakovanih vplivov
OPN.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 42 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
6 TLA
6.1 Zakonodaja in viri
Mednarodne konvekcije, predpisi Evropske unije in resolucije
o
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja /ReNPVO/ (Ur. l. RS, št. 2/06)
Predpisi Republike Slovenije
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (Ur. l. RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06 Skl.US: U-I51/06-5, 39/06-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl. US:
U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12)
Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr))
Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) (Ur. l. RS, št. 110/02 (8/2003 popr.), 58/03-ZZK1, 33/07-ZPNačrt, 108/09-ZGO-1C, 79/10 Odl.US: U-I-85/09-8, 80/10-ZUPUDPP
(106/10 popr))
Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP) (Ur. l.
RS, št. 80/10, (106/10 popr))
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami /ZVNDN/ (Ur. l. RS, št. 64/94,
33/00 Odl.US: U-I-313/98, 87/01-ZMatD, 41/04-ZVO-1, 28/06 in 51/06-UPB1)
Zakon o vodah /ZV-1/ (Ur. l. RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04, 41/04-ZVO-1, 57/08)
Zakon o kmetijstvu /Zkme/ (Ur. l. RS, št. 54/00, 16/04 Odl.US: U-I-211/00-16, 45/04ZdZPKG, 20/06-UPB1, 45/08-ZKme-1)
Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 71/11-UPB2)
Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (Ur. l. RS, št. 11/01, 2/04, 37/04, 98/04-UPB1,
14/07, 35/07-UPB2)
Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Ur. l. RS, št. 84/05,
82/08, 113/09)
Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Ur. l. RS, št. 34/08, 61/11)
Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostnih nevarnih snovi v tleh (Ur.
l. RS, št. 68/96, 41/04-ZVO-1, 66/07)
Uredba o odpadkih (Ur. l. RS, št. 103/11)
Navodilo o izvajanju zaščitnih ukrepov (Ur .l. RS, št. 39/94, 3/02 in popr. 17/02)
Občinski in ostali predpisi
o
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju
Občine Zavrč (Ur. l. RS, št. 54/06)
Viri in literatura
o
o
o
o
o
o
o
o
Geološka karta, Geološki zavod Slovenije, junij 2012
Geografski atlas Slovenije, Gabrovec M., Hrvatin M., 1998. Površje. V, Ljubljana, DZS
Geografski atlas Slovenije, Lovrenčak F., Ljubljana, 1998
Atlas okolja, ARSO, junij 2012 (www.gis.arso.gov.si)
Raziskave onesnaženosti tal Slovenije, Biotehnična fakulteta v Ljubljani, Ljubljana
Državni program gospodarjenja z mineralnimi surovinami, Geološki zavod Slovenije, št:
36100-5/2009/6, Ljubljana, 9.4.2009
Operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v občini Zavrč,
Komunalno podjetje Ptuj d.o.o., maj 2012
GGN GGE Vzhodne Haloze (2005-2014), Zavod za gozdove Slovenije, OE Maribor, št.
12-32/05, Maribor, 2005
Matrika ZVO d.o.o.
stran 43 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
6.2 Stanje okolja
Segment kmetijska zemljišča je obravnavan v poglavju 12. Raba naravnih virov in
kmetijskih zemljišč.
6.2.1
Geološke, reliefne in pedološke značilnosti
Reliefne značilnosti
Reliefno lahko občino razdelimo na dve območji:
 območje Haloz,
 ostalo, bolj ravninsko območje.
V morfološkem pogledu (BELEC 1961) so Vinorodne Haloze večidel gričevje.
Absolutne nadmorske višine pokrajine Vzhodnih Haloz so od 200 do 568 metrov. Relativne
višine znašajo od 100 do 200 metrov. Značilnost pokrajine je vidno dviganje od severa proti
jugu, tako da se dvigajo najvišji vrhovi ob slovensko-hrvaški meji celo nad 500 metri.
Haloške gorice so na splošno precej strme. Samo 13% površin ima nagibe pod 30%, 67%
površin ima nagibe 30-50% in 20% površin ima nagibe nad 60%. Običajno so vzhodna
pobočja relativno bolj strma od zahodnih.
Geološke značilnosti
Območje Haloz je iz terciarnih sedimentov. Na območju Zavrča, Goričaka in delno Hrastovca
gre pa za glinasto-prodne zasipe, ki jih je ustvarila Drava.
Pedološke (talne) značilnosti2
Slika 4: Pedološka karta občine (vir: www.gis.arso.gov.si )
Legenda:
Svetlo modra: Redzina na mehkih karbonatnih kamninah
2
Na talne značilnosti vplivajo predvsem geološka podlaga, hidrološke razmere, značilnosti reliefa ter vegetacijski
pokrov. Kakovost tal je torej v največji meri odvisna od kamninske podlage, pa tudi od antropogenih dejavnikov.
Na različnih kamninah se tvorijo različne prsti. Tudi od naklona površin je odvisno kakšna prst se je razvila.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 44 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Rumena: Psevdoglej, pobočni in ravninski, evtrični
Zelena: Obrečna tla, evtrična, oglejena
Temno siva: Evtrična rjava tla na mehkih karbonatnih kamninah
Svetlo rjava: Rigolana tla, evtrična
Večina občine, gre za območje Haloz, pokriva rendzina na mehkih karbonatnih kamninah,
kjer je talno število med 40-46.
V dolinah vodotokov Kojuhovski potok, Turški potok ter na terasah reke Drave so se razvila
obrečna tla, evtrična, oglejena tla, kjer so najboljša kmetijska zemljišča v občini. Gre za tla
bogata s hranili, talno število je od 45-79.
V severnem delu občine, med Hrastovcem in reko Dravo, so dokaj siromašna evtrična rjava
tla na mehkih karbonatnih kamninah. Talno število 25-69.
Na območju Zavrč in vzhodno od Hrastovca, v nižinskem delu občine, se je razvil
psevdoglej, pobočni in ravninski, evtrični. Talno število 28-67.
6.2.1
Raba tal
Glede na osnovno dejansko rabo je v občini okoli 6.400 m2 kmetijskih zemljišč na prebivalca
občine. Okoli 14% vseh kmetijskih površin oz. 912 m2/prebivalca je obdelovalnih (njive in
vrtovi).
Državno povprečje znaša okoli 2.300 m2 K zemljišč v uporabi oz. okoli 900 m2 obdelovalnih
površin/prebivalca (vir: Evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč v Sloveniji,
MKO).
Kazalec stanja okolja Površina kmetijskih zemljišč je analiziran v poglavju 12. Raba
naravnih virov in kmetijska zemljišča.
V nadaljevanju sledi grafični prikaz pokrovnosti tal v občini iz leta 2006, ki v grobem
prikazuje dejansko rabo prostora.
Tabelaričen prikaz kategorij dejanske rabe je v poglavju 12.
Slika 5: Pokrovnost tal (CLC 2006) (vir: www.gis.arso.gov.si )
Predvidena
lokacija do
l. 2012
Kar 15% občine prekrivajo vinogradi, gre za izrazito vinoroden okoliš.
Večina kmetijskih površin so dejansko trajni travniki (440 ha oz 22% površine občine), njive
in vrtovi obsegajo okoli 14% kmetijskih zemljišč.
Podatkov o pedološki kakovosti kmetijske obdelovalne zemlje v občini Zavrč nismo uspeli
Matrika ZVO d.o.o.
stran 45 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
pridobiti. Glede na dejstvo, da ne gre za obsežna območja intenzivnega kmetovanja in na
dejstvo, da vse meritve podzemne vode (vodonosnik leži tudi pod občino) kažejo, da je
podzemna voda ustrezne kakovosti smatramo, da kmetijska zemlja v občini ni onesnažena z
gnojili, pesticidi ipd. v tej meri, da bi bilo ogroženo zdravje ljudi.
6.2.2
Onesnaženost tal
Izbrani kazalec Analiza tal na vzorčnih ROTS lokacijah (koda: 04653, 06255 ter
05459) kaže na DOBRO stanje tal v regiji in na območju Haloz.
Na območju občine še ni bilo opravljenih meritev tal v okviru Raziskav onesnaženosti tal
Slovenije (v nadaljevanju ROTS3).
Raziskave tal, ki so že bila izvedene in so najbližje občini, so na lokacijah:
 Mala Vas; GK: X=577000 m, Y=140000 m; koda: 04653; leto raziskave 2007; prva
raziskava (občina Gorišnica, Ptujsko polje),
 Zgornji Leskovec; GK: X=573000 m, Y=132000 m; koda: 06255; leto raziskave
2006; prva raziskava (občina Videm, Haloze).
V prihodnosti so predvidene ROTS meritve v bližini Hrastovca (koda 05459).
Rezultati analiz
Koncentracije vseh analiziranih snovi in elementov (organskih in anorganskih) so pod
mejnimi vrednostmi oz. so v koncentracijah naravnih vrednosti.
Podrobni rezultati analiz so dostopni na spletu v dokumentu Raziskave onesnaženosti tal
Slovenije, Poročilo za leto 2007 ter Poročilo za leto 2005, Biotehnična fakulteta v Ljubljani,
Ljubljana. Rezultati so preobsežni in, po našem mnenju preveč specifični za namen tega
okoljskega poročila, zato jih na tem mestu ne bomo povzemali.
V občini ni obsežnih površin, kjer bi se intenzivno kmetovalo. Na veliki večini kmetijskih
površin poteka ekstenzivno kmetovanje. Glavna panoga je vinogradništvo.
Ostalo
Do onesnaževanja tal z organskimi snovmi pride na območjih z neustreznim odvajanjem
odpadnih komunalnih voda. V tem pogledu so zlasti problematična tista območja, kjer ni
kanalizacije. V občini Zavrč so to vsa območja razpršene poselitve in gradnje, razen
strnjenih naselij: Zavrč, Goričak ter Hrastovec, kjer se kanalizacija konča na treh manjših
ČN.
Neustrezne greznice ter neurejeni iztoki fekalnih voda predstavljajo tveganje za
onesnaževanje tal in podtalne vode.
Greznice
POZOR!
Po podatkih Komunalnega podjetja Ptuj d.d., pretočne greznice na območju občine nimajo
urejenega pogodbenega odvoza blata. Velika večina greznic tako odvaja odpadne vode
neposredno v okolje, blato se prav tako stihijsko odvaža in odlaga v okolje. Pretočne
greznice so večinoma eno ali dvo prekatne, veliko je pa tudi neposrednih izpustov v okolje.
Ker gre za razpršeno poselitev, večinoma po slemenih gričev, vsa ta odpadna voda
gravitacijsko odteka po pobočjih v doline.
Pretočne greznice je treba odstraniti glede na zakonodajo najkasneje do 31.12.2017.
Gre za obsežen okoljski problem na ravni države, ki pa se tudi s pomočjo evropskih
sredstev (gradnja kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav, kohezijski in strukturni
skladi) postopoma rešuje.
3
V okviru državnega monitoringa tal se izvajajo analize: pedoloških lastnosti, anorganskih in organskih nevarnih
snovi.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 46 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
V občini ni pridobivalnega prostora s koncesijo za izkoriščanje mineralnih surovin. Prav tako
ni večjih površinskih nelegalnih kopov.
Erozijska ogroženost
Erozijska območja4 so zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske
ali bočne erozije vode.
Po podatkih ARSO je večina območja občina erozijsko ogrožen oz. veljajo zahtevnejši
protierozijski ukrepi. Drugje veljajo običajni ukrepi.
Slika 6: Prikaz erozijskih območij na območju občine (vir: uradne evidence MKO, julij
2012)
Legenda:
viola barva – protierozijski ukrepi zahtevnejši
V občini ni evidentiranih podorov ali erozijskih žarišč oz. območij kjer velja strogo
protierozijsko varovanje.
Zemeljski plazovi5
Zaradi reliefnih in pedoloških lastnosti območje občine Zavrč lahko uvrstimo med srednjebolj ogrožena območja z zemeljskimi plazovi. Območje je potresno ogroženo po MSK lestvici
z VII stopnjo.
4
V praksi se pojavljajo različna imena za posamezne stopnje erozije.
Delimo območja, kjer: niso potrebni protierozijski ukrepi (tudi: slabo razvita erozija), so potrebni običajni (tudi:
zmerno razvita erozija) ali so potrebni zahtevnejši protierozijski ukrepi (tudi: močno razvita erozija oz. povečana
erozija).
5
Zemeljski plazovi so stalen preoblikovalec površja predalpskega sveta. Ko pobočje doseže prag svojega ranotežja,
pride do sprostitve njegove energije, do plazu. Pojav se udejanja v več fazah: od razbremenilnih razpok v pobočju,
gubanju preperelinskih plasti in v sami splazitvi pobočnega materijala.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 47 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Na območju občine je 19 registriranih zemeljskih plazov, vsi na območju Haloz. Večina jih je
nastala v neurju leta 1998. Večjega plazu, ki bi ogrožal več objektov, ni. Gre za posamezne
zdrse zemljine na trajnih pašnikih in vinogradih, ogrožene so posamezne vikend hiše in
nekaj stanovanjskih hiš ter ceste. Plazovi so večinoma nesanirani.
6.3 Varovana območja in pravni režimi
6.3.1
Erozija
Geološki zavod Slovenije, kot eden izmed nosilcev urejanja prostora, glede na veljavno
zakonodajo, podaja mnenja k OPN samo glede mineralnih surovin, ne pa tudi glede
erozijske problematike. Po zagotovilu zavoda (oktober 2010, o.p.) ne obstaja v RS uradni
seznam ukrepov za posamezna erozijsko ogrožena območja. Vse občine pa so od zavoda
prejela usmeritve za prostorsko planiranje na plazovitih območjih.
Velja splošno načelo, da se na območjih, kjer veljajo zahtevnejši protierozijski ukrepi ne
gradi oz. je gradnja možna ob predpogoju izvedbe strokovnega geomehanskega mnenja in
geotehničnega poročila.
Za erozijska območja se določijo zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske,
globinske in bočne erozije vode. Na erozijskem območju je v skladu z 87. členom Zakona o
vodah /ZV-1/ prepovedano:
 poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
 ogoljevanje površin,
 krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje,
uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred
škodljivimi vplivi erozije,
 zasipavanje izvirov,
 nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazovitih
zemljiščih,
 omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in
slabšanje ravnovesnih razmer,
 odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
 zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
 odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne
sposobnosti hudourniške struge,
 vlačenje lesa.
6.3.2
Geomorfološke naravne vrednote
Na območju občine, razen na območju Drave in njenih pritokov, ni veliko območij in točk, ki
imajo velike naravne vrednosti. Naravnih vrednot z ugotovljenimi velikimi geološkimi in
geomorfološkimi vrednostmi na območju občine ni, zato varstveni režim za le-te ni povzet.
6.4
Analiza smernic nosilcev urejanja prostora
Ne povzemamo celotnih smernic, podajamo oceno upoštevanja smernic v dopolnjenem
osnutku OPN in določena pojasnila.
Upoštevanje relevantnih zakonskih določb v OPN smo dodatno ocenjevali v nadaljevanju
tega poglavja.
Podali smo sledeče ocene upoštevanja smernic: upoštevanje, neupoštevanje, delno
upoštevanje.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 48 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Na osnutek OPN so bile pridobljene naslednje smernice, ki so relevantne za obravnavani
segment okolja:
 Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami.
 Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (KMO-področje kmetijstva).
Smernice MKO se analizirajo v poglavju 12. Raba naravnih virov in kmetijska zemljišča.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, (področje voda), Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, št.:
35001-83/2012-1, datum: 3.4.2012.
Povzemamo tisti del smernic, ki so relevantne za obravnavano poglavje.
Obvezna izhodišča
 Naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, se obvezno
upošteva kot omejitveni dejavnik pri načrtovanju. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih
območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oz. dejavnosti, ki lahko te procese
sprožijo.
Smernice

Območja z omejitvami za razvoj oz. območja za potrebe varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, so po predpisih o vodah:
- vodovarstvena območja,
- območja kopalnih voda,
- poplavna,
- erozijska,
- plazljiva in
- plazovita območja.
V OPN se kot območja namenske rabe prikažejo območja za potrebe varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. Pri načrtovanju je potrebno med ostalim upoštevati, da se
na ogroženih območjih ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oz. dejavnosti ali
prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali
povečale ogroženost prostora.
 Sestavni del OPN mora biti prikaz:
- poplavnih območij,
- vodovarstvenih območij,
- erozijskih območij,
- plazljivih območij6 in
- plazovitih območij.
 Na erozijskih območjih je v skladu z 87. členom ZV-1 prepovedano-glej poglavje 6.3.1.
Ugotovitve OP:
Plan v kartografskem delu (strateška karta: 4.1. Usmeritve za razvoj v krajini, M 1:20.00)
vsebuje prikaz erozijsko bolj ogroženih območji oz. območij za potrebe varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami (upoštevanje).
Poplavnih ter vodovarstvenih območij ni treba prikazovati, ker jih po uradni evidenci ni.
6
Plazljiva območja so območja zemeljskih plazov, plazovita območja so območja snežnih plazov.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 49 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
6.5 Okoljski cilji s kazalci stanja okolja in metode
vrednotenja
6.5.1
Izhodišča
Okoljski cilji plana izhajajo iz obveznosti RS na osnovi sprejetih mednarodnih pogodb in
veljavnih predpisov, ter se kot taki odražajo v sprejetih programskih dokumentih (ReNPVO).
Tabela 10: Vrednotenje skladnosti in vključenosti okoljskega cilja OPN
Okoljski cilji
Tla
Čim manjši
negativni vpliv
na tla in
okolje
6.5.2
ReNPVO
2005 –
2012
Okoljski cilj
OPN
Zaključki vrednotenja
Ohranjanje
kakovosti
tal
Potencialni viri onesnaževanja tal predstavljajo: kmetijsko
delovanje (pesticidi, itn..), promet ter na območju občine
predvsem izpusti odpadnih komunalnih voda gospodinjstev
neposredno v okolje.
Poleg omenjenega k degradaciji tal prispeva tudi zmanjševanje
fonda kmetijskih površin na račun gradenj.
Cilj je skladen s cilji na državni ravni in bo prispeval k njihovim
uresničitvam.
Okoljski cilji s kazalci
Izbral se je kazalec stanja okolja, s katerim se bo lahko neposredno spremljala kakovost tal
na širšem območju. Monitoring se izvaja v okviru izvajanja ROTS.
V Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja (ReNPVO) do leta 2012 je predvideno
vzorčenje tal na območju občine Zavrč.
Kazalec, s katerim se bo posredno lahko spremljalo sedanje okoljsko neugodno stanje
zaradi stihijskega odvajanja odpadnih voda iz pretočnih greznic v okolje, se analizira v
poglavju 7. Vode. In sicer gre za kazalec Delež prebivalcev, ki koristi javno kanalizacijo za
odvajanje odpadne komunalne vode.
Tabela 11: Okoljski cilj OPN s kazalcem stanja okolja
Okoljski cilj OPN
Ohranjanje kakovosti tal
Kazalec stanja okolja
Analiza tal na vzorčnih ROTS lokacijah (koda: 04653, 06255 ter 05459)
6.5.3 Metode vrednotenja in ugotavljanja vplivov OPN
Razlaga splošnih meril in metod vrednotenja vplivov se nahaja v poglavju 3.5. Merila in
metoda ugotavljanja in vrednotenja vplivov OPN. V nadaljevanju sledi lestvica ocenjevanja
za segment okolja-tla.
Tabela 12: Lestvica velikostnih razredov z načinom vrednotenja vplivov izvedbe
plana na okoljski cilj OPN
Razred
učinka
Opredelitev
razreda učinka
A
ni vpliva oziroma
je lahko vpliv
pozitiven
B
nebistven vpliv
C
nebistven vpliv
pod pogoji (ob
izvedbi
omilitvenih
ukrepov)
Matrika ZVO d.o.o.
KAZALEC
Analiza tal na vzorčnih ROTS lokacijah (koda: 04653, 06255 ter 05459)
Plan na stanje tal ne bo imel negativnih vplivov oz. učinkov ali pa bodo ti pozitivni.
Vrednosti vseh preiskovanih parametrov bodo pod mejnimi imisijskimi vrednostmi
iz Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostnih nevarnih snovi v
tleh (v nadaljevanju te tabele: uredba).
Plan bo imel na stanje tal nebistven vpliv. Zakonsko predpisane mejne imisijske
vrednosti onesnaževal v tleh ne bodo presežene, načrtovani posegi bodo tudi v
skladu z drugimi okoljskimi cilji. Vplivi posegov na tla bodo s stališča varstva tal
sprejemljivi.
Vrednosti vseh preiskovanih parametrov bodo pod mejnimi imisijskimi vrednostmi
iz uredbe.
Plan lahko na tla, brez ustreznih omilitvenih ukrepov, vpliva tako v fizičnem kot
tudi kakovostnem smislu. Zakonsko predpisane mejne imisijske vrednosti
onesnaževal v tleh bi bile zaradi izvedbe posegov lahko presežene, načrtovani
posegi pa so lahko tudi v nasprotju s posameznimi okoljskimi cilji v zvezi s tlemi.
Vrednosti enega ali več preiskovanih parametrov bodo nad mejnimi in pod
opozorilnimi imisijskimi vrednostmi iz uredbe.
stran 50 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Razred
učinka
Opredelitev
razreda učinka
D
bistven vpliv
E
uničujoč vpliv
X
ugotavljanje
vpliva ni možno
6.6
KAZALEC
Analiza tal na vzorčnih ROTS lokacijah (koda: 04653, 06255 ter 05459)
Plan bo na tla vplival bistveno. Zakonsko predpisane mejne imisijske vrednosti
onesnaževal v tleh bodo presežene, načrtovani posegi pa bodo lahko tudi v
nasprotju s posameznimi okoljskimi cilji v zvezi s tlemi. Vplivi posegov na tla se
lahko z izvedbo omilitvenih ukrepov sicer omeji, vendar lahko kljub temu
pričakujemo poslabšanje stanja tal.
Vrednosti enega ali več preiskovanih parametrov bodo nad opozorilnimi in pod
kritičnimi imisijskimi vrednostmi iz uredbe.
Plan bo imel na tla uničujoč vpliv. Zakonsko predpisane mejne vrednosti bodo
presežene, vpliv posegov bo popolnoma nesprejemljiv, posledice načrtovanih
posegov pa bodo tudi v popolnem nasprotju z okoljskimi cilji v zvezi s tlemi.
Vrednosti enega ali več preiskovanih parametrov bo nad kritičnimi imisijskimi
vrednostmi iz uredbe.
Ugotavljanje vpliva ni možno zaradi pomanjkanja podatkov o predvidenih posegih
ali zaradi pomanjkanja podatkov o obstoječem stanju okolja.
Vrednotenje vplivov izvedbe OPN
Območja pridobivanja mineralnih surovin
Z novim planom se na straškem nivoju ne načrtujejo območja izkoriščanja mineralnih
surovin.
Ugotavljamo neskladnost med strateškim in izvedbenim delom. Na območju kamnoloma
pri Hrastovcu (EUP: HZ04), ki je že zaraščen in brez koncesije, se z OPN raba iz LN ne
spreminja v gozdno. Raba se MORA uskladiti z dejansko rabo, torej v gozdno ter se s tem
omogočiti nadaljnja samosanacija območja.
Erozijska in plazljiva območja
Ugotavljamo, da ni predvidenih novih stavbnih površin na območjih registriranih
zemeljskih plazov.
Ugotavljamo, da so na pobočjih levega in desnega brega Curka, na pobočjih med
Kojuhovskim potokom in Turškim potokom ter na pobočjih južnega dela občine, predvidene
širitve površin podeželskega naselja in površin razpršene poselitve (PNRP: A, IK in Av). Gre
za območja z veliko ali zelo veliko verjetnostjo pojavljanja plazov (zahtevnejši protierozijski
ukrepi).
V strateškem delu (člen 50. Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
zaščita in reševanje) je navedeno, da se je erozijskih območij z visoko stopnjo ogroženosti
potrebno z novogradnjami izogibati. Kljub temu je v OPN na teh območjih nekaj novih
stavbnih površin (poleg ažuracije obstoječih objektov in gradbenih parcel).
Predlagamo, da bi bilo smiselno v splošne PIP za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami (člen 94.) ter mogoče tudi v posebnih PIP za EUP HZ01, ki zajema celotno
erozijsko ogroženo območje občine, navesti dodatne pogoje novogradnje na teh območjih.
Ti pogoji bi morali vključevati pridobitev geomehanskega mnenja/poročila ali usmeritev. V
teh strokovnih mnenjih se mora oceniti stabilnost terena med gradnjo in obratovanjem
objekta. Podati se morajo tudi usmeritve glede umestitev enostavnih in nezahtevnih
objektov na lokaciji (škarpe, podporni zidovi, ipd.). Oceniti se mora tudi potencialna
nevarnost zdrsa zemljine na pobočju nad potencialnim novozgrajenim objektom, če leži
stavbno zemljišče pod pobočjem oz. v dolini. Ti pogoji bi se izvajali na območju kjer veljajo
zahtevnejši protierozijski ukrepi.
Območje je prikazano na strateški karti OPN št. 4.1. Obstajajo tudi natančni uradni državni
podatki, ki so določljivi v naravi, o meji tega območja, ker je karta 4.1 Usmeritve za razvoj
v krajini, izdelana v merilu 1:20.000 in zatorej dokaj nenatančna.
Navedena strokovna mnenja morajo biti del projektne dokumentacije za pridobitev
gradbenega dovoljenja. Smiselno je pa opraviti tovrstne raziskave že pred pričetkom
izdelave projektne dokumentacije (raziskava izvedljivosti projekta).
Matrika ZVO d.o.o.
stran 51 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Geološki zavod Slovenije, kot eden izmed nosilcev urejanja prostora, glede na veljavno
zakonodajo, podaja mnenja k OPN samo glede mineralnih surovin, ne pa tudi glede
erozijske problematike.
Velja splošno načelo, da se na območjih, kjer veljajo zahtevnejši protierozijski ukrepi ne
gradi oz. je gradnja možna ob predpogoju izvedbe strokovnega geomehanskega mnenja in
geotehničnega poročila. Ukrepi so navedeni tudi v ZV-1.
Kmetijska območja
Ugotavljamo, da se ne bodo bistveno širile površine intenzivnega kmetovanja (pridelava
hrane s pomočjo uporabe fitofarmacevtskih sredstev), zato tudi ne pričakujemo bistveno
povečane kmetijske obdelave površin oz. bistvenega povečanja vnosa gnojil, hranil in
pesticidov v tla.
Ugotavljamo, da splošni PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč (člen 88.) ne prepoveduje
intenzivne kmetijske dejavnosti z uporabo gnojevke, umetnih gnojil in fitofarmacevtskih
sredstev v priobalnem zemljišču vodotokov.
Ugotavljamo, da se v členih
 5. (Pomen izrazov) napačno navaja meja priobalnega zemljišča,
 88. (Splošni PIP za varstvo voda, odstavek 7.) nepopolno navaja meja priobalnega
zemljišča.
Meja priobalnega zemljišča Drave (reka 1. reda) v naselju znaša 15 m od roba vodnega
zemljišča, izven naselja pa 40 m. Med robom vodnega zemljišča in morebitnim
protipoplavnim nasipom ima celotno območje status priobalnega zemljišča.
Ugotavljamo, da izvedbeni del (89. člen, Splošni PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč)
pravilno predpisuje gospodarno ravnanje z zgornjim slojem zemljine.
Humus z območja posega je tako treba odstraniti in deponirati za kasnejšo sanacijo in
rekultivacijo zemljišča. Deponija se uredi tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina.
Deponija mora biti zaščitena pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi.
Ugotavljamo, da je v OPN korektno navedeno (člen 73. Splošni PIP za gradnjo in urejanje
kanalizacijskega omrežja), da morajo vse novogradnje na območjih kjer ni javne
kanalizacije biti priključene ali na MKČN ali na nepretočne greznice in da morajo imeti
lastniki objektov pogodbeni odnos s koncesionarjem za odvoz gošč in blata.
OCENA
Segment
okolja
Okoljski cilj
Neposredni
Daljinski
Kratkoročni
Srednjeročni
Dolgoročni
Trajni
Začasni
Kumulativni
Sinergijski
Tabela 13: Prikaz opredelitve pomembnih vplivov izvedbe plana
Tla
Ohranjanje kakovosti tal
C
/
/
B
C
/
B
C
/
Komentar tabele:
Ugotavljamo neposreden, dolgoročen in kumulativen bistven vpliv, v kolikor se pri
načrtovanju OPN ne upoštevajo omilitveni ukrepi (navedeni v nadaljevanju poglavja). V OPN
je premalo pozornosti in skrbi namenjeno gradnji na erozijsko ogroženih območjih, ki
zajemajo večino območja tipične razpršene poselitve na območju Haloz.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 52 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Tabela 14: Vrednotenje pričakovanih sprememb smeri gibanja kazalcev stanja
okolja za okoljski cilj
Okoljski cilj
Kazalci stanja
okolja
Podatek za
leto 2013 ali
zadnje leto, ki
je na voljo
Ocenjena
smer
gibanja
kazalca
Ocena
razvoja
kazalca oz.
vpliva na
okolje
Obrazložitev
Občina se bo razvijala v smeri
turizma ter kmetijstva z
dopolnilnimi dejavnostmi na
kmetijah.
Ne bodo se bistveno širile
površine intenzivnega
kmetovanja (pridelava hrane s
pomočjo uporabe
fitofarmacevtskih sredstev), zato
tudi ne pričakujemo bistveno
povečane kmetijske obdelave
površin oz. bistvenega povečanja
vnosa gnojil, hranil in pesticidov
v tla.
Ohranjanje
kakovosti
tal
Analiza tal na
vzorčnih ROTS
lokacijah
(koda: 04653,
06255 ter
05459)
Dobro stanje
(l. 2005 in
2007)

Z OPN bi moral biti zajezen
problem izpuščanja odpadnih
komunalnih voda neposredno v
okolje na območjih brez
kanalizacije.
V bodoče pričakujemo, da se
bodo tudi za območja oz.
obstoječi objekti uredili, ker so
takšne zahteve zakonodaje do
leta 2015 oz l. 2017.
Ob izvedbi plana se ne pričakuje,
da se bo kakovost tal v občini
poslabšala ali izboljšala.
Ni pričakovati degradacije tal v
smislu poslabšanja fizikalnih,
kemičnih in biotičnih lastnosti.
Legenda:
 povečanje vrednosti
 zmanjšanje vrednosti
 vrednost bo ostala enaka
Ocenjujemo, da izvedba OPN na tla, ne bo imela bistvenega vpliva ob izvedbi
omilitvenih ukrepov (ocena C).
6.7
Skladnost OPN z okoljskimi cilji
Ugotavljamo, da je OPN delno skladen z okoljskim ciljem. V kolikor se izvedejo omilitveni
ukrepi bo OPN sledil izbranemu okoljskemu cilju.
6.8
Omilitveni ukrepi
Razlaga pomena omilitvenih ukrepov, kategorij omilitvenih ukrepov, obveze po vključenosti
le teh v plan, je v poglavju 3.5. Merila in metode ugotavljanja in vrednotenja vplivov na
OPN.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 53 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Tabela 15: Omilitveni ukrepi
Omilitveni ukrepi
Na območju kamnoloma pri Hrastovcu (EUP: HZ4), ki je že
zaraščen in brez koncesije, se mora raba iz veljavne LN
spremeniti v gozdno (G). Raba se bo tako uskladila z dejansko
rabo, torej v gozdno ter bo s tem omogočena nadaljnja
samosanacija območja.
V splošnih PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč (člen 89.) je
treba prepovedati (Zakon o vodah) intenzivne kmetijske
dejavnosti z uporabo gnojevke, umetnih gnojil in
fitofarmacevtskih sredstev v priobalnem zemljišču vodotokov.
V členoma 5. (Pomen izrazov) in 88. (Splošni PIP za varstvo
voda, odstavek 7.) je treba popraviti oz. dopolniti navedbe mej
priobalnih zemljišč.
6.9
Časovni okvir
izvajanja
Nosilec
izvedbe
Spremljanje
uspešnosti
Med
načrtovanjem
OPN
Načrtovalec
OPN
Občina Zavrč
Načrtovalec
OPN
Občina Zavrč
Načrtovalec
OPN
Občina Zavrč
Med
načrtovanjem
OPN
Med
načrtovanjem
OPN
Spremljanje stanja okolja
Iz spremljanja predlaganega kazalca bo razvidno ali se stanje okolja v občini izboljšuje ali
slabša in ali se uresničuje opredeljeni okoljski cilj. Podatki so na voljo iz monitoringov, ki jih
zagotavlja država oziroma pristojne inštitucije.
Vse podatke naj Občina zbira in predstavi javnosti na vsakih 5 let v obliki poročila.
Tabela 16: Kazalec stanja okolja za spremljanje
Kazalec stanja okolja
Analiza tal na vzorčnih ROTS lokacijah (koda: 04653, 06255 ter 05459)
Matrika ZVO d.o.o.
stran 54 od 191
Nosilec monitoringa
ARSO, Občina Zavrč
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
7 VODE
7.1 Zakonodaja in viri
Mednarodne konvekcije, predpisi Evropske unije in resolucije
o
o
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja /ReNPVO/ (Ur. l. RS, št. 2/06)
Okvirni program izvajanja Direktive o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti,
(Direktiva 2007/60/ES) za obdobje 2009 – 2015, št: 3553-08/2009, z dne 20.5.2009
Predpisi Republike Slovenije
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
Zakon o vodah /ZV-1/ (Ur. l. RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A, 41/04-ZVO-1,
57/08)
Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (Ur. l. RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06 Skl.US: U-I51/06-5, 39/06-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl. US:
U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12)
Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10-popr))
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo
(Ur. l. RS, št. 47/05, 45/07, 79/09)
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav
(Ur. l. RS, št. 45/07)
Uredba o stanju podzemnih voda (Ur. l. RS, št. 25/09)
Uredba o stanju površinskih voda (Ur. l. RS, št. 14/09, 98/10)
Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št
89/08)
Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur. l. RS, št.
113/09)
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur. l.
RS, št. 104/09)
Uredba o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko
sprejemljivega pretoka (Ur. l. RS, št. 97/09)
Pravilnik o odvajanju in čiščenju padavinske in komunalne odpadne in padavinske vode
(Ur. l. RS, št. 109/07)
Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur. l. RS, št. 64/04, 5/06)
Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za
njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 74/07)
Pravilnik o obratovalnem monitoringu onesnaženja podzemne vode (Ur. l. RS, št. 49/06,
114/09)
Pravilnik o imisijskem monitoringu podzemne vode (Ur. l. RS, št. 42/02, 31/09)
Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 25/09)
Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 35/06, 41/08)
Pravilnik o imisijskem monitoringu kakovosti površinskih voda, ki se jih odvzema za
oskrbo s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 40/01)
Občinski in ostali predpisi
o
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju
Občine Zavrč (Ur. l. RS, št. 54/06)
Viri in literatura
o
o
Operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v občini Zavrč,
Komunalno podjetje Ptuj d.o.o., maj 2012
Program oskrbe s pitno vodo 2012 za občino Zavrč, Komunalno podjetje Ptuj d.d., 2012
Matrika ZVO d.o.o.
stran 55 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
o
o
o
o
o
o
Atlas okolja, ARSO, avgust 2012 (www.gis.arso.gov.si )
Poročilo o kakovosti podzemne vode 2004 – 2005, Spremljanje kakovosti podzemne
vode v kraških in razpoklinskih, ARSO, Ljubljana 2006
www.geopedia.si
Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letih 2006, 2007, 2008, ARSO,
Ljubljana
GGN GGE Vzhodne Haloze (2005-2014), Zavod za gozdove Slovenije, OE Maribor, št.
12-32/05, Maribor, 2005
http://www.komunala-ptuj.si/
7.2 Stanje okolja
7.2.1
Uvod
Na območju je prehodno klimatsko področje, kjer se srečujeta in mešata omiljena alpska in
panonska klima. To je tipično subpanonsko podnebje za katerega je značilno toplo poletje,
suha in sončna zgodnja jesen ter ostra zima.
Meteorološke podatke spremlja ARSO na širšem območju v Zavrču. Cirkulanah in
Podlehniku.
Povprečna letna temperatura zraka izmerjena na zgoraj omenjenih meteoroloških postajah
je od Zavrča proti Podlehniku od 9,8°C do 9,6°C, povprečna temperatura v vegetacijski dobi
pa od 15,4°C do 15,2°C. Najnižja zabeležena temperatura zraka je -27°C, najvišja pa 40°C.
Vegetacijska doba traja od konca aprila do konca oktobra, to je 190-200 dni.
Letno povprečje padavin je od 928 mm do 1.031 mm/m2 in narašča od vzhoda proti
zahodu, čeprav je zračna razdalja med Zavrčem in Podlehnikom samo 14 km. V juliju in
avgustu se padavine pojavljajo v glavnem v obliki kratkotrajnih in močnih nalivov.
Med vetrovi prevladujejo zahodni vetrovi z 43%, vseh ostalih je 38,4%, tišine pa je 18,6 %.
Med zahodnimi vetrovi je najpogostejši NW z 22,9%, ki piha v vseh letnih časih,
najpogostejši pa je v vegetacijski dobi. Tišina je najpogostejša v septembru in oktobru.
Večina vetrov, predvsem v času vegetacije ima srednjo jakost.
7.2.2
Površinske vode
Izbrani kazalec Kakovost površinske vode kaže na DOBRO kemijsko in ekološko stanje
vode na območju občine.
Hidrološke razmere
Današnja mreža glavnih potokov in njihovih pritokov v gozdnogospodarski enoti se je
izoblikovala med zgornjim pliocenom in koncem pleistocena.
Doline glavnih haloških potokov tečejo od juga proti severu v reko Dravo in sestavljajo
njeno porečje. Turški potok (5 km) izvira ob slovensko-hrvaški meji.
Značilna za Vzhodne (Vinorodne) Haloze je asimetrija hidrografske mreže in dolinski profilov
(BELEC 1961), ki je nastala zaradi tektonskega nagiba širšega področja proti vzhodu.
Padec potokov je majhen, saj znaša v povprečju komaj 3%. Doline potokov so ozke, saj
dosegajo povprečno le 150 metrov širine, ob njihovih izlivih pa tudi več kot 200 metrov.
Vodotoki imajo sestavljen rečni režim, s primarnim viškom marca ali najkasneje aprila in
sekundarnim viškom novembra, ter le izjemoma oktobra ali decembra. Vsi vodotoki imajo
dežno-snežni režim katerega značilnost je večji delež deževnice pri maksimalnih pretokih
(GAMS 1996).
Geološka podlaga, strma pobočja in letna količina padavin vplivajo na slabo vodnatost
haloških potokov. Poleti že ob krajših sušnih razdobjih večina studencev in manjših izvirov
presahne. Ob daljših sušnih razdobjih pa presahnejo še močnejši izviri in takrat se posušijo
tudi glavni potoki. Ob močnem ali daljšem deževju, ko pade v nekaj urah čez 100 mm
Matrika ZVO d.o.o.
stran 56 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
padavin dobijo potoki hudourniški značaj, ter lahko povzročijo velika razdejanja (PAK 1996).
Potoki poplavljajo večinoma le nekaj ur.
Sledeča slika prikazuje kategorizacijo vodotokov na območju občine. Drava večinoma
tehnično urejen vodotok zaradi verig HE. Drava je vodotok 1. reda, ostali večji vodotoki so
2. reda in so večinoma tehnično urejeni.
Slika 7: Kategorizacija vodotokov na območju občine (vir: Atlas okolja, ARSO, julij
2012)
Na območju občine ni hidroelektrarn.
Reka Drava
Reka Drava izvira blizu avstrijske meje na Toblaškem polju v Italiji.
Pot po Avstriji zaključi blizu Dravograda. Po 133 km poti in 148 m padca zapusti Slovenijo
pri Ormožu in konča svojo pot pri Osijeku na Hrvaškem, kjer se izliva v Donavo. Na svoji
poti povezuje alpsko in panonsko biogeografsko območje.
Reka ima fluvioglacialni vodni režim, kar pomeni, da ima najvišje vodne pretoke junija, v
času taljenja ledenikov, ko se pri večini drugih rek že kažejo posledice poletne suše. Drugi
vodni vrhunec doseže novembra, ko jo napolnijo jesenska deževja širokega alpskega
zaledja.
Padavinsko območje reke Drave v Italiji in Avstriji obsega 10.964 km2, na območju
Slovenije pa še 2.700 km2. Padavinsko območje v delu centralnih Alp opredeljuje osnovne
značilnosti pretokov reke Drave. Pritoki iz južnega dela povodja zaradi močnih vplivov
sredozemske klime povzročajo kratkotrajne velike pretoke spomladi, še posebno pa jeseni,
saj v povprečju enkrat v sto letih lahko dosežejo tudi več kot 2.800 m3/s, čeprav je srednji
letni pretok le 297 m3/s.
Tabela 17: Povprečni pretoki Drave v obdobju 1990 - 2008 (HE Dravograd) in 1991
– 2008 (jez Markovci-ptujsko polje) (vir: ARSO, maj 2012)
Postaja
Letni povprečni pretoki (m3/s)
Srednja mesečna in letna
Najmanjša mesečna in letna
vrednost (Qs)
vrednost – konic (Qnk)
Srednji
Maks.
Min.
Srednji
Maks.
Min.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 57 od 191
Največje mesečna in letna
vrednost – konic (Qvk)
Srednji
Maks.
Min.
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
HE
237,7
282
195
Ni podatka
Dravograd
Jez
18,33
42,6
8,82
4
Markovci*
Legenda:
*-Jez za akomulacijsko jezero za HE Formin
Ni
podatka
5
Ni
podatka
0
1.026
1.188
863
555,8
1.159
201
Kemijsko7 in ekološko8 stanje voda
Tabela 18: Ocena kemijskega stanja površinskih voda v letih 2009 in 2010 (vir:
Ocena stanja rek v Sloveniji v letih 2009 in 2010, ARSO)
Vodotok
Merilno mesto
Ptujsko jezero
Kemijsko
stanje-2009
slabo*
Raven
zaupanja
visoka
Kemijsko
stanje-2010
dobro
Raven
zaupanja
visoka
Drava
Borl
dobro
visoka
dobro
visoka
Ormož-most
dobro
srednjap
dobro
srednjap
Opomba
gor-vodno od
občine
gor-vodno od
občine
dol-vodno od
občine
Legenda:
*slabo stanje zaradi povečane konc. tributilkositrove spojine
*srednjap-nižja raven zaupanja zaradi meritve pesticidov s frekvenco 4/leto
Tabela 19: Ocena ekološkega stanja površinskih voda v letih 2009 in 2010 (vir:
Ocena stanja rek v Sloveniji v letih 2009 in 2010, ARSO)
Vodno telo
(odsek)
VT Drava Mb –
Ptuj
Ekološko stanje2009
dobro
Raven zaupanja
visoka
Ekološko stanje2010
dobro
Raven zaupanja
Opomba
visoka
gor-vodno
občine
od
Analize vode glavnih potokov skozi občino se ne izvajajo.
7.2.1 Poplavna ogroženost
Glede na opozorilno karto poplav (ARSO) na območju občine ni poplavnih območij. Iz ostalih
zbranih podatkov (»Izdelava kart poplavne nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti za
povezovalno cesto Zavrč-priključek Formin«, št. 3435/13, junij 2013, VG biro Maribor
d.o.o., izhaja, da je območje povsem na SV delu občine poplavno ogroženo. Dejstvo je, da
Drava občasno poplavlja obrečni poplavni gozd (območje gozdnega rezervata Gris) do prve
ježe, ki je visoka 3-5 m. Na tem območju ni stavbnih zemljišč.
7.2.2
Podzemna voda
Izbrani kazalec Kakovost podzemne vode kaže na DOBRO stanje podzemne vode na
območju občine.
Pod območjem občine je vodno telo oz. vodonosnik (v nadaljevanju: VT) Haloze in
Dravinjske gorice (šifra: 3014). Površina vodnega telesa znaša 597 km2.
Največji delež ozemlja zavzemajo sedimenti terciarne starosti, manj je nanosov kvartarne
starosti, predvsem v dolinah rek in potokov. Litološko prevladujejo mešane miocenske plasti
(pesek, konglomerat, pešcenjak, melj, glina, lapor) in terestricni sedimenti celotnega
razpona zrnavosti (glina, melj, pesek, prod, grušc).
Vodno telo se nahaja v dveh tipičnih vodonosnikih.
 Prvi, plitvi in globoki karbonatni vodonosnik (tudi termalni) mezozoiske starosti je
malo skrasel z razpoklinsko in kraško poroznostjo. Je obširen in visoko do srednje
7
Kemijsko stanje površinskih voda se razvršča v 2 (dva) razreda, to je dobro ali slabo kemijsko stanje.
Za vsako razvrstitev razreda je določena ena od treh ravni zaupanja: visoka, srednja ali nizka. Visoka raven
zaupanja pomeni, da je ocena kemijskega stanja zelo zanesljiva, pri srednji in nizki ravni pa bo za zvišanje
zaupanja v oceno potrebno pridobiti več podatkov.
8
Obstaja 5 (pet) razredov ekološkega stanja: zelo dobro, dobro, zmerno, slabo in zelo slabo.
Za vsako razvrstitev vodnega telesa v razrede ekološkega stanja je določena ena od treh ravni zaupanja: visoka,
srednja ali nizka. Visoka raven zaupanja pomeni, da je ocena ekološkega stanja zelo zanesljiva, pri srednji in nizki
ravni pa bo za zvišanje zaupanja v oceno potrebno pridobiti več podatkov.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 58 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo

izdaten. V vidnejši vlogi se pojavlja na območju Dravinjskih goric (Zreče, Konjiška
gora, Boč).
Drugi, manjši vodonosnik, se nahaja v kvartarnih in terciarnih sedimentih z
medzrnsko in delno razpoklinsko poroznostjo. Pojavlja se na antiklinalno zgrajenem
terciarnem gričevju Haloz.
Stopnja izrabe vodnega telesa je srednja, okoli 40% (vir: GeoZS, 2011).
Na območju občine MKO ne izvaja monitoringa kakovosti VT. Povzeli bomo rezultate
monitoringa, ki se izvaja na zajetju VT Haloze in Dravinjske gorice.
 Postaja: Stoperce pod Donačko goro; GKX=557221, GKY=125653.
Rezultati spremljanja kakovosti vode VT v obdobju 2006-2009 kažejo, da je kemijsko stanje
dobro. Standardi kakovosti oziroma vrednosti praga niso bili preseženi. Vsebnosti nitratov
so nizke, vsebnosti pesticidov in lahko-hlapnih halogenirani alifatski ogljikovodiki so bili pod
mejo določljivosti uporabljene analitske metode. Kemijsko stanje vodnega telesa glede na
pitno vodo je prav tako dobro (vir: ARSO, junij 2012,
http://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/Tabela_stanje_2009.pdf).
Občina se s pitno vodo oskrbuje iz vodovodnega sistema Ptuj, ki se napaja iz črpališč na
Ptujskem polju. Pod tem območjem je VT Dravska kotlina (šifra 3012). Gre za
prodnopeščeni zasip Drave-aluvialni vodonosnik.
Vodovarstvena območja (VVO)
Na območju občine ni vodovarstvenih območij.
7.2.3
Pitna voda
Kazalca stanja okolja:
-Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje v okviru javne službe
-Količina odvzete pitne vode iz vodnega telesa
kažeta na RELATIVNO DOBRO stanje.
Okoli 75% populacije občine se oskrbuje iz javnega sistema-Vodovodni sistem Ptuj.
Zdravstvena ustreznost pitne vode je zadovoljiva.
V občini Zavrč se iz vseh obravnavnih sistemov zajemanja pitne podzemne vode dnevno
LAHKO maksimalno načrpa okoli 133 m3 vode oz. okoli 83 L/prebivalca*dan. V tej številki
je vključena raba vode za vse segmente: gospodinjstva, gospodarstvo, kmetijstvo, javne
ustanove.
Poraba v občini je nižja od državnega povprečja, ki zadnja leta znaša okoli 120
L/prebivalca*dan9.
Kazalca se obravnavata v poglavju 12. Raba naravnih virov in kmetijska zemljišča. Podatki
o zdravstveni ustreznosti pitne vode so prav tako navedeni v poglavju 12.
7.2.4
Odpadne vode (glavni vir: Operativni program odvajanja in čiščenja
komunalnih odpadnih voda v občini Zavrč)
Izbrani kazalec Delež prebivalcev, ki koristi javno kanalizacijo za odvajanje
odpadne komunalne vode kaže na SLABO stanje.
Po podatkih za l. 2011 javni kanalizacijski sistem koristi le okoli 25% populacije občine.
9
Poraba vode na člana gospodinjstva se od leta 2002 bistveno ne spreminja. V zadnjih sedmih letih se je skupna
količina porabljene vode povečala za 0,2 odstotka, t.j. na 85,4 milijona kubičnih metrov oz. na 42 kubičnih metrov
vode na prebivalca ali približno na 117 litrov na dan na prebivalca v Sloveniji.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 59 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Kanalizacija z ČN je vzpostavljena v naseljih Zavrč, Goričak in Hrastovec deloma.
Na ostalih območjih se odpadne vode izlivajo direktno v okolje preko neustreznih pretočnih
greznic.
Kanalizacija
Obstajajo trije sistemi ločene fekalne kanalizacije. Dva sta zgrajena za naselje Zavrč, tretji
za del naselji Goričak in Hrastovec. Vsi se zaključijo s ČN. V naselju Hrastovec je eno
črpališče (ČRP3), v naselju Goričak pa dve (ČRP1 in ČRP2). Za ČN in kanalizacijo sistema
Goričak–Hrastovec, je bilo izdano tudi uporabno dovoljenje.
Za občino Zavrč je bila v letu 2011 izvedena Študija odvodnje in čiščenja komunalne
odpadne vode za kanalizacijo dela naselij Korenjak, Turški vrh, Gorenjski vrh in Goričak.
Študija ima izdelani dve varianti. Varianta 1 je enoten kanalizacijski sistem z eno čistilno
napravo 300 PE, varianta 2 pa ločen sistem čiščenja odpadnih fekalnih vod z individualnimi
čistilnimi napravami 3-5 PE v upravljanju vsakega posameznika. Izbor variant še ni izveden.
V občini Zavrč je bilo v letu 2011 porabljene 45.732 m3 vode. Od tega je bilo porabljene
vode v kmetijstvu 815 m3. Komunalne odpadne vode je tako 44.917 m3.
Po podatkih za l. 2011, javni kanalizacijski sistem koristi okoli 400 prebivalcev občine, kar
predstavlja okoli 25% prebivalstva.
Slika 8: Prikaz vodovodnega in kanalizacijskega sistema občine (vir: PISO, julij
2012)
Legenda:
modra črta-vodovod
rjava črta-kanalizacija
Čistilne naprave
V občini delujejo štiri čistilne naprave (ČN), in sicer tri v naselju Zavrč in ena v naselju
Hrastovec.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 60 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo




ČN Zavrč, 50 PE. Ni sestavni del javnega kanalizacijskega sistema, v upravljanju
Ministrstva za notranje zadeve.
ČN1-Zavrč igrišče, 125 PE. Prispevno območje ČN1 obsega del naselja Zavrč. Sistem
je ločen. Na prispevnem območju ni industrijskih obratov in drugih onesnaževalcev.
Naprava je biološka čistilna naprava. Odvoz odvečnega blata se vrši na CČN Ptuj v
nadaljnjo obdelavo, iztok je speljan v potok.
ČN2-Zavrč mejni prehod, 100 PE. Prispevno območje ČN2 obsega del naselja Zavrč.
Sistem je ločen. Na prispevnem območju ni industrijskih obratov. Naprava je
biološka čistilna naprava. Odvoz odvečnega blata se vrši na CČN Ptuj v nadaljnjo
obdelavo, iztok se ponika. Naprava je v upravljanju Komunalnega podjetja Ptuj d.d.
in je sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja.
ČN Hrastovec, 200 PE. Prispevno območje ČN obsega dela naselij Hrastovec in
Goričak. Sistem je ločen. Na prispevnem območju ni industrijskih obratov in drugih
onesnaževalcev. Naprava je biološka čistilna naprava. Odvoz odvečnega blata se vrši
na CČN Ptuj v nadaljnjo obdelavo, iztok je speljan v potok. Naprava je v upravljanju
Komunalnega podjetja Ptuj d.d. in je sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja.
Industrijske odpadne vode
V občini ni (industrijskih) naprav, ki bi po ZVO-1 povzročale onesnaževanje voda. V občini
ne nastaja tehnološka odpadna voda.
Greznice
Na območju občine Zavrč še ni vzpostavljen kataster greznic, zato niso znane karakteristike
greznic. Evidentirani so objekti, s hišnimi številkami in identifikacijskimi številkami (MID)
posameznega objekta.
Komunalno podjetje Ptuj izvaja tudi storitve črpanja greznic, ki pa ni sistemsko urejeno.
POZOR!
Po podatkih Komunalnega podjetja Ptuj d.d., pretočne greznice na območju občine nimajo
urejenega pogodbenega odvoza blata. Velika večina greznic tako odvaja odpadne vode
neposredno v okolje, blato se prav tako stihijsko odvaža in odlaga v okolje. Pretočne
greznice so večinoma eno ali dvo prekatne, veliko je pa tudi neposrednih izpustov v okolje.
Ker gre za razpršeno poselitev, večinoma po slemenih gričev, vsa ta odpadna voda
gravitacijsko odteka po pobočjih v doline.
Pretočne greznice je treba odstraniti glede na zakonodajo najkasneje do 31.12.2017.
Gre za obsežen okoljski problem na ravni države, ki pa se tudi s pomočjo evropskih
sredstev (gradnja kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav, kohezijski in strukturni
skladi) postopoma rešuje.
V prihodnjih letih oz. po sprejetju Programa odvoza grezničnih gošč se bo pričelo z
organiziranim odvozom blata iz pretočnih greznic tudi na območju občine Zavrč.
7.3 Varovana območja in pravni režimi
Na območju občine ni kopalnih voda določenih v Uredbi o upravljanju kakovosti kopalnih
voda (Ur. l. RS 25/08).
7.3.1 Vodni viri
V občini ni vodovarstvenih območij oz zajetij virov pitne vode.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 61 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
7.3.2
Omejitve pri posegih na priobalnem zemljišču10
Zakon o vodah (ZV-1) in Spremembe in dopolnitve ZV-1 iz l. 2008 določata meje
priobalnega zemljišča za vode 1. reda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1.
reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnih zemljišč zunaj območij
naselja sega najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča.
Drava je vodotok 1. reda, ostali vodotoki so 2. reda.
Vlada RS lahko na predlog nosilcev prostorskega načrtovanja določi drugačno zunanjo mejo
priobalnih zemljišč, ki zoži priobalno zemljišče, če:
 gre za poseg na obstoječem stavbnem zemljišču znotraj obstoječega naselja,
 se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti,
 se s tem ne poslabšuje stanje voda,
 je omogočeno izvajanje javnih služb,
 ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in
 to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.
Omejitve pri posegih (37. člen ZV-1)
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:
 gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter
komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
 gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
 ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda,
 ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
 gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno
zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust
vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih
kopališčih,
 gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in
 gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in
premoženja ter izvajanju nalog policije.
Poseganje v prostor na priobalnem zemljišču v tlorisni širini od 15 metrov od meje vodnega
zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja je
dovoljeno za gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja.
7.3.3
Hidrološke naravne vrednote
Uvod
Vplivi, ki povzročijo spremembe hidroloških vrednosti naravnih vrednot (v nadaljevanju:
NV), imajo lahko za posledico tudi spremembo (kakovosti, pojava ipd.) vode, zato so v tem
poglavju povzeti varstveni režimi za hidrološke vrednosti narave.
Na območju občine je nekaj območij, ki imajo velike hidrološke naravne vrednosti.
Tabela 20: Naravne vrednote, ki imajo hidrološke vrednosti
Evid. št.
NV-območja
6953
4423
7318
Ime
Zvrst
Status*
Drava - rečna loka 2
Drava – reka 1
Borl - poplavno območje
zool, hidr
hidr, zool
hidr, ekos
NVDP
NVDP
NVDP
10
Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče.
Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne
hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 62 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Varstvene in razvojne usmeritve iz Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot ter podrobnejše
varstvene in razvojne usmeritve in iz Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot za
hidrološko vrednost. Vse vrednosti skupaj se obravnavajo v poglavju 11. Narava.
Varstvene in razvojne usmeritve za hidrološke naravne vrednote
Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti izvajajo v obsegu in
na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je
del narave opredeljen za NV, oziroma v obsegu in na način, da se v cim manjši možni meri
spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti NV.
Podrobnejše varstvene in razvojne usmeritve za hidrološke naravne
vrednote
1. Gradnja objektov, vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih
prostorskih možnosti zunaj NV, izvaja tako, da se izkoristijo vse možne tehnične ali
druge rešitve, da se NV ne poškoduje ter, da je njena vidna podoba čim manj
spremenjena.
2. Objekte in naprave za različne namene se na NV namešča oziroma se njihovo
delovanje zagotavlja tako, da se ne prekinja zveznosti vodnega toka, da se ne spreminja
ali bistveno ne spreminja količina vode in hitrost pretoka, prostorska in časovna
razporeditev voda, smer toka oziroma morskih tokov, oblika in dno struge vodotoka
oziroma jezera in morja ter, da se bistveno ne spremenijo vidne in funkcionalne lastnosti
NV. Na slapiščih, slapovih in v koritih se ohranja naraven pretok.
3. Urejanje voda se izvaja sonaravno, tako da se v največji možni meri ohranjajo vidne
in funkcionalne lastnosti NV.
4. Ne slabša se kvalitete vode, ne spreminja se temperature vode. Onesnaženo vodo se
prednostno očisti.
5. Na NV se ne odlaga odpadkov.
6. V obrežno vegetacijo se ne posega s sekanjem, obsekavanjem, redčenjem,
zasajanjem, tako da se bistveno ne spremenijo fizikalne lastnosti obrežja.
7. Prod, pesek, mivka se z obrežja, prodišč, dna struge odvzema v količini in na način,
da se ne spremenijo ali bistveno ne spremenijo funkcionalne in vidne lastnosti NV.
8. Rekreacijske in športne aktivnosti se izvaja tako, da se NV ne poškoduje in da se ne
spremeni njenih lastnosti.
9. Naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti z nadgradnjo poti, mostov, galerij,
razgledišč, počivališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozorili in podobno,
vendar tako, da se ne spremenijo lastnosti NV ter da je vidna podoba NV čim manj
spremenjena.
Na območju vpliva na naravno vrednoto
1. Na območje vpliva na NV se ne odlaga odpadkov, če za to obstojijo druge prostorske
možnosti; v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti, se odpadke odlaga le tako, da
je onemogočeno odtekanje odcednih vod na NV.
2. Gradnja objektov in nameščanje naprav za različne namene (hidroenergetske,
vodnogospodarske, rekreacijske, turistične in druge) se izvaja tako, da objekti in
naprave zlasti ne povzročijo spremembe ali bistvene spremembe kakovosti in količine
vode, hitrosti pretoka, prostorske in časovne razporeditve voda, smeri toka na NV. Na
območju vpliva na slap, slapišče ali korita se vodnega režima ne spreminja.
7.4
Analiza smernic nosilcev urejanja prostora
Ne povzemamo celotnih smernic, podajamo oceno upoštevanja smernic v dopolnjenem
osnutku OPN in določena pojasnila.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 63 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Upoštevanje relevantnih zakonskih določb v OPN smo dodatno ocenjevali v nadaljevanju
tega poglavja.
Podali smo sledeče ocene upoštevanja smernic: upoštevanje, neupoštevanje, delno
upoštevanje.
Na osnutek OPN so bile pridobljene naslednje smernice, ki so relevantne za obravnavani
segment okolja:
 Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, (področje voda), Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, št.:
35001-83/2012-1, datum: 3.4.2012.
Povzemamo le tisti del smernic, ki pri pripravi dopolnjenega osnutka OPN niso bile
upoštevane.
Obvezna izhodišča
 Naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, se obvezno
upošteva kot omejitveni dejavnik pri načrtovanju. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih
območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oz. dejavnosti, ki lahko te procese
sprožijo.
Smernice

Območja z omejitvami za razvoj oz. območja za potrebe varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, so po predpisih o vodah:
- vodovarstvena območja,
- območja kopalnih voda,
- poplavna,
- erozijska,
- plazljiva in
- plazovita območja.
V OPN se kot območja namenske rabe prikažejo območja za potrebe varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. Pri načrtovanju je potrebno med ostalim upoštevati, da se
na ogroženih območjih ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oz. dejavnosti ali
prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali
povečale ogroženost prostora.
 Sestavni del OPN mora biti prikaz:
- poplavnih območij,
- vodovarstvenih območij,
- erozijskih območij,
- plazljivih območij11 in
- plazovitih območij.
Ugotovitve OP:
-Plan v kartografskem delu (strateška karta: 4.1. Usmeritve za razvoj v krajini, M 1:20.00)
vsebuje prikaz erozijsko bolj ogroženih območji oz. območij za potrebe varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami (upoštevanje).
Poplavnih ter vodovarstvenih območij ni treba prikazovati, ker jih po uradni evidenci ni.
-Plan na več mestih nepravilno ali nepopolno navaja meje priobalnih zemljišč. Več v
podpoglavju Omilitveni ukrepi (neupoštevanje).
11
Plazljiva območja so območja zemeljskih plazov, plazovita območja so območja snežnih plazov.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 64 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
7.5 Okoljski cilji s kazalci stanja okolja in metode
vrednotenja
7.5.1 Izhodišča
Okoljski cilji plana izhajajo iz obveznosti RS na osnovi sprejetih mednarodnih pogodb in
veljavnih predpisov, ter se kot taki odražajo v sprejetih programskih dokumentih (ReNPVO).
Okoljski cilji
OPN
Okoljski cilji
Vode
Cilj ReNPVO: Dobro stanje voda do leta
2015:
- doseganje izboljšanja stanja kakovosti
podzemnih voda in doseganje mejnih
vrednosti za nitrate v pitni vodi
- doseganje izboljšanja stanja podzemnih
voda in doseganje mejnih vrednosti za
pesticide v pitni vodi ter virih pitne vode
- zagotavljanje ustreznega zbiranja,
odvajanja in čiščenja komunalnih
odpadnih voda
- ustavitev oziroma postopno odpravljanje
odvajanja emisij ali uhajanja prednostno
nevarnih snovi
- preprečevanje onesnaževanja ali druge
vrste obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo
na zdravstveno ustreznost ali količinsko
stanje vodnega telesa ali njegovega dela,
ki se uporablja za odvzem ali je
namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo
ali za proizvodnjo pijač
- ohranjanje kakovosti kopalnih voda ter
preprečevanje onesnaževanja ali druge
vrste obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo
na stanje vodnega telesa ali njegovega
dela, ki je določeno kot območje kopalne
vode, ali na zdravstveno ustreznost
kopalne vode na območju kopalne vode
- ohranjanje kakovosti voda, da se omogoči
življenje pomembnih vrst sladkovodnih rib
- zagotavljanje vodnih količin za vodooskrbo
prebivalcev s pitno vodo
- izboljšanje razpoložljivih vodnih količin za
rabo ter stanje voda in pripadajočih
ekosistemov
- zmanjšanje ogroženosti pred poplavami.
7.5.2
Dobro stanje
površinskih in
podzemnih
vod
Resolucija o
Nacionalnem
programu
varstva
okolja 2005–
2012
Ustrezno
čiščenje
komunalnih
odpadnih vod
Zaključki vrednotenja
V Odloku o OPN se izbrani
okoljski cilji zasledujejo s
ciljem prostorskega
razvoja: ustrezna
komunalna opremljenost.
Cilja prispevata k
uresničevanju Resolucije o
Nacionalnem programu
varstva okolja.
Okoljski cilji s kazalci
Monitoring površinskih vod se na območju občine ne izvaja, zato smo se odločila za
posredno spremljanje preko urejenosti sistemov za čiščenje in odvajanje odpadnih vod.
Tabela 21: Okoljski cilji OPN s kazalci stanja okolja
Okoljski cilji OPN
Ustrezno čiščenje komunalnih
odpadnih voda
Kazalci stanja okolja
Delež prebivalcev, ki koristi javno kanalizacijo za odvajanje odpadne
komunalne vode
Dobro stanje površinskih in
podzemnih vod
-
7.5.3
Kakovost površinske vode
Kakovost podzemne vode
Metode vrednotenja in ugotavljanja vplivov OPN
Tabela 22: Lestvica velikostnih razredov z načinom vrednotenja vplivov izvedbe
plana na uresničevanje okoljskih ciljev glede na pričakovane spremembe kazalcev
stanja okolja in glede na splošno stanje voda
Razred
KAZALCI
Opredelitev
Matrika ZVO d.o.o.
stran 65 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
učinka
razreda učinka
Kakovost površinske vode
A
ni vpliva
oziroma je
lahko vpliv
pozitiven
DOBRO kemijsko in DOBRO
ekološko stanje Drave.
B
nebistven vpliv
C
nebistven vpliv
pod pogoji (ob
izvedbi OU)
D
bistven vpliv
E
uničujoč vpliv
X
ugotavljanje
vpliva ni
možno
7.6
Delež prebivalcev, ki koristi Kakovost podzemne vode
javno kanalizacijo za
odvajanje odpadne
komunalne vode
Plan na kakovost vod ne bo imel negativnih vplivov oz. učinkov ali pa bodo ti pozitivni.
Več kot 34%
DOBRO kemijsko stanje
vodnega telesa Dravsko
polje.
Plan bo imel na kakovost voda nebistven vpliv. Zakonsko predpisane mejne imisijske
vrednosti onesnaževal v vodah ne bodo presežene, načrtovani posegi bodo tudi v
skladu z drugimi okoljskimi cilji. Vplivi posegov na vode bodo s stališča varstva voda
sprejemljivi.
DOBRO kemijsko in DOBRO Okoli 34%
DOBRO kemijsko stanje
ekološko stanje Drave.
vodnega telesa.
Plan lahko na vode, brez ustreznih omilitvenih ukrepov, vpliva na kemijske in biološke
parametre voda. Zakonsko predpisane mejne vrednosti onesnaževal v vodah so lahko
presežene, načrtovani posegi pa so lahko tudi v nasprotju s posameznimi okoljskimi
cilji. Vplivi posegov na vode so z izvedbo učinkovitih OU sprejemljivi.
ZMERNO kemijsko in
Manj kot 34%
DOBRO kemijsko stanje
ZMERNO ekološko stanje
vodnega telesa.
Drave.
Plan ima lahko na kemijske in biološke parametre voda bistven vpliv, načrtovani posegi
so lahko tudi v nasprotju s posameznimi okoljskimi cilji. Vplivi posegov na vode se
lahko z izvedbo omilitvenih ukrepov sicer omeji, vendar lahko kljub temu pričakujemo
poslabšanje stanja.
SLABO kemijsko in SLABO
Manj kot 25%
SLABO kemijsko stanje
ekološko stanje Drave.
vodnega telesa.
Plan ima lahko na vode uničujoč vpliv. Stanje voda se glede na kemijske in biološke
parametre lahko izjemno poslabša, zakonsko predpisane mejne vrednosti bodo
presežene, posledice načrtovanih posegov pa so tudi v nasprotju z okoljskimi cilji.
SLABO kemijsko in ZELO
Manj kot 20%
SLABO kemijsko stanje
SLABO ekološko stanje
vodnega telesa.
Drave.
Ugotavljanje vpliva ni možno zaradi pomanjkanja podatkov o predvidenih posegih ali
zaradi pomanjkanja podatkov o obstoječem stanju okolja.
Vrednotenje vplivov izvedbe OPN
7.6.1 Hidrološke vrednosti narave
Na območjih narave, ki imajo veliko hidrološko vrednost, se ne načrtujejo spremembe rabe.
Potoki v občini niso prikazani kot vodna zemljišča.
7.6.2 Odpadne vode in pitna voda
Segment raba pitne voda se analizira v poglavju 12. Raba naravnih virov in kmetijska
zemljišča.
Komunalne odpadne vode
Grafično je zasnova komunalne ureditve v OPN prikazana na karti 2. Zasnova gospodarske
javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra, M=1:20.000.
Ugotavljamo, da strateški del OPN ustrezno ugotavlja pomanjkljivo kanalizacijsko mrežo
občine in predvideva ustrezne rešitve (dograditve omrežja, nove ČN, ureditve NRP na
lokacijah obstoječih ČN, pogoji izpusta na območjih brez kanalizacije). Tekstualni in grafični
del sta usklajena.
Najkasneje do konec l. 2017 se morajo obstoječe nepretočne greznice odstraniti (Uredba o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo) in
nadomestiti ali z mikro KČN ali z nepretočnimi greznicami.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 66 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Ugotavljamo ustrezne strateške usmeritve za odvajanje odpadnih vod, tudi za ureditev
neustreznega odvajanja odpadnih vod preko pretočnih greznic v tla, kar je v občini dokaj
pereč problem (glej ugotovitve v Stanju okolja).
Greznice
Ugotavljamo, da je v OPN korektno navedeno (člen 73. Splošni PIP za gradnjo in urejanje
kanalizacijskega omrežja), da morajo vse novogradnje na območjih kjer ni javne
kanalizacije biti priključene ali na MKČN ali na nepretočne greznice in da morajo imeti
lastniki objektov pogodbeni odnos s koncesionarjem za odvoz gošč in blata.
Mišljenje izdelovalcev OP je, da se omenjeni ekološki problem ne more in ne sme reševati z
OPN, ampak z celovitim pristopom, ki zajema detekcijo (koncesionar, inšpekcija), prijavo
kršiteljev oz. delo pristojne inšpekcije na terenu ter ukrepanje (osveščanje javnosti, širitve
mreže kanalizacije in tudi sankcije za kršitelje).
Pitna voda
Ugotavljamo, da z izvedbo OPN kvaliteta podzemne pitne vode, ki se uporablja v javnem
sistemu, ne bo ogrožena. Pitna voda se bo tudi v bodoče črpala izven območja občine, na
Ptujskem polju.
7.6.3 Poplavna in plazljiva območja
Kot je že bilo ugotovljeno se v občini, po državnih evidencah, ne nahajajo poplavna
območja. Je pa treba upoštevati v OPN in omejiti gradnjo neposredno ob večjih
hudourniških vodotokih; Kojuhovski potok in Turski potok oz. na območjih kjer veljajo
zahtevnejši protierozijski ukrepi (več v poglavju 6. Tla).
7.6.4 Gospodarska javna infrastruktura (GJI)
Ugotavljamo, da so splošni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja, (72. člen
Odloka o OPN) ustrezni.
Tematika oskrbe s pitno vodo se analizira v poglavju 12. Raba naravnih virov in kmetijska
zemljišča.
7.6.5 Ostalo
Ugotavljamo, da so splošni PIP za varstvo voda (člen 88.), razen v navedbi mej priobalnih
zemljišč, korektni.
Ugotavljamo, da splošni PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč (člen 89.) ne prepoveduje
intenzivne kmetijske dejavnosti z uporabo gnojevke, umetnih gnojil in fitofarmacevtskih
sredstev v priobalnem zemljišču vodotokov.
Ugotavljamo, da manjkajo podrobnejši PIP za namensko rabo površine celinskih voda
(oznaka: VC). Na območju občine je v OPN z omenjeno rabo označena Drava oz. njeni
rokavi, ki tečejo preko občine, oz. le vodotoki 1. reda, kar je korektno.
Ugotavljamo, da se v členih
 5. (Pomen izrazov) napačno navaja meja priobalnega zemljišča,
 88. (Splošni PIP za varstvo voda, odstavek 7.) nepopolno navaja meja priobalnega
zemljišča.
Meja priobalnega zemljišča Drave (reka 1. reda) v naselju znaša 15 m od roba vodnega
zemljišča, izven naselja pa 40 m. Med robom vodnega zemljišča in morebitnim
protipoplavnim nasipom ima celotno območje status priobalnega zemljišča.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 67 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Na območju občine se ne načrtuje gradnja hidroelektrarn (HE) tudi ne malih HE.
Ugotavljamo, da se z OPN ne posega v obrečni poplavnih gozd Drave s stavbnimi zemljišči
in da se poplavna ogroženost tega območja ne poslabšuje.
OCENA
Srednjeročni
Dolgoročni
Trajni
Začasni
Kumulativni
Sinergijski
Ustrezno čiščenje komunalnih
odpadnih voda
Dobro stanje površinskih in
podzemnih vod
Kratkoročni
Vode
Okoljski cilj
Daljinski
Segment
okolja
Neposredni
Tabela 23: Prikaz opredelitve pomembnih vplivov izvedbe plana
B
B
/
/
A
/
/
A
/
C
B
/
/
C
B
/
B
/
Komentar tabele:
Ugotavljamo bistven dolgoročen in neposreden vpliv (ob neizvedbi omilitvenih ukrepov)
zaradi napačnega navajanja mej priobalnih zemljišč ter zaradi tega, ker manjkajo v
izvedbenem delu podrobnejši PIP za območja celinskih voda.
Ugotavljamo, da bo imel OPN na ravnanje in na dobro stanje površinskih voda neposreden,
daljinski ter trajen nebistven vpliv.
Kanalizacijsko omrežje se bo sicer postopoma dograjevalo, vedno manj bo izpustov iz
pretočnih greznic neposredno v okolje. Našteto pa ne bo izvedeno zaradi OPN, ampak zaradi
izpolnjevanja zahtev zakonodaje. Dolgoročno in kumulativno pričakujemo pozitiven vpliv
OPN (tudi zaradi izpolnjevanja zahtev zakonodaje k sanaciji trenutnih neustreznih odvajanj
odpadnih vod preko pretočnih greznic v okolje) oz. izboljšanje ravnanja z odpadnimi
vodami.
Tabela 24: Vrednotenje pričakovanih sprememb smeri gibanja kazalcev stanja
okolja za okoljski cilj
Okoljski cilj
Kazalci stanja
okolja
Podatek za leto
2013 ali zadnje
leto, ki je na
voljo
Ocenjena
smer
gibanja
kazalca
Ocena
razvoja
kazalca oz.
vpliva na
okolje
Obrazložitev
Prioriteta na področju odvajanja
in čiščenja odpadnih vod je
obnavljanje in postopno širitev
kanalizacijskega omrežja na več
manjših ČN.
Ustrezno
čiščenje
komunalnih
odpadnih
voda
Dobro
stanje
površinskih
in
Delež
prebivalcev, ki
koristi javno
kanalizacijo za
odvajanje
odpadne
komunalne vode
Kakovost
podzemne vode
Matrika ZVO d.o.o.

34% (l. 2010)
DOBRO kemijsko
stanje

stran 68 od 191
Vse novogradnje bodo morale biti
priključene ali na nepretočne
greznice ali na male komunalne
ČN in imeti pogodbeno razmerje
s koncesionarjem za odvoz gošč
in blata.
Pričakujemo povečanje deleža v
bodoče in postopno ureditev
problema izpustov odpadnih
komunalnih voda neposredno v
okolje na območjih brez
kanalizacije.
Ugotavljamo, da bo imel OPN na
dobro stanje površinskih in
podzemnih voda nebistven vpliv.
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Okoljski cilj
Kazalci stanja
okolja
podzemnih
vod
Kakovost
površinske vode
Podatek za leto
2013 ali zadnje
leto, ki je na
voljo
DOBRO kemijsko
in DOBRO
ekološko stanje
Drave.
Ocenjena
smer
gibanja
kazalca
Ocena
razvoja
kazalca oz.
vpliva na
okolje
Obrazložitev
Ugotavljamo, da bo imel OPN na
dobro kemijsko in ekološko
stanje površinskih voda
nebistven vpliv, v kolikor se
izvedejo omilitveni ukrepi.

Legenda:
 povečanje vrednosti
 zmanjšanje vrednosti
 vrednost bo ostala enaka
Ocenjujemo, da bo imela izvedba OPN na vode nebistven vpliv ob izvedbi omilitvenih
ukrepov (ocena C).
7.7
Skladnost OPN z okoljskimi cilji
OPN predvideva ustrezno ravnanje z odpadnimi vodami, ki nastajajo na območju občine in
deloma zagotavlja ukrepe za varovanje voda.
7.8
Omilitveni ukrepi
Tabela 25: Omilitveni ukrepi
Časovni okvir
izvajanja
Omilitveni ukrepi
V splošnih PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč (člen 89.)
je treba prepovedati (Zakon o vodah) intenzivne kmetijske
dejavnosti z uporabo gnojevke, umetnih gnojil in
fitofarmacevtskih sredstev v priobalnem zemljišču vodotokov.
V členih 5. (Pomen izrazov) in 88. (Splošni PIP za varstvo
voda, odstavek 7.) je treba popraviti oz. dopolniti navedbe mej
priobalnih zemljišč.
V členu 50. (Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
zaščita in reševanje) je treba uskladiti navedbe glede
poplavnih območij. V občini po uradnih evidencah RS ni
poplavnih območij.
V izvedbenem delu je treba dodati podrobnejše PIP za
namensko rabo površine celinskih voda (oznaka: VC). Na
območju občine je v OPN z omenjeno rabo označena Drava oz.
njeni rokavi, ki tečejo preko občine.
7.9
Nosilec
izvedbe
Spremljanje
uspešnosti
Načrtovalec
OPN
Občina Zavrč
Načrtovalec
OPN
Občina Zavrč
Med
načrtovanjem
OPN
Načrtovalec
OPN
Občina Zavrč
Med
načrtovanjem
OPN
Načrtovalec
OPN
Občina Zavrč
Med
načrtovanjem
OPN
Med
načrtovanjem
OPN
Spremljanje stanja okolja
Iz spremljanja predlaganih kazalcev bo razvidno ali se stanje okolja v občini izboljšuje ali
slabša in ali se uresničujejo opredeljeni okoljski cilji.
Predlagamo, da Občina vse podatke zbira in predstavi javnosti na vsakih 5 let v obliki
poročila.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 69 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Tabela 26: Kazalci stanja okolja za spremljanje
Kazalci stanja okolja
Delež prebivalcev, ki koristi javno kanalizacijo za odvajanje odpadne
komunalne vode
Kakovost podzemne vode
Kakovost površinske vode
Matrika ZVO d.o.o.
stran 70 od 191
Nosilec monitoringa
Komunalno podjetje Ptuj d.d., Občina
Zavrč
ARSO, Občina Zavrč
ARSO, Občina Zavrč
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
8 ZRAK
8.1 Zakonodaja in viri
Mednarodne konvekcije, predpisi Evropske unije in resolucije
o
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja /ReNPVO/ (Ur. l. RS, št. 2/06)
Predpisi Republike Slovenije
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (Ur. l. RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06 Skl.US: U-I51/06-5, 39/06-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl. US:
U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12)
Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.))
Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št.
52/02, 41/04-ZVO-1, 9/11)
Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur.
l. RS, št. 52/02, 18/03, 41/04-ZVO-1, 121/06, 9/11)
Uredba o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02,
41/04-ZVO-1, 9/11)
Uredba o ozonu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 8/03, 41/04-ZVO-1, 9/11))
Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih
v zunanjem zraku (Ur. l. RS 56/06)
Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja (Ur. l. RS, št. 31/07)
Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Ur. l. RS, št.
24/05, 92/07)
Sklep o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih
oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku
(Ur. l. RS, št. 72/03, 9/11)
Občinski in ostali predpisi
/
Viri in literatura
o
o
o
o
o
Ocena onesnaženosti zraka v Sloveniji za obdobje 2005-2009, ARSO, Ljubljana, oktober
2010
www.drsc.si
Lokalni energetski koncept občine Zavrč, Lokalna energetska agentura Spodnje
Podravje, Ptuj, april 2009
ARSO, julij 2012
Kakovost zraka v Sloveniji za leto 2011 in 2010, ARSO, Ljubljana, 2011, 2012
Matrika ZVO d.o.o.
stran 71 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
8.2 Stanje okolja
8.2.1
Podnebje
Na območju občine je meteorološka-padavinska postaja ARSO. Nekateri meteorološki
podatki so prikazani v poglavju 7. Vode.
8.2.2 Onesnaženost zraka (vir: Ocena onesnaženosti zraka v
Sloveniji za obdobje 2005-2009)
Območje onesnaženosti SI 1
Glede na Sklep o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida,
dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem
zraku spada območje občine v območje onesnaženosti z oznako SI 1.
Območje SI 1 zajema Območje Pomurja in Podravja brez območja Mestne občine Maribor.
Območje ima celinsko podnebje, je pa razmeroma dobro prevetreno. Večino površine
obsega gričevnat in ravninski svet. To je pretežno kmetijsko območje brez velikih virov
onesnaženja z izjemo industrijskih kompleksov v Kidričevem in Lendavi.
V območju SI1 deluje merilna postaja DMKZ Rakičan pri Murski Soboti.
Na tem območju se je za ogrevanje v zadnjih dveh letih povečala uporaba trdih goriv,
predvsem drv. Tako v mrzlih dneh s šibkim vetrom prihaja do visokih koncentracij delcev v
večjih naseljih. V mestih in ob večjih prometnicah pa prispevajo svoj delež emisije delcev iz
prometa.
ARSO ocenjuje, da je mejna koncentracija delcev presežena v občinah Murska Sobota
(izmerjeno v Rakičanu) in Ptuj (meritve z mobilno postajo).
Zadnja ocena onesnaženosti je bila narejena za obdobje od 2005-2009.
Tabela 27: Raven onesnaženosti zraka po onesnaževanih za območje SI 1 v
obdobju 2005-2009
SO2
NO2
PM10
Pb
nizka
nizka
zadovoljiva
nizka
Legenda:
Previsoka- Presežena mejna oz. ciljna vrednost
zadovoljiva- Med zgornjim pragom za ocenjevanje in mejno vrednostjo
zmerna- Med spodnjim in zgornjim pragom ocenjevanja
nizka- Pod spodnjim pragom ocenjevanja
CO
nizka
benzen
nizka
ozon
previsoka
Raven koncentracij ozona12 je na celotnem območju previsoka.
8.2.1
Emisije v občini
V občini Zavrč v primerjavi s Slovenijo niso prisotne povečane emisije ogljikovega in
žveplovega dioksida. Emisije ogljikovega oksida in prahu, ki nastajajo kot posledica
nepopolnega zgorevanja lesa, so v občini v primerjavi s Slovenijo višje, kar je povsem
skladno s strukturo ogrevanja, saj v občini les uporabljajo za ogrevanje v precej večjem
deležu kot v Sloveniji.
Kljub oceni podani v Lokalnemu energetskemu konceptu občine Zavrč, da se v občini
12
Ozon je molekularna oblika kisika, sestavljena iz treh atomov kisika. Je močan oksidant. 90% ozona na zemlji je
v najvišji plasti zemeljskega ozračja, kjer nastaja zaradi absorpcije UV-svetlobe z ionizacijo molekularnega kisika
(O2) in ponovno spojitvijo v triatomsko obliko (O 3) ter pomeni zaščitno plast, v kateri se absorbirajo nevarni sončni
ultravijolični žarki, 10% vsega ozona na zemlji pa je pri tleh, kjer nastaja ob sončnih dnevih z ionizacijo dušikovih
oksidov, pri čemer se sprosti atom kisika, ki se poveže z molekularnim kisikom iz zraka v ozon – na tem mestu je
ozon onesnaževalec človekovega okolja.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 72 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
sprosti v ozračje več ogljikovega monoksida in prahu na prebivalca kot znaša povprečje v
draži, se ta segment ne spremlja s kazalcem stanja okolja.
Razlog temu je dobra kakovost zraka na območju, kar pričakujemo tudi v bodoče. Meritve
prahu in CO na območju kažejo, da so le te daleč pod mejnimi vrednostmi.
Leta 2009 je bil izdelan lokalni energetski koncept (v nadaljevanju: LEK). Večina stanovanj
v občini Zavrč se ogreva bodisi z lesom, bodisi z ELKO.
Na letni ravni gospodinjstva v občini za ogrevanje porabijo 6,8 GWh primarne energije iz
različnih energentov, česar posledica so naslednje količine emisij dimnih plinov CO2, SO2,
NOX, CXHY, CO in prahu.
POVPREČNE LETNE EMISIJE v OBDOBJU 2000-06 (brez upoštevanja električne E)
 CO2: 667 tone/leto oz. 0,4 t/prebivalca*leto
CILJ: Cilj, ki ga je Slovenija z ratifikacijo Kjotskega protokola sprejela na področju
emisij toplogrednih plinov je, da bodo njene povprečne emisije v obdobju 2008-2012
znašale največ 18.587 kt CO2 ekv (okoli 9 ton/prebivalca*leto) oziroma ob upoštevanju
ponorov 19.907 kt CO2 ekv. Cilj, ki ga je Slovenija sprejela za SO2 in NOx je določen za
leto 2010 in znaša 27 kt in 45 kt. Državno povprečje znaša 0,86 t/preb*leto.
 SO2: 1.500 tone/leto oz. 0,93 kg/prebivalca*leto
CILJ: Ciljna vrednost na ravni države Slovenije je 27.000 ton oz. okoli 13,5
kg/prebivalca*leto, kot to zahteva Protokol o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in
prizemnega ozona ter Direktiva 2001/81/ES o zgornji meji nacionalnih emisij v zrak za
določene snovi (NEC direktiva). Državno povprečje znaša 1,79 kg/preb*leto.
 NOx: 2,25 tone/leto oz. 1,26 kg/prebivalca*leto.
CILJ: Cilj, ki ga je Slovenija z ratifikacijo Kjotskega protokola sprejela na področju emisij
toplogrednih plinov. Cilj, ki ga je Slovenija sprejela za NOx je določen za leto 2010 in
znaša 45 kt oz. okoli 22,5 kg/prebivalca*leto. Državno povprečje znaša 1,56
kg/preb*leto.
 CO: Občina: 29,7 kg/preb*leto, država: 16,5 kg/preb*leto,
 prah: Občina: 0,46 kg/preb*leto, država: 0,31 kg/preb*leto.
V občini Zavrč v primerjavi s Slovenijo niso prisotne povečane emisije ogljikovega in
žveplovega dioksida. Emisije ogljikovega oksida in prahu, ki nastajajo kot posledica
nepopolnega zgorevanja lesa, so v občini v primerjavi s Slovenijo višje, kar je povsem
skladno s strukturo ogrevanja, saj v občini les uporabljajo za ogrevanje v precej večjem
deležu kot v Sloveniji (vir: LEK občine Zavrč).
Koncentracije ogljikovega monoksida (CO) in delcev PM10, v absolutnem smislu, na
območju občine ne presegajo mejnih vrednosti.
Ogljikov monoksid (vir: Kakovost zraka v Sloveniji za leto 2011 in 2010, ARSO, Ljubljana,
2011, 2012)
Od leta 1980 do leta 2010 so letni izpusti CO v Sloveniji bolj ali manj v enakomernem
trendu upadanja in so se zmanjšali za 45 %. Onesnaženost zraka z ogljikovim monoksidom
tako kot v prejšnjih letih tudi ob najbolj prometnih cestah ni prekoračila spodnjega
ocenjevalnega praga za varovanje zdravja. Največji delež k skupnim izpustom 124.630 t CO
v letu 2010 (Slovenija) prispeva sektor »mala kurišča«, in sicer 64,7 %.
Državni monitoring zajema merilna mesta: LJ Bežigrad, LJ centre, Krvavec, Trbovlje. Na
vseh merilnih mestih so bile v l. 2010/11 zabeležene koncentracije CO pod spodnjim
ocenjevalnim pragom.
Delci (vir: Kakovost zraka v Sloveniji za leto 2011 in 2010, ARSO, Ljubljana, 2011, 2012)
Koncentracija delcev PM10 je v letu 2011 presegla letno mejno vrednost na merilnem mestu
Ljubljana center.
Dovoljeno število dnevnih prekoračitev je bilo preseženo na vseh merilnih mestih, ki so pod
vplivom prometa, industrije in individualnih kurišč. Predvsem so to vsa mestna merilna
Matrika ZVO d.o.o.
stran 73 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
mesta z izjemo Kopra, Nove Gorice in lokacije Maribor Vrbanski plato. Preseganj prav tako
ni bilo na območjih, ki so daleč od virov emisij, med katerimi je bilo daleč najčistejše
merilno mesto Iskrba.
V sklopu državnega monitoringa koncentracij delcev se, najbližje občini Zavrč, delajo
meritve na lokacijah Maribor in Celje. Območje občine Zavrč je v poročilih ARSO o kakovosti
zraka v Sloveniji ocenjeno nad zgornjim ocenjevalnim pragom in pod mejno vrednostjo.
8.2.2 Onesnaževalci v občini
Glavni onesnaževalci zraka v občini so razpršeni viri emisij iz prometa in točkovni viri emisij
iz individualnih kurišč.
Glavna energenta v občini za kurjavo sta drva in ELKO. V občini ni večjih industrijskih
obratov oz porabnikov energije.
Plinovodni/toplotni distribucijski sistemi
Na območju občine ni plinovodnega sistema ali večjega sistema za prenos toplote.
Promet
Kazalca stanja okolja
-Povprečni letni dnevni promet (PLDP): števno mesto Goričak
-Število konfliktnih območij
kažeta na relativno DOBRO stanje.
Gostota prometa, tudi tovornega, po glavnih cestnih povezavah skozi občino, je relativno
nizka. PLDP znaša okoli 1.700.
Najpomembnejša cestna prometna os, ki poteka skozi občina v smeri J-S je RIII (odsek
Zavrč-Drenovec). Le ta se navezuje na RI (Ptuj-MP Zavrč).
Na območju občine Direkcija RS za ceste (v nadaljevanju: DRSC) izvaja štetje prometa na
dveh mestih; avtomatsko na RI (MP Zavrč) ter ročno na RIII v Goričaku.
Tabela 28: Povprečni letni dnevni promet (PLDP) v občini Zavrč (vir: DRSC;
http://www.dc.gov.si/si/promet/)
Odsek
Karakteristike
Borl-MP
Zavrč
Kategorija ceste: RI
št. ceste: 228
št. odseka: 1291
števno mesto:340
ime št. mesta:MP Zavrč
(občina Zavrč)
Kategorija ceste: RIII
št. ceste: 691
št. odseka: 1235
števno mesto:753
ime št. mesta:Goričak
(občina Zavrč)
ZavrčDrenovec**
Vsa
vozila
(PLDP)
2009
Tovorna
vozila*
Vsa
vozila
(PLDP)
2010
Tovorna
vozila*
Vsa
vozila
(PLDP)
2011
Tovorna
vozila*
1.765
376
1.714
354
1.764
377
1.829
158
1.830
158
Ni štetja
Ni štetja
Opomba:
* v kategorijo so všteta tovorna vozila neto nosilnosti od 3,5 tone naprej in avtobusi
Za primerjavo: PLDP posameznih avtocestnih odsekov na relaciji Ljubljana–Maribor znaša 30.000 - 40.000
**izvaja se letno ročno štetje,v septembru
Železniški promet
V občini ni železnice.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 74 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Ugotavljamo eno konfliktno območje in sicer v Zavrču neposredno ob križišču cest RI in
RIII, v bližini MP Zavrč. Na območju je dokaj veliko nepozidano območje za čisto
stanovanjsko gradnjo, veliko okoli 1,1 ha.
Slika 9: Prikaz konfliktnega območja in veljavne namenske rabe na tem območju
MP ZavrčDPN
industrijska
cona-še
nepozidana
Legenda:
Rumena barva – stanovanjske (SS) površine
Vijolična b. – površine gospodarske cone
Bledo rdeča barva – območje MP Zavrč, tudi meje območja, ki se ureja z DPN
Industrija
V občini je eno večje območje kjer je predvidena gospodarska/ind. dejavnost, neposredno
ob MP Zavrč-OPPN je že sprejet. Območje je veliko 2,06 ha in ima veljavno rabo IP
(površine za industrijo).
V neposredni okolici te cone ni stanovanjske rabe, le te so oddaljene okoli 170 m (glej sliko
10).
Na območju občine ni površinskega kopa (pridobivalnega prostora), za katerega bi država
podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine. Vsi nelegalni kopi
so v procesu samosanacije, največji je kamnolom Hrastovec. Na celotnem območju občine
je raziskovalni prostor za katerega je država podelila rudarsko pravico za raziskovanje nafte
in zemeljskega plina, t.i. Murska depresija.
8.2.3 Obnovljivi viri energije (OVE) in učinkovita raba
energije (URE)
Podrobnejša analiza rabe obnovljivih virov energije (OVE) je narejena v poglavju 12. Raba
naravnih virov in kmetijska zemljišča.
Skupaj se v občini Zavrč poraba končne energije (brez prometa) znaša 9,72 GWh oz. 6,07
MWh/prebivalca*leto. Poraba končne energije občine je okoli 70% nižja od državnega
povprečja. Glavni razlog temu je, da v občini ni velikih industrijskih porabnikov energije.
Obnovljivi viri energije (OVE) so, razen lesa za kurjavo, slabo izkoriščeni. Delež
gospodinjstev, ki se ogrevajo z lesom in lesnimi ostanki znaša 62,5% in porabijo 1.834 m3
Matrika ZVO d.o.o.
stran 75 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
lesne biomase na leto. Skupni potencial lesne biomase znaša 3.542 m3/ leto, ob
upoštevanju porabe ostane še neizkoriščeno 1.510 m3/leto.
Na območju občine ni pridobivalnega prostora za pridobivanje mineralnih surovin. Je eden
večji nelegalen, na območju Hrastovca, ki pa je že poraščen z gozdom.
8.3 Varovana območja in pravni režimi
Ni posebnih varstvenih usmeritev.
Na območju občine Zavrč ni objektov, ki jih je potrebno upoštevati glede na smernice
Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS-Ur. l. RS, št. 76/04Publikacijska karta št. 4; Usmeritev za razvoj energetskih sistemov).
8.4
Analiza smernic nosilcev urejanja prostora
Po pregledu smernic smo ugotovili, da nobene niso relevantne za vključitev in njihovo
analizo v obravnavano poglavje.
8.5 Okoljski cilji s kazalci stanja okolja in metode
vrednotenja
8.5.1
Izhodišča
Okoljski cilji plana izhajajo iz obveznosti RS na osnovi sprejetih mednarodnih pogodb in
veljavnih predpisov, ter se kot taki odražajo v sprejetih programskih dokumentih (ReNPVO).
Tabela 29: Vrednotenje skladnosti in vključenosti okoljskega cilja OPN
Okoljski cilji
Zrak
Zmanjševanje
nacionalnih emisij
za SO2, NOx, HOS in
NH3 do leta 2010.
8.5.2
ReNPVO
2005–
2012
Okoljski cilj
OPN
Zaključki vrednotenja
Umeščanje
poselitvenih
območij stran
od virov emisij
v zrak
Z okoljskim ciljem želimo preprečiti prostorsko
umestitev proizvodnih dejavnosti neposredno ob
stanovanjskih površinah.
Cilj sicer sam ni osredotočen na zmanjševanje emisij, je
pa naravnan k zmanjševanju imisij oz. k zmanjševanju
izpostavljenosti prebivalstva emisijam industrije.
Okoljski cilji s kazalci
V Stanju okolja je bilo ugotovljeno, da je kakovost zraka na območju dokaj zadovoljiva, so
pa zabeležena občasna preseganja mejnih vrednosti ozona ter CO in prahu.
S prvim kazalcem se bodo lahko spremljala konfliktna območja, kjer se stikajo območja
stanovanj z območji proizvodnih dejavnosti in prometnic. Izhodišče pri izbiri kazalca je
predpostavka, da je neposreden stik območij proizvodnih dejavnosti (I) in prometnih cest s
čistimi stanovanjskimi površinami (SS) nesprejemljiv.
Z drugim kazalcem se bo spremljala gostota promet skozi občino.
Tabela 30: Okoljski cilj OPN s kazalci stanja okolja
Okoljski cilj OPN
Umeščanje poselitvenih območij stran od virov emisij v zrak
Matrika ZVO d.o.o.
stran 76 od 191
Kazalci stanja okolja
-PLDP; števno mesto Goričak
-Število konfliktnih območij
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
8.5.3
Metode vrednotenja in ugotavljanja vplivov OPN
V nadaljevanju sledi lestvica ocenjevanja za segment okolja zrak.
Tabela 31: Lestvica velikostnih razredov z načinom vrednotenja vplivov izvedbe
plana na uresničevanje okoljskega cilja glede na pričakovane spremembe kazalcev
stanja okolja in glede na splošno stanje zraka
Razred
učinka
Opredelitev razreda
učinka
A
ni vpliva oziroma je
lahko vpliv pozitiven
B
nebistven vpliv
C
nebistven vpliv pod
pogoji (ob izvedbi
omilitvenih ukrepov)
D
bistven vpliv
E
uničujoč vpliv
X
ugotavljanje vpliva ni
možno
Število konfliktnih območij
KAZALCI
PLDP; števno mesto Goričak
Izvedba OPN ne bo vplivala na kvaliteto zraka na območju.
Izvedba OPN bo pozitivno vplivala ter povzročila zmanjšanje emisij v zrak (npr.
strjevanje poselitve za povečanje možnosti izvedbe okolju prijaznejših
sistemov ogrevanja).
0
Manj kot 1.800
Ne pričakujemo bistvenih sprememb kvalitete zraka in izbranih kazalcev stanja
okolja.
1
Več kot 3.600 (povečanje za 100%)
Ne pričakujemo bistvenih sprememb kvalitete zraka in izbranih kazalcev stanja
okolja v primeru izvedbe omilitvenih ukrepov.
1 in več
Več kot 5.400 (povečanje za 200%)
Pričakujemo poslabšanje kvalitete zraka in povečanje emisij toplogrednih
plinov. Na voljo ni ustreznih omilitvenih ukrepov.
1 in več
Več kot 8.000
Kakovost zraka se bo bistveno poslabšala. Razmere bodo imele uničujoč vpliv
na zdravje ljudi in naravo.
1 in več
Več kot 10.000
Ugotavljanje vpliva ni možno zaradi pomanjkanja podatkov o predvidenih
posegih ali zaradi pomanjkanja podatkov o obstoječem stanju okolja.
8.6 Vrednotenje vplivov izvedbe OPN
Ozon
Ozon pri tleh večinoma nastaja ob sončnih dnevih z ionizacijo dušikovih oksidov, pri čemer
se sprosti atom kisika, ki se poveže z molekularnim kisikom iz zraka v ozon – na tem mestu
je ozon onesnaževalec človekovega okolja.
Smatramo, da sama izvedba OPN ne bo vplivala na koncentracije ozona na območju.
Prah in ogljikov monoksid
Ugotavljamo, da:
se bo promet nekoliko povečal (nebistveno, več v nadaljevanju), se ne bo bistveno povečala
raba lesa za kurjavo, ne bo v občini izkoriščanja mineralnih surovin.
Ocenjujemo, da bodo koncentracije trdnih delcev in CO v zraku ostale na podobni, oz. da
povečanje zaradi izvedbe OPN ne bo bistveno. Vrednosti CO bodo že naprej pod mejo
detekcije, vrednosti delcev PM10 pa nad spodnjim ocenjevalnim pragom, vendar pod
mejnimi vrednostmi.
Območja proizvodnih dejavnosti oz. konfliktna območja
Ugotavljamo, da ne bo novih večjih površin za proizvodne ali gospodarske dejavnosti ali
tudi t.i. gospodarskih con (oznaka: IG, IP) glede na veljaven plan. Velikost obstoječega
prostora za gospodarske dejavnosti-cone Zavrč, ob MP Zavrč (2,05 ha), ostaja
nespremenjena. Se pa z OPN nekoliko spremeni namembnost tega območja, ki je v
veljavnem planu IP (površine za industrijo), v OPN pa IG (gospodarska cona).
Ugotavljamo, da v izvedbenem delu ni navedenih podrobnejših PIP za rabo IG, prav tako v
prilogi I Odloka o OPN (Vrste objektov glede na namen) ni obravnavane rabe IG. Odlok je
treba dopolniti s temi podatki.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 77 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Glede na Zakon o prostorskem načrtovanju, smatramo, da na območju cone ne bi smele biti
dovoljene industrijske oz. sekundarne dejavnosti, temveč obrtno-gospodarske, torej bolj
terciarne dejavnosti, ki so manj obremenjujoče za okolico. V omenjenem zakonu je za
industrijske dejavnosti predvidena raba z oznako IP.
V okolici cone Zavrč v OPN ni novih stanovanjskih površin oz. se raba ne spreminja.
Meje območja čiste stanovanjske gradnje ob križišču cest RI in RIII (konfliktno območje)
ostajajo enake.
Ugotavljamo, da bo konfliktno območje ostalo, oziroma se z OPN le-to ne sanira.
Območja kamnolomov
Z novim planom se na straškem nivoju ne načrtujejo območja izkoriščanja mineralnih
surovin.
Ugotavljamo neskladnost med strateškim in izvedbenim delom. Na območju kamnoloma
pri Hrastovcu (EUP: HZ04), ki je že zaraščen in brez koncesije, se z OPN raba iz LN ne
spreminja v gozdno. Raba se MORA uskladiti z dejansko rabo, torej v gozdno, S tem se bo
poleg izpolnitve zakonskih zahtev, tudi omogočila nemotena nadaljnja samosanacija
območja.
Projekcija gostote prometa
V občini je po ustanovitvi samostojne občine (1994) in po osamosvojitvi Slovenije opazna
sprememba v gibanju prebivalstva. Z rastjo prebivalstva se nekdanja težnja po
zapolnjevanju obstoječe slemenske poselitve ob vinogradih obrača v dolinsko poselitev in
tvorbo več manjših strnjenih zaselkov.
Za občino je značilen zelo velik skupni prirast v zadnjem desetletju. Le-ta je bil v obdobju
2000-2010 v povprečju letno kar 13,8 na 1000 prebivalcev. Državno povprečje v tem
obdobju znaša 3,4.
V novejšem času se pojavijo težnje za poselitev v dolinah in ne več po značilni slemenski
poselitvi ob vinogradih. Pobude se kažejo za poselitev v dolinah, kjer se širijo obstoječi
zaselki.
Glede na veljavno rabo se v OPN povečajo površine stavbnih zemljišč za okoli 16 ha oz.
okoli 15%.
Ugotavljamo, da prometne površine državnih cest RI in RIII v OPN nimajo namenske rabe
stavbnih površin-PC. Raba je ostala enaka, torej v glavnem kmetijska.
Obstoječe nepozidane stanovanjske površine
V poglavju 12.2.1 Nepozidana stavbna zemljišča se analizirajo nepozidana stavbna
zemljišča (NSZ) po veljavnem občinskem planu.
V Občini so po sedanji planski opredelitvi le 3 naselja strnjenega tipa; to je občinsko
središče Goričak, naselje Hrastovec in naselje Zavrč. Nepozidana stavbna zemljišča (NSZ) v
odprtem prostoru predstavljajo opuščene in porušene domačije, ki nimajo stavbe v katastru
in ostala prosta zemljišča, ki so namenjena gradnji ali so del praznih površin razpršene
gradnje.
V strnjenem naselju Zavrč je še NSZ okoli 1 ha nepozidanih stavbnih zemljišč (EUP: ZA04)
in 2 ha v gospodarski coni; v strnjenem naselju Goričak in Hrastovec pa približno 3 ha (EUP:
GO02/raba SK, HR03/raba SK).
Nove stanovanjske površine
Z OPN bodo stanovanjske površine (SS, SK) ostale skoraj nespremenjene glede na veljaven
plan. V Goričaku se celo zmanjšajo, ker se del nepozidanih SS površin na jugu naselja
spremeni v kmetijsko rabo (EUP: HZ01, velikost okoli 1,1 ha).
Na območjih strjenih naselij Zavrč, Goričak in Hrastovec v OPN ni predvidenih večjih novih
površin za stanovanjsko gradnjo. V odprtem prostoru, kjer gre za razpršeno avtohtono
poselitev, se stavbni fond tudi ne bo bistveno povečal, ker gre predvsem za ažuracijo stanja
in redke pobude posameznikov.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 78 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
SKUPAJ je v OPN 18,72 ha nezazidanih stavbnih zemljišč (NSZ), od tega jih je okoli 5 ha
primernih za stanovanjsko gradnjo oz. Površine za stanovanjsko gradnjo obsegajo 4,3%
vseh stavbnih zemljišč (114 ha).
Ocenjujemo, da bi bilo mogoče na NSZ zgraditi okoli 40 enostanovanjskih zgradb13, kar
pomeni ob predpostavki 4 osebe/stanovanjsko zgradbo, novih stanovanjskih površin za
okoli 200 prebivalcev in posledično okoli 100 dodatnih avtomobilov.
Ocenjujemo, da fond zemljišč za novogradnjo sledi trendu prirasta prebivalstva občine.
Glede na omenjeni trend lahko ocenimo, da bo do leta 2020 število prebivalcev zraslo za
okoli 200 (11%).
Ocenjujemo, da bi se ob omenjeni pozidavi povečal PLDP Goričak za okoli 400 oz. okoli
21% do leta 2020. Gre za GROBO OCENO, ob predpostavki, da bi vsak avtomobil dnevno
naredil dva premika po cesti RIII.
Ugotavljamo, da ob glavnih prometnicah v občini ni predvidenih novih površin za bivalne
objekte.
Ostalo
Ugotavljamo, da plan na strateški ravni spodbuja izrabo alternativnih virov energije (OVE),
na izvedbeni pa manj. Umeščanje energetskih objektov za izkoriščanje obnovljive vire
energije (OVE) je tako glede na PIP in prilogo I dovoljeno le na sledeči rabi: SS, SK in C.
Predlagamo, da se določeni OVE objekti, pod pogoji dovolijo tudi na rabi K2, npr. za
potrebe dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
V občini ni predvidena plinifikacija, plinovodno omrežje je od občine oddaljeno okoli 10 km.
OCENA
Srednjeročni
Dolgoročni
Trajni
Začasni
Kumulativni
Sinergijski
Umeščanje poselitvenih območij
stran od virov emisij v zrak
Kratkoročni
Zrak
Okoljski cilj
Daljinski
Segment
okolja
Neposredni
Tabela 32: Prikaz opredelitve pomembnih vplivov izvedbe plana
B
B
/
/
B
/
/
C
/
Komentar tabele:
Ugotavljamo bistven kumulativen vpliv, v kolikor se v OPN ne spremeni raba kamnoloma
Hrastovec in ne dodajo PIP in pogoji gradnje na rabi IG.
Ugotavljamo še nebistvene vplive: neposreden, daljinski, dolgoročen zaradi trenda
naraščanja prebivalstva občine.
Tabela 33: Vrednotenje pričakovanih sprememb smeri gibanja kazalcev stanja
okolja za okoljski cilj
Okoljski cilj
Kazalci stanja
okolja
Podatek
za leto
2013 ali
zadnje
leto, ki
je na
voljo
Ocenjena
smer gibanja
kazalca
Ocena razvoja
kazalca oz.
vpliva na
okolje
13
Obrazložitev
Preračun se je delal s predpostavkami 1000 m2 bruto površin/stanovanjski objekt z manipulativnimi površinami,
4 stanovalci/objekt.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 79 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Okoljski cilj
Umeščanje
poselitvenih
območij
stran od
virov emisij
v zrak
Kazalci stanja
okolja
Podatek
za leto
2013 ali
zadnje
leto, ki
je na
voljo
Ocenjena
smer gibanja
kazalca
Ocena razvoja
kazalca oz.
vpliva na
okolje

PLDP; števno
mesto Goričak
Število
konfliktnih
območij
1.830 (l.
2010)
(2.200, leto
2020)
1

Obrazložitev
Ugotavljamo, da sama izvedba
OPN ne bo bistveno povečala
količino prometa v občini.
Ocenjujemo, da bi se, ob pozidavi
prostih površin in sedanjemu
trendu prirasta prebivalstva,
povečal PLDP Goričak za okoli 400
oz. okoli 21% do leta 2020.
Novih konfliktnih območij ne bo.
Obstoječe se z OPN ne sanira.
Legenda:
 povečanje vrednosti
 zmanjšanje vrednosti
 vrednost bo ostala enaka
Ugotavljamo, da ima lahko izvedba OPN nebistven vpliv ob izvedbi omilitvenih ukrepov
(ocena C).
Tabela 34: Priporočila in zakonske obveznosti
Ozn
aka
*
1 in
2
1
Časovni okvir
izvajanja
Pri prenovi in novogradnjah vseh javnih in zasebnih stavb naj se
spodbuja pasivno oziroma energetsko učinkovito gradnjo.
Novogradnje in rekonstruirani objekti z izjemo objektov kulturne
dediščine morajo izpolniti pogoj, da je letna poraba energije pod 50
kW/m3 objekta.
Prometne površine državnih cest RI in RIII morajo v OPN biti
označene z namensko rabo stavbnih površin-PC. Raba se v OPN
glede na veljavni plan ni spreminjala, kar pomeni, da je v glavnem
kmetijska.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 80 od 191
Nosilec izvedbe
Med
izvajanjem
OPN
Investitor,
Občina Zavrč
Med
načrtovanjem
OPN
Načrtovalec OPN
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Ozn
aka
*
2
Predlagamo, da se izvedbeni del dopolni tako, da bo izjemoma
dopustna postavitev prostostoječih sončnih elektrarn na K2
zemljiščih, seveda, pod pogojem, da niso kršeni varstveni režimi in
pod pogoji, ki jih bodo v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja
zahtevali pristojni soglasodajalci.
Časovni okvir
izvajanja
Med
načrtovanjem
OPN
Nosilec izvedbe
Načrtovalec
OPN/Občina Zavrč
Predlagamo sledečo dikcijo PIP:
»Izjemoma je gradnja sistemov za izkoriščanje sočne energije
dopustna tudi na drugih kmetijskih zemljiščih, vendar le v primeru,
ko gre za gradnjo za potrebe obstoječe kmetije in se bo proizvodnja
električne energije izvajala kot dopolnilna dejavnost na kmetiji.
Gradnja sistemov za izkoriščanje sočne energije se v takih primerih
na kmetijskem zemljišču dopusti le v primeru če:
-če se z meritvami sevanja pokaže, da je gradnja takega objekta
smiselna in ekonomsko upravičena,
-če je v razdalji 100 m zagotovljen priključek na javno
elektroenergetsko omrežje,
-če se postavitev panelov za izkoriščanje sončne energije izvedbe
brez temeljenja,
-če se pod sistemom za izkoriščanje sočne energije ohrani
kmetijska raba (pašništvo ali travništvo),
-če s postavitvijo sistema za izkoriščanje sončne energije ni motena
obstoječa kmetijska dejavnost,
-če s postavitvijo sistema za izkoriščanje sončne energije ni
prizadet proizvodni potencial kmetijskega zemljišča,
-če sončna elektrarna ni na vidno izpostavljenem območju,
-če sončna elektrarna ni na zavarovanem območju kulturne
dediščine ali na njenem vplivnem območju,
-če sončna elektrarna ni na zavarovanem območju narave,
-če je po obratovalni dobi mogoče zemljišče brez večjih težav
mogoče vrniti v prvotno stanje.«
Pojasnitev prednostnega upoštevanja ukrepov navedenih v tabeli:

Zakonske obveznosti. Oznaka: 1

Omilitveni ukrepi, ki imajo status priporočil. Z upoštevanjem le-teh se dodatno zmanjša vpliv izvedbe plana.
Oznaka: 2
8.7 Skladnost OPN z okoljskimi cilji
OPN je skladen s ciljem. Novih konfliktnih območij ne bo, nova poselitev se ne načrtuje ob
glavnih prometnicah. OPN ne predvideva novih večjih virov emisij v zrak.
8.8 Omilitveni ukrepi
Tabela 35: Omilitveni ukrepi
Časovni okvir
izvajanja
Omilitveni ukrepi
Na območju kamnoloma pri Hrastovcu (EUP: HZ04),
ki je že zaraščen in brez koncesije, se mora raba iz
veljavne LN spremeniti v gozdno (G). Raba se bo tako
uskladila z dejansko rabo, torej v gozdno ter bo s tem
omogočena nadaljnja samosanacija območja.
V izvedbenem delu je treba določiti podrobnejše PIP
za rabo IG (gospodarske cone). Rabo IG je treba
vključiti tudi v prilogi I in II Odloka o OPN.
Matrika ZVO d.o.o.
Med
načrtovanjem
OPN
Med
načrtovanjem
OPN
stran 81 od 191
Nosilec izvedbe
Spremljanje
uspešnosti
Načrtovalec OPN
Občina Zavrč
Načrtovalec OPN
Občina Zavrč
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
8.9 Spremljanje stanja okolja
Tabela 36: Kazalci stanja okolja za spremljanje
Kazalec stanja okolja
-PLDP; števno mesto Goričak
-Število konfliktnih območij
Matrika ZVO d.o.o.
Nosilec monitoringa
-DRSC, Občina Zavrč
-Občina Zavrč
stran 82 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
9 HRUP
9.1 Zakonodaja in viri
Mednarodne konvekcije, predpisi Evropske unije in resolucije
o
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012 /ReNPVO/ (Ur. l. RS, št.
2/06)
Predpisi Republike Slovenije
o
o
o
o
o
o
o
o
Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (Ur. l. RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06 Skl.US: U-I51/06-5, 39/06-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl. US:
U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12)
Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10-popr.))
Zakon o javnih cestah (Ur. l. RS, št. 29/97, 18/02, 50/02 Odl.US: U-I-224/00-15,
110/02-ZGO-1, 131/04 Odl.US: U-I-96/02-20, 92/05, 33/06-UPB1, 33/06 Odl.US: U-I325/04-8, 45/08, 57/08-ZLDUVCP, 42/09, 109/09, 109/10-Zces-1)
Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 105/05, 34/08,
109/09, 62/10)
Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 141/04)
Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o
pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 105/08)
Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah (Ur. l. RS, št. 10/12)
Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Ur. l. RS, št. 106/02,
50/05, 69/06, 17/11-ZTZPUS-1)
Občinski in ostali predpisi
/
Viri in literatura
o
o
o
spletna stran Direkcije RS za ceste (http://www.dc.gov.si/si/promet/)
Zgoščenka Štetje prometa 2011, Analiza avtomatskih števcev prometa, Direkcija RS za
promet, Ljubljana, maj 2012
ARSO, junij 2013
9.2 Stanje okolja
Glavna vir emisij hrupa v občini je cestni promet.
Na območju občine ali v neposredni bližini ni letališča ali železnice.
Stopnje varstva pred hrupom (SVHP)
Občina do sedaj ni sprejela odloka, ki bi urejal varstvo pred hrupom, zato se stopnje varstva
pred hrupom (v nadaljevanju: SVPH) urejajo z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju (v nadaljevanju tega poglavja: uredba).
V občini ni širših zavarovanih območij po Zakonu o ohranjanju narave, kjer po uredbi velja
I. SVPH.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 83 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Občina do sedaj ni dala pobude na MOP, da bi se na posameznem območju poselitve14
razvrstila območja II. SVHP, kakor to sledi iz ZVO in 2. člena Uredbe o spremembah in
dopolnitvah uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Uredba o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju se v nadaljevanju poglavja omenja z besedo-uredba.
Promet
Kazalci stanja okolja:
-Povprečni letni dnevni promet (PLDP): števno mesto Goričak
-PLDP: števno mesto MP Zavrč
-Število konfliktnih območij
kažejo na relativno DOBRO stanje.
Gostota prometa, tudi tovornega, po obeh glavnih cestah-RI in RIII-je relativno nizka. PLDP
vsakega odseka, ki se združita v križišču Zavrč, znaša v zadnjih letih 1.700-1.850.
Najpomembnejša cestna prometna os, ki poteka skozi občina v smeri J-S je RIII (odsek
Zavrč-Drenovec). Le ta se navezuje na RI (Ptuj-MP Zavrč). Nobena od omenjenih cest ni,
glede na uredbo, vir onesnaževanja okolja s hrupom15.
Na območju občine Direkcija RS za ceste (v nadaljevanju: DRSC) izvaja štetje prometa na
dveh mestih; avtomatsko na RI (MP Zavrč) ter ročno na RIII v Goričaku. Podatki o štetju
2009-2011 so podani v tabeli 29 poglavja 8. Zrak.
Ugotavljamo eno konfliktno območje in sicer v Zavrču neposredno ob križišču cest RI in
RIII, v bližini MP Zavrč. Na območju je dokaj veliko nepozidano območje za čisto
stanovanjsko gradnjo, veliko okoli 1,1 ha. Prikaz območja je na sliki 10., 8. Zrak.
Informativna ocena hrupa prometa na konfliktnem območju
Območje prometne infrastrukture spada v območje, kjer velja IV. SVPH, v kolikor na
omenjenem območju ni stavb z varovanimi prostori (glej v nadaljevanju podpoglavje 9.5.3
Metode vrednotenja in ugotavljanja vplivov OPN).
Ob prometnici so stavbe z varovanimi prostori, zato v omenjenem odseku veljajo omejitve
za III. SVPH.
Za potrebe OP se je izdelal informativni izračun hrupa na konfliktnem območju, ob križišču
cest RI in RIII v Zavrču.
Izračun širjenja hrupa v prostoru zaradi prometa se je izdelal po standardu XP S31-133 in
po francoski metodi ocenjevanja “NMPB-Routes-96 (SETRA-CERTU-CSTB)”, navedena v
“Arrzte du 5 mai 1995 relatif au bruit des infrastructures routires, Journal Officiel du 10 mai
1995” ter po metodi mednarodnega standarda ISO 9613-2.
Informativno oceno vrednosti kazalcev hrupa zaradi prometa smo naredili ob naslednjih
predpostavkah (glede na Prilogo 3. uredbe):
 PLDP (l. 2011): 3.594
Območje, kjer se je ocenjeval hrup leži ob križišču cest RI (odsek Borl-MP Zavrč, št. ceste
228, št. odseka 1291) in RIII (odsek Zavrč-Drenovec, št. ceste 691, št. odseka 1235).
Promet na odseku RI večinoma ni lokalen, števno mesto je na MP Zavrč medtem, ko je
promet na odseku Zavrč-Drenovec večinoma lokalen. Oba prometna tokova se združita na
križišču v Zavrču, kjer je konfliktno območje, zato sta se pri izračunih oba PLDP seštela.
 vrste vozil:
- PLDP lahkih vozil (vozila neto nosilnosti manjše od 3,5 tone in avtobusi): 3.059
- PLDP težkih oz. tovornih vozil (vozila neto nosilnosti večje ali enake 3,5 tone): 535
14
območje poselitve so, glede na Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), območja stanovanj (S).
Vir onesnaževanja okolja s hrupom (v nadaljnjem besedilu: vir hrupa) so med ostalim avtocesta, hitra cesta,
glavna cesta I. in II. reda, regionalna cesta I., II. in III. reda in cesta, na kateri letni pretok presega milijon vozil.
15
Matrika ZVO d.o.o.
stran 84 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Na števnem mestu MP Zavrč se izvaja avtomatsko štetje; tip štetja QLTC8 in QLD6, na
števnem mestu Goričak se izvaja ročno štetje.
Distribucija PLDP po obdobjih dneva (vsi dnevi):
- PLDPdan (6:00–18:00; 0,768 vsi dnevi, 0,788 ponedeljek-petek): 2.349 lahkih in 411
tovornih vozil
- PLDPveč (18:00-22:00; 0,126 vsi dnevi, 0,144 ponedeljek-petek): 385 lahkih in 67
tovornih vozil
- PLDPnoč (22:00–6:00; 0,106 vsi dnevi, 0,068 ponedeljek-petek): 324 lahkih in 57
tovornih vozil
 Hitrost skozi naselja, mimo konfliktnega območja: 50 km/h,
 vrsta prometnega toka: stalni in mirujoči promet,
 vzdolžni profil cestišča: horizontalno vozišče,
 kategorija površine vozišča: gladki asfalt (ni popravka ravni hrupa),
 v oceni vrednosti kazalcev hrupa nismo upoštevali atmosferskih vplivov.
Razlage pojmov v gornjem sestavku so v prilogi 3. uredbe in jih v OP ne bomo povzemali.
Poudarjamo, da ne gre za modelni izračun hrupa, ampak za informativno oceno za potrebe
izdelave OP.
Tabela 37: Izračunane imisije hrupa ob križišču cest RI in RIII v Zavrču
16
Ldan
(izračun)
(dB(A))
Oddaljenost
od sredine
voznega
pasu (m)
5
10
15
20
30
40
Mejna
vrednost*
Ldan(dB(A))
Lveč
(izračun)
(dB(A))
65
68
64
62
60
57
54
Mejna
vrednost
Lveč*(dB(A))
Lnoč
(izračun)
(dB(A))
60
65
61
59
57
54
51
Mejna
vrednost
Lnoč*(dB(A))
Ldvn
(izračun)
(dB(A))
55
60
57
55
53
50
47
Mejna
vrednost
Ldvn*(dB(A))
65
68
64
62
60
57
54
Legenda:
* MV - mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča uporaba ceste ali železniške proge in obratovanje večjega
letališča v III. območju varstva pred hrupom. MV so določene v preglednici 3. Priloge 1. uredbe
Izračun je pokazal, da hrup prometa presega mejne vrednosti (v nadaljevanju: MV) samo
neposredno ob robu cestišča17. Izven varovalnega pasu, ki znaša ob regionalnih cestah 15
m od roba cestišča, hrup prometa ne presega MV v nobenem obdobju dneva, razen v
nočnem času kjer hrupa dosega MV.
Nekaj objektov z varovanimi prostori18 je najverjetneje izpostavljenih prekomernemu hrupu
ob glavni prometnici.
Objekti, ki so najverjetneje izpostavljeni prekomernemu hrupu ob cesti križišču cest RI in
RIII, so na naslovih (objekti s hišnimi številkami)19:
- Zavrč: 3, 4, 4A, 5, 7, 8.
Industrija
V občini je eno večje območje kjer je predvidena gospodarska/ind. dejavnost, neposredno
ob MP Zavrč. Območje je veliko 2,06 ha in ima veljavno rabo IP (površine za industrijo).
16
Ldan, Lveč, Lnoč je A-vrednotena dolgoročna povprečna raven hrupa, kot jo določa SIST ISO 1996-2, izračunana za
vsa nočna obdobja v letu, kjer: dan traja 12 ur (6:00 – 18:00), večer štiri (18:00-22:00) in noč osem ur (22:00 –
6:00). Ldvn je kazalec hrupa za celovito motnjo.
17
Cestišče obravnavanega odseka sestavljajo vozna pasova (3,5 m) in pločnika (1 m) na vsaki strani.
18
Varovani prostori so tisti prostori v stavbah, v katerih se opravljajo vzgojno varstvene, izobraževalne,
zdravstvene in podobne dejavnosti, stanovanjski in drugi prostori v stavbah, v katerih se ljudje zadržujejo pogosto
in daljši čas.
19
Ob tem se upoštevalo mesto ocenjevanja glede na zahteve standarda SIST ISO 1996-2, ki je: 3 m pred fasadami
najbolj izpostavljenih stavb z varovanimi prostori.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 85 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
V neposredni okolici te cone ni stanovanjske rabe, le te so oddaljene okoli 170 m (glej sliko
10).
Na območju občine ni površinskega kopa (pridobivalnega prostora), za katerega bi država
podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine. Vsi nelegalni kopi
so v procesu samosanacije, največji je kamnolom Hrastovec, velikosti 1,03 ha.
9.2.1
Industrija
V občini ni industrijskih območij ali gospodarski con, prav tako le-te niso predvidene razen
neposredno ob MP Zavrč.
Na območju občine ni površinskega kopa (pridobivalnega prostora), za katerega bi država
podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine. Na celotnem
območju občine je raziskovalni prostor za katerega je država podelila rudarsko pravico za
raziskovanje nafte in zemeljskega plina, t.i. Murska depresija.
Z OPN ni predvidenih novih lokacij za pridobivanje mineralnih surovin.
Zaradi omenjenega za segment konfliktnih območij-poselitev/industrija ni predviden kazalec
stanja okolja.
9.3 Varovana območja in pravni režimi
Za območje zavarovanih območij (širša in ožja) po Zakonu o ohranjanju narave (ZON) velja
I. SVPH. Širših zavarovanih območij na območju občine NI.
9.4
Analiza smernic nosilcev urejanja prostora
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za ceste, Langusova ulica 4, 1535
Ljubljana, št.: 350-50/2012/5-0034319, datum: 8.3.2012.


Oceno vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča uporaba državne ceste je treba
zagotoviti v okviru priprave OPN oz. okoljskega poročila. Glede na ugotovljeno
hrupno obremenitev okolja je možna določitev ustreznosti bodoče namenske rabe
prostora v območjih ob državnih cestah (sprejemljiv oz. nesprejemljiv vpliv na
izvedbo plana).
Upravljavci državnih cest ne bodo zagotavljali dodatnih ukrepov varstva pred
hrupom za načrtovana območja stavbnih zemljišč oz. za območja spremenjene rabe
prostora ob državnih cestah, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi,
ki so oz. bodo posledica obratovanja ceste, glede na načrtovane ukrepe zaščite v
sklopu njene izgradnje. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih območij stavbnih
zemljišč oziroma območij spremenjene rabe prostora, ki so posledica emisije
prometa na državni cesti je obveznost investitorja, ki zagotavlja komunalno opremo
območja. Določba o omenjeni obveznosti mora biti opredeljena v tekstualnem delu
OPN (Odloku).
Ugotovitve OP:
Ugotavljamo, da je v OPN korektno vnesena zgoraj omenjena določba (člen 69.)
(upoštevanje).
Matrika ZVO d.o.o.
stran 86 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
9.5 Okoljski cilji s kazalci stanja okolja in metode
vrednotenja
9.5.1 Izhodišča
Okoljski cilj plana izhaja iz obveznosti države, na osnovi sprejetih mednarodnih pogodb in
veljavnih predpisov, ter se kot taki odražajo v sprejetih programskih dokumentih (ReNPVO).
Na osnovi Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje
2007 – 2013, RS, Služba Vlade RS za lokalno samouprav in regionalno politiko, Ljubljana,
julij 2007, je opredeljena strategija, ki ima za enega od ciljev zagotoviti pogoje za
kakovostno življenjsko okolje. Na dobro kakovost okolja vsekakor vpliva tudi kontrolirana
obremenitev okolja s hrupom.
Cilj ReNPVO:
- Določitev stopnje izpostavljenosti prebivalstva okoljskemu hrupu (izdelava strateških
kart hrupa in načrtovanje ukrepov za zmanjšanje hrupa) ter informiranje javnosti o
izpostavljenosti hrupu.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju
(Ur. l. RS, št. 34/08) v 2. členu, med ostalim določa, da meje III. In IV. območja varstva
pred hrupom na posameznem območju poselitve določi občina v prostorskem načrtu.
Tabela 38: Vrednotenje skladnosti in vključenosti okoljskega cilja OPN
Okoljski
cilj OPN
Okoljski cilji
Matrika ZVO d.o.o.
stran 87 od 191
Zaključki vrednotenja
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Okoljski
cilj OPN
Okoljski cilji
Obremenjenost območij s hrupom pod mejnimi vrednostmi
Hrup
Na osnovi izdelanih kart hrupa se določi oz. oceni število
bivališč, šol in bolnišnic na določenem območju ter število
ljudi, ki je izpostavljeno čezmernim ravnem hrupa, ter izdela
načrt ukrepov za zmanjšanje števila ljudi, ki so permanentno
izpostavljeni čezmernemu hrupu.
Načrti ukrepov za zmanjšanje širjenja hrupa v okolje:
-zmanjšanje emisije hrupa na samem viru, to je zmanjšanje
njegove zvočne moči,
-omejevanje širjenja hrupa s funkcionalnimi pregradami,
-zaščita bivalnih prostorov z izboljšano zvočno izolacijo oken
ter zvočno izolacijo fasadnih ali obodnih elementov.
Drugi ukrepi za preprečevanje povečevanja hrupa:
-načrtovanje namenske rabe prostora,
-zmanjšanje hrupa prometa (trajnostno načrtovanje
prometnih tokov, uporaba manj hrupnih načinov transporta
oziroma tehnični ukrepi pri virih hrupa, zamenjava vozil z
manj hrupnimi vozili, vpeljava
omejitve hitrosti, promocija javnega prometa,zmanjšanje
stika med pnevmatikami in voziščem),
-zmanjšanje širjenja hrupa od vira do za hrup občutljivih
objektov z namestitvijo protihrupnih ograj ter
-zaščita stanovanjskih območij s pasivno protihrupno zaščito
izpostavljenih stavb.
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005 - 2012
Operativni program varstva pred hrupom (karte
obremenjenosti s hrupom in načrti ukrepov za zmanjšanje
hrupa) CILJ do leta 2015:
Določitev stopnje izpostavljenosti prebivalstva okoljskemu
hrupu (izdelava strateških kart hrupa in načrtovanje ukrepov
za zmanjšanje hrupa) ter
informiranje javnosti o izpostavljenosti hrupu.
Izdelava strateških kart hrupa:
1. faza do 30.6.2007 za:
-aglomeracije z več kot 250.000 prebivalci,
-za kraje blizu glavnih cest, ki imajo letni pretok vozil več kot
6 milijonov,
-za kraje blizu glavnih železnic z več kot 60.000 prevozov
letno in
-za okolico največjega letališča.
2. faza do 30.6.2012 za:
-aglomeracije z več kot 100.000 prebivalci,
-za kraje blizu glavnih cest, ki imajo letni pretok vozil več kot
3 milijone,
-za kraje blizu glavnih železnic z več kot 30.000 prevozov
letno.
Zaključki vrednotenja
Eden od ciljev
prostorskega razvoja
občine, podan v členu 8.,
je tudi zmanjšanje emisij
hrupa.
Ugotavljamo, da bo cilj
OPN prispeval k uresničitvi
cilja določenega na
nacionalnem nivoju.
9.5.2 Okoljski cilji s kazalci
Izbrali so se kazalci, ki so merljivi in jih je mogoče relativno enostavno ter finančno poceni
spremljati. Z njimi bo Občina dobivala signale oz. prve indikacije ali opozorila, da se
verjetno na nekem območju obremenjenost okolja s hrupom povečuje. S temi informacijami
bo lahko Občina oz. upravljavec vira hrupa pristopil k nadaljnjim korakom: analizi in
ukrepih, če bo potrebno.
Tabela 39: Okoljski cilj OPN s kazalci stanja okolja
Okoljski cilj OPN
Obremenjenost stanovanjskih območij s
hrupom pod mejnimi vrednostmi
Kazalci stanja okolja
-PLDP; števno mesto Goričak
-PLDP; števno mesto MP Zavrč
-Število konfliktnih območij
9.5.3 Metode vrednotenja in ugotavljanja vplivov OPN
Tabela 40: Lestvica velikostnih razredov z načinom vrednotenja vplivov izvedbe
OPN na segment: Hrup
Razred
Opredelitev razreda
Matrika ZVO d.o.o.
KAZALCI
stran 88 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
učinka
učinka
A
ni vpliva oziroma je
lahko vpliv pozitiven
B
nebistven vpliv
C
nebistven vpliv pod
pogoji (ob izvedbi
omilitvenih ukrepov)
D
bistven vpliv
E
uničujoč vpliv
X
ugotavljanje vpliva ni
možno
PLDP; števno mesto
PLDP; števno mesto MP
Številko konfliktnih
Goričak
Zavrč
območij
Kazalca stanja okolja kažeta na zmanjšanje obremenitve okolja s hrupom.
Manj kot 1.800
Manj kot 1.760
0
Ocenjene oz. izmerjene vrednosti kazalcev hrupa pri objektih z varovanimi
prostori bodo pod MV. Izvedba OPN bo na vrednosti kazalcev hrupa v okolju
sicer vplivala, vendar MV v posameznih poselitvenih območij ne bodo
presežene.
Izvedba plana bo nebistveno vplivala na obstoječo obremenjenost okolja.
Do 2.700 (povečanje za Do 2.640 (povečanje za
1
do 50%)
do 50%)
Ocenjene oz. izmerjene vrednosti kazalcev hrupa pri objektih z varovanimi
prostori bodo dosegale ali presegale MV. Izvedba plana bo posredno povečala
obstoječo obremenjenost okolja s hrupom.
V celotnem 15 varovalnem pasu regionalne ceste, kjer so stanovanjski
objekti, bodo presežene MV.
Obstajajo omilitveni ukrepi, ki lahko negativne vplive znižajo tako, da bodo
doseženi zakonski standardi.
Do 3.600 (povečanje za Do 3.520 (povečanje za
Več kot 1
do 100%)
do 100%)
Ocenjena vrednost kazalcev hrupa pri najbližjih objektih z varovanimi prostori
bo presegala MV.
V celotnem 15 varovalnem pasu regionalne ceste, kjer so stanovanjski
objekti, bodo presežene MV.
Do preseganja MV bo prihajajo tudi z izvedbo vseh možnih protihrupnih
ukrepov.
Več kot 3.600
Več kot 3.520
Več kot 1
Ocenjena vrednost kazalcev hrupa pri najbližjih objektih z varovanimi prostori
bo zelo presegala MV.
Več kot 5.000
Več kot 5.000
Več kot 1
Ugotavljanje vpliva ni možno zaradi pomanjkanja podatkov o predvidenih
posegih ali zaradi pomanjkanja podatkov o obstoječem stanju okolja.
Stopnje varstva pred hrupom (SVPH) (4. člen Uredbe)
Stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja hrupom, ki so določene za posamezne površine
glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so naslednje stopnje varstva pred hrupom
(SVPH):
I. SVPH za vse površine na mirnem območju na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo
pred hrupom, razen površin na naslednjih območjih:
– na območju prometne infrastrukture,
– na območju gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti,
– na območju za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter
– na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
II. SVPH za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerem ni
dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na območju stanovanj: stanovanjske površine, stanovanjske površine za posebne namene
in površine počitniških hiš,
– na območju centralnih dejavnosti: površine za zdravstvo v neposredni okolici bolnišnic,
zdravilišč in okrevališč,
– na posebnem območju: površine za turizem.
III. SVPH za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je
dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na območju stanovanj: površine podeželskega naselja,
– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti in druga
območja centralnih dejavnosti,
– na posebnem območju: športni centri,
– na območju zelenih površin: za vse površine,
– na površinah razpršene poselitve,
– na območju voda: vse površine, razen površin vodne infrastrukture in površin na mirnem
območju na prostem.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 89 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
IV. SVPH na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni stavb
z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi
povzročanja hrupa:
– na območju proizvodnih dejavnosti: vse površine,
– na posebnem območju: površine drugih območij,
– na območju prometne infrastrukture: vse površine,
– na območju komunikacijske infrastrukture: vse površine,
– na območju energetske infrastrukture: vse površine,
– na območju okoljske infrastrukture: vse površine,
– na območju za potrebe obrambe in izvajanja nalog policije v naseljih,
– na območju voda: površine vodne infrastrukture,
– na območju mineralnih surovin: vse površine,
– na območju kmetijskih zemljišč: vse površine, razen na mirnem območju na prostem,
– na območju gozdnih zemljišč: vse površine, razen na mirnem območju na prostem,
– na območju za potrebe obrambe: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog
pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami,
– na območju za potrebe izvajanja nalog policije: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi
izvajanja nalog policije in drugih varnostnih nalog oziroma pri zagotavljanju javnega reda in
miru ter varnosti ob naravnih in drugih nesrečah, in
– na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: vse površine, če
hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
9.6
Vrednotenje vplivov izvedbe OPN
9.6.1
Promet
Ocenjujemo, da bi bilo mogoče na NSZ, ki obsegajo v OPN okoli 5 ha, zgraditi okoli 50
enostanovanjskih zgradb20, kar pomeni ob predpostavki 4 osebe/stanovanjsko zgradbo,
novih stanovanjskih površin za okoli 200 prebivalcev in posledično okoli 100 dodatnih
avtomobilov.
Ocenjujemo, da fond zemljišč za novogradnjo sledil trendu prirasta prebivalstva občine.
Glede na trend zadnjega obdobja lahko ocenimo, da bo do leta 2020 število prebivalcev
zraslo za okoli 200 (11%).
Ocenjujemo, da bi se ob omenjeni pozidavi povečal PLDP Goričak za okoli 400 oz. okoli
21% do leta 2020. Gre za GROBO OCENO, ob predpostavki, da bi vsak avtomobil dnevno
naredil tri premike po cesti RIII.
Povečanje populacije občine bi povečala predvsem lokalni promet na odseku ZavrčDrenovec na prometnici RIII, medtem, ko se promet na MP Zavrč s tem ne bi bistveno
povečal, ker je promet na tem prehodu manj lokalen in bolj regionalen. Zato ocenjujemo
promet na odseku Borl-MP Zavrč do leta 2020 podoben sedanjemu.
Ugotavljamo, da ob glavnih prometnicah v občini ni predvidenih novih površin za bivalne
objekte.
Pozidava enostanovanjskih objektov na območju ob križišču RI in RIII, EUP: ZA04, ne sme
posegati v varovalni pas ceste RIII, ki znaša 15 m od roba cestišča. To omejitev je potrebno
vnesti v člen 96. Splošni pogoji za parcelacijo na območjih, ki se urejajo z OPPN in pa
kasneje v OPPN, ki je predviden za ureditev tega območja.
20
Preračun se je delal s predpostavkami 1000 m2 bruto površin/stanovanjski objekt z manipulativnimi površinami,
4 stanovalci/objekt.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 90 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
9.6.2
Izvedbeni del
Prostorsko izvedbeni pogoji
V 92. členu Odloka o OPN (Splošni PIP za varstvo pred hrupom) so navedeni PIP za varstvo
pred hrupom.
Ugotavljamo, da so pogoji le deloma ustrezni. Manjkajo določila SVPH za rabe: VC, IG, SS.
Odstavek 6. člena 92. je napačen oz. neskladen z uredbo. Ker so pogoji v tem odstavku
manj ostri od pogojev uredbe, je treba odstavek popraviti-glej omilitvene ukrepe.
V »zunanjem prostoru« gre pretežno za območja, kjer velja IV. SVPH (gozdne ter kmetijske
površine).
Ugotavljamo, da v izvedbenem delu manjkajo določila za PNRP IG (gospodarske cone). Ta
raba je predvidena v gospodarski coni ob MP Zavrč. Manjkajo tudi podrobnejši PIP za
omenjeno rabo. Omenjeno rabo je treba vključiti tudi v prilogi I in II Odloka o OPN.
OCENA
Srednjeročn
i
Dolgoročni
Trajni
Začasni
Kumulativni
Sinergijski
Obremenjenost stanovanjskih
območij s hrupom pod mejnimi
vrednostmi
Kratkoročni
Hrup
Okoljski cilj
Daljinski
Segment
okolja
Neposredni
Tabela 41: Prikaz opredelitve pomembnih vplivov izvedbe plana
C
B
/
/
C
C
/
/
/
Komentar tabele:
Pričakujemo bistvene vplive v kolikor se ne izvedejo omilitveni ukrepi, ki bodo neposredni in
trajni, v kolikor se ne dopolnijo in uskladijo SVPH za posamezne PNRP.
Ugotavljamo dolgoročen bistven vpliv v kolikor se ne izvedejo omilitveni ukrepi zaradi
planirane nove poselitve neposredno ob najhrupnejšem območju občine, križišču cest RI in
RIII.
Tabela 42: Vrednotenje pričakovanih sprememb smeri gibanja kazalcev stanja
okolja za okoljski cilj
Okoljski cilj
Obremenjenost
stanovanjskih
območij s
hrupom pod
mejnimi
vrednostmi
Kazalci stanja
okolja
Podatek
za leto
2013 ali
zadnje
leto, ki
je na
voljo
Ocenjena
smer gibanja
kazalca
PLDP; števno
mesto Goričak
1.830 (l.
2011)

PLDP; števno
mesto MP
Zavrč
Število
konfliktnih
območij
Ocena razvoja
kazalca oz.
vpliva na
okolje
(2.200, leto
2020)
1.760 (l.
2012)

1

Legenda:
 povečanje vrednosti
 zmanjšanje vrednosti
 vrednost bo ostala enaka
Matrika ZVO d.o.o.
stran 91 od 191
Obrazložitev
Ugotavljamo, da sama izvedba
OPN ne bo bistveno povečala
količino prometa v občini.
Ocenjujemo, da bi se, ob pozidavi
prostih površin in sedanjemu
trendu prirasta prebivalstva,
povečal PLDP Goričak za okoli 400
oz. okoli 21% do leta 2020.
Novih konfliktnih območij ne bo.
Obstoječe se z OPN ne sanira.
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Ocenjujemo, da bo vpliv izvedbe OPN na raven hrupa v občini nebistven ob upoštevanju
omilitvenih ukrepov (ocena C).
Opozarjamo, da se morajo (Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 34/08)) meje III. in IV. območja varstva
pred hrupom na posameznem območju poselitve občine Zavrč določiti v OPN občine Zavrč.
9.7
Skladnost OPN z okoljskim ciljem
Ugotavljamo, da je strateški del skladen, izvedbeni del OPN pa delno skladen z okoljskim
ciljem. Neskladnost ugotavljamo pri napačni oz. pomanjkljivi določitvi SVPH po posameznih
PNRP in zaradi planirane nove poselitve neposredno ob najhrupnejšem območju občine,
križišču cest RI in RIII.
9.8
Omilitveni ukrepi
Tabela 43: Omilitveni ukrepi
Časovni okvir
izvajanja
Omilitveni ukrepi
V izvedbenem delu manjkajo določila za PNRP IG
(gospodarske cone). Ta raba je predvidena v
gospodarski coni ob MP Zavrč. Manjkajo tudi
podrobnejši PIP za omenjeno rabo. Omenjeno rabo je
treba vključiti tudi v prilogi I in II Odloka o OPN.
Pozidava enostanovanjskih objektov na območju ob
križišču RI in RIII, EUP: ZA04, raba SS, ne sme
posegati v varovalni pas ceste RIII, ki znaša 15 m od
roba cestišča. To omejitev je potrebno vnesti v člen
98. Splošni pogoji za parcelacijo na območjih, ki se
urejajo z OPPN in pa kasneje v OPPN, ki je predviden
za ureditev tega območja.
Odstavek 6. člena 92. je treba popraviti s sledečim
tekstom.
»Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena,
mora biti na meji med I. in IV. območjem varstva
pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem
varstva pred hrupom območje, ki obkroža IV.
območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno
projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji
varstva pred hrupom za III. območje varstva pred
hrupom.
Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža
IV. območje varstva pred hrupom, je lahko manjša od
1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali
ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih
razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred
hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev
hrupa, določene za to območje.«
Nosilec izvedbe
Spremljanje
uspešnosti
Načrtovalec OPN
Občina Zavrč
Načrtovalec OPN
Občina Zavrč
Med
načrtovanjem
OPPN
Načrtovalec OPPN
Investitor
Med
načrtovanjem
OPN
Načrtovalec OPN
Občina Zavrč
Med
načrtovanjem
OPN
Med
načrtovanjem
OPN
Podajamo SVPH po posameznih rabah glede na uredbo.
Tabela 44: PNRP in SVPH
Oznaka PNRP
ime
SVPH
Območja stavbnih zemljišč
Matrika ZVO d.o.o.
stran 92 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
SS
stanovanjske površine
II.
SB
stanovanjske površine za posebne namene
II.
SK
površine podeželskega namena
III.
SP
površine počitniških hiš
II.
CU
osrednja območja centralnih dejavnosti
III.
IP
površine za industrijo
IV.
IG
gospodarske cone
IV.
IK
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
IV.
BT
površine za turizem
II.
BC
športni centri
III.
ZS
površine za oddih, rekreacijo in rekreacijo
III.
ZP
parki
III.
ZD
druge urejene zelene površine
III.
ZK
pokopališča
III.
PC
površine cest
IV.
PO
ostale prometne površine
IV.
E
območja energetske infrastrukture
IV.
O
območja okoljske infrastrukture
IV.
A
površine razpršene poselitve
III.
Ao
površine razpršene poselitve
III.
Av
površine razpršene poselitve
III.
Območja kmetijskih zemljišč
K1
najboljša kmetijska zemljišča
IV.
K2
druga kmetijska zemljišča
IV.
Območja gozdnih zemljišč
G
gozdna zemljišča
IV.
celinske vode
III.
Območja voda
VC
Območja drugih zemljišč
LN
9.9
površine nadzemnega pridobivalnega prostora
IV.
Spremljanje stanja okolja
Predlagamo, da Občina vodi evidenco o kazalcih in jo predstavi javnosti na vsakih 5 let v
obliki poročila.
Tabela 45: Kazalci stanja okolja za spremljanje
Kazalci stanja okolja
PLDP; števno mesto Goričak
PLDP; števno mesto Goričak
Število konfliktnih območij
Matrika ZVO d.o.o.
Nosilec monitoringa
DRSC, Občina Zavrč
DRSC, Občina Zavrč
Občina Zavrč
stran 93 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
10 KULTURNA DEDIŠČINA IN KRAJINA
10.1
Zakonodaja in viri
Mednarodne konvekcije, predpisi Evropske unije in resolucije
o
o
o
o
o
o
o
Zakon o ratifikaciji Evropske kulturne konvencije št. 18 (Ur. l. RS, št. 7/93)
Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega
spopada (Ur. l. RS, št. 7/93)
Protokol k Haaški konvenciji (Ur. l. FLRJ-Mednarodne pogodbe, št. 4/56)
Uredba o ratifikaciji Konvencije o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega
uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih (Ur. l. RS, št.
7/93)
Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (Ur. l.
RS, št. 7/93)
Zakon o ratifikaciji Konvencije št. 121 o varstvu evropskega arhitektonskega bogastva
(Ur. l. RS, št. 7/93)–t.im. Granadska konvencija
Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (spremenjene)
(MEKVAD, Ur. l. RS-Mednarodne pogodbe, št. 7-21/99, 24/99)-t.im. Malteška konvencija
Predpisi Republike Slovenije
o
o
o
o
o
o
o
Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije /OdSPRS/ (Ur. l. RS, št. 76/04, 33/07ZPnačrt in 99/07)
Uredba o prostorskem redu Slovenije (Ur. l. RS, št. 122/04, 33/07-ZPnačrt in 99/07)
Zakon o varstvu kulturne dediščine /ZVKD-1/ (Ur. l. RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11
Odl.US: U-I-297/08-19)
Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPnačrt/ (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B,
108/09, 80/10-ZUPUDPP (popr 106/109))
Pravilnik o seznamu zvrsti dediščine in varstvene usmeritve (Ur. l. RS, št. 102/10)
Pravilnik o konservatorskem načrtu za prenovo (Ur. l. RS, št. 76/10)
Pravilnik o obliki, vsebini in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogoji za
določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur. l.
RS, št. 99/07)
Občinski in ostali predpisi
o
Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju
občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89-181, Uradni vestnik Mestne
občine Ptuj, št. 1/2008-2, 7/2009-61, 9/2010-51, 12/2010-86)
Viri in literatura
o
o
o
o
o
o
o
Pravni režimi varstva kulturne dediščine (eVrD); ESRI shp oblika, Ministrstvo za kulturo,
oktober 2013
Atlas okolja, ARSO, oktober 2013 (www.gis.arso.gov.si)
Register nepremične kulturne dediščine (http://rkd.situla.org/si), oktober 2013
Slovenske krajine, Ogrin D., 1989, Ljubljana, DZS, 240 str.
Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, Metodološke osnove, Ministrstvo za
okolje in prostor, Marušič I. in sod., Ljubljana, 1998
Značilnosti Krajinski vzorci Slovenije: po projektu Regionalna razdelitev krajinskih tipov
Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje, Marušič J.,
Ljubljana, 1996 Slovenija–turistični vodnik, Krušič M., Gosar A., Jeršič M., Založba
Mladinska knjiga, 1995
Smernice k osnutku OPN Občine Zavrč, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in
šport, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana, št.: 3501-40/2012/2, datum: 12.7.2012
Matrika ZVO d.o.o.
stran 94 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
10.2
Stanje okolja
10.2.1
Krajina
Izbrani kazalec Število območij razpršene gradnje kaže na DOBRO stanje.
Ob pripravi osnutka OPN (2007-2009) s strani krajinarske stroke v občini ni bilo zaznanih
območij razpršene gradnje. Posamezni primeri tovrstne gradnje pa se pojavljajo izven
naselij kot posamezni novi stanovanjski objekti, gospodarski objekti, počitniške hiše
oziroma vikendi ter kot nezahtevni in enostavni objekti.
Haloze so izrazito vinogradniško območje, kjer je prevladujoča razpršena poselitev po
slemenih gričev, kakor tudi po pobočjih in dolinah potokov.
Površina občine meri okoli 19 km2, z okoli 1.600 prebivalci.
Območje občine je del haloške krajine z visoko stopnjo naravne ohranjenosti.
Poselitev je neposredno vezana na reliefno izoblikovanost. Tako v občini prevladujejo
razložena naselja slemenskega tipa, tipična razpršena poselitev je tudi na pobočjih in
dolinah Turškega in Kojuhovskega potoka. Le tri naselja so se delno razvila v gručasta
naselja v dolinah; Goričak, Hrastovec, Zavrč.
Kar 14% površine občine, po dejanski rabi, obsegajo vinogradi. Vinogradniška območja so
območja razpršene poselitve, ki se je oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z
nizko gostoto, vinskimi kletmi in gospodarskimi objekti za spravilo sadja, orodja in
mehanizacije ter s posamičnimi stanovanjskimi objekti, razloženimi kmetijami, domačijami
in zaselki.
Na celotnem gričevnatem svetu občine je s strani krajinarske stroke (Strokovne podlage za
poselitev, URBIS d.o.o., 2007, načrtovalec OPN Zavrč-TMD Invest d.o.o.) prepoznana
tipična razpršena poselitev.
Posamična razpršena gradnja se pojavlja izven naselij kot posamični novejši objekti,
stanovanjski objekti, kmetijske stavbe, počitniške hiše, pomožni in drugi objekti. Večjih
območij razpršene gradnje ni, tako v OPN tudi ni predvidenih sanacij tovrstnih območij.
Slika 10: Vinogradi Haloz (vir: google images )
Nepozidana stavbna zemljišča v odprtem prostoru predstavljajo opuščene in porušene
domačije, ki nimajo stavbe v katastru in ostala prosta zemljišča, ki so namenjena gradnji ali
so del praznih površin razpršene gradnje.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 95 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Območje med Borlom, Dolanami, Velikim vrhom, Švabovim, Zavrčem in Dravo je
opredeljeno kot območje kompleksnega varstva (Borl – območje kompleksnega varstva). V
njem ni posebej poudarjena funkcija varovanja kulturne dediščine.
10.2.2
Kulturna dediščina
Izbrani kazalec Število manj, znatno, resno in skrajno ogroženih enot dediščine kaže
na SLABO stanje.
Osem (8) enot KD je ogrožene s stopnjo 4 in manj. Dve (2) enoti dediščine v naravi ne
obstajata več, sta porušeni. Skupaj je torej kar 45,5% vse dediščine na območju občine
Zavrč najmanj zmerno ogrožene.
V slabem stanju je predvsem stavbna dediščina na podeželju, na območju gradu Zavrč ter
obe arheološki najdišči, ki sta zaradi obstoječih in predvidenih posegov, ki imajo podlago v
že obstoječih planskih dokumentih, izjemno ogroženi.
Ocena ogroženosti je bila s strani pristojnega ZVKDS izdelana l. 2012.
Statistika
Na območju občine je registriranih 22 enot kulturne dediščine (v nadaljevanju: KD).
Pet (5) enot KD je razglašenih za kulturni spomenik, vsi lokalnega pomena. Vsi so
razglašenih z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na
območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89-181, Uradni vestnik
Mestne občine Ptuj, št. 1/2008-2, 7/2009-61, 9/2010-51, 12/2010-86).
Na območju občine so:
 dve arheološki dediščini;
 12 enot stavbne profane dediščina;
 7 enot sakralne stavbne dediščine;
 naselbinsko dediščino na območju občine predstavlja 1 enota; Zavrč-Vaško jedro.
Enote KD so grafično prikazane v prilogi IV, v prilogi IVa je naveden seznam vseh enot.
Stanje dediščine
Stanje enot dediščine je različno glede na zvrst dediščine.
Obe arheološki dediščini sta, zaradi obstoječih in predvidenih posegov, ki imajo podlago v že
obstoječih planskih dokumentih, izjemno ogroženi.
Stavbna profana dediščina (10 enot). Te enote večinoma niso v zavidljivem stanju,
predvsem to velja za Zavrč - Grad Zavrč (EŠD 6518), se posebej za gospodarsko poslopje,
kjer so bili z dovoljenjem ZVKDS zaradi predvidenega doma starostnikov odstranjeni
nekvalitetni deli, obstoječi pa je sedaj zaradi zaustavitve gradnje neurejen; Problematični
sta tudi Zavrč - Domačija Zavrč 3 (EŠD 22264) in Zavrč - Grajska klet (EŠD 22263). Vzroki
so v neustreznem odnosu lastnikov.
Sakralna stavbna dediščina-na območju občine je 7 enot; s statusom kulturnega spomenika
so 4 enote. Cerkveni objekti so v relativno dobrem stanju, enoto KD Hrastovec v Halozah Kapelica v zaselku Vrhovec (EŠD 19879) obnavljajo, ostali kapelica in znamenje pa v
zadnjih desetih letih nista bili deležni obnove.
Naselbinska dediščina - 1 enota z nerešenimi posegi, ki so navedeni pri gradu.
Stanje enot dediščine je v celoti dokaj slabo.
V najslabšem stanju je stavbna dediščina na območju gradu Zavrč in na podeželju ter
arheološka dediščina.
V najboljšem stanju, kot je tudi značilno za državno raven, pa sakralna dediščina.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 96 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor je za potrebe izdelave smernic za
OPN l. 2012 izdelal tudi oceno ogroženosti21 posameznih enot nepremične dediščine.
Tabela 46: Lestvica stopenj ogroženosti kulturne dediščine
Stanje
1. Zelo slabo stanje (velike poškodbe –
pospešeno propadanje)
1. Slabo stanje (poškodovane dediščinske
lastnosti – znaki propadanja)
1. Primerno stanje (dediščinske lastnosti
pretežno dobro ohranjene – slabo vzdrževanje)
1. Dobro stanje (dediščinske lastnosti dobro
ohranjene – dobro vzdrževanje)
Uporaba
1. neprimerna uporaba
(zapuščeno)
2.delno v uporabi
3.primerna uporaba
1. neprimerna uporaba
(zapuščeno)
2.delno v uporabi
3.primerna uporaba
1. neprimerna uporaba
(zapuščeno)
2.delno v uporabi
3.primerna uporaba
1. neprimerna uporaba
(zapuščeno)
2.delno v uporabi
3.primerna uporaba
Stopnja ogroženosti
1. Skrajna ogroženost
2. Resna ogroženost
3. Znatna ogroženost
4. Manjša ogroženost
5. Potencialna ogroženost
6. Ni ogroženosti
Tabela 47: Seznam manj, znatno, resno in skrajno ogroženih enot dediščine na
območju občine
EŠD
14510
6518
22263
22262
Ime
Belski Vrh - Arheološko najdišče
Sv. Urban
Belski Vrh - Klet Belski Vrh 88
Hrastovec v Halozah - Zidanica
Hrastovec 48
Turški Vrh - Zidanica Turški Vrh
20
Zavrč - Arheološko najdišče
Prodnica
Zavrč - Grad Zavrč
Zavrč - Grajska klet
Zavrč - Hiša Zavrč 6
22269
Belski Vrh - Klet Belski Vrh 3
26575
Zavrč - Vaško jedro
18141
22268
25651
25446
Režim
arheološko najdišče
Podrežim
Ogroženost
4-zmerna ogroženost
dediščina
dediščina
stavbna dediščina
stavbna dediščina
4-zmerna ogroženost
4-zmerna ogroženost
dediščina
stavbna dediščina
4-zmerna ogroženost
arheološko najdišče
spomenik
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
4-zmerna ogroženost
stavbna dediščina
stavbna dediščina
stavbna dediščina
naselbinska
dediščina
4-zmerna ogroženost
4-zmerna ogroženost
Porušeno z odločbo
porušen objekt (brez
vednosti ZVKDS, o.p.).
V
postopku
je
sprememba vpisa v
registru
nepremične KD.
4-zmerna ogroženost
Stanje vseh enot dediščine v občini je prikazano v prilogi IVb.
10.3
Varovana območja in pravni režimi
Do določitve varstvenih območij dediščine iz 25. člena ZVKD-1 se pri pripravi prostorskih
aktov upoštevajo varstveni režimi navedeni v odloku o razglasitvi spomenikov ter druga
merila in pogoji za izvedbo posegov v prostor kjer so registrirane enote KD in njihova
vplivna območja, ki so vključena v strokovne zasnove in podlage varstva KD za območje
občine Zavrč.
21
Stopnja ogroženosti enot dediščine je ocenjena po metodi English heritage lestvice za merjenje ogroženosti, ki
temelji na oceni stanja in uporabe. Ocene za posamezne tipe dediščine so bile pridobljene na osnovi prilagoditev
kriterijev in vsebin na posamezen tip dediščine (prilagojeni kriteriji so na vplogled na ZVKDS, kot tudi na
posameznih OE).
Matrika ZVO d.o.o.
stran 97 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Kulturna dediščina v občini je zavarovana z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in
zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
35/89-181, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1/2008-2, 7/2009-61, 9/2010-51,
12/2010-86).
Za območje občine so bile do sedaj za potrebe lokalnih prostorskih aktov izdane:
 Strokovne podlage s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve
prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Zavrč, ZVKDS OE Maribor, november
2000,
 Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje Občine Zavrč, ZVKDS OE
Maribor, februar 2008.
Varstvene usmeritve za nepremično dediščino so navedene tudi v členu 4. Pravilnika o
seznamu zvrsti dediščine in varstvene usmeritve, ki jih na tem mestu ne bomo povzemali.
Tabela 48: Varstveni režimi
viri
Varstveni režim
kulturnih
spomenikov
(Odlok o
razglasitvi
nepremičnih
kulturnih in
zgodovinskih
spomenikov na
območju občine
Ptuj)
Varstveni režim
registriranega
arheološkega
najdišča
Varstveni režim
Gorenjski vrh - Cerkev sv. Janeza
Cerkveno arhitekturo in opremo se varuje v izvirni obliki.
Turški vrh - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata
Cerkveno arhitekturo in opremo se varuje v izvirni obliki.
Zavrč - Cerkev sv. Marije
Cerkev se varuje v vseh njenih značilnostih oblikovanja.
Zavrč - Cerkev sv. Nikolaja
Spomenik se varuje v celovitosti in neokrnjenosti. Dovoljeni so posegi za valorizacijo in
ohranitev spomeniških lastnosti.
Zavrč - Grad Zavrč
Spomenik se varuje v avtentični pričevalnosti njegovih spomeniških sestavin kot so arkade,
fasadna členitev, tlaki v hodnikih in renesančni portal.
Mogoča je tudi delna izraba za krajevne funkcije in gostinstvo.
Arheološka dediščina
Zlasti se varuje:
-zemljišča in zemeljske plasti z arheološkimi ostanki pred različnimi destruktivnimi posegi in
rabami (izkopi, nasipi, intenzivna kmetijska in gozdna raba, gradnja različnih objektov in
infrastrukturnih naprav, iskanje najdb s strani nepooblaščenih ljudi itd.);
-prostorski in vsebinski kontekst arheološkega najdišča.
Osnovna izhodišča pri varovanju arheološke dediščine so:
-varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma prostorsko
urejenih območjih (prezentacija "in situ");
-ohranitev kulturnega in znanstvenega pomena dediščine pri posegih v prostor z izvedbo
predhodnih arheoloških raziskav, pri čemer je treba dati prednost nedestruktivnim metodam
(geofizikalni, georadarski terenski pregledi);
-integralno varstvo s sistematičnim vključevanjem v prostorsko načrtovanje na vseh ravneh.
Varstveni režim
varstvenega
območja
dediščine
(Priročnik pravnih
režimov varstva,
ki jih je treba
upoštevati pri
prostorskem
načrtovanju in
posegih v prostor
v območjih
Novi posegi se arheološkim najdiščem načeloma izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča
znotraj poselitvenih območji se lahko posega le , če ni možno najti drugih rešitev in le na
osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav. Pri gradnji zahtevnih objektov in
gospodarske infrastrukture je treba zagotoviti predhodno arheološko vrednotenje na
celotnem območju predvidenega posega in ne le na območju do sedaj prepoznane arheološke
dediščine.
Splošni režim, ki velja za vse tipe dediščine:
-kulturna dediščina se načeloma varuje in ohranja na mestu samem (in situ);
-varuje se tudi ustrezno veliko območje okoli dediščine, z namenom preprečitve neposrednih
ali posrednih vplivov na dediščino;
-na objektih ali območjih dediščine niso dovoljeni tisti posegi ali takšni načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote in njihovo materialno substanco, ki jih nosi;
-možni so tisti posegi in prostorske rešitve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine in
zvišanju njene vrednosti.
Režim varstva po tipu dediščine (glede na RKD)
Naselbinska dediščina
Zlasti se varuje:
Matrika ZVO d.o.o.
stran 98 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
viri
kulturne dediščine
(Ministrstvo))
Varstveni režim
- zgodovinski značaj naselja;
- naselbinsko zasnovo (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov);
- odnose med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom;
- prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki);
- prepoznavna lega v prostoru oz. krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.);
- naravne in druge meje rasti ter robove naselja;
- podobo naselja v prostoru (gabariti, oblike strešin, kritina);
- odnose med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega);
- stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema itd.).
V naselbinsko dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v
smislu boljše prezentacije v skladu s kulturno-varstvenimi pogoji in soglasjem.
Memorialna dediščina
Zlasti se varuje:
- avtentičnost lokacije;
- materialno substanco;
- vsebinski prostorski kontekst območja z okolico in vedute.
V memorialno dediščino se lahko posega z raziskovalnimi, vzdrževalnimi, sanacijskimi in
obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije ter v skladu s kulturno-varstvenimi pogoji in
soglasjem.
Režim za varovanje stavbne dediščine
Zlasti se varuje:
- tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
- gradivo (substanca) in konstrukcijska zasnova;
- oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno
pohištvo, barvo, detajli itd.);
- funkcionalna zasnova v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru;
- komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto
površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, odnos do
drugih objektov na parceli in do sosednjih stavb);
- prostorski kontekst, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektihcerkvah, gradovih, znamenjih itd.)
Varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne
dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin.
V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi, raziskovalnimi in
obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturno-varstvenimi pogoji
in soglasjem ter določili konservatorskega programa za spomenik.
Vplivno območje dediščine
Zlasti se:
- ohranja prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine;
- varuje pomen in materialna substanca dediščine;
- spodbuja razvoj in ponovna uporaba dediščine.
Območja kompleksnega varstva kulturne dediščine v odprtem prostoru
Elementi, vsebine in značilnosti, ki se zlasti varujejo, so:
- enotnost in povezanost prostora, kakor tudi drugih kulturnih, zgodovinskih, socialnih vsebin,
ki jih družba prepozna kot posebne vrednote;
- značilnosti in posebnosti morfološke zgradbe;
- način povezave kulturne krajine s stavbno in naselbinsko dediščino;
- tradicionalni vzorci poselitve, temeljne značilnosti parcelne strukture in prostorska razmerja
(strnjena naselja in stiki naselbin z obdelovalnimi površinami, prostorski poudarki in drobna
členjenost kmetijskih površin) in zgodovinske smeri v prostoru.
10.4 Analiza smernic nosilcev urejanja prostora
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana,
št.: 3501-40/2012/2, datum: 12.7.2012.
Ne povzemamo smernic, podajamo oceno upoštevanja smernic v dopolnjenem osnutku
OPN in določena pojasnila. Posamezne ugotovitve smo za boljšo preglednost uredili po
sklopih smernic:
Matrika ZVO d.o.o.
stran 99 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
4.2. Smernice za posege v prostor in prostorske ureditve
4.2.4. Stališča do prostorskih ureditev v osnutku prostorskega akta
4.3. Smernice priporočilne narave.
Upoštevanje Obveznih smernic oz. zakonskih določb plana smo dodatno ocenjevali tudi v
nadaljevanju, v poglavju 10.5.3. Metode vrednotenja in ugotavljanja vplivov OPN.
Podali smo sledeče ocene upoštevanja smernic: upoštevanje, neupoštevanje, delno
upoštevanje.
Ugotovitve OP:
Sklop: Smernice za posege v prostor in prostorske ureditve
Podsklop: Smernice za izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine z vidika varstva
kulturne dediščine. Smernice so upoštevane.
Podsklop: Smernice za zasnovo prostorskega razvoja občine z vidika varstva kulturne
dediščine. Smernice so upoštevane.
Podsklop: Smernice k zasnovi gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena z vidika
varstva kulturne dediščine. Smernice so upoštevane.
Podsklop: Smernice k določitvi okvirnih območij naselij in razpršene poselitve z vidika
varstva kulturne dediščine. Smernice so upoštevane.
Podsklop: Smernice k razvoju poselitve in celoviti prenovi z vidika varstva kulturne
dediščine. Smernice so upoštevane.
Podsklop: Smernice k razvoju v krajini z vidika varstva kulturne dediščine. Smernice so
upoštevane.
Podsklop: Smernice za določitev namenske rabe zemljišč z vidika varstva kulturne
dediščine. Smernice so upoštevane.
Podsklop: Smernice za območja, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti z
vidika varstva kulturne dediščine. Smernice so upoštevane.
Podsklop: PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor. Smernice so upoštevane.
Podsklop: PIP glede lege objektov. Smernice so upoštevane.
Podsklop: PIP glede velikosti. Smernice so upoštevane.
Podsklop: PIP glede oblikovanja. Smernice so upoštevane.
Podsklop: PIP glede parcelacije. Smernice so upoštevane.
Podsklop: PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine. Smernice so upoštevane.
Podsklop: PIP na območjih predvidenih OPPN-jev. Smernice so upoštevane.
Sklop: Smernice priporočilne narave
- Predhodne arheološke raziskave
76. člen ZVKD-1 dopušča pristojnemu nosilcu urejanja prostora, da, v kolikor ugotovi, da
obstoječi podatki glede arheološkega potenciala območij, ki jih zajema OPN oz. posamezne
pobude za spremembo NRP, niso celoviti in ne omogočajo priprave okoljskega poročila,
zahteva, da se za OP izdelajo tovrstne raziskave na območjih predvidenih ureditev, na
podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o potrebnosti izdelave CPVO.
Ugotavljamo, da pristojni nosilec v smernicah ni podal tovrstne zahteve.
Pripravljavci OP ugotavljamo, na podlagi izdane odločbe MKO o CPVO ter po pregledu
dopolnjenega osnutka OPN, da plan ne obravnava takšnih posegov, za katere bi bilo
potrebno, glede na Uredbo o vrstah posegov, za katere je obvezna presoja vplivov na
okolje (Ur. l. RS, št. 78/06), izvesti presojo vplivov na okolje. Iz tega sledi, da se OP lahko
izdela, brez predhodnih arheoloških raziskav.
Pripravljavec plana v času priprave OPN ni pristopil k predhodnim arheološkim raziskavam
(predhodni oceni arheološkega potenciala).
Matrika ZVO d.o.o.
stran 100 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
10.5
Okoljski cilji s kazalci stanja okolja in metode
vrednotenja
10.5.1
Izhodišča
Izhodišča za določitev ciljev smo poiskali v Nacionalnem programu za kulturo 2008 – 2011
ter v ZVKD-1.
Javna korist varstva dediščine med ostalim obsega:
 ohranitev dediščine in preprečevanje škodljivih vplivov nanjo,
 omogočanje dostopa do dediščine ali do informacij o njej vsakomur, še posebej mladim,
starejšim in invalidom,
 predstavljanje dediščine javnosti in razvijanje zavesti o njenih vrednotah,
 celostno ohranjanje dediščine,
 spodbujanje kulturne raznolikosti s spoštovanjem različnosti dediščine in njenih
interpretacij ter
 sodelovanje javnosti v zadevah varstva.
Tabela 49: Vrednotenje skladnosti in ustreznosti cilja OPN
Okoljska
cilja OPN
Cilji varovanja KD
Kulturna
dediščina
in
krajina
- Vključevanje projektov s področja varstva KD v
razvojne programe in posledično v ustrezne
prostorske ureditve.
- Sistematična prenova spomeniških območij.
- Celostno ohranjanje in razvoj KD ter njeno
povezovanje s sodobnim življenjem in
ustvarjanjem.
- Uveljavljanje KD kot nosilke identitete in
kakovosti življenja na nacionalni, regionalni in
lokalni ravni.
- Obnavljanje dediščine ter preprečevanje njene
ogroženosti.
- Zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za
uresničevanje kulturne funkcije dediščine, ne
glede na njeno namembnost.
- Zagotavljanje javne dostopnosti dediščine ter
omogočanje njenega proučevanja in
raziskovanja.
- Preprečevanje posegov, s katerimi bi se
utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in
s tem vrednost dediščine.
- Ohranjanje in varovanje dediščine je skrb vseh
in vsakogar.
- Dediščino je treba ohranjati in varovati v vseh
okoliščinah.
-Umeščanje dejavnosti v prostor na način, da
ustvarjajo največje pozitivne učinke na kakovost
bivalnega okolja (ohranjanje in varstvo
dediščine).
-Zagotavljanje varstva dediščine skozi prostorski
razvoj pred naravnimi in drugimi nesrečami.
-Zagotavljanje ohranjanja kulturne raznovrstnosti
skozi prostorski razvoj kot temelja nacionalne in
lokalne prepoznavnosti.
Temeljni cilj ZVKD-1:
-Vključevanje dediščine v trajnostni prostorski
razvoj občine ob upoštevanju njene posebne
narave in družbenega pomena.
Matrika ZVO d.o.o.
Zaključki
vrednotenja
Resolucija o
Nacionalnem
programu za
kulturo 20082011
Upoštevanj
e
strateških
usmeritev
celostnega
varstva
kulturne
dediščine
Ohranjanje
krajinske
podobe
območja
Odlok o
strategiji
prostorskega
razvoja
Slovenije
Zakon o
varstvu
kulturne
dediščine
(ZVKD-1)
stran 101 od 191
Dediščina je na
območju relativno
slabo ohranjena.
Ključno, da se le-ta
varuje in
predvsem, da se
ohranja prostorska
struktura in
večstoletna
poselitvena
kontinuiteta, je
upoštevanje
strateških
usmeritev
celostnega varstva
kulturne dediščine.
Cilja smo postavili
pripravljavci OP in
se navezujeta na
cilje prostorskega
razvoja v OPN.
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
10.5.2
Okoljski cilji s kazalci
Izbrala sta se kazalca:
 Število območij razpršene gradnje
 Število manj, znatno, resno in skrajno ogroženih enot dediščine.
S pomočjo kazalca Število območij razpršene gradnje bo Občina spremljala, ali se na
kakšnem območju izvaja stihijska (nelegalna!) gradnja. Sedaj v občini ni tovrstnih
degradiranih območij, zato mora biti cilj lokalne skupnosti in krajanov, da se lepa krajinska
podoba območja ohrani.
Število manj, znatno, resno in skrajno ogroženih enot dediščine; Zavod za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, OE MB je l. 2012 za potrebe izdelave OPN izdelal valorizacijo, v katerih
je bila ocenjena tudi stopnja oz. ocena ogroženosti dediščine.
Pridobljeni rezultati se v OP upoštevajo zgolj za oceno na strateškem nivoju.
Seznam manj, skrajno, resno in znatno ogroženih enot dediščine je podan v poglavju 10.2.2
Kulturna dediščina-Stanje okolja.
Tabela 50: Okoljska cilja in kazalca stanja okolja
Okoljska cilja OPN
Upoštevanje strateških usmeritev celostnega
varstva kulturne dediščine
Ohranjanje krajinske podobe območja
10.5.1
Kazalca stanja okolja
Število manj, znatno, resno in skrajno ogroženih enot dediščine
Število območij razpršene gradnje
Metode vrednotenja in ugotavljanja vplivov OPN
V nadaljevanju sledi tabela z lestvico velikostnih razredov učinkov na segmenta krajine in
kulturne dediščine.
Tabela 51: Lestvica velikostnih razredov z načinom vrednotenja vplivov izvedbe
OPN
Razred
učinka
A
B
C
Opredelitev
razreda učinka
ni vpliva oziroma
je lahko vpliv
pozitiven
nebistven vpliv
nebistven vpliv
pod pogoji (ob
izvedbi
omilitvenih
ukrepov)
Matrika ZVO d.o.o.
Vrednotenje glede na spremembe kazalcev stanja okolja in glede na splošno stanje
krajine in kulturne dediščine
Število manj, znatno, resno in skrajno
Število območij razpršene gradnje
ogroženih enot dediščine
Plan ne bo vplival na dediščino in na krajino.
Ni predvidenih posegov v območja in enote dediščine. Plan omogoča funkcionalno
rabo in aktivno varstvo dediščine.
Izvajanje plana bo ugodno vplivalo na stanje in ohranjenost enot nepremične
dediščine. Prostorsko izvedbeni pogoji sledijo varstvenim režimom dediščine.
Predvideno je ustrezno sodelovanje z območnim ZVKDS.
Krajina ostane nespremenjena oz. se izboljšajo vidne značilnosti krajine.
Manj kot 10 enot.
0
Izvedba OPN ne posega v varstvena območja dediščine. Strategija razvoja prostora
in prostorsko izvedbeni pogoji sledijo varstvenim režimom dediščine. Ni pričakovati
poslabšanja ohranjenosti večjega števila enot dediščine.
V izvedbenem delu akta je ustrezno definirana zahteva za pridobitev pogojev in
soglasja ZVKDS za posege v dediščino. Predvideno je ustrezno sodelovanje z
območnim ZVKDS.
Ureditve in posegi, ki so predvideni z OPN, so v bližini enot kulturne dediščine ali
njihovega vplivnega območja ali tudi posegajo v enote in njihova vplivna območja,
toda zaradi narave teh ureditev in lastnosti dediščine niso prizadete značilnosti,
zaradi katerih je enota prepoznana za kulturno dediščino.
Vidne značilnosti krajine se ne spremenijo bistveno.
Povečanje za največ 10% (10-11 enot)
0
Plan predvideva in/ali omogoča posege v varstvena območja dediščine. Stanje
dediščine se poslabša.
V izvedbenem delu akta je ustrezno definirana zahteva za pridobitev pogojev in
soglasja ZVKDS za posege v varstvena območja dediščine.
Usmeritve ZVKDS se ne upoštevajo.
Ureditve in posegi, ki so predvideni z OPN, posegajo v enote in njihova vplivna
območja ter degradirajo celovitost dediščine, vendar so možni izvedljivi učinkoviti
stran 102 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
omilitveni ukrepi, ki zagotavljajo ohranjenost značilnosti, zaradi katerih je enota
prepoznana za kulturno dediščino.
D
V krajini so predvideni posegi za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje po
ZVO-1.
Pojavi se obsežnejša stihijska pozidava na nekem območju. Zaznati je območje
razpršene gradnje. Krajinska identiteta je spremenjena.
Povečanje za največ 20% (11-12)
1 in več
Posegi v sklopu izvedbe OPN so predvideni preko obsežnejših delov dediščine,
bistveno degradirajo kakovost dediščine, bistveno motijo njeno prostorsko
integriteto in bistveno omejujejo dostopnost. Dediščina je neustrezno varovana.
V izvedbenem delu akta ni ustrezno definirana zahteva za pridobitev pogojev in
soglasja ZVKDS za posege v varstvena območja dediščine.
Usmeritve ZVKDS se ne upoštevajo.
Pričakovati je poslabšanje ohranjenosti večjega števila enot dediščine, ker ni
ustreznih omilitvenih ukrepov.
bistven vpliv
V krajini so predvideni posegi za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje po
ZVO-1.
Pojavi se obsežna stihijska pozidava na nekem območju. Zaznati je večje območje
(ali več njih) razpršene gradnje. Krajinska identiteta je močno načeta.
Povečanje za največ 40% (13-14)
1 in več
Ireverzibilno uničenje ali znatno poslabšanje stanja enot dediščine na območju OPN.
E
uničujoč vpliv
X
ugotavljanje
vpliva ni možno
Vidne značilnosti krajine so bistveno spremenjene na večjih območjih občine.
Območje izgubi krajinsko identiteto.
Povečanje za več kot 50% (15 in več) oz 1 in več
nad 60% vse dediščine v občini.
Ugotavljanje vpliva ni možno zaradi pomanjkanja podatkov o predvidenih posegih ali
zaradi pomanjkanja podatkov o obstoječem stanju okolja.
10.6 Vrednotenje vplivov izvedbe OPN
10.6.1
Uvod
Ocene sprejemljivosti z navedbo pogojev za izvedbo pobud za spremembo NRP so v prilogi
VIII.
Ocene vplivov OPN na posamezno enoto KD so zbrane in predstavljene v prilogi
IVc. V omenjeni prilogi so navedeni tudi omilitveni ukrepi, v kolikor je vpliv bistven,
omilitveni ukrepi so zbrani tudi tabelarično v zaključku tega poglavja.
Pripravljavec plana mora pri pripravi plana upoštevati varstvo in vanj vključevati ukrepe
varstva.
Varstvo se v postopkih priprave in sprejemanja OPN zagotavlja:
 z upoštevanjem aktov o razglasitvi nepremičnih spomenikov, registriranih
arheoloških najdišč in aktov o varstvenih območij dediščine;
 s presojo vplivov na dediščino v okviru CPVO;
 z upoštevanjem smernic in mnenj v postopku priprave OPN.
Ocena OP temelji tako na preverjanju strateških usmeritev plana, ki bi lahko imela vpliv na
KD, kot tudi na preverjanju EUP, nove namenske rabe prostora in PIP v odnosu do
varstvenih režimov ter usmeritev izdanih smernic.
Za posamezno EUP v OPN Zavrč veljajo:

splošni prostorski izvedbeni pogoji (PIP), ki so opredeljeni za ves prostor,

podrobnejši PIP, ki se nanašajo na posamezne vrste podrobnejše namenske rabe
(PNRP)
Posebnih PIP za posamezno EUP ni navedenih, so pa navedeni v OPN kot možnost.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 103 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
10.6.2
Strateški del OPN
Ugotavljamo, da so:
-zasnova prostorskega razvoja občine z vidika varstva kulturne dediščine in krajine (člen
-zasnova gospodarske javne infrastrukture z vidika varstva kulturne dediščine in krajine ;
-območja naselij, razpršene poselitve in gradnje z vidika varstva kulturne dediščine in
krajine;
-poselitev in celovita prenova z vidika varstva kulturne dediščine in krajine
korektno in celovito obravnavani na strateškem nivoju OPN Zavrč v členih 6. Splošne
določbe, 7. Izhodišča prostorskega razvoja občine, 8. Cilji prostorskega razvoja občine, 15.
Splošne določbe za razvoj gospodarske javne infrastrukture, 28. Prenova naselij, 48.
Varstvo kulturne dediščine.
Kot smo že ugotovili v analizi smernic, so le te upoštevane v OPN.
10.6.3
Izvedbeni del OPN
Izvedbeni del se presoja skozi ocene vplivov OPN na posamezne enote dediščine v prilogi
IVc.
Ocenjujemo, da so splošni PIP za celostno ohranjanje KD (členi 80.-84.) ustrezni.
Kot smo že ugotovili v analizi smernic, so le te upoštevane v OPN.
Ugotavljamo pa tudi, da so omenjeni PIP in pa podrobnejši PIP na območju skoncentrirane
dediščine Zavrča nezadostni, ker so premalo specifični in premalo rigorozni. Zato so podani
omilitveni ukrepi in priporočila za celostno urejanje tega območja.
10.6.4 Ostalo
Razpršena poselitev
Ugotavljamo, da širitve območij razpršene poselitve, ki niso v povezavi s kmetijami oz
dopolnilnimi dejavnostmi, niso možne.
Strateško izhodišče OPN je ohranjanje kakovostne krajine in prostorskih razmerij z
ohranjanjem kmetijske rabe tal, vključno z ohranjanjem tradicionalne strukture
vinogradniških območij kot posebne oblike poselitve ter s preprečevanjem razpršene
gradnje oziroma njeno sanacijo (člen 7.).
Na območju občine ni predvidene območja razpršene gradnje (ker ga ni zaznanega) za
sanacijo, ki bi jo urejali z OPPN (člen 36.).
OCENA
Kulturna
dediščina in
krajina
Upoštevanje strateških
usmeritev celostnega varstva
kulturne dediščine
Ohranjanje krajinske podobe
območja
Sinergijski
Kumulativni
Začasni
Trajni
Dolgoročni
Srednjeročn
i
Kratkoročni
Okoljski cilj
Daljinski
Segment
okolja
Neposredni
Tabela 52: Prikaz opredelitve pomembnih vplivov izvedbe plana
C
B
/
/
C
B
/
C
/
B
/
/
/
B
/
/
/
/
Komentar tabele:
Ugotavljamo bistven vpliv ob neizvedbi omilitvenih ukrepov, ki bo neposreden,
dolgoročen in kumulativen, predvsem zaradi nezadostnega celostnega obravnavanja
dediščine v Zavrču.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 104 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Ugotavljamo nebistvene neposredne in dolgoročne vplive na krajinsko podobo območja.
Tabela 53: Vrednotenje pričakovanih sprememb smeri gibanja kazalcev stanja
okolja
Okoljski cilji
Upoštevanje
strateških
usmeritev
celostnega
varstva kulturne
dediščine
Ohranjanje
krajinske
podobe območja
Kazalci stanja
okolja
Število manj,
znatno, resno
in skrajno
ogroženih
enot dediščine
Število
območij
razpršene
gradnje
Podatek za
leto 2013 ali
zadnje leto, ki
je na voljo
24 (l. 2010)
Ocenjena
smer
gibanja
kazalca
Ocena
razvoja
kazalca

Obrazložitev
V kolikor se dediščina ne obnavlja,
se ji s časom stanje slabša. V
kolikor ni ustrezno varovana oz. se
ne-upošteva varstvenega režima ali
določila akta o razglasitvi, se ji
stanje prav tako slabša.
Stanje dediščine po občini je zelo
odvisno od prizadevnosti oz.
interesov (finančnih zmožnosti)
lastnikov, da se le ta ohrani oz.
obnovi oz. od projektov
sofinanciranja obnove dediščine iz
državne ali lokalne strani.
Pričakujemo, da se bodo
posamezna območja pod varstvom
ohranjala in da bo Občina
vzpodbujala ohranjanje enot po
občini, tudi zaradi izboljšanja
turistične ponudbe območja.
Ob predvideni celoviti prenovi
naselbinske dediščine pričakujemo,
da bo število ogroženih enot KD v
bodoče ostalo bolj ali manj podobno
sedanjemu.
Ob izvedbi plana ne pričakujemo
stihijske divje pozidave posameznih
območij.
0

Ni pričakovati novih območij
razpršene gradnje, ampak vzdržen
razvoj avtohtone poselitve na
območju Haloz.
Legenda:
 povečanje vrednosti
 zmanjšanje vrednosti
 vrednost bo ostala enaka
OCENA KULTURNA DEDIŠČINA:
Ocenjujemo, da bo vpliv OPN na kulturno dediščino nebistven ob izvedbi omilitvenih
ukrepov (ocena C).
OCENA KRAJINA:
Vpliv OPN na krajino ocenjujemo za nebistven (ocena B).
Tabela 54: Priporočila in zakonske obveznosti
Oz
na
ka
Časovni okvir
izvajanja
2
Nosilec izvedbe
Za lažjo umestitev vseh pogojev za ureditev predvidenega
parkirišča ob spomeniku Zavrč-Cerkev sv. Marije, predlagamo, da
se območje dediščina z vplivnim območjem izloči kot samostojna
EUP za katero se s posebnimi PIP uvedejo dodatni pogoji urejanja
Med
na tem območju.
načrtovanjem
Kljub temu, da se območje ureja z urbanističnim načrtom.
OPN
Občina Zavrč
Pojasnitev prednostnega upoštevanja ukrepov navedenih v tabeli:

Zakonske obveznosti. Oznaka: 1

Omilitveni ukrepi, ki imajo status priporočil. Z upoštevanjem le-teh se dodatno zmanjša vpliv izvedbe plana.
Oznaka: 2
Matrika ZVO d.o.o.
stran 105 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
10.7 Skladnost OPN z okoljskimi cilji
Okoljska cilja bo mogoče doseči.
10.8
Omilitveni ukrepi
Tabela 55: Omilitveni ukrepi
Omilitveni ukrepi
Na območju lokacije, kjer je predvidena ureditev parkirišča ob
cerkvi Zavrč-Sv. Marija (3524), je prepovedano:
-uničevati ali poškodovati drevje ali grmovje,
-uničevati, odstranjevati ali premeščati druge vrtnoarhitektonske
objekte.
-spreminjati ekološke pogoje, ki so potrebni za obstoj in razvoj
drevja ali grmovja,
-graditi na oblikovani zeleni površini stavbe
-spreminjati okolico naravne dediščine, tako da bi bila ta prizadeta
(obzidava,.),
-napeljevati žične in druge energetske vode čez oblikovano zeleno
površino,
- onesnaževati zrak in tla ter odlagati odpadke,
-parkirišče ne sme biti izvedeno iz vodonepropustnih materialov
(asfalt, beton,..), Glede na značaj parkirišča (občasno parkiranje in
le za osebna vozila) in ohranjeno naravno okolico cerkve,
predlagamo izvedbo parkirišča v peščeni obliki ali s tlakovci, ki se
tudi zatravijo.
-parkirišče mora biti namenjeno le osebnim vozilom.
V člen 54. Splošne določbe je potrebno zapisati, da so splošni PIP
za varstvo kulturne dediščine (členi 80.-84.) nadrejeni
podrobnejšim PIP za posamezno PNRP.
Pobuda zap. št. 17., ki sega v območje Arheološko najdišče
Prodnica, mora biti izločena iz OPN. Dovoljena je le uskladitev
stanja, stanovanjski objekt namreč posega v kmetijsko površino.
V člen 98. (Splošni pogoji za parcelacije v območjih, ki se urejajo z
OPPN) ali člen 97. (Splošni pogoji za urejanje območja za katerega
se pripravi OPPN) se naj navede, da je treba, na območjih
predvidene poselitve (EUP: ZA04)-gre za obstoječa nepozidana
stanovanjska območja in pa v gospodarski coni (EUP: ZA07), pred
gradbenimi posegi preveriti arheološki potencial.
Za preveritev območij mora biti zadolžen nosilec projekta oz.
investitor.
Časovni okvir
izvajanja
Nosilec
izvedbe
Med
načrtovanjem
OPN
Načrtovalec
OPN
Med
izvajanjem
OPN
Izvajalec
gradbenih
del
Med
načrtovanjem
OPN
Med
načrtovanjem
OPN
Med
načrtovanjem
OPN
Spremljanje
uspešnosti
Občina
Zavrč
Cerkev
Načrtovalec
OPN
Občina
Zavrč
Načrtovalec
OPN
Občina
Zavrč
Načrtovalec
OPN
Občina
Zavrč
10.9 Spremljanje stanja okolja
V sledeči preglednici sta prikazana kazalca stanja okolja in nosilec monitoringa. Iz
spremljanja stanja kazalcev bo razvidno ali se stanje dediščine in krajine izboljšuje ali
slabša in ali se uresničujeta opredeljena okoljska cilja.
Podatke monitoringa naj Občina zbere in skupaj z pristojnim ZVKDS predstavi javnosti na
vsakih 5 let v obliki poročila.
Tabela 56: Kazalci stanja okolja za spremljanje
Kazalca stanja okolja
Število manj, znatno, resno in skrajno ogroženih enot dediščine
Število območij razpršene gradnje
Matrika ZVO d.o.o.
stran 106 od 191
Nosilec monitoringa
ZVKDS OE MB, Občina Zavrč
Občina Zavrč
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
11 NARAVA
11.1
Zakonodaja in viri
Mednarodne konvekcije, predpisi Evropske unije in resolucije
o
o
o
o
o
o
o
Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih
naravnih življenjskih prostorov (Bern, 1979, Ur. l. RS, št. 17/99)
Direktiva o ohranjanju prostoživečih ptic (79/409/EEC)
Direktiva Sveta o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih
vrst, tudi t.i. Direktiva o habitatih (92/43/EGS)
Konvencija o biološki raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 1992, Ur. l. RS, št. 7/96)
Konvencija o močvirjih, ki so mednarodnega pomena kot gnezdišča močvirskih ptic
(Ramsar, 1971, Ur. l. RS, št. 15/92)
Konvencija o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali (Bonn, 1979, Ur. l. RS, št. 18/98
in 27/98)
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005 - 20122005 - 2012 /ReNPVO/
(Ur. l. RS, št. 2/06)
Predpisi Republike Slovenije
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (Ur. l. RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06 Skl.US: U-I51/06-5, 39/06-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl. US:
U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12)
Zakon o ohranjanju narave /ZON/ (Ur. l. RS, št. 56/99 (31/00 - popr.), 110/02-ZGO-1,
119/02, 41/04, 61/06-ZDru-1, 63/07 Odl. US: Up-395/06-24, U-I-64/07-13, 32/2008
Odl. US: U-I-386/06-32, 8/10-ZSKZ-B)
Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B108/09, 8/10-ZUPUDPP (106/10-popr.))
Zakon o varstvu podzemnih jam (Ur. l. RS, št. 2/04, 61/06-Zdru-1)
Zakon o gozdovih /ZG/ (Ur. l. RS, št. 30/93, 13/98 Odl.US: U-I-53/95, 24/99 Skl.US: UI-51/95, 56/99-ZON (31/00 - popr.), 67/02, 110/02-ZGO-1, 112/06 Odl.US: U-I-40/0610, 115/06, 110/07, 61/10 Odl.US:U-I-77/08-14, 106/10)
Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe
načrtov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05)
Uredba o ekološko pomembnih območjih (Ur. l. RS, št. 48/04)
Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur. l. RS, št. 49/04,
110/04, 59/07, 43/08, 8/12)
Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur. l. RS, št. 88/05 in
56/07, 29/09, 91/10)
Uredba o habitatnih tipih (Ur. l. RS, št. 112/03, 36/09)
Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04, 110/04,
115/07, 36/09)
Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04, 109/04,
85/05, 115/07, 96/08, 36/09, 102/11)
Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 52/02, 67/03)
Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur. l. RS, št.
82/02, 42/10)
Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe načrtov in posegov v naravo na
varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11)
Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 111/04, 70/06, 58/09,
93/10)
Odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, 14/79)
Matrika ZVO d.o.o.
stran 107 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Viri
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
ARSO (http://www.natura2000.gov.si/, avgust 2012)
Atlas okolja,
(http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso; junij 2012)
DOPPS, Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic- Zimsko štetje vodnih ptic 20022008- DOPPS , Maribor, september 2008
DOPPS, Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic- drugo vmesno poročilo, Rezultati
Zimskega štetja vodnih ptic 2009, rezultati popisov preleta ujed v jesenski sezoni 2008,
marec 2009
DOPPS, Zimsko štetje vodnih ptic, Poročilo za leto 2010, marec 2010
Jogan N, Kaligarič M., Leskovar I., Seliškar A., Dobravec J. 2004. Habitatni tipi Slovenije
– tipologija 2004, RS, ARSO, Ljubljana
Lešnik A., Poboljšaj K., Govedič M. 2007. V okviru projekta „Varstvo dvoživk in
netopirjev v regiji Alpe-Jadran“- znane in potencialne črne točke za dvoživke na cestnih
odsekih v severni Sloveniji
ZRSVN, notranje cone vrst in habitatnih tipov, 2008
ZRSVN, Izpis podatkov iz uradnih evidenc ZRSVN za pripravo OPN (julij 2012)
Naravovarstvene smernice za Občinski prostorski načrt Občine Zavrč, Zavod RS za
varstvo narave, OE Maribor, Pobreška c. 20, 2000 Maribor, št.: 4-III-167/4-O-12/LR,
datum: 28.2.2012
Dopolnilne naravovarstvene smernice za Občinski prostorski načrt Občine Zavrč, Zavod
RS za varstvo narave, OE Maribor, Pobreška c. 20, 2000 Maribor, št.: 6-III-167/6-O12/LR, datum: 4.7.2012
Dopolnitev naravovarstvenih smernic za pripravo OPN občine Gorišnica, Zavod RS za
varstvo narave, OE Maribor, Pobreška c. 20, 2000 Maribor, št..:4-II-902/10-O-10/AK,
datum 12.12.2012
GGN GGE Vzhodne Haloze (2005-2014), Zavod za gozdove Slovenije, OE Maribor, št.
12-32/05, Maribor, 2005
Matrika ZVO d.o.o.
stran 108 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
11.2 Določitev okoljskih ciljev in vrednotenje vplivov
izvedbe plana
Okoljski cilji plana občine Zavrč izhajajo iz mednarodnih in državnih programskih
dokumentov ter veljavnih pravnih predpisov (zakoni, uredbe in pravilniki) s področja
ohranjanja biotske raznovrstnosti in urejanja prostora.
Tabela 57: Pregled okoljskih ciljev, kazalcev stanja okolja in metod vrednotenja
vplivov
KATEGORIJA
OKOLJSKI CILJ
PLANA
KAZALEC STANJA
OKOLJA
METODEVREDNOTENJA VPLIVOV PLANA
Zavarovane
vrste in HT, ki
se prednostno
ohranjajo
Ohranjanje
stopnje biotske
raznovrstnosti z
ohranjanjem
ugodnega stanja
ogroženih vrst in
habitatnih tipov
na območju
plana.
-prisotnost oziroma
razširjenost
ogroženih živalskih in
rastlinskih vrst ter
habitatnih tipov, ki
se prednostno
ohranjajo
A (ni vpliva /vpliv je pozitiven)
vplivi OPN bodo ničelni ali pozitivni na razširjenost
ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih
tipov, ki se prednostno ohranjajo
B (nebistven vpliv)
OPN bo imel minimalni vpliv na razširjenost ogroženih
živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, ki se
prednostno ohranjajo
C (nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi
omilitvenih ukrepov));
OPN bo ob izvedbi predlaganih OU imel nebistven vpliv
na razširjenost ogroženih živalskih in rastlinskih vrst
ter habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo
D (bistven vpliv)
OPN bo imel bistven vpliv na razširjenost ogroženih
živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, ki se
prednostno ohranjajo;
E (uničujoč vpliv)
OPN bo imel uničujoč vpliv na razširjenost ogroženih
živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, ki se
prednostno ohranjajo;
X (ugotavljanje vpliva ni možno)
ugotavljanje vpliva OPN na stanje razširjenosti
ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih
tipov, ki se prednostno ohranjajo ni možno
Naravne
vrednote
Ohranitev
-ohranjenost
lastnosti, zaradi
naravnih vrednot
katerih so deli
narave na
območju OPN
opredeljeni za
naravno vrednoto
določene zvrsti
ter v največji
možni meri tudi
vseh drugih
lastnosti naravne
vrednote.
A (ni vpliva /vpliv je pozitiven)
vplivi OPN bodo ničelni ali pozitivni na obstoječe stanje
NV;
B (nebistven vpliv)
OPN bo imel minimalni vpliv na stanje NV;
C (nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi
omilitvenih ukrepov));
OPN bo ob izvedbi predlaganih OU imel nebistven vpliv
na stanje NV
D (bistven vpliv)
OPN bo imel bistven vpliv na stanje NV;
E (uničujoč vpliv)
OPN bo imel uničujoč vpliv na stanje NV
X (ugotavljanje vpliva ni možno)
ugotavljanje vpliva OPN na stanje NV ni možno
Ocenjevanje vplivov izvedbe plana je bila izvedena glede na vpliv posegov na ogrožene in
zavarovane rastlinske in živalske vrste, habitatne tipe (v nadaljevanju poglavja: HT), ki se
prednostno ohranjajo, in na posebna varstvena območja, ekološko pomembna območja (v
nadaljevanju poglavja: EPO), zavarovana območja in naravne vrednote (v nadaljevanju
poglavja: NV).
Vpliv predvidenih posegov smo ocenili na osnovi stanja narave ugotovljenega iz
naravovarstvenih smernic, terenskih ogledov območja (julij 2012) in strokovne literature
(monitoringi, posamezni popisi...).
Matrika ZVO d.o.o.
stran 109 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Vplivi izvedbe plana se vrednotijo na podlagi posledic plana na okoljske cilje z uporabo meril
vrednotenja predpisanih z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite
presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05). Skladno z omenjeno uredbo
se vrednotenje vplivov plana na uresničevanje okoljskih ciljev podaja v velikostnih razredih
od ocene A do ocene X.
Okoljski cilj za vrednotenje vplivov OPN na zavarovana območja se ni določil, ker v občini
ni širših zavarovanih območij.
Vplivi OPN na kvalifikacijske vrste Natura območij so ocenjeni v Dodatku k OP. Meje EPO se
prekrivajo z Natura območji, zato vplive na EPO nismo posebej ocenjevali.
11.3 Opis obstoječega izhodiščnega stanja okolja in
njegove obremenjenosti
Reliefno lahko občino razdelimo na dve območji:
 območje Haloz,
 ostalo, bolj ravninsko območje.
V morfološkem pogledu (BELEC 1961) so Vinorodne Haloze večidel gričevje.
Absolutne nadmorske višine pokrajine Vzhodnih Haloz so od 200 do 568 metrov. Relativne
višine znašajo od 100 do 200 metrov. Značilnost pokrajine je vidno dviganje od severa proti
jugu, tako da se dvigajo najvišji vrhovi ob slovensko-hrvaški meji celo nad 500 metri.
Haloške gorice so na splošno precej strme. Samo 13% površin ima nagibe pod 30%, 67%
površin ima nagibe 30-50% in 20% površin ima nagibe nad 60 %. Običajno so vzhodna
pobočja relativno bolj strma od zahodnih.
Po osnovni namenski rabi je gozda 660 ha ali okoli 34% območja občine. Po dejanski rabi
znaša gozdnatost okoli 41%. Državno povprečje gozdnatosti znaša okoli 60%. Večina občine
sega v Haloze, ki so značilno vinogradniško območje. Južnejša pobočja tako večinoma
poraščajo vinogradi, severnejša in doline pa travniki in gozd.
Okoli 60% območja občine predstavljajo, po osnovni namenski rabi, kmetijske površine.
Glede na osnovno dejansko rabo je v občini okoli 6.400 m2 kmetijskih zemljišč na prebivalca
občine.
V občini je več območij in točk naravnih vrednot, tri Natura območja (Drava SPA in Drava
SCI ter Haloze-vinorodne SCI), dve ekološko pomembni območji (Drava-spodnja, Vinorodne
Haloze) ter nekaj ožjih zavarovanih območij. Predvsem območje ob Dravi in sama Drava sta
izrednega pomena za biotsko raznovrstnost.
Po zahodni meji občine z občino Cirkulane na območju Haloz poteka meja EPO Vinorodne
Haloze in posebno varstveno območje Haloze-vinorodne (SCI), območji deloma segata v
občino Zavrč.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 110 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
11.4
Gozdovi
11.4.1 Uvod
Meja gospodarske enote (v nadaljevanju: GGE) Vzhodne Haloze ne sovpada z mejo občine.
Omenjeno enoto upravlja Zavod za gozdove, OE Ptuj.
Za GGE velja Gozdno gospodarski načrt Vzhodne Haloze (2005-2014).
Tabela 58: Gozdne površine (osnovna namenska in osnovna dejanska raba
prostora)
Vrsta rabe
zemljišča
gozdna z.
SKUPAJ*
Namenska raba
Površina [ha]
659,46
1.926,81
Delež [%]
34,23
100,00
Dejanska raba (december 2010)
Površina [ha]
Delež [%]
787,74
40,75
1.932,95
100,00
11.4.2 Opis pomembnejših gozdnih združb na območju
(vir:
GGN GGE)
V GGE je evidentiranih 25 gozdnih združb. Najpogostejši sta združbi Querco-Fagetum in
Luzulo-Fagetum. Ob Dravi se nahajajo jelševja in vrbovja, najnižje dele enote pa porašča
nižinski gozd gradna in belega gabra.
V nadaljevanju so opisane naj-obsežnejše gozdne združbe.
Luzulo-Fagetum, bukov gozd z belkasto bekico
Razširjenost: Združba je vezana na strmejša pobočja zmerno acidofilnih silikatnih kamenin.
Pojavlja se v pasu od 3o0 do 600 m n.v. Ker površinsko v enoti močno prevladuje, je na
osnovi razlik v popisnem materialu razdeljena na svežo in tipično varianto. Sveža varianta,
ki prevladuje, je vezana na osojna pobočja ali spodnje, konkavnejše dele pobočij, tipična pa
na strmejša, prisojna pobočja in zgornje dele pobočij.
Diagnostična rastlinska kombinacija:
-Drevesna plast: bukev (Fagus sylvatica), graden (Quercus petraea), kostanj (Castanea
sativa), smreka (Picea abies), rdeči bor (Pinus sylvesris).
-Grmovna plast je slabo razvita. Pojavljajo se: navadna krhlika (Frangula alnus), leska
(Corylus avellana), srhkostebelna robida (Rubus hirtus).
-Zeliščna plast: belkasta bekica (Luzula luzuloides), vijugava masnica (Deschampsia
flexuosa), gozdna škržolica (Hieracium murorum), okroglolistna lakota (Galium
rotundifolium), navadni črnilec (Melampyrum pratense), gozdna šašulica (Calamagrostis
arundinacea), borovnica (Vaccinium myrtillus), orlova praprot (Pteridium aquilinum), dišeča
lakota (Galium odoratum), navadni ženikelj (Sanicula europaea), zlata rozga (Solidago
virgaurea), zajčica (Prenanthes purpurea), ciklama (Cyclamen purpurascens), idr.
Querco–Fagetum typicum, Bukov gozd z gradnom
Rastišče: Nižje lege gričevnatega sveta, v nadmorskih višinah od 250 do 500 m, naseljujejo
kolinski bukovi gozdovi Querco-Fagetum. Združba je lokalno klimatsko pogojena in spada
med aconalna bukovja.
Diagnostična rastlinska kombinacija:
-Drevesna plast: bukev (Fagus sylvatica), graden (Quercus petraea), beli gaber (Carpinus
betulus), češnja (Prunus avium), maklen (Acer campestre), brek (Sorbus torminalis), pravi
kostanj (Castanea sativa).
-Grmovna plast: bršljan (Hedera helix), puhastolistno kosteničevje (Lonicera xylosteum),
leska (Corylus avellana), širokolistna labodika (Ruscus hypoglossum).
-Zeliščna plast: navadni ženikelj (Sanicula europaea), širokolistna grašica (Vicia oroboides),
navadna glistovnica (Dryopteris filix-mas), brstična konopnica (Cardamine bulbifera),
gozdna škržolica (Hieracium murorum), belkasta bekica (Luzula luzuloides), dišeča lakota
(Galium odoratum), navadna rumenka (Galeobdolon flavidum), volčja jagoda (Paris
quadrifolia), ipd.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 111 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Querco–Carpinetum typicum, Nižinski gozd gradna in belega gabra
Rastišče: Osnovno obliko združbe Querco–Carpinetum typicum srečujemo v vseh legah
gričevnatega sveta na zmerno toplih in zmerno vlažnih rastiščih, do nadmorske višine 500
m.
Diagnostična rastlinska kombinacija:
-Drevesna plast: beli gaber (Carpinus betulus), graden (Quercus petraea), češnja (Prunus
avium), dob (Quercus robur), smreka (Picea abies) - vnešena, lipa (Tilia platyphyllos),
maklen (Acer campestre).
-Grmovna plast: kovačnik (Lonicera caprifolium), kalina (Ligustrum vulgare), brogovita
(Viburnum opulus), navadna trdoleska (Evonymus europaea), leska (Corylus avellana),
navadni glog (Crataegus laevigata), robida (Rubus sp.).
-Zeliščna plast: podlesni črnilec (Melampyrum nemorosum), velecvetna zvezdica (Stellaria
holostea), razprostrta prosulja (Milium effusum), navadna regačica (Aegopodium
podagraria), wirtegenova lakota (Galium wirtgenii), pomladanski žafran (Crocus vernus),
dlakava grenkuljica (Glechoma hirsuta), dlakava bekica (Luzula pilosa), svečnik (Gentiana
asclepiadea), svinjska laknica (Aposeris foetida), zimzelen (Vinca minor).
Funkcije gozda22
V občino sega gozdni rezervat, gozda loke ob Dravi.
V občini so prisotne vse funkcije, njihova stopnja poudarjenosti pa je opredeljena na podlagi
kriterijev, ki so navedeni v Pravilniku o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Ur.
l. RS, št. 5/98, 70/06, 12/08). Na področjih, kjer je več funkcij poudarjenih na prvi ali drugi
stopnji, prihaja do konfliktnih situacij, saj izvajanje ukrepov za krepitev ene funkcije
navadno ne pospešuje krepitve drugih funkcij.
Razgibanost Haloz in plazljiva matična podlaga sta odločilna pri opredelitvi varovalne
funkcije gozdov. Gozdovi na strmih jarkastih pobočjih, na plazljivi matični podlagi z
naklonom nad 25° ter gozdovi na poplavnem območju ob Dravi, imajo poudarjeno
varovalno funkcijo prve stopnje.
Biotopska funkcija prve stopnje je poudarjena na območju poplavnih gozdov, na rastiščih
redkih, zavarovanih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Pomembno vlogo pri izločanju
biotopske funkcije druge stopnje poudarjenosti ima območje NATURA SPA (ptičja direktiva).
Celotno območje odlikuje izredna pestrost habitatnih tipov.
Socialne funkcije23, so razen funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih
vrednot, poudarjene v manjšem obsegu.
Estetska funkcija je poudarjena povsod, kjer je večji obisk in se velikokrat pokriva z
rekrecijsko in turistično funkcijo. Krajinska podoba Haloz je neločljivo povezana z gozdnimi
površinami, ki to podobo dopolnjujejo in ji dajejo poseben pečat.
Funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot je v občini
poudarjena v večjem obsegu.
Dokaj visoka gozdnatost v občini pogojuje tudi pomembnost ekoloških funkcij24.
22
Funkcije gozda so lahko: ekološke, socialne, proizvodne
Socialne funkcije se delijo na: zaščitno, higiensko-zdravstveno, obrambno, rekreacijsko, turistično, poučno,
raziskovalno, funkcijo varovanja naravnih vrednot, funkcijo varovanja kulturne dediščine, estetsko
24
Ekološke funkcije se delijo na: funkcijo varovanja gozdnih zemljišč in sestojev, hidrološko, funkcijo ohranjanja
biotske raznovrstnosti, klimatsko
23
Matrika ZVO d.o.o.
stran 112 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
11.5 Stanje ogroženih in zavarovanih živalskih in
rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, ki se
prednostno ohranjajo v ugodnem stanju ter
pregled naravovarstvenih območij
11.5.1 Ogrožene in zavarovane živalske in rastlinske vrste
ter habitatni tipi, ki se prednostno ohranjajo v
ugodnem stanju
Uvod
Za občino so na voljo uradni podatki ZRSVN o prisotnosti nekaterih ogroženih in
zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter HT, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem
stanju.
V nadaljevanju tega poglavja se navajajo ogrožene in zavarovane živalske in rastlinske
vrste ki so zaznane na območju občine, glede na:
 Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (v spodnjih
tabelah: pravilnik) ter
 Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (v spodnjih tabelah: uredbaživali) in Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (v spodnjih tabelah:
uredba-rastline).
Razlaga simbolov v tabelah tega poglavja
Kolona 1 – VS1 (varstveni status 1)
Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam
 E: vrste, katerih obstanek na območju RS ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja
delovali še naprej. Številčnost teh vrst se je zmanjšala na kritično stopnjo oziroma
njihova številčnost zelo hitro upada v večjem delu areala.
 E1: podkategorija kategorije E, v katero se uvrstijo vrste, katerih obstanek na
območju RS ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej: vrste so
kritično ogrožene.
 E2: podkategorija kategorije E, v katero se uvrstijo vrste, katerih obstanek na
območju RS ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej: vrste so
močno ogrožene.
 V: ranljiva vrsta je kategorija ogroženosti, v katero se uvrstijo vrste, za katere je
verjetno, da bodo v bližnji prihodnosti prešle v kategorijo prizadete vrste, če bodo
dejavniki ogrožanja delovali še naprej. Številčnost vrste se je v velikem delu areala
zmanjšala oziroma se zmanjšuje. Vrste so zelo občutljive na kakršnekoli spremembe
oziroma poseljujejo habitate, ki so na človekove vplive zelo občutljivi.
 V1: podkategorija kategorije V, v katero se uvrstijo vrste, za katere je verjetno, da
bodo v bližnji prihodnosti prešle v kategorijo prizadete vrste, če bodo dejavniki
ogrožanja delovali še naprej; vrste, ki so splošno razširjene in imajo zadovoljivo
populacijo, vendar obstaja nevarnost, da bodo zaradi sprememb v življenjskem
prostoru postale ogrožene.
 O: vrsta zunaj nevarnosti je kategorija ogroženosti, v katero se uvrstijo vrste, ki na
območju RS niso več ogrožene, vendar pa so pred prenehanjem ogroženosti sodile v
eno od kategorij ogroženosti, pri čemer obstaja potencialna možnost ponovne
ogroženosti.
 O1: podkategorija kategorije O, v katero se uvrstijo vrste, ki so zavarovane z Uredbo
o zavarovanju ogroženih živalskih vrst in niso več ogrožene, obstaja pa potencialna
možnost ponovne ogroženosti.
Kolona 2 – VS2 (varstveni status 2)
Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah
Matrika ZVO d.o.o.
stran 113 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo



Priloga 1=seznam živalskih vrst, katerih živali so zavarovane: Poglavje A=varstvo
vrste, ki je domorodna na ozemlju RS in Priloga B= varstvo vrste, ki ni domorodna
na ozemlju RS;
Priloga 2=seznam živalskih vrst, katerih habitat se varuje: Poglavje A=varstvo vrste,
ki je domorodna na območju RS in za katere so določeni ukrepi varstva habitatov in
smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov in Poglavje B=varstvo
vrste, ki ni domorodna na območju RS in za katero so, če se pojavi ali razširi na
območje RS brez človekove pomoči iz naravnih območij razširjenosti, določeni ukrepi
varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov;
Priloga 6, Poglavje A=domorodne vrste na območju RS ki so predmet okoljske
odgovornosti, Poglavje B=vrste, ki niso domorodne na območju RS in postanejo
predmet okoljske odgovornosti, če se pojavijo ali razširijo na območje RS brez
človekove pomoči iz naravnih območij razširjenosti).
Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah
 Priloga: Poglavje A= zavarovane rastlinske vrste, ki so domorodne na območju RS in
Priloga B= zavarovane rastlinske vrste v interesu skupnosti, ki niso domorodne na
območju RS.
Vretenčarji
Tabela 59: Prisotnost sesalcev, ki se pojavljajo na območju občine (viri: ZRSVN,
2011, Monitoringi populacij netopirjev 06/07, 08/09, 10/11, Projekt: Evropsko pomembne
vrste, Projekt: Strokovne podlage Natura 2000-Chiroptera (2003), Projekt: IR dvoživke in
netopirji, ZRSVN: Strokovne podlage N2k-vrste, Strokovne podlage-negozdni HT, Lokalitete
N2k)
Skupina oz. živalska
vrsta
VS1
VS2
Lokaliteta
E
1A, 2A,
6A
NETOPIRJI
Rhinolophus
ferrumequinumveliki podkovnjak
Myotis emarginatusvejicati netopir
Myotis myotis/blythiiostrouhi netopir
1A, 2A,
6A
V
E
1A, 2A,
6A
V
1A, 2A,
6A
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
-notranja cona sega v SZ del občine.
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
-notranja cona sega v SZ del občine.
-Cerkev Sveti Mohor-Turški Vrh; GKX:582042, GKY:133624,
OSTALI SESALCI
Lutra lutravidra
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
-Notranja cona na celotnem vegetacijskem pasu ob Dravi.
Ptice
Območje občine vključuje Natura območje po t.i. direktivi o pticah (SPA)-Drava.
Tabela 60: Pregled nekaterih ogroženih in zavarovanih ptic, ki se pojavljajo na
območju občine (viri: GGN GGE Vzhodne Haloze, spletna stran ZRSVN, Monitoring
netopirjev 08-09, Monitoringi populacij izbranih ciljnih vrst ptic, DOPPS, Zimska štetja 20022008, 2010, 2011, Notranje cone ptice, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje)
Živalska vrsta
Alcedo atthisvodomec
Philomachus pugnaxtogotnik
Matrika ZVO d.o.o.
VS1
VS2
E2
1A, 2A,
6A
/
1A, 6A
Lokalitete
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
-notranja cona sega v območje vodotoka.
-IWC odsek: Drava 5
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
stran 114 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Živalska vrsta
VS1
VS2
Lokalitete
-notranja cona sega v območje vodotoka.
Anas platyrhynchosmlakarica
Ardea cinereasiva čaplja
Ciconia nigračrna štorklja
Phalacrocorax carbo
sinensisveliki komoran
Phalacrocorax pygmaeuspritlikavi kormoran
Charadrius dubiusmali deževnik
Botaurus stellarisbobnarica
Tachybaptus ruficollismali ponirek
Egretta albavelika bela čaplja
Dendrocopos mediussrednji detel
Locustella fluviatilisrečni cvrčalec
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
/
1A, 6A
O1
1A
V
1A, 2A,
6A
-notranja cona sega v območje vodotoka.
-IWC odsek: Drava 5
- IWC odsek: Drava 5
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
-notranja cona sega v obrečni-poplavni del Natura območja.
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
/
1A, 6A
/
1A, 6A
V/E21
1A, 2A,
6A
Ex
-notranja cona sega v območje vodotoka.
-IWC odsek: Drava 5
- IWC odsek: Drava 5
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
-notranja cona sega v območje vodotoka.
1A, 6A
- IWC odsek: Drava 5
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
O1
1A, 6A
-notranja cona sega v območje vodotoka.
-IWC odsek: Drava 5
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
/
1A, 6A
V
1A, 2A,
6A
-notranja cona sega v območje vodotoka.
- IWC odsek: Drava 5
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
-notranja cona sega v obrečni-poplavni gozd Natura območja.
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
V
1A, 6A
-notranja cona sega v obrečni-poplavni gozd Natura območja.
Remiz pendulinuplašica
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
V
1A, 6A
-notranja cona sega v obrečni-poplavni gozd Natura območja.
Cygnus olorlabod grbec
Fulica atraliska
O1
1A
- IWC odsek: Drava 5
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
O1
1A, 6A
Anas streperakonopnica
E2
1A, 2A
Anas creccakreheljc
E2
1A, 2A
E2
1A , 2A,
6A
Mergus merganser,
veliki žagar
Mergellus albellusmali žagar
Rallus aquaticusmokož
Matrika ZVO d.o.o.
-notranja cona sega v območje vodotoka.
-IWC odsek: Drava 5
- IWC odsek: Drava 5
- IWC odsek: Drava 5
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
-notranja cona sega v območje vodotoka.
-IWC odsek: Drava 5
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
/
1A, 6A
E2
1A, 2A,
6A
-notranja cona sega v območje vodotoka.
-IWC odsek: Drava 5
- IWC odsek: Drava 5
stran 115 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Živalska vrsta
VS1
VS2
Lokalitete
Gallinula chloropuszelenonoga tukalica
V1
1A,
- IWC odsek: Drava 5
Gallinago gallinagokozica
E1
1A, 6A
- IWC odsek: Drava 5
Tringa ochropuspikasti martinec
R
1A,
- IWC odsek: Drava 5
R
1A, 6A
Tringa glareolamočvirski martinec
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
-notranja cona sega v območje vodotoka.
Anser ansersiva gos
/
1A,
- IWC odsek: Drava 5
Tadorna tadornaduplinska kozarka
/
1A,
- IWC odsek: Drava 5
Anas penelopežvižgavka
/
1A, 6A
- IWC odsek: Drava 5
Haliaeetus albicillabelorepec
Actitis hypoleucosmali martinec
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
E1
1A, 2A,
6A
E2
1A, 6A
-notranja cona sega v območje vodotoka in poplavnega gozda
na levem bregu med kanalom Formin in Dravo.
- IWC odsek: Drava 5
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
-notranja cona sega v območje vodotoka.
Limnocryptes minimuspuklež
Picus canuspivka
/
1A,
V1
1A, 6A
- IWC odsek: Drava 5
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
-notranja cona sega v gozdni del Natura območja.
Ficedula albicollisbelovrati muhar
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
V
1A, 6A
-notranja cona sega v gozdni del Natura območja.
Lanius colluriorjavi srakoper
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
V1
2A, 6A
-notranja cona sega v negozdni del Natura območja.
Aythya fuligulačopasta črnica
Ciconia ciconiabela štorklja
Bucephala clangulazvonec
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
V
1A, 6A
V
1A, 2A,
6A
-notranja cona sega v območje vodotoka.
-IWC odsek: Drava 5
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
-Travišča severno ob cesti RI
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
/
1A, 2A
E2
1A , 2A,
6A
V
1A , 6A
Larus cachinnansrumenonogi galeb
R
1A, 6A
- IWC odsek: Drava 5
Larus canussivi galeb
/
1A,
- IWC odsek: Drava 5
Aythya ferinasivka
Larus ridibundusrečni galeb
Matrika ZVO d.o.o.
-notranja cona sega v območje vodotoka.
-IWC odsek: Drava 5
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
-notranja cona sega v območje vodotoka.
- IWC odsek: Drava 5
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
-notranja cona sega v območje vodotoka in obrečnih travišč.
-IWC odsek: Drava 5
stran 116 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Živalska vrsta
VS1
VS2
Podiceps cristatus,
čopasti ponirek
V1
1A
E2
1A, 2A,
6A
Riparia ripariabreguljka
Pernis apivorussršenar
Sterna hirundonavadna čigra
1A, 2A,
6A
V
1A, 2A,
6A
E2
Lokalitete
- IWC odsek: Drava 5
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
-notranja cona sega v območje vodotoka.
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
-notranja cona sega v gozdni del Natura območja.
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
-notranja cona sega v območje vodotoka.
Legenda:
E21-gnezdišča na rečnih prodiščih
Dvoživke
V občini je registriranih 7 črnih točk žab na posameznih odsekih cest.
Tabela 61: Pregled dvoživk (viri: ZRSVN 2012, Projekt: Evropsko pomembne vrste,
Podatki o črnih točkah za dvoživke, CKFF, Projekt: Monitoring dvoživke 10/11)
Vrsta
VS1
VS2
Črne točke
1A
-Odsek ceste: Goričak-Hrastovec
GKX:581138, GKY:137826
-Odsek ceste: Goričak-Turški Vrh
GKX:581316, GKY:137217
-Odsek ceste: RIII
GKX:581739, GKY:136931
-Odsek ceste: Goričak-Turški Vrh
GKX:580962, GKY:135744
-Odsek ceste: RIII
GKX:582823, GKY:134383
-Odsek ceste: Goričak-Turški Vrh
GKX:580948, GKY:134708
-Odsek ceste: Turški Vrh-Pestike
GKX:579628, GKY:133931
1A, 6A
-Odsek ceste: Goričak-Hrastovec
GKX:581138, GKY:137826
-Odsek ceste: Goričak-Turški Vrh
GKX:580962, GKY:135744
-Odsek ceste: Goričak-Turški Vrh
GKX:580948, GKY:134708
-Odsek ceste: Turški Vrh-Pestike
GKX:579628, GKY:133931
1A, 2A
-Odsek ceste: Goričak-Hrastovec
GKX:581138, GKY:137826
-Odsek ceste: Goričak-Turški Vrh
GKX:581316, GKY:137217
-Odsek ceste: RIII
GKX:581739, GKY:136931
-Odsek ceste: RIII
GKX:582823, GKY:134383
Rana temporariasekulja
V
Rana dalmatinarosnica ali sivka
V
Bufo bufonav. krastača
V
Ribe
Tabela 62: Pregled ogroženih oziroma zavarovanih vrst rib in piškurjev (vir:
ZRSVN-Strokovne podlage NK2-vrste, ZRSVN (notranje cone ali ostali podatki o prisotnosti),
2012)
Skupina oz. živalska vrsta
VS1
VS2
Cottus gobiokapelj
Lokaliteta
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
V
2A, 6A
-notranja cona na celotnem območju vodotoka.
Vrsta v bodoče ne bo več kvalifikacijska!
Matrika ZVO d.o.o.
stran 117 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Skupina oz. živalska vrsta
VS1
VS2
Aspius aspiusbolen
E
6A
Lokaliteta
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
-na celotnem območju vodotoka.
Gymnocephalus baloni –
grbasti okun
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
E
6A
-na celotnem območju vodotoka.
Nevretenčarji
Tabela 63: Prisotnost metuljev (viri: ZRSVN-Strokovne podlage NK2-vrste, ZRSVN
(notranje cone ali ostali podatki o prisotnosti), 2012)
Skupina oz.
živalska vrsta
VS1
VS2
Lokaliteta ZRSVN
/
1A, 2A.
6A
METULJI
Calimorpha
quadripunctariačrtasti medvedek
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
-notranja cona skoraj na celotnem območju Nature v občini. V
vegetacijskem pasu obrežja reke in rokavov.
Tabela 64: Prisotnost kačjih pastirjev (vir: ZRSVN (notranje cone ali ostali podatki o
prisotnosti), 2012)
Skupina oz. živalska
vrsta
Ophiogomphus
ceciliakačji potočnik
VS1
VS2
V
1A, 2A,
6A
Lokaliteta ZRSVN
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
-notranja cona skoraj na celotnem območju Nature v občini. V
vegetacijskem pasu obrežja reke.
-Reka Drava 600 m Z od Zavrča; GKX: 580486, GKY: 139097
Tabela 65: Prisotnost hroščev (povzeto po podatkih ZRSVN, 2012)
Skupina oz. živalska
vrsta
Lucanus cervusrogač
Carabus Variolosusmočvirski krešič
VS1
VS2
E
1A, 2A,
6A
R
1A, 2A,
6A
Lokaliteta ZRSVN
-Goričak, Zavrč; GKX:137022, GKY:581844; habitat: gozd
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
-notranja cona skoraj na celotnem območju Nature v občini. V
vegetacijskem pasu obrežja reke in rokavov.
Habitatni tipi (HT)
Tabela 66: Pregled habitatnih tipov, ki se v skladu z Uredbo o habitatnih tipih
ohranjajo v ugodnem stanju (viri: ZRSVN: Strokovne podlage N2k-vrste, Strokovne
podlage-negozdni HT, Notranje cone HT, ZRSVN)
Natura koda
Ime habitatnega tipa
KVALIFIKACIJSKI HT območja Drava
3260
Vegetacija obrečnih voda
KVALIFIKACIJSKI HT območja Drava
3270
44.1
Enoletne združbe muljastih rečnih bregov
KVALIFIKACIJSKI HT območja Drava
Matrika ZVO d.o.o.
stran 118 od 191
Lokaliteta
-notranja cona sega v območje vodnega
zemljišča brez prodišč in suhih rokavov Drave.
Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z
vodno vegetacijo zvez Ranunculion fluitantis
in Callitricho-Batrachion
-Drava pri Zavrču
-Drava poplavni pas pri Zavrču
-notranja cona sega v območje vodnega
zemljišča s prodišči in otoki Drave.
Reke z muljastimi obrežji z združbami zvez
Chenpodion rubri p.p. in Bidention p.p.
-notranja cona na celotnem območju Nature v
občini.
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Natura koda
Ime habitatnega tipa
Obrečna vrbovja
91LO
91K0
Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi
Ilirski bukovi gozdovi
Srednjeevropska črna jelševja in jesenovja ob
tekočih vodah
Evrosibirska pionirska vegetacija peščenih in
kamnitih tal
Srednjeevropska suha in polsuha travišča s
prevladujočo vrsto Bromus erectus (*
pomembna rastišča kukavičevk)
Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi
91E0*
6110*
6210*
Lokaliteta
Prisotni HT: vrbovje, jelševje in jesenovje
-severno ob MP Zavrč
Območje med Borlom in Zavrčem
-ob Dravi
-območje Haloz ob meji z občino Cirkulane
91L0
Območje med Borlom in Zavrčem
Legenda:
*habitatni tipi, ki so na območju Evropske unije v nevarnosti, da izginejo, in so v predpisih Evropske unije, ki
urejajo varstvo prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, opredeljeni kot prednostni.
Rastlinske vrste
Tabela 67: Prisotnost nekaterih zavarovanih ali ogroženih rastlinskih vrst (viri: ,
ZRSVN: Strokovne podlage N2k-vrste, Strokovne podlage-negozdni HT, Lokalitete N2k),
spletna stran ZRSVN)
Rastlinska vrsta
2VS1
VS2
Lokaliteta
Himantoglossum adriaticumsmrdljiva kukavica
V
A.
-območje Haloz
E
A
/
A
Apium repensplazeča zelena
KVALIFIKACIJSKA VRSTA NATURA območja Drava
Galanthus nivalismali zvonček
-notranja cona sega v priobalni pas Drave.
-GKX: 580126, GKY: 137260
- Zavrč; GKX: 580940, GKY: 138460
Legenda:
* O–rastlinske vrste, pri katerih je dovoljen odvzem iz narave in zbiranje nadzemnih delov, razen semen oziroma
plodov, za osebne namene
11.5.1 Posebna varstvena območja (Natura območja)
Na območje občine posegajo tri posebna varstvena območja (Natura 2000).
Površina območij Nature 2000 v občini znaša 165,08 ha oz. 8,57% površine občine.
Prikaz območij je v prilogi V.
Z uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih
(Ur.l. RS 33/13 prihaja do sprememb tudi v samem poimenovanju posebnih
ohranitvenih območjih.
POO-posebno ohranitveno območje; ang. kratica SAC (Special Area of Conservation)
pPOO-potencialno posebno ohranitveno območje; ang. kratica pSCI (potential Sites of
Community Interests
POV-posebna območja varstva; ang. kratica SPA (Special Protected Areas)
V gradivu se uporabljajo tako slovenske kot angleške kratice.
Tabela 68: Pregled posebnih varstvenih območij na območju plana
Koda
Ime območja
Status
Opombe
SI3000220
Drava
pPOO, POO
36,22 km2
SI5000011
Drava
POV
90,07 km2
POO
Območje sega z nekaj 1.000 m2 v občino Zavrč,
meja poteka skoraj v celoti po občinski meji
Cirkulane/Zavrč.
SI3000117
Haloze-vinorodne
Matrika ZVO d.o.o.
stran 119 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
POO, pPOO (pSCI, SAC) Drava SI3000220
Območje pPOO, POO Drava meri 36,22 km2. Zajema spodnji bolj nižinski tok Drave kjer so
kompleksni poplavni ekosistemi z veliko pestrostjo habitatov ki so življenjski prostor
ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam. Po spremembi uredbe o posebnih ohranitvenih
območjih (Ur.l. RS 33/13), je za območje dodanih 10 novih kvalifikacijskih vrst in 2 nova
HT. Območje je tudi nekoliko večje, sedaj meri 36,97km2.
Območje je uvrščeno v mrežo Nature 2000 na podlagi naslednjih vrst in habitatnih tipov:
Tabela 69: Kvalifikacijske vrste za Drava SI3000220
Identifikacijska
številka
SI3000220
Ime
Koda
Vrste/HT, za katere je posebno varstveno območje opredeljeno
Drava
1037
1078
1086
1122
1124
1130
1134
1149
1160
1163
1167
1193
1220
1304
1321
1337
1355
1614
2011
2555
4014
4045
91E0
kačji potočnik (Ophiogomphus cecilia)
črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria)
škrlatni kukuj (Cucujus cinnaberinus)
zvezdogled (Gobio uranoscopus)
beloplavuti globoček (Gobio albipinnatus)
bolen (Aspius aspius)
pezdirk (Rhodeus sericeus amarus)
navadna nežica (Cobitis taenia)
upiravec (Zingel streber)
kapelj (Cottus gobio)
veliki pupek (Triturus carnifex)
hribski urh (Bombina variegata)
močvirska sklednica (Emys orbicularis)
veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum)
vejicati netopir (Myotis emarginatus)
bober (Castor fiber)
vidra (Lutra lutra)
plazeča zelena (Apium repens)
velika senčica (Umbra krameri)
grbasti okun (Gymnocephalus baloni)
močvirski krešič (Carabus variolosus)
koščični škratec (Coenagrion ornatum)
(*)Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka); (Alnus
glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion
albae))
Naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali
Hydrocharition
Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez
Ranunculion fluitantis in Callitricho-Batrachion
Reke z muljastimi obrežji z vegetacijo zvez Chenpodion rubri p.p. in
Bidention p.p.
(*)Skalna travišča na bazičnih tleh (Alysso-Sedion albi)
(*)Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh
(Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk)
Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim
steblikovjem
Obrečni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi (Quercus robur,Ulmus laevis
in Ulmus minor,Fraxinus excelsior ali Fraxinus angustifolia), vzdolž
velikih rek (Ulmenion minoris)
Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (Erythronio-Carpinion)
3150
3260
3270
6110
6210
6430
91F0
91L0
*prednostne vrste in habitatni tipi EU.
POV (SPA) Drava SI5000011
Območje SPA Drava meri 90,07 km2. Zajema spodnji bolj nižinski tok Drave kjer so
kompleksni poplavni ekosistemi z veliko pestrostjo habitatov ki so življenjski prostor
ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam.
Območje je pomembno kot gnezdišče, počivališče in prezimovališče številnih vrst vodnih in
obvodnih ptic. Po Dravski dolini poteka pomembna selitvena pot ptic, več kot dvajset tisoč
vodnih ptic pa tu tudi prezimuje. Območje je uvrščeno v mrežo Nature 2000 na podlagi
naslednjih vrst:
Matrika ZVO d.o.o.
stran 120 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Tabela 70: Kvalifikacijske vrste za Drava SI500001
Identifikacijska
številka
SI5000011
Ime
Drava
Koda
vrste
A395
A196
A075
A321
A249
A022
A061
A197
A030
A236
A073
A176
A119
A051
A060
A125
A026
A120
A136
A177
A168
A068
A053
A084
A166
A118
A193
A082
A234
A336
A131
A113
A142
A393
A001
A162
A179
A055
A081
A338
A459
A316
A043
A182
A059
A297
A072
A151
A292
A027
A070
A229
A067
Vrste ptic, za katere je posebno varstveno območje opredeljeno
beločela gos (Anser albifrons (Anser albifrons flavirostris)
belolična čigra (Chlidonias hybridus)
belorepec (Haliaeetus albicilla)
belovrati muhar (Ficedula albicollis)
breguljka (Riparia riparia)
čapljica (Ixobrychus minutus)
čopasta črnica (Aythya fuligula)
črna čigra (Chlidonias niger)
črna štorklja (Ciconia nigra)
črna žolna (Dryocopus martius)
črni škarnik (Milvus migrans)
črnoglavi galeb (Larus melanocephalus)
grahasta tukalica (Porzana porzana)
konopnica (Anas strepera)
kostanjevka (Aythya nyroca)
liska (Fulica atra)
mala bela čaplja (Egretta garzetta)
mala tukalica (Porzana parva)
mali deževnik (Charadrius dubius)
mali galeb (Hydrocoloeus minutus( Larus minutus))
mali martinec (Actitis hypoleucos)
mali žagar (Mergellus albellus)
mlakarica (Anas platyrhynchos)
močvirski lunj (Circus pygargus)
močvirski martinec (Tringa glareola)
mokož (Rallus aquaticus)
navadna čigra (Sterna hirundo)
pepelasti lunj (Circus cyaneus)
pivka (Picus canus)
plašica (Remiz pendulinus)
polojnik (Himantopus himantopus)
prepelica (Coturnix coturnix)
priba (Vanellus vanellus)
pritlikavi kormoran (Phalacrocorax pygmeus)
rdečegrli slapnik (Gavia stellata)
rdečenogi martinec (Tringa totanus)
rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus (Larus ridibundus))
reglja (Anas querquedula)
rjavi lunj (Circus aeruginosus)
rjavi srakoper (Lanius collurio)
rumenonogi galeb (Larus michahellis(Larus cachinnans))
severni kovaček (Phylloscopus trochilus)
siva gos (Anser anser)
sivi galeb (Larus canus)
sivka (Aythya ferina)
srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus)
sršenar (Pernis apivorus)
togotnik (Philomachus pugnax)
trstni cvrčalec (Locustella luscinioides)
velika bela čaplja (Casmerodius albus (Egretta alba))
veliki žagar (Mergus merganser)
vodomec (Alcedo atthis)
zvonec (Bucephala clangula)
POO (SAC) Haloze-vinorodne SI3000117
Območje meri 63, 01 km2. Območje sega z nekaj 1.000 m2 v občino Zavrč, meja poteka
skoraj v celoti po občinski meji Cirkulane/Zavrč.
Haloze so obmejno gričevje z izredno razgibanim reliefom. Velik del površine poraščajo
gozdovi, negozdne površine na pobočjih so travniki, pašniki in sadovnjaki, kar približno
desetino površine pa zavzemajo vinogradi. Celotno območje odlikuje izredna pestrost
habitatnih tipov. Kot veliko posebnost pa je treba izpostaviti zares množično pojavljanje
Matrika ZVO d.o.o.
stran 121 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
jadranske smrdljive kukavice. Bogato rastlinstvo dopolnjuje tudi živalstvo, predvsem ptice
in metulji.
Območje je uvrščeno v mrežo Nature 2000 na podlagi naslednjih vrst in habitatnih tipov:
Vrste:
 jadranska smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum) /rastlina/
 temni mravljiščar (Maculinea nausithous) /metulj/
 strašnični mravljiščar (Maculinea teleius) /metulj/
 močvirski cekinček(Lycaena dispar) se doda po novi uredbi o POO
 črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria) se doda po novi uredbi o POO
 navadni koščak (Austropotamobius torrentium)se doda po novi uredbi o POO
 hribski urh (Bombina variegata)se doda po novi uredbi o POO
 veliki studenčar (Cordulegaster heros)se doda po novi uredbi o POO
Habitatni tipi:
 Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia)
(*pomembna rastišča kukavičevk)
 Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis) se
doda po novi uredbi o POO
*prednostne vrste in habitatni tipi EU.
Cone vrst in HT
OPOZORILO: Obravnavane so samo tiste vrste in cone, ki se nahajajo na območjih z
naravovarstvenim režimom, kjer so predlagane pobude za spremembo NRP ali uskladitve oz
legalizacije.
Pomembno: Pri conah gre za informacijo, ki ne pomeni nujno pojavljanja vrste na takih
območjih. Termin cona je zgolj pripomoček za zamejitev habitata oz. območja razširjenosti,
ki pa ne nadomešča podatkov o dejanski prisotnosti in/ali primernosti habitata, ampak
podaja predvsem informacijo o tem, kje je zanemarljiva verjetnost, da se vrsta/HT nahaja
oz. je zanju stanje primerno. V času nastajanja predmetnega poročila (avgust
2013/popravki), velja poudariti opombo, da se conacija s strani ZRSVN po spremembi
uredbe o POO (april 2013) intenzivno dopolnjuje z novimi kval. vrstami in naj bi bila, skupaj
z operativnim programom za Naturo 2000, pripravljena do konca leta 2013. Spodnji seznam
obravnava samo tiste vrste in cone, ki se nahajajo na območjih sprememb NRP.
Na območje občine Zavrč segajo cone sledečih vrst in HT:
 hrošč močvirski krešič (Carabus variolosus), cona skoraj na celotnem območju
Nature v občini. V vegetacijskem pasu obrežja reke in rokavov
 kačji pastir kačji potočnik (Ophiogomphus cecilia), cona skoraj na celotnem območju
Nature v občini. V vegetacijskem pasu obrežja reke in rokavov
 vejicati netopir (Myotis emarginatus), skrajno SZ območje občine. Okolica gradu Borl
 netopir veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum), skrajno SZ območje občine.
Okolica gradu Borl
 metulj črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria), cona skoraj na celotnem
območju Nature v občini. V vegetacijskem pasu obrežja reke in rokavov.
 rastlina (Apium repens), neposredno priobalni pas Drave
 riba bolen (Aspius aspius), na celotnem območju vodotoka
 riba grbasti okun (Gymnocephalus baloni), na celotnem območju vodotoka.
 vidra (Lutra lutra), cona skoraj na celotnem območju Nature v občini. V
vegetacijskem pasu obrežja reke in rokavov
 ptica (Alcedo atthis), cona sega v območje vodotoka
 ptica (Anas platyrhynchos), cona sega v območje vodotoka
 ptica (Ciconia nigra), cona sega v obrečni-poplavni del Natura območja
 ptica (Phalacrocorax carbo sinensis), cona sega v območje vodotoka
 ptica (Charadrius dubius), cona sega v območje vodotoka
 ptica (cona sega v območje vodotoka)
 ptica (Egretta alba), cona sega v območje vodotoka
 ptica (Dendrocopos medius), cona sega v obrečni-poplavni gozd Natura območja
 ptica (Locustella fluviatilis), cona sega v obrečni-poplavni gozd Natura območja
 ptica (Remiz pendulinu), cona sega v obrečni-poplavni gozd Natura območja
Matrika ZVO d.o.o.
stran 122 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo

















ptica (Fulica atra), cona sega v območje vodotoka
ptica (Mergus merganser), cona sega v območje vodotoka
ptica (Mergellus albellus), cona sega v območje vodotoka
ptica (Tringa glareola), cona sega v območje vodotoka
ptica (Haliaeetus albicilla), cona sega v območje vodotoka in poplavnega gozda na
levem bregu med kanalom Formin in Dravo
ptica (Actitis hypoleucos), cona sega v območje vodotoka
ptica (Picus canus), cona sega v gozdni del Natura območja
ptica (Ficedula albicollis), cona sega v gozdni del Natura območja
ptica (Lanius collurio), cona sega v negozdni del Natura območja
ptica (Aythya fuligula), cona sega v območje vodotoka
ptica (Ciconia ciconia), Travišča severno ob cesti RI
ptica (Bucephala clangula), cona sega v območje vodotoka
ptica (Aythya ferina), cona sega v območje vodotoka
ptica (Larus ridibundus), cona sega v območje vodotoka in obrečnih travišč.
ptica (Riparia riparia), cona sega v območje vodotoka
ptica (Pernis apivorus), cona sega v gozdni del Natura območja
ptica (Sterna hirundo), cona sega v območje vodotoka
Habitatni tipi (HT):
 Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka) (Alnus glutinosa in
Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae))
 Reke z muljastimi obrežji z združbami zvez Chenpodion rubri p.p. in Bidention p.p.
11.5.2 Ekološko pomembna območja (EPO)
V občino sega eno EPO. S predvidenimi spremembami namenske rabe se posega na EPO.
Skupna površina območja v občini znaša 181,59 ha.
Tabela 71: Pregled EPO na širšem območju OPN
ID območja
Ime območja
41500
Drava-spodnja
42400
Vinorodne Haloze
Opombe
Ne posega na območje občine Zavrč. Meja
poteka po meji občin Zavrč/Cirkulane
11.5.3 Zavarovana območja in predlagana zavarovana
območja
Na območju občine so zavarovana območja.
 Lipa, Grad Zavrč (spomenik narave)
 Hrastovec pri Zavrču, okrasni nasad in kamniti suhi zid (škarpa vinograda) pri
Švabovem (spomenik oblikovane narave)
 Zavrč, nasad eksot pri gradu in okolje cerkve sv. Marije z drevesnim zaslonom
(spomenik oblikovane narave)
Vsa so zavarovana z Odlokom o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov
narave v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, 14/79).
11.5.4 Naravne vrednote (NV)
Na območju plana se nahajajo NV državnega in lokalnega pomena. Območja so v okoli
Drave in njenih rokavov.
Zvrsti NV v občini:
 bot – botanična NV
 zool – zoološka NV
 ekos – ekosistemska NV
 drev – drevesna NV
Matrika ZVO d.o.o.
stran 123 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo

hidr – hidrološka NV
Tabela 72: Pregled naravnih vrednot na območju OPN
Evid. št.
NV-območja
6953
7045
4423
7318
Ime
Zvrst
Status*
Drava - rečna loka 2
Gris - prodišče
Drava – reka 1
Borl - poplavno območje
Haloze
7059
Drenovec - rastišče
širokolistne lobodike in
lovorolistnega volčina
zool, hidr
NVDP
ekos, bot, zool
NVDP
hidr, zool
NVDP
hidr, ekos
NVDP
Območje pričakovanih geoloških naravnih vrednot
obsega območje, ki ga gradijo predvsem miocenske, s
fosili bogate kamnine. Možne so najdbe miocenskih
fosilov (rakovice, školjke, polži).
bot
NVLP
NV-točke
7082
Koroščev hrast
drev
NVLP
Legenda:
* Status:
NVDP-naravna vrednota državnega pomena in NVLP- naravna vrednota lokalnega pomena
pNVLP-predlagana NV lokalnega pomena
Namen opredelitve območij pričakovanih NV je spremljanje posegov v naravo, zlasti
zemeljskih del25, pri katerih obstaja verjetnost odkritja novih NV, predvsem geoloških in
podzemeljskih geomorfoloških. Namen spremljanja zemeljskih del je odkrivanje,
zagotavljanje dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje na novo odkritih NV.
25
Med zemeljskimi deli lahko pride do odkritja geoloških NV (minerali, fosili). Na podlagi 74. člena ZON je lastnik
zemljišča na katerem je bil najden mineral ali fosil, ali fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnost med katero je
prišlo do najdbe, dolžan omogočiti raziskavo nahajališča. Najdbe mineralov ali fosilov mora najditelj prijaviti
ministrstvu. Hkrati mora najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo. Enako velja v primeru najdb jamskih
objektov med gradnjo v skladu z 22. členom Zakona o varstvu podzemnih jam (Ur. l. RS, št. 2/04). Na podlagi
odločbe ministrstva zagotovi organizacija, pristojna za ohranjanje narave, dokumentiranje, ovrednotenje in
morebitno fizično zavarovanje vhoda v jamo na stroške investitorja.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 124 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
11.6
Ocena pričakovanih vplivov plana
V spodnji tabeli je prikaz sprememb površin osnovne namenske rabe.
Tabela 73: Dejanska raba (marec, 2012), veljavna namenska raba in nova raba
(OPN)
stavbna zemljišča
kmetijska zemljišča
gozdna zemljišča
vode
druga območja
Skupaj
Osnovna
dejanska raba
[ha]
112,76
1.026,61
ONRP–
veljaven plan
[ha]
98,78
1.158,09
787,74
5,81
0,04
1.932,95
659,46
9,19
1,29
1.926,81
ONRP–OPN
[ha]
114,14
Razlika
(veljaven
vs. novi) [ha]
-15,36
1.044,65
758,56
9,44
/
1.926,80
113,44
-99,1
-0,25
1,29
0,01
Razlika
(dejanska* vs.
novi) [ha]
-1,38
-18,04
29,18
-3,63
0,04
6,51
Komentar tabele:
 Z novim OPN se povečajo površine stavbnih zemljišč glede na veljavni plan za okoli
16 ha oz za 17%. Z OPN se skupne površine S zemljišč približajo skupni površini po
dejanski rabi.
 Površine gozdnih zemljišč v OPN se glede na veljavno namensko rabo povečajo za
okoli 15%.
 Površine kmetijskih zemljišč v OPN se, glede na veljaven plan zmanjšajo za okoli 112
ha (9,7%) in se približajo površini po dejanski rabi.
DOFi območja občine so iz leta 2011.
V OPN je predlaganih 262 uskladitev z dejanskim stanjem (12,26 ha, od tega na
kmetijska zemljišča 10,7 ha), 77 izvzemov (pri izbrisih je vrnjenih v kmetijska zemljišča
3,75 ha in v gozdove 0,47 ha) ter 57 pobud (7,8 ha).
Od skupaj 262 uskladitev, jih nekaj leži tudi na naravovarstvenih območjih. Za
take uskladitve podajamo oceno sprejemljivosti v spodnji tabeli.
Tabela 74: Seznam uskladitev, ki segajo na naravovarstvena območja
Zaporedna
št.
namen
sprememba
Naravovarstveno
območje
Drava SCI,
Drava SPA
Omilitveni ukrepi, drugo
Sprejemljivo (pod pogoji)
Sprememba posega v notranjo ceno črtastega
medvedka, blizu so notranje cone malega
podkovnjaka in Myotis emarginatus.
U1
K2A
U13
U14
Uskladitve
legalizacije
K1A
K1A
Drava
Drava
Drava
Drava
Drava
Drava
SCI,
SPA
SCI,
SPA
SCI,
SPA
Drava
Drava
Drava
Drava
SCI,
SPA
SCI,
SPA
U15
Omilitveni ukrepi:
-Javna razsvetljva se na območju objekta,
predvidenega za legalizacijo ne postavlja.
Ocena C
Sprejemljivo, gre za uskladitev, ki je v naravi že
prisotna (ocena B, nebistven vpliv)
Sprejemljivo, gre za uskladitev, ki je v naravi že
prisotna (ocena B, nebistven vpliv)
Sprejemljivo (pod pogoji)
Notranja cona črtastega medvedka
-Objektom in dovozni infrastrukturi naj se ne dodaja
javne razsvetljave
K1A
U16
U17
Matrika ZVO d.o.o.
K1A
G oz K2A
Sprejemljivo, gre za uskladitev, ki je v naravi že
prisotna (ocena B, nebistven vpliv)
Sprejemljivo, gre za uskladitev, ki je v naravi že
prisotna (ocena B, nebistven vpliv)
stran 125 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
U18
K1A
U126
K2A
U127
U128
U162
U165
U181
U182
U183
K2A
K2A
K2A
K2A
K2A
K2A
K2A
Daljinski vpliv
Drava SCI,
Drava SPA
Haloze
vinorodne
SCI/sprememba
je od roba
varovanega
območja
oddaljena cca
20m
Haloze
vinorodne
SCI/sprememba
je od roba
varovanega
območja
oddaljena cca
10m
Haloze
vinorodne SCI
Sprejemljivo, gre za uskladitev, ki je v naravi že
prisotna (ocena B, nebistven vpliv)
Sprejemljivo, gre za uskladitev, ki je v naravi že
prisotna (ocena B, nebistven vpliv)
Sprejemljivo, gre za uskladitev, ki je v naravi že
prisotna (ocena B, nebistven vpliv)
Sprejemljivo, gre za uskladitve, ki so v naravi že
prisotne. Zidanice. (ocena B, nebistven vpliv)
11.6.1 Ocena pričakovanih vplivov na ogrožene in
zavarovane živalske in rastlinske vrste ter habitatne
tipe, ki se prednostno ohranjajo
Priobalni pas Drave26
Uvod
V tem podpoglavju se bo ocenila ustreznost namenskih rab priobalnih površin Drave.
Ustrezno (legitimno in legalno) prostorsko načrtovanje je po našem mnenju edina prava
podlaga za uspešno uvedbo in učinkovito izvedbo ustreznih omejitev, v kolikor so potrebne,
ki so/bodo garancija, da se bo habitat Drave ohranjal v takšnem stanju, da biotska
raznovrstnost območja ne bo ogrožena ali krnjena.
Pas obrečne vegetacije Drave in njenih pritokov predstavlja ključen element pri ohranjanju
ustreznega ugodnega stanja habitata kvalifikacijskih vrst SPA in SCI Drava.
Varstveni cilj Natura območja, so lahko doseženi le z varovanjem obrežne vegetacije ter z
čim manjšimi okoliškimi vplivi (hrup cestni promet, intenzivno kmetovanje,..) na varstveno
območje, ki je še toliko bolj ranljivo, ker gre za linijsko območje, kjer sta ključna elementa
povezanost in celovitost.
V veljavnem lokalnem planu je omenjeni obvodni pas voden kot VC, K2 in G, kar je le
deloma skladno z dejansko rabo.
Ugotavljamo, da se namenska raba obravnavanega pasu Drave z OPN deloma spreminja
in uskladi z dejansko rabo (register dejanske rabe, MKO, 2012), razen območje ceste RI, ki
je v OPN prikazana kot K2, morala bi biti PC.
Površine gozda se z OPN povečajo, kar bo na biotsko raznovrstnost območja vplivalo
ugodno. S tem se krepi varovalna funkcija gozda na območju. Predvsem na skrajnem
severu občine kjer so NV Drava-rečna loka 2, NV Gris-prodišče ter gozdni rezervat Gris, in
so v veljavnem planu kmetijske površine (K2), se z OPN (raba G) bistveno izboljšajo in
zaostrijo pogoji varovanja tega občutljivega območja.
26
S priobalnim pasom Drave je v poglavju Narava mišljen pas vegatacije, s prodišči ter vegetacijo ob Dravi, ki je v
območju Nature 2000. Širina tega pasu je od nekaj 10 metrov do več 100 m. Glede na Zakon o vodah pa znaša
priobalni pas Drave 40 m od roba vodnega zemljišča (izrazit rob, geomorfološka sprememba na brežini) izven
naselja in 15 m v naselju.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 126 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Površine ob Dravi so izločene kot samostojne EUP: HZ05 (območje vodotoka in suhega
rokava), HZ02 (območje gozda severno ob suhem rokavu), HZ03 (območje gozda med
suhima rokavoma ob MP Zavrč).
Ugotavljamo, da so podrobnejši PIP za rabo gozd v členu 94., splošni PIP za gozd (88.
člen), ustrezni, podrobnejši PIP za gozdove gospodarskega pomena (HZ02, HZ03), pa
neustrezni. Na območju HZ02 in HZ03 se ne sme nikakor posegati v gozd, ker gre za
izjemno naravno vrednost območja, ki je tudi zaščiteno z različnimi režimi. Posega se lahko
le ob pozitivnem predhodnem soglasju pristojnega ZRSVN in Zavoda za gozdove.
Ugotavljamo, da manjkajo PIP za vode (VC) in PIP, ki bi urejali dejavnosti na Dravi in
suhih rokavih, torej za EUP HZ05.
Slika 11: Prikaz veljavne rabe ob Dravi
Slika 12: Prikaz OPN rabe ob Dravi
Matrika ZVO d.o.o.
stran 127 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Vretenčarji
Dvoživke
Na območju občine so evidentirane črne točke za dvoživke (gre za cestne odseke, kjer
potekajo selitve dvoživk). Na omenjenih območjih ni predvidenih sprememb namenske rabe
ali neizvedenih stavbnih površin, se pa za primer rekonstrukcij ali investicijsko vzdrževalnih
del omenjenih cestnih odsekov predlaga vzpostavitev zaščitnih ograj in prehodov za
dvoživke.
Prva tako OPN ne predvideva linijskih posegov v prostor (nove ceste, železnica, smučišča
ipd.), ki bi sekali poti dvoživk.
Sesalci-netopirji
 Cerkev Sveti Mohor-Turški Vrh
Na širšem območju cerkve ni novih stavbnih površin. Raba se spreminja iz SK v A. S tem so
zaostreni pogoji gradnje in dejavnosti na območju, kjer je prisotna tipična razpršena
poselitev. Na območju habitata netopirjev ne pričakujemo nove javne razsvetljave.
V notranji coni kvalifikacijskih vrst Myotis emarginatus-vejicati netopir in Rhinolophus
ferrumequinum-veliki podkovnjak ni sprememb rabe razen nekaj uskladitev (ažuracija
obstoječih objektov kot fundusi ali razpršena gradnja-A).
Sesalci-ostalo
Ugotavljamo, da vplivi OPN na ostale sesalce, ki so ogroženi ali zavarovani (vidra) v občini,
ne bodo bistveni.
Ptice
Ugotovili smo že, da OPN ob Dravi uskladi veljavno rabo z dejansko, kar je dobro za
kvalifikacijske in ostale vrste ptic na tem območju.
Ocenjujemo da, v kolikor se izvedejo omilitveni ukrepi glede PIP za rabo gozd na območju
Drave-poplavnih lok-, bodo vplivi OPN na ptice nebistveni.
Ugotavljamo, da so splošni PIP za varstvo gozdov (89. člen) ustrezni v določbi, da se
sečnja drevja, žaganje vej in krčenje zarasti s posamičnim gozdnim drevjem oziroma
skupinami gozdnega drevja zunaj naselij, lahko izvaja izključno v času izven gnezdenja ptic;
to je od konca meseca septembra do konca meseca februarja naslednjega leta.
Ugotavljamo, da so splošni PIP za varstvo gozdov (89. člen) NISO ustrezni v določbi, da je
skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno vegetacijo in obvodno vegetacijo, ki se
zaradi rabe izkrčijo na golo, potrebno takoj oziroma še v letu krčitve sanirati na način, da se
osnuje nova drevesna ali gozdna zarast. Obvodno vegetacijo se ne sme posekati na golo.
Praksa je pokazala da, ko se to izvede, se zelo redko načrtno vzpostavi na območju nova
zarast, poleg tega pa v vmesnem času bočna vodna erozija odnese potrebno prst, zemljino
in brežino za ponovno zarast. Člen je treba ustrezno popraviti. Na območju občine je kar
nekaj potokov, ki so s svojo vegetacijo pomemben habitat za številne živalske vrste (ptice,
netopirji, ribe…).
Na račun predvidenih sprememb namenske rabe v OPN ima ključno vlogo za preprečitev
škodljivih vplivov na vodotoke in biotsko raznovrstnost v in ob njih, ureditev kanalizacije oz.
preprečitev neustreznih izpustov odpadnih komunalnih voda neposredno v okolje. Na
območju občine le okoli 35% prebivalcev koristi kanalizacijo, ostale odp. vode gredo
večinoma preko pretočnih greznic v okolje. Z OPN bodo takšni izpusti pri novogradnjah
izrecno prepovedani (več v poglavjih 7. Vode in 6. Tla.)
Popravit je treba navedbe glede mej priobalnih zemljišč glede na Zakon o vodah (omilitveni
ukrepi prav tako poglavjih v 6. In 7.)
Nevretenčarji
Ugotavljamo, da na zavarovane in ogrožene vrste nevretenčarjev (Carabus Variolosusmočvirski krešič, Lucanus cervus-rogač, Ophiogomphus cecilia-kačji potočnik, Calimorpha
quadripunctaria-črtasti medvedek) OPN ne bo imel bistvenega vpliva ob upoštevanju
omilitvenih ukrepov.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 128 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Ugotavljamo, da se visokodebelni sadovnjaki ohranjajo.
Ribe
Ugotavljamo, da so splošni PIP za varstvo voda (člen 87.) pomanjkljivi. Treba je pridobiti
smernice pristojne ribiške družine in natančno v omenjenih PIP (lokacije v Gauss Kruger
koordinatah) določiti drstišča (v kolikor obstajajo na območju občine) ter pogoje in
prepovedi na teh območjih.
Ni predvidenih gradenj HE. Ne pričakujemo bistvene vplive na ogrožene, zavarovane in
kvalifikacijske vrste ob izvedbi omilitvenega ukrepa.
Rastline
Ne pričakujemo bistvenih vplivov na lokalitete zavarovanih in ogroženih rastlinskih vrst.
Ocena pričakovanih vplivov na habitatne tipe (HT), ki se prednostno
ohranjajo
Uvod
Kot je že bilo omenjeno, so v občini notranje cone HT, ki se prednostno ohranjajo.
Splošno-gozd
Površine gozdnih zemljišč v OPN se glede na veljavno namensko rabo povečajo za okoli
15%. Velika večina na račun uskladitev z dejansko rabo-pri tem je načrtovalec uporabil
evidenco in shp iz registra dejanske rabe (MKO). Zaraščanje kmetijskih površin je močno
prisotno tudi v občini Zavrč.
Ugotavljamo, da so splošni PIP za gozd (G), navedeni v 89. členu, ustrezni.
Z OPN na strateškem nivoju niso predvidene nove površine nadzemnih ali podzemnih
pridobivalnih prostorov.
Ugotavljamo, da je raba opuščenega, zaraščajočega kamnoloma (brez koncesije) na parc.
št. 41, 42, 44, 50 in del 48, vse k.o. Hrastovec, v OPN nepravilna. Ker gre za nelegalen kop,
ki je zaraščen, po dejanski rabi gozd, se mora z OPN to območje opredeliti z rabo gozd (G).
Dodaten razlog za spremembo rabe je tudi ta, da bo nova raba primernejša oz. bolje
usklajena z varstvenimi cilji ohranitve habitata kvalifikacijskih vrst SPA Drava. Omilitveni
ukrep je naveden v poglavjih 6. in 12. zaradi bistvenega vpliva na tla in naravne vire.
Poseganje v HT, ki se prednostno ohranjajo, se dodatno ocenjuje v Dodatku k OP.
Na območju Nature 2000, kjer je območje gozdov v OPP niso predvideni večji posegi.
Tabela 75: Pregled okoljskih ciljev za področje vrst in habitatnih tipov
OKOLJSKI CILJ PLANA
KAZALEC STANJA
OPIS VPLIVA
OVREDNOTENJE
OCENA VPLIVA
Ohranjanje stopnje biotske
raznovrstnosti z ohranjanjem
ugodnega stanja ogroženih vrst in
habitatnih tipov na območju plana.
-prisotnost oziroma
razširjenost
ogroženih živalskih in
rastlinskih vrst ter
habitatnih tipov, ki
se prednostno
ohranjajo
OPN ne bo bistveno
vplival na ogrožene
živalske vrste in
prednostne HT
Ni bistvenega vpliva (ocena B).
Ocena pričakovanih vplivov na posebna varstvena območja (Natura območja) in ekološko
pomembna območja je navedena v dodatku k OP.
11.6.2 Ocena pričakovanih vplivov na naravne vrednote (NV)
Vplive OPN na NV-območja (območje Drave) so opisani v prejšnjem podpoglavju.
Na območju NV Drenovec - rastišče širokolistne lobodike in lovorolistnega volčina se raba ne
spreminja, še naprej je K1. V kolikor ni, se mora območje ustrezno označiti v skladu s
Matrika ZVO d.o.o.
stran 129 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Pravilnikom o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 117/02,
53/05). Negativnega vpliva na NV ne pričakujemo.
Na območju NV Koroščev hrast se raba uskladi z dejansko, v G se iz K spremenijo zaraščene
površine. Vrednost drevesa s tem ne bo ogrožena.
Ugotavljamo, da so splošni PIP za varstvo narave (člen 84.) pomanjkljivi. Popraviti je
treba določbe glede pridobivanja NV soglasij in pogojev (glej omilitvene ukrepe).
Tabela 76: Pregled okoljskih ciljev za področje naravnih vrednot na območju plana
OKOLJSKI CILJ PLANA
KAZALEC STANJA
OPIS VPLIVA
OVREDNOTENJE OCENAVPLIVA
Ohranitev lastnosti, zaradi katerih
so deli narave na območju OPN
opredeljeni za naravno vrednoto
določene zvrsti ter v največji
možni meri tudi vseh drugih
lastnosti naravne vrednote.
-ohranjenost
naravnih vrednot
OPN ne bo vplival na
naravne vrednote:
Ni bistvenega vpliva (ocena B)
11.6.1 Ocena pričakovanih vplivov na zavarovana območja
Ugotavljamo, da plan posega na zavarovano območje (spomenik oblikovane narave)
1129: Zavrč, nasad eksot pri gradu. Ocenjujemo bistven vpliv ob neizvedbi omilitvenih
ukrepov.
11.6.2 Kumulativni vpliv izvedbe plana na okolje
Na območju občine je veljaven državni prostorski načrt (DPN) za mednarodni mejni prehod
Zavrč. DPN obsega EUP (OPN) ZA06.
Območje, ki se ureja z DPN (MP Zavrč) je izločeno v EUP ZA06. Podrobnejša namenska raba
tega območja je OP (območje ostalih prometnih površin). V OPN (npr. podrobnejši PIP za
PNRP) manjka opozorilo, da se to območje ureja z DPN in da splošni PIP OPN Zavrč na tem
območju ne veljajo.
DPN v fazi pripravi na območju občine ni.
Kumulativnih vplivov zaradi izvajanja DPN MP Zavrč ne pričakujemo.
11.6.3
Kumulativni vplivi na varovana območja
Ker je povezovalna cesta preko Drave izvzeta iz OPN, ne pričakujemo več kumulativnih
vplivov.
11.7
Omilitveni ukrepi - OU
Zaradi boljše preglednosti so v spodnji tabeli zbrani VSI OU na segmentu narave (tudi OU
za posamezne pobude za spremembo NRP).
Na območju občine ne deluje npr. medobčinski inšpektorat, ki bi nadziral varstvo okolja in
narave. To je v domeni državnega inšpektorata. Republiška naravovarstvena inšpekcija
opravlja nadzor in pregled praviloma ob prijavi nedovoljenih aktivnosti, ki so že izvedene v
naravi. Zaradi tega menimo, da bi morala nadzor nad izvedbo OU v prvi vrsti izvajati Občina
Zavrč kot pripravljavec OPN.
V sledeči tabeli so zbrani omilitveni ukrepi (OU). Podane so obrazložitve za njihov izbor
(stolpec 5), ocene ustreznosti in uspešnosti posameznega OU (stolpec 6), časovni okvir
izvedbe ter nosilci izvedbe in organi spremljanja uspešnosti posameznega OU.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 130 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Tabela 77: Pregled omilitvenih ukrepov-OU
Št.
pobude
za
spreme
mbo NRP
EUP;
PNRP oz.
PPNRP;
opis
območja
ZA04; SS;
GO02; SK
Prizadeta
vrsta ,
habitatni
tip ali
naravov.
območje
Omilitveni ukrepi-OU
V novih poselitvenih območjih (Zavrč-jug,
Goričak-jug) se naj montirajo svetilke javne
razsvetljave, ki ne bodo projicirale svetlobe nad
vodoravnico in bodo skladne z Uredbo o
svetlobnem onesnaževanju.
Priporočamo, da se svetilke med 24:00 in 5:00
uro izklapljajo.
Netopirji
(monitoring
ni določil
vrste)
Razlog za
izbor OU
Ohranjanje
vrste
netopirjev.
V člen 49. (ohranjanje narave) je treba dodati
tudi navedbo posebnih varstvenih območij
(Natura 2000).
EUP: HZ05
Površine
Drave in
suhih
rokavov
V izvedbeni del je treba dodati podrobnejše PIP
za vode (VC) in PIP, ki bi urejali dejavnosti na
Dravi in suhih rokavih, torej za EUP HZ05.
Ob
ustreznem
načrtovanju
je ukrep
izvedljiv.
Med
izvajanjem
OPN.
Občina Zavrč
Ukrep je
ustrezen,
velika
verjetnost
uspešnosti
Med
Občina Zavrč
načrtovanjem
OPN/načrtova Pristojni
lec OPN
ZRSVN
Okoljska
inšpekcija
Ukrep je
ustrezen,
velika
verjetnost
uspešnosti,
če se v
proces
odločanja že
v začetnih
fazah
projektov
vključi čim
več
deležnikov.
Med
Občina Zavrč
načrtovanjem
OPN/načrtova VGP Drava
lec OPN
Ptuj/ Javna
služba
varstva voda
Kvalifikacijsk
e vrste in HT
ter gozdni
rezervat
Doseganje
varstvenih
ciljev SPA in
pSCI, SAC
Drava
ter režima
varovanja
gozdnih
rezervatov
Ukrep je
ustrezen,
velika
verjetnost
uspešnost, če
se v proces
odločanja že
v začetnih
fazah
projektov
vključi čim
več
deležnikov.
Med
Občina Zavrč
načrtovanjem
OPN/načrtova Zavod za
lec OPN
Gozdove
Slovenije, OE
Maribor/ KE
Ptuj
Ukrep je
ustrezen,
velika
verjetnost
uspešen, če
se v proces
odločanja že
v začetnih
fazah
projektov
vključi čim
več
deležnikov.
Med
Občina Zavrč
načrtovanjem
OPN/načrtova
lec OPN
Člen je treba ustrezno spremeniti.
V izvedbenem delu OPN je treba bolj specifično
zapisati določilo o obveznosti pridobitve
naravovarstvenih pogojev in soglasja.
V člen 85. (splošni PIP za ohranjanje narave) je
treba dodati sledeči tekst:
»Za naravovarstvene pogoje in naravovarstveno
soglasje, ki ga izda ARSO, je potrebno zaprositi v
primeru, če se dela oz. poseg v naravo izvaja na
območju, ki ima na podlagi predpisov s področja
ohranjanja narave poseben status.
Območja, ki imajo s predpisi na področju
ohranjanja narave poseben status, so naslednja:
-območja Natura 2000-posebna varstvena
območja in potencialna posebna varstvena
območja, določena z Uredbo o posebnih
varstvenih območjih
-zavarovana območja, določena z akti o
Matrika ZVO d.o.o.
Nosilec
izvedbe
OU/nosilec
spremljanja
uspešnosti
OU
Doseganje
varstvenih
ciljev SPA in
pSCI, SAC
Drava
Posega se lahko le ob pozitivnem predhodnem
naravovarstvenem soglasju ARSO in Zavoda za
gozdove.
Celotna
občina
Časovni
okvir
izvedbe
Kvalifikacijsk
e vrste in HT
Priporoča se sledeči tekst:
-Pri predvidenih posegih na območja vodotokov
je potrebno ohranjati vodotoke in obvodne
vegetacijske pasove. Regulacije vodotokov niso
dovoljene. Regulirane vodotoke zaradi potreb
kmetijstva se renaturira, kjerkoli je to možno.
-Rekonstrukcija objektov na območju voda je
mogoča, če se s tem ne povečuje poplavna
ogroženost, ne poslabšuje stanje voda, je
omogočeno delovanje javnih služb, se s tem ne
ovira obstoječe posebne rabe voda in ni v
nasprotju s cilji upravljanja z vodami.
-Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega
načrta opredeljene kot vodna zemljišča, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane
kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni
dovoljena.
-Pri urejanju in obratovanju objektov in naprav
mlinov, žag in ribogojnic ter malih hidroelektrarn
odvzem vode ne sme ogrožati kakovosti voda ter
ekološko sprejemljivega pretoka. Če je to
potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v
vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen
prehod za ribe.
-Gradnja ribogojnic in zajem vode za namakanje
sta dopustna pod pogojem, da se zagotovi
ekološko sprejemljivi pretok.
-Odvzem plavin se izvaja na način, da se
bistveno ne spremenijo življenjske razmere rib,
rakov in drugih vodnih živali.Za gradnjo na
območjih vodnih zemljišč je potrebno izdelati
predhodno prostorsko preveritev, hidrološko
hidravlične analize, oceno vplivov na okolje in
pridobiti soglasje pristojnih služb ter upoštevati
pravne režime prostora.
HZ02, HZ03 Podrobnejši PIP za gozdove gospodarskega
pomena (EUP: HZ02, HZ03) so neustrezni. Na
območju HZ02 in HZ03 se ne sme nikakor
posegati v gozd, ker gre za izjemno naravno
vrednost območja, ki je tudi zaščiteno z
različnimi režimi.
Ocena
ustreznosti
in
verjetnosti
uspešnosti
OU
stran 131 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Št.
pobude
za
spreme
mbo NRP
EUP;
PNRP oz.
PPNRP;
opis
območja
Prizadeta
vrsta ,
habitatni
tip ali
naravov.
območje
Omilitveni ukrepi-OU
Razlog za
izbor OU
Ocena
ustreznosti
in
verjetnosti
uspešnosti
OU
Časovni
okvir
izvedbe
Nosilec
izvedbe
OU/nosilec
spremljanja
uspešnosti
OU
zavarovanjih in
-območja naravnih vrednot državnega ali
lokalnega pomena.«
1
Območje
kulturne
dediščine –
cerkev sv.
Marije
Glede na varstveni režim za oblikovano naravno
dediščino je na območju prepovedano:
-uničevati ali poškodovati drevje ali grmovje,
-uničevati, odstranjevati ali premeščati druge
vrtno-arhitektonske objekte.
-spreminjati ekološke pogoje, ki so potrebni za
Namen
obstoj in razvoj drevja ali grmovja,
pobude/pos -graditi na oblikovani zeleni površini stavbe
ega je
-spreminjati okolico naravne dediščine, tako da
uskladitev
bi bila ta prizadeta (obzidava,.),
funkcionaln -napeljevati žične in druge energetske vode čez
ega
oblikovano zeleno površino,
zemljišča za - onesnaževati zrak in tla ter odlagati odpadke,
potrebe
-parkirišče ne sme biti izvedeno iz vodo
predvsem
nepropustnih materialov (asfalt, beton,..),
nivojskih
Meteorne vode s prevoznih površin – parkirišč bi
(talnihmorale biti, glede na možnost onesnaženja
stojišča,
podtalja, speljane v meteorno kanalizacijo ali
parkirišča
naravne vodotoke preko peskolovov in lovilcev
itd.)
olj. Glede na značaj parkirišča (občasno
ureditev ob parkiranje in le za osebna vozila) je možna
romanju do njihova izvedba tudi v peščeni obliki ali s
cerkve.
tlakovci, ki se zatravijo
-parkirišče mora biti le za osebna vozila.
EUP: HZ01
Pri načrtovanju posegov naj se ob upoštevanju
varstvenega režima vključi tudi sanacija nasada
eksot.
Pred morebitnimi posegi na parc. št. 97, k.o.
Zavrč je potrebno pridobiti naravovarstveno
soglasje in soglasje Zavoda RS za varstvo
narave, OE Maribor.
50
Obstoječi
ribnik, ob
katerem bi
uredili
površine za
rekreacijo,
šport,
zabavo in
zgradili
spremljajoči
objekt s
pokrito
teraso
EUP: HZ01
U1
zavarovano
območje
(spomenik
oblikovane
narave)
1129: Zavrč,
nasad eksot
pri gradu
-Stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 20 m, ostali /
objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa
morajo biti odmaknjeni od meje gozda, ki bo po
predlagani spremembi ostal gozd, vsaj 1 m.
-Investitor oz. lastnik zemljišča mora tudi po
izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z
gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč
pod enakimi pogoji, kot doslej.
-Poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo
povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju
in na tleh.
-Morebitne štore ter odvečen odkopni material, ki
bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd18. čl. Zakona o gozdovih, ampak le na urejene
deponije odpadnega gradbenega materiala oz. ga
je potrebno vkopati v zasip.
-Po končani gradnji je potrebno sanirati
morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na
okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh
in začasnih gradbenih površinah. Teren ob
objektu, je v delu kjer je gozd, potrebno
vzpostaviti v prvotno stanje.
-Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati
določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s
sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih
lesnih asortimentov in Uredbo o varstvu pred
požarom v naravnem okolju.
-Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi
ustreznega dovoljenja za gradnjo.
-Drevje za krčitev označi in posek evidentira
pristojna KE Zavoda za gozdove Slovenije.
Drava pSCI, Montirajo naj svetilke javne razsvetljave, ki ne
SAC, SPA
bodo projicirale svetlobe nad vodoravnico in bodo
skladne z uredbo o svetlobnem onesnaževanju.
Priporočamo, da se svetilke med 24:00 in 5:00
uro izklapljajo.
Matrika ZVO d.o.o.
Zaščita
nasada
Ukrep je
ustrezen,
velika
verjetnost
uspešnosti v
kolikor se
območje
načrtuje kot
samostojna
EUP in za leto predpišejo
posebni PIP.
Med
Občina Zavrč
načrtovanjem
OPN/načrtova ZVKDS OE
lec OPN
Maribor
Zaščita gozda Ukrep je
ustrezen,
velika
verjetnost
uspešnosti v
kolikor se
območje
načrtuje kot
samostojna
EUP in za leto predpišejo
posebni PIP.
Med
Občina Zavrč
načrtovanjem
OPN/načrtova Zavod za
lec OPN
Gozdove
Slovenije, OE
Maribor/ KE
Ptuj
Sprememba
Zaščita
Ukrep je
posega v
habitata kval. ustrezen,
notranjo ceno vrste
velika
črtastega
verjetnost
medvedka,
uspešnosti
blizu so
notranje cone
malega
podkovnjaka
in Myotis
emarginatus.
stran 132 od 191
Gradbena,
geodetska in
stanovanjska
inšpekcija,
OE MariborMurska
Sobota,
Inšpekcijska
pisarna Ptuj
Med
Občina Zavrč
načrtovanjem
OPN/načrtova Pristojni
lec OPN
ZRSVN
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Št.
pobude
za
spreme
mbo NRP
U15
11.8
EUP;
PNRP oz.
PPNRP;
opis
območja
Prizadeta
vrsta ,
habitatni
tip ali
naravov.
območje
Omilitveni ukrepi-OU
Drava pSCI, Objektom in dovozni infrastrukturi naj se ne
SAC, SPA
dodaja javne razsvetljave
Notranja
cona
črtastega
medvedka
Razlog za
izbor OU
Ocena
ustreznosti
in
verjetnosti
uspešnosti
OU
Zaščita
Ukrep je
habitata kval. ustrezen,
vrst
velika
verjetnost
uspešnosti
Časovni
okvir
izvedbe
Nosilec
izvedbe
OU/nosilec
spremljanja
uspešnosti
OU
Med
Občina Zavrč
načrtovanjem
OPN/načrtova Pristojni
lec OPN
ZRSVN
Upoštevanje smernic pristojnih nosilcev urejanja
prostora in javnih pooblastil
Ugotavljamo, da so smernice št. št.: 4-III-167/4-O-12/LR, datum: 28.2.2012, deloma
upoštevane. V celoti pri izbrisih. V kolikor bodo upoštevani omilitveni ukrepi OP za izvedbo
pobude št. 1. (cerkev sv. Marije) ter spodaj navedenih uskladitev namenske rabe prostora
(NRP), bodo smernice ZRSVN v celoti upoštevane.
V smernicah je ZRSVN podal tudi nekatere usmeritve glede uskladitev NRP z dejanskim
stanjem:
 Na zemljiščih (zemlj. parc. št. 177/17 k.o. Zavrč), ki so v naravi gozd, se naj
opredeli namenska raba gozd.
 Namenska raba naj se na zemljiščih (zemlj. parc. št. 172/7 k.o. Zavrč) uskladi z
dejansko rabo in opredeli kot cesta.
 Za pare. št. 41, 42, 44, 50 in del 48, vse k.o. Hrastovec, je veljavna namenska raba
območja drugih zemljišč (LN)–Površine nadzemnega pridobivalnega prostora. Zaradi
ohranitve habitata kvalifikacijskih vrst SPA Drava naj se območje omenjenih parcel,
ki so v naravi gozd (gre za opuščeni zaraščajoči kamnolom brez koncesije), uskladi z
dejansko rabo in opredeli namenska raba gozd.
Ugotavljamo, da v OPN ta del smernic ni upoštevan. Omilitveni ukrepi, ki zadevajo zgornje
uskladitve, so navedeni v OP, v poglavjih 6., 12. in 8.
11.9
Monitoring (spremljanje stanja ohranjenosti
narave)
Spremljanje stanja ohranjenosti narave (monitoring ohranjenosti narave) obsega:
1. spremljanje stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov, HT, EPO, posebnih
varstvenih območij in ekosistemov,
2. spremljanje stanja na področju varstva NV.
Monitoring ohranjenosti narave je del sistema monitoringa stanja okolja in se izvaja skladno
z zakonom (ZON) in s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
Nalogo zagotavljanja spremljanja stanja narave ima MOP, izvaja pa jo ZRSVN. Pri izvedbi
dejanskih posegov v okolje pa mora spremljanje stanja med gradnjo in po njej zagotoviti
tudi investitor. Predlagamo, da se spremljanje stanja narave zagotovi za vse tiste dele
načrta, pri katerih smo vplive na naravo ocenili z oceno C, torej so zanje potrebni omilitveni
ukrepi.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 133 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
11.10 Skladnost OPN z okoljskimi cilji s področja narave
Okoljski cilji se nanašajo na območja z naravovarstvenimi statusi in na ohranjanje
značilnosti in lastnosti, zaradi katerih so bila območja določena ter na ogrožene in
zavarovane vrste ter HT, ki se glede na uredbo prednostno ohranjajo. Nekatere predvidene
spremembe namenske rabe in stavbna neizvedene območja posegajo na naravovarstvena
območja (Natura območja, EPO, ZO in NV) in območja kjer so prisotne ogrožene in
zavarovane vrste ter prednostni HT. Na podlagi tega so bili opredeljeni tudi omilitveni
ukrepi, ki so zastavljeni tako, da se ohranjajo lastnosti in cilji naravovarstvenih območij
(ugodno stanje HT in živalskih in rastlinskih vrst). Ob upoštevanju teh ukrepov je OPN
skladen z zastavljenimi cilji.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 134 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
12 RABA NARAVNIH VIROV IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
12.1
Zakonodaja in viri
Mednarodne konvekcije, predpisi Evropske unije in resolucije
o
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja /ReNPVO/ (Ur. l. RS, št. 2/06)
Predpisi Republike Slovenije
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (Ur. l. RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06 Skl.US: U-I51/06-5, 39/06-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl. US:
U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12)
Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10-popr.))
Zakon o gozdovih /ZG/ (Ur. l. RS, št. 30/93, 13/98 Odl.US: U-I-53/95, 24/99 Skl.US: UI-51/95, 56/99-ZON (31/00 - popr.), 67/02, 110/02-ZGO-1, 112/06 Odl.US: U-I-40/0610, 115/06, 110/07, 61/10 Odl.US:U-I-77/08-14, 106/10)
Zakon o kmetijstvu /Zkme/ (Ur. l. RS, št. 54/00, 16/04 Odl.US: U-I-211/00-16, 45/04ZdZPKG, 20/06-UPB1, 45/08-ZKme-1)
Zakon o kmetijskih zemljiščih /ZKZ/ (Ur. l. RS, št. 71/11-UPB2)
Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Ur. l. RS, št. 70/95, 54/99 Odl.US: U-I76/97)
Energetski zakon (EZ) (Ur. l. RS, št. 79/99, 8/00-popr., 110/02-ZGO-1, 50/03 Odl.US:
U-I-250/00-14, 51/04, 26/05-UPB1, 118/06 (9/07-popr.), 27/07-UPB2, 70/08, 22/10)
Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (Ur. l. RS, št. 11/01, 2/04, 37/04, 98/04-UPB1,
14/07, 35/07-UPB2)
Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur. l. RS, št. 88/2005,
Ur.l. RS, št. 56/2007, 29/09)
Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri
kmetovanju (Ur. l. RS, št. 34/07)
Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur.
l. RS, št. 68/96, 41/04-ZVO-1)
Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Ur. l. RS, št. 84/05,
62/08, 113/09)
Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Ur. l. RS, št. 122/08)
Občinski in ostali predpisi
o
Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v
Občini Zavrč (Ur. l. RS, št. 92/10)
Viri in literatura
o
o
o
o
o
o
o
GGN GGE Vzhodne Haloze (2005-2014), Zavod za gozdove Slovenije, OE Maribor, št.
12-32/05, Maribor, 2005
www.ijsvo.si/vodovod
Državni program gospodarjenja z mineralnimi surovinami, Geološki zavod Slovenije, št:
36100-5/2009/6, Ljubljana, 9.4.2009
Lokalni energetski koncept občine Zavrč, Lokalna energetska agentura Spodnje
Podravje, Ptuj, april 2009
Program oskrbe s pitno vodo 2012 za občino Zavrč, Komunalno podjetje Ptuj d.d., 2012
Atlas okolja, ARSO, julij 2012 (www.gis.arso.gov.si )
www.geopedia.si
Matrika ZVO d.o.o.
stran 135 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
12.2
Stanje okolja
12.2.1
Gozd
Izbrani kazalec Površina gozdnih zemljišč na RELATIVNO DOBRO stanje. Po osnovni
namenski rabi je gozda 660 ha ali okoli 34% območja občine. Po dejanski rabi znaša
gozdnatost okoli 41%. Državno povprečje gozdnatosti znaša okoli 60%.
Večina občine sega v Haloze, ki so značilno vinogradniško območje. Južnejša pobočja tako
večinoma poraščajo vinogradi, severnejša in doline pa travniki in gozd.
Lesne biomase ja zadosti za lokalne potrebe. Les je glavni vir kurjave.
Tabela 78: Gozdne površine (osnovna namenska in osnovna dejanska raba
prostora)
Vrsta rabe zemljišča
gozdna z.
SKUPAJ*
Namenska raba
Površina [ha]
659,46
1.926,81
Delež [%]
34,23
100,00
Dejanska raba (marec 2012)
Površina [ha]
787,74
1.932,95
Delež [%]
40,75
100,00
Meja gospodarske enote (v nadaljevanju: GGE) Vzhodne Haloze ne sovpada z mejo občine.
Omenjeno enoto upravlja Zavod za gozdove, OE Ptuj.
Za GGE velja Gozdno gospodarski načrt Vzhodne Haloze (2005-2014).
Gozdne združbe in funkcije gozda na območju občine so obravnavane v poglavju 11.
Narava, povezovalna cesta preko Drave pa v poglavju 18. Alternative.
12.2.2
Mineralne surovine
Na območju občine ni površinskega kopa (pridobivalnega prostora), za katerega bi država
podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine.
Z OPN ni predvidenih novih lokacij za pridobivanje mineralnih surovin.
Na območju največjega nelegalnega kopa, ki je v zaraščanju, na parc. št. 41, 42, 44, 50 in
del 48, vse k.o. Hrastovec, je veljavna namenska raba območja drugih zemljišč (LN)–
Površine nadzemnega pridobivalnega prostora.
12.2.3
Raba vode
Kazalca stanja okolja:
-Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje v okviru javne službe
-Količina odvzete pitne vode iz vodnega telesa
kažeta na DOBRO stanje.
Okoli 75% populacije občine se oskrbuje iz javnega sistema-Vodovodni sistem Ptuj.
Zdravstvena ustreznost pitne vode je zadovoljiva.
V občini Zavrč se iz vseh obravnavnih sistemov zajemanja pitne podzemne vode dnevno
LAHKO maksimalno načrpa okoli 133 m3 vode oz. okoli 83 L/prebivalca*dan. V tej številki
je vključena raba vode za vse segmente: gospodinjstva, gospodarstvo, kmetijstvo, javne
ustanove.
Poraba v občini je nižja od državnega povprečja, ki zadnja leta znaša okoli 120
L/prebivalca*dan27.
27
Poraba vode na člana gospodinjstva se od leta 2002 bistveno ne spreminja. V zadnjih sedmih letih se je skupna
količina porabljene vode povečala za 0,2 odstotka, t.j. na 85,4 milijona kubičnih metrov oz. na 42 kubičnih metrov
vode na prebivalca ali približno na 117 litrov na dan na prebivalca v Sloveniji.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 136 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Javni vodovodni sistemi
Komunalno podjetje Ptuj d.d. upravlja javni vodovod oz. oskrbo s pitno vodo ter upravlja
sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
Vodooskrbni sistem (VOS) Ptuj zagotavlja oskrbo območja 23 občin, v katerih so v celoti
pokrite z vodovodnim omrežjem Mestna občina Ptuj, Kidričevo, Dornava, Gorišnica,
Cirkulane, Juršinci, Destrnik, Markovci, Hajdina in Starše. V občinah Majšperk, Videm,
Podlehnik, Žetale, Trnovska vas, Sv. Andraž, Zavrč in Cerkvenjak so še področja, katera
niso pokrita z vodooskrbo. Delno se oskrbujejo tudi občine Ormož, Duplek, Makole, Sv.
Trojica in Sv. Jurij.
Pitna voda na območju je iz podtalnice Dravskega polja, ki napaja vodovodni sistem Ptuj.
V občini vodovodni sistem zadovoljivo »pokriva« aglomeracije. Na območjih razpršene
poselitve na območju Haloz, kjer gre za posamezne objekte, večinoma po slemenih gričev,
javni vodovodni sistem ne napaja vseh omenjenih objektov.
Prikaz vodovodnega sistema je na sliki 9, v poglavju 7. Vode.
Okoli 1.200 (75%) prebivalcev občine se oskrbuje z javnim vodovodom.
Podatki o vodnih virih
Vodnjaki (črpališča) iz katerih se napajajo vodohrani v sistemu VOS Ptuj so: Skorba
(pretežni del), Nova vas, Podvinci. Nobeno črpališče ni na območju občine Zavrč, tudi
vodovarstvena območja (VVO) ne segajo na območje občine.
Vodohrani in. prečrpališča v katerih se zbira voda za napajaje vodovodnih sistemov (oz. se
voda prečrpava) so: Borl, Korenjak-Brezvec 82a, Mohor, Turški Vrh, Vrbajnščak, Zavrč.
Povprečna količina izčrpane vode iz vodnjakov (Skorba, Nova vas, Podvinci) je 13.000
m3/dan. Ob povečanih potrebah (zaradi suše) vode, pa je bila povprečna količina izčrpane
vode iz navedenih vodnjakov 22.000 m3/dan (l. 2011/12). S to količino se oskrbuje VOS
Ptuj, ki je razpeljan v 13 občinah.
Težav s pomanjkanjem pitne vode v občini Zavrč NI, niti v zelo sušnih obdobjih.
Na območju občine Zavrč so 3 tokomeri, ki merijo pretok vode po vodovodnih sistemih. Prvi
pretokomer je na cevovodu tako imenovanem »Švabovo«, in ima max. pretok 1,8l/sek ( ta
cevovod napaja del naselja Hrastovec, del naselja turški vrh); drugi tokomer je na cevovodu
tako imenovanem »Gorenjski vrh« in ima max. pretok 4,5 l/sek (ta cevovod napaja naselja
Gorenjski vrh, Korenjak, Pestike Belski vrh); tretji tokomer je v vodohranu Zavrč, z max.
4l/sek (pokriva naselja del Hrastovca, Zavrč, del Korenjaka, Drenovec in Goričak).
Zakonodaja
Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih28 na
njenem območju, razen na območjih, ki so nad 1500 m n. v., in poselitvenih območjih, kjer
se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem
ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan
(Pravilnik o oskrbi s pitno vodo).
Zasebna oskrba s pitno vodo
Podatki so se pridobili od ARSO, vodna dovoljenja
(http://vode.arso.gov.si/dist_javna/vode_dovoljenja/Poizvedba.jsp). Na območju občine je
izdanih 20 vodnih dovoljenj.
28
Obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim prostorskim aktom, uveljavljenim
najpozneje do 31. decembra 2005, določeno za širitev naselja. Predvideno poselitveno območje je v skladu s
predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 137 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Zdravstvena ustreznost pitne vode
Glede na analize vzorcev pitne vode iz omrežja in črpališč, ki jih redno izvaja Zavod za
zdravstveno varstvo Maribor, je oskrba uporabnikov s pitno vodo (Vodooskrbni sistem Ptuj)
varna in ustrezna. Varovanje vodnih virov nenehno ogrožajo nekatere dejavnosti, ki se
izvajajo znotraj območij varstvenih pasov pitne vode, ki niso na območju občine Zavrč, kot
so uporaba pesticidov in mineralnih gnojil zemljišč, prometne ceste v bližini črpališč in
neurejeno odvajanje komunalnih odpadnih voda na varstvenih pasovih. V letu 2010 je
zaključen projekt Celovito varovanje vodnih virov Ptujskega polja – I. faza.
Rezultati analiz (l. 2010)
V okviru notranjega nadzora je ZZV MB odvzel 1244 vzorcev vode, od tega 921 za
mikrobiološke analize ter 321 za kemijske analize.
Mikrobiološko neskladnih je bilo 28 vzorcev oz. 3,0%. Z ozirom na leto 2009 je to 41,7 %
manj. 25 vzorcev je bilo neskladnih zaradi indikatorskih parametrov (prisotnost koliformnih
bakterij-19 vzorcev in povišano skupno število mikroorganizmov-postana voda-6 vzorcev).
3 vzorci so bili neskladni zaradi prisotnosti koliformnih bakterij in Ecoli. V 19 primerih je za
neskladne izvide vzrok v hišni inštalaciji pri uporabnikih, ostali neskladni izvidi pa so
posledica defektov na omrežju ter posledica zmanjšanega obsega rednega vzdrževanja. Po
ugotovitvi neskladnih vzorcev so bili takoj izvedeni ukrepi za sanacijo stanja (izpiranje in po
potrebi dezinfekcija). Pri ugotovljeni prisotnosti Ecoli je bil izdan ukrep omejitve uporabe
vode (prekuhavanje) in izvedeni so bili vsi korektivni ukrepi predvideni za takšne primere.
Mikrobiološki izvidi na vodnih virih v črpališčih so bili skladni, zato se pitna voda na VOS Ptuj
ne klorirala.
Od 321 odvzetih vzorcev za kemijsko analizo je bilo neskladnih 7 vzorcev v črpališču Skorba
(2,18 %). Neskladni so bili zaradi nekoliko preseženih vrednosti za atrazin in desetil atrazin
(do 0,13 µg/l). Glavni vzrok za občasno presežene vrednosti atrazina in desetil atrazin sta
njuni količini v plitvi podtalnici dravskega polja, kot posledica njune pretekle uporabe v
kmetijstvu. Dovoljena vrednost za posamezen pesticid znaša 0,1 mikrog/l oz. 0,5 mikrog/l
za vsoto pesticidov.
Ugotovljene vsebnosti pesticidov na omrežju (dodatni monitoring) so bile nekoliko nižje
zaradi ugodnega vpliva dislociranih globinskih vodnjakov. Od 50 odvzetih vzorcev so bili na
omrežju neskladni 4 vzorci (3 v Zlatoličju in 1 v Cirkulanah).
Tabela 79: Podatki monitoringa pesticidov v VOS Ptuj
Odvzemno
mesto
Ptuj-Hit bar
Starše
Zlatoličje
Savinjsko
Žetale
Cirkulane
Gorišnica
Zagorci
Cerkvenjak
Grajenščak
11.05.2010
Atrazin
Desetil
atrazin
<0,05
<0,05
0,05
0,06
<0,05
0,06
0,05
0,05
<0,05
<0,05
0,06
0,08
<0,05
0,05
<0,05
<0,05
<0,05
<0,05
<0,05
0,05
16.06.2010
Atrazin
Desetil
atrazin
<0,05
0,05
0,05
0,06
0,08
0,10
0,05
0,06
<0,05
<0,05
0,06
0,08
<0,05
<0,05
<0,05
0,05
<0,05
<0,05
<0,05
<0,05
06.09.2010
Atrazin
Desetil
atrazin
0,05
0,07
0,06
0,09
0,13
0,15
0,05
0,06
<0,05
<0,05
0,06
0,09
<0,05
<0,05
<0,05
0,06
<0,05
<0,05
<0,05
0,05
15.10.2010
Atrazin
Desetil
atrazin
0,06
0,08
0,07
0,08
0,12
0,14
0,06
0,08
<0,05
<0,05
0,11
0,13
0,05
0,05
0,05
0,06
<0,05
<0,05
0,06
0,07
10.11.2010
Atrazin
Desetil
atrazin
0,06
0,07
0,09
0,10
0,11
0,13
0,05
0,07
<0,05
<0,05
0,05
0,06
<0,05
<0,05
<0,05
0,05
<0,05
<0,05
0,05
0,06
Za izmerjene občasno presežene vrednosti pesticidov ima upravljavec VOS Ptuj od ZZV
Maribor pridobljeno strokovno mnenje, na osnovi katerega izjavlja, da pitna voda na VOS
Ptuj s temi vrednostmi pesticidov ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi in da
prehrambena industrija ni ogrožena.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 138 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Dodatno k tem analizam so je v okviru notranjega nadzora v letu 2010 izvedlo še 28 analiz
vode na nitrate. Vsebnosti nitratov na omrežju niso presegale dovoljene vrednosti 50 mg/l,
gibale pa so se med 7,2 in 47,4 mg/l vode.
V okviru državnega monitoringa je bilo odvzetih 66 vzorcev vode. Neskladnih je bilo 13
vzorcev ali 19,7 %. 9 vzorcev je bilo neskladnih zaradi mikrobioloških parametrov, od tega
4 zaradi prisotnosti koliformnih bakterij in 5 zaradi povišanega skupnega števila
mikroorganizmov (postana voda). Vzrok za postano vodo je premajhen pretok v hišnem
omrežju uporabnikov. 4 vzorci so bili neskladni zaradi kemijskih parametrov. V dveh vzorcih
je bila ugotovljena prisotnost metolaklora ESA in desetil atrazina, v enem vzorcu pa
prisotnost metolaklora ESA in atrazina ter desetil atrazina in v enem vzorcu prisotnost
metolaklora ESA. V zvezi z metolaklorom ESA se je pridobila oceno tveganja iz katere je
razvidno, da metolaklor ESA ne predstavlja tveganja za zdravje uporabnikov.
Poraba vode
Javni vodovodni sistemi
Letno se v javni vodovod v občini Zavrč načrpa okoli 46.000 m3 vode oz. okoli 126 m3
vode/dan.
Tabela 80: Podatki o letni količini prodane vode v m3 po letih po naseljih
Zap. št.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
naselje
Belski vrh
Drenovec
Gorenjski vrh
Goričak
Hrastovec
Korenjak
Pestike
Turški vrh
Zavrč
Skupaj
leto 2008
2.625
1.412
2.350
5.183
16.199
3.419
3.714
6.559
5.985
47.446
leto 2009
3.391
1.590
2.530
4.955
14.750
3.359
3.339
6.350
5.108
45.372
leto 2010
4.324
1.401
2.686
5.219
15.081
3.502
3.577
9.043
4.784
49.617
leto 2011
3.020
1.466
2.550
4.385
13.404
3.121
4.279
7.731
5.776
45.732
Podatkov o izgubah VOS Ptuj ni. Ponekod je sistem star več kot 100 let, npr. središče Ptuja,
kjer so litoželezne cevi. Zaradi tega se v OP operira s količinami prodane vode.
Lastna oskrba s pitno vodo-raba vode na podlagi vodnih dovoljenj (vir: ARSO, julij
2012)
Predvideni SKUPNI dovoljeni odvzem vode, določen v izdanih vodnih dovoljenih na območju
občine Zavrč, znaša 8,4 m3/dan oz. 3.966 m3 vode na leto. Večinoma gre za lastno oskrbo s
pitno vodo, odvzema vode za tehnološke namene v občini ni.
SKUPAJ ODVZEM VODE (podatki za leto 2011):
V občini Zavrč se iz vseh obravnavnih sistemov zajemanja pitne podzemne vode dnevno
LAHKO maksimalno načrpa okoli 133 m3 vode oz. okoli 83 L/prebivalca*dan. V tej številki
je vključena raba vode za vse segmente: gospodinjstva, gospodarstvo, kmetijstvo, javne
ustanove.
Poraba v občini je nižja od državnega povprečja, ki zadnja leta znaša okoli 120
L/prebivalca*dan.
12.2.4 Kmetijska zemljišča
Kazalec stanja okolja Površina kmetijskih zemljišč kaže na DOBRO stanje.
Glede na osnovno dejansko rabo je v občini okoli 6.400 m2 kmetijskih zemljišč na
prebivalca občine. Okoli 14% vseh kmetijskih površin oz. 912 m2/prebivalca je obdelovalnih
(njive in vrtovi).
Državno povprečje znaša okoli 2.300 m2 K zemljišč v uporabi oz. okoli 900 m2 obdelovalnih
površin/prebivalca (vir: Evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč v Sloveniji,
Matrika ZVO d.o.o.
stran 139 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
MKO).
Veljavni plan relativno dobro odraža dejansko stanje. Največja diskrapanca se kaže zaradi
zaraščenih kmetijskih površin.
Tabela 81: Površine po dejanski rabi (Vir: MKGP, december 2010)
Raba tal
Šifra
Površina (ha)
Delež (%) glede na celotno
površino K zemljišč
Njiva ali vrt
1100
146,23
7,56
Vinograd
1211
283,86
14,68
Intenzivni sadovnjak
1221
0,01
0,00
Ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak
1222
46,97
2,43
Trajni travnik
1300
440,03
22,76
Ostali trajni nasadi
1240
0,06
0,00
Kmetijsko zemljišče v zaraščanju
1410
65,39
3,38
Drevesa in grmičevje
1500
18,71
0,97
Neobdelano kmetijsko zemljišče
1600
1,25
Kmetijsko zemljišče, poraslo z
gozdnim drevjem
Gozd
24,11
1,23
1800
2000
787,74
40,75
Pozidano in sorodno zemljišče
3000
112,76
5,83
Odprta zemljišča s posebnim rastlinskim pokrovom
6000
0,04
0,00
Voda
7000
5,81
0,30
1.932,94
100.00
SKUPAJ
0,06
Slika 13: Prikaz K1 in K2 zemljišč (vir: veljavni plan občine)
Legenda barv:
Rumena: K1 zemljišča
Modra: K2 zemljišča
Tabela 82: Bilanca kmetijskih zemljišč
Vrsta rabe zemljišča
kmetijska z.
K1
Matrika ZVO d.o.o.
Namenska raba
Površina [ha]
1.158,09
518,92
Delež [%]
60,10
26,93
stran 140 od 191
Dejanska raba (marec 2012)
Površina [ha]
Delež [%]
1.026,61
53,11
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
K2
SKUPAJ*
639,17
1.926,81
33,17
100,00
1.932,95
100,00
Detajlna talna števila (DTŠ)
Večina občine, gre za območje Haloz, pokriva rendzina na mehkih karbonatnih kamninah,
kjer je talno število med 40-46.
V dolinah vodotokov Kojuhovski potok, Turški potok ter na terasah reke Drave so se razvila
obrečna tla, evtrična, oglejena tla, kjer so najboljša kmetijska zemljišča v občini. Gre za tla
bogata s hranili, talno število je od 45-79.
V severnem delu občine, med Hrastovcem in reko Dravo, so dokaj siromašna evtrična rjava
tla na mehkih karbonatnih kamninah. Talno število 25-69.
Na območju Zavrč in vzhodno od Hrastovca, v nižinskem delu občine, se je razvil
psevdoglej, pobočni in ravninski, evtrični. Talno število 28-67.
12.2.5 Raba energije
Kazalec stanja okolja Poraba končne energije29 na prebivalca kaže na DOBRO stanje.
Skupaj se v občini porabi za ogrevanje in električne energije za okoli 9,7 GWh oz. 6,1
MWh/prebivalca*leto.
Poraba končne energije občine je okoli 70% nižja od državnega povprečja. Glavni razlog
temu je, da v občini ni velikih industrijskih porabnikov energije.
Poraba energije (vir: LEK)




celotna raba primarne energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode v občini
znaša 7.003 MWh na leto;
63% porabljene energije je pridobljene iz lesa in lesnih odpadkov, na drugem mestu
je ELKO s 29%;
celotna raba električne energije znaša 2,72 GWh na leto;
skupna porabe energije (končna energija) v občini znaša 9,72 GWh na leto.
Po zadnjih dosegljivih podatkih Eurostata je bila leta 2008 končna poraba energije v EU
ocenjena na 1168,6 Mtoe30 ali 2,3 toe na prebivalca. Največ energije na prebivalca so
porabili v Luksemburgu, in sicer 8,8 toe/preb., najmanj pa v Romuniji in na Malti, 1,2
toe/preb..
V Sloveniji smo v tem letu porabili 2,6 toe na prebivalca (nekoliko več od evropskega
povprečja) oz. 28,67 MWh/preb/leto oz. 20,47 MWh/preb/leto brez deleža prometa (vir:
Okoljski kazalniki za Slovenijo...).
Skupaj se v občini Zavrč poraba končne energije (brez prometa) znaša 9,72 GWh oz. 6,07
MWh/prebivalca*leto.
Poraba končne energije občine je okoli 70% nižja od državnega povprečja. Glavni razlog
temu je, da v občini ni velikih industrijskih porabnikov energije.
Plinovodni/toplovodni sistemi
V občini ni obstoječih ali predvidenih prenosnih plinovodov. Občina je od najbližjega
plinovoda, v upravljanju družbe Plinovodi d.o.o. (prenosni plinovod P151B, premer 200 mm,
tlak 50 bar), oddaljena okoli 9 km.
Na celotnem območju občine je raziskovalni prostor za katerega je država podelila rudarsko
pravico za
29
Končna energija je energija, ki je dobavljena odjemalcu za pretvorbo v koristno energijo. Poraba končne energije
se izračuna kot vsota vse porabljene energije končnih odjemalcev.
Podatki ne vsebujejo deleža prometa (ni razpoložljivih podatkov o prometu), ki na državi ravni predstavlja okoli
40% deleža končne porabe. S pojmom »končna poraba« se v pričujočem OP razumeta energija za ogrevanje in
električna energija.
30
toe (ang. Tonnes of oil equivalent): raba primarne energije; 1 toe/osebo/leto=11,028 MWh/osebo/leto
Matrika ZVO d.o.o.
stran 141 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
raziskovanje nafte in zemeljskega plina, t.i. Murska depresija 2. Koncesija je podeljena do
3.1.2014.
Slika 14: Prikaz območja Murske depresije 2
Obnovljivi viri energije
V občini so OVE relativno malo izkoriščeni.
V precejšnji meri se izkorišča lesna biomasa kot gorivo za kurjavo, manj sončna energija, ki
pa v zadnjih letih doživlja največji razvoj. Les je pri ogrevanju gospodinjstev v občini Zavrč
zastopan v višjem deležu kot je povprečje za Slovenijo. Delež gospodinjstev, ki se ogrevajo
z lesom in lesnimi ostanki znaša 62,5% in porabijo 1.834 m3 lesne biomase na leto. Skupni
potencial lesne biomase znaša 3.542 m3/leto, ob upoštevanju porabe ostane še
neizkoriščeno 1.510 m3/leto (Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, SURS,
2002).
Potencial bioplina iz poljščin v občini znaša 642.944 m3/leto, oziroma 3.857664 kWh
energije, ki pa ni trenutno nič izkoriščen. Potencial bioplina iz gnoja in gnojevke v občini
znaša 129.714 m3/leto, oziroma 778.282 kWh energije, in tudi ni trenutno nič izkoriščen.
V občini je potencial za izkoriščanje vetrne energije nizek.
Geotermalna energija se do sedaj ni izkoriščala. Za ugotovitev potenciala za izrabo
geotermalne energije bi bilo potrebno izvesti dodatne študije.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 142 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
12.2.1
Nepozidana stavbna zemljišča
Izbrani kazalec Delež nepozidanih zemljišč za stanovanjsko gradnjo kaže na DOBRO
stanje. V občini je prostor izrabljen precej racionalno.
Po veljavni rabi je vseh stavbnih zemljišč 98,78 ha (5,1%). V veljavnem planskem aktu
površine cest niso stavbna zemljišča.
Delež dejansko nepozidanih stavbnih zemljišč (NSZ) znaša okoli 16% (16 ha).
Delež NSZ, kjer je možna stanovanjska gradnja, pa znaša okoli 19% NZS oz. okoli 3 ha.
V Občini so po sedanji planski opredelitvi le 3 naselja strnjenega tipa; to je občinsko
središče Goričak, naselje Hrastovec in naselje Zavrč, ki pa zajemajo le del strnjene poselitve
v vseh naseljih. Preostali del naselij predstavljajo avtohtono poselitev z manjšimi in večjimi
zaselki ter razloženimi kmetijami. Vsa ostala naselja (Belski vrh, Drenovec, Gorenjski vrh,
Korenjak, Pestike, Turški vrh) nimajo strnjenih delov naselij, ampak predstavljajo avtohtono
poselitev z manjšimi in večjimi zaselki ter razloženimi kmetijami. Nepozidana stavbna
zemljišča v odprtem prostoru predstavljajo opuščene in porušene domačije, ki nimajo
stavbe v katastru in ostala prosta zemljišča, ki so namenjena gradnji ali so del praznih
površin razpršene gradnje.
V občini je po ustanovitvi samostojne občine (1994) in po osamosvojitvi Slovenije opazna
sprememba v gibanju prebivalstva. Z rastjo prebivalstva se nekdanja težnja po
zapolnjevanju obstoječe slemenske poselitve ob vinogradih obrača v dolinsko poselitev in
tvorbo več manjših strnjenih zaselkov.
V novejšem času se pojavijo težnje za poselitev v dolinah in ne več po značilni slemenski
poselitvi ob vinogradih. Pobude se kažejo za poselitev v dolinah, kjer se širijo obstoječi
zaselki.
Strnjena naselja
V strnjenem naselju Zavrč je še NSZ okoli 1 ha nepozidanih stavbnih zemljišč-NSZ (EUP:
ZA04) in 1 ha v gospodarski coni; v strnjenem naselju Goričak in Hrastovec pa približno 3
ha (EUP: GO02, HR03).
Odprti prostor
Nepozidana stavbna zemljišča v odprtem prostoru predstavljajo stare, opuščene in porušene
domačije, ki nimajo stavbe v katastru stavb (ponekod so še vidne v katastru stavb) in
ostala prosta zemljišča, ki so namenjena gradnji in so del praznih površin, ki pomenijo
potencialno razpršeno gradnjo.
Občina je v postopku priprave OPN pisno pozvala vse lastnike NSZ v odprtem prostoru,
razen tistih, katerih površina predstavlja vrzel v večjih površinah NSZ. Tako občina predlaga
izbris stavbnih zemljišč pri lastnikih, ki so izjavili, da na obstoječem planskem nepozidanem
zemljišču ne bodo gradili oziroma niso podali odgovora. Takšnih izbrisov je bilo 13. S tem se
je površina NSZ v odprtem prostoru skrčila za 0,92 ha.
V odprtem prostoru je skupaj okoli 11 ha NSZ.
SKUPAJ:
Skupaj je torej okoli 16 ha NSZ, kar pomeni okoli 16% vseh stavbnih zemljišč v občini, ki
znašajo 98,78 ha.
Delež nezazidanih stavbnih zemljišč, kjer je možna stanovanjska gradnja, znaša okoli 3 ha
oz. okoli 19% vseh NSZ.
Ocenjujemo, da bi bilo mogoče na teh zemljiščih zgraditi okoli 30 enostanovanjskih zgradb,
kar pomeni ob predpostavki 4 osebe/stanovanjsko zgradbo, novih stanovanjskih površin za
okoli 120 prebivalcev.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 143 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
12.3
Varovana območja in pravni režimi
Varovalni gozdovi so bili razglašeni z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim
namenom (Ur. l. RS, št. 88/05, 56/07), kjer so tudi navedeni režimi varovanja, ki jih na tem
mestu ne bomo povzemali.
V občino sega južni del gozdnega rezervata Gris. Površina rezervata znaša 31,45 ha.
Slika 15: Prikaz območij varovalnih gozdov (vir: NV Atlas, ARSO, julij 2012)
Legenda:
Rdeča barva: varovalni gozd
Zelena barva: gozdni rezervat
12.4 Analiza smernic nosilcev urejanja prostora
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Direktorat za kmetijstvo, Sektor za urejanje
kmetijskega prostora in zemljiške operacije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, št.: 35083/2007/13, datum: 20.4.2012
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Direktorat za kmetijstvo, je izdalo dopolnilne smernice
(št.: 350-83/2007/15, datum: 28.6.2012) za tiste pobude ter izbrise katere je Občina
dodatno obrazložila zaradi negativnih mnenj v prvotnih smernicah.
Ugotovitve OP:
Smernice so upoštevane. V času izdelave dopolnjenega osnutka OPN so potekala številna
usklajevanja med Občino in MKO glede posameznih sprememb rabe, pripravljene se bile
tudi dodatne strokovne podlage in obrazložitve.
Zavod za gozdove, OE Maribor, št.: 350-4-2012, datum: 8.5.2012.
Ugotovitve OP:
Smernice so upoštevane.
Trasa nove povezovalne ceste Formin-RIII se je umaknila iz gozdnega rezervata.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, (področje rudarstva), Langusova ulica 4, 1535
Ljubljana, št.: 350-3/2012-27, datum: 14.2.2012.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 144 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Ugotovitve OP:
Smernice so upoštevane v celoti. Dopolnjeni osnutek OPN navaja raziskovalni prostor za
raziskovanje nafte in zemeljskega plina (člen 43.), za katerega je podeljena rudarska
pravica (upoštevanje).
12.5
Okoljski cilji s kazalci stanja okolja in metode
vrednotenja
12.5.1 Izhodišča
Okoljski cilji plana za področje narave izhajajo iz obveznosti RS na osnovi sprejetih
mednarodnih pogodb in veljavnih nacionalnih predpisov:
Okoljski cilji
Kmetij
stvo
in
naravn
i
viri
Preudarna raba naravnih virov:
Varčna in večnamenska raba tal in
virov.
-Smotrna raba prostora za urbanizacijo in nadzor
nad širjenjem urbanih območij.
-Ohranjanje pridelovalnega potenciala tal za
kmetijsko rabo.
-Uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami.
-Razmeščanje dejavnosti tako, da se zagotovi
ravnovesje med možnostmi oskrbe in potrebami po
vodi.
-Spodbujanje rabe obnovljivih virov, kjer je to
prostorsko sprejemljivo
Racionalen in učinkovit prostorski
razvoj:
-Usmerjanje dejavnosti v prostoru na način, da
ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko
uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj,
socialno povezanost in kakovost naravnega in
bivalnega okolja.
Poraba energentov:
-povečevanje energetske učinkovitosti na vseh
področjih rabe energije.
Najboljša kmetijska zemljišča:
-preprečiti nadaljnje spreminjanje najboljših
kmetijskih zemljišč v nekmetijske namene.
Raba voda:
-zagotavljanje vodnih količin za vodooskrbo
prebivalcev s pitno vodo, izboljšanje razpoložljivih
vodnih količin.
Odlok o
Strategiji
prostorske
ga
razvoja
Slovenije
(OdSPRS,
Ur.l.
RS, št.
76/04)
Okolj
ski
cilj
OPN
Racio
nalna
raba
narav
nih
virov
Zaključki
vrednotenja
Z okoljskim ciljem
Racionalna raba
naravnih virov se želi
zagotoviti racionalno
izrabo naravnih virov
na območju občine,
predvsem prostora,
kmetijskih zemljišč, pitne
vode. S tem je okoljski
cilj skladen s cilji
SPRS, Resolucijo
o NPVO.
Resolucija
o
Nacionalne
m
programu
varstva
okolja
2005–2012
(ReNPVO,
Ur.l. RS,
št.
2/06)
12.5.2 Okoljski cilji s kazalci
Doseganje okoljskega cilja se bo merilo s pomočjo kazalnikov, ki bodo prikazali spremembo
stopnje poseganja ali rabe naravnega vira ob izvedbi OPN.
S pomočjo kazalnikov Količina odvzete pitne vode iz vodnega telesa in Delež prebivalcev, ki
se s pitno vodo oskrbuje v okviru javne službe se bo ocenjevala racionalnost rabe pitne in s
tem podzemne vode. Vir podatkov bodo količina odvzete pitne podzemne vode podatki o
povečanju stavbnih zemljišč (dopolnjen osnutek OPN), podatki o količinskem stanju
Matrika ZVO d.o.o.
stran 145 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
vodnega telesa podzemne vode (MKO, ARSO), podatki o razpoložljivosti podzemne vode v
vodnem telesu podzemne vode (MKO, ARSO).
S kazalnikom Delež nepozidanih zemljišč za stanovanjsko gradnjo se bo ugotavljalia
racionalnost izrabe prostora v občini. Viri podatkov bodo veljavna namenska raba (veljavni
plan), predvidena namenska raba (dopolnjen osnutek OPN) in dejanska raba prostora
(MKO).
S kazalnikom Površina kmetijskih zemljišč se bo spremljala razpoložljivost kmetijskih
zemljišč. Viri podatkov bodo veljavna namenska raba (veljavni plan) in predvidena
namenska raba (dopolnjen osnutek OPN).
S kazalnikom Površina gozdnih zemljišč se bo spremljala površina gozdov. Viri podatkov
bodo veljavna namenska raba (veljavni plan), predvidena namenska raba (dopolnjen
osnutek OPN) in podatki o funkcijah gozda (ZGS).
S kazalnikom Poraba končne energije na prebivalca se bo spremljala poraba električne
energije in energije za ogrevanje. Poraba zajema vse sektorje; javne zgradbe, gospodarstvo
in gospodinjstva. V analizo ni zajeta poraba prometa.
Tabela 83: Cilj in kazalci stanja okolja
Okoljski cilj OPN
Kazalci stanja okolja
-Površina kmetijskih zemljišč
-Površina gozdnih zemljišč
-Količina odvzete pitne vode iz vodnega telesa
-Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje v okviru javne službe
-Delež nepozidanih zemljišč za stanovanjsko gradnjo
-Poraba končne energije na prebivalca
Racionalna raba
naravnih virov
12.5.3
Metode vrednotenja in ugotavljanja vplivov OPN
V nadaljevanju sledi tabela z lestvico velikostnih razredov učinkov na rabo naravnih virov in
kmetijskih zemljišč.
Tabela 84: Lestvica velikostnih razredov z načinom vrednotenja vplivov izvedbe
plana na uresničevanje okoljskih ciljev glede na pričakovane spremembe kazalcev
stanja okolja in glede na splošno stanje naravnih virov v občini
Opredelitev
Razred
razreda
učinka
učinka
A
ni vpliva
oziroma je
lahko vpliv
pozitiven
B
nebistven
vpliv
Vrednotenje glede na spremembe kazalcev stanja okolja in glede na splošno stanje naravnih
virov v občini
KAZALCI
Površina
Količina
Delež
Delež
Površina
Poraba končne energije
kmetijskih
odvzete
prebivalcev, nepozidanih
gozdnih
na prebivalca
zemljišč*
pitne vode ki se s pitno zemljišč za
zemljišč**
iz vodnega vodo
stanovanjsko
telesa
oskrbuje v
gradnjo
okviru
javne
službe
Z načrtom predvideni posegi ne bodo imeli negativnih vplivov na rabo naravnih virov oz.
učinkov ali pa bodo ti pozitivni.
Več kot
Količina
Več kot
Delež se ne
Več kot
Manj kot 6
1.027 ha
odvzete
75%
povečuje
787 ha
MWh/prebivalca*leto
vode se ne populacije
(ostane
(za ogrevanje in poraba
spremeni
občine
okoli 3%
električne E)
ali se
koristi javni vseh
zmanjša
vodovod.
stavbnih
(manj kot
zemljišč
48.545 m3
letno)
Z načrtom predvideni posegi bodo imeli na rabo naravnih virov nebistven vpliv. Vplivi
posegov ne bodo povečevali rabo in koriščenje naravnih virov.
Zmanjšanje Odvzem
Delež se
Delež se
Zmanjšanje Poraba med 28-32
površin za
pitne vode zmanjša za poveča do
površin za
MWh/prebivalca*leto
manj kot
se poveča
10%.
50%
manj kot
Matrika ZVO d.o.o.
stran 146 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Vrednotenje glede na spremembe kazalcev stanja okolja in glede na splošno stanje naravnih
virov v občini
KAZALCI
Površina
Količina
Delež
Delež
Površina
Poraba končne energije
Opredelitev kmetijskih
odvzete
prebivalcev, nepozidanih
gozdnih
na prebivalca
Razred
razreda
zemljišč*
pitne vode ki se s pitno zemljišč za
zemljišč**
učinka
učinka
iz vodnega vodo
stanovanjsko
telesa
oskrbuje v
gradnjo
okviru
javne
službe
5%
do 20 %
10%
Z načrtom predvideni posegi lahko, brez ustreznih omilitvenih ukrepov, vplivajo na
nebistven
povečanje rabe naravnih virov ali kmetijskih zemljišč. Za kompenzacijo teh vplivov so nujno
vpliv pod
potrebni učinkoviti omilitveni ukrepi.
pogoji (ob
C
Zmanjšanje Odvzem
Delež se
Delež se
Zmanjšanje Povečanje za 10%
izvedbi
površin za
pitne vode zmanjša za poveča do
površin za
(poraba doseže
omilitvenih
več kot 5% se poveča
20%.
100%
več kot
povprečno državno
ukrepov)
do 30 %
10%
raven).
Z načrtom predvideni posegi imajo lahko na rabo naravnih virov in kmetijske površine
bistven vpliv, načrtovani posegi so lahko tudi v nasprotju s posameznimi okoljskimi cilji.
Vplivi posegov se lahko z izvedbo omilitvenih ukrepov sicer omeji, vendar okolje ni zmožno
prenesti povečane rabe.
bistven
D
vpliv
Zmanjšanje Odvzem
Delež se
Delež se
Zmanjšanje Povečanje za 25%.
površin za
pitne vode zmanjša za poveča do
površin za
več kot
se poveča
50%.
200%
manj kot
20%
do 50 %
30%
Z načrtom predvideni posegi imajo lahko uničujoč vpliv. Raba naravnih virov in koriščenje
kmetijskih površine se lahko izjemno poveča, kompenzacija vplivov ni možna, posledice
načrtovanih posegov pa so tudi v nasprotju z okoljskimi cilji.
uničujoč
E
Zmanjšanje Odvzem
Delež se
Delež se
Zmanjšanje Povečanje za 50%.
vpliv
površin za
pitne vode zmanjša za poveča nad
površin za
več kot
se poveča
100%.
200%
manj kot
50%
nad 50 %
50%
ugotavljanje Ugotavljanje vpliva ni možno zaradi pomanjkanja podatkov o predvidenih posegih ali zaradi
X
vpliva ni
pomanjkanja podatkov o obstoječem stanju okolja.
možno
*Referenčna-izhodiščna vrednosti za spremljanje gibanja kazalca je osnovna dejanska raba. Nove vrednosti kazalca
bodo zajemale podatke iz osnovne namenske rabe OPN.
**Referenčna-izhodiščna vrednosti za spremljanje gibanja kazalca je osnovna dejanska raba. Nove vrednosti
kazalca bodo zajemale podatke iz osnovne namenske rabe OPN.
12.6
Vrednotenje vplivov izvedbe OPN
12.6.1 Kmetijska zemljišča
Površine kmetijskih zemljišč v OPN se glede na veljaven plan zmanjšajo za okoli 112 ha
(9,7%) in se približajo površini po dejanski rabi. Zmanjšanje gre predvsem na račun
uskladitve zaraščenih kmetijskih površin na stikih G/K.
V OPN je predlaganih 262 uskladitev z dejanskim stanjem (12,26 ha, od tega na kmetijska
zemljišča 10,7 ha), 77 izvzemov (pri izbrisih je vrnjenih v kmetijska zemljišča 3,75 ha in v
gozdove 0,47 ha) ter 57 pobud (7,8 ha).
Večji poseg v K1 zemljišča je na območju Goričaka/Hrastovca (EUP: HR04, 1,07 ha).
MKO (sektor kmetijstvo) se je do pobude v prvih smernicah izreklo odklonilno.
Ministrstvo je menilo, da je poseg nesprejemljiv zaradi prostih nezazidanih površin v
neposredni bližini. Občina naj prouči variantne rešitve na zemljiščih nekmetijskih namenskih
rab.
Odgovor Občine je bil, da so proste nezazidane površine zaradi kmetijskih zemljišč v
poševnini, gozdnega roba in neurejenega lastništva neprimerne za gradnjo objektov.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 147 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Ker je prišlo do izvzema oz. vračila stavbnih zemljišč v kmetijska (izbris št. 134/1, površina
12.325 m2), se je MKO v dopolnilnih smernicah do pobude izreklo pozitivno.
Pripravljavci OP se pridružujemo mnenju MKO.
Ugotavljamo, da se z OPN neustrezno označujejo državne ceste (obe regionalni cesti skozi
občino). Niso označene kot stavbna zemljišča (PC), ampak večinoma kot K zemljišča. V OPN
ni ustrezne ažuracije starega plana, kjer državne ceste v odprtem prostoru večinoma niso
označene kot cestno zemljišče.
Nadomestna kmetijska zemljišča31 (NKZ)
POZOR!
V juniju 2011 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih
zemljiščih /ZKZ-C/ (Ur. l. RS, št. 43/11).
 V postopkih prostorskega načrtovanja lokalnih skupnosti, v katerih so bili sklepi o
začetku postopka priprave prostorskega akta sprejeti pred uveljavitvijo predpisa iz
3.b člena zakona (uredba, ki bo določila območja za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki
so strateškega pomena za RS), pred objavo seznama organizacij iz 3.f člena zakona
(organizacije, ki bodo lahko izdelovale strokovne podlage32 iz 3.c člena zakona) in
pred uveljavitvijo predpisov 3.c člena zakona, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo,
pri izdaji smernic in mnenj obravnava načrtovane posege tako na najboljša kot tudi
na druga kmetijska zemljišča v skladu s 6. in 44. členom Zakona o prostorskem
načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 in 80/10 – ZUPUDPP) ter
na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi (tudi Pravilnik o kriterijih za
načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih
zemljiščih zunaj območij naselij (Ur. l. RS, št. 110/08). Pravilnik o kriterijih za
načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih
zemljiščih zunaj območij naselij so v prehodnem obdobju, do izdaje relevantnih
podrejenih predpisov, uporablja, razen v delu nadomestnih kmetijskih zemljišč.
 Smernice in mnenja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, izdana v postopkih
priprave prostorskih aktov (primer OPN Zavrč), ki ob uveljavitvi zakona še niso
končani, se še naprej uporabljajo, razen v delu, ki se nanaša na nadomeščanje
kmetijskih zemljišč.
V procesu načrtovanja OPN občine Zavrč torej ni treba za izgubljene resurse K zemljišč
predvideti območja nadomestnih kmetijskih zemljišč.
Z dnem veljave zakona je že začelo veljati načelo plačevanja odškodnin za gradnjo na
zemljišč, ki so v dejanski rabi kmetijska.
31
Kot nadomestna kmetijska lahko štejejo zamljišča, ki:
Po namenski rabi niso kmetijska zemljišča ter
- Po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč niso uvrščena v skupino dejanske rabe »njive in
vrtovi«, »tranji nasadi«, »travniške površine« (Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih
zemljišč).
32 Strokovne podlage bodo morale vsebovati:
–ugotovitve o: boniteti kmetijskih zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, izvedenih
komasacijah, osuševanjih ali namakanjih, bližini vodnih virov, primernih za namakanje, obstoju trajnih nasadov ali
lokalnih značilnosti kmetijske pridelave in rabe kmetijskih zemljišč.
–V primeru ugotovljenega neskladja med določeno boniteto kmetijskih zemljišč in stanjem v naravi, elaborat
spremembe bonitete zemljišč s sestavinami v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Ne glede na
zakon, ki ureja evidentiranje nepremičnin, elaborat spremembe bonitete zemljišč izdela organizacija iz 3.f člena
tega zakona, pri čemer potrditev odgovornega geodeta ni obvezna, strokovna dela pa izvaja oseba, ki ima
pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin;
–na zahtevo MKGP, tudi podatke iz tega odstavka za druga zemljišča, potencialno primerna za kmetijsko pridelavo;
–predlog območij, primernih za izvajanje agrarnih operacij glede na boniteto kmetijskih zemljišč, zaokroženost in
topografske značilnosti;
–predlog območij, primernih za odpravljanje zaraščanja glede na boniteto kmetijskih zemljišč, zaokroženost in
topografske značilnosti.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 148 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
12.6.2 Ostalo
Mineralne surovine
Z OPN na strateškem nivoju niso predvidene nove površine nadzemnih ali podzemnih
pridobivalnih prostorov.
Ugotavljamo, da je raba opuščenega, zaraščajočega kamnoloma (brez koncesije) na parc.
št. 41, 42, 44, 50 in del 48, vse k.o. Hrastovec, v OPN nepravilna. Ker gre za nelegalen kop,
ki je zaraščen, po dejanski rabi gozd, se mora z OPN to območje opredeliti z rabo gozd (G).
Dodaten razlog za spremembo rabe je tudi ta, da bo nova raba primernejša oz. bolje
usklajena z varstvenimi cilji ohranitve habitata kvalifikacijskih vrst SPA Drava.
Gozd
Površine gozdnih zemljišč v OPN se glede na veljavno namensko rabo povečajo za okoli
15%. Velika večina na račun uskladitev z dejansko rabo-pri tem je načrtovalec uporabil
evidenco in shp iz registra dejanske rabe (MKO). Zaraščanje kmetijskih površin je močno
prisotno tudi v občini Zavrč.
Ugotavljamo, da so splošni PIP za gozd (G), navedeni v 90. členu, ustrezni.
Pitna voda
Ugotavljamo, da so strateške zasnove oskrbe z vodo ustrezne.
Ocena porabe pitne vode
V kolikor se pozida ves stavbeni fond, lahko pričakujemo okoli 200 dodatnih prebivalcev, kar
pomeni prirast za okoli 12%. Ob tem bi se poraba vode prav toliko povečala. Večjih
gospodarskih odjemalcev ni pričakovati.
Ugotavljamo oz. ocenjujemo, da je na razpolago dovolj pitne vode za predvideni razvoj
občine in da vodne zaloge Ptujskega polja ob tem ne bodo ogrožene.
Raba energije
Ugotavljamo, da se na strateškem nivoju vzpodbuja raba OVE (člen 23. Oskrba z
energijo); Citat:
»Za vsa območja občine, še posebej pa za razpršeno poselitev, se spodbuja opremljanje
stavb z napravami za izkoriščanje obnovljivih virov energije« konec citata.
Ocenjujemo, da se poraba končne energije na prebivalca v bodoče ne bo bistveno
povečala in da bo še naprej nižja od državnega povprečja.
Ugotavljamo, da v planu ni zadostnih pogojev za postavitev prostostoječih fotovoltaičnih
naprav. Splošni PIP za postavitev sončnih elektrarn na strehe objektov so ustrezni, dočim
splošni PIP za kmetijske površine ne omogočajo postavitve prostostoječih sončnih elektrarn.
Po našem mnenju, bi PIP morali izjemoma dopuščati tovrstne objekte na K2 zemljiščih dot
dopolnilno dejavnost kmetijam (glej razlago v nadaljevanju tabeli Priporočila in zakonske
obveznosti).
Ugotavljamo, da plan ne predvideva izgradnjo malih hidroelektrarn (MHE) na območju
občine.
Stavbna zemljišča in nezazidana stavbna zemljišča
Tabela 85: Površine posameznih kategorij podrobnejše namenske rabe prostora
(PNRP) v OPN
PNRP
SK
SS
CU
CD
površina [ha]
10,98
1,47
12,02
1,17
Matrika ZVO d.o.o.
PNRP
Av
ZK
PO
K1
stran 149 od 191
površina [ha]
0,79
0,68
3,37
493,50
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
IG
IK
BT
BC
A
SKUPAJ
2,06
1,25
0,64
3,82
75,44
1.926,80
K2
G
O
E
VC
551,16
758,56
0,39
0,06
9,44
Z novim OPN se povečajo površine stavbnih zemljišč glede na veljavni plan za okoli 16 ha
oz za 17%. Z OPN se skupne površine S zemljišč približajo skupni površini po dejanski rabi.
Nezazidana stavbna zemljišča v OPN
Površine NSZ v strnjenih naseljih:
 Zavrč: 3,96 ha
 Hrastovec: 0,86 ha
 Goričak: 4,54 ha
 SKUPAJ: 9,36 ha
Površine NSZ v odprtem prostoru:
 Zavrč: 0,5 ha
 Hrastovec: 2,25 ha
 Goričak: 1,09 ha
 Belski Vrh: 0,95 ha
 Gorenjski Vrh: 1,28 ha
 Pestike: 0,47 ha
 Korenjak: 0,4 ha
 Drenovec: 0,5 ha
 Turški Vrh: 1,91 ha
 SKUPAJ: 9,36 ha
SKUPAJ je v OPN 18,72 ha NSZ, od tega jih je okoli 5 ha primernih za stanovanjsko gradnjo
oz. Površine za stanovanjsko gradnjo obsegajo 4,3% vseh stavbnih zemljišč (114 ha).
Ugotavljamo, da se z OPN racionalno načrtujejo nove površine stavbnih zemljišč. Nove
tovrstne površine bodo omogočalo prostor (skupaj z že obstoječimi) za okoli 200 novih
prebivalcev kar, po naši oceni, ne ogroža razvoja Občine in zadošča glede na pozitiven trend
skupnega prirasta prebivalcev, ki je zabeležen v zadnjem obdobju.
OCENA
B
B
/
/
/
/
/
/
Komentar tabele:
Ugotavljamo nebistven neposreden, daljinski, kumulativen vpliv na rabo vode.
Ugotavljamo nebistven kumulativen vpliv na površine gozdnih zemljišč (zmanjšanje).
Matrika ZVO d.o.o.
stran 150 od 191
Sinergijski
Kumulativni
Začasni
Trajni
Dolgoročni
Racionalna raba naravnih virov
Srednjeročni
Naravni viri
Kratkoročni
Okoljski cilj
Daljinski
Segment
okolja
Neposredni
Tabela 86: Prikaz opredelitve pomembnih vplivov izvedbe plana
/
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Tabela 87: Vrednotenje pričakovanih sprememb smeri gibanja kazalcev stanja
okolja za okoljski cilj Racionalna raba naravnih virov zaradi izvedbe OPN
Okoljski
cilj
Kazalci stanja
okolja
Površina
kmetijskih
zemljišč
Podatek za leto
2013 ali zadnje leto,
ki je na voljo
1.027 ha (dejanska
raba)
Ocenjena
smer
gibanja
kazalca

(1.044osnovna
raba v OPN)
Racionalna
raba
naravnih
virov
Površina gozdnih
zemljišč
788 ha (dejanska
raba)

(759osnovna
raba v OPN)
Ocena
razvoja
kazalca
oz. vpliva
na okolje
Obrazložitev
OPN relativno dobro
povzema dejansko stanje v
naravi.
Površine kmetijskih zemljišč
v OPN se glede na veljaven
plan zmanjšajo za okoli 112
ha (9,7%) in se približajo
površini po dejanski rabi.
Zmanjšanje gre predvsem
na račun uskladitev z
dejanskim stanjem
zaraščenih kmetijskih
površin na stikih G/K.
Ugotavljamo, da se z OPN
neustrezno označujejo
državne ceste (obe
regionalni cesti skozi
občino). Niso označene kot
stavbna zemljišča (PC),
ampak večinoma kot K
zemljišča. V OPN ni ustrezne
ažuracije starega plana, kjer
državne ceste v odprtem
prostoru večinoma niso
označene kot cestno
zemljišče.
Zaradi tega bi skupna
površina K zemljišč v OPN
morala biti manjša.
OPN dobro povzema
dejansko stanje v naravi,
predvsem zaradi tega, ker so
se območja stikov K/G
zemljišč urejala glede na
ažurno državno evidenco
dejanske rabe (MKO).
Novi plan malo posega v
veljavno gozdno rabo.
Na območjih varovalnih
gozdov ob Dravi ni posegov.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 151 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Okoljski
cilj
Kazalci stanja
okolja
Količina odvzete
pitne vode iz
vodnega telesa
Podatek za leto
2013 ali zadnje leto,
ki je na voljo
48.545 m3 letno
Ocenjena
smer
gibanja
kazalca

(54.370 do
leta 2020)
Ocena
razvoja
kazalca
oz. vpliva
na okolje
Obrazložitev
Ocenjujemo, da bi bilo
mogoče na nezazidanih
stavbnih zemljiščih (NSZ), ki
obsegajo v OPN okoli 5 ha,
zgraditi okoli 50
enostanovanjskih zgradb33,
kar pomeni ob predpostavki
4 osebe/stanovanjsko
zgradbo, novih stanovanjskih
površin za okoli 200
prebivalcev, oz. povečanje
za okoli 12%.
Ocena je delana za
dolgoročno obdobje do leta
2020.
Ob tem bi bilo pričakovati
tudi podobno povečanje
porabe pitne vode.
Ne pričakujemo velikih
gospodarskih porabnikov
vode.
SKUPAJ je v OPN 18,72 ha
NSZ, od tega jih je okoli 5
ha primernih za
stanovanjsko gradnjo.
Delež
nepozidanih
zemljišč za
stanovanjsko
gradnjo
Delež
prebivalcev, ki
se s pitno vodo
oskrbuje v
okviru javne
službe
3% (glede na vsa
stavbna zemljišča)
75%

4,3%

33
Ugotavljamo, da se z OPN
racionalno načrtujejo nove
površine stavbnih zemljišč.
Nove tovrstne površine bodo
omogočalo prostor (skupaj z
že obstoječimi) za okoli 200
novih prebivalcev kar, po
naši oceni, ne ogroža razvoja
Občine in zadošča glede na
pozitiven trend skupnega
prirasta prebivalcev, ki je
zabeležen v zadnjem
obdobju.
V bodoče bo delež
prebivalcev, ki se s pitno
vodo oskrbuje v okviru javne
službe prav gotovo naraščal,
ker bodo predvidene širitve
naselij Goričak in Zavrč
vključene v vodovodno
omrežje. V ostalih naseljih v
odprtem prostoru niso
predvidene niti mogoče
obširne dodatne
stanovanjske pozidave. Gre
za manjše širitve v obsegu
obstoječih kmetih oz.
gospodarstev.
Preračun se je delal s predpostavkami 1000 m2 bruto površin/stanovanjski objekt z manipulativnimi površinami,
4 stanovalci/objekt.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 152 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Okoljski
cilj
Kazalci stanja
okolja
Poraba končne
energije na
prebivalca
Podatek za leto
2013 ali zadnje leto,
ki je na voljo
31,1
MWh/prebivalca*leto
(l. 2000-06)
Ocenjena
smer
gibanja
kazalca
Ocena
razvoja
kazalca
oz. vpliva
na okolje

Obrazložitev
Ocenjujemo, da se poraba
končne energije na
prebivalca v bodoče ne bo
bistveno povečala in da bo
še naprej veliko nižja od
državnega povprečja.
V občini se ne načrtujejo
veliki industrijski obrati, ki
so veliki porabniki energije
(niti raba to dovoljuje).
V edini gospodarski coni
Zavrč so predvidene obrtnetrgovske-storitvene
dejavnosti.
Legenda:
 povečanje vrednosti
 zmanjšanje vrednosti
 vrednost bo ostala enaka
Ugotavljamo, da bo vpliv OPN na naravne vire nebistven (ocena B).
Tabela 88: Priporočila in zakonske obveznosti
Oz
na
1
Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega
1000 m2 in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina
presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba
izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 153 od 191
Časovni okvir
izvajanja
Nosilec izvedbe
Med izvajanjem
OPN
Investitor
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Oz
na
Časovni okvir
izvajanja
2
Nosilec izvedbe
V strateškem delu OPN se velikokrat omenja, da bo Občina vzpodbujala
razne oblike trajnostnega razvoja; npr. opremljanje stavb z napravami
za izkoriščanje obnovljivih virov energije (člen. 23), ekološko gradnjo in
rekonstrukcijo stavb, grajenih iz naravnih materialov, ki zaradi svoje
zasnove za obratovanje potrebujejo manj energije (člen 19.) ipd. Vse
omenjene vzpodbude so premalo konkretizirane v izvedbenem delu
OPN. Postavitev OVE objektov so možne le na rabah SS, SK in C.
Predlagamo, da se izvedbeni del dopolni tako, da bo izjemoma
dopustna postavitev prostostoječih sončnih elektrarn na K2 zemljiščih,
seveda, pod pogojem, da niso kršeni varstveni režimi in pod pogoji, ki
jih bodo v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja zahtevali pristojni
soglasodajalci.
Predlagamo sledečo dikcijo PIP:
»Izjemoma je gradnja sistemov za izkoriščanje sočne energije dopustna
tudi na drugih kmetijskih zemljiščih, vendar le v primeru, ko gre za
gradnjo za potrebe obstoječe kmetije in se bo proizvodnja električne
energije izvajala kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. Gradnja sistemov
za izkoriščanje sočne energije se v takih primerih na kmetijskem
zemljišču dopusti le v primerih:
-če se z meritvami sevanja pokaže, da je gradnja takega objekta
smiselna in ekonomsko upravičena,
-če je v razdalji 100 m zagotovljen priključek na javno
elektroenergetsko omrežje,
-če se postavitev panelov za izkoriščanje sončne energije izvedbe brez
temeljenja,
-če se pod sistemom za izkoriščanje sočne energije ohrani kmetijska
raba (pašništvo ali travništvo),
-če s postavitvijo sistema za izkoriščanje sončne energije ni motena
obstoječa kmetijska dejavnost,
-če s postavitvijo sistema za izkoriščanje sončne energije ni prizadet
proizvodni potencial kmetijskega zemljišča,
-če sončna elektrarna ni na vidno izpostavljenem območju,
-če sončna elektrarna ni na zavarovanem območju kulturne dediščine
ali na njenem vplivnem območju,
-če sončna elektrarna ni na zavarovanem območju narave,
Med
-če je po obratovalni dobi mogoče zemljišče brez večjih težav mogoče
načrtovanjem
vrniti v prvotno stanje.«
OPN
Občina Zavrč
1
Raba državnih cest (RI in RIII) ni ažurirana glede na veljavni plan, torej
Med
niso označene kot PC. Predlagamo, da se raba uskladi z dejanskim
načrtovanjem
stanjem.
OPN
Občina Zavrč
Pojasnitev prednostnega upoštevanja ukrepov navedenih v tabeli:

Zakonske obveznosti. Oznaka: 1

Omilitveni ukrepi, ki imajo status priporočil. Z upoštevanjem le-teh se dodatno zmanjša vpliv. Oznaka: 2
12.7 Skladnost OPN z okoljskimi cilji
Plan je skladen z okoljskim ciljem.
12.8 Omilitveni ukrepi
Ker vplivi niso ocenjen kot bistveni, ni predvidenih omilitvenih ukrepov.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 154 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
12.9 Spremljanje stanja okolja
V preglednici so prikazani kazalci stanja okolja in nosilci monitoringa.
Iz spremljanja predlaganih kazalcev bo razvidno ali se stanje okolja v občini izboljšuje ali
slabša in ali se uresničujejo opredeljeni okoljski cilji. Kazalca naj spremlja Občina in
predstavi javnosti na vsakih 5 let v obliki poročila.
Tabela 89: Kazalci stanja okolja za spremljanje
Kazalci stanja okolja
Površina kmetijskih zemljišč
Površina gozdnih zemljišč
Količina odvzete pitne vode iz vodnega telesa
Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje v okviru javne službe
Delež nepozidanih zemljišč za stanovanjsko gradnjo
Poraba končne energije na prebivalca
Matrika ZVO d.o.o.
stran 155 od 191
Nosilec monitoringa
Občina Zavrč
Občina Zavrč
Komunalno podjetje Ptuj d.d
Občina Zavrč
Komunalno podjetje Ptuj d.d
Občina Zavrč
Občina Zavrč
Občina Zavrč
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
13 ODPADKI
13.1
Zakonodaja in viri
Mednarodne konvekcije, predpisi Evropske unije in resolucije
o
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja /ReNPVO/ (Ur. l. RS, št. 2/06)
Predpisi Republike Slovenije
o
o
o
o
o
o
Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (Ur. l. RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06 Skl.US: U-I51/06-5, 39/06-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl. US:
U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12)
Uredba o odpadkih (Ur. l. RS, št. 103/11)
Uredba o odpadnih oljih (Ur. l. RS, št. 24/12)
Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. l. RS, št. 34/08)
Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Ur. l. RS, št. 34/08, 6/11)
Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s
komunalnimi odpadki (Ur. l. RS, št. 21/01)
Občinski in ostali predpisi
o
Odlok o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in
prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja
komunalnih odpadkov na območju občine Zavrč (Ur. l. RS, št. 47/06, 37/07)
Viri in literatura
o
o
o
Informacije Čisto mesto d.o.o., avgust 2012
ARSO, avgust 2012
Izvajanje gospodarske javne službe ravnanja za odpadki na območju občine Zavrč v letu
2011, Čisto mesto Ptuj d.o.o., Ptuj, marec 2012
13.2
Stanje okolja
Izbrana kazalca stanja okolja
- Letna količina komunalnih odpadkov
- Število prebivalcev na eden ekološki otok
kažeta na DOBRO stanje.
V letu 2011 se je v občini zbralo 292 ton odpadkov ALI 171 kg/prebivalca*leto oz. okoli 154
kg mešanih komunalnih odp./prebivalca, kar je veliko manj od državnega povprečja34.
V letu 2011 je nastalo skupaj 226 ton odpadkov.
V občini je 9 EKO otokov na katere gravitira v povprečju okoli 180 ljudi. EKO otoki so
zadovoljivo razporejeni po aglomeracijah.
34
Leta 2009 je bilo zbranih v Sloveniji 912.981 ton komunalnih odpadkov oziroma 449 kg odpadkov na prebivalca.
Pri ravnanju s komunalnimi odpadki še vedno prevladuje odstranjevanje (71%), predvsem odlaganje (64 %) (vir:
ARSO, Kazalci okolja, julij 2011).
Matrika ZVO d.o.o.
stran 156 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Uvod
Na območju občine ni odlagališča odpadkov, odlaganje odpadkov z območja občine je
urejeno na centralnem odlagališču odpadkov v Gajkah, v Mestni občini Ptuj.
Predvidoma bo Občina zgradila zbirni center za odpadke za celotno območje.
Organizirano je ločeno zbiranje odpadkov. Javno službo na območju občine Zavrč izvaja
podjetje Čisto mesto Ptuj d.o.o. Poglavitne naloge koncesionarja so:
 zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov iz posod (gospodinjstva, podjetja)
 zbiranje in odvoz ločeno zbranih odpadkov preko zbirnih mest (ekološki otoki)
 zbiranje in odvoz odpadkov iz zbirnih centrov
 zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov
 zbiranje nevarnih gospodinjskih odpadkov.
Akcija zbiranja kosovnih odpadkov se izvaja enkrat letno, predvidoma meseca junija.
Akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev se organizira enkrat letno, predvidoma v
mesecu november.
V občini je 9 ekoloških otokov (v nadaljevanju: EKO otoki) za zbiranje ločenih frakcij
odpadkov (papir, steklo, pločevina, plastika, 4x1100 l posode), kar pomeni, da na eden EKO
otok v povprečju gravitira okoli 180 prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini.
Razporejenost EKO otokov po naselji:
 Zavrč-6 otokov
 Goričak-1 otok
 Hrastovec-1 otok
 Turški Vrh-1 otok.
Količine odpadkov
Tabela 90: Količine ločeno zbranih frakcij odpadkov v občini v l. 2010/11 (vir: Čisto
mesto Ptuj d.o.o.)
Tip odpadka
Mešani komunalni odpadki
Papirnata embalaža
Plastična embalaža
Steklena embalaža
Kosovni odpadki
Biološki odpadki0
SKUPAJ
Količina (tone), l. 2010
261,38
7,28
4,02
4,62
14,92
292,22
Količina (tone), l. 2011
185,36
1,32
12,42
18,79
4,84
4,10
226,83
Komentar tabele:
V letu 2010 je nastalo skupaj 292 ton odpadkov, oz okoli 154 kg mešanih komunalnih
odp./prebivalca, kar je veliko manj od državnega povprečja. V letu 2011 je nastalo skupaj
226 ton odpadkov.
Tabela 91: Količine zbranih mešanih komunalnih odpadkov na prebivalca v
nekaterih državah EU in v občini Zavrč
Država
Občina Zavrč (l. 2010)
Slovenija (l. 2009)
EU 27
Avstrija
Nemčija
Romunija
Slovaška
Velika Britanija
Švedska
Matrika ZVO d.o.o.
Količina (kg/leto*prebivalca)
154
449
522
597
546
379
309
572
518
stran 157 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Divja odlagališča
Slika 16: Divja odlagališča odpadkov v občini (vir: www.geopedia.si, avgust 2012,
karta. Register divjih odlagališč )
Legenda:
Črni krogec: Divje odlagališče - potrjeno
Rdeči krogec: Divje odlagališče nevarnih odpadkov – potrjeno
V registriranih odlagališčih nevarnih odpadkov gre za salonit (plošče), gume in za
posamezne odvržene avtomobile.
13.3
Varovana območja in pravni režimi
Ni posebnih varovanih območij.
13.4 Analiza smernic nosilcev urejanja prostora
Podjetje Čisto mesto d.o.o. ni podalo smernic k osnutku OPN.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 158 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
13.5
Okoljski cilji s kazalci stanja okolja in metode
vrednotenja
13.5.1
Izhodišča
Okoljski cilji plana izhajajo iz obveznosti Republike Slovenije na osnovi sprejetih
mednarodnih pogodb in veljavnih predpisov, ter se kot taki odražajo v sprejetih
programskih dokumentih (ReNPVO).
Tabela 92: Vrednotenje skladnosti in vključenosti okoljskega cilja OPN
Okoljski cilji
-Zapiranje krožnih snovnih tokov v
smislu definiranja in obravnave
življenjskih ciklusov virov in dobrin z
opredelitvijo optimalnih deležev
uporabe in predelave odpadkov.
Odpadki
-Zmanjševanje količin odpadkov z
integracijo proizvodnih in porabniških
vzorcev in navad, življenjskih navad,
tehnoloških izboljšav, ekonomskih
aktivnosti in ukrepov, demografskih
sprememb.
13.5.2
ReNPVO
2005–2012
Okoljski cilji
OPN
Zaključki vrednotenja
Učinkovito
ravnanje z
odpadki
Z okoljskim ciljem Učinkovito
ravnanje z odpadki se želi
zmanjšati količine neustrezno
zbranih odpadkov in
zagotoviti ustrezno ravnanje z
odpadki, zato je skladen s cilji
Resolucije o Nacionalne
programu varstva okolja.
Okoljski cilji s kazalci
Z okoljskim ciljem želimo zagotoviti ustrezno ravnanje z odpadki na občinskem nivoju.
Doseganje cilja se bo merilo neposredno s količinami zbranih odpadkov in načinom ravnanja
z njimi.
Tabela 93: Okoljski cilj in izbrana kazalca stanja okolja
Okoljski cilj OPN
Učinkovito ravnanje z odpadki
13.5.3
Kazalca stanja okolja
-Letna količina komunalnih odpadkov na prebivalca
-Število prebivalcev na eden ekološki otok
Metode vrednotenja in ugotavljanja vplivov OPN
V nadaljevanju sledi tabela z lestvico velikostnih razredov učinkov na segment odpadkov.
Tabela 94: Lestvica velikostnih razredov z načinom vrednotenja vplivov izvedbe
plana na uresničevanje okoljskih ciljev glede na pričakovane spremembe kazalcev
stanja okolja in glede na splošno stanje ravnanja z odpadki
Razred
učinka
A
B
C
KAZALCA
Opredelitev razreda
Letna količina mešanih komunalnih
Število prebivalcev na eden ekološki
učinka
odpadkov
otok
Izvedba plana ne bo vplivala na nastajanje odpadkov oziroma se bo količina
odloženih odpadkov zmanjšala. Pozitiven vpliv bo v primeru, da bo plan predvidel
ni vpliva oziroma je
zmanjšanje količine odloženih odpadkov in zaznavno vplival na delež ločeno
lahko vpliv
zbranih odpadkov. Stanje na področju ravnanja z odpadki se po izvedbi plana ne
pozitiven
bo spremenilo oziroma se bo spremenilo v pozitivnem smislu.
Manj kot 185 ton
180 in manj
Z izvedbo plana se ne bo bistveno vplivalo na nastajanje odpadkov oziroma na
povečanje količine odloženih odpadkov. Stanje na področju ravnanja z odpadki
nebistven vpliv
bo po izvedbi plana v veliki meri podobno, kot je bilo pred samo izvedbo.
nebistven vpliv pod
pogoji (ob izvedbi
omilitvenih
ukrepov)
Matrika ZVO d.o.o.
Količina se poveča za več kot 15%.
Število se poveča za 10%.
Z izvedbo plana se ne bo bistveno vplivalo na nastajanje odpadkov oziroma na
povečanje količine odloženih odpadkov ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Brez
upoštevanja omilitvenih ukrepov se bo stanje na področju ravnanja z odpadki
poslabšalo.
Količina se poveča za 30%.
Število se poveča za 30%.
stran 159 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Razred
učinka
D
KAZALCA
Opredelitev razreda
Letna količina mešanih komunalnih
Število prebivalcev na eden ekološki
učinka
odpadkov
otok
Izvedba plana bo povzročila nastajanje velike količine odpadkov in bo vplivala na
neustrezno ravnanje z odpadki. Tudi ob upoštevanju omilitvenih ukrepov bo
bistven vpliv
ravnanje z odpadki neustrezno.
E
uničujoč vpliv
X
ugotavljanje vpliva
ni možno
Količina se poveča za 50%.
Število se poveča za 50%.
Izvedba plana bo povzročila uničujoč vpliv na področje ravnanja z odpadki.
Nastale bodo velike količine odpadkov, za katere ne bo možno zagotoviti
ustreznega ravnanja.
Količina se poveča za 100%.
Število se poveča za 100%.
Ugotavljanje vpliva ni možno zaradi pomanjkanja podatkov o predvidenih
posegih ali zaradi pomanjkanja podatkov o obstoječem stanju okolja.
13.6 Vrednotenje vplivov izvedbe OPN
Ugotavljamo, da OPN na strateškem nivoju ustrezno predvideva zbiranje, odvoz in
odlaganje odpadkov (22. člen). Predvidena je izgradnja zbirnega centra za odpadke v
občini, katerega lokacija pa na izvedbeni ravni (še) ni določena.
Ugotavljamo, da z OPN niso predvidena odlagališča odpadkov v občini.
Ugotavljamo, da bodo količine zbranih odpadkov, ob predvidenim razvojem občine in
trendom prirasta prebivalstva, naraščale. Ocenjujemo do leta 2020 za okoli 11% (glej
poglavji 8. Zrak in 9. Hrup.
Ugotavljamo, da so splošni PIP za ravnanje z odpadki (člen 74.) deloma ustrezni.
Neustrezen je odstavek 7., ki govori, da se lahko z inertnimi odpadki nasipavajo opuščeni
površinski kopi. Na območju občine ni kopov z koncesijo. Je nekaj nelegalnih kopov, največji
je poleg naselja Hrastovec, ki je v procesu zaraščanja. Torej na območju občine za nobeden
kop ni izdelan nobeden od rudarskih projektov, kjer bi bil predpisan tudi postopek zapiranja.
Zaradi tega se v OPN ne sme vzpodbujati odlaganje inertnih gradbenih odpadkov na teh
območjih. K sanaciji kopov je potrebno pristopiti na dva načina: strokovna sanacija ali
prepustitev območja samosanaciji, s tem da je v obeh primerih treba zagotoviti varnost
ljudem in živalim z postavitvijo ograj na mestih kjer obstaja možnost padca v globino.
Sanacija nelegalnega kopa (strokovna sanacija) je izvedba rudarskih del z namenom, da se
zaradi nezakonitih rudarskih del na prizadetem območju v največji možni meri vzpostavi
prejšnje stanje oziroma da to območje znova dobi s prostorskim aktom zahtevane oziroma
zaželene lastnosti.
OCENA
Dolgoročni
Trajni
Začasni
Kumulativ
ni
Sinergijski
Učinkovito ravnanje z odpadki
Srednjeroč
ni
Odpadki
Kratkoročn
i
Okoljski cilj
Daljinski
Segment
okolja
Neposredn
i
Tabela 95: Prikaz opredelitve pomembnih vplivov izvedbe plana
/
B
/
B
/
/
/
B
/
Komentar tabele:
Ugotavljamo daljinski in srednjeročen nebistven vpliv ob povečanju števila prebivalcev.
Ugotavljamo kumulativen nebistven vpliv zaradi splošnega trenda naraščanja količin
odpadkov.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 160 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Tabela 96: Vrednotenje pričakovanih sprememb smeri gibanja kazalcev stanja
okolja za okoljski cilj
Okoljski cilj
Učinkovito
ravnanje z
odpadki
Kazalci stanja
okolja
Podatek
za leto
2013 ali
zadnje
leto, ki
je na
voljo
Letna količina
mešanih
komunalnih
odpadkov
185 ton
(l. 2011)
Število
prebivalcev na
eden ekološki
otok
180
Ocenjena
smer gibanja
kazalca
Ocena razvoja
kazalca oz.
vpliva na
okolje
Obrazložitev
Ocenjujemo, da fond zemljišč za
novogradnjo sledi trendu prirasta
prebivalstva občine. Glede na
omenjeni trend lahko ocenimo, da
bo do leta 2020 število prebivalcev
zraslo za okoli 200 (11%).

(okoli 200
ton/leto do
leta 2020)
Ob tem pričakujemo, da bodo
letne v dolgoročnem obdobju
obdobju (10 let) količine porasle
prav tako za okoli 11%.
Pričakujemo, da v bodoče ne bo
več kot 200 ljudi gravitiralo na
posamezen eko otok.

Legenda:
 povečanje vrednosti
 zmanjšanje vrednosti
 vrednost bo ostala enaka
Vpliv izvedbe OPN na odpadke ocenjujemo kot nebistven (ocena B).
Tabela 97: Priporočila in zakonske obveznosti
Ozn
aka
*
Časovni okvir
izvajanja
Med izvajanjem
OPN
2
Nosilec izvedbe
Stalno spodbujanje in motiviranje prebivalstva k ločenemu
zbiranju odpadkov.
Občina Zavrč
Pojasnitev prednostnega upoštevanja ukrepov navedenih v tabeli:

Zakonske obveznosti. Oznaka: 1

Omilitveni ukrepi, ki imajo status priporočil. Z upoštevanjem le-teh se dodatno zmanjša vpliv izvedbe plana.
Oznaka: 2
13.7 Skladnost OPN z okoljskimi cilji
Plan je skladen s ciljem.
13.8 Omilitveni ukrepi
Omilitveni ukrepi v obravnavanem segmentu okolja niso potrebni, ker vpliv ni ocenjen kot
nebistven pod pogoji (C).
13.9 Spremljanje stanja okolja
Tabela 98: Kazalca stanja okolja za spremljanje
Kazalca stanja okolja
Letna količina komunalnih odpadkov na prebivalca
Število prebivalcev na eden ekološki otok
Matrika ZVO d.o.o.
Nosilec monitoringa
Čisto mesto Ptuj d.o.o., Občina Zavrč
Občina Zavrč
stran 161 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
14 ELEKTROMAGNETNO SEVANJE
14.1
Zakonodaja in viri
Mednarodne konvekcije, predpisi Evropske unije in resolucije
o
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja /ReNPVO/ (Ur. l. RS, št. 2/06)
Predpisi Republike Slovenije
o
o
o
o
o
o
o
o
Nacionalni energetski program (Ur. l. RS, št. 57/04)
Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS – Ur. l. RS. št. 76/04)
Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (Ur. l. RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06 Skl.US: U-I51/06-5, 39/06-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl. US:
U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12)
Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B,
108/09)
Energetski zakon (Ur. l. RS, št. 79/99 (8/00 popr.), 110/02-ZGO-1, 50/03 Odl.US: U-I250/00-14, 51/04, 26/05- UPB1, 118/06 (9/07 popr.), 27/07-UPB2, 70/08, 22/10)
Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št.
70/96, 41/04-ZVO-1)
Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega
sevanja ter pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, 70/96, 17/11-ZTZPUS-1)
Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (Ur. l. RS, št. 66/04, 54/05)
Občinski in ostali predpisi
/
Viri in literatura
o
o
o
o
o
o
Načrt razvoja prenosnega omrežja od leta 2007-2016, Soglasje MG, št. 360-269/200718, z dne 28.5.2007
Smernice, ELES Elektro-Slovenija, d.o.o., Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, št.:
3737/532/vk, datum: 23.2.2012
www.forum-ems.si
ELES UPO, julij 2011
ELES GIS, julij 2011
http://www.eles.si/slovensko-prenosno-omrezje/karta-prenosnega-omrežja.asp-x )
14.2
Stanje okolja
Kazalec stanja okolja Število stanovanjskih objektov, ki so v varovalnem pasu
visokonapetostnih DV in RTP kaže na DOBRO stanje.
V varovalnem pasu visokonapetostnih DV ni stanovanjskih objektov, prav tako v
varovalnem pasu ni stavbnih (stanovanjskih) zemljišč.
Varovalni pas 110 kV DV znaša 15 m na vsako stran osi.
Uvod
Vir sevanja je visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja,
nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično
komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega
uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje z:
Matrika ZVO d.o.o.
stran 162 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo


nizkofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem (v nadaljevanju EMS) od 0 Hz do
vključno 10 kHz (nizkofrekvenčni vir sevanja) in je nazivna napetost, pri kateri vir
sevanja obratuje, večja od 1kV. Vse naprave elektroenergetskega sistema delujejo
na frekvenci 50 Hz in torej sodijo v skupino nizkofrekvenčnega neionizirnega sevanja
ali
visokofrekvenčnim EMS od 10 kHz do vključno 300 GHz in je njegova največja
oddajna moč večja od 100 W (npr. mobilna telefonija, TV oddajniki...).
Nizkofrekvenčni viri sevanja
Oskrba z električno energijo se odvija v okviru elektroenergetskega sistema. Za distribucijo
električne energije do porabnikov se uporabljajo 20 kV daljnovodi (v nadaljevanju: DV) in
elektrovodi s transformatorski postajami.
Na območju občine poteka omrežje visokonapetostnih DV35:
 110 kV Formin-Nedeljanec (meddržavni DV).
Slika 17: Viri nizkofrekvenčnega EMS na območju občine: potek visokonapetostnih
DV skozi občino (vir: ELES, julij 2012)
Varovalni pas 110 kV DV poteka večinoma preko kmetijskih in gozdnih površin, kjer velja
režim za II. območje varstva pred sevanjem. Varovalni pas DV posega v območja
stanovanj (SS) le na kratkem odseku, na območju vaškega jedra Zavrč, območje gradu.
Visokofrekvenčni viri sevanja
Glede na podatke ARSO je na območju občine ena (1) bazna postaja (v nadaljevanju: BP)
za prenos signala mobilne telefonije in 1 radijski oddajnik (v nadaljevanju: TV oddajnik).
Bazna postaja:
 Lokacija: Vrbanjšak; lastnik: Mobitel d.d.; sistem: GSM 900
Radijski oddajnik:
 Lokacija: Ptuj 2; lastnik: Radio tednik Ptuj d.o.o., frekvence (MHz) in maksimalna
moč oddajanja (W)36: (104,3 in 200).
35
Slovensko visokonapetostno prenosno omrežje sestavljajo objekti na treh napetostnih nivojih: 400 kV, 220 kV in
110 kV. Omenjene distribucijske sisteme v celoti upravlja ELES, Elektro – Slovenija d.o.o., ki je v 100 % lasti
države.
36
Maksimalna moč oddajanja ali maksimalna efektivna moč izsevanja: P MAX ERP.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 163 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Slika 18: Viri visokofrekvenčnega EMS na območju občine (vir: Atlas Okolja, ARSO,
julij 2012)
Legenda:
Modri kvadrat: bazna postaja in radijski oddajnik
V bližini bazne postaje in rad. oddajnika (sta na isti lokaciji) je nekaj stanovanjskih
objektov:
 Belski vrh 28, oddaljenost okoli 30 m.
 Belski Vrh 29, oddaljenost okoli 40 m.
 Belski Vrh 30, oddaljenost okoli 40 m.
Za BP so območja, kjer se lahko v najbolj neugodnem primeru (polna obremenitev
antenskega sistema) pričakuje čezmerne sevalne obremenitve, v velikosti kroga s
polmerom med 5 in 7 m. Območje, kjer se lahko v najbolj neugodnem primeru (polna
obremenitev antenskega sistema) pričakuje čezmerne sevalne obremenitve na najbolj
občutljivih območjih, znaša za tipične BP približno med 14 in 18 m.
Bivalni prostori, ki se nahajajo neposredno pod BP na strehi so v senci (antene BP so
projektirane tako, da oddajajo skoraj vso energijo v horizontalni smeri vstran od objektov
ter nič navpično navzdol) in ker se mikrovalovi absorbirajo v različnih gradbenih materialih
(faktor povprečnega slabljenja strešno-stropne konstrukcije znaša med 10-100), so sevalne
obremenitve v bivalnih prostorih več kot 100-krat manjše od dopustnih mejnih vrednosti
(vir: www.forum-ems.si).
V Odloku o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, Publikacijska karta št. 4, je na
območju Drave zaznano potencialno območje za dodaten razvoj novih hidroelektrarn.
Na območju občine Zavrč ni objektov, ki jih je potrebno upoštevati glede na smernice
Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS-Ur. l. RS, št. 76/04Publikacijska karta št. 4; Usmeritev za razvoj energetskih sistemov).
14.3
Varovana območja in pravni režimi
V Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju sta določeni I. in
II. stopnja varstva pred sevanjem, glede na občutljivost posameznega območja naravnega
ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja:
 I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo
pred sevanjem. I. območje predstavlja območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter
turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, cisto stanovanjsko območje,
Matrika ZVO d.o.o.
stran 164 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo

območje objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa
osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in
rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno stanovanjsko območje, ki je hkrati
namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno
središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter
tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni
bivanju.
II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v
okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj,
namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni,
skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku
določena kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah,
ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
14.4 Analiza smernic nosilcev urejanja prostora
ELES Elektro-Slovenija, d.o.o., Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, št.: 3737/532/vk, datum:
23.2.2012.

Skladno z Nacionalnim energetskim programom (Ur. l. RS, 57/04) in Načrtom
razvoja prenosnega omrežja od leta 2007 – 2016 (Soglasje MG, št. 360-269/200718) je potrebno upoštevati predvideno rekonstrukcijo obstoječih enosistemskih DV
110 kV na dvosistemski napetostni nivo 2 x 110 kV.
 Širina varovalnega pasu elektroenergetskega koridorja za DV 110 kV znaša 30 m (15
m levo in 15 m desno od osi DV) (17. člen. Energetskega zakona).
Povzetek nekaterih usmeritve ELESa pri poseganju v varovalni pas DV:
 izdelati je treba ustrezno projektno dokumentacijo oz. elaborat križanja. Ob tem je
treba pridobiti projektne pogoje in nato soglasje ELES-a.
 Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov namenjenih za stalno ali
občasno bivanje ter za pomožne objekte) predložiti dokazilo pooblaščene
organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin EMS kot to določa Uredba
o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
 Za poseg v varovalni pas elektroenergetskega koridorja MORA investitor-lastnik
nepremičnine skleniti pogodbo o služnosti z ELES-om.
 ELES predlaga, da se območja stavbnih zemljišč namenjena za stalno prebivanje
ljudi ne širijo v elektroenergetske koridorje daljnovodov. Za poseg v varovani koridor
prenosnega voda mora investitor-lastnik nepremičnin skleniti pogodbo o služnosti z
izvajalci prenosne dejavnosti visokonapetostnih vodov.
 Za vse objekte je, skladno s prilogo tabel 1 in 2 Pravilnika o pogojih in omejitvah
gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu
elektroenergetskih omrežij (Ur. l. RS, št. 101/10) označene z »-« prepovedana
gradnja v varovalnem pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov. Dovoljena
osnovna namenska raba prostora znotraj 30 m širokega pasu je: območje brez
stanovanj, brez športnih, zdravstvenih, izobraževalnih, ipd objektov, namenjeno le
industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni
ali servisni dejavnosti ipd.
Ugotovitve OP:
V dopolnjenem osnutku OPN se delno upoštevajo smernice (upoštevanje).
Z OPN se v varovalnem pasu 110 KV DV ne spreminja raba. Na območju gradu (EUP: ZA01,
raba : CU) nekaj m2 rabe CU sega v varovalni pas. Na tem območju ni možno graditi
bivanjskih objektov, ker gre za robno območje vaškega jedra.
V strateškem delu OPN ali v prilogi Prikaz stanja prostora manjka prikaz 110 kV DV, ki teče
skozi občino.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 165 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
14.5
Okoljski cilji s kazalci stanja okolja in metode
vrednotenja
14.5.1
Izhodišča
Okoljski cilji plana izhajajo iz Uredbe, kjer so opredeljene mejne vrednosti veličin
elektromagnetnega polja v okolju, stopnje varstva pred sevanjem v posameznih območjih
naravnega in življenjskega okolja, način določanja in vrednotenja obremenitve okolja zaradi
sevanja ter ukrepe za zmanjševanje in preprečevanje čezmernega sevanja.
Tabela 99: Vrednotenje skladnosti in vključenosti okoljskega cilja OPN
Okoljski cilji
EMS
Okoljski cilj OPN
-Smiselno umeščanje dejavnosti in
objektov v prostor glede na prisotnost
virov elektromagnetnega sevanja,
-Vir sevanja ne sme povzročiti
čezmerne celotne obremenitve območja
s sevanjem,
-Pri načrtovanju, gradnji ali
rekonstrukciji virov sevanja je potrebno
izbrati tehnične rešitve in upoštevati
dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da
mejne vrednosti niso presežene, in
hkrati omogočajo najnižjo tehnično
dosegljivo obremenitev okolja zaradi
sevanja.
Uredba o
elektromagnetnem
sevanju v naravnem
in življenjskem okolju
Umeščanje območij
stanovanj izven
varovalnih pasov
elektroenergetskeg
a omrežja
(visokofrekvenčni
viri sevanja)
Zaključki
vrednotenja
Z okoljskim
ciljem se želi
zaščititi ljudi pred
visokofrekvenčni
mi viri sevanja.
14.5.2 Okoljski cilji s kazalci
V Uredbi so določene mejne vrednosti elektromagnetnega v okolju. Za spremljanje vpliva
EMS na okolje smo izbrali število objektov v varovalnem pasu 110 kV DV. Državni
upravljavec visokonapetostnih DV (ELES Elektro-Slovenija d.o.o.) ne predvideva gradnjo
novega DV skozi občino, je pa predvidena rekonstrukcija obstoječega enosistemskega DV v
dvosistemski.
Tabela 100: Okoljski cilj OPN s kazalcem stanja okolja
Okoljski cilj OPN
Umeščanje območij stanovanj izven varovalnih
pasov elektroenergetskega omrežja
(visokofrekvenčni viri sevanja)
14.5.3
Kazalec stanja okolja
Število stanovanjskih objektov, ki so v varovalnem pasu
visokonapetostnih DV in RTP
Metode vrednotenja in ugotavljanja vplivov OPN
Razlaga splošnih meril in metod vrednotenja vplivov se nahaja v poglavju 3.5. Merila in
metoda ugotavljanja in vrednotenja vplivov OPN. V nadaljevanju sledi lestvica ocenjevanja
in za segment okolja EMS.
Tabela 101: Lestvica velikostnih razredov z načinom vrednotenja vplivov izvedbe
plana na uresničevanje okoljskih ciljev glede na pričakovane spremembe kazalcev
stanja okolja in glede na splošno stanje EMS
Razred
učinka
Opredelitev
učinka
A
ni vpliva oziroma je
lahko vpliv pozitiven
B
razreda
nebistven vpliv
Matrika ZVO d.o.o.
KAZALEC
Število stanovanjskih objektov, ki so v varovalnem pasu visokonapetostnih DV in
RTP
Plan na raven EMS ne bo imel negativnih vplivov oz. učinkov ali pa bodo ti
pozitivni.
0
Plan bo imel na raven EMS nebistven vpliv. Zakonsko predpisane mejne
vrednosti jakosti električnega polja in gostote magnetnega polja ne bodo
presežene. Vsi vplivi posegov bodo sprejemljivi.
0
stran 166 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Razred
učinka
Opredelitev
učinka
razreda
C
nebistven vpliv pod
pogoji (ob izvedbi
omilitvenih ukrepov)
D
bistven vpliv
KAZALEC
Število stanovanjskih objektov, ki so v varovalnem pasu visokonapetostnih DV in
RTP
Plan bo imel vpliv na raven EMS. Zakonsko predpisane mejne vrednosti jakosti
električnega polja in gostote magnetnega polja bi bile zaradi izvedbe posegov
lahko presežene. Vse vplive posegov na raven EMS se lahko z izvedbo učinkovitih
omilitvenih ukrepov omeji in s tem posege naredi sprejemljive.
1-5
Plan bo na raven EMS vplival bistveno. Zakonsko predpisane mejne vrednosti
jakosti električnega polja in gostote magnetnega polja bodo zaradi izvedbe
posegov presežene. Vse vplive posegov na raven EMS se lahko z izvedbo
omilitvenih ukrepov sicer omeji, vendar lahko kljub temu pričakujemo
prekomerno obremenjevanje okolice z EMS.
5-10
Plan bo imel z EMS uničujoč vpliv. EMS se bo izjemno povečalo, zakonsko
predpisane mejne vrednosti bodo presežene, posledice načrtovanih posegov pa
so tudi v popolnem nasprotju z okoljskimi cilji.
Več kot 10
E
uničujoč vpliv
X
ugotavljanje vpliva ni Ugotavljanje vplivov z načrtom predvidenih posegov na raven EMS v okolici ni
možno
možno.
14.6 Vrednotenje vplivov izvedbe OPN
Ugotavljamo, da so splošni PIP za varstvo pred EMS (člen 93.) ustrezni.
Ugotavljamo, da v varovalnem pasu DV ali ob drugih viri EMS ni novih stanovanjskih
površin.
Z OPN se v varovalnem pasu 110 KV DV ne spreminja raba. Na območju gradu (EUP: ZA01,
raba : CU) nekaj m2 rabe CU sega v varovalni pas. Na tem območju ni možno graditi
bivanjskih objektov, ker gre za robno območje vaškega jedra.
Predlagamo, da se v splošnih PIP za prostorski razvoj na varovalnih območjih obstoječe GJIčlen 77. ali v členu 93. Splošni PIP za varstvo pred elektromagnetnim sevanjem dodati
določila oz. omejitve in pogoje gradnje v varovalnem pasu, ki so navedena v smernicah
ELES.
Bodoči dvosistemski DV (2 x 110 kV) bo v svoji okolici povzročal manjša EMS kot
enosistemski, torej bodo po nadgraditvi daljnovoda EMS v okolici manjša. To je zaradi tega,
ker se polja enega in drugega sistema med seboj odštevata in je skupno polje posledično
nižje (vir: www.forum-ems.si).
OCENA
Srednjeročn
i
Dolgoročni
Trajni
Začasni
Kumulativni
Sinergijski
Umeščanje območij stanovanj
izven varovalnih pasov
elektroenergetskega omrežja
(visokofrekvenčni viri sevanja)
Kratkoročni
EMS
Okoljski cilj
Daljinski
Segment
okolja
Neposredni
Tabela 102: Prikaz opredelitve pomembnih vplivov izvedbe plana
B
/
/
/
B
/
/
/
/
Komentar tabele:
Pričakujemo nebistven neposreden, dolgoročen vpliv.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 167 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Tabela 103: Vrednotenje pričakovanih sprememb smeri gibanja kazalca stanja
okolja za okoljski cilj
Okoljski cilj
Kazalci stanja
okolja
Podatek
za leto
2013 ali
zadnje
leto, ki
je na
voljo
Umeščanje območij
Število
stanovanj izven
stanovanjskih
varovalnih pasov
objektov, ki so v
elektroenergetskega varovalnem pasu
omrežja
visokonapetostnih
(visokofrekvenčni
DV in RTP
viri sevanja)
Legenda:
 povečanje vrednosti
 zmanjšanje vrednosti
 vrednost bo ostala enaka
Ocenjena
smer
gibanja
kazalca
Ocena
razvoja
kazalca oz.
vpliva na
okolje
Ne pričakujemo stanovanjskih
ali drugih bivanjskih objektov na
območjih virov EMS.

0
Obrazložitev
Vpliv ocenjujemo kot nebistven (ocena B).
Tabela 104: Priporočila: EMS
Ozn
aka
*
Časovni okvir
izvajanja
Nosilec izvedbe
Spremljanje
uspešnosti
2
Predlagamo, da se v splošnih PIP za
prostorski razvoj na varovalnih območjih
obstoječe GJI-člen 77. ali v členu 93. Splošni
PIP za varstvo pred elektromagnetnim
sevanjem dodati določila oz. omejitve in
Med
pogoje gradnje v varovalnem pasu, ki so
načrtovanjem
navedena v smernicah ELES.
OPN
Načrtovalec OPN
Občina Zavrč
Pojasnitev prednostnega upoštevanja ukrepov navedenih v tabeli:

Zakonske obveznosti. Oznaka: 1

Omilitveni ukrepi, ki imajo status priporočil. Z upoštevanjem le-teh se dodatno zmanjša vpliv izvedbe plana.
Oznaka: 2
14.7 Skladnost OPN z okoljskimi cilji
Plan je skladen s ciljem.
14.8 Omilitveni ukrepi
Ker vpliv ni ocenjen kot bistven, ni omilitvenih ukrepov.
14.9 Spremljanje stanja okolja
Tabela 105: Kazalec stanja okolja za spremljanje
Kazalec stanja okolja
Število stanovanjskih objektov, ki so v varovalnem pasu visokonapetostnih DV in
RTP
Matrika ZVO d.o.o.
stran 168 od 191
Nosilec monitoringa
Občina Zavrč
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
15 SVETLOBNO ONESNAŽENJE
15.1
Zakonodaja in viri
Mednarodne konvekcije, predpisi Evropske unije in resolucije
o
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012 /ReNPVO/ (Ur. l. RS, št.
2/06)
Predpisi Republike Slovenije
o
o
Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (Ur. l. RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06 Skl.US: U-I51/06-5, 39/06-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl. US:
U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12)
Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/07,
109/07, 62/10)
Občinski in ostali predpisi
/
Viri in literatura
o
Lokalni energetski koncept občine Zavrč, Lokalna energetska agentura Spodnje
Podravje, Ptuj, april 2009
15.2
Stanje okolja
Javna razsvetljava je le na MP Zavrč, ki je v upravljanju Ministrstva za notranje zadeve,
zato se svetlobno onesnaževanje ne bo spremljajo s kazalcem.
15.2.1 Tehnični podatki
V občini Zavrč je javna razsvetljava samo na mejnem prehodu Zavrč in je v upravljanju
Ministrstva za notranje zadeve. Poraba električne energije za javno razsvetljavo znaša 113
MWh/leto.
Za javno razsvetljavo se porabi 4 % vse električne energije v občini.
Letna poraba elektrike vseh svetilk JR presega ciljno vrednost.
Ciljna vrednost:
 Leto 2010: 70,6 kWh/prebivalca/leto*. Ciljna vrednost je bila presežena za 58,4%.
*(preračun na podatek o prebivalcih občine na dan 31.12.2008, www.sist.si).
15.3
Varovana območja in pravni režimi
Ni tovrstnih območij. Pri izbiri virov svetlobe, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje okolja
je treba upoštevati uredbo.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 169 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
15.4 Analiza smernic nosilcev urejanja prostora
Ni podanih smernic, ki bi podajale usmeritve in priporočila glede svetlobnega onesnaževanja
okolja.
15.5
Okoljski cilji s kazalci stanja okolja in metode
vrednotenja
Ker v občini ni javne razsvetljave (JR) v upravljanju oz. v lasti Občine, glede na podatke
LEK-a in ker v OPN ni predvidena nova JR, je ta segment okolja izločen iz procesa
ocenjevanja.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 170 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
16 ZDRAVJE LJUDI
16.1
Zakonodaja in viri
Mednarodne konvekcije, predpisi Evropske unije in resolucije
o
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012 /ReNPVO/ (Ur. l. RS, št.
2/06)
Predpisi Republike Slovenije
o
o
o
o
Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (Ur. l. RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06 Skl.US: U-I51/06-5, 39/06-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl. US:
U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12)
Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (uradno prečiščeno besedilo)
(ZSRRUPB1) (Ur. l. RS, št. 83/03)
Uredba o vrednostih meril za določitev območij s posebnimi razvojnimi problemi in
določitvi meril za določitev občin, ki izpolnjujejo ta merila (Ur. l. RS, št. 59/00)
Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, št. 76/06)
Občinski in ostali predpisi
/
Viri in literatura
o
o
o
o
o
o
Slovenske občine v številkah 2010, SURS, Ljubljana, 2011
Slovenija v številkah 2010, SURS, Ljubljana, 2011
Spletni portal Kazalci okolja v Sloveniji (http://www.arso.gov.si/), ARSO, avgust 2012
Popis 2002, SURS, www.stat.si
Si-Stat, podatkovni portal, junij 2012
spletni portal Občine, http://www.zavrc.si/
16.2
Ozadje
Izbrani kazalci:
 Analiza tal na vzorčnih ROTS lokacijah (koda: 04653, 06255 ter 05459)
 Delež prebivalstva, ki koristi javno kanalizacijo za odvajanje odpadne
komunalne vode
 Kakovost podzemne vode
 Kakovost površinske vode
 Število konfliktnih območij
 PLDP; števno mesto Goričak
 PLDP; števno mesto Mejni prehod (MP) Zavrč
 Število stanovanjskih objektov, ki so v varovalnem pasu visokonapetostnih
DV in RTP
 Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje v okviru javne službe
 Količina odvzete pitne vode iz vodnega telesa
kažejo, da okolje v občini ni degradirano.
Največji negativen vpliv na zdravje ljudi lahko povrzoči neurejen oz. pomanjkljiv
kanalizacijki sistem. Le okoli 35% prebivalcev ima možnost koriščenja kan. sistema, na
ostalih območjih se večinoma odvaja odpadno vodo preko pretočnih greznih neposredno v
okolje (veliko je izlivanja po pobočjih, kjer je slemenska poselitev).
Matrika ZVO d.o.o.
stran 171 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Druga potencialna težava, ki lahko direktno ogroža tudi človekova življenja, je gradnja
stavbnih objektov na erozijsko ogroženih območjih, ki so v občini obsežna zaradi reliefnih
in geoloških danosti.
Na območju predvidene nove poselitve Zavrča ob križišču RI in RIII bi lahko bil hrup
prometa za prebivalce moteč. Ne pričakujemo prekoračitve mejnih vrednosti.
Podatkov, ki bi izkazovali zdravstveno stanje prebivalcev občine Zavrč, ni na voljo.
16.2.1
Zdravje ljudi
Ni javnih podatkov o zdravstvenem stanju populacije občine. Sklepamo lahko, da so tudi v
tem delu Slovenije glavni vzroki smrti enaki kot v celotni Sloveniji. Podatki so za l. 2009;
- bolezni obtočil (1. mesto, 7.226 umrlih), neoplazme (2. mesto, 5.345), poškodbe,
zastrupitve in nekatere druge posledice zunanjih vzrokov (3. mesto, 1.590), bolezni dihal
(4. mesto, 1.238) in bolezni prebavil (5. mesto, 1.040) (vir: Statistični letopis 2010).
Vpliv OPN na zdravje ljudi je posredno ocenjen s kazalci stanja okolja v poglavjih OP:
 Tla
 Voda
 Zrak
 Hrup
 EMS
 Raba naravnih virov in kmetijska zemljišča.
Povzemamo kazalce iz posameznih naštetih poglavij, s katerimi se vrednoti vplive OPN na
zdravje ljudi ter oceno stanja okolja.
Tabela 106: Kazalci stanja okolja s katerimi se bo lahko vrednotilo (posreden ali
neposreden) vpliv OPN na zdravje ljudi
Segment
okolja
Tla
Vode
Zrak
Hrup
Raba
naravnih
virov in
kmetijska
zemljišča
EMS
Stanje okolja
Kazalci stanja okolja
Analiza tal na vzorčnih
ROTS lokacijah (koda:
04653, 06255 ter 05459)
Delež prebivalstva, ki
koristi javno kanalizacijo
za odvajanje odpadne
komunalne vode
Kakovost podzemne vode
Kakovost površinske vode
Število konfliktnih območij
PLDP; števno mesto
Goričak
PLDP; števno mesto
Goričak
PLDP; števno mesto MP
Zavrč
Število konfliktnih območij
Delež prebivalcev, ki se s
pitno vodo oskrbuje v
okviru javne službe
Količina odvzete pitne
vode iz vodnega telesa
Število stanovanjskih
objektov, ki so v
varovalnem pasu
Matrika ZVO d.o.o.
Izbrani kazalec kaže na DOBRO stanje tal v regiji in na območju Haloz.
Izbrani kazalec kaže na SLABO stanje.
Po podatkih za l. 2011 javni kanalizacijski sistem koristi le okoli 25%
populacije občine. Kanalizacija z ČN je vzpostavljena v naseljih Zavrč,
Goričak in Hrastovec deloma.
Na ostalih območjih se odpadne vode izlivajo direktno v okolje preko
neustreznih pretočnih greznic.
Izbrani kazalec kaže na DOBRO stanje.
Izbrani kazalec kaže na DOBRO stanje.
Kazalca stanja okolja kažeta na relativno DOBRO stanje.
Gostota prometa, tudi tovornega, po glavnih cestnih povezavah skozi
občino, je relativno nizka. PLDP znaša okoli 1.700.
Kazalci stanja okolja:
kažejo na relativno DOBRO stanje.
Gostota prometa, tudi tovornega, po obeh glavnih cestah-RI in RIII-je
relativno nizka. PLDP vsakega odseka, ki se združita v križišču Zavrč,
znaša v zadnjih letih 1.700-1.850.
Kazalca stanja okolja kažeta na RELATIVNO DOBRO stanje.
Okoli 75% populacije občine se oskrbuje iz javnega sistema-Vodovodni
sistem Ptuj. Zdravstvena ustreznost pitne vode je zadovoljiva.
V občini Zavrč se iz vseh obravnavnih sistemov zajemanja pitne
podzemne vode dnevno LAHKO maksimalno načrpa okoli 133 m3 vode
oz. okoli 83 L/prebivalca*dan. V tej številki je vključena raba vode za
vse segmente: gospodinjstva, gospodarstvo, kmetijstvo, javne
ustanove.
Poraba v občini je nižja od državnega povprečja, ki zadnja leta znaša
okoli 120 L/prebivalca*dan.
Kazalec stanja okolja kaže na DOBRO stanje.
V varovalnem pasu visokonapetostnih DV ni stanovanjskih objektov,
prav tako v varovalnem pasu ni stavbnih (stanovanjskih) zemljišč.
stran 172 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
visokonapetostnih DV in
RTP
16.3
Varovalni pas 110 kV DV znaša 15 m na vsako stran osi.
Varovana območja in pravni režimi
Ni tovrstnih območij.
16.4 Analiza smernic nosilcev urejanja prostora
Ni bilo podanih relevantnih smernic.
16.5
Okoljski cilji s kazalci stanja okolja in metode
vrednotenja
16.5.1 Izhodišča
Okoljski cilji plana izhajajo iz obveznosti Slovenije na osnovi sprejetih mednarodnih pogodb
in veljavnih predpisov, ter se kot taki odražajo v sprejetih programskih dokumentih
(ReNPVO).
Cilj ReNPVO:
»postavitev dolgoročne, enotne in celovite politike za izboljšanje kakovosti življenja na
podeželju in oživitev območij tako, da postanejo atraktivna za prebivalce, da ne škodujejo
zdravju in zagotavljajo visoko kakovost življenja.«
16.5.2 Okoljski cilji
Izbrani okoljski cilj Zdravo okolje za ljudi se bo spremljal oz. vrednotil s sledečimi »podcilji«,
ki so navedeni v posameznih poglavjih tega OP:
Okoljski cilj
Okoljski »podcilji«
Ohranjanje kakovosti tal
Ustrezno čiščenje komunalnih odpadnih vod
Dobro stanje površinskih in podzemnih vod
Umeščanje poselitvenih območij stran od virov emisij v zrak
Zdravo okolje za
ljudi
Obremenjenost stanovanjskih območij s hrupom pod mejnimi vrednostmi
Umeščanje območij stanovanj izven varovalnih pasov elektroenergetskega omrežja
(visokofrekvenčni viri sevanja)
Racionalna raba naravnih virov
16.5.3
Metode vrednotenja in ugotavljanja vplivov OPN
Tabela 107: Lestvica velikostnih razredov z načinom vrednotenja vplivov izvedbe
plana na uresničevanje okoljskih ciljev glede na pričakovane spremembe kazalcev
stanja okolja - zdravje ljudi
Razred
učinka
A
Opredelitev
razreda učinka
ni vpliva oziroma
Matrika ZVO d.o.o.
KAZALEC
Analiza tal na vzorčnih ROTS lokacijah (koda: 04653, 06255 ter 05459)
Plan na stanje tal ne bo imel negativnih vplivov oz. učinkov ali pa bodo ti pozitivni.
stran 173 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Razred
učinka
Opredelitev
razreda učinka
je lahko vpliv
pozitiven
B
nebistven vpliv
C
nebistven vpliv
pod pogoji (ob
izvedbi
omilitvenih
ukrepov)
D
bistven vpliv
E
uničujoč vpliv
X
ugotavljanje
vpliva ni možno
KAZALEC
Analiza tal na vzorčnih ROTS lokacijah (koda: 04653, 06255 ter 05459)
Vrednosti vseh preiskovanih parametrov bodo pod mejnimi imisijskimi vrednostmi
iz Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostnih nevarnih snovi v
tleh (v nadaljevanju te tabele: uredba).
Plan bo imel na stanje tal nebistven vpliv. Zakonsko predpisane mejne imisijske
vrednosti onesnaževal v tleh ne bodo presežene, načrtovani posegi bodo tudi v
skladu z drugimi okoljskimi cilji. Vplivi posegov na tla bodo s stališča varstva tal
sprejemljivi.
Vrednosti vseh preiskovanih parametrov bodo pod mejnimi imisijskimi vrednostmi
iz uredbe.
Plan lahko na tla, brez ustreznih omilitvenih ukrepov, vpliva tako v fizičnem kot
tudi kakovostnem smislu. Zakonsko predpisane mejne imisijske vrednosti
onesnaževal v tleh bi bile zaradi izvedbe posegov lahko presežene, načrtovani
posegi pa so lahko tudi v nasprotju s posameznimi okoljskimi cilji v zvezi s tlemi.
Vrednosti enega ali več preiskovanih parametrov bodo nad mejnimi in pod
opozorilnimi imisijskimi vrednostmi iz uredbe.
Plan bo na tla vplival bistveno. Zakonsko predpisane mejne imisijske vrednosti
onesnaževal v tleh bodo presežene, načrtovani posegi pa bodo lahko tudi v
nasprotju s posameznimi okoljskimi cilji v zvezi s tlemi. Vplivi posegov na tla se
lahko z izvedbo omilitvenih ukrepov sicer omeji, vendar lahko kljub temu
pričakujemo poslabšanje stanja tal.
Vrednosti enega ali več preiskovanih parametrov bodo nad opozorilnimi in pod
kritičnimi imisijskimi vrednostmi iz uredbe.
Plan bo imel na tla uničujoč vpliv. Zakonsko predpisane mejne vrednosti bodo
presežene, vpliv posegov bo popolnoma nesprejemljiv, posledice načrtovanih
posegov pa bodo tudi v popolnem nasprotju z okoljskimi cilji v zvezi s tlemi.
Vrednosti enega ali več preiskovanih parametrov bo nad kritičnimi imisijskimi
vrednostmi iz uredbe.
Ugotavljanje vpliva ni možno zaradi pomanjkanja podatkov o predvidenih posegih
ali zaradi pomanjkanja podatkov o obstoječem stanju okolja.
KAZALCI
Razred
učinka
Opredelitev
razreda učinka
A
ni vpliva
oziroma je
lahko vpliv
pozitiven
B
nebistven vpliv
C
nebistven vpliv
pod pogoji (ob
izvedbi
omilitvenih
ukrepov)
D
bistven vpliv
E
uničujoč vpliv
X
ugotavljanje
vpliva ni
možno
Matrika ZVO d.o.o.
Kakovost površinske vode
Delež prebivalcev, ki koristi Kakovost podzemne vode
javno kanalizacijo za
odvajanje odpadne
komunalne vode
Plan na kakovost vod ne bo imel negativnih vplivov oz. učinkov ali pa bodo ti pozitivni.
DOBRO kemijsko in DOBRO
ekološko stanje Drave.
Več kot 34%
DOBRO kemijsko stanje
vodnega telesa Dravsko
polje.
Plan bo imel na kakovost voda nebistven vpliv. Zakonsko predpisane mejne imisijske
vrednosti onesnaževal v vodah ne bodo presežene, načrtovani posegi bodo tudi v
skladu z drugimi okoljskimi cilji. Vplivi posegov na vode bodo s stališča varstva voda
sprejemljivi.
DOBRO kemijsko in DOBRO Okoli 34%
DOBRO kemijsko stanje
ekološko stanje Drave.
vodnega telesa.
Plan lahko na vode, brez ustreznih omilitvenih ukrepov, vpliva na kemijske in biološke
parametre voda. Zakonsko predpisane mejne vrednosti onesnaževal v vodah so lahko
presežene, načrtovani posegi pa so lahko tudi v nasprotju s posameznimi okoljskimi
cilji. Vplivi posegov na vode so z izvedbo učinkovitih omilitvenih ukrepov sprejemljivi.
ZMERNO kemijsko in
Manj kot 34%
DOBRO kemijsko stanje
ZMERNO ekološko stanje
vodnega telesa.
Drave.
Plan ima lahko na kemijske in biološke parametre voda bistven vpliv, načrtovani posegi
so lahko tudi v nasprotju s posameznimi okoljskimi cilji. Vplivi posegov na vode se
lahko z izvedbo omilitvenih ukrepov sicer omeji, vendar lahko kljub temu pričakujemo
poslabšanje stanja.
SLABO kemijsko in SLABO
Manj kot 25%
SLABO kemijsko stanje
ekološko stanje Drave.
vodnega telesa.
Plan ima lahko na vode uničujoč vpliv. Stanje voda se glede na kemijske in biološke
parametre lahko izjemno poslabša, zakonsko predpisane mejne vrednosti bodo
presežene, posledice načrtovanih posegov pa so tudi v nasprotju z okoljskimi cilji.
SLABO kemijsko in ZELO
Manj kot 20%
SLABO kemijsko stanje
SLABO ekološko stanje
vodnega telesa.
Drave.
Ugotavljanje vpliva ni možno zaradi pomanjkanja podatkov o predvidenih posegih ali
zaradi pomanjkanja podatkov o obstoječem stanju okolja.
stran 174 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Razred
učinka
Opredelitev razreda
učinka
A
ni vpliva oziroma je
lahko vpliv pozitiven
B
nebistven vpliv
C
nebistven vpliv pod
pogoji (ob izvedbi
omilitvenih ukrepov)
D
bistven vpliv
E
uničujoč vpliv
X
ugotavljanje vpliva ni
možno
Razred
učinka
Opredelitev razreda
učinka
A
ni vpliva oziroma je
lahko vpliv pozitiven
B
nebistven vpliv
C
nebistven vpliv pod
pogoji (ob izvedbi
omilitvenih ukrepov)
D
bistven vpliv
E
uničujoč vpliv
X
ugotavljanje vpliva ni
možno
Razre
d
učinka
A
B
Opredelitev
razreda
učinka
ni vpliva
oziroma je
lahko vpliv
pozitiven
nebistven
vpliv
KAZALCI
Število konfliktnih območij
PLDP; števno mesto Goričak
Izvedba OPN ne bo vplivala na kvaliteto zraka na območju.
Izvedba OPN bo pozitivno vplivala ter povzročila zmanjšanje emisij v zrak (npr.
strjevanje poselitve za povečanje možnosti izvedbe okolju prijaznejših
sistemov ogrevanja).
0
Manj kot 1.800
Ne pričakujemo bistvenih sprememb kvalitete zraka in izbranih kazalcev stanja
okolja.
1
Več kot 3.600 (povečanje za 100%)
Ne pričakujemo bistvenih sprememb kvalitete zraka in izbranih kazalcev stanja
okolja v primeru izvedbe omilitvenih ukrepov.
1 in več
Več kot 5.400 (povečanje za 200%)
Pričakujemo poslabšanje kvalitete zraka in povečanje emisij toplogrednih
plinov. Na voljo ni ustreznih omilitvenih ukrepov.
1 in več
Več kot 8.000
Kakovost zraka se bo bistveno poslabšala. Razmere bodo imele uničujoč vpliv
na zdravje ljudi in naravo.
1 in več
Več kot 10.000
Ugotavljanje vpliva ni možno zaradi pomanjkanja podatkov o predvidenih
posegih ali zaradi pomanjkanja podatkov o obstoječem stanju okolja.
KAZALCI
PLDP; števno mesto
PLDP; števno mesto MP
Številko konfliktnih
Goričak
Zavrč
območij
Kazalca stanja okolja kažeta na zmanjšanje obremenitve okolja s hrupom.
Manj kot 1.800
Manj kot 1.760
0
Ocenjene oz. izmerjene vrednosti kazalcev hrupa pri objektih z varovanimi
prostori bodo pod MV. Izvedba OPN bo na vrednosti kazalcev hrupa v okolju
sicer vplivala, vendar MV v posameznih poselitvenih območij ne bodo
presežene.
Izvedba plana bo nebistveno vplivala na obstoječo obremenjenost okolja.
Do 2.700 (povečanje za Do 2.640 (povečanje za
1
do 50%)
do 50%)
Ocenjene oz. izmerjene vrednosti kazalcev hrupa pri objektih z varovanimi
prostori bodo dosegale ali presegale MV. Izvedba plana bo posredno povečala
obstoječo obremenjenost okolja s hrupom.
V celotnem 15 varovalnem pasu regionalne ceste, kjer so stanovanjski
objekti, bodo presežene MV.
Obstajajo omilitveni ukrepi, ki lahko negativne vplive znižajo tako, da bodo
doseženi zakonski standardi.
Do 3.600 (povečanje za Do 3.520 (povečanje za
Več kot 1
do 100%)
do 100%)
Ocenjena vrednost kazalcev hrupa pri najbližjih objektih z varovanimi prostori
bo presegala MV.
V celotnem 15 varovalnem pasu regionalne ceste, kjer so stanovanjski
objekti, bodo presežene MV.
Do preseganja MV bo prihajajo tudi z izvedbo vseh možnih protihrupnih
ukrepov.
Več kot 3.600
Več kot 3.520
Več kot 1
Ocenjena vrednost kazalcev hrupa pri najbližjih objektih z varovanimi prostori
bo zelo presegala MV.
Več kot 5.000
Več kot 5.000
Več kot 1
Ugotavljanje vpliva ni možno zaradi pomanjkanja podatkov o predvidenih
posegih ali zaradi pomanjkanja podatkov o obstoječem stanju okolja.
Vrednotenje glede na spremembe kazalcev stanja okolja in glede na splošno stanje naravnih
virov v občini
KAZALCA
Količina odvzete pitne vode iz vodnega telesa Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo
oskrbuje v okviru javne službe
Z načrtom predvideni posegi ne bodo imeli negativnih vplivov na rabo naravnih virov oz.
učinkov ali pa bodo ti pozitivni.
Količina odvzete vode se ne spremeni ali se
Več kot 75% populacije občine koristi javni
zmanjša (manj kot 48.545 m 3 letno)
vodovod.
Z načrtom predvideni posegi bodo imeli na rabo naravnih virov nebistven vpliv. Vplivi
posegov ne bodo povečevali rabo in koriščenje naravnih virov.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 175 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Razre
d
učinka
Opredelitev
razreda
učinka
C
nebistven
vpliv pod
pogoji (ob
izvedbi
omilitvenih
ukrepov)
D
bistven
vpliv
E
uničujoč
vpliv
X
ugotavljanj
e vpliva ni
možno
Vrednotenje glede na spremembe kazalcev stanja okolja in glede na splošno stanje naravnih
virov v občini
KAZALCA
Količina odvzete pitne vode iz vodnega telesa Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo
oskrbuje v okviru javne službe
Odvzem pitne vode se poveča do 20 %
Delež se zmanjša za 10%.
Z načrtom predvideni posegi lahko, brez ustreznih omilitvenih ukrepov, vplivajo na
povečanje rabe naravnih virov ali kmetijskih zemljišč. Za kompenzacijo teh vplivov so nujno
potrebni učinkoviti omilitveni ukrepi.
Odvzem pitne vode se poveča do 30 %
Delež se zmanjša za 20%.
Z načrtom predvideni posegi imajo lahko na rabo naravnih virov in kmetijske površine
bistven vpliv, načrtovani posegi so lahko tudi v nasprotju s posameznimi okoljskimi cilji.
Vplivi posegov se lahko z izvedbo omilitvenih ukrepov sicer omeji, vendar okolje ni zmožno
prenesti povečane rabe.
Odvzem pitne vode se poveča do 50 %
Delež se zmanjša za 50%.
Z načrtom predvideni posegi imajo lahko uničujoč vpliv. Raba naravnih virov in koriščenje
kmetijskih površine se lahko izjemno poveča, kompenzacija vplivov ni možna, posledice
načrtovanih posegov pa so tudi v nasprotju z okoljskimi cilji.
Odvzem pitne vode se poveča nad 50 %
Delež se zmanjša za 100%.
Ugotavljanje vpliva ni možno zaradi pomanjkanja podatkov o predvidenih posegih ali zaradi
pomanjkanja podatkov o obstoječem stanju okolja.
Razred
učinka
Opredelitev razreda
učinka
A
ni vpliva oziroma je
lahko vpliv pozitiven
B
nebistven vpliv
C
nebistven vpliv pod
pogoji (ob izvedbi
omilitvenih ukrepov)
D
bistven vpliv
KAZALEC
Število stanovanjskih objektov, ki so v varovalnem pasu visokonapetostnih DV in
RTP
Plan na raven EMS ne bo imel negativnih vplivov oz. učinkov ali pa bodo ti
pozitivni.
0
Plan bo imel na raven EMS nebistven vpliv. Zakonsko predpisane mejne vrednosti
jakosti električnega polja in gostote magnetnega polja ne bodo presežene. Vsi
vplivi posegov bodo sprejemljivi.
0
Plan bo imel vpliv na raven EMS. Zakonsko predpisane mejne vrednosti jakosti
električnega polja in gostote magnetnega polja bi bile zaradi izvedbe posegov
lahko presežene. Vse vplive posegov na raven EMS se lahko z izvedbo učinkovitih
omilitvenih ukrepov omeji in s tem posege naredi sprejemljive.
1-5
Plan bo na raven EMS vplival bistveno. Zakonsko predpisane mejne vrednosti
jakosti električnega polja in gostote magnetnega polja bodo zaradi izvedbe
posegov presežene. Vse vplive posegov na raven EMS se lahko z izvedbo
omilitvenih ukrepov sicer omeji, vendar lahko kljub temu pričakujemo
prekomerno obremenjevanje okolice z EMS.
5-10
E
uničujoč vpliv
Plan bo imel z EMS uničujoč vpliv. EMS se bo izjemno povečalo, zakonsko
predpisane mejne vrednosti bodo presežene, posledice načrtovanih posegov pa so
tudi v popolnem nasprotju z okoljskimi cilji.
Več kot 10
X
ugotavljanje vpliva ni
možno
Ugotavljanje vplivov z načrtom predvidenih posegov na raven EMS v okolici ni
možno.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 176 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
16.6 Vrednotenje vplivov izvedbe OPN z oceno vpliva
Občine želi vzpodbujati trajnostni razvoj, ki bi temeljil na panogah gospodarstva (industrije
in podjetništva), kmetijstva in le deloma turizma.
V kolikor se izvedejo omilitveni ukrepi tega poročila ter upoštevajo zahteve smernic nosilcev
urejanja prostora, smatramo, da vpliv OPN na zdravje prebivalcev občine ne bo bistven.
Eden izmed strateških ciljev skladnega prostorskega razvoja občine je tudi cilj: Izboljšanje
bivalnih in delovnih razmer in pogojev.
OCENA
Tabela 108: Vrednotenje pričakovanih sprememb smeri gibanja kazalcev stanja
okolja za okoljske cilje, ki so ključni za doseganje skupnega cilja: Zdravo okolje za
ljudi
Okoljski cilj
Kazalci stanja
okolja
Podatek za
leto 2013
ali zadnje
leto, ki je
na voljo
Ocenjena
smer
gibanja
kazalca
Ocena
razvoja
kazalca
oz. vpliva
na okolje
Obrazložitev
Občina se bo razvijala v smeri
turizma ter kmetijstva z
dopolnilnimi dejavnostmi na
kmetijah.
Ohranjanje
kakovosti tal
Analiza tal na
vzorčnih ROTS
lokacijah (koda:
04653, 06255 ter
05459)
Ne bodo se bistveno širile
površine intenzivnega
kmetovanja (pridelava hrane s
pomočjo uporabe
fitofarmacevtskih sredstev),
zato tudi ne pričakujemo
bistveno povečane kmetijske
obdelave površin oz.
bistvenega povečanja vnosa
gnojil, hranil in pesticidov v
tla.
Dobro
stanje (l.
2005 in
2007)

Z OPN bi moral biti zajezen
problem izpuščanja odpadnih
komunalnih voda neposredno
v okolje na območjih brez
kanalizacije.
V bodoče pričakujemo, da se
bodo tudi za območja oz.
obstoječi objekti uredili, ker so
takšne zahteve zakonodaje do
leta 2015 oz l. 2017.
Ob izvedbi plana se ne
pričakuje, da se bo kakovost
tal v občini poslabšala ali
izboljšala.
Ni pričakovati degradacije tal
v smislu poslabšanja fizikalnih,
kemičnih in biotičnih lastnosti.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 177 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Okoljski cilj
Kazalci stanja
okolja
Podatek za
leto 2013
ali zadnje
leto, ki je
na voljo
Ocenjena
smer
gibanja
kazalca
Ocena
razvoja
kazalca
oz. vpliva
na okolje
Obrazložitev
Prioriteta na področju
odvajanja in čiščenja odpadnih
vod je obnavljanje in postopno
širitev kanalizacijskega
omrežja na več manjših ČN.
Ustrezno ravnanje s
komunalnimi
odpadnimi vodami
Delež prebivalcev,
ki koristi javno
kanalizacijo za
odvajanje
odpadne
komunalne vode
Kakovost
podzemne vode
Dobro stanje
površinskih in
podzemnih vod
Kakovost
površinske vode
34% (l.
2010)
DOBRO
kemijsko
stanje
DOBRO
kemijsko
in DOBRO
ekološko
stanje
Drave.



Vse novogradnje bodo morale
biti priključene ali na
nepretočne greznice ali na
male komunalne ČN in imeti
pogodbeno razmerje s
koncesionarjem za odvoz gošč
in blata.
Pričakujemo povečanje deleža
v bodoče in postopno ureditev
problema izpustov odpadnih
komunalnih voda neposredno
v okolje na območjih brez
kanalizacije.
Ugotavljamo, da bo imel OPN
na dobro stanje površinskih in
podzemnih voda nebistven
vpliv.
Ugotavljamo, da bo imel OPN
na dobro kemijsko in ekološko
stanje površinskih voda
nebistven vpliv, v kolikor se
izvedejo omilitveni ukrepi.
Ugotavljamo, da sama izvedba
OPN ne bo bistveno povečala
količino prometa v občini.
Umeščanje
poselitvenih
območij stran od
virov emisij v zrak
PLDP; števno
mesto Goričak
Število konfliktnih
območij
PLDP; števno
mesto Goričak
Obremenjenost
stanovanjskih
območij s hrupom
pod mejnimi
vrednostmi
PLDP; števno
mesto MP Zavrč
(2.200,
leto 2020)
1

1.830 (l.
2010)
1.760 (l.
2011)
Število konfliktnih
območij
Število
stanovanjskih
objektov, ki so v
varovalnem pasu
visokonapetostnih
DV in RTP
Matrika ZVO d.o.o.

(2.200,
leto 2020)
1
Umeščanje območij
stanovanj izven
varovalnih pasov
elektroenergetskega
omrežja
(visokofrekvenčni
viri sevanja)

1.830 (l.
2010)
0



stran 178 od 191
Ocenjujemo, da bi se, ob
pozidavi prostih površin in
sedanjemu trendu prirasta
prebivalstva, povečal PLDP
Goričak za okoli 400 oz. okoli
21% do leta 2020.
Novih konfliktnih območij ne
bo. Obstoječe se z OPN ne
sanira.
Ugotavljamo, da sama izvedba
OPN ne bo bistveno povečala
količino prometa v občini.
Ocenjujemo, da bi se, ob
pozidavi prostih površin in
sedanjemu trendu prirasta
prebivalstva, povečal PLDP
Goričak za okoli 400 oz. okoli
21% do leta 2020.
Novih konfliktnih območij ne
bo. Obstoječe se z OPN ne
sanira.
Ne pričakujemo stanovanjskih
ali bivanjskih objektov na
območjih virov EMS.
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Okoljski cilj
Kazalci stanja
okolja
Količina odvzete
pitne vode iz
vodnega telesa
Podatek za
leto 2013
ali zadnje
leto, ki je
na voljo
48.545 m3
letno
Ocenjena
smer
gibanja
kazalca
Ocena
razvoja
kazalca
oz. vpliva
na okolje

(54.370 do
leta 2020)
Ustrezno ravnanje s
pitno vodo
Delež prebivalcev,
ki se s pitno vodo
oskrbuje v okviru
javne službe
75%

Obrazložitev
Ocenjujemo, da bi bilo mogoče
na nezazidanih stavbnih
zemljiščih (NSZ), ki obsegajo
v OPN okoli 5 ha, zgraditi okoli
50 enostanovanjskih zgradb37,
kar pomeni ob predpostavki 4
osebe/stanovanjsko zgradbo,
novih stanovanjskih površin za
okoli 200 prebivalcev, oz.
povečanje za okoli 12%.
Ocena je delana za dolgoročno
obdobje do leta 2020.
Ob tem bi bilo pričakovati tudi
podobno povečanje porabe
pitne vode.
Ne pričakujemo velikih
gospodarskih porabnikov
vode.
V bodoče bo delež prebivalcev,
ki se s pitno vodo oskrbuje v
okviru javne službe prav
gotovo naraščal, ker bodo
predvidene širitve naselij
Goričak in Zavrč vključene v
vodovodno omrežje. V ostalih
naseljih v odprtem prostoru
niso predvidene niti mogoče
obširne dodatne stanovanjske
pozidave. Gre za manjše
širitve v obsegu obstoječih
kmetih oz. gospodarstev.
Legenda:
 povečanje vrednosti
 zmanjšanje vrednosti
 vrednost bo ostala enaka
Ocenjujemo, da bo imel OPN nebistven vpliv na zdravje ljudi ob izvedbi omilitvenih
ukrepov (ocena C).
16.7 Skladnost OPN z okoljskimi cilji
Plan je skladen z okoljskim ciljem. Okoljski cilj je zapisan v Odloku o OPN kot eden izmed
strateških ciljev Občine.
16.8 Omilitveni ukrepi
V spodnji tabeli so navedeni omilitveni ukrepi, ki se jih mora izvesti, da vplivi OPN na
zdravje ljudi ne bodo bistveni.
37
Preračun se je delal s predpostavkami 1000 m2 bruto površin/stanovanjski objekt z manipulativnimi površinami,
4 stanovalci/objekt.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 179 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Tabela 109: Omilitveni ukrepi
Časovni
izvajanja
Omilitveni ukrepi
V splošne PIP za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami (člen 94.) ter mogoče tudi v posebne PIP
za EUP HZ01, ki zajema celotno erozijsko ogroženo
območje občine, je treba navesti dodatne pogoje
novogradnje na teh območjih.
Ti pogoji morajo vključevati pridobitev
geomehanskega mnenja/poročila ali usmeritev. V teh
strokovnih mnenjih se mora oceniti stabilnost terena
med gradnjo in obratovanjem objekta. Podati se
morajo tudi usmeritve glede umestitev enostavnih in
nezahtevnih objektov na lokaciji (škarpe, podporni
zidovi ,ipd.). Oceniti se mora tudi potencialna
nevarnost zdrsa zemljine na pobočju nad
potencialnim novozgrajenim objektom, če leži
stavbno zemljišče pod pobočjem oz. v dolini.
Ti pogoji morajo biti izvedeni na območju kjer veljajo
zahtevnejši protierozijski ukrepi.
Navedena strokovna mnenja morajo biti del projektne
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Smiselno je pa opraviti tovrstne raziskave že pred
pričetkom izdelave projektne dokumentacije
(raziskava izvedljivosti projekta).
V splošnih PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč
(člen 88.) je treba prepovedati (Zakon o vodah)
intenzivne kmetijske dejavnosti z uporabo gnojevke,
umetnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev v
priobalnem zemljišču vodotokov.
V členih 5. (Pomen izrazov) in 90. (Splošni PIP za
varstvo voda, odstavek 7.) je treba popraviti oz.
dopolniti navedbe mej priobalnih zemljišč.
V členu 50. (Varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, zaščita in reševanje) je treba uskladiti
navedbe glede poplavnih območij. V občini po uradnih
evidencah RS ni poplavnih območij.
V izvedbenem delu je treba dodati podrobnejše PIP za
namensko rabo površine celinskih voda (oznaka: VC).
Na območju občine je v OPN z omenjeno rabo
označena Drava oz. njeni rokavi, ki tečejo preko
občine.
Na območju kamnoloma pri Hrastovcu (EUP: HZ04),
ki je že zaraščen in brez koncesije, se mora raba iz
veljavne LN spremeniti v gozdno (G). Raba se bo tako
uskladila z dejansko rabo, torej v gozdno ter bo s tem
omogočena nadaljnja samosanacija območja.
V izvedbenem delu manjkajo določila za PNRP IG
(gospodarske cone). Ta raba je predvidena v
gospodarski coni ob MP Zavrč. Manjkajo tudi
podrobnejši PIP za omenjeno rabo. Omenjeno rabo je
treba vključiti tudi v prilogi I in II Odloka o OPN.
Pozidava enostanovanjskih objektov na območju ob
križišču RI in RIII, EUP: ZA04, raba SS, ne sme
posegati v varovalni pas ceste RIII, ki znaša 15 m od
roba cestišča. To omejitev je potrebno vnesti v člen
98. Splošni pogoji za parcelacijo na območjih, ki se
urejajo z OPPN in pa kasneje v OPPN, ki je predviden
za ureditev tega območja.
Matrika ZVO d.o.o.
okvir
Med
načrtovanjem
OPN
Med izvedbo
OPM
Med
načrtovanjem
OPN
Med
načrtovanjem
OPN
Nosilec izvedbe
Načrtovalec OPN
Investitor
Spremljanje
uspešnosti
Občina Zavrč
Upravna enota
Načrtovalec OPN
Občina Zavrč
Načrtovalec OPN
Občina Zavrč
Med
načrtovanjem
OPN
Načrtovalec OPN
Občina Zavrč
Med
načrtovanjem
OPN
Načrtovalec OPN
Občina Zavrč
Med
načrtovanjem
OPN
Načrtovalec OPN
Občina Zavrč
Načrtovalec OPN
Občina Zavrč
Načrtovalec OPN
Občina Zavrč
Načrtovalec OPPN
Investitor
Med
načrtovanjem
OPN
Med
načrtovanjem
OPN
Med
načrtovanjem
OPPN
stran 180 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Časovni
izvajanja
Omilitveni ukrepi
okvir
Nosilec izvedbe
Spremljanje
uspešnosti
Načrtovalec OPN
Občina Zavrč
Odstavek 6. člena 92. je treba popraviti s sledečim
tekstom.
»Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena,
mora biti na meji med I. in IV. območjem varstva
pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem
varstva pred hrupom območje, ki obkroža IV.
območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno
projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji
varstva pred hrupom za III. območje varstva pred
hrupom.
Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža
IV. območje varstva pred hrupom, je lahko manjša od
1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali
ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih
razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred
hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev
hrupa, določene za to območje.«
Med
načrtovanjem
OPN
16.9 Spremljanje stanja okolja
V sledeči preglednici so prikazani kazalci stanja okolja in nosilci monitoringa. Iz spremljanja
predlaganih kazalcev bo razvidno ali se stanje okolja v občini izboljšuje ali slabša in ali se
uresničujejo opredeljeni okoljski cilji. Podatki so na voljo iz monitoringov, ki jih zagotavlja
država in opravljana dejavnosti, ki ga vrši javne gospodarske službe Komunalno podjetje
Ptuj d.d.
Predlagamo, da Občina vse podatke zbira in predstavi javnosti na vsakih 5 let v obliki
poročila.
Tabela 110: Kazalci stanja okolja za spremljanje
Kazalci stanja okolja
Analiza tal na vzorčnih ROTS lokacijah (koda: 04653, 06255 ter 05459)
Delež prebivalcev, ki koristi javno kanalizacijo za odvajanje odpadne
komunalne vode
Število stanovanjskih objektov, ki so v varovalnem pasu visokonapetostnih
DV in RTP
Kakovost podzemne vode
Nosilec monitoringa
ARSO, Občina Zavrč
Komunalno podjetje Ptuj d.d.
Občina Zavrč
Občina Zavrč
ARSO, Občina Zavrč
Kakovost površinske vode
ARSO, Občina Zavrč
Število konfliktnih območij
Občina Zavrč
PLDP; števno mesto Goričak
PLDP; števno mesto Mejni prehod (MP) Zavrč
Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje v okviru javne službe
Količina odvzete pitne vode iz vodnega telesa
Matrika ZVO d.o.o.
Občina Zavrč
Komunalno podjetje Ptuj d.d.
Občina Zavrč
stran 181 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
17 BIVALNO OKOLJE
17.1
Zakonodaja in viri
Mednarodne konvekcije, predpisi Evropske unije in resolucije
o
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012 /ReNPVO/ (Ur. l. RS, št.
2/06)
Predpisi Republike Slovenije
o
o
o
Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (uradno prečiščeno besedilo)
(ZSRRUPB1) (Ur. l. RS, št. 83/03)
Uredba o vrednostih meril za določitev območij s posebnimi razvojnimi problemi in
določitvi meril za določitev občin, ki izpolnjujejo ta merila (Ur. l. RS, št. 59/00)
Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, št. 76/06)
Občinski in ostali predpisi
/
Viri in literatura
o
o
o
o
o
o
Slovenske občine v številkah 2010, SURS, Ljubljana, 2011
Slovenija v številkah 2010, SURS, Ljubljana, 2011
Spletni portal Kazalci okolja v Sloveniji (http://www.arso.gov.si/), ARSO, avgust 2012
Popis 2002, SURS, www.stat.si
Si-Stat, podatkovni portal, junij 2012
spletni portal Občine, http://www.zavrc.si/
17.2
Stanje okolja
Kazalec stanja okolja Skupni prirast prebivalstva kaže na DOBRO stanje.
Za občino je značilen zelo velik skupni prirast v zadnjem desetletju. Le-ta je bil v obdobju
2000-2010 v povprečju letno kar 13,8 na 1000 prebivalcev. Državno povprečje v tem
obdobju znaša 3,4.
Naravnega prirasta ni oz. je komaj zaznavno negativen. Povprečje zadnjih desetih let znaša
-0,00068/1000 prebivalcev. Kar pomeni, da je skupni prirast velik predvsem zaradi
selitvenega prirasta. Veliko ljudi se odloča za življenje na vinogradnih območjih, tudi v
preurejenih vikendih. Razloga sta predvsem dva:
-dobra lega in povezanost območja z zaposlitvenimi centri v povezavi z nižjimi stroški
življenja.
Tako gre tudi za vračanje starejšega, še vitalnega prebivalstva v sekundarna bivališča na
podeželju, kjer so življenjski stroški nižji kot v urbanih naseljih.
Povprečna starost občanov je bila 38,5 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev
Slovenije (41,6 leta, leto 2010). Indeks staranja je občutno nižji kot v državi.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 182 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Tabela 111: Statistični podatki občine Zavrč (vir: Statistične regije-Občine, Podatki za
leto 2010, SURS)
Podatki za leto 2010
Površina km2
Število prebivalcev
Število moških
Število žensk
Naravni prirast
Skupni prirast
Število vrtcev
Število otrok v vrtcih
Število učencev v osnovnih šolah
Število dijakov (po prebivališču)
Število študentov (po prebivališču)
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču)
Število zaposlenih oseb
Število samozaposlenih oseb
Število registriranih brezposelnih oseb
Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR)
Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo (EUR)
Število podjetij
Prihodek podjetij (1.000 EUR)
Občina
19
1.609
872
737
0
17
1
33
0
73
43
597
135
81
87
1.219,19
840,42
49
5.450
Slovenija
20.273
2.049.261
1.014.716
1.034.545
3.734
3.213
891
75.972
159.508
82.267
107.134
835.039
747.194
87.845
100.504
1.494,88
966,62
165.595
86.705.208
V spodnji tabeli so preračunani statistični podatki (npr. gostota prebivalstva, naravni prirast
na 1.000 preb., stopnja registrirane brezposelnosti…), ki omogočajo primerjavo med občino
in državo.
Tabela 112: Kazalniki za občino za leto 2010 (vir: Statistične regije-Občine, Podatki za
leto 2010, SURS)
Kazalniki
Gostota prebivalstva (preb/km2)
Živorojeni (na 1.000 prebivalcev)
Umrli (na 1.000 prebivalcev)
Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev)
Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev)
Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev)
Povprečna starost prebivalcev (leta)
Indeks staranja
Indeks staranja za ženske
Indeks staranja za moške
Vključenost otrok v vrtce (% med vsemi otroki, starimi 1-5 let)
Število študentov (na 1.000 prebivalcev)
Število diplomantov (na 1.000 prebivalcev)
Povprečna mesečna bruto plača (indeks, SI=100)
Povprečna mesečna neto plača (indeks, SI=100)
Bruto investicije v nova osnovna sredstva (EUR na prebivalca)
Stopnja registrirane brezposelnosti (%)
Stopnja registrirane brezposelnosti za ženske (%)
Stopnja registrirane brezposelnosti za moške (%)
Razlika med stopnjo registrirane brezposelnosti za ženske in moške
(odstotne točke)
Stopnja delovne aktivnosti (%)
Število stanovanj, stanovanjski sklad (na 1.000 prebivalcev)
Tri- ali večsobna stanovanja, stanovanjski sklad (% med vsemi
stanovanji)
Povprečna površina stanovanj, stanovanjski sklad (m2)
Število osebnih avtomobilov (na 100 prebivalcev)
17.2.1
Občina
83
11,8
11,8
0
10,6
10,6
38,5
79
118
47
53
27
6
82
87
138
12,7
15,8
10,9
Slovenija
101
10,9
9,1
1,8
-0,3
1,6
41,6
117
146
90
74
52
10
100
100
2.176
10,7
11,6
10,1
5,0
1,5
50,4
530
58,8
412
32
55
63
45
78
52
Demografske značilnosti (podatki za l. 2008)
Občina Zavrč je edina občina v Halozah, kjer se je nadpovprečno povečalo število
prebivalcev. Razlogov za to je nekaj:
 Občina ima dobro prometno povezavo z regionalno cesto RI-282 Spuhlja – Zavrč –
mednarodni mejni prehod s Hrvaško in regionalno cesto RIII-691 Zavrč - Drenovec.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 183 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo

Zaradi tega se domače prebivalstvo odloča ostati v občini in si preurediti svoje
bivalne prostore, od tod tudi veliko pobud za manjše širitve avtohtone poselitve.
Dodatni razlog povečanja števila pobud pa je tudi posledica trenutno neugodne
gospodarske situacije in vračanje starejšega, še vitalnega prebivalstva v sekundarna
bivališča na podeželju, kjer so življenjski stroški nižji kot v urbanih naseljih. Dodatno
se pozna vpliv mednarodnega mejnega prehoda.
Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših–kar je značilnost le redkih slovenskih
občin–večje od števila najstarejših: na 100 oseb, starih 0–14 let, je prebivalo 79 oseb starih
65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja38 za to občino nižja od
vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 117). Pove pa tudi, da se povprečna
starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki po
spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja
od indeksa staranja za moške. V občini je bilo–tako kot v večini slovenskih občin–med
ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let;
pri moških pa je bila slika ravno obrnjena.
Povprečna starost občanov je bila 38,5 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev
Slovenije (41,6 leta, leto 2010).
Tabela 113: Skupni prirast prebivalstva* v občini Zavrč (obdobje 2000-2010) (vir:
SURS, http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp )
leto
2000
2001
Skupni
8,3
4,8
prirast
prebivalstva
Slovenija
1,1
1,0
Legenda
*-na 1000 prebivalcev
2002
2,7
2003
-10,9
2004
16,4
2005
13,4
2006
6,6
2007
16,9
2008
5,2
2009
77,8
2010
10,6
povprečje
13,8
0,3
0,6
0,7
2,9
3,5
7,7
10,9
7,2
1,6
3,4
Tabela 114: Naravni prirast prebivalstva* v občini Zavrč (obdobje 2000-2010) (vir:
SURS, http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp )
leto
2000
2001
Naravni
5
2
prirast
prebivalstva*
Slovenija**
-0,2
-0,5
Legenda
*-absolutna številka
**-na 1000 prebivalcev
2002
-9
2003
-6
2004
-5
2005
8
2006
-5
2007
0
2008
6
2009
-8
2010
0
povprečje
-1,1
-0,6
-1,1
-0,3
-0,3
0,4
0,6
1,7
1,5
1,8
0,27
Naravnega prirasta ni oz je komaj zaznavno negativen. Povprečje zadnjih desetih let znaša 0,00068/1000 prebivalcev.
17.2.2 Gospodarstvo
V občini ni gospodarske cone, tudi ni industrijskega obrata. Registriranih je 49 manjših
podjetij. Glavna gospodarska panoga je vinogradništvo.
Podatki za leto 2010
Med osebami v starosti 15 let–64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo
približno 50 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), kar je manj od
slovenskega povprečja (59%).
Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 12,7% registriranih brezposelnih
oseb, to je več od povprečja v državi (10,7%). Med brezposelnimi je bilo tu–kot v večini
slovenskih občin–več žensk kot moških.
38
Indeks staranja je razmerje (pomnoženo s sto) med prebivalci starimi nad 65 let in tistimi, ki še niso dopolnili 15
let. Enačba = prebivalci nad 65/ prebivalci pod 15 * 100.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 184 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v
bruto znesku za približno 18% nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto
znesku pa za približno 13%.
Vsak 11. prebivalec občine je bil prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči. Za celotno
Slovenijo pa je veljalo, da je bil vsak 22. prebivalec prejemnik vsaj ene denarne socialne
pomoči.
17.2.1
Telekomunikacije
Telekomunikacije so slabo razvite, predvsem zaradi nezadostnega omrežja širokopasovne
komunikacije.
Signal mobilne telefonije (Mobitel) dosega skoraj vsa poseljena območja. Signal Si.mobila je
slabši, predvsem na območju Haloz je moten.
Glede na podatke ARSO je na območju občine ena (1) bazna postaja za prenos signala
mobilne telefonije in eden (1) radijski oddajnik. Bazna postaja je na lokaciji Vrbanjšak;
lastnik: Mobitel d.d.; sistem: GSM 900. Radijski oddajnik je na lokaciji: Ptuj 2; lastnik:
Radio tednik Ptuj d.o.o., frekvence (MHz) in maksimalna moč oddajanja (W)39: (104,3 in
200) (glej tudi poglavje 14. EMS).
Ministrstvo za gospodarstvo (v nadaljevanju: MG) vodi seznam t.i. belih lis40 v RS.
Glede na dokument MG Seznam naselij v Republiki Sloveniji, ki predstavljajo bele lise
(podatki so pripravljeni ob upoštevanju pridobljenih informacij s strani občin in operaterjev
do 10.06.2009) so vsa naselja v občini, razne Zavrča, le delno pokrita oz. bele lise.
Glede na dokument MG; Seznam naselij v Republiki Sloveniji, kjer je izražen KOMERCIALNI
INTERES s strani operaterjev (podatki so pripravljeni ob upoštevanju pridobljenih informacij
s strani občin in operaterjev do 10.06.2009) je izražen komercialni interes operaterja za
vzpostavitev širokopasovnega omrežja le na območju naselja Zavrč (delna pokritost).
39
Maksimalna moč oddajanja ali maksimalna efektivna moč izsevanja: P MAX ERP.
Bele lise so območja, kjer ni zagotovljene širokopasovne komunikacije. Širokopasovnost v bistvu pomeni, da
kanali omogočajo visoko kapaciteto prenosa »bitov«, za kar trenutno veljajo tisti kanali, katerih kapaciteta je
večja, v okviru omrežja vsaj 20 Mbit/s medtem, ko za pristopne točke pričakujemo več kot 5 Mbit/s. Trajne
spodnje meje hitrosti prenosa podatkov, ki bi še ustrezali oznaki širokopasovnosti, je zaradi hitrega razvoja
tehnologije in s tem širine uporabljenega frekvenčnega pasu prenosnega medija, nemogoče določiti.
40
Matrika ZVO d.o.o.
stran 185 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
18 ALTERNATIVE
V Uredbi o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe
planov na okolje je v 3. členu med ostalim zapisano, da je OP dokument, v katerem se
opredelijo, opišejo in ovrednotijo možne alternative za posege, ki so s stališča okolja,
narave, kulturne dediščine ali zdravja ljudi, zelo sporni oz. imejo bistveni vpliv (ocena D).
Oktobra l. 2013 je iz dopolnjenega osnutka OPN občine Zavrč izločen poseg: povezovalna
cesta med predvideno glavno cesto 1. reda (G1) z elementi hitre ceste HajdinaOrmož in regionalno cesto (R1), odsek Borl-MednMP Zavrč.
Ob novem dejstvu ocenjujemo, da v OPN ni posegov, ki imajo bistveni vpliv.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 186 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
19 OPOZORILO O CELOVITOSTI POROČILA
Osnova za izdelavo in postavitev poglavij predmetnega okoljskega poročila je bila Uredba o
okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe načrtov na
okolje (Ur. l. RS, št. 73/05). Pri zasnovi poglavij smo upoštevali tudi določila Direktive
2001/42/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 27.6.2001, o presoji vplivov
nekaterih posegov in programov na okolje.
Okoljsko poročilo bo obravnavano na drugi stopnji CPVO.
19.1 Potek dela
Podjetje Matrika ZVO d.o.o. v začetku junija 2012 prejelo naročilo Občine Zavrč za pripravo
Okoljskega poročila z dodatkom za presojo sprejemljivosti plana na varovana območja.
Pri izdelavi okoljskega poročila se je izhajalo iz:
osnutka OPN (strateški del), dopolnjenega osnutka OPN (strateški del in izvedbeni del z
pripadajočo grafiko). Dopolnjen osnutek OPN je bil pripravljen v obliki predloga Odloka o
OPN, urbanističnih načrtov, Prikaza stanja prostora, zakonskih zahtev, ciljev in usmeritev
državnih strategij, resolucij in operativnih programov, regionalnih razvojnih programov,
smernic nosilcev urejanja prostora, strokovnih podlag in analiz, varstvenih režimov, javno
dostopnih podatkov, aplikacij v GIS-u, modelnih izračunov ter iz terenskih ogledov.
Izvedena so bila posvetovanja, zbiranje informacij in usklajevanja z: Občino Zavrč, SOU,
načrtovalcem OPN, Zavodom za gozdove, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano, Ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter z nekaterimi pobudniki za spremembe
NRP.
Ugotavljamo, da je izdelava OP je potekala vzporedno in tvorno z izdelavo OPN, oz. z
načrtovalcem, tudi preko več usklajevalnih delavnic, na katerih je sodeloval tudi
pripravljavec plana s pooblaščenim urbanistom.
Opravljeni so bili terenski ogledi območij sprememb namenske rabe ter vseh potencialnih
konfliktnih oz. problematičnih območij (npr. posamezna območja predvidenih posegov v
območjih Natura 2000) ter večkratni ogledi tras povezovalne ceste preko Drave.
Delo na OP se je pričelo z zbiranjem podatkov o stanju okolja v občini in bližnji okolici, ter
preverjanjem vseh relevantnih pravnih režimov, ki veljajo na območju občine. V tej fazi dela
smo se tudi opredelili do vseh pobud za spremembo NRP, ki so bile obravnavane v
dopolnjenem osnutku OPN.
Julija 2012 je bil izdelan dopolnjen osnutek OPN. Določili so se okoljski cilji, kazalci stanja
okolja in se izdelala analiza vseh smernic. Sledilo je vrednotenje vplivov OPN in določitev
omilitvenih ukrepov, ter analiza alternativ.
Septembra/oktobra 2012 je bila izdelana strokovna podlaga–ocena umeščanja povezovalne
ceste preko Drave v prostor. Le-ta je bila novembra 2012 vključena v OP za OPN Zavrč.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Direktorat za okolje, Sektor za CPVO je z vlogo 3500191/2013, z dne 20.12.2012 pozvalo pristojne organe, da podajo mnenje o ustreznosti OP in
oceno sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje za OPN občine Zavrč.
Ministrstvo je prejelo mnenja vseh organizacij, ki so bila pozvana k izdaji mnenja: ZRSVN
OE MB, ARSO-sektor vode, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Pripombe
na OP je imel le območni ZRSVN.
Pristojno ministrstvo je pozvalo Občino Zavrč (oz SOU občin v Spodnjem Podravju), da se
okoljsko poročilo dopolni v roku 60-ih dneh (do sredine marca 2013). Le-to ni bilo izvedeno,
zaradi objektivnih razlogov; za povezovalno cesto so se začeli delati številni vzporedni
Matrika ZVO d.o.o.
stran 187 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
projekti (izdelava idejne zasnove za povezovalno cesto na geodetsko podlago, ki je vhodni
podatek za izračun vplivov novega objekta na poplavno območje. Na podlagi izbrane idejne
zasnove povezovalne ceste (delež ceste na viaduktu, delež na nasipu ali na koti terena) se
je naročila izdelave HHŠ), katerih vsebine povzema to okoljsko poročilo. Namreč vmes je
padla odločitev, da se poseg iz strateškega dela OPN »premakne« tudi v izvedbeni del obeh
OPN.
Dne 21.2.2013 je podjetje Matrika ZVO d.o.o. skladno z uskladitvenim sestankom na
ZRSVN OE MB, dne 5.2.2012 zaprosilo omenjeni zavod za strokovno mnenje o ustreznosti
dopolnjenega okoljskega poročila za OPN občine Zavrč. Zavod je mnenje izdal po 117. členu
ZON.
K vlogi je bila priložena naslednja dokumentacija:
- Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Zavrč - dopolnjeno gradivo-februar
2013 (izdelal: Matrika ZVO d.o.o., št. OP_04.12, februar 2013);
- Dodatek za varovana območja za Občinski prostorski načrt Občine Zavrč - dopolnjeno
gradivo-februar 2013 (izdelal: Matrika ZVO d.o.o., št. OP_04.12, februar 2013).
Zavod je imel na gradivo pripombe. Pričujoče dopolnjeno OP z dodatkom k OP je tako
dopolnjeno na podlagi sledečih negativnih mnenj, novih strokovnih podlag oz. novih
dejstev:
- Mnenje o okoljskem poročilu in sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje za
OPN občine Zavrč, ZRSVN OE MB, št. 4-III-167/8-O-12/LR, z dne: 10.1.2013
- Strokovno mnenje o ustreznosti dopolnjenega okoljskega poročila za OPN občine
Zavrč, ZRSVN OE MB, št. 4-III-167/10-O-12/LR, z dne: 18.3.2013
- Izdelava kart poplavne nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti za potrebe OPN
občine Gorišnica na poplavnem območju reke Drave, Vodnogospodarski biro Maribor
d.o.o., št. 3295/11, datum: april 2012, dop. avgust 2013. Hidrološko-hidravlična
študija obsega tudi model na izvedeno cesto-obe varianti: na viaduktu oz deloma
viadukt, deloma kota terena na nasipu z inundacijskimi prepusti, oz. brez njih).
Elaborat je potrjen (verificiran) z mnenjem ARSO, št. 35001-437/2013-2, z dne
6.9.2013.
V oktobru 2013 je bilo s strani ZRSVN OE MB podano mnenje št. 3 na ustreznost OP (št. 4III-167/12-O-12/LR, z dne: 14.10.2013). Med ostalim je navedeno, da nadomestni habitat,
ki je bil predviden kot OU (mehkolesna loka), ne more biti OU temveč je to izravnalni ukrep.
V času izdelave mnenja na dopolnjeno OP št. 1 (sep/okt 2013) je namreč RS bila
upozorjena s strani EU, da se je v preteklih letih v RS vzpostavila napačna praksa, ko so
imeli nadomestni habitati status omilitvenih ukrepov. V kolikor je v postopku CPVO
ugotovljena potreba po nadomestnem habitatu, je poseg (vpliv plana) bistven (D) in kot
takšen nesprejemljiv. Zaradi tega novega momenta v procesu umeščanja ceste v
prostor, sta se tako Občina Zavrč kot Občina Gorišnica odločili, da povezovalno
cesto preko Drave izvzameta iz svojih dopolnjenih osnutkov OPN.
19.2 Smernice nosilcev urejanja prostora
Občina Zavrč oz v njenem imenu Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju je z
dopisom št. 350-6/2008-14 (5003), z dne 3.2.2012, zaprosila nosilce urejanja prostora za
izdajo smernic k osnutku OPN.
S strani načrtovalca OPN smo julija 2012 prejeli smernice in pogoje spodaj navedenih
nosilcev urejanja prostora.
V zakonsko predpisanem roku so podali svoje smernice sledeči nosilci urejanja prostora:
 Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor, Zavod RS za varstvo
narave, OE Maribor, Pobreška c. 20, 2000 Maribor, št.: 4-III-167/40-O-12/LR, datum:
28.2.2012;
 Komunalno podjetje Ptuj d.d., Puhova ulica 10, 2250 Ptuj, št.: 032-GM/2012, datum:
27.2.2012;
 ELES Elektro-Slovenija, d.o.o., Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, št.: 3737/532/vk, datum:
23.2.2012;
Matrika ZVO d.o.o.
stran 188 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
















Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Direktorat za invalide, vojne veterane in
žrtve vojnega nasilja, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana, št.: 350-2/2012-2, datum:
28.2.2012;
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za turizem in
internacionalizacijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana, št.: 350-4/2012-7, datum:
13.2.2012;
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za notranji trg, Kotnikova
ulica 5, 1000 Ljubljana, št.: 350-1/2012-58, datum: 27.2.2012;
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za ceste, Langusova ulica 4, 1535
Ljubljana, št.: 350-50/2012/5-0034319, datum: 8.3.2012;
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za civilno letalstvo, Langusova ulica 4,
1535 Ljubljana, št.: 350-31/2012/45, datum: 23.2.2012;
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, (smernice energetika), Langusova ulica 4, 1535
Ljubljana, št.: 350-1/2012-48, datum: 16.2.2012;
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za promet, Langusova ulica 4, 1535
Ljubljana, št.: 371-1/2012/6-0082296, datum: 16.2.2012;
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, (področje rudarstva), Langusova ulica 4, 1535
Ljubljana, št.: 350-3/2012-27, datum: 14.2.2012;
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za železnice in žičnice, Langusova
ulica 4, 1535 Ljubljana, št.: 350-52/2012/3-0062432, datum: 20.2.2012;
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Direktorat za šport, Masarykova
cesta 16, 1000 Ljubljana, št.: 350-5/2012, datum: 1.3.2012;
Telekom Slovenije d.d., Sektor za vzdrževanje omrežja in zagotavljanje storitev, Center
za vzdrževanja omrežja in zagotavljanja storitve Maribor, Titova cesta 38, 2000 Maribor,
št.: 30/03-0012120120209003, datum: 2.3.2012;
Elektro Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, št.: 06-MC/H-835/12, datum:
5.3.2012;
Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000
Ljubljana, št.: 350-32/2012-2-DGZR, datum: 28.2.2012;
Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana, št.:
350-27/2012-2, datum: 13.2.2012;
Ministrstvo za zunanje zadeve, Sektor za EU politiko, Prešernova cesta 25, 1000
Ljubljana, št.: 350-1/2011/8, datum: 19.2.2012;
Slovenske železnice d.o.o., Kolodvorska ulica 11, 1506 Ljubljana, št.: 2.2.-92/2012-JB,
datum: 24.2.2012.
Smernice, ki niso bile podane v zakonskemu roku, so podali naslednji nosilci urejanja
prostora:
 Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Direktorat za kmetijstvo, Sektor za urejanje
kmetijskega prostora in zemljiške operacije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, št.: 35083/2007/13, datum: 20.4.2012;
 Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, (področje voda), Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, št.:
35001-83/2012-1, datum: 3.4.2012;
 Ministrstvo za notranje zadeve, Urad za logistiko, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana, št.:
350-15/2012/4 (15211-12), datum: 20.3.2012;
 Plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11b, 1001 Ljubljana, št.: S12-048/RZM/RKP, datum: 26.4.2012;
 Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Maistrova ulica 10, 1000
Ljubljana, št.: 3501-40/2012/2, datum: 12.7.2012;
 Zavod za gozdove, OE Maribor, št.: 350-4-2012, datum: 8.5.2012;
 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (področje gozda), Dunajska cesta 22,
1000 Ljubljana, št.: 3401-135/2008/9, datum: 9.2.2012.
Dopolnilne smernice:
Dopolnitev osnutka OPN obravnava nov odsek ceste, ki je po obstoječi NRP delno
opredeljeno kot gozdno zemljišče, delno kot drugo kmetijsko zemljišče in delno kot območje
celinskih voda. Dopolnitve smernic obravnavajo del območja povezovalne ceste med
Matrika ZVO d.o.o.
stran 189 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
regionalno cesto Rl- 228 Spuhlja-Zavrč in načrtovano glavno cesto z elementi hitre ceste
Ptuj-Ormož pri kraju Formin v Občini Gorišnica.
Za omenjeni poseg so se pridobile sledeče dopolnilne smernice:
 Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor, Zavod RS za varstvo
narave, OE Maribor, Pobreška c. 20, 2000 Maribor, št.: 6-III-167/6-O-12/LR, datum:
4.7.2012.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Direktorat za kmetijstvo, je izdalo dopolnilne smernice
(št.: 350-83/2007/15, datum: 28.6.2012) za tiste pobude ter izbrise katere je Občina
dodatno obrazložila zaradi negativnih mnenj v prvotnih smernicah.
19.3 Izdelovalci OP
Vodja projekta
Uroš Kobe, u.d.i.kem.tehn.
Sodelovali:
Marjan Krnc, univ.dipl.org,
inž. str.
Tadeja Fonovič, univ.dipl.teks.
mag. Martin Gregorc,
univ.dipl.biol.
Matrika ZVO d.o.o.
Vsebinska področja
Nadzor nad izvajanjem projekta ter poglavja:
Tla, Vode, Zrak, Kulturna dediščina in krajina, Narava,
Družbeno okolje in zdravje ljudi, Odpadki, Alternative,
Podatki o OPN, Hrup, Svetlobno onesnaženje, EMS, Sklepna
ocena
Narava, Dodatek za presojo sprejemljivosti izvedbe posegov
na varovana območja
stran 190 od 191
Okoljsko poročilo z dodatkom za OPN občine Zavrč_dopolnjeno gradivo
20 SKLEPNA OCENA
V OP so opredeljeni ter presojani verjetni vplivi izvedbe OPN občine Zavrč na okolje,
ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine. Potencialni vplivi so
bili opredeljeni na podlagi tekstualnega dela OPN (strateški in izvedbeni del) in posegov, za
katere je predvidena sprememba namenske rabe prostora. Vplive izvedbe OPN na
opredeljene okoljske cilje smo vrednotili na podlagi sprememb kazalcev stanja okolja.
Tabela 115: Ocene za postavljene okoljske cilje OPN
Ocene za postavljene okoljske cilje OPN
SEGMENTI
Okoljski cilji OPN občine Zavrč
Pod ocena vplivov
OPN na okoljske cilje
TLA
Ohranjanje kakovosti tal
/
VODE
Ustrezno čiščenje komunalnih odpadnih voda
Dobro stanje površinskih in podzemnih vod
B (nebistven vpliv)
C (nebistven vpliv
ob izvedbi OU)
ZRAK
HRUP
KULTURNA
DEDIŠČINA
KRAJINA
NARAVA
NARAVNI VIRI IN
KMETIJSKA
ZEMLJIŠČA
ODPADKI
EMS
SVETLOBNO
ONESNAŽEVANJE
ZDRAVJE LJUDI
Umeščanje poselitvenih območij stran od virov
emisij v zrak
Obremenjenost stanovanjskih območij s hrupom
pod mejnimi vrednostmi
Upoštevanje strateških usmeritev celostnega
varstva kulturne dediščine
Ohranjanje krajinske podobe območja
Vpliv OPN na ogrožene in zavarovane živalske in
rastlinske vrste ter habitatne tipe, ki se
prednostno ohranjajo:
-Ohranjanje stopnje biotske raznovrstnosti z
ohranjanjem ugodnega stanja ogroženih vrst in
habitatnih tipov na območju plana.
Vpliv OPN na naravne vrednote:
Ohranitev lastnosti, zaradi katerih so deli narave
na območju OPN opredeljeni za naravno
vrednoto določene zvrsti ter v največji možni
meri tudi vseh drugih lastnosti naravne vrednote.
Racionalna raba naravnih virov
Učinkovito ravnanje z odpadki
Umeščanje območij stanovanj izven varovalnih
pasov elektroenergetskega omrežja
(visokofrekvenčni viri sevanja)
Zdravo okolje za ljudi
/
/
/
C (nebistven vpliv
ob izvedbi OU)
SKUPNA OCENA
vplivov OPN na
posamezne
segmente
C (nebistven vpliv
ob izvedbi OU)
C (nebistven vpliv
ob izvedbi OU)
C (nebistven vpliv
ob izvedbi OU)
C (nebistven vpliv
ob izvedbi OU)
C (nebistven vpliv
ob izvedbi OU)
B(nebistven vpliv)
C (nebistven vpliv
ob izvedbi OU)
C (nebistven vpliv
ob izvedbi OU))
/
B (nebistven vpliv)
/
B (nebistven vpliv)
/
B(nebistven vpliv)
/
Ni ocenjevan
segment
C (nebistven vpliv
ob izvedbi OU)
Ocenili smo, da vplivi izvedbe OPN ne bodo bistveni in da obstajajo ustrezni omilitveni
ukrepi. Tako nobena ocena za opredeljene okoljske cilje ni dosegla velikostnega razreda D
ali E. Omilitveni ukrepi so odločilni za dosego nebistvenega vpliva na okolje.
Na podlagi ugotovitev okoljskega poročila ocenjujemo, da je Dopolnjen osnutek
Občinskega prostorskega načrta občine Zavrč, z vidika vplivov izvedbe OPN na
okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine,
sprejemljiv ob izvedbi podanih omilitvenih ukrepov.
Matrika ZVO d.o.o.
stran 191 od 191