1. No category

Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja
Šola:
Ravnatelj/-ica:
Vodja ŠPT:
OŠ IVANJKOVCI
Nada Pignar, prof.
Nada Pignar, prof.
OPERATIVNI NAČRT ŠOLE
za šolsko leto 2012/13
Analiza stanja (povzetek ugotovitev):
Povzetek iz (samo)evalvacijskega poročila po prvem letu izvajanja projekta in kvalitativne analize dosežkov
NPZ 2012 pri MAT, SLJ in tretjem predmetu:
V lanskem šolskem letu je bila prva prioriteta razumevanje prebranih navodil in besedil. Realizirana je bila pri vseh učiteljih po vsej vertikali kar se še
posebej kaže v refleksijah učiteljev. Vsi učitelji so se preizkušali v uporabi različnih BUS primernih glede na starost otrok in predmet. Večina učiteljev v
refleksiji ugotavlja, da bodo z uporabo BUS nadaljevali in iskali ključne BUS za njihov predmet.
V analizah NPZ smo povzeli naslednje ugotovitve v povezavi z bralno pismenostjo z ozirom na primerjavo 6 in 9 . razred z ozirom na težave:
● tempo in kompleksna naloga z višanjem taksonomske ravni (začnejo naloge in ne pridejo do konca);MAT
● razvijati izbiro strategij za reševanje kompleksnih nalog;MAT
● razvijati strokovno izrazoslovje pri MAT in SLJ (matematični jezik v povezavi z ustrezno simboliko, strokovni izrazi v umetnostnem
in neumetnostnem besedilu); abstraktni jezik
● pravopis, natančnost zapisovanja (velika začetnica,SLJ, razvijanje matematičnega pravopisa - MAT)
● predstave (velikosti, mere, zaporedja, deli celote)
DDE
Dosežek pri DDE kaže na to, da naši učenci vedo o splošnih zakonitostih v družbi in odnosih med generacijami, razumejo strpnost med
pripadniki različne narodnosti, poznajo osnovne tipe družin, ureditev države, imajo splošni vpogled v kompleksnost in bogastvo religij,
poznajo probleme med lokalnim, nacionalnim in globalnim problemom. Pod slovenskim povprečjem so reševali vrste odgovornosti, ki so kot
posledica tega, da imajo člani skupine različne položaje in vloge. Dosežki naših učencev so bili nad slovenskim povprečjem.
Iz analiz NPZ smo povzeli naslednje ugotovitve v povezavi z bralno pismenostjo z ozirom na primerjavo 6. in 9 . razreda gledano
kot prednosti:
● učenci dosegajo pri NPZ rezultate primerljive rezultatom na nivoju razreda;
● zavedanje da večina učencev uporblja analitični pristop in da je manjše število učencev, ki uporabljajo celostni pristop;
● da dosežki pri DDE kažejo na to, da ima ta skupina učencev dobro splošno razgledanost/zna dobro uporabiti znanje v
življenjskih situacijah (7% vseh naših učencev predstavlja 9. r),
Stran 2 od 11
● da je tvorjenje pri SLJ dobro,
● da bo potreben večji poudarek na razumevanju, analizi in sintezi pri vseh predmetih.
Opis dejstev, stanja na področju izbranih prioritet za šolsko leto 2012/13
●
strokovni delavci smo zainteresirani za nove oblike dela, ki vodijo k večjemu znanju učencev (veliko število delavcev, se
na letni ravni vključi v 10 ali več izobraževanj, imamo visoka lastna pričakovanja, večina učiteljev ima aktivno spletno
učilnico);
● imamo dobro opremljeno šolo in dobre materialne pogoje (LCD projektorji v vseh učilnicah, internet analogni in brezžični,
pet interaktivnih tabel, s strokovno utemeljitvijo vedno nabavimo dodatne didaktične pripomočke,..);
● naši učenci so kulturno ozaveščeni (odziv učencev izven šole je primeren zunanji situaciji, so pripravljeni pomagati drug
drugemu in medgeneracijsko,..)
Težave se kažejo pri:
● učitelji čutimo primanjkljaj v znanja o metakogniciji;
● naši učenci niso vešči samoregulacije učenja, odlašajo-prelagajo delo na zadnji trenutek, kampanjsko učenje, prelaganje
odgovornosti in so do svojega dela premalo kritični, večina učencev ne zna učinkovito načrtovati učenja;
● starši vedno več odkrito spregovorijo o tem, da nimajo denarja za plačilo šolskih potrebščin, ekskurzij;
● učenci iz manj spodbudnega okolja imajo slab besedni zaklad, slabo splošno razgledanost, nekateri imajo učne težave in
nekateri niso motivirani za branje.
Zakaj menite, da je po prvem letu izvajanja projekta stanje tako (možni vzroki)
1. Timskem delu ŠPT-ja in prenos znanja na ostale strokovne delavce, v spodbujanju timskega duha celotne zbornice.
želimo svoje izkušnje deliti z drugimi v projektu in izven projekta. Vsi učitelji so na koncu leta naredili osebno refleksijo, v
kateri so predstavili osebni načrt, izvedbo, ugotovitve, spoznanja in ideje za naprej. Posamezne članice ŠPT-ja
poglabljamo razumevanje BP tako, da ima vsakdo tudi svoj osebni cilj, na katerem se strokovno in osebno krepi. Želimo
se kot posamezniki in kot kolektiv nenehno spopolnjevati in strokovno krepiti, ( delavnice učiteljev in svetovalcev ZRSŠ).
Stran 3 od 11
2. Vsi učitelji so v prvem letu preizkušali nabor BUS, se na tak način z njimi konkretno seznanili in profesionalno nadgradili. Vsi
učitelji so dokumentirali naloge na različnih zahtevnostnih ravneh.
3. Zavedanju tega, da delamo s specifično učno populacijo, kateri namenjamo posebno skrb za dvig kulturnega kapitala.
Zavedanju, da je do otrok iz soc. ekon. prikrajšanega okolja potrebno imeti zahtevna pričakovanja, in sicer tako, da je to
vključeno v vse faze pouka.
4. V IKT kompetencah. V dokumentiranju izkušenj/ spletna stran, posnetki prakse, intervjuji med učenci in starši...
Še boljši bi lahko bili :
● Na razvijanju reflektivnosti akcijskih korakov. To pomeni, ko je nek korak načrtovan in izveden, da je potrebno narediti
analizo in na njeni osnovi načrtovati naprej- kot ŠPT in vsak učitelj zase.
● Na poglabljanju BUS pri vseh predmetih in razvijanju metakogniciji.
● Na poglabljanju primanjkljajev, vezanih na specifično populacijo učencev in zagotavljanju pomoči.
● Spodbujanju avtonomnosti učiteljev, da ne bi bili tako vezani zgolj na spodbude ŠPT-ja in bi več iskali svoje poti do cilja.
Stran 4 od 11
Izbrani razvojni prioriteti šole:
2.1
2.2
Nadaljujemo z BUS s poudarkom na metakogniciji.
Bralno razumevanje in razvoj branja pri otrocih iz manj spodbudnega okolja.
Izvedbeni načrt na nivoju šole
Razvojna prioriteta 2.1:
Pričakovani rezultati
Utrjevanje BUS primernih
za posamezne predmete
Aktivnosti za doseganje
rezultatov in rok izvedbe
Učitelji preizkušajo, nadgrajujejo
različne BUS.
Delavnice kritičnega
prijateljevanja
Rok izvedbe. okt. - maj
Pri vseh učiteljih
spodbuditi interes za
poglobitev razumevanja
samoregulacije in razvoja
1
Nosilec
(oseba ali
tim)
aktivnosti
Izvedba delavnic na temo :
Učinkovite komunikacijske
tehnike
Rok izvedbe: oktober
Svetovalci
ZRSŠ ..
Nada Pignar
Vključeni
(učitelji, učenci,
kateri-koliko)
Kazalniki
(konkretni1)
Nadgradnja
lanskega seznama
BUS ter poglobitev
posameznih
strategij/ v obliki
Spremljava/
evalvacija
Vprašalnik
BUS za
učence in
učitelje (6. r)
Katero
komunikacijsko
tehniko bom
uporabil v praksi?
Npr.: video-izseki učnih dejavnosti (v trajanju do največ 15 min), primeri individualnih in/ali individualiziranih načrtov, dokazila o formativnem spremljanju učencev
(načrt spremljanja, izdelki učencev s komentarji učiteljev in/ali učencev), učne priprave, iz katerih je razvidna uporaba BUS in drugih strategij za spodbujanje razvoja BP,
refleksije učencev in učiteljev itn.
Stran 5 od 11
kritičnega mišljenja
Izvedba delavnic na temo :
Samoregulacija učenja
Andreja
Žinko
Polstrukturiran
intervju pri
učiteljih.
Izvedba polstrukturiranega intervjua
Rok izvedbe: november – maj
Priprava ind. načrtov
uporabe v praksi
Vključevanje samoregulacijskih
strategij in strategij kritičnega
mišljenja v pripravo na pouk in
vrednotenje - 1/5 ur pouka
predmeta.
aktivi
vsi strokovni
delavci
vsak
strokovni
delavec
Kritično
prijateljevanje v
obliki refleksij ( mini
video posnetek)
- samokritični zapisi
učencev
Interni googlov
obrazec za
spremljavo
samoregulacij
skih veščin pri
učiteljih.
Rok izvedbe: nov.- maj
Izboljšanje
samoregulacije učenja in
kritično mišljenje pri
učencih
Izvedba vprašalnika - tehnika branja
učitelji SLJ,
Karmen
Krabonja
Rok izvedbe: maj
tim
Stran 6 od 11
učenci od 2. - 9. r Število izpolnjenih
vprašalnikov (138).
Vprašalnik za
učenke in
učence o
strategijah
branja in
razumevanja
besedil.
Utrditev pomena
formativnega spremljanja
napredka učencev za
učno prakso
ZRSS
Izobraževanje - 4 strokovne delavke
se udeležijo izobraževanja v izvedbi
ZRSS v Ljubljani (razpisan seminar)
Rok izvedbe: 26. in 27. 10. 2012
-Prenos izkušenj s pomočjo delavnic
na kolektiv.
Rok izvedbe: december
Stran 7 od 11
Zdenka
Rakuša,
Mojca Grula,
Brigita Fridl,
Andreja
Žinko
Zdenka Rakuša,
Mojca Grula,
Brigita Fridl,
Andreja Žinko
vsi strokovni
delavci
-aktivna udeležba s
pripravo načrta za
uporabo v praksi
-Ugotavljanje stališč
učiteljev na začetku:
kratka e anketa z
analizo: Mnenje
učiteljev o
formativnem
spremljanju
- Formativno spremljanje napredka
branja učencev 2.a – portfolijo
učencev
Andreja
Žinko
Rok izvedbe: nov.- junij
Samoevalvacija (takoj po izvedbi oz. najkasneje do poročevalskega obdobja):
Stran 8 od 11
Andreja Žinko
učenci 2.a - 15
starši učencev
2.a
-načrt formativnega
spremljanja za 15
učencev 2.a
-AV posnetki
refleksij učencev 15 učencev (15
refleksij na začetku
izvajanja - nov., 15
refleksij na koncu
izvajanja - maj/junij
-grafično spremljanje
napredka branja
posameznega
učenca- 15 grafičnih
prikazov v programu
Excel
- mnenje staršev o
formativnem
spremljanju
napredka njihovega
otroka (na zadnjem
RS-maj/junij)
Portfolijo
učencev.
Razvojna prioriteta 2.2: Bralno razumevanje in razvoj branja pri otrocih iz manj spodbudnega okolja.
Pričakovani rezultati
Aktivnosti za doseganje
Nosilec (oseba
Vključeni
Kazalniki
Spremljava /
2
rezultatov in rok izvedbe
ali tim)
(učitelji,
(konkretni )
evalvacija
aktivnosti
učenci, katerikoliko)
Poglobitev občutljivosti za
razumevanja pomena
primanjkljajev pri učenci z
nizkim SES
Delavnica evidentiranja
primanjkljajev in program
pomoči
Rok: november - februar
Vsi učitelji pri svojem
predmetu ali področju se
odločijo za krepitev najmanj
enega primanjkljaja
Rok: november - febr.
spremljava izvajanja pomoči
2
ZRSŠ- skupina
za notranjo
diferenciacijo
razredniki in vsi
strokovni
delavci -
razredniki in vsi
strokovni delavci
razredniki in vsi
strokovni
delavci
LDN posameznega
učitelja je dopolnjen
z evidentirano
prioriteto in
programom pomoči.
Nabor didaktičnih
idej v podporo
odpravljanja
primanjkljajev (npr.
video zapis,
domače delo,
diferencirane
naloge itd…)
Vprašalnik za
učenke in učence o
strategijah branja in
razumevanja
besedil ( 8.r)
Npr.: video-izseki učnih dejavnosti (v trajanju do največ 15 min), primeri individualnih in/ali individualiziranih načrtov, dokazila o formativnem spremljanju učencev
(načrt spremljanja, izdelki učencev s kmentarji učiteljev in/ali učencev), učne priprave, iz katerih je razvidna uporaba BUS in drugih strategij za spodbujanje razvoja BP,
refleksije učencev in učiteljev itn.
Stran 9 od 11
Dvig socialno kulturnega
primanjkljaja z obiskom
vseh učencev in staršev
kulturne ustanove
Nabava priljubljenih revij po
starosti, uporaba besedil pri
pouku (vsaj 1 na mesec)
Rok izvedbe: sept.-jun.
- tim
-strokovni
delavci, učenci,
starši
- obisk gledališča ali
gledališka predstavi v
dvorani KS
Rok izvedbe: junij
Krepitev strokovnega
jezika pri MAT in SLJ
Stran 10 od 11
Učitelji SLJ, MAT po
vertikali načrtno z izbranimi
strategijami spodbujajo in
krepijo strokovni jezik (z
ozirom na analizo NPZ)
Rok izvedbe: vse leto
Sprotno spremljanje
uporabe različnih
revij v googlovem
dokumentu.
Udeležba na
kulturnem dogodku.
Učitelji SLJ, MAT Učenci
knjižničarka
Banka nalog in vaj.
Samoevalvacija ob roku izvedbe: junij 2013
4. Podpora, ki bi jo od Zavoda potrebovali za izvedbo načrta
- svetovalci za ŠVZ, ZGO in TJA (prisotnost pri uri pouka in razgovor,....) Delavnice kritičnega prijateljevanja/ svetovalci ZRSŠ
- predavanje kolektivu o značilnosti učencev s kulturnim primanjkljajem (na nivoju učiteljevega dela) Delavnica poglobitve spoznanj o
primanjkljajih učencev z nizkim SES
- Marija Sivec - delavnica na temo razvijanje motivacije za branje in pisanje (individualizacija in diferenciacija)
-Tanja Vec Rupnik: Spodbujanje razvoja kritičnega mišljenja?
- DDr. Barica Marentič Požarnik: Delavnica študij primera
Stran 11 od 11