načrt dela

Osnovna šola V O D M A T, Ljubljana
načrt dela
v
š o l s k e m
l e t u
2014/2015
Ljubljana, september 2014
V s p o d b u d n e m i n v a r n e m o k o l j u,
z vašim sodelovanjem
d o k v a l i t e t n e g a z n a n j a.
v i z i j a
O Š
V o d m a t
KAZALO
UVOD
5
SPLOŠNI PODATKI
8
O šoli
8
Varna pot v šolo
9
Šolski prostori
10
Šolski okoliš
10
Šolo upravljajo
12
Strokovni organi šole
12
Svet staršev
12
Oddelčna skupnost
13
Skupnost učencev šole, Otroški parlament
13
Organizacijska shema šole
15
ZAPOSLENI NA ŠOLI
16
Strokovni delavci
17
Nepedagoški delavci
18
VSEBINA IN ORGANIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA
19
Razpored učiteljev razredne stopnje
19
Razpored učiteljev predmetne stopnje
19
Razredniki na predmetni stopnji
21
Ure pouka
21
Predmetnik
22
Dnevi dejavnosti
23
Dodatni in dopolnilni pouk
35
Jutranje varstvo in podaljšano bivanje
36
Urnik – razredna stopnja
40
Urnik – predmetna stopnja
45
Dežurstvo učiteljev
53
Strokovni aktivi
54
Šolska svetovalna služba
64
Delo z otroki s posebnimi potrebami
68
Individualna in skupinska pomoč
71
Šolska knjižnica
73
Vodstvo šole
76
Interesne dejavnosti
78
Projekti
79
Strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje učiteljev
84
Spremljanje učiteljevega dela
86
Samoevalvacija
87
Pohvale, priznanja, diplome
89
Prehrana
89
Zdravstveno varstvo
90
Življenje v naravi
90
STIKI MED ŠOLO IN STARŠI
92
Govorilne ure
92
Roditeljski sestanki
93
Izobraževanje za starše
94
Denarne zadeve
94
Učbeniški sklad
94
"Ministrovi dnevi"
95
ŠOLSKI KOLEDAR ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015
95
Ocenjevalni obdobji in ocenjevalni konferenci
95
Nacionalno preverjanje znanja
96
Predmetni in popravni izpiti
96
Počitnice
96
Dan odprtih vrat šole
96
Število dni pouka po mesecih
97
Pregled aktivnosti in tekmovanj po mesecih
98
Obeležja in prireditve
108
URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE LDN
111
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
UVOD
Letni delovni načrt šole (LDN) je zasnovan v skladu z Zakonom o osnovni šoli, Zakonom
o vzgoji in financiranju osnovne šole, Smernicami za delo v osnovni šoli, Obvestili
osnovnim šolam za šolsko leto 2014/15, ki jih je posredovalo Ministrstvo za
izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) ter z obvestili, ki jih šolam posreduje Zavod RS
za šolstvo. V programu so upoštevani normativi in standardi. Načrt dopolnjujemo z
novostmi in potrebami novega šolskega leta.
LDN je temeljni dokument šole, v katerem načrtujemo celotno življenje in delo ter
uresničevanje temeljnih ciljev in nalog šole. V njem so določeni organizacija, obseg in
vsebina vzgojno-izobraževalnega dela ter pogoji za njihovo izvajanje. Z LDN
načrtujemo delo strokovnih organov, sodelovanje s starši in povezovanje šole z
okoljem.
LDN obravnavamo na sestankih aktivov, konferenci učiteljskega zbora, svetu staršev in
svetu zavoda, ki ga tudi potrjuje.
Pri nastajanju LDN sodelujejo učitelji, ki so določeni za določene dejavnosti,
strokovni delavci, učenci in vodstvo šole.
Tudi v tem šolskem letu bomo sledili vrednotam, kot so:
SPOŠTOVANJE do samega sebe, učencev, sodelavcev, staršev. Želimo, da bo
spoštovanje obojestransko. Prvi korak za doseganje tega je lahko že nasmeh in
prijazen pozdrav.
ODGOVORNOST: do sebe, svojih dejanj in dela, odgovornost do drugih in do okolja.
VEDOŽELJNOST: zavedamo se, da je človekova moč v znanju in da je za otroka
kvalitetno znanje popotnica za življenje.
Vse to pa je pot do uresničitve naše VIZIJE, ki smo si jo zastavili:
V spodbudnem in varnem okolju z vašim sodelovanjem do kvalitetnega znanja.
V LDN OŠ Vodmat za šolsko leto 2014/2015 predstavljamo organizacijo in delo
strokovnih delavcev šole. S kvalitetnim strokovnim delom pedagoških delavcev
skušamo zagotoviti vsakemu učencu optimalen razvoj na kognitivnem, čustvenem in
osebnostnem področju.
Učitelji naše šole spremljajo in uvajajo nove metode in oblike poučevanja, ki
zahtevajo večjo aktivnost učencev, spodbujajo kritično mišljenje in ustvarjalnost. Pri
tem nam je v veliko pomoč in oporo sodelovanje z različnimi strokovnimi
institucijami. Letošnje šolsko leto vpeljujemo neobvezne izbirne predmete v 4.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
razred. Glede na normativ in prijave sta oblikovani dve skupini. Izvajamo neobvezna
izbirna predmeta umetnost in šport.
Trudimo se upoštevati individualne posebnosti učencev, raznolikost njihovih interesov
in sposobnosti in zato pripravljamo ponudbo različnih interesnih dejavnosti ter
programe tako za nadarjene učence kot tudi za učence z različnimi težavami.
Ustvarjamo pogoje za dobre uvrstitve naših učencev na različnih tekmovanjih (šolskih,
občinskih, regijskih, državnih …) s posameznih predmetnih področij.
V šoli spodbujamo sodelovalno klimo med vsemi deležniki vzgojno-izobraževalnega
procesa, saj le tako lahko otroku zagotavljamo pogoje za čim boljši napredek. Želimo,
da bi se učenci v šoli počutili varno in prijetno, k čemer s svojim znanjem
pripomorejo tudi vrstniški mediatorji in njihovi mentorji.
Šola je že vrsto let vključena v evropsko mrežo zdravih šol in mednarodna projekta
Shema šolskega sadja in e-Twinning. Nadaljevali bomo z vsebinami s področja
ekologije in varstva okolja ter še intenzivneje obdelovali šolski vrtiček ter skrbeli za
žuželčji hotel.
Poleg pouka, dopolnilnega in dodatnega pouka, individualne in skupinske pomoči
učencem z učnimi težavami, dodatne strokovne pomoči učencem s posebnimi
potrebami, posebnih oblik dela z nadarjenimi učenci, organizacije in izvedbe
strokovnih ekskurzij za učence, podaljšanega bivanja, jutranjega varstva, taborov in
šol v naravi ter tečajev plavanja, bo naše pedagoško delo vključevalo tudi
organiziranje kulturnih, naravoslovnih, tehniških in športnih dni. Posebno pozornost
bomo usmerjali poklicnemu usmerjanju, prometni varnosti in zdravstvenemu varstvu
učencev ter šolski prehrani.
PREDNOSTNE NALOGE V ŠOLSKEM LETU 2014/15
Šola in delo v njej ni nikoli končano delo, saj se cilji preteklih let prepletajo z novimi,
naša naloga in poslanstvo pa je slediti viziji, ki je izhodišče za postavljanje ključnih
ciljev in izhodišč.
Na področju vzgoje in izobraževanja želimo:
― kvalitetno izvajati program od 1. do 9. razreda,
― izobraževati
delavce
za
potrebe
šole
v
prihodnosti,
razvijati
učiteljev
profesionalizem,
― spoštovati dogovore na šoli in vseh ustreznih aktov (zakoni, pravilniki),
― uresničevati in spremljati vzgojni načrt šole in pravila šolskega reda, ki jih bomo
lahko ponotranjili,
6
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
― nadaljevati s kulturo primerne komunikacije,
― nadaljevati z že začrtanimi projekti,
― nadgrajevati znanja s področja IKT (izobraževanje, večja izkoriščenost strojne in
programske opreme, uporaba e-eAsistenta),
― vključenost v e-šolstvo,
― razvijati pozitiven odnos do hrane, kulture uživanja hrane in zdravega načina
prehranjevanja,
― zmanjšati hrup v jedilnici,
― učinkovito vzpostaviti in dokumentirati sistem samoevalvacije ter aktivno delovati
na izbranih ciljih (izbrani cilj s področja znanja in spretnosti: izboljšati
funkcionalno pismenost; izbrani cilj s področja stališč, vrednot in odnosov:
uvajanje kulture miru in nenasilja),
― razvijati branje z razumevanjem,
― učence naučiti »učiti se«,
― nadaljevati z uvajanjem vertikalnih aktivov učiteljev (MA; SLJ; ŠPO),
― sodelovati s sosednjima vrtcema,
― nadaljevati z aktivnostmi promocije šole.
Želimo, da bi tudi s pomočjo skrbno načrtovanega dela v LDN v šolskem letu
2014/2015 dokazovali, da veliko in dobro delamo, da bi doživeli veliko lepega, si med
seboj pomagali, da bi nas pridobljeno znanje in nove izkušnje obogatile, da bi skušali
drug drugega razumeti ter da bi znali morebitne težave reševati konstruktivno in
učinkovito.
Kako bomo na koncu šolskega leta vedeli, da smo bili pri delu uspešni? Če bodo
deležniki v V-I procesu ostali zadovoljni in pripravljeni za nadaljnje skupno delo. Če
bomo lahko tudi izmerili tisto, kar se izmeriti da. Seveda bomo veseli tudi vsake ustne
povratne informacije. Matematično se da izmeriti le nekatere stvari, druge lahko le
ocenimo. Učenci, starši in delavci šole smo tisti, ki lahko povemo, ali gremo v pravo
smer, pomembno pri tem pa je, da ne spremljamo samo dosežkov, pač pa tudi splošno
vzdušje, ki prispeva k dobremu sodelovanju in povezovanju.
Mateja Petrič, ravnateljica
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
7
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
SPLOŠNI PODATKI
Ravnateljica
Mateja Petrič
Pom. ravnateljice
Lili Salamon
Telefonske številke
ravnateljica
01 520 38 52
tajništvo
01 520 38 50
zbornica
01 520 38 61, 01 520 38 62
računovodstvo
01 520 38 57
knjižnica
01 520 38 63
šolska svet. služba
01 520 38 68, 01 520 38 73
zobna ambulanta
01 544 32 34
faks
01 520 38 58
Internet
http://www.osvodmat.si
Elektronski naslov
[email protected]
Številka računa
01261-6030661497
Davčna številka
SI43102913
O ŠOLI
Sklep o izgradnji nove šole na
Starem
Skupščina
Vodmatu
občine
je
sprejela
Ljubljana
-
Center 12. oktobra 1963.
Osnovno šolo Stari Vodmat so
svečano odprli 8. februarja 1964 in
jo 12. marca 1964 preimenovali v
Osnovno šolo dr. Jožeta Potrča. V
letu 1974 je bila šoli prizidana nova telovadnica, 19. marca 1992 se je šola
preimenovala v Osnovno šolo Vodmat.
V šolskem letu 2013/2014 je na naši šoli 18 oddelkov s 385 učenci. Pouk v vseh
razredih izvajamo po programu devetletne osnovne šole.
8
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
VARNA POT V ŠOLO
Otroci morajo biti v cestnem prometu deležni posebne pozornosti in skrbi, saj jim
njihove telesne in psihične sposobnosti ne omogočajo, da bi lahko samostojno
sodelovali v prometu. Starši morajo otroka pripraviti, da bo lahko samostojno in varno
sodeloval v prometu. Otrok do 7. leta starosti mora imeti ustrezno spremstvo na poti
v šolo in domov.
Ker so šolske poti zelo prometne in nevarne, posvečamo posebno pozornost prometni
vzgoji in skrbi za varen prihod in odhod šolarjev (rumene ovratnike za prvošolčke,
prometna vzgoja pri urah pouka, kolesarski izpit ...). Učence opozarjamo, naj
prečkajo Zaloško cesto samo pri semaforju ali na prehodu za pešce, na Potrčevi ulici
pa je hitrost vožnje omejena z grbinami.
Pri šolskem vhodu je na tabli načrt ulic, kjer so še posebej označene varne poti v šolo.
Prvi teden pouka skrbijo za varno pot v šolo tudi policisti in mestni prostovoljci, v
publikaciji pa smo nagovorili učence in starše:
učenci,
― vedno hodite po pločniku, če ga ni, pa po levi strani vozišča v smeri hoje;
― ponoči, v mraku in ob slabši vidljivosti nosite svetla oblačila in kresničko;
― cesto prečkajte na zaznamovanem prehodu, če ga ni, pa na najbolj preglednem
mestu;
― s kolesom se vozite le, če imate kolesarski izpit in čelado;
― ne prečkajte proge mimo spuščenih zapornic;
― v šolo se ne vozite z rolkami in rolerji.
starši,
― najpomembnejša je prometna vzgoja, ki jo izvajate vi s svojim zgledom in
obnašanjem v prometu.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
9
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
ŠOLSKI PROSTORI
Vzgojno-izobraževalno delo poteka v učilnicah in drugih prostorih ter na zunanjih
šolskih površinah. Izvajamo ga tudi v obliki dnevov dejavnosti, prireditev, tekmovanj
ter v obliki "življenja v naravi".
Šola razpolaga:
― s 25 učilnicami,
― z 2 telovadnicama,
― s knjižnico,
― z računalniško učilnico,
― z razdelilno kuhinjo in jedilnico,
― s kabineti za upravne in svetovalne delavce,
― s športnim igriščem,
― z zobozdravstveno ambulanto.
Pouk poteka v eni izmeni.
ŠOLSKI OKOLIŠ
Šola je ustanovljena za opravljanje osnovnošolskega izobraževanja za šolski okoliš, ki
obsega naslednje ulice, oziroma dele ulic:
10
IME ULICE
HIŠNE ŠTEVILKE
Bohoričeva ulica
od 1do 27, parne: 6, 20, 22a ter od 28a do 36
Bolgarska ulica
od 1 do 24
Gasparijeva ulica
Od 1 do 13 ter 15 in 17
Grablovičeva ulica
1, parne od 6 do 40, 43, 44 in 46
Hrvatski trg
6
Japljeva ulica
1, 2, 3, 4a, 4, neparne od 5 do 21
Jenkova ulica
od 1 do 16, 18
Koblarjeva ulica
neparne od 3 do 25
Korytkova ulica
2, 15, od 17 do 26, 28, 29, 30, 32, 34
Malenškova ulica
1, 2, 5a, 5, 7, 9,11
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
IME ULICE
HIŠNE ŠTEVILKE
Močnikova ulica
od 1 do 6, 8, 10
Njegoševa cesta
4a, 4, 6a, 6b, 6c, 6d, 6e, 6f, 6g, 6h, 6j, 6, 8a, 8
Ob Ljubljanici
parne od 4 do 18
Potrčeva ulica
1, parne od 2 do 16
Povšetova ulica
19, neparne od 29 do 35, parne od 38a do 48
Sketova ulica
od 1 do 7, 9, 11, 13
Šlajmerjeva ulica
od 1a do 8
Šmartinska cesta
parne od 2 do 28
Zaloška cesta
1, 2, od 4 do 11, 14, 15, 17, neparne od 21a do 29
Iz našega šolskega okoliša prihaja na šolo okoli 50 % učencev. Ostali učenci prihajajo
iz Fužin, Župančičeve jame ter drugih delov Ljubljane in okolice; pogosto je vzrok
zaposlitev staršev v bližini šole.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
11
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
ŠOLO UPRAVLJAJO
Šolo vodi ravnateljica Mateja Petrič ob pomoči pomočnice ravnateljice Lili Salamon.
Delo šole nadzira in usmerja Svet šole Osnovne šole Vodmat. Svet šole ima štiriletni
mandat. Sestavljajo ga trije predstavniki ustanovitelja (Vida Cvelbar, Matjaž Medved,
Vesna Škrinjar Pevc), pet predstavnikov šole (Mojca Kucler, Andreja Novak, Nataša
Sadar Šoba, Urška Trbovc, Sanja Zgonc) in trije predstavniki staršev (Anja Boc, Polona
Kelava, Tjaša Steiner).
Predsednica sveta zavoda je Nataša Sadar Šoba, izvoljena na 1. seji novo
imenovanega sveta, dne 11. 10. 2012. Za njeno namestnico je bila izvoljena Anja Boc.
Stalni zapisnikar je poslovna sekretarka Barbara Kozlevčar.
STROKOVNI ORGANI ŠOLE
Strokovni organi šole so učiteljski zbor, oddelčni učiteljski zbor, strokovni aktiv in
razredniki.
SVET STARŠEV
Svet staršev šole se oblikuje za organizirano uresničevanje interesov staršev.
Sestavljen je tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši
izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka.
Predstavniki staršev oddelkov v Svetu staršev OŠ Vodmat:
ODDELEK
12
IME IN PRIIMEK
ODDELEK
IME IN PRIIMEK
1.a
Sida Hariom Valentinčič
5.b
Deja Kozjek
1.b
Elvira Treven
6.a
Biljana Grčar Kuzmanov
2.a
Matjaž Vračko
6.b
Santiago Martin
2.b
Špela Krasko Gerbec
7.a
Staša Krušič
3.a
Tina Režek
7.b
Špela Kajič Kmetič
3.b
Stanislav Božanić
8.a
Sanja Pavičić
4.a
Maja Buček Pajek
8.b
Tatjana Zaletelj
4.b
Helena Kobal
9.a
Anja Boc
5.a
Maja Moškerc
9.b
Aleksandra Žigo
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
ODDELČNA SKUPNOST
V osnovni šoli se učenci organizirajo v oddelčne skupnosti.
Oddelčna skupnost je temeljna oblika organiziranosti učencev enega oddelka. Učenci
pri urah oddelčne skupnosti skupaj z razrednikom obravnavajo posamezna vprašanja
iz življenja in dela svoje skupnosti in šole ter oblikujejo posamezne predloge in
pobude za boljše delo in razreševanje problemov:
― obravnavajo medsebojne odnose med učenci ter učenci in učitelji ter drugimi
delavci šole,
― obravnavajo učni uspeh v oddelku in organizirajo medsebojno pomoč pri učenju,
― organizirajo pomoč sošolcem v različnih težavah,
― obravnavajo kršitve šolskih pravil in predlagajo načine ukrepanja ter preventivnega
delovanja,
― dajejo pobude in predloge v zvezi s poukom, programom dnevov dejavnosti,
ekskurzij, šolskih prireditev in interesnih dejavnosti,
― predlagajo razredniku ugotavljanje ustreznosti posamezne ocene,
― sodelujejo pri ocenjevanju,
― oblikujejo predloge za pohvale, priznanja in nagrade učencem v oddelčni
skupnosti,
― organizirajo različne oblike dežurstva v skladu s sprejetimi dokumenti (pravila
šolskega reda, hišni red) in dogovorjenim letnim načrtom dežurstev,
― organizirajo različne akcije in prireditve,
― opravljajo še druge naloge, za katere se dogovorijo.
Učenci oddelčne skupnosti volijo predsednika oddelčne skupnosti in njegovega
namestnika.
SKUPNOST UČENCEV ŠOLE, OTROŠKI PARLAMENT
Skupnost učencev šole sestavljajo predstavniki oddelčnih skupnosti od 1. do 9.
razreda. V šolskem letu 2014/2015imamo na šoli 18 oddelčnih skupnosti.
Na sestankih skupnosti učencev predstavniki posredujejo mnenja učencev, ki se
izoblikujejo na urah oddelčne skupnosti, podajo pripombe in ideje ter tako aktivno
sodelujejo pri poteku vzgojnega dela v šoli in pri drugih šolskih dejavnostih.
V okviru skupnosti učencev šole deluje tudi šolski parlament.
Otroški parlamenti so v slovenskem prostoru primer dobre prakse ter neposrednega
spoštovanja in uveljavljanja Konvencije o otrokovih pravicah, kjer v svojem 12. členu
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
13
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
države pogodbenice (države, ki so ratificirale konvencijo) jamčijo otroku, ki je
sposoben izoblikovati lastna mnenja, pravico do svobodnega izražanja le-teh v vseh
zadevah v zvezi z njim. Pravica do svobodnega izražanja, tako posameznika kot tudi
skupine otrok, je pravica in hkrati eno od štirih načel konvencije, poleg načela
nediskriminacije, pravice do življenja in načela zagotavljanja koristi otroka pri vseh
odločitvah.
Sodelovanje otroka ali skupine otrok je njihova možnost, izbira in ne obveznost.
Obveznost države, državnih institucij in nas odraslih pa je, da jim omogočimo pogoje
za sodelovanje.
Otroški parlamenti ne smejo biti dogodki dneva, na katere v naslednjih dneh vsi
pozabimo, temveč morajo postati intenziven in trajen proces med svetom otroštva in
odraslimi.
Tema 25. otroškega parlamenta za šolsko leto 2014/2015, izbrana na 24. nacionalnem
otroškem parlamentu dne 7. aprila 2014, je IZOBRAŽEVANJE IN POKLICNA
ORIENTACIJA.
Predvidene aktivnosti ZPM v Ljubljani:
― izvedba skupnega srečanja mentorjev otroških parlamentov in mestne otroške vlade
v Ljubljani (14. oktober 2014);
― izvedba dvodnevnega srečanja – tabora za otroka sodelujoče v OP (po en
predstavnik vsake šole (predvideni termin je 7. in 8. november 2014);
― izvedba območnih otroških parlamentov (organizirajo območne ZPM po svojih
območjih v januarju/februarju 2015);
― izvedba mestnega otroškega parlamenta (organizira Mestna ZPM v februarju/marcu
2015);
― izvedba regionalnega otroškega parlamenta (organizira Mestna ZPM v marcu 2015);
― sodelovanje na nacionalnem otroškem parlamentu (organizira ZPMS v aprilu 2015).
Opomba: gostiteljica 25. regionalnega otroškega parlamenta je OŠ Janka Kersnika
Brdo, Domžale.
14
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
ORGANIZACIJSKA SHEMA ŠOLE
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
15
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
ZAPOSLENI NA ŠOLI
Ravnateljica
01
Pomočnica ravnateljice
01
Strokovni delavci:
predmetna stopnja
17
razredna stopnja
10
vzgojiteljici
02
podaljšano bivanje
05
svetovalni delavki
02
učit. dod. str. pomoči
01
knjižničarka
laborant
01
01
Skupne službe:
računovodkinja
01
knjigovodkinja
01
poslovna sekretarka
01
Tehnično osebje:
hišnik
01
snažilke
05
kuharica
01
pomočnica kuharice
01 (tudi snažilka)
Skupaj:
vodstveni delavci
02
strokovni delavci
38
laborant
01
skupne službe
03
tehnično osebje
08
skupaj
52
Na šoli deluje tudi zobna ambulanta:
16
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
zobozdravnica
01
asistentka
01
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
STROKOVNI DELAVCI
RAZREDNA STOPNJA:
PREDMETNA STOPNJA:
D E L O V N I
Alja DRAŠLER (porodniški dop.)
Dragica GARTNER
Ines HOSTINGER
Marjeta HUDOLIN
Polona KRUH
Nika MAČEK (nadom. Aljo Drašler)
Miha MARINIČ
Mojca MLAKAR
Jerneja NARDIN
Andreja NOVAK
Nataša PIBERNIK
Polona PIŠKUR
Vesna PREMOŽE
Greta RADANOVIĆ
Nataša SADAR ŠOBA
Monika SARIĆ
Taja SERAŽIN ROT
Urška TRBOVC
Anka VURCER
Jasmina BALABAN
Barbara BEŠTER
Eva BIŠČAN (nadom. Majo Kosem)
Mojca EKART (nadom. Emo Rajh)
Darja EMERŠIČ
Maja GROHAR
Lucija HOČEVAR
Mihaela KLJUN
Breda KONČNIK
Maja KOSEM (porodniški dopust)
Vesna KRASNIK
Tomaž MAJDIČ
Brigita MERŠE
Gordana NOVAK
Tomaž ORŠIČ
Milena POŽUN
Ema RAJH (porodniški dop.)
Lili SALAMON
Matevž SUŠNIK
Majda ŠEBENIK
Cvetka TOMAŠIĆ
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
17
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
KNJIŽNIČARKA:
SVETOVALNI DELAVKI:
Mateja SITAR ZEVNIK
Mojca KUCLER
Sanja ZGONC
UČ. DOD. STROK. POMOČI:
Mateja MAJCEN (porodniški dopust)
Tjaša ZVER (nadom. Matejo Majcen)
MOBILNA SPEC. PEDAGOGINJA: Bojana MIRTIČ
NEPEDAGOŠKI DELAVCI
POSLOVNA SEKRETARKA:
RAČUNOVODSTVO:
HIŠNIK:
KUHINJA:
SNAŽILKE:
Barbara KOZLEVČAR
Tanja PLOJ
Marija KOŽUH
Tomaž PURKART
Mira HAJDINJAK
Saša NEMIVŠEK
Dragica GOJKOVIĆ
Jožica LAVRIN
Šefika MUZAFIROVIĆ
Ajiša PEHLIĆ
Jelka VRHUNEC TOPOLOVEC
KADROVSKI NAČRT 2014
Skladno z navodili smo vnesli število zaposlenih delavcev po virih financiranja.
Skladno s priporočili MIZŠ smo število zaposlenih, ki so financirani iz državnega
proračuna, zmanjšali za 1%, in sicer z varčevalnimi ukrepi pri dveh zaposlitvah: laborant za 0,1833 DM z notranjo prerazporeditvijo (Bešter) in - učitelj izbirnega
predmeta nemščina za 0,2727 DM (Balaban), kar znaša skupaj 0,456 DM, s čimer
zmanjšamo št. zaposlenih za 1%.
18
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
VSEBINA IN ORGANIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA
RAZPORED UČITELJEV RAZREDNE STOPNJE
RAZRED
RAZREDNIK/ DRUGA UČITELJICA V ODD.
UČILNICA
1.a
Nataša Sadar Šoba /
47
1.b
Monika Sarić /
2.a
Ines Hostinger
50
2.b
Urška Trbovc
49
3.a
Polona Kruh
48
3.b
Dragica Gartner
69
4.a
Jerneja Nardin
66
4.b
Mojca Mlakar
65
5.a
Anka Vurcer
67
5.b
Andreja Novak
68
Greta
Radanovič
46
ODDELKE PODALJŠANEGA BIVANJA VODIJO: Polona Piškur, Nika Maček, Nataša Pibernik,
Marjeta Hudolin, Vesna Premože, Miha Marinič, Breda Končnik in Barbara Bešter.
RAZPORED UČITELJEV PREDMETNE STOPNJE
UČITELJ
PREDMET
Jasmina Balaban
NI1, NI2, NI3
E. Bišćan / M. Kosem
Mojca Ekart
ODDELEK
7.a b; 8.a b; 9.a b
6.a b; 6.N; 7.b; 7.N; 8.a b; 9.a b
SLJ
ŠI2, ŠI3
8.a b; 9.a b
BIO
8.a b; 9.a b
NAR
6.b; 7.a b
KEM
9.a b
TJA
4.a b; 6.a b, 6N; 7.b, 7N; 8.a b; 9.a b
TJA
6.N; 7.N; 8.a b; 9.a b
SLJ
6.N; 7.a, 7.N; 8.a b; 9.a b
Mihaela Kljun
MAT
6.a b; 6.N; 7.a b; 7.N; 8.a b; 9.a b
Breda Končnik
ŠPO - D
Darja Emeršič
Maja Grohar
Lucija Hočevar
D E L O V N I
N A Ć R T
6.a b; 7.a b; 8.a b; 9.a b
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
19
O S N O V N A
UČITELJ
Š O L A
V O D M A T,
PREDMET
Vesna Krasnik
Barbara Bešter
Brigita Merše
ODDELEK
MAT
6.N; 7.N; 8.a b; 9.a b
UBE
7.a b
MME
8.a; 9.b
ROM
9.a b
RAČ
1. - 9. r.
laborant
6.a b; 7.a b; 8.a b; 9.a b
ŠPO - F
5. b; 6.a b; 7.a b; 8.b; 9.a
Tomaž Majdič
ŠSP
7.b; 8.a; 9.b
IŠP
7.a b; 8.b; 9.a b
ŠZZ
8.a b; 9.a b
LUM
6.a b; 7.a b; 8.a b; 9.a b
LS2, LS3
Gordana Novak
8.b; 9.a b
GUM
4.a b; 5.a b; 6.a b; 7.a b; 8.a b; 9.a b
GEO
6.a b; 7.a b; 8.a b; 9.a b
DKE
8.a b
TVZ
7.a b; 8.a b; 9.a b
ZGO
6.a b; 7.a b; 8.a b
DKE
7. a b
FIJ
7.a b; 8.b; 9.a b
Lili Salamon
SLJ
6.N; 7.N; 8.a b; 9.a b
Matevž Sušnik
TJA
5.a b; 6.N; 7.b, 7.N; 8.a b; 9.a b
FIZ
8.a b; 9.a b
KEM
8.a b
MAT
6.N; 7.N; 8.a b; 9.a b
TIT
6.a b; 7.a b; 8.a b
GOS
6.a b
SPH
7.a b; 8.a b; 9.b
OGK
7.a b; 8.a b; 9.a
Tomaž Oršič
Milena Požun
Majda Šebenik
Cvetka Tomašić
vod. šol. p.
20
L J U B L J A N A
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
1. do 9. r.
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
RAZREDNIKI NA PREDMETNI STOPNJI
RAZRED
RAZREDNIK
UČILNICA
6.a
Majda Šebenik
72
6.b
Breda Končnik
77
7.a
Lucija Hočevar
83
7.b
Matevž Sušnik
81
8.a
Cvetka Tomašić
27
8.b
Mihaela Kljun
82
9.a
Milena Požun
29
9.b
Tomaž Oršič
84
URE POUKA
P
7.30 do 8.15
1. ura
8.20 do 9.05
1. odmor
9.05 do 9.10
2. ura
9.10 do 9.55
2. odmor
9.55 do 10.20
3. ura
10.20 do 11.05
3. odmor
11.05 do 11.10
4. ura
11.10 do 11.55
4. odmor
11.55 do 12.00
5. ura
12.00 do 12.45
5. odmor
12.45 do 12.50/13.00
6. ura
12.50/13.00 do 13.35/13.45
6. odmor
13.45 do 13.50
7. ura
13.50 do 14.35
Za učence, ki imajo 6. in 7. uro pouk, je 5. odmor daljši, da lahko kosijo.
Šolski zvonec zvoni le do konca 5. šolske ure, saj se kasneje na šoli izvajajo različne
dejavnosti, katerih časovni razpon je različen.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
21
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
PREDMETNIK
OBVEZNI PROGRAM DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
PREDMET
število ur tedensko
4.r.
5.r.
6.r.
1.r.
2.r.
3.r.
Slovenščina
6
7
7
5
5
Matematika
4
4
5
5
Tuji jezik
7.r.
8.r.
9.r.
5
4
3,5
4,5
4
4
4
4
4
2
3
4
4
3
3
Likovna umetnost
2
2
2
2
2
1
1
1
1
Glasbena umetnost
2
2
2
1,5
1,5
1
1
1
1
2
3
Geografija
1
2
1,5
2
Zgodovina
Domovinska in državlj. kultura
in etika
1
2
2
2
1
1
Družba
Spoznavanje okolja
3
3
3
Fizika
2
2
Kemija
2
2
1,5
2
Biologija
Naravoslovje
2
3
2
1
1
2
2
2
Predmet 1
2/1
2/1
2/1
Predmet 2
1
1
1
Predmet 3
1
1
1
Naravoslovje in tehnika
3
3
Tehnika in tehnologija
Gospodinjstvo
Šport
3
3
3
Neobvezni izb. predm.
3
1
1,5
3
3
2
Oddelčna skupnost*
0,5
0,5
0,5
0,5
0,5
0,5
Število predmetov
6
6
6
8
9
11
14
16
14
Število ur tedensko
20
21
22
26
26
26
29,5
30
30
Število tednov pouka
35
35
35
35
35
35
35
35
35
* - uro oddelčne skupnosti imajo učenci od 4. do 9. razreda vsak ponedeljek ob 8.40 v matični učilnici.
22
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
DNEVI DEJAVNOSTI
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
število dni letno
4.r.
5.r.
6.r.
1.r.
2.r.
3.r.
7.r.
8.r.
9.r.
Kulturni dnevi
4
4
4
3
3
3
3
3
3
Naravoslovni dnevi
3
3
3
3
3
3
3
3
3
Tehniški dnevi
3
3
3
4
4
4
4
4
4
Športni dnevi
5
5
5
5
5
5
5
5
5
Število tednov dejavnosti
3
3
3
3
3
3
3
3
3
DNEVI DEJAVNOSTI so tisti del obveznega programa osnovne šole, ki
medpredmetno povezujejo discipline in predmetna področja, vključena v predmetnik
osnovne šole.
Dnevi dejavnosti vzpodbujajo vedoželjnost, ustvarjalnost in samoiniciativnost učenk
in učencev, jih usposabljajo za samostojno opazovanje in pridobivanje izkušenj in
znanja, za razvijanje spretnosti ter za samostojno reševanje problemov. Ob teh
dejavnostih učenci in učenke znanje različnih področij med seboj povezujejo v celoto.
Namenjeni so vsem učenkam in učencem, so vsebinsko pestri in smiselno razporejeni
skozi vse šolsko leto. Vsebinsko se nadgrajujejo iz leta v leto oz. iz triletja v triletje.
Cilji dni dejavnosti so omogočiti učenkam in učencem utrjevanje in povezovanje
znanj, pridobljenih pri posameznih predmetih in predmetnih področjih, uporabljanje
teh znanj in njihovo nadgrajevanje s praktičnim učenjem v kontekstu medsebojnega
sodelovanja in odzivanja na aktualne dogodke v ožjem in širšem družbenem okolju.
Kulturni dnevi - učenke in učenci spoznavajo različna jezikovna, družboslovna in
umetnostna področja, naravne vrednote in vrednote človeške družbe ter jih med
seboj povezujejo. V izvajanju kulturnih dni so učenke in učenci aktivni, tj. dejavnosti
načrtujejo ter sprejemajo, doživljajo in se izražajo. Navajajo se na sprejemanje in
vrednotenje lastnega dela, dela sošolk in sošolcev ter odraslih. Učenci in učenke si z
dnevi kulturnih dejavnosti razvijajo ustvarjalnost, sposobnost dojemanja spoznanj
družboslovnih ved in jezikoslovja, doživljanje umetniške besede, barv, oblik, zvoka in
giba ter prepoznavanje, razumevanje in vrednotenje pokrajine in njenih sestavnih
delov.
Naravoslovni dnevi - učenke in učenci aktivno in sistematično dopolnjujejo in
poglabljajo teoretično znanje, ki so ga pridobili med rednim poukom, in ga
povezujejo v nove kombinacije. Dejavnosti jih spodbujajo k samostojnemu in
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
23
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
kritičnemu mišljenju, omogočajo uporabo znanja ter spoznavanje novih metod in
tehnik raziskovalnega dela (terensko, laboratorijsko delo itd.). Učenci in učenke
aktivno opazujejo, spoznavajo in doživljajo pokrajino kot celoto in posamezne
sestavine okolja, spoznavajo in razumejo sobivanje človeka in narave.
Učenke in učenci intenzivno doživljajo naravo, odkrivajo njene lepote in vrednote,
oblikujejo pozitiven odnos do narave, življenja, učenja in dela.
Učenci in učenke se zavedajo pomena varovanja zdravja in okolja.
Športni dnevi - učenke in učenci zadovoljujejo potrebe po gibanju, gibalnem
izražanju
in
ustvarjalnosti,
se
sprostijo in
razvedrijo.
Razvijajo tovarištvo,
medsebojno sodelovanje, spoštujejo lastne in tuje dosežke, utrjujejo si samozavest in
pridobivajo trajne športne navade.
Učenci in učenke se seznanjajo z različnimi športnimi dejavnostmi in s športom v
prostem času, usposabljajo se za samostojne športne dejavnosti.
Ob povezavi z načeli in cilji zdravstvene vzgoje in naravoslovnimi dnevi se zavedajo
pomena varovanja okolja in zdravja, oblikujejo si spoštovanje do narave.
Tehniški dnevi - učenke in učenci opazijo tehnični problem v svojem okolju, ga
raziščejo, zanj oblikujejo rešitev in jo preverijo.
Razvijajo pozitiven odnos do tehničnih dosežkov, raziskujejo njihov izvor in zgradbo,
skupaj s sošolkami in sošolci zbirajo podatke o tehničnih zbirkah, primerjajo svoje
ugotovitve s podatki iz strokovne literature.
Ob oblikovanju razstav izmenjujejo izkušnje in ideje, skušajo izboljšati obstoječe
tehnične rešitve ter uporabljajo nove informacijske tehnologije.
Pri izvajanju dni dejavnosti je poudarek na medpredmetnem (meddisciplinarnem)
povezovanju; pogosto potekajo v obliki projektnega dela - za tako obliko dela je
potrebno vnaprej predvideti tudi obseg časa za njihovo pripravo, in sicer za učence in
učenke ter za učiteljice in učitelje. Na ta način dnevi dejavnosti omogočajo
razvijanje elementov raziskovalnega učenja/dela učenk in učencev na šoli od
načrtovanja nalog, zbiranja podatkov do oblikovanja ugotovitev in predstavitve
rezultatov. Pedagoškemu zboru šole omogočajo razvijati strokovno sodelovanje do
stopnje timskega poučevanja, tj. metodičnega pristopa, ki učenke in učence nauči
povezovati
spoznanja
različnih
disciplin.
Možni
so
obiski
strokovnjakinj
in
strokovnjakov, umetnikov in umetnic itd. na šoli in obiski učenk in učencev različnih
učnih okolij.
Dejavnosti so zastavljene tako, da vzpodbujajo učenje za medsebojno sodelovanje
24
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
med učenkami in učenci v oddelku, med oddelki, s pedagoškim zborom, z okoljem. Vsi
učenci in učenke so na njim primeren način aktivni, samostojni in ustvarjalni, pri
pripravi dneva sodelujejo. Vključujejo se v vse faze dela: od zamisli, okvirnega in
podrobnega načrta do izvedbe in predstavitve, analiziranja in vrednotenja dela.
Dnevi dejavnosti se lahko organizirajo za vsak razred posebej, skupno za nekaj
razredov ali za celo šolo. Težišče načrtovanja je v okviru šolskih strokovnih aktivov in
se izvaja kot timsko delo učiteljic in učiteljev, tudi z različnih področij. Možno je tudi
mentorsko delo (npr. pomoč učitelja tehnike in tehnologije učiteljicam razrednega
pouka pri izvedbi tehniškega dne). Možne oblike organiziranosti so izvajalska skupina
(gledališka, lutkovna, recitacijska, glasbena idr.), krožek, skupina ljubiteljev kulture,
organizacija dni dejavnosti v okviru projektnih tednov in raziskovalnih taborov (npr.
naravoslovni, astronomski, kulturni tabor).
V šolskem letu je 15 dni dejavnosti, kar v celotnem programu obveznega
izobraževanja znese 135 dni.
V okviru obveznega predmetnika izvajamo poleg dnevov dejavnosti še nekatere druge
dejavnosti, in sicer:
― zborovsko petje,
― interesne dejavnosti s področja umetnosti in tehnike,
― pripravo in izvedbo kolesarskega izpita,
― plavalne tečaje za učenke in učence 1., 3. in 5. razreda,
― preizkus plavanja za učenke in učence 6. razreda,
― dodatno strokovno pomoč učencem s posebnimi potrebami,
― razširjen program za nadarjene učence.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
25
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
NAČRTOVANE DEJAVNOSTI
1. razred
KULTURNI DNEVI
VSEBINA
DATUM
1.
Mojca Pokrajculja F3ŽO, CD (M1)
2.
SNG Opera in balet
3.
Lunin med (OŠ Vodmat)
4.
Delavnice ob svetovnem dnevu knjige
30.9.2014
VODJA
Greta Radanović
December 2014 Ines Hostinger
9.2.2015
24. 4. 2015
Ines Hostinger
Mateja Sitar Zevnik
NARAVOSLOVNI DNEVI
VSEBINA
DATUM
1.
Peka kruha (OŠ Vodmat)
11.4.2015
2.
Zdravniški pregled in predavanje
3.
Opazovanje okolja (Kodeljevo)
/
23.6.2015
VODJA
Greta Radanović
Nataša Sadar Šoba
Monika Sarić
ŠPORTNI DNEVI
VSEBINA
DATUM
VODJA
1.
Atletski športni dan (Kodeljevo)
24.9.2014
Miha Marinič
2.
Jesenski pohod na Rožnik
2.10.2014
Dragica Gartner
3.
ŠVK (OŠ Vodmat)
april 2015
Nataša Sadar Šoba
4.
Drsanje (Lucky Luka, drsališče POP TV)
14.1.2015
Monika Sarić
5.
Pohod ob žici
8.5.2015
Dragica Gartner
TEHNIŠKI DNEVI
VSEBINA
26
DATUM
VODJA
1.
Izdelovanje voščilnic (OŠ Vodmat)
18.11.2014
Sarić, Sadar Šoba
2.
Oblikovanje iz slanega testa (OŠ Vodmat)
16.12.2014
Sarić, Sadar Šoba
3.
Likovna delavnica Pika na piko
26.3.2015
Nataša Sadar Šoba
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
2. razred
KULTURNI DNEVI
VSEBINA
DATUM
VODJA
1.
Lutkovno gledališće
marec 2015
Ines Hostinger
2.
SNG opera in balet
december 2015
Ines Hostinger
3.
Lunin med – slovenske ljudske pesmi
9.2. 2015
Ines Hostinger
4.
Delavnice ob svetovnem dnevu knjige
april 2015
Mateja Sitar Zevnik
DATUM
VODJA
NARAVOSLOVNI DNEVI
VSEBINA
1.
Ptice
2.
ŽVN v Kočevju
3.
Orientacija
september 2014 Ines Hostinger
januar 2015
Urša Trbovc
18.6.2015
Ines Hostinger
ŠPORTNI DNEVI
VSEBINA
DATUM
VODJA
1.
Atletski športni dan v šp. parku Kodeljevo
24.9.2014
Miha Marinič
2.
Diham ples
16.9.2014
Ines Hostinger
3.
Jesenski pohod na Rožnik
2.10.2014
Dragica Gartner
4.
ŽVN v Kočevju
januar 2015
5.
Pohod po PST
8.5.2015
Urša Trbovc
Dragica Gartner
TEHNIŠKI DNEVI
VSEBINA
DATUM
VODJA
1.
Izdelovanje voščilnic
18.11. 2014
Urša Trbovc
2.
ŽVN v Kočevju
januar 2015
Urša Trbovc
3.
Izdelki iz papirja
25. 3. 2015
Ines Hostinger
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
27
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
3. razred
KULTURNI DNEVI
VSEBINA
DATUM
December 2014
VODJA
1.
Kdo je najmočnejši; SNG Opera in balet
2.
Kino Dvor
3.
Lunin med – delavnice (OŠ Vodmat)
9. 2. 2015
Ines Hostinger
4.
Delavnice ob svetovnem dnevu knjige
april 2015
Mateja Sitar Zevnik
21. 10. 2014
Ines Hostinger
Dragica Gartner
NARAVOSLOVNI DNEVI
VSEBINA
DATUM
VODJA
1.
Poskusi z vodo; OŠ Vodmat
18. 2. 2015
razrednik
2.
Orientacija: ŽVN
8. 4. 2015
Polona Kruh
3.
Zdravniški pregled; ZD Metelkova
razrednik
ŠPORTNI DNEVI
VSEBINA
DATUM
VODJA
1.
Atletika; Športni park Kodeljevo
24. 9. 2014
Miha Marinič
2.
Pohod na Rožnik
2. 10. 2014
Dragica Gartner
3.
Orientacijski pohod; ŽVN
10. 4. 2015
Polona Kruh
4.
Pohod ob žici
8. 5. 2015
Dragica Gartner
5.
ŠVK; OŠ Vodmat
april 2015
Miha Marinič
TEHNIŠKI DNEVI
VSEBINA
28
DATUM
1.
Izdelovanje novoletnih voščilnic
2.
Izdelovanje panjskih končnic; ŽVN
9. 4. 2014
Polona Kruh
3.
Po zraku s padalom; OŠ Vodmat
19. 1. 2015
razrednik
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
21. 11. 2014
VODJA
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
razrednik
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
4. razred
KULTURNI DNEVI
VSEBINA
DATUM
VODJA
1.
Alica v čudežni deželi/ Emil in
detektivi - SLG
2.
Pepelka / Zgod. pust. o Lj. - SLG
dec 2014/ feb. 2015
3.
Prešernov dan/ Ob zaklj. šol leta SLG
feb. 2015/ junij 2015
24.okt./ nov. 2014
J. Nardin
J. Nardin
J. Nardin/M. Kosem
NARAVOSLOVNI DNEVI
VSEBINA
DATUM
1.
Zvezdogled
2.
ŽVN Fara
marec 2015
3.
ŽVN Fara
marec 2015
VODJA
nov. 2014
J. Nardin
J. Nardin
J. Nardin
ŠPORTNI DNEVI
VSEBINA
1.
Atletski športni dan
2.
DATUM
VODJA
24. sept. 2014
M. Marinič
ŽVN Fara
marec 2015
J. Nardin
3.
ŽVN Fara
marec 2015
J. Nardin
4.
ŠVK
april 2015
M. Marinič
5.
Pohod Pot ob žici
8. maj 2015
J. Nardin
TEHNIŠKI DNEVI
VSEBINA
1.
2.
DATUM
Škatla iz lesa
Voščilnice / Električni krog
3.
Kompas
4.
ŽVN Fara
D E L O V N I
VODJA
marec 2015
J. Nardin
dec. 2014/ april 2015
J. Nardin
maj 2015
J. Nardin
marec 2015
J. Nardin
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
29
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
5. razred
KULTURNI DNEVI
VSEBINA
DATUM
1.
GP: Alica v čudežni deželi 10. GP: Emil
in detektivi
2.
GP: Pepelka
GP: Ljubljana
3.
CD: Glasbena prireditev
Proslava ob prazniku državnosti
VODJA
24.10. 2014
6,7,8, 11.2014
Jerneja Nardin
december 2014
februar, april 2014
Jerneja Nardin
24. junij 2014
Gordana Novak
NARAVOSLOVNI DNEVI
VSEBINA
DATUM
VODJA
1.
Postojnska jama
3. 9. 2014
Andreja Novak
2.
Naravne in družbene značilnosti
primorskega sveta (žvn)
4. 9. 2014
Andreja Novak
3.
Ljubljansko Barje
oktober 2014
Andreja Novak
ŠPORTNI DNEVI
1.
VSEBINA
Plavanje in nekatere druge vodne
dejavnosti
1. 9. 2014
Andreja Novak
2.
Orientacijski pohod
5. 9. 2014
Andreja Novak
3.
Atletski športni dan
24. 9. 2014
Miha Marinič
4.
Pohod ob žici
8. 5. 2014
Andreja Novak
5.
Atlantis
19. 6. 2015
Andreja Novak
ŠVN
DATUM
VODJA
TEHNIŠKI DNEVI
VSEBINA
1.
30
Izdelava padala
ŠVN /
DATUM
2. 9. 2014
Andreja Novak
2.
Jaz in moj denar
3.
IZDELAVA HLADILNE TORBE /
november 2014
Anka Vurcer
Andreja Novak
Anka Vurcer
Andreja Novak
4.
Kolesarski poligon /
maj, junij 2014
Andreja Novak
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
/
Š O L S K O
5.a pon., 6.10. 2014
5.b sre., 8.10. 2014
VODJA
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
6. razred
KULTURNI DNEVI
1.
VSEBINA
Dan slovenske hrane/Obeležje ob
dnevu državnosti
DATUM
21. 11.2014/24.6.
2015
VODJA
2.
Filmska vzgoja
24. 12. 2014
Hočevar
3.
Moja šola
19. 9. 2014
Oršič/ Merše
Tomašič/Kosem
NARAVOSLOVNI DNEVI
VSEBINA
DATUM
VODJA
1.
Abiotski dejavniki v okolju - ŽVN
2. 2. 2015
Majdič
2.
Črna kuhijna - ŽVN
3. 2. 2015
Majdič
3.
Energija
18.9. 2014
Šebenik
ŠPORTNI DNEVI
VSEBINA
DATUM
VODJA
1.
Smučanje - ŽVN
5. 2. 2015
Majdič
2.
Smučanje - ŽVN
4. 2. 2015
Majdič
3.
Zimski športni dan
14.1. 2015
Majdič
4.
Pohod po PST
8. 5. 2015
Majdič
5.
Planinski pohod/squash
17. 9. 2014
Majdič
TEHNIŠKI DNEVI
1.
VSEBINA
Priprava pogrinjkov in kulturno
uživanje hrane ŽVN
DATUM
2.
Zdravniški pregled
3.
Bistra
23. 12. 2014
Tomašič
4.
Konzerviranje
16. 9. 2014
Tomašič
6. 2. 2015
30.9 in 7. 10. 2014
VODJA
Majdič
Šebenik/Končnik
EKSKURZIJA
DATUM
VSEBINA
VODJA
4. 6. 2015
Notranjska, Primorska
Oršič
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
31
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
7. razred
KULTURNI DNEVI
VSEBINA
1.
2.
3.
DATUM
S knjigo v svet
18. 9. 2014
Obeležje kulturnega praznika/
Obeležje dneva državnosti
6. 2. 2015/24. 6. 2015
Filmska vzgoja
24. 12. 2014
VODJA
Sitar Zevnik
Hočevar/Kosem
Hočevar
NARAVOSLOVNI DNEVI
VSEBINA
1.
DATUM
2.
Vodni sesalci
Naravoslovno-geografske znač.
slov. primorja - ŽVN
3.
Eksperimentalna kemija
VODJA
19. 9. 2015
Emeršič
13. 4. 2014
Sušnik/Hočevar
maj 2015
Emeršič
ŠPORTNI DNEVI
VSEBINA
DATUM
VODJA
1.
Planinski pohod
16. 9. 2015
Majdič
2.
Taborniške veščine – ŽVN
15. 4. 2015
Sušnik/Hočevar
3.
Športne igre - ŽVN
16. 4. 2015
Sušnik/Hočevar
4.
Pohod po PST
8. 5. 2015
Sušnik/Hočevar
5.
Zimski športni dan
14. 1. 2015
Majdič
TEHNIŠKI DNEVI
VSEBINA
DATUM
VODJA
1.
Angleško govoreče države
17. 9. 2014
Sušnik
2.
16. 2. 2015
Emeršič
3.
Arboretum
Značilnosti primorske prehrane ŽVN
17. 4. 2015
Sušnik/Hočevar
4.
Pridobivanje soli - ŽVN
14. 4. 2015
Sušnik/Hočevar
EKSKURZIJA
32
DATUM
VSEBINA
VODJA
7. 10. 2014
Savinjska dolina in Posotelje
Požun
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
8. razred
KULTURNI DNEVI
VSEBINA
1.
DATUM
Baročna Ljubljana
VODJA
16. 9. 2014
2.
Obeležje kulturnega praznika /
Obeležje dneva državnosti in zaključek
šolskega leta
3.
Filmska vzgoja
Požun
6. 2. 2014/24. 6. 2015
24. 12. 2014
Hočevar /Kosem
Hočevar
NARAVOSLOVNI DNEVI
VSEBINA
1.
Zdravniški pregled
DATUM
9. 9. 2014 8.a
23. 9. 2014 8.b
VODJA
2.
Nevarnosti v naravi
17. 9. 2014
Emeršič
3.
Osnove prve pomoči - ŽVN
8. 12. 2014
Tomašić/Kljun
Tomašić
Kljun
ŠPORTNI DNEVI
VSEBINA
DATUM
VODJA
1.
Planinski pohod
18. 9. 2014
Majdič
2.
Športne aktivnosti - ŽVN
9. 12. 2014
Tomašić/Kljun
3.
Športne aktivnosti – ŽVN
11. 12. 2014
Tomašić/Kljun
4.
Zimski športni dan
14. 1. 2015
Majdič
5.
Pohod po PST
8. 5. 2015
Majdič
TEHNIŠKI DNEVI
VSEBINA
DATUM
VODJA
1.
Naravoslovno – matematične delavnice
19. 9. 2014
Šebenik
2.
Prva pomoč – poškodbe in oskrba - ŽVN
10. 12. 2014
Tomašić/Kljun
3.
Značilnosti koroške kuhinje - ŽVN
12. 12. 2014
Tomašić/Kljun
4.
Medosebni odnosi
naknadno
Zgonc
EKSKURZIJA
DATUM
VSEBINA
VODJA
19. 5. 2015
Posočje in alpski svet
Oršič
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
33
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
9. razred
KULTURNI DNEVI
VSEBINA
DATUM
VODJA
1.
Po Prešernovi poti
18. 9. 2014
Hočevar
2.
Primož Trubar
16. 9. 2014
Požun
3.
Filmska vzgoja
24. 12. 2014
Hočevar
NARAVOSLOVNI DNEVI
VSEBINA
DATUM
VODJA
1
Presnova beljakovin
17. 9. 2014
Emeršič
2.
ŽVN, zdravilne rastline in začimbnice
alpskega sveta za prehrano in zdravje
8. 12. 2014
Oršič, Požun, Salamon
3.
ŽVN, prezimovanje rastlin v Alpskem
svetu
11. 12. 2014
Oršič, Požun, Salamon
ŠPORTNI DNEVI
VSEBINA
DATUM
VODJA
1.
Rugby, osnove in spoznavanje igre
19. 9. 2014
Majdič
2.
ŽVN, osnove gorništva, lokostrelstvo
9. 12. 2014
Oršič, Požun, Salamon
3.
ŽVN, pohod z elementi orientacije …
10. 12. 2014
Oršič, Požun, Salamon
4.
Smučanje, drsanje, plavanje …
14. 1. 2015
Majdič
5.
Pohod PST
8. 5. 2015
Končnik, Majdič
TEHNIŠKI DNEVI
VSEBINA
DATUM
VODJA
1.
Medosebni odnosi, delavnice
oktober, 2014
Zgonc, Kucler
2.
ŽVN, alpska hiša
12. 12. 2014
Oršič, Požun, Salamon
3.
Osebna higiena in zdravje način življenja
29.5. 2015
Oršič, Požun, Salamon
4.
Priprave in izvedba valete
15. 6. 2015
Oršič, Požun
EKSKURZIJA
DATUM
28. 5. 2015
34
D E L O V N I
VSEBINA
Spoznavanje naravoslovnih in družboslovnih
značilnosti SV Slovenije
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
VODJA
Oršič, Požun, Salamon
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
DODATNI IN DOPOLNILNI POUK
Dodatni pouk je namenjen učencem z boljšim učnim uspehom, ki pri posameznih
predmetih presegajo določene standarde znanja. Dodatni pouk podpira doseganje
višjih učnih ciljev s poglobljenimi in razširjenimi vsebinami ter z različnimi metodami
dela, kot so samostojno učenje, problemski pouk in priprave na tekmovanja.
V letošnjem šolskem letu ga bomo izvajali v obsegu 9 ur, in sicer 5 ur na razredni
stopnji (vsak oddelek 0,5 ure tedensko, predvsem pri slovenščini in matematiki) in 4
ure na predmetni stopnji, pri slovenščini, angleščini, fiziki, kemiji, geografiji,
zgodovini in matematiki.
Dopolnilni pouk je namenjen učencem, ki poleg rednega pouka potrebujejo še
dopolnilno razlago snovi in pomoč učitelja, da z drugačnim načinom dela usvoje
temeljne učne cilje.
V letošnjem šolskem letu bo izveden v obsegu 9 ur, in sicer 5 ur na razredni stopnji
(vsak oddelek 0,5 ure tedensko, predvsem pri slovenščini in matematiki) in 4 ure na
predmetni stopnji, pri slovenščini, matematiki, angleščini, fiziki, kemiji, biologiji,
zgodovini in geografiji.
URNIK DODATNEGA IN DOPOLNILNEGA POUKA - razredna stopnja
UČITELJ
DODATNI POUK (0,5 URE) – A teden
DOPOLNILNI POUK (0,5 URE) – B teden
PROSTOR
dan
ura
ponedeljek
po kosilu
10
torek
po kosilu
42
Polona Kruh
ponedeljek
po kosilu
10
Mojca Mlakar
sreda
po kosilu
66
Jerneja Nardin
torek
po kosilu
66
Andreja Novak
sreda
po kosilu
67
Nataša Sadar Šoba
sreda
po kosilu
49
Monika Sarić
sreda
po kosilu
10
Urška Trbovc
torek
po kosilu
49
Anka Vurcer
torek
po kosilu
67
Dragica Gartner
Ines Hostinger
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
35
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
URNIK DODATNEGA IN DOPOLNILNEGA POUKA - predmetna stopnja
Učitelj
Dodatni pouk (0,5 ure)
dan
ura
predmet
Eva Bišćan
prostor
SLJ
petek (A)
12.50-13.35
31
Darja Emeršič
KEM, NAR, BIO
torek (A)
7.30-8.15
80
Lucija Hočevar
SLJ 8., 9.
torek
7.30-8.15
83
Vesna Krasnik
MAT 7.-9.
sreda
7.30-8.15
77
Tomaž Oršič
GEO
petek (A)
7.30-8.15
84
Milena Požun
ZGO
sreda (A)
7.30-8.15
29
Lili Salamon
SLJ 9.
četrtek (A)
7.30-8.15
10
FIZ
ponedeljek (A)
13.50-14.35
72
Majda Šebenik
Učitelj
Dopolnilni pouk (0,5 ure)
dan
ura
predmet
Eva Bišćan
prostor
SLJ
petek (B)
7.30-8.15
31
Darja Emeršič
KEM, NAR, BIO
torek (B)
7.30-8.15
80
Mihaela Kljun
MAT 6., 7.
četrtek
7.30-8.15
82
Tomaž Oršič
GEO
petek (B)
7.30-8.15
84
Milena Požun
ZGO
sreda (B)
7.30-8.15
29
Lili Salamon
SLJ 9.
četrtek (B)
7.30-8.15
10
Matevž Sušnik
TJA 6.-9.
petek
7.30-8.15
77
Majda Šebenik
FIZ
ponedeljek (B)
13.50-14.35
72
JUTRANJE VARSTVO IN PODALJŠANO BIVANJE
JUTRANJE VARSTVO
Z jutranjim varstvom zagotavljamo učencem varno in vzpodbudno okolje, v katerem
lahko pričakajo pouk – organiziramo počitek ali dejavnosti po izbiri, ki se jih učenke in
učenci veselijo, jih sprostijo in aktivirajo za pouk.
Za učence od 1. do 3. razreda je organizirano jutranje varstvo od 6.30 - 8.00.
Za učence 4. in 5. razreda je jutranje varstvo organizirano izjemoma. Starši oddajo
prošnjo z utemeljitvijo za sprejem v jutranje varstvo v tajništvo šole. Sprejem otrok
je do 7.45.
36
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
PODALJŠANO BIVANJE
Podaljšano bivanje je oblika vzgojno-izobraževalnega procesa, ki jo šola organizira po
pouku, in je namenjena učencem od 1. do 5. razreda. V podaljšano bivanje, ki traja
vsak dan od zaključka pouka do 16.30, se učenci vključijo prostovoljno s prijavo
staršev.
Podaljšano bivanje je strokovno vodeno in vsebuje naslednje elemente: samostojno
učenje, sprostitveno dejavnost, ustvarjalno preživljanje časa in prehrano. Delo
poteka po dogovorjenem urniku: po pouku kosilo in sprostitvena dejavnost, nato
samostojno delo učencev z individualno pomočjo učiteljev, sledi usmerjeni prosti čas
po interesih učencev, do odhoda domov pa učenci počakajo v dežurnem varstvu.
Cilji podaljšanega bivanja se prepletajo in nadgrajujejo z vzgojno-izobraževalnimi
cilji pouka, glavni cilj pa je zagotoviti otroku kakovostne pogoje za njegov kognitivni
razvoj in dobro psihofizično počutje. Vsebine podaljšanega bivanja izhajajo iz
vzgojno-izobraževalnih ciljev pouka ob upoštevanju interesov, potreb in želja učencev
in njihovih staršev. Pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega procesa učitelj v oddelku
podaljšanega bivanja upošteva razvojno stopnjo učencev in njihovo psihofizično
zmogljivost. Razporeditev dejavnosti načrtuje tako, da se ob upoštevanju predhodnih
obremenitev pri pouku izmenjujejo počitek, učenje, sprostitev, zaposlitev – aktivnosti
in napetosti sledita počitek in sprostitev. Poskrbi tudi za primerno razgibavanje
učencev, praviloma na svežem zraku.
Delo učitelja v oddelku podaljšanega bivanja je usmerjeno na eni strani v razvoj
posameznika, na drugi strani pa v oblikovanje in vzgojo skupine, tako da se v oddelku
vzpostavi taka kakovost medsebojnih odnosov, da so učenci sproščeni in imajo
občutek varnosti, sprejetosti, spoštovanja in zaupanja. Seveda pa je kakovostni
vzgojno-izobraževalni proces v oddelku podaljšanega bivanja odvisen od tesnega
sodelovanja med učiteljem podaljšanega bivanja in učitelji, ki poučujejo v oddelku,
pa tudi od sodelovanja med učitelji in starši, zato sodelovanje s starši organizirata
oba – učitelj v razredu in učitelj v oddelku podaljšanega bivanja. Gre za ustaljene
oblike sodelovanja, kot so roditeljski sestanki, govorilne ure, individualni sestanki,
dnevi odprtih vrat šole, sporočila v pisni obliki, različna predavanja.
V času podaljšanega bivanja imajo učenci možnost obiskovanja interesnih dejavnosti
in knjižnice. Zaradi varnosti otroka in odgovornosti šole lahko vodja oddelka
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
37
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
podaljšanega bivanja predčasno spusti otroka iz šole samo, če dobi pisno potrdilo
staršev.
PREHRANA
Učenci, ki so vključeni v podaljšano bivanje, imajo v šoli organizirano kosilo in
popoldansko malico. Poudarek je na kulturi prehranjevanja in spoznavanja osnov
zdrave prehrane.
SPROSTITVENA DEJAVNOST
Sprostitvena dejavnost je namenjena počitku, sprostitvi, obnavljanju psihofizičnih
moči učencev in se odvija v aktivni in pasivni obliki. Sprostitvene aktivnosti se časovno
ujemajo z biološko manjšo aktivnostjo in sposobnostjo učencev in so organizirane
neposredno po kosilu.
SAMOSTOJNO UČENJE
Samostojno učenje je dejavnost, v okviru katere poteka usmerjanje in navajanje
učencev na samostojno opravljanje različnih učnih aktivnosti. Učenci znanje, ki so ga
pridobili pri pouku, dodatno utrdijo, razširijo in poglobijo v obliki domačih nalog in
dodatnih učnih zaposlitev.
USTVARJALNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA
Ustvarjalno preživljanje prostega časa je dejavnost, ki je namenjena razvedrilu,
sprostitvi, počitku in pri kateri učenci nimajo učnih obveznosti. Učencem omogoča
ukvarjanje z različnimi vsebinami po njihovi izbiri.
Temeljni cilji pri ustvarjalnem preživljanju prostega časa so, da učenci:
- razvijajo ustvarjalnost na kulturnem, umetniškem, športnem in drugih področjih;
- razumejo in doživijo pomen aktivno preživetega prostega časa za sproščeno
počutje in osebni razvoj;
- utrjujejo stara in pridobivajo nova znanja in izkušnje na vseh področjih
osebnostnega razvoja, še zlasti:
a) se naučijo izbirati in soorganizirati aktivnosti glede na svoje interese;
b) se učijo mnenja usklajevati z vrstniki in sprejemati različne vloge v skupini in ob
tem spoznavajo sebe in druge ter se učijo sprejemati in ceniti drugačnost;
c) se soočajo z rezultati osebnega in skupnega dela in jih v obliki predstavitev in
razstav prikažejo tudi drugim.
V letošnjem šolskem letu bomo na šoli v sklopu ustvarjalnega preživljanja prostega
časa izvajali še skupne dodatne zabavne dejavnosti:
38
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
1. Urejanje šolskega igrišča (vodja: Piškur Polona).
2. Priprava na Božično-novoletni sejem (vodja: Pibernik Nataša).
3. Decembrsko okraševanje šole (vodja: Nika Maček)
4. Športne igre (vodja: Miha Marinič).
5. Literarni teden.
6. Tematski dnevi in tedni (v sodelovanju z učiteljicami na razredni stopnji):
― Teden mobilnosti.
― Svetovni dan srca.
― Teden otroka.
― Svetovni dan hoje.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
39
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
URNIK - RAZREDNA STOPNJA
1. A – Nataša Sadar Šoba
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
1. 08.20–09.05
SLJ
47
Sadar Šoba
MAT
47
Sadar Šoba
SLJ
47
Sadar Šoba
ŠPO
MT
Sadar Šoba
SPO
47
Sadar Šoba
2. 09.10–09.55
SLJ
47
Sadar Šoba
ŠPO
MT
Sadar Šoba
MAT
47
Sadar Šoba
SPO
47
Sadar Šoba
SLJ
47
Sadar Šoba
3. 10.20-11.05
MAT
47
Sadar Šoba
SPO
47
Sadar Šoba
LUM
47
Sadar Šoba
SLJ
47
Sadar Šoba
MAT
47
Sadar Šoba
4. 11.10-11.55
GUM
47
Sadar Šoba
SLJ
47
Sadar Šoba
LUM
47
Sadar Šoba
GUM
47
Sadar Šoba
ŠPO
MT
Sadar Šoba
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
1. 08.20–09.05
SLJ
46
Sarić
ŠPO
MT
Sarić
MAT
46
Sarić
SLJ
46
Sarić
SPO
46
Sarić
2. 09.10–09.55
SLJ
46
Sarić
MAT
46
Sarić
SLJ
46
Sarić
ŠPO
MT
Sarić
SLJ
46
Sarić
3. 10.20-11.05
MAT
46
Sarić
SPO
46
Sarić
LUM
46
Sarić
SPO
46
Sarić
ŠPO
MT
Sarić
4. 11.10-11.55
GUM
46
Sarić
SLJ
46
Sarić
LUM
46
Sarić
GUM
46
Sarić
MAT
46
Sarić
1. B – Monika Sarić
40
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
2. A – Ines Hostinger
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
1. 08.20–09.05
SLJ
50
Hostinger
MAT
50
Hostinger
SPO
50
Hostinger
SLJ
50
Hostinger
SPO
50
Hostinger
2. 09.10–09.55
SLJ
50
Hostinger
SLJ
50
Hostinger
ŠPO
MT
Hostinger
MAT
50
Hostinger
SLJ
50
Hostinger
3. 10.20-11.05
MAT
50
Hostinger
SLJ
50
Hostinger
MAT
50
Hostinger
ŠPO
MT
Hostinger
LUM
50
Hostinger
4. 11.10-11.55
ŠPO
MT
Hostinger
GUM
50
Hostinger
SLJ
50
Hostinger
GUM
50
Hostinger
LUM
50
Hostinger
5. 12.00-12.45
SPO
50
Hostinger
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
1. 08.20–09.05
SLJ
49
Trbovc
MAT
49
Trbovc
SPO
49
Trbovc
SLJ
49
Trbovc
SPO
49
Trbovc
2. 09.10–09.55
SLJ
49
Trbovc
SLJ
49
Trbovc
MAT
49
Trbovc
MAT
49
Trbovc
SLJ
49
Trbovc
3. 10.20-11.05
MAT
49
Trbovc
SLJ
49
Trbovc
ŠPO
MT
Trbovc
GUM
49
Trbovc
LUM
49
Trbovc
4. 11.10-11.55
SPO
49
Trbovc
GUM
49
Trbovc
SLJ
49
Trbovc
ŠPO
MT
Trbovc
LUM
49
Trbovc
5. 12.00-12.45
ŠPO
MT
Trbovc
2. B – Urška Trbovc
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
41
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
3. A – Polona Kruh
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
1. 08.20–09.05
SLJ
48
Kruh
SPO
48
Kruh
ŠPO
MT
Kruh
SLJ
48
Kruh
MAT
48
Kruh
2. 09.10–09.55
SLJ
48
Kruh
MAT
48
Kruh
SPO
48
Kruh
SLJ
48
Kruh
ŠPO
MT
Kruh
3. 10.20-11.05
MAT
48
Kruh
SLJ
48
Kruh
MAT
48
Kruh
MAT
48
Kruh
SLJ
48
Kruh
4. 11.10-11.55
SPO
48
Kruh
ŠPO
MT
Kruh
SLJ
48
Kruh
LUM
48
Kruh
GUM
48
Kruh
GUM
48
Kruh
5. 12.00-12.45
LUM
48
Kruh
3. B – Dragica Gartner
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
1. 08.20–09.05
SLJ
69
Gartner
SPO
69
Gartner
SLJ
69
Gartner
MAT
69
Gartner
MAT
69
Gartner
2. 09.10–09.55
SLJ
69
Gartner
SLJ
69
Gartner
MAT
69
Gartner
SLJ
69
Gartner
SLJ
69
Gartner
3. 10.20-11.05
MAT
69
Gartner
ŠPO
MT
Gartner
SPO
69
Gartner
LUM
69
Gartner
SLJ
69
Gartner
4. 11.10-11.55
SPO
69
Gartner
MAT
69
Gartner
ŠPO
MT
Gartner
LUM
69
Gartner
GUM
69
Gartner
GUM
69
Gartner
5. 12.00-12.45
42
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
ŠPO
MT
Gartner
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
4. A – Jerneja Nardin
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
1. 08.20–09.05
(8.40) OS
65
Nardin
MAT
65
Nardin
SLJ
65
Nardin
NIT
65
Nardin
ŠPO
MT
Nardin
2. 09.10–09.55
SLJ
65
Nardin
TJA
65
Grohar
ŠPO
VT
Nardin
SLJ
65
Nardin
TJA
65
Grohar
3. 10.20-11.05
ŠPO
MT
Nardin
DRU
65
Nardin
MAT
65
Nardin
MAT
65
Nardin
MAT
65
Nardin
4. 11.10-11.55
MAT
65
Nardin
SLJ
65
Nardin
LUM
65
Nardin
DRU
65
Nardin
NIT
65
Nardin
5. 12.00-12.45
GUM
90
G. Novak
NIT
65
Nardin
LUM
65
Nardin
(A) GUM
90
G. Novak
SLJ
65
Nardin
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
1. 08.20–09.05
(8.40) OS
66
Mlakar
TJA
66
Grohar
MAT
66
Mlakar
SLJ
66
Mlakar
ŠPO
VT
Mlakar
2. 09.10–09.55
SLJ
66
Mlakar
NIT
66
Mlakar
SLJ
66
Mlakar
MAT
66
Mlakar
SLJ
66
Mlakar
3. 10.20-11.05
DRU
66
Mlakar
MAT
66
Mlakar
NIT
66
Mlakar
NIT
66
Mlakar
MAT
66
Mlakar
4. 11.10-11.55
GUM
90
G. Novak
SLJ
66
Mlakar
DRU
66
Mlakar
TJA
66
Grohar
LUM
66
Mlakar
5. 12.00-12.45
MAT
66
Mlakar
ŠPO
MT
Mlakar
ŠPO
MT
Mlakar
(B) GUM
90
G. Novak
LUM
66
Mlakar
(A) – A teden.
4. B – Mojca Mlakar
(B) – B teden.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
43
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
5. A – Anka Vurcer
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
1. 08.20–09.05
(8.40) OS
67
Vurcer
DRU
67
Vurcer
MAT
67
Vurcer
SLJ
67
Vurcer
DRU
67
Vurcer
2. 09.10–09.55
SLJ
67
Vurcer
TJA
67
Sušnik
NIT
67
Vurcer
ŠPO
VT
Majdič
TJA
67
Sušnik
3. 10.20-11.05
MAT
67
Vurcer
GUM
90
Novak
ŠPO
VT
Majdič
TJA
67
Sušnik
SLJ
67
Vurcer
4. 11.10-11.55
ŠPO
VT
Majdič
SLJ
67
Vurcer
SLJ
67
Vurcer
NIT
67
Vurcer
MAT
67
Vurcer
5. 12.00-12.45
LUM
67
Vurcer
NIT
67
Vurcer
DRU
67
Vurcer
MAT
67
Vurcer
GOS
67
Vurcer
6. 12.50-13.35
LUM
67
Vurcer
(A) GUM
90
Novak
(A) – A teden.
5. B – Andreja Novak
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
1. 08.20–09.05
(8.40) OS
68
A. Novak
DRU
68
A. Novak
NIT
68
A. Novak
MAT
68
A. Novak
SLJ
68
A. Novak
2. 09.10–09.55
SLJ
68
A. Novak
NIT
68
A. Novak
MAT
68
A. Novak
ŠPO
VT
A. Novak
DRU
68
A. Novak
3. 10.20-11.05
MAT
68
A. Novak
TJA
68
Sušnik
ŠPO
VT
A. Novak
SLJ
68
A. Novak
NIT
68
A. Novak
4. 11.10-11.55
ŠPO
VT
A. Novak
SLJ
68
A. Novak
TJA
68
Sušnik
DRU
68
A. Novak
TJA
68
Sušnik
5. 12.00-12.45
LUM
68
Merše
GUM
90
G. Novak
SLJ
68
A. Novak
GOS
68
A. Novak
MAT
68
A. Novak
6. 12.50-13.35
LUM
68
Merše
(B) GUM
90
G. Novak
(B) – B teden.
44
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
URNIK - PREDMETNA STOPNJA
6. A –Majda Šebenik
ponedeljek
1. 08.20–09.05
torek
(8.40) OS
72
Šebenik
sreda
NAR
72
Šebenik
četrtek
petek
ŠPO D • ŠPO F
VT • VT
Končnik • Majdič
ZGO
29
Požun
NAR
72
Šebenik
SLJ nivo
MAT nivo
10 • 31 • 83
72 • 82 • 77
Salamon • Bišćan Šebenik • Kljun •
• Hočevar
Krasnik
TJA
81
Grohar
SLJ
31
Bišćan
2. 09.10–09.55
LUM
28
Merše
3. 10.20-11.05
ŠPO D • ŠPO F
VT • VT
Končnik • Majdič
GEO
84
Oršič
SLJ
31
Bišćan
GUM
90
Novak
MAT
82
Kljun
TJA nivo
81 • 83 • 77
4. 11.10-11.55
Grohar • Hočevar
• Sušnik
MAT
82
Kljun
TIT
27
Tomašić
SLJ
31
Bišćan
ŠPO D • ŠPO F
VT • VT
Končnik • Majdič
TJA
81
Grohar
TIT
27
Tomašić
MAT
82
Kljun
TJA
81
Grohar
5. 12.00-12.45
SLJ
31
Bišćan
6. 12.50-13.35
GOS
42
Tomašić
7. 13.50-14.35
(A) GOS
42
Tomašić
(A) – A teden.
MALICA v torek - Hočevar, v sredo Šebenik
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
45
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
6. B – Breda Končnik
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
1. 08.20–09.05
(8.40) OS
77
Končnik
MAT
82
Kljun
ŠPO F • ŠPO D
VT • VT
Majdič •
Končnik
MAT
82
Kljun
TJA
81
Grohar
2. 09.10–09.55
ZGO
29
Požun
SLJ nivo
83 • 10 • 31
Hočevar •
Salamon •
Bišćan
MAT nivo
77 • 72 • 82
Krasnik •
Šebenik • Kljun
GEO
84
Oršič
NAR
80
Emeršič
3. 10.20-11.05
ŠPO F • ŠPO D
VT • VT
Majdič •
Končnik
TJA
81
Grohar
LUM
28
Merše
TIT
27
Tomašić
SLJ
31
Bišćan
GUM
90
Novak
SLJ
31
Bišćan
TIT
27
Tomašić
ŠPO F • ŠPO D
VT • VT
Majdič •
Končnik
NAR
80
Emeršič
TJA
81
Grohar
SLJ
31
Bišćan
GOS
42
Tomašić
TJA nivo
77 • 81 • 83
4. 11.10-11.55
Sušnik • Grohar
• Hočevar
5. 12.00-12.45
MAT
82
Kljun
6. 12.50-13.35
SLJ
31
Bišćan
(A) GOS
42
Tomašić
7. 13.50-14.35
(A) – A teden.
MALICA v torek - Bišćan, v sredo Kljun
46
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
7. A – Lucija Hočevar
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
1. 08.20–09.05
(8.40) OS
83
Hočevar
NAR
80
Emeršič
2. 09.10–09.55
GEO
84
Oršič
NAR
80
Emeršič
TJA
81
Grohar
MAT
82
Kljun
SLJ
83
Hočevar
3. 10.20-11.05
LUM
28
Merše
SLJ nivo
31 • 83 • 10
Bišćan • Hočevar
• Salamon
GEO
84
Oršič
TJA
81
Grohar
ZGO
29
Požun
4. 11.10-11.55
MAT
82
Kljun
ZGO
29
Požun
SLJ
83
Hočevar
SLJ
83
Hočevar
TJA
81
Grohar
5. 12.00-12.45
ŠPO D • ŠPO F
VT • VT
Končnik • Majdič
(A) TIT
27
Tomašić
DKE
29
Požun
NAR
80
Emeršič
GUM
90
Novak
TJA nivo
83 • 84 • 81
6. 12.50-13.35
Hočevar • Sušnik
• Grohar
(A) TIT
27
Tomašić
(13.00 - 13.45)
IZBIRNI
PREDMET
(13.00 - 13.45)
IZBIRNI
PREDMET
IZBIRNI
PREDMET
IZBIRNI
PREDMET
P. 07.30-08.15
MAT nivo
ŠPO D • ŠPO F
72 • 82 • 77
VT • VT
Šebenik • Kljun •
Končnik • Majdič
Krasnik
7. 13.50-14.35
MAT
82
Kljun
(A) – A teden.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
47
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
7.B – Matevž Sušnik
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
(A) TIT - A
27•Tomašić
-----------------(B) TIT - B
27•Tomašić
P. 07.30-08.15
1. 08.20–09.05
(8.40) OS
81
Sušnik
(A) TIT - A
27•Tomašić
-----------------(B) TIT - B
27•Tomašić
MAT nivo
77 • 72 • 82
Krasnik •
Šebenik • Kljun
ŠPO F • ŠPO D
VT • VT
Majdič •
Končnik
TJA
77
Sušnik
2. 09.10–09.55
NAR
80
Emeršič
MAT
82
Kljun
ZGO
29
Požun
GUM
90
Novak
MAT
82
Kljun
3. 10.20-11.05
MAT
82
Kljun
SLJ nivo
10 • 31 • 83
Salamon •
Bišćan •
Hočevar
NAR
80
Emeršič
SLJ
31
Bišćan
GEO
84
Oršič
4. 11.10-11.55
SLJ
31
Bišćan
GEO
84
Oršič
NAR
80
Emeršič
TJA
81
Sušnik
ZGO
29
Požun
5. 12.00-12.45
ŠPO F • ŠPO D
VT • VT
Majdič •
Končnik
DKE
29
Požun
TJA
77
Sušnik
LUM
28
Merše
SLJ
31
Bišćan
6. 12.50-13.35
TJA nivo
81 • 83 • 84
Grohar •
Hočevar •
Sušnik
(13.00 - 14.35)
IZBIRNI
PREDMET
(13.00 - 13.45)
IZBIRNI
PREDMET
(13.00 - 13.45)
IZBIRNI
PREDMET
IZBIRNI
PREDMET
IZBIRNI
PREDMET
IZBIRNI
PREDMET
7. 13.50-14.35
(A) – A teden; (B) – B teden.
48
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
8. A – Cvetka Tomašić
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
(A) TIT - A
27•Tomašić
------------------ IZBIRNI PREDMET
(B) TIT - B
27•Tomašić
P. 07.30-08.15
(7.50-8.35)
IZBIRNI PREDMET
1. 08.20–09.05
(8.40) OS
27
Tomašić
(B) SLJ
83 • 10 • 31
Hočevar •
Salamon •
Bišćan
(A) TIT - A
27•Tomašić
-----------------(B) TIT - B
27•Tomašić
SLJ
83 • 10 • 31
Hočevar •
Salamon •
Bišćan
DKE
84
Oršič
2. 09.10–09.55
SLJ
83 • 10 • 31
Hočevar •
Salamon •
Bišćan
GEO
84
Oršič
SLJ
83 • 10 • 31
Hočevar •
Salamon •
Bišćan
FIZ
72
Šebenik
LUM
28
Merše
3. 10.20-11.05
FIZ
72
Šebenik
MAT
72 • 77 • 82
Šebenik •
Krasnik • Kljun
GUM
90
Novak
ZGO
29
Požun
ŠPO D • ŠPO F
VT • VT
Končnik•Marinič
4. 11.10-11.55
ZGO
29
Požun
TJA
81 • 77 • 83
Grohar • Sušnik
• Hočevar
KEM
72
Šebenik
MAT
72 • 77 • 82
Šebenik •
Krasnik • Kljun
(A) GEO
84 • Oršič
-----------------(A) BIO
80 • Emeršič
5. 12.00-12.45
KEM
72
Šebenik
ŠPO D • ŠPO F
VT • VT
Končnik•Marinič
BIO
80
Emeršič
TJA
81 • 77 • 83
Grohar • Sušnik
• Hočevar
MAT
72 • 77 • 82
Šebenik •
Krasnik • Kljun
6. 12.50-13.35
MAT
72 • 77 • 82
Šebenik •
Krasnik • Kljun
(13.00 - 13.45)
IZBIRNI
PREDMET
(13.00 - 13.45)
IZBIRNI
PREDMET
(13.00 - 13.45)
IZBIRNI
PREDMET
TJA
81 • 77 • 83
Grohar • Sušnik
• Hočevar
IZBIRNI
PREDMET
IZBIRNI
PREDMET
IZBIRNI
PREDMET
Z A
L E T O
7. 13.50-14.35
(A) – A teden; (B) – B teden.
MALICA: v ponedeljek in sredo - Bišćan
D E L O V N I
N A Ć R T
Š O L S K O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
49
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
8. B – Mihaela Kljun
ponedeljek
torek
sreda
petek
IZBIRNI
PREDMET
(A) TIT - A
27•Tomašić
-----------------(B) TIT - B
27•Tomašić
P. 07.30-08.15
(7.50-8.35)
IZBIRNI
PREDMET
1. 08.20–09.05
(8.40) OS
82
Kljun
(B) SLJ
31 • 83 • 10
Bišćan •
Hočevar •
Salamon
BIO
80
Emeršič
SLJ
31 • 83 • 10
Bišćan •
Hočevar •
Salamon
(A) TIT - A
27•Tomašić
-----------------(B) TIT - B
27•Tomašić
2. 09.10–09.55
SLJ
31 • 83 • 10
Bišćan •
Hočevar •
Salamon
GUM
90
Novak
SLJ
31 • 83 • 10
Bišćan •
Hočevar •
Salamon
ZGO
29
Požun
ŠPO D • ŠPO F
VT • VT
Končnik •
Majdič
3. 10.20-11.05
ZGO
29
Požun
MAT
82 • 72 • 77
Kljun • Šebenik
• Krasnik
FIZ
72
Šebenik
LUM
28
Merše
KEM
72
Šebenik
4. 11.10-11.55
FIZ
72
Šebenik
TJA
83 • 81 • 77
Hočevar •
Grohar • Sušnik
ŠPO D • ŠPO F
VT • VT
Končnik •
Majdič
MAT
82 • 72 • 77
Kljun • Šebenik
• Krasnik
(A) BIO
80 • Emeršič
-----------------(B) GEO
84 • Oršič
5. 12.00-12.45
DKE
84
Oršič
GEO
84
Oršič
KEM
72
Šebenik
6. 12.50-13.35
MAT
82 • 72 • 77
Kljun • Šebenik
• Krasnik
(13.00 - 13.45)
IZBIRNI
PREDMET
(13.00 - 13.45)
IZBIRNI
PREDMET
(13.00 - 13.45)
IZBIRNI
PREDMET
IZBIRNI
PREDMET
IZBIRNI
PREDMET
IZBIRNI
PREDMET
7. 13.50-14.35
(A) – A teden; (B) – B teden.
MALICA: v ponedeljek in sredo - Hočevar
50
četrtek
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
TJA
MAT
83 • 81 • 77
82 • 72 • 77
Hočevar •
Kljun • Šebenik
Grohar • Sušnik
• Krasnik
TJA
81 • 77 • 83
Grohar • Sušnik
• Hočevar
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
9. A – Milena Požun
ponedeljek
torek
P. 07.30-08.15
(7.50-8.35)
IZBIRNI PREDMET
1. 08.20–09.05
(8.40) OS
29
Požun
sreda
(A) SLJ
SLJ
83 • 10 • 31
83 • 10 • 31
Hočevar •
Hočevar •
Salamon • Bišćan Salamon • Bišćan
FIZ
72
Šebenik
SLJ
83 • 10 • 31
3. 10.20-11.05
Hočevar •
Salamon • Bišćan
ZGO
29
Požun
4. 11.10-11.55
BIO
80
Emeršič
GEO
84
Oršič
SLJ
83 • 10 • 31
Hočevar •
Salamon • Bišćan
SLJ
83 • 10 • 31
Hočevar •
Salamon • Bišćan
GUM
90
Novak
MAT
TJA
TJA
81 • 77 • 83
72 • 77 • 82
81 • 77 • 83
Grohar • Sušnik • Šebenik • Krasnik Grohar • Sušnik •
Hočevar
• Kljun
Hočevar
KEM
80
Emeršič
LUM
28
Merše
TJA
MAT
ŠPO D • ŠPO F
81 • 77 • 83
72 • 77 • 82
5. 12.00-12.45
VT • VT
Grohar • Sušnik • Šebenik • Krasnik
Končnik•Majdič
Hočevar
• Kljun
6. 12.50-13.35
7. 13.50-14.35
BIO
80
Emeršič
petek
IZBIRNI PREDMET
MAT
72 • 77 • 82
2. 09.10–09.55
Šebenik • Krasnik
• Kljun
GEO
84
Oršič
četrtek
ZGO
29
Požun
MAT
72 • 77 • 82
Šebenik • Krasnik
• Kljun
FIZ
72
Šebenik
ŠPO D • ŠPO F
VT • VT
Končnik•Majdič
KEM
80
Emeršič
(13.00 - 13.45)
IZBIRNI
PREDMET
(13.00 - 13.45)
IZBIRNI
PREDMET
(13.00 - 13.45)
IZBIRNI
PREDMET
IZBIRNI
PREDMET
IZBIRNI
PREDMET
IZBIRNI
PREDMET
(A) – A teden.
MALICA: v ponedeljek - Kljun, četrtek Bišćan
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
51
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
9. B – Tomaž Oršič
ponedeljek
P. 07.30-08.15
(7.50-8.35)
IZBIRNI PREDMET
1. 08.20–09.05
(8.40) OS
84
Oršič
torek
sreda
MAT
ŠPO D • ŠPO F
82 • 72 • 77
2. 09.10–09.55
VT • VT
Kljun • Šebenik •
Končnik • Marinič
Krasnik
KEM
80
Emeršič
GUM
90
Novak
FIZ
72
Šebenik
SLJ
31 • 83 • 10
Bišćan • Hočevar
• Salamon
SLJ
31 • 83 • 10
Bišćan • Hočevar
• Salamon
GEO
84
Oršič
TJA
MAT
TJA
83 • 81 • 77
82 • 72 • 77
83 • 81 • 77
Hočevar • Grohar Kljun • Šebenik • Hočevar • Grohar
• Sušnik
Krasnik
• Sušnik
ZGO
29
Požun
BIO
80
Emeršič
MAT
82 • 72 • 77
Kljun • Šebenik •
Krasnik
MAT
TJA
82 • 72 • 77
83 • 81 • 77
5. 12.00-12.45
Hočevar • Grohar Kljun • Šebenik •
• Sušnik
Krasnik
GEO
84
Oršič
ŠPO D • ŠPO F
VT • VT
Končnik•Marinič
KEM
80
Emeršič
KEM
72
Šebenik
(13.00 - 13.45)
IZBIRNI
PREDMET
(13.00 - 13.45)
IZBIRNI
PREDMET
(13.00 - 13.45)
IZBIRNI
PREDMET
LUM
28
Merše
IZBIRNI
PREDMET
IZBIRNI
PREDMET
IZBIRNI
PREDMET
4. 11.10-11.55
6. 12.50-13.35
BIO
80
Emeršič
7. 13.50-14.35
FIZ
72
Šebenik
(A) – A teden.
MALICA: v ponedeljek - Šebenik, četrtek Hočevar
52
petek
IZBIRNI PREDMET
(A) SLJ
SLJ
31 • 83 • 10
31 • 83 • 10
Bišćan • Hočevar Bišćan • Hočevar
• Salamon
• Salamon
SLJ
31 • 83 • 10
3. 10.20-11.05
Bišćan • Hočevar
• Salamon
četrtek
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
DEŽURSTVO UČITELJEV
Učitelji dežurajo pred poukom in v glavnem odmoru po naslednjem razporedu:
V avli male in velike telovadnice dežurni učitelji dežurajo ne glede na vreme.
Če zaradi slabega vremena učenci med glavnim odmorom ne gredo na igrišče, vsi dežurni
učitelji dežurajo v avlah.
Če bo potrebno, bodo učitelji dežurali tudi pri vhodu, in sicer od 7.00 do 8.00 po
razporedu, ki ga za vsak mesec naredi pomočnica ravnateljice.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
53
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
STROKOVNI AKTIVI
Osnovni način dela je timski. V takem sistemu imajo pomembno vlogo aktivi učiteljev
in svetovalna služba. Pomembnejša problematika se obravnava skupaj v manjši skupini
in gre že obdelana na pedagoško konferenco.
Aktiv
Vodja
Aktiv učiteljev prvega triletja
Ines Hostinger
Aktiv učiteljev 1. razreda
Monika Sarić
Aktiv učiteljev 2. razreda
Ines Hostinger
Aktiv učiteljev 3. razreda
Polona Kruh
Aktiv učiteljev 4. razreda
Mojca Mlakar
Aktiv učiteljev 5. razreda
Andreja Novak
Aktiv učiteljev 4. in 5. razreda
Jerneja Nardin
Aktiv učiteljev v OPB
Vesna Premože
Aktiv učiteljev slovenskega jezika
Lili Salamon
Aktiv učiteljev angleškega jezika
Lucija Hočevar
Aktiv učiteljev matematike
Mihaela Kljun
Aktiv učiteljev naravoslovnih predmetov
Majda Šebenik
Aktiv učiteljev družboslovnih predmetov
Milena Požun
Aktiv učiteljev umetnostnih predmetov
Gordana Novak
Aktiv učiteljev športne vzgoje
Tomaž Majdič
Aktiv ŠSS in učit. ind. pouka
Mojca Kucler
Vodja aktiva razporeja dela in naloge za vse učitelje razredne stopnje po navodilih
ravnateljice (natečaji, razpisi, raziskovalne naloge, tečaji, razstave, ankete ...). O
delu obvešča vodstvo šole. Vodje aktivov po razredih rešujejo skupne strokovne
probleme, izmenjujejo mnenja, uvajajo nove načine dela in jih ocenijo, analizirajo
opisno ocenjevanje, dajejo pobude svetovalni službi, razvijajo sodelovalno učenje,
notrano diferenciacijo in fleksibilno diferenciacijo, navajajo učence na samostojno
delo in izkušnje med seboj primerjajo.
54
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
Aktiv učiteljev 1. triletja
Članice strokovnega aktiva učiteljic 1. triletja so:
1. razred: Nataša Sadar Šoba, Monika Sarić (razredničarki), Greta Radanovič
(vzgojiteljica)
2. razred: Ines Hostinger, Urška Trbovc
3. razred: Polona Kruh, Dragica Gartner
Vsebina dela:
― načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela,
― načrtovanje dopolnilnega in dodatnega pouka,
― oblikovanje in potrditev skupnih kriterijev ocenjevanja znanja,
― oblikovanje medpredmetnih povezav,
― sodelovanje pri določanju, organizaciji in izvedbi kulturnih, športnih, tehniških in
naravoslovnih dni,
― sestanki,
― sodelovanje v projektu Samoevalvacija in Zdrava šola,
― oblikovanje aktivnosti ob mednarodnih in svetovnih dnevih,
― sodelovanje pri dekoriranju šolske avle,
― sodelovanje pri pripravi in izvedbi novoletnega bazarja,
― sodelovanje z učiteljico in vzgojiteljico OPB,
― izmenjava mnenj in gradiv, informacij glede tekmovanj, natečajev,
― spremljanje novosti na področju šolstva,
― iskanje metod za spodbujanje funkcionalne pismenosti ter nenasilno komunikacijo,
― tekoča problematika in obveščanje.
Po potrebi bomo na sestanke povabile učiteljice OPB, vodstvo šole, šolsko svetovalno
službo, specialno pedagoginjo, knjižničarko.
Aktiv učiteljev 2. razreda
Vsebine, ki jih bo v šolskem letu 2014/2015 obravnaval aktiv učiteljic 2. razreda, so:
- načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela,
- načrtovanje dopolnilnega in dodatnega pouka,
- oblikovanje skupnih kriterijev za ocenjevanja znanja,
- oblikovanje medpredmetnih povezav,
- sestanki aktiva,
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
55
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
- določanje dnevov dejavnosti in organizacija le-teh,
- organizacija življenja v naravi,
- izmenjavanje informacij glede izobraževanj učiteljev, razpisov za učence,
- izmenjava informacij glede šolskih tekmovanj,
- spremljanje novosti na področju šolstva ter izmenjava mnenj,
- spremljanje pedagoške literature in izmenjava mnenj,
- iskanje različnih načinov in metod za skrb za pisno kulturo in čim boljšo
funkcionalno bralno pismenost.
Aktiv učiteljev 3. razreda
Članici strokovnega aktiva 3. razreda: Polona Kruh – 3. a, Dragica Gartner – 3.b.
Vsebina dela:
- pregled letnih priprav na pouk za posamezne predmete,
- načrtovanje in izvedba 4 kulturnih, 3 naravoslovnih, 5 športnih in 3 tehniških dni,
- priprava na roditeljske sestanke,
- sodelovanje s knjižničarko in šolsko svetovalno službo,
- sodelovanje in timsko načrtovanje z učiteljicama podaljšanega bivanja in aktivom
učiteljic od 1. do 3. razreda,
- izmenjava mnenj in gradiv,
- načrtovanje in skupna izvedba srečanj s starši,
- načrtovanje in izvajanje dodatnega in dopolnilnega pouka,
- izdelava didaktičnih sredstev in pripomočkov,
- poročanje s seminarjev,
- načrtovanje preverjanja in ocenjevanja znanja, sestava pisnih testov,
- tedensko načrtovanje pouka za naslednji teden vsako sredo po 4. šolski uri,
- tekoča problematika.
Po potrebi bova na sestanke povabili vodstvo šole, šolsko svetovalno službo, specialno
pedagoginjo, knjižničarko, učiteljici podaljšanega bivanja.
Aktiv učiteljev 4. razreda
Članici strokovnega aktiva 4. razreda sta Jerneja Nardin in Mojca Mlakar.
Vsebina dela
− Pregled letnih priprav na pouk za posamezne predmete in popravek le-teh po učnem
načrtu.
56
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
− Načrtovanje in izvedba 3 kulturnih, 3 naravoslovnih, 5 športnih in 4 tehniških dni.
− Priprava na roditeljske sestanke.
− Priprava programa za delo v oddelčnih skupnostih.
− Sodelovanje s knjižničarko in šolsko svetovalno službo.
− Organizacija medsebojne pomoči učencev.
− Sodelovanje in timsko načrtovanje z učiteljico/učiteljem podaljšanega bivanja in
aktivom učiteljic 4. in 5. razreda.
− Izmenjava mnenj in gradiv.
− Načrtovanje in skupna izvedba srečanj s starši.
− Načrtovanje in izvajanje dodatnega in dopolnilnega pouka.
− Izdelava didaktičnih sredstev in pripomočkov.
− Poročanje s seminarjev.
− Načrtovanje preverjanja in ocenjevanja znanja, sestava pisnih testov.
− Tedensko načrtovanje pouka za naslednji teden vsak petek ob 7. 30 uri.
− Tekoča problematika.
Po potrebi bosta na sestanke povabili vodstvo šole, šolsko svetovalno službo, specialno
pedagoginjo, knjižničarko, učiteljico/učitelja podaljšanega bivanja.
Aktiv učiteljev 5. razreda
Članici strokovnega aktiva 5. razreda: Anka Vurcer (5.a), Andreja Novak (5.b). Vsebina
dela:
- pregled letnih priprav na pouk za posamezne predmete,
- načrtovanje in izvedba dni dejavnosti,
- priprava na roditeljske sestanke,
- sodelovanje s knjižničarko in šolsko svetovalno službo,
- sodelovanje in timsko načrtovanje z učitelji podaljšanega bivanja in aktivom
učiteljic od 1. do 5. razreda,
- izmenjava mnenj in gradiv,
- načrtovanje in izvedba dopolnilnega in dodatnega pouka iz matematike,
- načrtovanje preverjanja in ocenjevanja znanja,
- tedensko načrtovanje pouka,
- načrtovanje in izvedba kolesarskega izpita,
- načrtovanje in izvedba dneva odprtih vrat,
- priprava kriterijev za ocenjevanje in preverjanje znanja pri posameznih predmetih,
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
57
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
- načrtovanje in izvedba življenja v naravi,
- načrtovanje in vključevanje učencev na različna tekmovanja,
- usklajevanje kriterijev za preverjanje in ocenjevanje znanja,
- načrtovanje prilagoditev za nadarjene učence in učence s posebnimi potrebami,
- načrtovanje in izvedba ločevanja odpadkov ter različnih zbiralnih akcij,
- realizacija pouka pri posameznih predmetih,
- razrez dokumentacije,
- načrtovanje in skupna izvedba srečanj s starši.
Aktiv učiteljev slovenščine
Slovenistični aktiv vključuje vse učitelje slovenskega jezika (Eva Bišćan, ki nadomešča
Majo Kosem do oktobra 2014, Lucija Hočevar in Lili Salamon) na šoli, tudi učitelje
razredne stopnje. Srečale se bomo najmanj trikrat letno ter po potrebi.
Glavna naloga aktiva je analizirati znanje slovenskega jezika na šoli.
Načrtujejo in usklajujejo delo v tekočem šolskem letu, predvsem pri pouku v manjših
skupinah; skupaj izdelajo pisne preizkuse znanja ter kriterije za ocenjevanje
preizkusov in govornih vaj.
Učitelji se med seboj seznanijo z novostmi in za učence boljšimi oblikami dela.
Pripravijo medsebojne hospitacije in teste minimalnega znanja za prehode iz razreda
v razred. V povezavi s knjižničarko in drugimi strokovnimi delavci šole pripravijo
kulturne dneve šole.
Tudi v tem šolskem letu bodo spremljale zastavljena cilja projekta samoevalvacije:
izboljšanje funkcionalne pismenosti in uveljavljanje kulture miru in nenasilja.
Aktiv učiteljev angleščine
− Sodelovanje v e-twinningu - v e-twinningu, ki ga bo vodil Matevž Sušnik, bodo
predvidoma sodelovali nadarjeni in zainteresirani učenci od 6. do 9. razreda. V šol.
Letu 2014/15 bo izveden vsaj en E-twinning projekt. Na srečanjih bodo skupaj z
učiteljem in s pomočjo e-pripomočkov pripravljali prispevke na določeno temo ter
komunicirali s sovrstniki s partnerskih šol.
− Organizacija in izvedba tekmovanja za angleško
bralno značko;tekmovanje bo
vodila Maja Grohar, sodelovali pa bomo vsi učitelji tujih jezikov.
− Organizacija in izvedba šolskega tekmovanja v znanju angleščine - šolsko
tekmovanje za 9. razred bo potekalo dne 20. 11. 2014, za učence 8. razreda
58
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
20. 10. 2014 in za učence 7. razreda 30. 1. 2015. Tekmovanje za učence 7. in 8.
razreda organizira IATEFL Slovenija.
− Sodelovanje na državnem tekmovanju v znanju angleščine - tekmovanje bosta
vodila Matevž Sušnik (7., 8. razred) in Maja Grohar ( 9. razred).
− NPZ za 6. razred – popravljanje preizkusov in analiza rezultatov.
− Sprotno reševanje učnih težav.
Aktiv učiteljev matematike
− Usklajevanje letnih delovnih priprav za 6., 7., 8. in 9. razred.
− Priprava učencev na tekmovanja.
− Organizacija tekmovanj iz znanja matematike na šolski ravni: logika, razvedrilna
matematika, Vegovo tekmovanje.
− Spremljanje učencev na področna tekmovanja ter sodelovanje pri izvedbi in
popravljanju nalog na področnem tekmovanju.
− Spremljanje učencev na državna tekmovanja.
− Kratki sestanki za usklajevanje dela v razredu.
− Usklajevanje in skupna priprava pisnih preizkusov znanja (šolskih nalog).
− Sodelovanje pri reševanju problemov, ki se pojavijo pri delu.
− Spremljanje novosti pri uvajanju IKT v pouk matematike.
− Udeleževanje seminarjev in drugih izobraževanj.
− Izvedba sestankov aktiva učiteljev matematike.
Aktiv učiteljev družboslovnih predmetov
V letošnjem šolskem letu poučujeta družboslovne predmete Milena Požun in Tomaž
Oršič.
Dogovorila sta se o sodelovanju z drugimi aktivi na šoli. Seznanila sta se z učnimi
načrti in pregledala novo strokovno literaturo. Izvajala bosta dodatni in dopolnilni
pouk za učence. Pri dopolnilnem pouku bosta nudila pomoč učencem, ki ne dosegajo
učnih standardov oziroma pomagala tistim učencem, ki si želijo učno snov dodatno
utrditi. Pri urah dodatnega pouka pa bosta pripravljala učence na tekmovanja,
pomagala pri izdelavi raziskovalnih nalog ter širila in nadgrajevala učne vsebine.
Sodelovali bodo na šolskem, regijskem in morda na državnem tekmovanju iz znanja
zgodovine in iz znanja geografije. Sodelovala bosta z zunanjimi ustanovami. Sledila
bosta novim pedagoško-didaktičnim usmeritvam in novosti vključevala v učni proces.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
59
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
Pri svojem delu bosta dosledno upoštevala Hišni red in Vzgojni načrt Osnovne šole
Vodmat. Vključevala se bosta v oblikovanje šolske spletne strani.
Izvajala bosta dejavnosti, ki so značilne za cilje kulikularne prenove: povečanje
aktivne vloge učenca, razvijanje sposobnosti samostojnega, ustvarjalnega in
kritičnega mišljenja in presojanja, spodbujanje skladnega duševnega in telesnega
razvoja, podpora vseživljenjskemu učenju in poudarek na samozavesti učenca.
Uresničujeta vzgojno-izobraževalni program na podlagi evropskih kompetenc.
Še naprej bosta uporabljala šolsko mediacijo kot način preprečevanja nasilja. Pri
reševanju konfliktov bosta vzgojne probleme reševala prednostno na način z
mediacijo in jo uvajala med učence: mediacija kot način življenja. Posebno pozornost
bosta namenila nadarjenim učencem na področju dodatnega dela, terenskemu delu in
kakovostni izvedbi strokovnih ekskurzij ter pozitivnemu odnosu do skupnega okolja ter
njegovega varovanja.
Aktiv učiteljev naravoslovnih predmetov
− Priprava letnih delovnih priprav.
− Kratki sestanki za usklajevanje dela v razredu v okviru medpredmetnega
povezovanja; tudi letos bomo pozorne na merske enote. Posebej na dnevih
dejavnosti in seveda v okviru pouka, kajti tema se ponavlja tako po vertikali kot
horizontali, nivo znanja pa je nižji od tistega, ki ga pričakujemo.
− Načrtovanje, priprava in izvedba naravoslovnih in tehničnih dni, izvedba tedna
dejavnosti.
− Priprava učencev na tekmovanja.
− Organizacija tekmovanj na šolski ravni: biologija, sladkorna bolezen, fizika,
kemija, zlata kuhalnica, naravoslovno tekmovanje.
− Spremljanje učencev na področna tekmovanja ter sodelovanje pri izvedbi
tekmovanja in popravljanju izdelkov.
− Spremljanje učencev na državna tekmovanja.
− Sodelovanje pri reševanje problemov, ki se pojavijo pri delu.
− Spremljanje novosti pri uvajanju IKT v pouk naravoslovnih predmetov.
− Izvedba sestankov naravoslovnega aktiva.
− Priprava in izvedba aktivacijskega načrta učiteljev naravoslovnih predmetov.
60
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
Aktiv učiteljev športa
Vodja aktiva v šolskem letu 2014/2015 je Tomaž Majdič, člana sta Breda Končnik in
Miha Marinič. Aktiv se bo sestal predvidoma trikrat letno, oziroma večkrat, če bo
potrebno.
Organizirali bomo:
− Jesenski športni dan, planinski pohod bo za učence 7. in 8. razreda, squash za
učence 6. razreda in rugby za učence 9. razreda. Jesenski športni dan bo v tednu
dejavnosti od 16.–19. 09. 2014.
− Zimski športni dan bo za učence 6., 7., 8. in 9. razreda 14. 01. 2015 in bo obsegal
(odvisno od snežnih razmer in interesa) smučanje na smučišču Cerkno, drsanje v
Ljubljani, vodne aktivnosti v Atlantisu, aktivnosti v BIT centru, plezanje v
Plezalnem centru ter zimski pohod.
− Pomladni športni dan bo za učence 6., 7., 8. in 9. razreda v petek, 08. 05. 2015 in
sicer pohod ob žici.
− Učenci 6., 7., 8. in 9. razreda imajo še po dva športna dneva v ŽVN.
− Zimsko – smučarsko ŠVN bomo izvedli v ČŠOD v Javorniškem Rovtu od 02. 02. – 06.
02. 2015.
− Letna – plavalna ŽVN bo od 1. 9.–5. 9. 2014 v Pacugu.
Člani aktiva si bodo prizadevali za čim bolj množično in kvalitetno sodelovanje na
šolskih športnih tekmovanjih. V načrtu imamo tekmovanja v nogometu, košarki, ulični
košarki, igri med dvema ognjema, tenisu, krosu, atletiki, gimnastiki, skokih z male
prožne ponjave, namiznem tenisu, športno ritmični gimnastiki, bmx, rolanju in
rolkanju in morda še kakšni panogi, če bo interes s strani učencev.
V šolskem letu 2014/2015 si bo aktiv športa prizadeval za kvalitetno delo komisije za
ocenjevanje ustreznosti kandidatov za perspektivne in vrhunske športnike in njihovih
vlog. S takim načinom bomo dosegli večji pregled aktiva nad športniki na šoli.
Sledili bomo samoevalvacijskemu akcijskemu načrtu izboljšav, ki smo ga priložili
letnim učnim načrtom.
Aktiv učiteljev umetnostnih predmetov
Strokovni aktiv umetnostno – vzgojnega področja sestavljata predmeta LUM in GUM,
vodja aktiva je učiteljica GUM Gordana Novak. Na prvem srečanju sta obravnavali
kriterije in načine preverjanja in ocenjevanja znanja ter načrtovali delo.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
61
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
Dejavnosti likovnega področja:
− likovne razstave, ki bodo postavljene na šoli,
− pripravljeni bodo izdelki za novoletni bazar, ki bo 6. 12. 2014,
− že tradicionalno sodelovanje pri okrasitvi Ljubljane v začetku decembra,
− sodelovanje na likovnih natečajih,
− likovni krožek za učence 5.-9. razreda,
− občasne likovne delavnice za nadarjene učence.
V tednu dejavnosti (16. 9. 2014–19. 9. 2014) bo s področja LUM realiziran kulturni dan
za učence 6. razreda.
Na glasbenem področju bodo učenci:
− prepevali v dvoglasnem pevskem zboru za potrebe šole ( šolski nastopi ),
− sodelovali na obvezni letni pevski reviji ljubljanskih šolskih zborov,
− izvedli zaključni samostojni nastop ob koncu šolskega leta, kjer bodo predstavili
celoletno delo,
− učenci, ki se udeležujejo instrumentalnega pouka kljunaste flavte, bodo izvedli
letni koncert, predvidoma v mesecu maju / juniju 2015,
− nastopali bodo tudi na morebitnih internih nastopih za potrebe šole.
Kulturnih dnevov s področja GUM to šolsko leto ne bo.
Obe učiteljici bosta vsaka s svojega področja sodelovali na ostalih načrtovanih
kulturnih dnevih OŠ Vodmat.
Obe učiteljici nadaljujeta spremljanje zastavljenih ciljev projekta samoevalvacije:
izboljšanje funkcionalne pismenosti in uveljavljanje kulture miru in nenasilja.
Udeležili se bosta predvidenih izobraževanj, ki jih pripravlja vodstvo šole, tekom
šolskega leta se bostaa udeležili tudi rednih izvenšolskih strokovnih aktivov ter
študijskih srečanj.
Sodelovali bosta na letošnjem dnevu odprtih vrat OŠ Vodmat, ki bo realiziran v dveh
delih, prvi 6. 12. 2014 kot božično–novoletni sejem in drugi v soboto, 11 .4. 2015
(nadomeščanje 2. 1. 2015).
Aktiv ŠSS, DSP in knjižnice
Članice aktiva: Bojana Mirtič, Tjaša Zver (nadomešča Matejo Majcen), Mateja Sitar
Zevnik, Taja Seražin Rot, Sanja Zgonc, Mojca Kucler.
Vodja aktiva v šolskem letu 2014/15: Mojca Kucler
62
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
V šolskem letu 2014/15 se bodo članice aktiva srečevale redno in po potrebi. Na
sestankih aktiva bodo obravnavale sledeče:
− učenci s posebnimi potrebami (razdelitev ur DSP, načrtovanje in evalvacije
individualiziranih programov, sodelovanje s starši, ure ISP, vodenje evidence v
eAsistentu …),
− uresničevanje 5-stopenjskega kontinuuma pomoči učencem z učnimi težavami,
− teoretična izhodišča (novosti v zakonodaji, koncept dela z učenci z učnimi
težavami),
− samoevalvacija (akcijski načrt, izpolnjevanje, poročilo),
− izmenjava
izkušenj
in
novo
pridobljenih
znanj
(poročanje
s
seminarjev,
izobraževanj, predaja znanja drugim udeleženkam v aktivu),
− priprava osnutka Protokola ukrepanja ob agresivnem vedenju,
− medsebojna pomoč in izmenjava gradiv, informacij (priprave, delovni in učni
listi …),
− tekoča problematika.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
63
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA
1. UČENJE IN POUČEVANJE
― Treningi učenja, učnih strategij in različnih načinov učenja.
― Koordinacija
dela
z
nadarjenimi
učenci
(vodenje
postopka
evidentiranja
in
identifikacije nadarjenih), pomoč učencem s posebnimi potrebami.
― Organizacija delavnic učenja za učence 6. razreda.
― Organizacija pomoči za učence z učnimi težavami (prostovoljci, študentje, ZPM, DNK).
― Individualno svetovanje staršem nadarjenih učencev, učencev z učnimi težavami in
učencev s posebnimi potrebami (metode in strategije učenja, vključenost v pouk in
dejavnosti, oblikovanje učnih navad …).
― Koordinacija strokovnih skupin in timskih sestankov s starši za pripravo in evalvacijo IP.
― Pomoč in svetovanje učiteljem pri uvajanju novosti in izvajanju pouka.
― Sodelovanje pri pripravi IP in koordinacija ter neposredna pomoč in svetovanje
učiteljem pri izvajanju IP ter svetovanje o učinkovitih metodah dela z učenci s
posebnimi potrebami.
― Sodelovanje pri strokovnem izpopolnjevanju učiteljev (seznanjanje z novostmi,
organizacija izobraževanja na temo dela z otroki s posebnimi potrebami in nadarjenimi
učenci).
― Svetovanje v zvezi s strokovno literaturo, seminarj i…
― Spremljanje VIZ dela (analiza učne uspešnosti ob posameznih ocenjevalnih obdobjih).
2. ŠOLSKA KULTURA, VZGOJA, KLIMA, RED
― Neposredno svetovanje in pomoč učencem z vzgojnimi in disciplinskimi težavami –
oseben, zaupen odnos, pogovor, možnost umiritve, učenje socialnih veščin.
― V času nadomeščanj – pogovor in delavnice na teme o samopodobi, čustveni
inteligenci, nasilju, vrstniškem sodelovanju, šolski klimi, mediaciji, obvladovanju
jeze …
― Delavnice in socialne igre za skupino osmošolcev.
― Aktivno
sodelovanje v
šolskem
mediacijskem
timu (koordinacija vrstniške
mediacije, delo z vrstniškimi mediatorji, uvajanje mediacije v prvo triado, po
potrebi izvajanje mediacije).
― Individualno svetovanje staršem z vzgojnimi težavami (pogovori o vzgoji, možnostih
discipliniranja, zagotavljanju spodbudnega okolja …).
― Posvetovanje z učitelji o učinkovitem delu z učenci, spodbujanju ustreznega
učnega in vzgojnega okolja in pomoč pri zagotavljanju varnosti.
64
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
― Pomoč pri delu z učenci z vzgojnimi težavami (razgovor, po potrebi trenutna
odstranitev iz učilnice).
― Pomoč pri urah oddelčne skupnosti (svetovanje in pomoč pri izvedbi ur na temo
medosebnih odnosov).
― Pomoč in svetovanje učiteljem pri vodenju težavnejših oddelkov / učencev (pomoč
pri izvedbi ure, pomoč pri vodenju posameznih učencev …).
― Pomoč pri pripravi in spremljanju individualiziranega vzgojnega načrta ob izreku
vzgojnega opomina.
― Sodelovanje na roditeljskih sestankih v težje vodljivih oddelkih.
― Svetovanje v zvezi s strokovno literaturo, seminarji …
― Organizacija izobraževanj za učitelje in predavanj za starše.
― Spremljanje izvajanja šolskega hišnega reda, pravil šolskega reda in vzgojnega
načrta.
― Sodelovanje pri pripravi protokola ravnanja v primeru fizičnega nasilja in pri
pripravi varnostnega načrta.
― Sodelovanje pri samoevalvaciji (izvedba sociograma – po potrebi, napotki za
ravnanje v težavah - priprava zloženke in priprave za učno uro).
3. TELESNI, OSEBNI IN SOCIALNI RAZVOJ
― Načrtovanje, koordinacija in evalvacija preventivnih programov: delavnice na temo
Odraščanje in mi (MISSS – 8. in 9. r.), delavnica Stereotipi in predsodki (Humanitas –
7.r.), Zdrava in varna spolnost (projekt Virus – 9. r.), delavnice Bontonček (2. in 3.
r.), delavnice O2 za vsakega (7. r.), delavnice Skozi divji gozd spleta (3. in 4. r.),
Mladinske delavnice Društva za preventivno delo (8. in 9. r.), delavnice o
odgovornem odnosu do živali Društva za zaščito živali Ljubljana (4. r.) …
― Spodbujanje prostovoljstva in medvrstniškega sodelovanja, vrstniške mediacije.
― Neposredna pomoč in svetovanje učencem s težavami v osebnem, socialnem in
čustvenem razvoju.
― Organizacija pomoči prostovoljcev za učence s težavami v osebnem, socialnem in
čustvenem razvoju.
― Svetovanje staršem v zvezi z učinkovitejšimi pristopi k učencem s težavami v
razvoju, po potrebi napotitev v zunanje ustanove.
― Vodenje tima Zdrava šola (načrtovanje, pomoč pri izvedbi dejavnosti in evalvacija,
sodelovanje z Inštitutom za varovanje zdravja).
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
65
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
4. ŠOLANJE
VPIS NOVINCEV
― Sodelovanje z obema okoliškima vrtcema (skupine bodočih prvošolcev).
― Pred vpisom informativna zloženka naše šole na naslov staršev bodočih
prvošolcev in okoliških vrtcev.
― Informativni roditeljski sestanek za starše bodočih prvošolcev.
― Februarja 2015 vpis obveznikov in evidenčni vpis.
― Marca 2015 pozivanje matične osnovne šole k soglasju za prepis, izdaja odločb
ob prepisu šolskih novincev zunaj šolskega okoliša.
― Maja 2015 sodelovanje na timski konferenci (ravnateljica, ŠSS, vzgojiteljica,
šolska zdravnica) in morebitno ugotavljanje zrelosti za vstop v šolo.
― Oblikovanje oddelkov prvega razreda in pošiljanje potrdil o vpisu.
― Pošiljanje vabil za prvi šolski dan in seznam potrebščin ter prijav za prehrano in
učbeniški sklad.
― Sodelovanje pri organizaciji prvega šolskega dne.
VŠOLANI, PREŠOLANI, PONAVLJALCI
― Spremljanje napredka in počutja prvošolcev, prešolanih in ponavljalcev.
― Posvetovanje z vodstvom o prepisu otroka na našo šolo in posvetovanje z
matično šolo otroka ter izdaja odločb o prepisu.
― Pošiljanje dokumentacije za učence, ki se bodo prešolali na druge šole in
pozivanje matične osnovne šole k soglasju za prepis in posredovanje šolske
dokumentacije.
― Sodelovanje pri organizaciji in izvedbi popravnih izpitov.
SODELOVANJE PRI ORGANIZACIJI POUKA
― Priprava prijavnice za izbirne predmete, vodenje izbirnega postopka, razgovorov
z učenci in starši ter oblikovanje skupin izbirnih predmetov, izdajanje odločb o
oprostitvi izbirnih predmetov.
― Priprava prijavnice za nivojski pouk ter zbirnik prijav.
― Zbirnik prijav v jutranje varstvo in OPB za to in za naslednje šolsko leto.
― Kooordinacija in organizacija izvedbe NPZ v 6. in 9. razredu (informacije staršem
in učencem, prijave k NPZ, prijave za učence s posebnimi potrebami, obveščanje
učencev in učiteljev, priprava skupin, organizacija izvedbe, zbirnik analize
dosežkov, poročilo o izvedbi, Obvestila o dosežkih).
66
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
― Izdajanje odločb po pooblastilu ravnateljice o (ne)dodelitvi statusa učenca
perspektivnega športnika oz. učenca, ki se vzporedno izobražuje.
― Izdajanje potrdil o šolanju, izpisov iz evidence in oblikovanje evidence izdanih
listin.
― Zbiranje prijav za šolsko prehrano in oblikovanje evidence šolske prehrane.
― Sodelovanje pri dnevih dejavnosti (spremstvo).
5. POKLICNA ORIENTACIJA
― Med nadomeščanji seznanjanje učencev z različnimi poklici prek brošur,
pogovorov, knjig …
― Informiranje učencev o nadaljnjem izobraževanju, vpisu in štipendijah osebno
(individualno in v obliki predavanj v razredu) ter prek brošur, knjig, oglasne
deske.
― V devetem razredu izvedba spletnega Vprašalnika o poklicni poti.
― Individualni svetovalni razgovor z vsakim od devetošolcev o njegovi poklicni in
izobraževalni poti (vsaj enkrat).
― Vodenje izpolnjevanja prijav za srednje šole ter pošiljanje le-teh na ustrezne
naslove.
― Izvedba testa interesov Kam in kako, po potrebi tudi drugih aplikacij.
― Spremljanje uspeha pri vpisu devetošolcev v prvem in drugem krogu.
― Priprava informacijske zloženke o vpisu v srednje šole.
― Izvedba dveh roditeljskih sestankov v zvezi s poklicno in izobraževalno potjo
njihovih otrok.
― Priprava informacij za starše o poklicni orientaciji, ki jim jih na roditeljskih
sestankih posredujejo razredniki.
― Pomoč učiteljem z nasveti, kako učencem približati različne poklice oziroma
razvijati interese.
― Posvetovanje o devetošolcih z razredniki in drugimi učitelji 9. razreda (učni
uspeh, tekmovanja, izvenšolske dejavnosti, interes i…).
― Obveščanje učiteljev o pomembnih datumih in vsebinah v zvezi s poklicno
orientacijo.
― Izvedba timske konference za devetošolce skupaj z vodstvom, razredniki in
predstavnico ZZRS.
― Sodelovanje s svetovalko ZZRS.
― Sodelovanje s šolsko zdravnico (sodelovanje na timski konferenci).
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
67
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
― Sodelovanje s srednjimi (merila za vpis, informativni dnevi, prijave, stanje
prijav, vpis) in drugimi osnovnimi šolami (usklajevanje akcij).
― Sodelovanje z MIKZŠ, GZS, OZS …
6. SOCIALNO EKONOMSKE STISKE
― Obveščanje staršev o možnostih pridobitve subvencije za šolsko prehrano
oziroma za plačilo šole v naravi (oglasna deska, spletna stran, prek razrednikov
na roditeljskih sestankih, šolska publikacija, osebno in po telefonu).
― Sodelovanje z ZPM Ljubljana (v akcijah ZPM …).
― Organizacija pomoči prostovoljcev.
― Vključevanje v humanitarne dejavnosti (društvo UNICEF, Karitas, Rdeči križ,
zbiralne akcije).
7. SODELOVANJE V ORGANIH ŠOLE IN PROJEKTNIH SKUPINAH
― Sodelovanje v organih šole: v Svetu šole, pritožbeni komisiji, komisiji za
ugotavljanje pripravljenosti za vstop v šolo, aktivu šolske svetovalne službe in
izvajalk DSP ter v aktivu centrskih šol …
― Sodelovanje v projektnih skupinah: v šolskem mediacijskem timu, Zdravi šoli,
timu za samoevalvacijo…
DELO Z OTROKI S POSEBNIMI POTREBAMI
Temeljna načela dela z otroKi s posebnimi potrebami:
― načelo celostnega pristopa,
― načelo interdisciplinarnosti,
― načelo partnerskega sodelovanja s starši,
― načelo odkrivanja in spodbujanja močnih področij,
― načelo udeleženosti učenca, spodbujanje notranje motivacije,
― načelo odgovornosti in načrtovanja,
― načelo vrednotenja,
― načelo dolgoročne usmerjenosti.
DODATNA STROKOVNA POMOČ
V OŠ VODMAT se bo tudi v šol. l. 2014/15 izvajala dodatna strokovna pomoč učencem
s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in razvoja. To pomoč bodo izvajali:
― po sistemizaciji: mobilna specialna pedagoginja Bojana Mirtič v obsegu 10 ur,
pedagoginja Tjaša Zver v obsegu 20 ur, pedagoginja Sanja Zgonc v obsegu 4 ur,
68
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
socialna pedagoginja Mojca Kucler v obsegu 12 ur, knjižničarka Mateja Sitar Zevnik
v obsegu 4 ur, učiteljica Taja Seražin Rot v obsegu 3 ur;
― po realizaciji: Tomaž Oršič v obsegu 0,5 ure, Majda Šebenik v obsegu 1 ure, Darja
Emeršič v obsegu 1,5 ure, Anka Vurcer v obsegu 1 ure, Monika Sarić v obsegu 1 ure,
Polona Piškur v obsegu 1 ure, Maja Kosem (do vrnitve delavke s porodniškega
dopusta Eva Bišćan) v obsegu 1 ure tedensko. 3 ure za učenca, ki bo v primeru
dolgotrajne
odsotnosti
potreboval
dodatno
strokovno
pomoč,
pa
še
niso
razporejene.
Skupaj bodo nudili DSP v obsegu 55 ur po sistemizaciji ter 10 ur po realizaciji.
V šolskem letu 2014/15 bodo nudili dodatno strokovno pomoč 24 učencem, ki so z
odločbo usmerjeni kot OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI.
Specialno pedagoške obravnave ter dodatna strokovna pomoč bo potekala
vsakodnevno, po usklajenem urniku vseh izvajalcev. Mobilna specialna pedagoginja
bo v OŠ prisotna dvakrat tedensko in sicer v torek in četrtek, t.j. skupaj 10 PU in
bo nudila dodatno strokovno pomoč 6 učencem z odločbo.
Pedagoginja Tjaša Zver bo nudila pomoč 10 učencem z odločbo, Mojca Kucler 9
učencem, Sanja Zgonc 2 učencema, Taja Seražin Rot 3 učencem in Mateja Sitar
Zevnik enemu učencu.
Delo izvajalcev dodatne strokovne pomoči bo potekalo na naslednjih področjih:
― neposredno delo z otroki, ki imajo težave na področju učenja in v razvoju,
― sodelovanje z učitelji,
― sodelovanje s starši,
― sodelovanje s šolsko svetovalno službo,
― sodelovanje z zunanjimi institucijami.
Neposredno delo z učenci predstavlja središčni del nalog.
1. Delo z učenci:
― detekcija in odbira otrok,
― diagnostika otrok s posebnimi potrebami,
― kvalitetno izvajanje pedagoških ur z otroci, ki imajo specifične učne težave,
― uporabljanje primernih in učinkovitih metod za delo oz. uvajanje novih oblik
dela in prilagajanje specifičnim potrebam posameznega učenca,
― razvijanje sposobnosti za samostojno in ustvarjalno delo,
― motiviranje otroka za delo,
― nudenje čustvene topline, razumevanje ter strpnost do njegovih posebnosti,
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
69
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
― vzpodbujanje razvoja individualnih posebnosti otroka,
― omogočanje individualne obravnave z ustreznimi diagnostičnimi metodami,
― spremljanje razvoja otroka in sprotno prilagajanje individualnim potrebam
otroka,
― spodbujanje razvoja močnih področij otroka.
2. Sodelovanje z učiteljem:
― seznanjanje učitelja z naravo učenčevih težav,
― svetovanje, kako naj ravna z učencem, kako postavlja zahteve, kako posreduje
in vrednoti izdelane naloge,
― stalno medsebojno informiranje in pomoč ter skupno vrednotenje uspeha,
― izdelava individualnega programa,
― ustvarjanje tolerantnejše klime v odnosu do učenca s težavami.
3. Sodelovanje s starši:
― predstavitev dela z učenci s težavami pri učenju in v razvoju,
― sodelovanje na roditeljskih sestankih,
― predavanja za starše z aktualnimi temami,
― organizacija in izvedba evalvacijskih sestankov s starši,
― izdelava individualnega programa.
4. Sodelovanje s šolsko svetovalno službo:
― zagotavljanje celovitosti obravnave, timsko delo,
― izdelava individualnih programov,
― pridobivanje dodatnih informacij o otroku.
5. Sodelovanje z zunanjimi institucijami:
― zagotavljanje strokovnih metod in oblik dela z otrokom,
― posvetovanje in odločanje o usmeritvah otroka v ustrezen program.
6. timsko delo
PRIČAKOVANI CILJI:
― izbirati specifične metode dela in pomoči pri obvladovanju šolske snovi,
― razvijanje občutka varnosti,
― prepoznati naravo motenj ter pogoje, v katerih otrok doseže najboljše rezultate,
― seznanjanje o problemih otroka in v okolju šole ustvarjati tolerantnejši odnos do
otrokovih težav in ustreznejše ravnanje z njim,
― razvijati močna področja in kompenzirati otrokove težave.
70
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
DODATNE NALOGE:
― vodenje dokumentacije,
― sodelovanje na ocenjevalnih konferencah, pedagoških sestankih v OŠ,
― sodelovanje na timskih sestankih,
― poročanje o napredku in težavah otroka,
― koordinacija s specialističnimi institucijami izven OŠ,
― priprava individualnega programa za otroka,
― izdelava didaktičnega materiala,
― spremljanje novosti iz pedagoške prakse in defektologije,
― sodelovanje na aktivih,
― prisotnost na začetni in zaključni konferenci,
― prisotnost na obveznih predavanjih,
― permanentno izobraževanje,
― sodelovanje na študijski skupini.
INDIVIDUALNA IN SKUPINSKA POMOČ
DELO Z OTROKI Z UČNIMI TEŽAVAMI
Pri delu z učenci z učnimi težavami bomo upoštevali 5 stopenjski kontinuum pomoči,
in sicer:
1. Pomoč učitelja pri pouku, dopolnilnem pouku in v podaljšanem bivanju.
2. Pomoč šolske svetovalne službe.
3. Individualna in skupinska pomoč.
4. Mnenje in pomoč zunanje strokovne ustanove.
5. Usmeritev v izobraževalni program šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno
strokovno pomočjo.
Individualno in skupinsko pomoč, namenjeno učencem s težavami pri učenju, bosta
skupaj v obsegu 5 ur tedensko izvajali: Taja Seražin Rot v obsegu 4 ur in Mojca Kucler
v obsegu 1 ure tedensko.
Pomoč bo potekala v času pouka in jo bomo nudili različnim učencem, pri katerih se
bo izkazalo, da pomoč potrebujejo, z vnaprejšnjim soglasjem staršev. Ure bodo
namenjene premagovanju primanjkljajev, korekciji in učni pomoči.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
71
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
DELO Z NADARJENIMI UČENCI
V devetletni osnovni šoli že več let sledimo usmeritvam koncepta »Odkrivanje in delo
z nadarjenimi učenci«.
V prvi fazi učitelji in drugi strokovni delavci le sledijo razvoju otrok in njihovih
talentov ter jim omogočajo različne dejavnosti, ki spodbujajo razvoj otrokovih
potencialov na različnih področjih.
Sledi evidentiranje učencev, ki bi lahko bili nadarjeni. Učitelji lahko učence
evidentirajo na podlagi več kriterijev, npr. na podlagi učnega uspeha, izjemnih
dosežkov na glasbenem, likovnem, športnem ali drugih področjih, dosežkov na
tekmovanjih, na podlagi opažanj učitelja o funkcioniranju učenca pri pouku ipd.
V nadaljevanju odkrivanja nadarjenih (faza identifikacije) sledi postopek testiranja
otrok (test besedne ustvarjalnosti in test splošnih intelektualnih sposobnosti), nato pa
učitelji za vsakega evidentiranega učenca izpolnijo ocenjevalne lestvice, s katerimi
ocenijo otrokove sposobnosti na različnih področjih.
Učenec, ki v postopku identifikacije doseže kriterije, določene s konceptom, je
prepoznan za nadarjenega učenca. Z ugotovitvami v zadnji stopnji odkrivanja
nadarjenih seznanimo tudi starše in s pomočjo vprašalnika pridobimo mnenje staršev
in nadarjenega otroka o potrebah, željah in interesih otroka. Slednje nam služi kot
osnova za načrtovanje programa oz. raznovrstnih dejavnosti za nadarjene učence.
Tudi v tem šolskem letu bomo učencem, ki so bili po kriterijih, ki jih predvideva
koncept, prepoznani kot nadarjeni, ponudili raznovrstne dejavnosti:
― individualizacija in diferenciacija pri pouku,
― pouk v manjših učnih skupinah,
― dodatni pouk pri različnih predmetih,
― izbirni predmeti,
― dodatne priprave na tekmovanja iz znanja na različnih področjih,
― interesne dejavnosti,
― tekmovanja iz znanja,
― različna športna tekmovanja,
― likovni in literarni natečaje,
― mentorstvo pri izdelavi raziskovalnih nalog,
― bralna značka, zamejska bralna značka, bralna značka pri tujih jezikih,
― sodelovanje v projektih,
― sodelovanje na šolskih prireditvah in pri projektih,
72
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
― sodelovanje v šolski skupnosti ali otroškem parlamentu,
― razširjen program dela z nadarjenimi (mentorji Tomaž Oršič, Milena Požun, Lili
Salamon), ki bo vseboval naslednje dejavnosti: učenčev portfolio, spoznavanje učnih
osebnostnih stilov, učenje učenja, spoznavanje procesa izdelave, oblika in vsebina ter
seznanitev s primerom raziskovalne naloge , obisk Mestnega muzeja (Emona 2000,
Mesto v imperiju, Kolonija Emona, Arheološke najdbe), obisk sejma izobraževanja in
poklicev Informativa, obisk sejma Alpe adria, eTwinning, delo na terenu, socialne in
družabne aktivnosti, povezane z razvijanjem dobrih medsebojnih odnosov in
voditeljskih spretnosti, razvijanje pozitivne samopodobe posameznika, tehnike RWTC
(konstruktivno nasprotovanje, tehnike bralne pismenosti) in strokovna ekskurzija. O
podrobnejših informacijah o programu bodo učenci in starši seznanjeni na prvem
srečanju v mesecu septembru.
ŠOLSKA KNJIŽNICA
Šolski knjižničar usposablja učenca za samostojnega uporabnika knjige, kajti
problemsko zastavljen pouk zahteva od učenca več samostojnega iskanja
informacij za posamezno predmetno področje. Učenca nauči, da zna uporabljati
strokovna gradiva, da zna oblikovati vprašanja za svoje informacijske potrebe, da
spozna povezavo med predmetom, ki se ga uči, in gradivom, ki je na razpolago v
šolski knjižnici.
Sodeluje pri načrtovanju kulturnih dni šole, pripravlja obeležja pri spominskih dnevih,
uči učenca lepega odnosa do knjige, na konferencah seznanja učitelje s knjižnimi
novostmi.
1. STROKOVNO BIBLIOTEKARSKO DELO
― skrb za nabavo ustreznega knjižničnega fonda, ki pokriva vsa predmetna
področja, ki se poučujejo v devetletni osnovni šoli;
― ureditev leposlovnega knjižničnega gradiva po prostem pristopu po starostnih
stopnjah C, P, M, L, leposlovje za odrasle. Strokovno gradivo je urejeno na
osnovi sistema univerzalne decimalne klasifikacije (UDK);
― strokovna obdelava knjižničnega gradiva;
― seznanjanje strokovnih delavcev in učencev s knjižničnimi novostmi;
― redni in izredni odpisi knjig;
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
73
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
― inventura knjig na šoli.
2. PEDAGOŠKO DELO
2.1 Delo s skupinami učencev
Izvajanje predmeta knjižnična informacijska znanja v razredih v okviru drugih
predmetnih področij ob timskem sodelovanju z ostalimi predmetnimi in
razrednimi učitelji po učnem načrtu s skupinami učencev.
Cilji in vsebine knjižničnih informacijskih znanj izhajajo iz temeljnih ciljev
vzgojnoizobraževalnega dela, znanja, spretnosti in sposobnosti, ki jih učenec
razvije v okviru knjižnično informacijskih znanj v osnovni šoli za vseživljenjsko
učenje, omogočajo in spodbujajo aktivno pridobivanje kvalitetnega znanja na
različnih področjih, kritično in ustvarjalno razmišljanje, izražanje čustev, misli
in zaznav.
Knjižnična informacijska znanja zajemajo vse elemente informacijske pismenosti
s poudarkom na uporabi knjižnice in z njeno pomočjo dosegljivih informacij.
Informacijska pismenost je sposobnost pridobiti, vrednotiti in uporabiti
informacije iz različnih virov. Je razširjen koncept tradicionalne pismenosti, ker
se veže na uporabo kateregakoli sistema znakov in vključuje razumevanje in
ustvarjalno rabo informacij, posredovanih tudi s sodobno tehnologijo, sodobnimi
računalniškimi in komunikacijskimi viri.
Knjižnična informacijska znanja izvajajo strokovni knjižnični delavci skupaj z
učitelji drugih predmetnih področij.
Splošni cilji:
― učenci se navajajo na knjižnično okolje in vzdušje knjižničnega prostora ter
zavzamejo pozitiven odnos do knjižnice in njenega gradiva s posebnim
poudarkom na vzgoji za knjigo, motivacijo za branje in estetsko uživanje;
― učenci z uporabo knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov
spoznavajo probleme ter se učijo učinkovitih strategij njihovega reševanja;
― učenci razvijajo različne spretnosti in sposobnosti, npr. komunikacijske,
informacijske, raziskovalne.
Knjižnična informacijska znanja so zasnovana tako, da uro pripraviva timsko
učitelj predmeta in knjižničarka. Učiteljica v uri izvede cilje predmeta,
knjižničarka pa KIZ.
2.2 Individualno pedagoško delo z uporabniki šolske knjižnice
― individualno delo ob izposoji,
74
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
― izposoja gradiva na določeno temo,
― ogledovanje in prebiranje periodike,
― individualni pogovori z bralci,
― priprava in vodenje knjižnih in likovnih razstav,
― priprava priporočilnega seznama za bralno značko,
― priložnostna nadomeščanja in priprave nanje,
― spremstva otrok pri ekskurzijah,naravoslovnih in športnih dnevih.
Cilj zaposlenih v knjižnici je, da vsak uporabnik zapusti knjižnico zadovoljen, to
pomeni, da je dobil informacijo, ki jo je iskal. To pa ne pomeni nujno, da iz
knjižnice odide s knjigo ali z revijo; pomembna informacija za uporabnika je tudi
to, da če uporabnik v naši knjižnici gradiva ni dobil, je pa dobil informacijo, kam
naj se napoti ponjo, npr. v splošno, specialno ali nacionalno knjižnico, v drugo
institucijo ali ustrezno gradivo zanj naročimo preko medknjižnične izposoje.
3. SODELOVANJE Z DELAVCI ŠOLE
Šolska knjižnica kot informacijski center šole je namenjena vsem zaposlenim na šoli
za njihovo strokovno in osebno izobraževanje. Posebna pozornost je namenjena
sodelovanju s strokovnimi delavci šole. Šolski knjižničar se udeležuje pedagoških
konferenc, seznanja se z učnimi načrti drugih predmetov, timsko načrtuje in izvaja
pouk KIZ. Strokovne delavce šole sproti seznanja in obvešča o knjižnih novostih na
aktivih in v obliki individualnih razgovorov.
4. DRUGE NALOGE
Knjižničarka bo sledila novostim v knjižnični stroki preko različnih informacijskih
virov, ki obravnavajo strokovno bibliotekarsko in strokovno pedagoško področje v
okviru študijskih skupin, seminarjev, strokovnih aktivov in strokovnih srečanj
knjižničarjev v PK Otona Župančiča, Mestna knjižnica Ljubljana.
5. SODELOVANJE Z DRUGIMI INSTITUCIJAMI IN ORGANI
Knjižničarka bo aktivno sodelovala pri delu v študijskih skupinah šolskih
knjižničarjev pri načrtovanju KIZ.
Z Bralnim društvom Slovenije se bo povezala za razvijanje branja in informacijske
pismenosti med učenci, posebej še ob pomembnih dnevih:
8. september – mednarodni dan pismenosti,
17. september – dan zlatih knjig in začetek branja za bralno značko,
15. oktober – mednarodni dan šolskih knjižnic,
22. oktober – dan pravljic,
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
75
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
2. april – mednarodni dan mladinske knjige,
21. maj – svetovni dan knjige,
23. maj – dan slovenske knjige;
sodelovala bo še z NUK, ZPM, s Kulturnimi ustanovami (Cankarjev dom, gledališča,
muzeji, SIK ), z MOL, Bibliotekarskim društvom, s knjigarnami, z založbami,
akviziterji založb, IZUM.
6. DRUGE NALOGE
6.1 Učbeniški sklad - na šoli je organizirana izposoja učbenikov za vse učence od 1.9. razreda. Aktivnosti potekajo v skladu s Pravilnikom o učbeniških skladih.
Sodelujemo z Mladinsko knjigo – trgovina, ki učencem omogoča nakup učbenikov,
delovnih zvezkov in drugih potrebščin.
6.2 Bralna značka.
6.3 Organizacija in vodenje kulturnega dne za učence 1. triade ob mednarodnem
dnevu knjige (23. april) in za učence 7. razreda v okviru projekta »Rastem s knjigo«
ter sodelovanje na drugih dnevih dejavnosti.
6.4 Delo z vrstniškimi mediatorji.
VODSTVO ŠOLE
Skladno z 49. členom ZOFVI opravlja ravnateljica kot poslovodni organ in pedagoški
vodja različne naloge. V šol. l. 2014/2015 so poleg drugih izpostavljene sledeče
naloge:
― spremljanje strokovnega dela učiteljev in drugih delavcev ter motiviranje in
vzpodbujanje kolektiva k novostim, ki prinašajo učencem boljši uspeh in počutje,
― spremljanje uresničitve vzgojnega načrta in rabe pravil šolskega reda,
― načrtovanje in koordiniranje uresničitve investicijskega načrta,
― priprava kadrovskega in finančnega načrta in skrb za realizacijo,
― intenzivno sodelovanje z Mestno občino Ljubljana pri spodbujanju posameznih
aktivnosti na področju prostorskih možnosti in investicijskega vzdrževanja,
― omogočanje učencem in staršem stalno obveščenost,
― skrb za izvajanje dejavnosti za nadarjene učence,
76
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
― vzpodbujanje strokovnega izobraževanja vseh delavcev šole,
― skrb za ustvarjalno povezavo šole z okoljem ter drugimi šolami in strokovnimi
ustanovami,
― sestajanje z učiteljskim zborom enkrat tedensko na delovnih konferencah (delovne
konference so sestavljene iz dveh delov, in sicer iz izobraževalnega ter pregleda
tekočih problemov in nalog),
― udeležba na sestankih na povabilo vodij strokovnih aktivov učiteljev,
― udeležba na prireditvah za starše, ki jih pripravijo učitelji.
Omenjene naloge prispevajo k dvigu kakovosti šole tako v vzgojno-izobraževalnem
delu kot tudi v materialnih pogojih delovanja.
Pri pedagoškem vodenju ravnateljica skrbi, da bo delo potekalo skladno z zakonskimi
določili in internimi akti šole, da bo za vse udeležence zagotovljeno varno in
spodbudno okolje. Spodbujamo kulturo primerne komunikacije med vsemi deležniki
vzgojno-izobraževalnega procesa. Pozornost namenjamo sprotnemu in načrtovanemu
spremljanju vseh delov pedagoškega procesa na šoli.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
77
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
INTERESNE DEJAVNOSTI
78
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
PROJEKTI
V šolskem letu 2014/2015 bomo sodelovali v naslednjih projektih in natečajih:
SHEMA ŠOLSKEGA SADJA - koordinator/nosilec: Cvetka Tomašić
Cilj projekta :
− povečati dnevno količino zaužitega svežega sadja in zelenjave med učenci,
− usmerjati učence v zdrav življenjski slog.
Dejavnosti:
− šola poskrbi za redno razdeljevanje obrokov sadja ali zelenjave izven okvira šolske
prehrane,
− šola poskrbi za nabavo sadja, predvidoma lokalnih pridelovalcev (integriran in ekološki
način pridelave),
− obroke sadja in zelenjave razdeljujemo tedensko na stojnici v avli šole ali v
razredu,
− učenci a paralelk 4., 6. in 8. razreda sodelujejo v anonimnem anketiranju preko
spleta, ki ga izvaja zunanja inštitucija (NIJZ),
− pri uri oddelčne skupnosti učenci oblikujejo priporočila za zdravo prehranjevanje s
poudarkom na zelenjavi in sadju; priporočila objavimo na oglasni deski,
− na osrednji šolski prireditvi pripravimo promocijo projekta, v katero vključimo
starše, pridelovalce in učence.
TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK - koordinator/nosilec: Cvetka Tomašić
Cilj projekta:
- učencem ponuditi zdrav zajtrk iz lokalno pridelanih in predelanih živil,
- učence usmerjati v zdrav način prehranjevanja in poudariti pomen rednega
zajtrkovanja.
Dejavnosti:
- učenci zaužijejo živila in se pogovorijo o pomenu uživanja lokalno pridelane hrane,
- priprava plakatov o zdravem zajtrku / pomenu rednega zajtrka /l okalni oskrbi s hrano
v avli šole ali na displeju in / oz. spletni strani,
- izvedba promocijske delavnice na temo "rad imam zelenjavo" za učence 4. razreda,
- izvedba delnega dneva dejavnosti na temo zajtrka za učence 6. razreda.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
79
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
PROJEKT ŠOLSKI ZELIŠČNI VRT - koordinator/nosilec: Cvetka Tomašić
Cilj projekta:
- učenci spoznavajo razvoj rastlin in načine obdelave vrtnih površin v urbanem okolju,
- učenci se zavedajo pomembnosti narave, varstva okolja in ohranjanja zdravega načina
pridelave hrane,
- spoznavajo senzorične lastnosti
in vsestransko uporabnost zelišč in zelenjave v
kulinariki.
Dejavnosti:
− učenci ob urejanju zasajenih površin spoznavajo sezonska opravila na vrtu,
− učenci spremljajo rast in razvoj rastlin, ter skrbijo za zatiranje škodljivcev in plevela,
− učenci se s spremljanjem poseljenosti "hotela za žuželke" seznanjajo z pomenom
koristnih žuželk na vrtu.
MLADI OBRAČAMO SVET koordinator/nosilec: Urška Trbovc
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije že več kot 23 let pripravlja številne dejavnosti,
ki vsaka na svoj način prispeva k ozaveščanju prebivalstva pri preprečevanju bolezni srca
in ožilja. V šolskem letu 2014/2015 se že drugo leto izvajajo tudi projekt Mladi obračamo
svet, ki se še posebej obrača na mlade, predvsem otroke prvega triletja osnovnih šol. V
OSRČJU ZDRAVJA »Življenje. Delo. Zabava. Pridružite se« je letošnje geslo, ki spodbuja
h globalnemu gibanju za boljše in srcu prijaznejše odločitve – ne glede na to, kje živimo,
delamo in se zabavamo. V okviru tega projekta je Društvo za srce, podružnica Ljubljana,
med otroke prvega triletja razdelilo pobarvanko Igorja Ribiča Srček Bimbam. Ob
pobarvanki in spremljevalnih dejavnostih, ki jih v letošnjem letu načrtujemo učitelji, se
bodo otroci spoznavali s skrivnostmi zdravega načina življenja in se učili o pomenu
gibanja in zdravega prehranjevanevanja ter načinih za preprečevanje bolezni srca in
ožilja. V okviru projekta pa bo, poleg dejavnosti, ki jih bomo pripravili učitelji v sklopu
pouka in podaljšanega bivanja, na šoli izvedena tudi delavnica na temo zdravega življenja
in preventivnega delovanja pri preprečevanju bolezni srca in ožilja, ki jo bodo vodili
študentje medicinske fakultete.
BRALNI NAHRBTNIK koordinator/nosilec: Mateja Sitar Zevnik
V šolski projekt "Bralni nahrbtnik" bodo v letošnjem šolskem letu vključeni učenci
in starši 1. in 2. razreda, skupaj 93 učencev in 4 učiteljice.
Cilji projekta: spodbujanje in razvijanje bralne kulture, graditev bralnih navad,
80
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
razvijanje odnosa do maternega jezika in umetnosti, osveščanje staršev o pomenu
branja, predvsem o pomenu družinskega branja, približati knjigo vsaki družini,
razvijati potrebo po branju pri otrocih in starših.
DEJAVNOSTI V OKVIRU ZDRAVE ŠOLE - koordinator/nosilec: Sanja Zgonc
V letošnjem šolskem letu načrtujemo raznovrstne dejavnosti, s katerimi bomo pri
učencih, učiteljih in starših spodbujali zdrav način življenja in uresničevali cilje
državnega projekta Zdrave šole, v katerega je naša šola vključena od leta 1998.
Izbrana tema za vsebinsko rdečo nit udeleženk mreže Zdravih šol letošnjega
šolskega leta je Duševno zdravje. Na to temo bodo učenci v okviru oddelčnih
skupnosti izbirali slogan, ki bo najbolje predstavljal njihova prizadevanja za
spodbujanje duševnega zdravja. Zmagovalnemu sloganu bo pripadlo posebno mesto v
šoli.
Eden poglavitnih ciljev tudi v letošnjem šolskem letu ostaja uveljavljanje kulture miru
in nenasilja oz. skrb za zdrave medosebne odnose, ki temeljijo na spoštovanju,
strpnosti, medsebojni pomoči in vključenosti vsakega posameznika v oddelčno
skupnost. V ta namen bomo za strokovne delavce, starše in učence 8. in 9. razreda
organizirali izobraževanje oz. preventivne delavnice na temo medvrstniškega nasilja.
Mednarodni dan miru bodo naši prvošolci obeležili s posaditvijo lipe na šolskem
igrišču. Še naprej bomo tudi med naše najmlajše širili mediacijske veščine in
spodbujali vrstniško mediacijo kot način reševanja medsebojnih konfliktov.
Z namenom ozaveščanja in spodbujanja staršev k uporabi ustreznih vzgojnih metod
oz. pristopov, ki pri otroku spodbujajo vrednote kot so odgovornost, nenasilje,
samostojnost, delavnost bomo organizirali predavanji Radovana Radetića z naslovom
Odraščanje – usoda ali izziv in Milice Novković z naslovom Vzgoja brez naporov.
V okviru dejavnosti Zdrave šole načrtujemo še izvedbo rekreativnih odmorov v veliki
telovadnici in na šolskem igrišču, sodelovanje na različnih natečajih, raznovrstna
obeležja svetovnih dni na področju zdrave prehrane, skrbi za zdravje in duševnega
zdravja, interesno dejavnost in pripravo na tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni,
delavnice prve pomoči, preventivne delavnice za učence različnih starosti v
sodelovanju z zunanjimi ustanovami (Varna in zdrava spolnost, Stisni me močno,
Odraščanje in mi, Stereotipi in predsodki, Bontonček, Skozi divji gozd spleta,
Spodbujanje odgovornega odnosa do živali) ter preventivne delavnice na temo
razvijanja pozitivnega samovrednotenja.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
81
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
Koordinatorica projekta je pedagoginja Sanja Zgonc.
V dejavnosti Zdrave šole so vključeni vsi učenci od 1. do 9. razreda in vsi strokovni
delavci šole.
MEDIACIJA - koordinator/nosilec: učitelji mediatorji
V letošnjem šolskem letu bodo sestanki tima šolskih mediatorjev potekali enkrat
mesečno, in sicer vsak drugi četrtek v mesecu 6. učno uro v knjižnici.
Skozi vse šolsko leto bo delo potekalo na dveh ravneh.
Tim šolskih mediatorjev bo:
− oblikoval strani na temo vrstniške mediacije za šolski prikazovalnik,
− promoviral vrstniško mediacijo med učitelji in učenci,
− prijavil na razpis MOL-a za sofinanciranje dopolnilnih dejavnosti (pridobitev
sredstev za izvedbo zaključnega srečanja ob koncu šolskega leta),
− pripravil poročilo za MOL za izvajanje dopolnilnih dejavnosti za učence v lanskem
šolskem letu,
− v sodelovanju z učiteljicami prve triade vodil projekt "Mediacija za otroke", avtorja
Janija Prgića, dejavnosti bodo potekale v knjižnici in po razredih,
− uril vrstniške mediatorje v mediacijskih veščinah, delo bo potekalo v majhnih
skupinah preko vsega šolskega leta pod vodstvom enega mentorja za vsako skupino,
− pripravil zaključno srečanje vseh vrstniških mediatorjev izven šolskih prostorov,
kjer bodo evalvirali svoje delo, izmenjali izkušnje, se praktično urili in načrtovali
delo za prihodnje šolsko leto.
Vrstniški mediatorji bodo:
− izvajali vrstniško mediacijo kot enega izmed načinov reševanja konfliktov med
učenci,
− dežurali med glavnim odmorom med učenci 1. triade,
− vadili mediacijske tehnike ob pomoči mentorjev,
− urejali mediacijski kotiček v knjižnici in na hodniku.
RASTEM S KNJIGO - koordinator/nosilec: Mateja Sitar Zevnik
V šolskem letu 2014/2015 že desetič poteka nacionalni projekt spodbujanja bralne
kulture "Rastem s knjigo – izvirno slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu
sedmošolcu", ki ga izvajajo Javna agencija za knjigo RS, Ministrstvo za kulturo RS,
Ministrstvo za šolstvo in šport RS, Združenje splošnih knjižnic, ob podpori Zavoda za
82
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
šolstvo RS, Društva šolskih knjižničarjev Slovenije in Društva slovenskih pisateljev ter
v sodelovanju s splošnimi knjižnicami, slovenskimi osnovnimi šolami, osnovnimi šolami
s prilagojenim programom, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s
posebnimi potrebami in zamejskimi osnovnimi šolami
Cilji nacionalnega projekta "Rastem s knjigo OŠ" so:
− spodbujanje dostopnosti kakovostne in izvirne slovenske mladinske leposlovne
literature;
− promocija vrhunskih domačih ustvarjalcev mladinskega leposlovja;
− spodbujanje motivacije za branje pri šolarjih in njihovega obiskovanja splošnih
knjižnic;
− motivacija založnikov k večjemu vključevanju sodobnih slovenskih piscev v
založniške programe za mladino ter povečevanje deleža izdanega izvirnega
slovenskega mladinskega leposlovja.
Vsak sedmošolec prejme izbrano knjigo ob letnem obisku najbližje splošne knjižnice,
ki je vključen v letni delovni načrt slovenskih osnovnih šol. Obisk knjižnice vključuje
spoznavanje
knjižničnega
informacijskega
znanja,
seznanjanje
z
najnovejšim
mladinskim leposlovjem ter predstavitev avtorjev in knjige. Obiska v knjižnici se bo
letos iz OŠ Vodmat udeležilo 46 učencev 7. razreda.
Uradni začetek projekta je vsako leto 8. septembra, ob mednarodnem dnevu
pismenosti, ko so knjige že dostavljene v vse splošne knjižnice v Sloveniji, kjer željno
čakajo na svoje bralce. Za letošnje šolsko leto (2014/2015) je izbrana knjiga
pisatelja Slavka Pregla Odprava zelenega zmaja z ilustracijami Marjana Mančka .
SOBIVANJE koordinator/nosilec: Nataša sadar Šoba
Društvo za trajnostni razvoj je bilo ustanovljeno z namenom izvajanja splošno
koristnih projektov in izobraževanja na področju trajnostnega razvoja. Društvo izvaja
projekte na okoljskem, socialnem, gospodarskem in kulturnem področju ter razvija
pozitivno in dolgoročno vizijo za pravičnejšo družbo integralne zelene Slovenije, ki
terja čistejše, varnejše in bolj zdravo okolje, s tem pa omogoča boljšo kakovost
življenja. V program Šola sobivanja, ki združuje projekte navedenih področij in
celostno obravnava tematiko trajnostnega razvoja, se bo v letošnjem šolskem letu
vključilo tudi 1. triletje s sodelovanjem v razpisanih projektih: Spodbujamo
prijateljstvo, Varno v vrtec in šolo, Zdravo življenje, Moj svet, Hišni ljubljenčki,
Pestrost slovenskih voda, Slovenija - kot jo vidimo otroci, Poletje v hribih.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
83
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
E-TWINNING - koordinator/nosilec: Matevž Sušnik.
Učenci si bodo v angleščini izmenjavali informacije z vrstniki iz šol iz drugih držav,
skupaj pripravljali prispevke na določeno temo, spoznavali načine življenja v različnih
državah s pomočjo elektronskih medijev. O temah se bodo sproti dogovarjali.
IZDELAVA OKRASA ZA ZVEZDA PARK - koordinator/nosilec: Brigita Merše.
Tudi v šolskem letu 2014/15 bomo sodelovali pri okrasitvi novoletne Ljubljane.
Predvidoma bodo ustvarili »Pravljično vilo«, ki bo del okrasitve v Zvezda parku.
K ustvarjanju bodo povabljeni likovno nadarjeni učenci in tudi drugi, ki jih bo to
zanimalo. Po dosedanjih izkušnjah lahko predvidim intenzivno delo proti koncu
novembra, saj mora biti izdelek gotov v začetku decembra .
Učenci se soočijo s skupinskim izdelovanjem izdelka večjega formata, pri katerem
razmišljajo o celoviti podobi – uporaba materialov in konstrukcijska rešitev izdelka, ki
mora zdržati zimske vremenske razmere, biti tehnično in likovno (barve, sporočilo)
kvalitetno izveden.
Projekt je že utečen, vsako leto sodelujejo z izvirno, novo idejo.
Učenci sodelujejo z velikim navdušenjem in ustvarjalnostjo.
Projekt bo sofinanciran s strani MOL v višini 120,00EUR (Oddelek za predšolsko vzgojo
in izobraževanje, Odsek za izobraževanje), ki je tudi vsakoletni organizator.
STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE IN IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV
V sodobnem svetu igra izobraževanje ključno vlogo. Nekdaj je vladalo mnenje, da sta
samo otroštvo in mladost obdobje učenja. Danes pa traja izobraževanje skoraj vse
življenje. Izobraževati se moramo tudi potem, ko že imamo spričevala v žepu, sicer
ne bi bili več kos svojim nalogam in ne bi mogli dosegati svojih življenjskih ciljev.
Fazi sprememb na organizacijski in vsebinski ravni osnovne šole sledi faza vztrajnega
in poglobljenega uveljavljanja višje kakovosti učenja in pouka. Vsi, ki se ukvarjamo z
izobraževanjem, naj bi čim bolje razumeli bistvo teh velikih premikov in jih znali v
praksi sprožati in negovati kakovostno učenje.
Potreba po izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju vseh strokovnih delavcev
pa tudi drugih je zelo velika, finančna sredstva pa so žal omejena in nam ne
84
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
dopuščajo, da bi lahko zadostili vsem potrebam in željam. Načrt izobraževanja je
oblikovan v skladu s prioritetami dela pri vzgojno-izobraževalnih vsebinah in
seznanjanjem z delovno in šolsko zakonodajo ter osebnostno rastjo strokovnih
delavcev in pogojen z višino kotizacij in lokacijo izvedb.
Izkoristili bomo priložnosti kot so e-izobraževanja, študijske skupine in posveti Zavoda
RS za šolstvo v Ljubljani. Možnosti širjenja znanja predstavljajo tudi mednarodne
izmenjave, zato bomo spodbujali prijave na mednarodne razpise in projekte.
Med šolskimi počitnicami realiziramo skupna izobraževanja za celoten kolektiv iz
pedagoško-psihološkega in sociološkega področja s poudarkom na osebnostni rasti.
Komunikacijo uvrščamo med najpomembnejše kompetence strokovnih delavcev v
vzgoji in izobraževanju. Pomembna je tako pri vzpostavljanju pozitivne klime z učenci
kot pri sodelovanju z ostalimi kolegi v zbornici, s starši in drugimi udeleženci vzgoje in
izobraževanja.
Učitelji se za udeležbo na seminarjih odločijo sami v začetku šolskega leta. Izbiro
izobraževalnih vsebin narekujejo potrebe šole, najbolj pa nanjo vplivajo izbrane
prednostne naloge in poudarki v življenju in delu šole, ki so zapisani v letnem
delovnem načrtu šole.
Izobraževanje delavcev šole bo potekalo v naslednjih oblikah:
― samoizobraževanje,
― izobraževanje na šoli (razgovori, predavanja, pedagoške delavnice, ki jih bomo
izvajali sami ali pa povabili zunanje strokovnjake in multiplikatorje),
― na seminarjih, ki jih učitelji izberejo,
― na študijskih srečanjih po predmetnih področjih,
― na strokovni ekskurziji.
Okvirni načrt izobraževanj v organizaciji šole:
― R. Radetić: Kako vzpostaviti in ohranjati komunikacijo z učno in vedenjsko
zahtevnimi otroki in starši (avgust 2014),
― Katja Bizjak: Medvrstniško nasilje – prepoznati ga in pravilno reagirati (oktober
2014),
― Dietna prehrana (avgust 2014),
― Varstvo pri delu in požarna varnost (pomlad 2015),
― Varnost in (ne)nasilje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah – kako zagotoviti čim
višjo stopnjo varnosti (udeležba 5 strokovnih delavcev na konferenci v organizaciji
IVK, oktober 2014),
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
85
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
― strokovna, didaktična izobraževanja (v okviru konferenc),
― delavnice s področja komunikacije (G. Popović, OŠ Livada, oktober 2014),
― strokovna ekskurzija zaposlenih ali strokovno srečanje zaposlenih,
― strokovna izobraževanja za delavce šolske kuhinje in tehnični kader,
― individualno (samo)izobraževanje delavcev šole (preko šolskega leta),
― študijske skupine, svetovalne storitve in delavnice (ZRSŠ, preko šolskega leta).
Izobraževanje ravnateljice:
― srečanja ravnateljev, ki jih skliče MIZŠ,
― srečanja ravnateljev, ki jih organizira Zavod za šolstvo,
― aktivi ravnateljev Mestne občine Ljubljana,
― strokovni aktivi ravnateljev (Lj. Center),
― izobraževanje in ekskurzije v organizaciji aktiva ravnateljev MOL,
− strokovna srečanja ravnateljev, ki jih organizira Šola za ravnatelje.
SPREMLJANJE UČITELJEVEGA DELA
Hospitacije so del procesa ravnateljevega pedagoškega vodenja in ena od oblik
spremljanja in usmerjanja učiteljevega dela, predvsem z namenom vzpodbujanja
strokovne rasti. V šolskem letu 2014/15 bo načrt spremljanja temeljil na upoštevanju
in izvajanju prilagoditev za učence z učnimi težavami (z odločbo in brez) in nadarjene
učence (oz. učence, ki zmorejo več) – diferenciaciji in individualizaciji znotraj
oddelka. Poudarek bo na komunikaciji in aktivnosti učencev ter vključevanju izbranih
ciljev samoevalvacije v pouk (branje z razumevanjem, sledenje in upoštevanje
navodil, pozitivna klima v oddelku). Spremljanje učiteljevega dela bo v letošnjem
šolskem letu obsegalo hospitacije pri pouku in razgovor z delavci po pouku.
Spremljava dela pri pouku bo potekala pri večini učiteljev. Trajala bo od oktobra do
maja, predvidoma v vseh oddelkih.
Pri opazovanju pouka bo prisotna ravnateljica. V šoli spodbujamo tudi kolegialne
hospitacije in hospitacije mentorjev pri učiteljih pripravnikih. Hospitacije bodo
praviloma napovedane.
Ravnateljica bo spremljala tudi urejenost učiteljeve dokumentacije (dnevnik,
redovalnico, dnevne in letne priprave, kriterije ocenjevanja), urejenost učilnice.
86
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
Ravnateljica bo skozi šolsko leto izvajala letne razgovore. Povratna informacija bo
omogočala učiteljem načrtovanje osebnega in strokovnega razvoja.
Časovni razpored hospitacij:
RAZRED / PODROČJE
PREDVIDEN TERMIN
1. razred
oktober 2014
2. razred
oktober 2014
3. razred
november 2014
4. razred
december 2014
5. razred
januar 2015
OPB
tekom šolskega leta
slovenščina
januar 2015
angleščina, nemščina, španščina
februar 2015
družboslovje
april 2015
naravoslovje
marec 2015
matematika
marec 2015
šport
februar 2015
umetnost
november 2014
tehnika
april 2015
drugi delavci
tekom šolskega leta
SAMOEVALVACIJA
Samoevalvacije se lotimo iz več razlogov, ki bi jih v grobem lahko razdelili na
odgovornost (delovanje v skladu z zakonodajo, odgovarjanje oziroma poročanje
javnostim, pristop od zgoraj navzdol itd.) in izboljšave (potrebe šol, da se
izboljšujejo, profesionalno zavedanje, pristop od spodaj navzgor itd.), pri čemer gre
navadno za kombinacijo obeh.
V skladu z 49. členom ZOFVI (Ur. l. RS, št. 115/03, 36/08) so šole oziroma ravnatelji
odgovorni za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo. Proces in
vsebina samoevalvacije nista posebej določena.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
87
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
Če se razvojno načrtovanje dejavno ukvarja z vprašanjem »kaj je za delovanje šole
pomembno«, s samoevalvacijo spremljamo in ovrednotimo, »v kolikšni meri so bili
nameni in cilji doseženi«. Pomaga nam torej razumeti, zakaj in od kod določeni
rezultati, dosežki, učinki kot posledica naših dejavnosti, pri čemer si moramo
odgovoriti tudi na vprašanje: Kako to vemo?
Samoevalvacija služi kot samoanaliza, usmerjena v odkrivanje močnih in šibkih točk
delovanja šole. Proces samoevalvacije vključuje sistematično zbiranje in uporabo
podatkov. Šola lahko s pomočjo zbranih podatkov določi področja, kjer dela
kakovostno, ter področja, ki bi jih želela izboljšati. Podatke, pridobljene s
samoevalvacijo, lahko šole uporabijo za informiranje staršev, sveta šole, ustanovitelja
in lokalnega okolja.
Naša šola je od marca 2013 do decembra 2014 vključena v tretji cikel usposabljanja
za samoevalvacijo . Usposabljanje strokovnih delavcev na šoli poteka preko t. i. tima
za samoevalvacijo, ki ga sestavljajo Mojca Kucler, Urška Trbovc, Lili Salamon in
Mateja Petrič. Tim se usposablja v ŠR tako za načrtovanje izboljšav in vodenje
procesa samoevalvacije kot za izvedbo delavnic z učiteljskim zborom.
Izbrali smo dva cilja, ki ju bomo v triletnem obdobju spremljali, analizirali in
izboljševali.
Na področju ZNANJE IN SPRETNOSTI je naš cilj IZBOLJŠATI FUNKCIONALNO
PISMENOST, na področju STALIŠČA, VREDNOTE IN ODNOSI pa je izbrani cilj
UVELJAVLJANJE KULTURE MIRU IN NENASILJA.
Kljub naši prizadevnosti in aktivnosti opažamo, da bi bilo potrebno še izboljšati
funkcionalno pismenost učencev. Učitelji in strokovni delavci različnih predmetnih
področij opažamo, da imajo učenci predvsem težave z uporabo znanja v novih
situacijah. Ker je uporabno znanje temeljni cilj sodobne šole, ga želimo z različnimi
dejavnostmi okrepiti na različnih predmetnih področjih pri različno starih učencih. Že
od 1. razreda je potrebno učence navajati na poslušanje in sledenje navodilom.
To lahko dosežemo s sodelovanjem, pripravljenostjo vseh in v varnem okolju. Želimo
povečati kulturo miru in nenasilja, saj opažamo, da so nekateri učenci zelo nestrpni
do drugačnih sošolcev, pojavljajo se prikrite oblike bulinga in to je velik razlog, da
želimo povečati delež učencev, ki se varno počutijo v razredu in na šoli. In kako bomo
vedeli, da smo bili pri tem uspešni? Če bodo deležniki v V-I procesu ostali zadovoljni
in pripravljeni za nadaljnje skupno delo. Če bomo lahko tudi izmerili tisto, kar se
izmeriti da. Matematično se da izmeriti le nekatere stvari, druge lahko le ocenimo.
Učenci, starši in delavci šole smo tisti, ki lahko povemo, ali gremov pravo smer,
pomembno pri tem pa je, da ne spremljamo samo dosežkov, pač pa tudi splošno
vzdušje, ki prispeva k dobremu sodelovanju in povezovanju.
88
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
Za celovito načrtovanje moramo določiti kako in na kakšen način bomo spremljali
doseganje zastavljenih ciljev. Za ta namen smo določili MERILA na ravni dejavnosti (ali
in v kolikšnem obsegu je bila načrtovana dejavnost izvedena) in na ravni rezultatov (ali
in v kolikšni meri smo zastavljen cilj dosegli).
POHVALE, PRIZNANJA, DIPLOME
Ob koncu šolskega leta želimo učence še posebej nagraditi za uspešno delo: pri
učenju, interesnih dejavnostih in delu v oddelčni skupnosti.
Ravnateljica na slovesni podelitvi ob zaključku šolskega leta podeljuje:
pohvale učencem za prizadevno delo v interesnih dejavnostih,
priznanja za dosežene uspehe ter
diplome za vpis v Knjigo vzornih učencev.
V Knjigo vzornih učencev je lahko vpisan vsako leto le en učenec oddelka. Učenec
mora imeti dosežke, ki so pomembni za celotno šolo ali prispevajo k ugledu šole v širši
skupnosti. O vpisu učenca v Knjigo vzornih učencev odloča na predlog oddelčne
skupnosti razredni učiteljski zbor.
PREHRANA
Učenci se lahko naročijo na zajtrk, dopoldansko malico, kosilo in na popoldansko
malico. Zaželeno je, da vsak učenec zaužije v šoli vsaj en obrok. Učenci imajo vedno
na voljo pijačo.
Čas kosila je med 11.55 in 13.45.
Stroške prehrane je potrebno poravnati do roka, označenega na položnici. Starše, ki
bi imeli težave s plačevanjem šolske prehrane, prosimo, da se obrnejo na šolsko
svetovalno službo.
Prehrano lahko odjavite po telefonu 01 520 38 57 pri Mariji Kožuh oziroma po
elektronski pošti na spletni strani šole. Odjava prehrane se zaradi naročanja pri
dobavitelju denarno upošteva naslednji dan. Ob vrnitvi učenca v šolo so starši dolžni
otroka ponovno prijaviti na prehrano.
Organizator šolske prehrane je Cvetka Tomašić.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
89
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
ZDRAVSTVENO VARSTVO
Za učence 1., 3., 6. in 8. razreda so organizirani sistematski pregledi, za učence 1. in
3. razreda je organizirano cepljenje, prav tako za učenke 6. razreda (proti HPV virusu
s soglasjem staršev), pri učencih prvega razreda pa tudi pregled sluha. Šolska
zdravnica je dr. Daniela Lapanja Kastelic iz ZD Center na Metelkovi 9 v Ljubljani.
Prav tako organiziramo sistematske preglede zob in učenje pravilnega čiščenja in nege
zob.
Sistematske zobozdravstvene preglede imajo učenci od 1.do 9. razreda.
OPRAVIČILA
Izostanke od pouka zaradi bolezni in od športne vzgoje opravičujejo starši.
ŽIVLJENJE V NARAVI
Življenje v naravi je ena od oblik izobraževanja in pomeni večdnevno prebivanje v
naravi, kjer učenci osnovne šole s pomočjo strokovnjakov - pedagoških delavcev in
inštruktorjev s posebnimi znanji doživijo pristni stik z naravo, se ob skupnem delu in
sprostitvi učijo strpnosti in sodelovanja, pridobivajo praktične izkušnje za življenje in
razvijajo pozitiven ter odgovoren odnos do okolja.
Pomembni vidiki takšnega načina izobraževanja so še socializiranje posameznika in
skupine, privzgajanje odgovornosti za lastno varnost in zdravje, vzpodbujanje
prijateljstva, sproščenosti, kolegialnosti in medsebojne pomoči, navajanje na timsko
delo ...
Pri organizaciji življenja v naravi dosledno upoštevamo načela enakih možnosti in
prostovoljnosti, zato pomagamo učencem, katerih starši ne morejo zagotoviti sredstev
za vključevanje otrok v program in upoštevamo posebnosti otrok (npr. zdravstveno
stanje).
Program življenja v naravi oblikujemo tako, da uresničuje in prepleta medpredmetne
vsebine, torej povečuje trajnost in kakovost znanja, ki ga pridobiva učenec tudi na
tak način; spodbuja sodelovanje z okoljem, razvija nove oblike sodelovalnega učenja
in skupinskega dela; spodbuja sposobnost za spoštovanje sebe in drugih oseb ter
vzpostavljanje medosebnih in družbenih odnosov; razvija sposobnost ustvarjalnega in
kritičnega mišljenja ter presojanja, učenca usposablja za soočanje z življenjskimi
90
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
problemi in za samozavestno odpravljanje oz. reševanje le teh; spodbuja pozitiven
odnos do zdravega načina življenja ter vceplja odgovornost za lastno varnost in
zdravje; skrbi in spodbuja skladen telesni in duševni razvoj posameznika; zagotovi
plavalno in smučarsko pismenost.
Učenci naše šole bodo letos preživeli nekaj časa skupaj po naslednjem razporedu:
RAZRED
ČAS
KRAJ
VSEBINA
2.
21.-23. 1. 2015
naravosl.-šport.
3.
8.-10. 4. 2015
Jurček, Kočevje
Čebelica,
Dol. vas pri Čatežu
4.
9.-13. 3. 2015
Fara
družb.-naravosl.
5.
1.-5.9. 2014
tečaj plavanja
6.
2.-6. 2. 2015
Pacug
Trilobit,
Javorniški Rovt
7.
13.-17. 4. 2015
Breženka, Fiesa
8.
8.-12. 12. 2014
Ajda, Libeliče
družb.-naravosl.
družb.-naravosl.
(prva pomoč)
9.
8.-12. 12. 2014
Kranjska Gora
družb.-naravosl.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
naravosl.-šport.
tečaj smučanja
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
91
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
STIKI MED ŠOLO IN STARŠI
Starši, ki redno obiskujejo govorilne ure in roditeljske sestanke, so sproti seznanjeni z
napredkom svojega otroka, kar jim omogoča, da mu pravočasno priskočijo na pomoč
in se tako izognejo nezaželenim posledicam.
GOVORILNE URE
bodo v šolskem letu 2014/2015 vsak drugi četrtek v mesecu (razen septembra,
februarja in junija), in sicer
1. do 5. razred - ob 16.30
6. do 9. razred - ob 17.30.
Učitelji imajo dopoldansko govorilno uro zadnji četrtek v mesecu po naslednjem razporedu:
- učiteljice učencev od 1. do 5. razreda ob 7.30,
- učitelji v oddelkih podaljšanega bivanja:
PRIIMEK IN IME UČITELJA
URA
PIŠKUR, Polona
11.30
MAČEK, Nika
11.30
PIBERNIK, Nataša
11.30
PREMOŽE, Vesna
11.30
HUDOLIN, Marjeta
11.30
MARINIČ, Miha
11.30
KONČNIK, Breda
9.10
- učitelji učencev od 6. do 9. razreda:
PRIIMEK IN IME UČITELJA
92
PREDMET
RAZREDNIK
URA
BALABAN, Jasmina
nemščina
-
8.20
BIŠĆAN, Eva
slovenščina
-
12.50
EKART, Mojca
španščina
-
8.20
EMERŠIČ, Darja
biologija, naravoslovje, kemija
-
12.50
GROHAR, Maja
angleščina
-
12.50
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
HOČEVAR, Lucija
angleščina, slovenščina
7.a
10.20
KLJUN, Mihaela
matematika
8.b
12.50
KONČNIK, Breda
šport
6.b
9.10
KRASNIK, Vesna
matematika, računalništvo
-
12.00
MAJDIČ Tomaž
šport, ŠZZ, ŠSP, IŠP
-
10.20
MARINIČ, Miha
šport
-
11.30
MERŠE, Brigita
likovna umetnost, likovno snovanje
-
11.10
NOVAK, Gordana
glasbena umetnost
-
11.10
ORŠIČ, Tomaž
geogr., DKE, turistična vzgoja
9.b
10.20
POŽUN, Milena
zgod., DKE, filozofija za otroke
9.a
12.00
SALAMON, Lili
slovenščina
-
10.20
SUŠNIK, Matevž
angleščina
7.b
12.50
ŠEBENIK, Majda
fizika, kemija, mat., naravoslovje
6.a
12.50
TOMAŠIĆ, Cvetka
TIT, SPH, OGK, gospodinjstvo
8.a
12.00
RODITELJSKI SESTANKI
so namenjeni izmenjavi mnenj med starši in učitelji oziroma vodstvom šole,
predavanjem in medsebojni izmenjavi izkušenj pri vzgoji otrok ter povezovanju med
starši. Srečanja organizirajo in vodijo razredniki, šolska svetovalna služba ter starši.
Potekajo v matičnih učilnicah, letos se bomo srečevali ob 17. uri.
Razredniki na željo staršev ali po potrebi skličejo dodatne roditeljske sestanke. Po
roditeljskem sestanku imajo starši možnost individualnih razgovorov z razrednikom,
prav tako se lahko med 18. in 19. uro pogovorijo z učitelji, ki niso razredniki.
za starše uč. od 1. do 5. razreda
Prvi
Drugi
za starše uč. od 6. do 9. razreda
2. septembra 2014
4. septembra 2014
10. februarja 2015
12. februarja 2015
dogovor z razrednikom
Tretji
Za starše učencev 5. razreda bo 1. RS v torek, 9. septembra 2014.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
93
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
IZOBRAŽEVANJE ZA STARŠE
− Radovan Radetić, univ. dipl. sociolog: Odraščanje – usoda ali izziv; 18. 9. 2014, ob
18. uri;
− Milica Novković, avtorica knjige Družinski priročnik: Vzgoja brez naporov; 4. 11.
2014, ob 18. uri;
− Katja Bizjak: Moj otrok je vpleten v medvrstniško nasilje – kaj lahko storim jaz; 20.
11. 2014, ob 18. uri;
− Zavod Varni internet: Starševski vodič po Facebooku; e – izobraževanje za starše;
− SAFE.SI: Ulica v otroški sobi (varna raba interneta in mobilnih naprav); 19. 3. 2015.
DENARNE ZADEVE
Denarne zadeve lahko urejate ob torkih in četrtkih od 7.30 do 8. ure in od 12. do 13.
ure osebno v računovodstvu ali po telefonu 01 520 38 57. Računovodkinja je Tanja
Ploj, knjigovodja pa Marija Kožuh.
Šola ima šolski sklad za:
― pridobivanje sredstev iz prispevkov domačih in tujih fizičnih in pravnih oseb,
donacij, zapuščin in iz drugih virov;
― financiranje dejavnosti posameznega razreda ali oddelka, ki niso sestavina
izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev;
― nakup nadstandardne opreme;
― zagotavljanje sredstev za spodbujanje razvojne in raziskovalne dejavnosti učencev;
― pomoč socialno šibkim otrokom, učencem.
Prispevate lahko na račun številka 01261-6030661497s pripisom "Za šolski sklad".
UČBENIŠKI SKLAD
Vodi ga knjižničarka Mateja Sitar Zevnik. Iz učbeniškega sklada si izposojajo učbenike
učenci šole. Učbenike iz učbeniškega sklada si vsi učenci sposodijo brezplačno. Učenci
se na učbenike naročajo v aprilu za prihodnje šolsko leto. Ob izteku šolskega leta jih
vrnejo v knjižnico. Če učbenika ne vrnejo ali pa ga uničijo, morajo plačati
odškodnino. Učbenike za novo šolsko leto dobijo v začetku šolskega leta.
94
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
»MINISTROVI DNEVI«
Učenec lahko v šolskem letu pet dni izostane od pouka, ne da bi starši sporočili vzrok
izostanka, morajo pa ga napovedati vsaj tri dni vnaprej pisno ali po telefonu.
ŠOLSKI KOLEDAR ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015
OCENJEVALNA OBDOBJA IN REDOVALNE KONFERENCE
Učenci od 2. do 9. razreda bodo s poukom začeli v ponedeljek, 1. septembra 2014, ob
8. uri in 40 minut, prvošolce pa bomo sprejeli istega dne ob 10. uri 30 minut.
Devetošolci bodo pouk v tem šolskem letu zaključili v ponedeljek, 15. junija 2015,
ostali učenci pa v sredo, 24. junija 2015.
OCENJEVALNI OBDOBJI
Prvo
Drugo
od 1. septembra 2014
do 31. januarja 2015
do 15. junija 2015 za učence 9. razreda
od 1. februarja 2015
do 24. junija 2015 za ostale učence
OCENJEVALNI KONFERENCI
Prva
Druga
29. januarja 2015
za devetošolce
11. junija 2015
za ostale učence
18. junija 2015
Osnovna šola ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja starše pisno obvesti o učnem
uspehu. Starši so dolžni obvestilo podpisati in vrniti razredniku. V prvem razredu je
obvestilo lahko samo ustno.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
95
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA
− za šestošolce: MAT 5. maja , SLJ 7. maja in TJA 11. maja 2015;
− za devetošolce: MAT 5. maja, SLJ 7. maja in tretji predmet (kemija) 11. maja
2015.
PREDMETNI IN POPRAVNI IZPITI
Prvi rok
za učence 9. razreda od 16. do 30.junija 2015
za ostale učence od 26. junija do 9. julija 2015
Drugi rok
med 18. in 29. avgustom 2015
POČITNICE
Jesenske
od 27. oktobra 2014
do 30. oktobra 2014
Novoletne
od 29. decembra 2014
do 31. decembra 2014
Zimske
od 23. februarja 2015
do 27. februarja 2015
Prvomajske
od 28. aprila 2015
do 30. aprila 2015
DAN ODPRTIH VRAT ŠOLE
― 4. december 2014 – božično-novoletni sejem,
― 11. april 2015 – Kaj dogaja na Vodmatu?
96
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
ŠTEVILO DNI POUKA PO MESECIH
Mesec
Število dni pouka
september
22
oktober
18
november
20
december
18
januar
20
februar
15
marec
22
april
18
maj
20
junij
18
11
skupaj
191
184
(9. razred)
38,2 tedna
36,8 tedna
(35 tednov pouka in
3 tedni dejavnosti)
(34 tednov pouka in
3 tedni dejavnosti)
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
97
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
SEPTEMBER 2014
ponedeljek
torek
2. 1. roditeljski sestanek ob 17. uri (RS)
sreda
3.
četrtek
ŽVN - 5. r.
Pacug
(A. Novak)
4. 1. roditeljski sestanek ob 17. uri (PS)
petek
5.
sobota
6.
nedelja
7.
ponedeljek
8.
torek
9. 1. roditeljski sestanek ob 17. uri (5. razred); ND 8.a – zdravniški pregled (Tomašić)
sreda
10.
četrtek
11.
petek
12.
sobota
13.
nedelja
14.
ponedeljek
15.
torek
16. TD-6.r., ŠD-7.r., KD-8.r, KD-9.r.; ŠD 2. r. (Hostinger)
sreda
17. ŠD-6.r., TD-7.r., ND-8.r, ND-9.r.
četrtek
18. ND-6.r., KD-7.r., ŠD-8.r, KD-9.r.
petek
19. KD-6.r., ND-7.r., TD-8.r, ŠD-9.r.
sobota
20.
nedelja
21.
ponedeljek
22.
torek
23. ND 8.b - zdravniški pregled (Kljun)
sreda
24. ŠD 1.; 2., 3., 4., 5. r. (Marinič)
četrtek
25.
petek
26.
sobota
27.
nedelja
28.
ponedeljek
29.
torek
98
1. P rv i da n po uk a
D E L O V N I
LOGIKA - Š
30. ND 6.a - zdravniški pregled (Šebenik) / KD 1.r. (Radanovič)
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
OKTOBER 2014
sreda
četrtek
1.
2. ŠD 1., 2., 3. r. (Gartner)
petek
3.
sobota
4.
nedelja
5.
ponedeljek
6. TD 5. r. (Vurcer)
torek
7. ND 6.b - zdravniški pregled (Končnik); Ekskurzija 7. r. (Požun)
sreda
8. TD 5. r. (A. Novak)
četrtek
9. GOVORILNE URE (RS ob 16.30, PS ob 17.30)
RAZV. MAT. - Š
petek 10.
sobota 11.
nedelja 12.
ponedeljek 13.
torek 14.
sreda 15.
četrtek 16.
petek 17.
SLADKORNA - Š
sobota 18.
plavanje – 1. r.
8.00-9.00
plavanje – 1. r.
8.00-9.00
plavanje – 1. r.
8.00-9.00
plavanje – 1. r.
8.00-9.00
plavanje – 1. r.
8.00-9.00
LOGIKA - D
nedelja 19.
ponedeljek 20.
ANGL8 - Š
torek 21. KD 3. r. (Gartner)
sreda 22.
BIO - Š
četrtek 23.
petek 24. Delni KD 4., 5. r. (Nardin)
plavanje – 1. r.
8.00-9.00
plavanje – 1. r.
8.00-9.00
plavanje – 1. r.
8.00-9.00
plavanje – 1. r.
8.00-9.00
plavanje – 1. r.
8.00-9.00
sobota 25.
nedelja 26.
ponedeljek 27.
torek 28.
sreda 29.
J E S E N S K E
P O Č I T N I C E
četrtek 30.
petek 31. D A N
R E F O R M A C I J E
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
99
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
NOVEMBER 2014
sobota
nedelja
2.
ponedeljek
3.
torek
4.
sreda
5.
četrtek
6.
petek
7.
sobota
8.
nedelja
9.
ponedeljek
10.
torek
11.
sreda
12.
četrtek
S P O M I N A
N A
M R T V E
13. GOVORILNE URE (RS ob 16.30, PS ob 17.30)
petek
14.
sobota
15.
nedelja
16.
ponedeljek
17.
torek
18. TD 1.r. (Sarić, Sadar Šoba); TD 2.r. (Trbovc)
sreda
19.
četrtek
20.
petek
100
1. D A N
21. TD 3.r. (Kruh, Gartner); Delni KD 6. r. (Tomašić)
sobota
22.
nedelja
23.
ponedeljek
24.
torek
25.
sreda
26.
četrtek
27.
petek
28.
sobota
29.
nedelja
30.
D E L O V N I
ANGL9 - Š
N A Ć R T
SLADKORNA - D
ANGL8 - D
RAZV. MAT. - D
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
DECEMBER 2014
ponedeljek
1.
torek
2.
sreda
3.
četrtek
4. DAN O D PR T I H V R AT – b o ži č no -no v o le t ni s e j e m
petek
5.
sobota
6.
nedelja
7.
ponedeljek
8.
torek
9.
BIO - D
ZGO - Š
ŽVN – 9. r.
Kranjska Gora;
sreda 10.
ŽVN – 8. r.
Ajda, Libeliče
četrtek 11. GOVORILNE URE (RS ob 16.30, PS ob 17.30)
petek 12.
sobota 13.
nedelja 14.
ponedeljek 15.
torek 16. TD 1.r. (Sarić, Sadar Šoba)
sreda 17.
četrtek 18.
petek 19.
sobota 20.
nedelja 21.
ponedeljek 22.
torek 23. TD 6. r. (Tomašić)
sreda 24. KD 6.-9. r. (Hočevar)
četrtek 25. B O Ž I Č
petek 26. D A N
S A M O S T O J N O S T I
I N
E N O T N O S T I
sobota 27.
nedelja 28.
ponedeljek 29.
torek 30.
B O Ž I Č N O-N O V O L E T N E
POČITNICE
sreda 31.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
101
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
JANUAR 2015
102
četrtek
1.
N O V O
petek
2.
P RO ST O – n a do m eš ča m o v s o bo to , 1 1 . a p ri la
sobota
3.
nedelja
4.
ponedeljek
5.
torek
6.
sreda
7.
četrtek
8.
petek
9.
sobota
10.
nedelja
11.
ponedeljek
12.
torek
13.
sreda
14.
četrtek
15.
petek
16.
sobota
17.
nedelja
18.
ponedeljek
19.
torek
20.
sreda
21.
četrtek
22.
petek
23.
sobota
24.
nedelja
25.
ponedeljek
26.
torek
27.
sreda
28.
četrtek
29.
petek
30.
sobota
31.
D E L O V N I
L E T O
GOVORILNE URE (RS ob 16.30, PS ob 17.30)
ŠD 1. r. (Sarić); ŠD 6.-9. r. (Majdič)
TD 3. r. (Kruh, Gartner)
ZADNJI DAN ZA TEST (za uč. od 1. do 9.)
ŽVN – 2.
r.
Jurček,
Kočevje
ANGL9 - R
1. ocenjevalna konferenca (RS ob 16.30, PS ob 14.30)
N A Ć R T
ANGL7 - Š
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
FEBRUAR 2015
nedelja
1.
ponedeljek
2.
torek
3.
sreda
4.
četrtek
5.
petek
6.
sobota
7.
nedelja
8.
K U L T U R N I
ponedeljek
9.
KD 1., 2., 3. r. (Hostinger)
torek
10.
sreda
11.
četrtek
12.
petek
13.
sobota
14.
nedelja
15.
ponedeljek
16.
torek
17.
sreda
18.
četrtek
19.
petek
20.
sobota
21.
nedelja
22.
ponedeljek
23.
torek
24.
sreda
25.
četrtek
26.
petek
27.
sobota
28.
ZGO - R
ŽVN – 6. r.
Trilobit,
Javorniški Rovt
(Majdič)
Delni KD 6.-8. r. (Hočevar)
P R A Z N I K
2. roditeljski sestanek ob 17. uri (RS)
2. roditeljski sestanek ob 17. uri (PS)
TD 7. r. (Emeršič)
ND 3. r. (Kruh, Gartner)
Z I M S K E
D E L O V N I
N A Ć R T
P O Č I T N I C E
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
103
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
MAREC 2015
nedelja
1.
ponedeljek
2.
torek
3.
sreda
4.
četrtek
5.
petek
6.
sobota
7.
nedelja
8.
ponedeljek
9.
torek
10.
sreda
11.
četrtek
12. GOVORILNE URE (RS ob 16.30, PS ob 17.30)
petek
13.
sobota
14.
nedelja
15.
ponedeljek
16.
torek
17.
sreda
18.
četrtek
19.
petek
20.
sobota
21.
nedelja
22.
ponedeljek
23.
torek
24.
sreda
25. TD 2. r. (Hostinger)
četrtek
104
plavanje – 3. r.
13.30-14.45
plavanje – 3. r.
13.30-14.45
plavanje – 3. r.
13.30-14.45
plavanje – 3. r.
13.30-14.45
plavanje – 3. r.
13.30-14.45
27.
sobota
28.
nedelja
29.
ponedeljek
30.
torek
31.
D E L O V N I
N A Ć R T
ŽVN – 4. r.
Fara,
Kostel
ZGO - D
KENGURU - Š
ANGL9 - D
26. TD 1. r. (Sarić, Sadar Šoba)
petek
plavanje – 3. r.
13.30-14.45
plavanje – 3. r.
13.30-14.45
plavanje – 3. r.
13.30-14.45
plavanje – 3. r.
13.30-14.45
plavanje – 3. r.
13.30-14.45
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
APRIL 2015
sreda
1.
četrtek
2.
petek
3.
sobota
4.
nedelja
5.
ponedeljek
6. V E L I K O N O Č N I
torek
7.
sreda
8.
četrtek
10.
sobota
11.
nedelja
12.
ponedeljek
13.
torek
14.
sreda
15.
četrtek
16.
petek
17.
sobota
18.
nedelja
19.
ŽVN – 3. r.
Čebelica,
Dol. vas pri
Čatežu
DELOVNA SOBOTA, nadomeščamo petek, 2. januar / Kaj dogaja na Vodmatu?
ND 1. r. (Radanovič)
ŽVN – 7. r.
VEGOVO - D
20.
torek
21.
sreda
22.
četrtek
23.
petek
P O N E D E L J E K
9. GOVORILNE URE (RS ob 16.30, PS ob 17.30)
petek
ponedeljek
VEGOVO - R
24. KD 1., 2., 3. r. (Sitar Zevnik)
sobota
25.
nedelja
26.
ponedeljek 27.
torek
28.
sreda
29.
četrtek
30.
D A N
U P O R A
P R O T I
O K U P A T O R J U
PRVOMAJSKE
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
POČITNICE
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
105
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
MAJ 2015
petek
1. P R A Z N I K
D E L A
sobota
2. P R A Z N I K
D E L A
nedelja
3.
ponedeljek
4.
torek
5. NPZ – MAT (6. in 9. r.)
sreda
6.
četrtek
7. NPZ – SLJ (6. in 9. r.)
petek
sobota
9.
nedelja
10.
ponedeljek
11. NPZ – tretji predmet (9. r.) in angleščina (6. r.)
torek
12.
sreda
13.
četrtek
14. GOVORILNE URE (RS ob 16.30, PS ob 17.30)
petek
15.
sobota
16.
nedelja
17.
ponedeljek
18.
torek
19. Ekskurzija 8. r. (Oršič)
sreda
20.
četrtek
21.
petek
22.
sobota
23.
nedelja
24.
ponedeljek
25.
torek
26.
sreda
27.
četrtek
petek
106
8. ŠD 1., 2., 3. r. (Gartner); ŠD 4. r. (Nardin); ŠD 6.-9. (Majdič); ŠD 5. r. (A. Novak)
28. Ekskurzija 9. r. (Požun, Oršič)
29. TD 9. r. (Požun, Oršič)
sobota
30.
nedelja
31.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
JUNIJ 2015
ponedeljek
1.
torek
2.
sreda
3.
četrtek
4. ZADNJI DAN ZA TEST (za uč. 9. razreda) / Ekskurzija 6. r. (Oršič)
petek
5.
sobota
6.
nedelja
7.
ponedeljek
8.
torek
9.
sreda
10.
četrtek
11.
petek
12.
sobota
13.
nedelja
14.
ponedeljek
15.
torek
16.
sreda
17.
četrtek
18.
petek
2. ocenjevalna konferenca za uč. 9. r. ob 14.30
ZADNJI DAN ZA TEST (za uč. 1. do 8. r.)
ZAKLJUČEK POUKA za učence 9. razreda; razdelitev spričeval; TD 9. – valeta (Požun,
Oršič)
2. ocenjevalna konferenca za učence od 1. do 8. razreda ob 17. uri
ND 2. r. (Hostinger)
19. ŠD 5. r. (A. Novak)
sobota
20.
nedelja
21.
ponedeljek
22.
torek
23. ND 1. r. (Sarić)
sreda
24.
četrtek
ZAKLJUČEK POUKA za učence od 1. do 8. razreda; razdelitev spričeval.
Delni KD 6.-8. r. (Kosem); delni KD 5. r. (G. Novak)
25. D A N
petek
26.
sobota
27.
nedelja
28.
ponedeljek
29.
torek
30.
D R Ž A V N O S T I
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
107
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
OBELEŽJA IN PRIREDITVE
Datum
Obeležje/Prireditev
Aktivnosti/Odgovorni
SEPTEMBER
1.
Sprejem prvošolcev
Sprejem, pogostitev / učitelji in vzgoj. 1. razreda,
učitelji OPB, svetovalna služba, vodja šolske prehrane,
vodstvo.
Začetek bralne značke / Sitar Zevnik.
16.
Mednarodni dan
miru
22.
Dan brez
avtomobila
Različne aktivnosti / RS, OPB.
26.
Dan jezikov
Obeležje pri pouku in na prikazovalniku / anglisti
26.
Svetovni dan srca
Trubar
Razstava, obeležje po ozvočenju, na prikazovalniku.
Posaditev drevesae miru v 1. razredu.
Različne aktivnosti / vsi delavci šole.
Ekskurzija, obeležje pri urah pouka / Požun, Oršič,
slavisti.
OKTOBER
5.
108
Dan učiteljev
Obeležje po ozvočenju / na prikazovalniku / Salamon.
Teden otroka
Različne aktivnosti in srečanja / učitelji razredne
stopnje, vodje predmetnih aktivov in šolska svetovalna
služba v povezavi z ZPM.
15.
Svetovni dan hoje
24.
Dan OZN
Razstava, obeležje po ozvočenju, na prikazovalniku in
pri urah pouka / Tomaž Oršič.
31.
Dan reformacije
Razstava, obeležje po ozvočenju, na prikazovalniku in
pri urah pouka / Požun, slavisti.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Različne aktivnosti / učitelji RS in OPB.
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
NOVEMBER
1.
Dan spomina na
mrtve
Obeležje po ozvočenju, na prikazovalniku in pri urah
pouka.
16.
Mednarodni dan
strpnosti
Različne aktivnosti / obeležitev pri pouku PS.
DECEMBER
4.
Božično-novoletni
sejem
10.
Dan človekovih
pravic
25.
Božič
26.
Dan samostojnosti
Pibernik, učitelji in učencu RS, OPB in PS.
Obeležje po ozvočenju, na prikazovalniku in pri urah
pouka / Požun, Oršič.
Obeležimo z različnimi dejavnostmi / vsi učitelji.
Obeležje - proslava.
JANUAR
20.
Dan brez televizije
in računalnika
Različne aktivnosti / učiteljice RS.
FEBRUAR
8.
Pustni
teden
Slovenski kulturni
praznik
Pust
Obeležimo ga s kulturnim / Hočevar, vsi delavci.
Pustno rajanje / učitelji OPB.
MAREC
8.
Mednarodni praznik
žena
Razstava, obeležje na prikazovalniku in pri urah
pouka / učitelji.
22.
Svetovni dan vode
Različne aktivnosti, obeležje na prikazovalniku /
učitelji RS, naravoslovni aktiv.
25.
Materinski dan
Razstava / učitelji RS in OPB.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
109
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
APRIL
2.
Dan knjige
7.
Svetovni dan zdravja
13.
Velikonočni ponedeljek
22.
Svetovni dan Zemlje
27.
Dan upora proti
okupatorju
Razstava, srečanje z mladinskim ustvarjalcem /
Sitar Zevnik.
Različne aktivnosti / Zgonc.
Velikonočni običaji – razstava, obeležje pri
pouku in na prikazovalniku.
Različne aktivnosti / naravoslovni aktiv.
Obeležje po ozvočenju, na prikazovalniku in pri
urah pouka / Milena Požun, Tomaž Oršič.
MAJ
13.- 18.
Svetovni dan družine
Različne aktivnosti / učiteljice RS in OPB.
JUNIJ
2.
110
Svetovni dan športa
Različne aktivnosti / Marinič in OPB.
14.
Valeta
Slovesen zaključek osnovne šole za devetošolce
s plesno šolo Urška na GR / razrednika devetega
razreda.
22.
Zadnji dan pouka
Slovesna podelitev spričeval, proslava od dnevu
državnosti / Kosem, G. Novak.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5
O S N O V N A
Š O L A
V O D M A T,
L J U B L J A N A
URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE LDN
Letni delovni načrt osnovne šole Vodmat, katerega del so tudi letni načrti dela
strokovnih delavcev in strokovnih aktivov, je temeljni dokument za delo. Z njegovo
realizacijo bomo uresničevali cilje, ki so opredeljeni v dokumentih za delovanje šole,
ki naj bo sodobna in vsem bolj prijazna.
Delovne naloge se bodo med letom tudi dopolnjevale s sklepi strokovnih organov šole,
z okrožnicami, navodili Ministrstva in Zavoda za šolstvo in šport Republike Slovenije
ter s sklepi ustanovitelja.
Za realizacijo letnega delovnega načrta so odgovorni vsi delavci šole.
Nosilci posameznih zadolžitev:
- SVET ŠOLE sprejema letni delovni program in spremlja njegovo realizacijo.
- UČITELJSKI ZBOR opravlja vzgojno-izobraževalni proces, oblikuje analize in
smernice za nadaljnje delo.
- RAZREDNIKI so odgovorni za vzgojno-izobraževalno in ostalo delo v svojem oddelku.
- UČITELJSKI ZBOR ODDELKOV je odgovoren za realizacijo vzgojno-izobraževalnega
dela, DDP in drugih aktivnostih.
- RAVNATELJ je odgovoren za pedagoško delo in organizacijo dela šole, ekonomsko
poslovanje ter drugo delo v zvezi z veljavno zakonodajo.
- POSLOVNA SEKRETARKA je odgovorna za ažurno administrativno delo.
- KNJIGOVODKINJA je odgovorna za točno in sprotno vodenje finančnega poslovanja,
ki je vezano na učence.
- RAČUNOVODKINJA je odgovorna za natančno in sprotno vodenje vseh finančnih
zadev.
- TEHNIČNO OSEBJE je odgovorno za gospodarnost in vzdrževanje vseh šolskih
prostorov.
D E L O V N I
N A Ć R T
Z A
Š O L S K O
L E T O
2 0 1 4 / 2 0 1 5
111
Letni delovni načrt za šolsko leto 2014/2015 je bil sprejet in soglasno potrjen na
6. seji Sveta Osnovne šole Vodmat v torek, 30. septembra 2014.
Nataša Sadar Šoba, preds. SŠ
Osnovna šola Vodmat, Ljubljana
P R O G R A M D E L A za šolsko leto 2014/2015
Program smo pripravili:
Mateja Petrič, ravnateljica
Lili Salamon, pomočnica ravnateljice
Strokovni delavci šole
Zbrala, uredila in oblikovala Lili Salamon
Ljubljana, september 2014