Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini Hmeljska pot
Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini Hmeljska pot Elaborat Slika 1: Nasad hmelja. Hmeljska pot ■ Splošno Izdelal: ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE Območna enota Celje Glavni trg 1 SI-3000 CELJE Vodja območne enote: Tanja HOHNEC, univ. dipl. etnol. Zadeva: Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini, Hmeljska pot (elaborat) Avtorici: Božena Hostnik, univ. dipl. etnol. Tina Lorbek, univ. dipl. etnol. in kult. antr. Sodelavci: Martina Schlaus, mag. inž. arh. Mojca Hribernik, univ. dipl. geogr. Barbara Klanšek, univ.dipl. etnol. Datum: marec 2013 NC številka: NC 1002/13 Št. zadeve: EG-10791/2012-11 Elaborat je nastal v okviru projekta LAS SSD 2007-2013, Tematski potep po SSD, april 2013 ■2 Hmeljska pot ■ Splošno Kazalo vsebine 1 Uvod……………………………………………………………………………………. 1.1 Hmeljarstvo…………………………………………………………………………….. 1.2 Hmeljske sušilnice………………………………………………………………………. 2 Metode dela…………………………………………………………………………….. 3 Izsledki raziskave……………………………………………………………………….. 4 Pravno varstvo………………………………………………………………………….. 5 Zaključek……………………………………………………………………………….. 6 Viri in literatura…………………………………………………………………………. 7 Seznam vseh sušilnic vključenih v projekt Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini – Hmeljska pot 4 4 5 8 8 11 11 12 13 Občina Braslovče……………………………………………………………………….. 17 Občina Polzela………………………………………………………………………….. 43 Občina Prebold…………………………………………………………………………. 78 Občina Tabor………………………………………………………………………….... 90 Občina Vransko………………………………………………………………………… 119 Občina Žalec…………………………………………………………………………… 129 Kazalo slik, grafov in tabel Slika 1: Nasad hmelja. ............................................................................................................................................ 1 Slika 2: Hmeljski cvetovi........................................................................................................................................ 4 Slika 3: Gradbeni načrt hmeljske sušilnice. ......................................................................................................... 6 Slika 4: Načrt za svinjak in sušilnico iz leta 1948. .............................................................................................. 7 Slika 5: Primer arhitekturnega posnetka sušilnice (Župevc, Furman, 1992). ............................................... 11 Slika 6: Prikaz hmeljskih sušilnic na območju vseh občin vključenih v projekt. ...Napaka! Zaznamek ni definiran. Graf 1: Primernost hmeljskih sušilnic za vključitev v projekt.......................................................................... 9 Graf 2: Razmerje med samostojno stoječimi sušilnicami in sušilnicami, kombiniranimi z ostalimi poslopji. .................................................................................................................................................................... 9 Tabela 1: Hmeljske sušilnice, primerne za vključitev v projekt. .................................................................... 10 Tabela 2: Hmeljske sušilnice, predlagane za arhivsko varstvo. ...................................................................... 10 ■3 Hmeljska pot ■ Splošno 1. Uvod 1.1 Hmeljarstvo Hmelj so ženski cvetovi (navadno imenovani storžki) od vrste hmelja Humulus lupulus. Hmelj v pivu izravnava sladkost slada z grenkobo, pivu daje želene okuse in arome, deluje pa tudi kot naravni antioksidant. Pri hmelju so uporabni deli le storžki, saj Slika 2: Hmeljski cvetovi. drugi deli ne vsebujejo pomembnih količin učinkovin. Nabirajo se zreli, neoplojeni storžki, saj je v takih več lupulinskih žlez. Hmelj lahko sušimo pri temperaturi do 60°C, pri tem se odluščijo rumene lupulinske žleze, to je lupulin ali hmeljna moka, ta prah pa je uporaben tudi v zdravilstvu (internet 1). V ljudskem zdravilstvu so ga uporabljali kot uspavalo in pomirjevalo, za zdravljenje skorbuta, zlatenice, protina in revmatizma, za krepitev želodca in jeter in za pospeševanje prebave (SEL 2004: 170). Hmelj so kot vrtno rastlino in zelenjavo poznali že stari Rimljani, mlade poganjke so prodajali tudi na tržnicah. Arabski zdravniki so ga uporabljali kot pomembno zdravilno rastlino. V Evropi so ga začeli za varjenje piva uporabljati v 8. stoletju. Prva dokumentirana uporaba hmelja v pivu kot grenčice je v 11. stoletju. V 12. stoletju so zaradi različnih ponaredkov v Nemčiji izdali zakon, po katerem mora biti pivo narejeno iz 4 sestavin: hmelja, sladu, kvasa in vode. V svetu se uporablja več vrst hmelja, ki jih v pivovarstvu uporabljajo za različne vrste piva (internet 2). Hmeljarstvo kot poljedeljska panoga za pridobivanje in predelavo hmeljevih storžkov za pripravo piva in zdravil se na Slovenskem prvič omenja v 12. in 13. stoletju v zvezi z dajatvami hmelja, sleza in piva, razmahnilo pa se je v drugi polovici 19. stoletja. Od uvedbe nove sorte hmelja – angleški golding (leta 1868), pozneje imenovan savinjski golding, se je hmeljarstvo najbolj razvilo v Spodnji Savinjski dolini (SEL 2004: 170). Leta 1876 je Josip Bilger, oskrbnik novoceljske graščine (EŠD 491), skrivaj podaril nekaj sadik würtemberškega hmelja svojemu prijatelju Janezu Hausenbichlerju (EŠD 27421), ki mu je končno uspelo vzgojiti hmeljski nasad in za dejavnost navdušiti ugledne žalske tržane. V 80. in 90. letih 19. stoletja je bilo hmeljarstvo že v strmem vzponu. Leta 1880 so hmeljarji ustanovili Južnoštajersko hmeljarsko društvo, dve leti pozneje pa je Janez Hausenbichler napisal znameniti Navod o hmeljariji, ki med poznavalci še danes velja za katekizem hmeljarske publicistike (internet 3). Jedro hmeljarstva na ozemlju med Vranskim, Levcem in Letušem je ustvarjalo temelj za gospodarski razvoj kmečkega prebivalstva, kateremu je prinašalo 70–80% dohodka. Leta 1880 so v Žalcu ustanovili Hmeljarsko društvo (SEL 2004: 170). Hmeljarstvo je nato dobro stoletje predstavljalo eno najpomembnejših kmetijskih panog v Spodnji Savinjski dolini. Velik delež pri razvoju hmeljarstva je imela tudi žalska pivovarna, ustanovljena leta 1842 in opuščena leta 1914. Leta 1878 je bila ustanovljena Lorberjeva tovarna sušilnic, ki je delovala do nacionalizacije leta 1946.1 Hmelj je v dolino poleg trdega dela prinesel tudi blagostanje, sicer ga ne bi pridelovali skorajda vsi: spodnjesavinjski plemiči, veleposestniki in kmetje in tudi tisti, ki so imeli vsaj nekaj deset arov dobre zemlje. Vsako leto takoj po velikem šmarnu je želja po zaslužku privabila v Savinjsko dolino kopico obiralcev. Nazorno o tem piše Angelos Baš v delu Obiranje hmelja na kmečkih posestvih v Savinjski dolini. Ob terenskem delu smo nekajkrat naleteli, da so informatorji poudarjali, da je sušilnica delovala na Lorberjev sistem – vsa sušilna oprema je bila proizvedena v Lorberjevi tovarni. 1 ■4 Hmeljska pot ■ Splošno »Najprej so obirali hmelj samo člani hmeljarskih družin in njihovi posli. Za čas po letu 1900 spričuje ohranjeno ustno izročilo, da so bili pri tem drug drugemu v pomoč sosedje, k večjim kmetom so hodili obirat hmelj bližnji bajtarji in tudi manjši kmetje, hkrati pa so prihajali obiralci tudi iz drugih krajev. Po drugi svetovni vojni, zlasti od 1960 naprej, iz leta v leto čedalje bolj primanjkuje obiralcev tako, da morajo deloma obirati hmelj tudi domači, in da sodelujejo pri obiranju tudi starejši ljudje. Od prvih začetkov savinjskega hmeljarstva naprej pa modernizacije je veljalo, da na hektar hmelja pride okoli 15 odraslih ljudi, če pa so bili vmes tudi otroci, je moralo biti to število primerno višje. Hmelj na hmeljevkah naj bo obran v 10 do 12, največ v 14 dneh. Hmelja na žičnicah je nekaj več kot na hmeljevkah, zato terja nekoliko več delovne sile, in sicer okoli 20 ljudi na hektar. Obiralci ali, pravilneje, obiralke, saj so bile to od vsega začetka povečini ženske, so bile pred prvo svetovno vojno največkrat iz bajtarskih družin (»treba je bilo odhajati z doma za zaslužkom«), ni pa manjkalo tudi deklet, ki so izvirala iz kmečkih družin, in sicer zvečine iz družin manjših kmetov (»bilo je hudo za denar«), pa tudi iz družin srednjih in večjih kmetov, kjer je bilo pri hiši veliko otrok, vrh tega pa je v času obiranja hmelja na kmetijah razmeroma malo poljskih del. Kar zadeva starost (in spol) delovne sile, spričuje ohranjeno ustno izročilo, da so bila to pred prvo svetovno vojno dekleta, stara povečini 18 do 25 let. Po drugi svetovni vojni pa so obirale tudi ženske do 40 let in tu pa tam še starejše, medtem ko so otroci pri obiranju hmelja le malo sodelovali. Redkokje so obirali moški, in sicer zato, ker imajo ženske za obiranje hmelja po splošni sodbi »bolj urne prste«. (Baš, A. 1970/71) Do 60-ih let prejšnjega stoletja je v Savinjski dolini delovalo 11 kmetijskih zadrug, ki so se leta 1964 združile v Kmetijski kombinat Hmezad, ki je v najboljših časih zaposloval več kot 4000 delavcev. Žal je Hmezad kmalu po osamosvojitvi Slovenije izgubil najpomembnejšo vlogo na hmeljarskem področju. Neizkušeno vodstvo podjetja in posegi v prodajno kvaliteto hmelja (mešanje nekvalitetnega tujega hmelja s slovenskim goldingom) so začeli prekinjati dolgoletne odnose s kupci iz Nemčije, Anglije, Francije, Amerike in iz Japonske (Ožir, Š. 2013). Slovenski hmeljarji vsako leto pridelujejo manj hmelja. Leta 2012 so ga pridelovali na 1.150 hektarjih, kar je 250 hektarjev manj kot leta 2011, 600 hektarjev manj kot pred 5 leti in skoraj 1.000 hektarjev manj kot pred 10 leti, saj so številni zaradi nizke cene na svetovnem trgu in neprodanega pridelka iz preteklih let skrčili pridelavo. Po podatkih kmetijsko-gozdarske zbornice za leto 2012 pa imajo slovenski hmeljarji v skladiščih še 1.000 ton neprodanega hmelja iz prejšnjih let. Med Slovenci pa tudi ni velikega zanimanja za sezonsko delo obiranja hmelja, zato v zadnjih letih na slovenskih hmeljiščih delajo predvsem romunski delavci (internet 4). 1.2 Hmeljske sušilnice Hmeljska sušilnica je stavba za sušenje hmelja. Ima zidan sušilni del in skladiščni del, ki je lahko tudi lesen. Prvotno se je hmelj sušil samo s toploto sončnih žarkov na lesah, plahtah ali rjuhah razprostrenih po dvoriščih. Ob dobrem vremenu se je posušil v dveh dneh, vendar je bil rumenkasto zelene barve, kar trgovcem ni odgovarjalo. Kmetje so zatorej hmelj začeli čez dan sušiti na soncu, ponoči pa so lese prenesli v ogrevan prostor z gašperčki. Iz tega se je pojavila potreba po samostojnih sušilnih stavbah. Na Češkem so na prelomu stoletja začeli uvajati sušilnice Linhartovega tipa, ki so se leta 1902 pojavile tudi v naših krajih. To nam dokazuje dokument iz Zgodovinskega arhiva Celje, kjer se je za potrebe izgradnje hmeljske sušilnice veleposestnika Janiča iz Babnega pri Celju ohranil gradbeni načrt (SI_ZAC/0025). ■5 Hmeljska pot ■ Splošno Slika 3: Gradbeni načrt hmeljske sušilnice. ■6 Hmeljska pot ■ Splošno Razmah gradnje hmeljskih sušilnic se je začel po 1. svetovni vojni, ko se je izboljšala tehnologija sušenja hmelja. Pri kmečkih domačijah so jih v Spodnji in Zgornji Savinjski dolini dograjevali h gospodarskim poslopjem, kaščam in kozolcem. Ob terenski raziskavi smo samo v enem primeru naleteli na gradbeni načrt za postavitev hmeljske sušilnice. Načrt za svinjak in sušilnico iz leta 1948 z vsemi ostalimi dokumenti za gradnjo hranijo na Štobarjevi domačiji Dobrič 24.2 Objekt je še sedaj v uporabi kot svinjak, sušilnica za hmelj pa je opuščena. Slika 4: Načrt za svinjak in sušilnico iz leta 1948. Veleposestniki in veliki kmetje so gradili samostojne večje hmeljske sušilnice, ki so bile zaradi velikosti tudi javna zbirališča, v njih so razna društva zlasti pred 2. svetovno vojno imela zabavne in kulturne prireditve.3 Sredi 50. let 20. stoletja pa so velike hmeljske sušilnice postavljale vaške skupnosti, kmetijske zadruge in družbena (državna) kmetijska posestva (SEL 2004: 170). Posredno z razvojem hmeljarstva in boljšim socialnim statusom pa so se gradile tudi hiše, ki so jih lahko posestniki zgradili na račun hmeljarstva.4 Kmetje, ki so imeli do npr. 2 ha hmeljskih površin, so v 70-ih letih prejšnjega stoletja Dobrič – Domačija Dobrič 24 ( EŠD 9294) npr. sušilnica na Celjski cesti 6 v Žalcu ali v Podlogu v Savinjski dolini 18 4 kot npr. hiša Pondor 5 2 3 ■7 Hmeljska pot ■ Splošno zaradi vedno slabšega dohodka opustili dejavnost, večji kmetje pa so se združevali v zadružnih sušilnicah, ki so imele največji obseg delovanja v 90-ih letih prejšnjega stoletja. 2. Metoda dela Raziskava hmeljskih sušilnic za potrebe projekta Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini – Hmeljska pot je obsegala naslednje občine: Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Potekala je na osnovi vpisa enot v Register kulturne dediščine (v nadaljevanju: RKD). Objekti so bili pregledani ter fotodokumentirani. Prisotni lastniki pa so bili anketirani ali se strinjajo z vključitvijo objekta v projekt Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini – Hmeljska pot. V seznamu enot je tako prikazano: - ali je objekt primeren za prezentacijo ( + ), zelo primeren ( + + ) - ali objekt ni primeren za prezentacijo ( – ) - ali je objekt delno primeren za prezentacijo ( + – ) - ali se lastnik strinja z vključitvijo v projekt ( + ) - ali se lastnik ne strinja z vključitvijo v projekt ( – ) - ali se lastnik delno strinja z vključitvijo v projekt ( + – ) - ali lastnik ni bil anketiran ( 0 ) Poleg evidentiranih enot dediščine pa je terensko delo razkrilo objekte, povezane s hmeljarstvom, ki nimajo lastnosti dediščine, vendar bi bili zanimivi za prikaz razvoja hmeljarstva. Ti objekti so navedeni za evidentiranimi enotami. Hmeljske sušilnice so predstavljene opisno, slikovno in kartografsko. Za vsako občino posebej je izdelana kartografska karta, na kateri so obravnavani objekti prikazani z legendo: neprimerno ali porušeno manj primerno primerno zelo primerno – +– + ++ 3. Izsledki raziskave Terenska raziskava za projekt Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini – Hmeljska pot je na območju 6 občin zajela 65 objektov, ki so vpisani v RKD. Dodali pa smo še 13 objektov, ki nimajo lastnosti dediščine, vendar so zanimivi za vključitev v projekt Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini – Hmeljska pot. Ugotovljeno je bilo, da je 7 objektov kulturne dediščine že porušenih. Za njih bo podan predlog za izbris iz RKD. Za 22 objektov pa je bilo ugotovljeno, da zaradi slabega gradbenega stanja ali premajhne pričevalnosti niso primerni za vključitev v projekt Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini – Hmeljska pot. Ostali objekti so bolj ali manj primerni za vključitev. Končna odločitev o vključitvi v projekt pa je odvisna tudi od pripravljenosti sodelovanja lastnikov. V času terenske raziskave lastniki v mnogih primerih niso bili prisotni. V primeru, da je z lastniki še potrebno kontaktirati, smo na to opozorili pri opisu objekta. ■8 Hmeljska pot ■ Splošno Graf 1: Primernost hmeljskih sušilnic za vključitev v projekt. Po svoji gradbeni zasnovi so hmeljske sušilnice lahko samostojno stoječe ali pa kombinirane z ostalimi gospodarskimi poslopji npr. s kozolcem, kaščo, gospodarskim poslopjem, svinjakom, mlinom… Graf 2: Razmerje med samostojno stoječimi sušilnicami in sušilnicami, kombiniranimi z ostalimi poslopji. Terenska raziskava je pokazala, da so hmeljske sušilnice zaradi neuporabe in ne vzdrževanja pogosto prazne oziroma brez ustrezne namembnosti. Mnoge so potrebne temeljite obnove. Kljub opuščanju hmeljarstva se je ohranilo nekaj sušilnic, ki nam lahko prikažejo način pridelave hmelja. V nekaterih starejših sušilnicah je še ohranjene nekaj avtentične opreme, na primer lesene lese za sušenje hmelja, koši in preše za hmelj, kljub temu da je bila večina sušilnic tekom let vsaj v manjši meri moderniziranih. Peči »na rore« oz. cevi in lesene »ladlce« oz. lese so zamenjale sodobnejše priprave, nekdanja dvigala na ročni pogon pa danes pogosto poganja elektromotor. Le nekatere hmeljske sušilnice, ki so zanimive z vidika konservatorske stroke, so do danes ohranile prvotno funkcijo oz. bi bile primerne za vključitev v projekt Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini – Hmeljska pot. ■9 Hmeljska pot ■ Splošno 29870 9294 26919 29877 20261 15440 29591 27031 20595 491 27063 29871 27421 15862 Andraž nad Polzelo – Sušilnica za hmelj na domačiji Andraž nad Polzelo 41 Dobrič – Domačija Dobrič 24 Dobrič – Zadružna sušilnica za hmelj Galicija – Vebrova sušilnica za hmelj Grajska vas – Sušilnica za hmelj na domačiji Grajska vas 33 Grajska vas – Sušilnica za hmelj na domačiji Grajska vas 20 Ločica ob Savinji – Brinškova domačija Ločica ob Savinji – Domačija Ločica ob Savinji 11 Miklavž pri Taboru – Sušilnica za hmelj domačije Miklavž pri Taboru 32 Novo Celje – Dvorec Podlog v Savinjski dolini – Domačija Podlog v Savinjski dolini 18 Prekopa – Domačija Prekopa 40 Žalec – Hiša Šlandrov trg 33 Žalec – Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Tabela 1: Hmeljske sušilnice, primerne za vključitev v projekt. Nekdanji hmeljski in zadružni domovi svoje funkcije ne opravljajo več. Preurejeni so v stanovanja ali poslovne objekte (zadružne trgovine, pisarne…). Za sušilnice, ki jih je težko ohraniti, vendar pa so zanimive iz gradbeno razvojnega in tipološkega vidika, predlagamo tako imenovano arhivsko varstvo, ki obsega detajlno fotodokumentacijo in izdelavo arhitekturnih posnetkov. 20595 27063 27272 Dobrič 8, sušilnica za hmelj s kozolcem Miklavž pri Taboru – Sušilnica za hmelj domačije Miklavž pri Taboru 32 Podkraj pri Žalcu 12, sušilnica za hmelj s hišo Podlog v Savinjski dolini – Domačija Podlog v Savinjski dolini 18 Velika Pirešica – Sušilnica za hmelj na domačiji Velika Pirešica 23 Tabela 2: Hmeljske sušilnice, predlagane za arhivsko varstvo. Določeni arhitekturni posnetki hmeljskih sušilnic se že nahajajo v raziskovalni nalogi Hmeljske sušilnice v Savinjski dolini dijakov Srednje tehniške šole Celje (Župevc, Furman, 1992). ■ 10 Hmeljska pot ■ Splošno Slika 5: Primer arhitekturnega posnetka sušilnice (Župevc, Furman, 1992). Zaradi velikega finančnega vložka pa je težko izvedljivo arhivsko varstvo za velike, skoraj industrijske objekte, ki pa so zelo zanimivi z vidika varovanja tehniške dediščine. Tak primer velike sušilnice je sušilnica v Latkovi vasi 119, ter objekti ob hiši Rimska cesta 32 v Šempetru v Savinjski dolini (EŠD 24337). 4. Pravno varstvo Obravnavane občine v projektu Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini – Hmeljska pot: Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec so nekdaj spadale pod upravno območje Občine Žalec. Po razdružitvi občine Žalec na več enot je v letu 2008 ZVKDS OE Celje za vse novo nastale občine posredoval strokovne zasnove varstva, ki jih je pripravil za območje obravnave prostorskega akta na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur.l. RS, št. 16/08, 123/08). Ta v prehodnih določbah v svojem 131. členu določa: »Obstoječi varstveni režim ter druga merila in pogoji za izvedbo posegov v prostor se do določitve varstvenih območij dediščine iz 25. člena tega zakona in sprejetja prostorskih aktov, pripravljenih ob upoštevanju določb tega zakona, upoštevajo za enote dediščine, ki so vključene v Strokovne zasnove varstva.« Strokovne zasnove je v tem času treba upoštevati tudi pri vsaki spremembi prostorskih planskih in izvedbenih aktov. Vendar pa nekatere od obravnavanih občin v svoje planske dokumente niso vključile strokovnih zasnov varstva, tako da je področje kulturne dediščine slabo varovano. Z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov v Grajski vasi (Ur.l. RS, št. 101/00) je navedena le sušilnica: Grajska vas – Sušilnica za hmelj na domačiji Grajska vas 20 (EŠD 15440). Ostale obravnavane sušilnice so varovane kot enote z lastnostmi kulturne dediščine. 5. Zaključek Raziskava hmeljskih sušilnic za izvedbo projekta Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini – Hmeljska pot je razkrila dejansko stanje objektov na terenu. Dejstvo je, da je hmeljarstvo kot kmetijska panoga zaradi gospodarsko in družbeno razvojnih razmer izgubilo na svojem pomenu. Časi, ko je cvetelo hmeljarstvo, so dokončno minili. Hmeljske sušilnice, ki so še ostale in še delujejo, so se seveda prilagodile novim načinom gospodarjenja. Kjer se s hmeljarstvom ne ukvarjajo več, so sušilnicam namenili novo funkcijo. ■ 11 Hmeljska pot ■ Splošno V veliki meri jih ne vzdržujejo ali pa so jih porušili. Vse to je seveda le odraz razvoja panoge, ki nam omogoča preučevanje s hmeljarstvom povezanega načina življenja skozi desetletja. V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki se nahaja v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (EŠD 15862), se v petih nadstropjih nekdanje sušilnice za hmelj že nahaja skrbno in sodobno urejen muzejski prikaz hmeljarstva in pivovarstva. Vendar pa je odločitev in izvedba projekta Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini – Hmeljska pot mogoče zadnja možnost, da se ohranijo nekatere hmeljske sušilnice in situ. Ohranitev je zelo pomembna iz vzgojno pedagoškega vidika, saj bodo mlade generacije lahko na konkretnih primerih videle in razumele pridelavo hmelja ter preko tega bolje spoznale in spoštovale dediščino prednikov5. Seveda pri projektu ni zanemarljiv turistični vidik ter s tem povezana promocija podeželja. 6. Viri in literatura 5 Baš, A. (1970/71): Obiranje hmelja na kmečkih posestvih v Savinjski dolini. Slovenski etnograf 40/41, str. 71–98. Baš, F. (1925): Hmeljarstvo v Savinjski dolini. Geografski vestnik, Ljubljana 1925, str. 42. Dokumentacija ZVKDS, OE Celje (več elaboratov: NC 426/97/98, NC 474/99, NC 102/81, NC 221/87, NC 430/98, NC 424/97, NC 403/96). Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Žalec: Študija izvedljivosti projekta (Oddelek za etnologijo in kulturna antropologijo, Filozofska fakulteta, 2006). Fototeka ZVKDS, OE Celje. Internet 1: http://www.trebnik.com (dostop 14.01.2013) Internet 2: http://www.hmezad.si/hmelj (dostop 21.03.2013) Internet 3: http://sl.wikipedia.org/wiki/Hmeljarstvo (dostop 09.01.2013) Internet 4: http://www.rtvslo.si/lokalne–novice/slovenski–hmelj–bodo–obirali–predvsem– romuni/ (dostop 08.03.2013) http://www.td–sempeter.si/sl/ekomuzej/hmelj (dostop 17.01.2013) Ožir, Š. (2013): Po blišču le še Hmezadovo pogorišče. Novi tednik, 14, 07.03.2013, str. 36. Pravilnik o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Ur. l. RS, št. 57/2011). Register kulturne dediščine http://rkd.situla.org/ in http://giskds.situla.org/evrd/ Slovenski etnološki leksikon (SEL), Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. SI_ZAC/0025, Zgodovinski arhiv Celje, Občina Celje–okolica 1820–1935, a.š. 1, Gradbene zadeve, Babno,Vincenc Janič, gospodarsko poslopje s hmeljsko sušilnico, sig. I/5, 1902. Župevc,M., Furman,G. (1992): Hmeljske sušilnice v Savinjski dolini. Raziskovalna naloga. Srednja tehniška šola Celje. V sušilnici za hmelj na domačiji Andraž nad Polzelo 41 (EŠD 29870) že potekajo predstavitve za osnovnošolce. ■ 12 Hmeljska pot ■ Splošno 7. Seznam hmeljskih sušilnic vključenih v projekt Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini – Hmeljska pot EŠD 15439 19695 20469 20471 21052 22603 22611 22637 22664 20254 20410 20465 22625 22607 22623 22666 15440 20261 24812 26916 26931 24569 27067 26902 26913 26918 Enota Grajska vas – Gospodarsko poslopje na domačiji Grajska vas 27 Zgornje Gorče – Kozolec na domačiji Zgornje Gorče 12 Zgornje Gorče – Kašča na domačiji Zgornje Gorče 1 Zgornje Gorče – Sušilnica za hmelj na domačiji Zgornje Gorče 11 Šentrupert pri Braslovčah – Kozolec na domačiji Šentrupert 29 Podvrh – Svinjak s sušilnico za hmelj na domačiji Podvrh 16 Parižlje – Domačija Parižlje 29 Letuš – Kašča s sušilnico za hmelj na domačiji Letuš 23 Orla vas – Domačija Orla vas 32 Grajska vas – Hmeljarski dom Gomilsko – Sušilnica za hmelj na domačiji Gomilsko 60 Spodnje Gorče – Kašča s sušilnico za hmelj domačije Spodnje Gorče 11 Gomilsko – Domačija Gomilsko 33 Parižlje – Domačija Parižlje 8 Glinje pri Braslovčah – Domačija Glinje 1 Zakl pri Braslovčah – Sušilnica za hmelj na domačiji Zakl 13 Grajska vas–Sušilnica za hmelj na domačiji Grajska vas 20 Grajska vas – Sušilnica za hmelj na domačiji Grajska vas 33 Polzela – Hiša Polzela 88 Andraž nad Polzelo – Zidanica na domačiji Andraž nad Polzelo 64 a Breg pri Polzeli – Domačija Breg pri Polzeli 14 Andraž 112, sušilnica za hmelj s svinjaki Založe 62 , sušilnica za hmelj Polzela – Vaško jedro, Polzela 87 Podvin pri Polzeli – Zadružna sušilnica za hmelj Andraž 4, sušilnica za hmelj Andraž 121, sušilnica za hmelj Dobrič 8, sušilnica za hmelj s kozolcem Latkova vas 119, zadružna sušilnica Andraž nad Polzelo – Domačija Andraž nad Polzelo 109 Andraž nad Polzelo – Sušilnica za hmelj na domačiji Andraž nad Polzelo 47 Dobrič – Kašča na domačiji Dobrič 27 Primerno Interes lastnika Občina – – Braslovče – – Braslovče – – Braslovče – – Braslovče – – Braslovče – porušeno Braslovče – porušeno Braslovče – – Braslovče – porušeno Braslovče + 0 Braslovče + – Braslovče + + Braslovče + 0 Braslovče +– 0 Braslovče +– 0 Braslovče +– + Braslovče ++ 0 Braslovče ++ + Braslovče – + Polzela – porušeno Polzela – porušeno Polzela – – Polzela – +– Polzela + +– Polzela + + Polzela + +– Polzela + + Polzela + 0 arh.v. Polzela + 0 Polzela +– 0 Polzela +– +– 0 + Polzela Polzela ■ 13 Hmeljska pot ■ Splošno EŠD Enota Primerno Interes lastnika 27266 Založe – Domačija Založe 61 Dobrič 26, sušilnica za hmelj z gospodarskim poslopjem Andraž 106, sušilnica za hmelj s kaščo Dobrič – Domačija Dobrič 24 Dobrič – Zadružna sušilnica za hmelj Ločica ob Savinji – Domačija Ločica ob Savinji 11 Ločica ob Savinji – Brinškova domačija Andraž nad Polzelo – Sušilnica za hmelj na domačiji Andraž nad Polzelo 41 Marija Reka – Sušilnica za hmelj na domačiji Marija Reka 69 Sušilnica se je podrla, hmeljarstvo do leta 1969 Kaplja vas pri Preboldu – Sušilnica za hmelj na domačiji Kaplja vas 24 Kaplja vas 28, sušilnica s kozolcem Latkova vas 119: Zadružni dom Kaplja vas – Kovačev kozolec s sušilnico Matke – Mlin na domačiji Matke 55 Kapla – Kozolec na domačiji Kapla 36 Miklavž pri Taboru – Sušilnica za hmelj domačije Miklavž pri Taboru 32 Ojstriška vas – Sušilnica za hmelj na domačiji Ojstriška vas 30 Črni Vrh pri Taboru – Sušilnica na domačiji Črni Vrh 26 Kapla – Domačija Kapla 46 Črni Vrh pri Taboru – Sušilnica na domačiji Črni Vrh 19 Loke pri Taboru – Domačija Loke 27 Pondor – Hiša Pondor 5 Kapla – Sušilnica za hmelj na domačiji Kapla 19 Kapla – Domačija Kapla 58 Kapla – Sušilnica za hmelj na domačiji Kapla 32 Ojstriška vas – Sušilnica za hmelj na domačiji Ojstriška vas 24 Miklavž pri Taboru 11, kozolec s sušilnico za hmelj Vransko – Domačija Vransko 19 Selo pri Vranskem 7, sušilnica za hmelj Prekopa – Domačija Prekopa 40 Šempeter v Savinjski dolini – Hiša Rimska cesta 32 Pernovo – Kozolec s sušilnico na domačiji Pernovo 2 Ponikva pri Žalcu – Hiša Ponikva pri Žalcu 1 Studence – Kašča na domačiji Studence 2 +– +– +– ++ ++ ++ ++ + 0 0 + + + + Polzela ++ + Polzela – porušeno Prebold + + + +– +– – + 0 0 0 + – Prebold – + arh.v. Tabor – – – – – + + + + 0 0 – +– 0 0 +– +– +– Tabor + + – +– ++ – – – – + 0 – 0 + – Tabor porušeno Žalec +– – Žalec 9294 26919 27031 29591 29870 25021 24712 24708 25155 20576 20595 21049 21436 21599 24461 24353 20653 21431 24356 24464 24465 20426 29871 24337 27052 27083 27095 Občina Polzela Polzela Polzela Polzela Polzela Polzela Prebold Prebold Prebold Prebold Tabor Tabor Tabor Tabor Tabor Tabor Tabor Tabor Tabor Tabor Vransko Vransko Vransko Žalec Žalec ■ 14 Hmeljska pot ■ Splošno EŠD Enota Primerno Interes lastnika 27101 27269 Šempeter v Savinjski dolini – Vaško jedro / Hmeljarski dom Zabukovica – Zidanica na domačiji Zabukovica 141 – – – +– 10427 23943 27082 27086 27272 23991 27049 27068 27080 27097 27259 27375 27379 491 15862 27063 27421 29877 Podkraj pri Žalcu 12, hmeljska sušilnica s hišo Žalec – Hiša Celjska 6 Arja vas – Vas /Arja vas 15 Ponikva pri Žalcu – Domačija Ponikva pri Žalcu 34 Ponikva pri Žalcu – Šoštarjeva sušilnica za hmelj Velika Pirešica – Sušilnica za hmelj na domačiji Velika Pirešica 23 Gotovlje – Domačija Gotovlje 145 Pernovo – Domačija Pernovo 14 Podvin pri Žalcu – Sušilnica za hmelj na domačiji Podvin 13 Pongrac – Kozolec na domačiji Pongrac 61 Studence – Sušilnica za hmelj na domačiji Studence 38 Zavrh pri Galiciji – Domačija Zavrh pri Galiciji 15 Arja vas – Hiša Arja vas 69 Petrovče – domačija Petrovče 100 Novo Celje – Dvorec Žalec – Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Podlog v Savinjski dolini – Domačija Podlog v Savinjski dolini 18 Žalec – Hiša Šlandrov trg 33 Galicija – Vebrova sušilnica za hmelj – + + + + +– arh.v. Občina Žalec Žalec Žalec 0 + +– +– Žalec + +– +– +– +– +– +– +– +– ++ ++ 0 arh.v. Žalec 0 – + 0 0 0 0 0 0 + Žalec ++ ++ ++ + arh.v. Žalec 0 + Žalec Žalec Žalec Žalec Žalec Žalec Žalec Žalec Žalec Žalec Žalec Žalec Žalec Žalec ■ 15 Hmeljska pot ■ Splošno Občina Braslovče ■ 16 pot ■ Braslovče Splošno HmeljskaHmeljska pot ■ Občina Pravno varstvo Občina Braslovče, ki je v elaboratu predstavljena podrobneje ima kulturno dediščino varovano z: - Odlokom o prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 46/2011) ter s - Prostorskim redom Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/2008). Enote kulturne dediščine v občini Braslovče, ki so vključene v RKD in povezane s hmeljarstvom EŠD 22623 22625 20410 15440 20261 20254 22637 22607 20465 21052 22666 20469 20471 19695 Enota Glinje pri Braslovčah – Domačija Glinje 1 Gomilsko – Domačija Gomilsko 33 Gomilsko – Sušilnica za hmelj na domačiji Gomilsko 60 Grajska vas – Sušilnica za hmelj na domačiji Grajska vas 20 Grajska vas – Sušilnica za hmelj na domačiji Grajska vas 33 Grajska vas – Hmeljarski dom Letuš – Kašča s sušilnico za hmelj na domačiji Letuš 23 Parižlje – Domačija Parižlje 8 Spodnje Gorče – Kašča s sušilnico za hmelj domačije Spodnje Gorče 11 Šentrupert pri Braslovčah – Kozolec na domačiji Šentrupert 29 Zakl pri Braslovčah – Sušilnica za hmelj na domačiji Zakl 13 Zgornje Gorče – Kašča na domačiji Zgornje Gorče 1 Zgornje Gorče – Sušilnica za hmelj na domačiji Zgornje Gorče 11 Zgornje Gorče – Kozolec na domačiji Zgornje Gorče 12 Primerno +– + + ++ Interes lastnika 0 0 – 0 ++ + + – +– + 0 – 0 + – – +– + – – – – – – Enote kulturne dediščine v občini Braslovče, ki bodo izbrisane iz RKD (zaradi slabega gradbenega stanja ali porušitve) EŠD 15439 22664 22611 22603 20241 21052 20471 19695 Enota Grajska vas – Gospodarsko poslopje na domačiji Grajska vas 27 Orla vas – Domačija Orla vas 32 Parižlje – Domačija Parižlje 29 Podvrh – Svinjak s sušilnico za hmelj na domačiji Podvrh 16 Podvrh – Sušilnica za hmelj na domačiji Podvrh 35 Šentrupert pri Braslovčah – Kozolec na domačiji Šentrupert 29 Zgornje Gorče – Sušilnica za hmelj na domačiji Zgornje Gorče 11 Zgornje Gorče – Kozolec na domačiji Zgornje Gorče 12 Primerno – Interes lastnika – – – – porušeno porušeno porušeno – – porušeno porušeno – – – porušeno ■ 17 Hmeljska pot ■ Splošno Občina Polzela ■ 18 Hmeljska ■ Splošno Hmeljska pot ■ pot Občina Polzela Pravno varstvo Občina Polzela, ki je v elaboratu predstavljena podrobneje ima kulturno dediščino varovano z: - Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Žalec (Ur.l. RS, št. 89/98, 43/00, 124/03) ter s - Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Polzela (Ur.l. RS, št. 96/11). Enote kulturne dediščine v občini Polzela, ki so vključene v RKD in povezane s hmeljarstvom EŠD 29870 26913 26902 9294 26918 26919 27031 29591 27067 24569 24812 24569 27266 Enota Andraž nad Polzelo – Sušilnica za hmelj na domačiji Andraž nad Polzelo 41 Andraž nad Polzelo – Sušilnica za hmelj na domačiji Andraž nad Polzelo 47 Andraž nad Polzelo – Domačija Andraž nad Polzelo 109 Dobrič – Domačija Dobrič 24 Dobrič – Kašča na domačiji Dobrič 27 Dobrič – Zadružna sušilnica za hmelj Ločica ob Savinji – Domačija Ločica ob Savinji 11 Ločica ob Savinji – Brinškova domačija Podvin pri Polzeli – Zadružna sušilnica za hmelj Polzela – Vaško jedro Polzela – Hiša Polzela 88 Polzela – Vaško jedro, Polzela 87 Založe – Domačija Založe 61 Primerno ++ Interes lastnika + +– 0 +– ++ +– ++ ++ ++ + – 0 + + + + + + + + +– +– + Objekti v občini Polzela, ki nimajo lastnosti dediščine, vendar so zanimivi z vidika razumevanja razvoja hmeljarstva Enota Andraž 4, sušilnica za hmelj Andraž 106, sušilnica za hmelj s kaščo Andraž 112, sušilnica za hmelj s svinjaki Andraž 121, sušilnica za hmelj Dobrič 8, sušilnica za hmelj s kozolcem Dobrič 26, sušilnica za hmelj z gospodarskim poslopjem Založe 62, sušilnica za hmelj Primerno + +– – + + +– – Interes lastnika +– 0 – + 0 arh.v. 0 +– Enote kulturne dediščine v občini Polzela, ki bodo izbrisane iz RKD (zaradi slabega gradbenega stanja ali porušitve) EŠD 26916 26931 Enota Primerno Andraž nad Polzelo – Zidanica na domačiji Andraž nad – Polzelo 64 a Breg pri Polzeli – Domačija Breg pri Polzeli 14 – Interes lastnika porušeno porušeno ■ 19 Hmeljska pot ■ Splošno Občina Prebold ■ 20 Hmeljska pot ■ Splošno Hmeljska pot ■ Občina Prebold Pravno varstvo Občina Prebold, ki je v elaboratu predstavljena podrobneje ima kulturno dediščino varovano z: - Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Žalec (Ur.l. RS, št. 89/98, 43/00, 124/03), - Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Prebold (Ur.l. RS, št. 58/04) ter s - Odlokom o Izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta Občine Prebold (Ur.l. RS, št. 43/10). Enote kulturne dediščine v občini Prebold, ki so vključene v RKD in povezane s hmeljarstvom EŠD 24712 24708 25155 Enota Primerno Kaplja vas pri Preboldu – Sušilnica za hmelj na domačiji + Kaplja vas 24 Kaplja vas – Kovačev kozolec s sušilnico +– Matke – Mlin na domačiji Matke 55 +– Interes lastnika + 0 + Objekti v občini Prebold ki nimajo lastnosti dediščine, vendar so zanimivi z vidika razumevanja razvoja hmeljarstva Enota Kaplja vas 28, sušilnica s kozolcem Latkova vas 119: Zadružni dom Primerno + + Interes lastnika 0 0 Enote kulturne dediščine v občini Prebold, ki bodo izbrisane iz RKD (zaradi slabega gradbenega stanja ali porušitve) EŠD 25021 Enota Primerno Marija Reka – Sušilnica za hmelj na domačiji Marija Reka – 69 Sušilnica se je podrla, hmeljarstvo do leta 1969 Interes lastnika porušeno ■ 21 Hmeljska pot ■ Splošno Občina Tabor ■ 22 Hmeljska ■ Splošno Hmeljska pot ■pot Občina Tabor Pravno varstvo Občina Tabor, ki je v elaboratu predstavljena podrobneje ima kulturno dediščino varovano z: - Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Žalec (Ur.l. RS, št. 89/98, 43/00, 124/03) ter s - Odlokom o spremembah in dopolnitvah srednjeročnega plana... za območje občine Tabor, dopolnitev 2007 (Ur. l. RS št. 83/08). Enote kulturne dediščine v občini Tabor, ki so vključene v RKD in povezane s hmeljarstvom EŠD 24461 21436 21431 24464 20576 21599 24356 20595 24465 21049 24353 20653 Enota Črni Vrh pri Taboru – Sušilnica na domačiji Črni Vrh 19 Črni Vrh pri Taboru – Sušilnica na domačiji Črni Vrh 26 Kapla – Sušilnica za hmelj na domačiji Kapla 19 Kapla – Sušilnica za hmelj na domačiji Kapla 32 Kapla – Kozolec na domačiji Kapla 36 Kapla – Domačija Kapla 46 Kapla – Domačija Kapla 58 Miklavž pri Taboru – Sušilnica za hmelj domačije Miklavž pri Taboru 32 Ojstriška vas – Sušilnica za hmelj na domačiji Ojstriška vas 24 Ojstriška vas – Sušilnica za hmelj na domačiji Ojstriška vas 30 Loke pri Taboru – Domačija Loke 27 Pondor – Hiša Pondor 5 Primerno – – + + – – + – arh.v. Interes lastnika +– 0 +– +– – – +– + + + – 0 – + 0 0 Objekti v občini Tabor, ki nimajo lastnosti dediščine, vendar so zanimivi z vidika razumevanja razvoja hmeljarstva Enota Miklavž pri Taboru 11, kozolec s sušilnico za hmelj Primerno + Interes lastnika 0 ■ 23 Hmeljska pot ■ Splošno Občina Vransko ■ 24 Hmeljska pot ■ Splošno Hmeljska pot ■ Občina Vransko Pravno varstvo Občina Vransko, ki je v elaboratu predstavljena podrobneje ima kulturno dediščino varovano z: - Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Žalec (Ur.l. RS, št. 89/98, 43/00, 124/03) ter s - Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vransko (Ur.l. RS, št. 38/08). Enote kulturne dediščine v občini Vransko, ki so vključene v RKD in povezane s hmeljarstvom EŠD 29871 20426 Enota Prekopa – Domačija Prekopa 40 Vransko – Domačija Vransko 19 Primerno ++ – Interes lastnika + – Objekti v občini Vransko, ki nimajo lastnosti dediščine, vendar so zanimivi z vidika razumevanja razvoja hmeljarstva Enota Selo pri Vranskem 7, sušilnica za hmelj Primerno +– Interes lastnika 0 ■ 25 Hmeljska pot ■ Splošno Občina Žalec ■ 26 Hmeljska pot ■ Splošno Hmeljska pot ■ Občina Žalec Pravno varstvo Občina Žalec, ki je v elaboratu predstavljena podrobneje ima kulturno dediščino varovano z: - Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Žalec (Ur.l. RS, št. 89/98, 43/00, 124/03). Enote kulturne dediščine v občini Žalec, ki so vključene v RKD in povezane s hmeljarstvom EŠD 23943 27375 29877 23991 491 27049 27379 27063 27068 27080 27083 27082 27086 27095 27097 27101 24337 27272 27269 27259 10427 27421 15862 Enota Arja vas – Vas /Arja vas 16 Arja vas – Hiša Arja vas 69 Galicija – Vebrova sušilnica za hmelj Gotovlje – Domačija Gotovlje 145 Novo Celje – Dvorec Pernovo – Domačija Pernovo 14 Petrovče – domačija Petrovče 100 Podlog v Savinjski dolini – Domačija Podlog v Savinjski dolini 18 Podvin pri Žalcu – Sušilnica za hmelj na domačiji Podvin 13 Pongrac – Kozolec na domačiji Pongrac 61 Ponikva pri Žalcu – Hiša Ponikva pri Žalcu 1 Ponikva pri Žalcu – Domačija Ponikva pri Žalcu 34 Ponikva pri Žalcu – Šoštarjeva sušilnica za hmelj Studence – Kašča na domačiji Studence 2 Studence – Sušilnica za hmelj na domačiji Studence 38 Šempeter v Savinjski dolini – Vaško jedro / Hmeljarski dom Šempeter v Savinjski dolini – Hiša Rimska cesta 32 Velika Pirešica – Sušilnica za hmelj na domačiji Velika Pirešica 23 Zabukovica – Zidanica na domačiji Zabukovica 141 Zavrh pri Galiciji – Domačija Zavrh pri Galiciji 15 Žalec – Hiša Celjska 6 Žalec – Hiša Šlandrov trg 33 Žalec – Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Primerno + +– ++ +– ++ +– +– ++ Interes lastnika + 0 + 0 0 – 0 + +– + +– – + + – +– – 0 +– +– +– – 0 – – + – 0 – +– + ++ ++ +– 0 0 0 + Objekti v občini Žalec, ki nimajo lastnosti dediščine, vendar so zanimivi z vidika razumevanja razvoja hmeljarstva Enota Podkraj pri Žalcu 12, hmeljska sušilnica s hišo Primerno – Interes lastnika +– Enote kulturne dediščine v občini Žalec, ki bodo izbrisane iz RKD (zaradi slabega gradbenega stanja ali porušitve) EŠD 27052 Enota Pernovo – Kozolec s sušilnico na domačiji Pernovo 2 Primerno – Interes lastnika porušeno ■ 27 Hmeljska pot ■ Splošno ■ 28
© Copyright 2024