Restavriranje sklede za sadje s pomočjo 3D - IB

Restavriranje sklede za sadje
s pomočjo 3D-tehnologije
Janja Slabe
Narodni muzej Slovenije
Restavriranje
z
natisnjenimi
fragmenti
Predrti skledi za sadje na nogi iz zbirke
porcelana v Narodnem muzeju Slovenije
sta bili že restavrirani v preteklosti,
vendar je staro lepilo z leti začelo
popuščati in skledi razpadati. Nekaj
fragmentov je manjkalo, nekateri so bili
nadomeščeni z mavcem, pri eni posodi
je bila noga oblikovana iz polnega kosa
lesa in poslikana kot da je perforirana,
pri drugi posodi pa je bila ohranjena le
polovica noge. Zaradi popuščanja lepila
so se robovi mavčnih dodanih delov
poškodovali, noga pa je bila nekoliko
višja kot bi morala biti, zato se nismo
odločili, da bi te dele zlepili nazaj. Skledi
sta močno perforirani in okrašeni z
zlatimi črtami in modrimi listki, celo
je samo dno. Izdelovanje novih
manjkajočih delov bi zahtevalo
dolgotrajen in kompliciran postopek
restavriranja. Tako se je pomoč 3Dtehnologije skeniranja in tiskanja, ki jo
je predlagala Kaja Antlej iz
IB-PROCADD zdela idealna rešitev.
Postopek skeniranja in tiskanja
predstavlja na plakatu 3D tehnologija
kot podpora pri konservatorskorestavratorskih posegih. V
nadaljevanju pa predstavljam postopek
restavriranja.
Skledi manjka dobra polovica noge in nekaj manjših
fragmentov. V preteklosti je že bila restavrirana. Na
dnu sklede je na fotografiji vidno staro porjavelo
lepilo.
Skledi manjka več manjših fragmentov in ves spodnji
del noge. V preteklosti je bila za tisti čas mojstrsko
restavrirana. Manjkajoče fragmente so nadomestili z
mavcem, nogo pa z lesom.
Ostanki starega restavriranja iz mavca in leseno
osnovo za nogo, ki so jo poslikali kot da je noga
perforirana. Je nekoliko previsoka, mavec na stiku s
porcelanom je okrušen.
Prah, ki se uporablja za tiskanje se v vodi strdi,
natisnjeni deli pa se v vodi zmehčajo. V vodi strjen
prah je precej trši od tiskanega, ima gostejšo
strukturo in bolj intenzivno belo barvo.
Testno utrjevanje natisnjenih delov z Aralditom 2020,
ki ga uporabljamo za restavriranje porcelana in stekla.
Prvi nanos se vpije, drugi ostane na površini in ustvari
videz glazure.
Araldit 2020 prodre v globino natisnjenega dela
približno 2 mm, zato je potrebno natisnjene dele
utrditi z vseh strani.
Neutrjen natisnjen del enostavno prilagodimo
originalu z odvzemanjem materiala s skalpelom.
Če ima original prelome pod različnimi koti mu težje
prilagodimo natisnjeni del, tam je potrebno odvzeti
nekoliko več materiala.
Natisnjen del se dobro prilega tam, kjer so prelomi
skoraj pod enakim kotom glede na os predmeta in ne
tvorijo »ključavnic«.
Dopolnjevanje stikov med natisnjenim delom in
originalom ter manjših poškodb na originalu s prahom
za tiskanje namočenim v vodi.
Dopolnitve narejene z namočenim prahom za tiskanje
najprej oblikujemo s skalpelom nato še s finim
brusnim papirjem, če je potrebno. Prah zmočen z
vodo je trši od natisnjenega dela in bolj bel.
Natisnjene dele in dopolnitve utrdimo z Aralditom
2020, nanašamo ga s čopičem, nanašanje traja dokler
material vpija Araldit.
Po utrjevanju z Aralditom 2020, ko se površina posuši,
sledi slikanje, v našem primeru zlatih črt. Pomagamo si
lahko z rahlo risbo s svinčnikom. Če podlaga ni dobro in
enotno utrjena z Aralditom 2020 neenakomerno vpija
poslikavo in linije se lahko razlijejo.
Nanašanje rahlo obarvanega Araldita 2020, ki ustvari
vtis glazure čez poslikavo.
Podoba ene od skled za sadje na nogi po končanem
restavriranju. 3D tehnologija s tiskanjem fragmentov
konservatorju-restavratorju olajša delo in občutno
skrajša postopek restavriranja.
Stanje
skled
za sadje
na nogi
Testiranje
novega
materiala
Prilagajanje
natisnjenih
fragmentov
Dopolnjevanje
in
utrjevanje
Toniranje
z
Aralditom
2020
IB-PROCADD d.o.o.
Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana
Tel.: +386 (0)1 565 72 54
Mob.: +386 (0)41 657 928
e-pošta: [email protected],
Spletna stran: www.3Dt.si
Oblikovanje: Kaja Antlej, Fotografije: Janja Slabe, maj 2011