3D-tehnologije kot podpora pri konservatorsko-restavratorskih posegih Kaja Antlej, Kristjan Celec, Menaf Sinani, Erazem Mirtiè, Darja Ljubiè IB-PROCADD d.o.o. Izdelava manjkajoèih delov sklede za sadje na nogi s pomoèjo 3D-tehnologij 3D-tehnologije se danes vse pogosteje uporabljajo pri dokumentiranju, analiziranju in predstavitvah dedišèine. Tudi konservatorsko-restavratorske posege si brez njih težko predstavljamo, kar orisujejo mnogi projekti izvedeni tako v Sloveniji kot v svetu. S 3D-digitalizacijo namreè na nedestruktiven naèin zajamemo obliko in teksturo predmeta dedišèine, kar zagotavlja varno rokova- nje z gradivom. Podatke lahko uporabimo v virtualnem okolju ali pa s pomoèjo 3D-tiska brez uporabe kalupa izdelamo fizièno kopijo. Uporabnost 3D-tehnologij pri konservatorsko-restavratorskih posegih na muzejskem keramiènem gradivu smo preverili na predmetu skleda za sadje na nogi, ki ga v zbirki porcelana hrani Narodni muzej Slovenije. Na podlagi pridobljenih poda- tkov, so bili izdelane 3D-natisnjene kopije manjkajoèih fragmentov. Te so bile nato uporabljene neposredno pri restavriranju predmeta. Skledo za sadje na nogi je restavrirala Janja Slabe iz Oddelka za konserviranje in restavriranje v Narodnem muzeju Slovenije. Postopek je predstavljen na njenem plakatu Restavriranje sklede za sadje s pomoèjo 3D-tehnologije. Skleda za sadje na nogi je izdelana iz porcelana (Dunajska porcelanska manufaktura). Njena datacija sega v konec 18. - zaèetek 19. stoletja. Predmet hrani Narodni muzej Slovenije v dveh primerkih. Vsaka od skled ima razliène poškodbe. Pri eni je ohranjena tretjina podstavka (slika zgoraj), pri drugi podstavek ni ohranjen (slika levo). Tej skledi manjka tudi velik del perforacije košarice. Skleda je moèno perforirana, zato bi izdelovanje novih manjkajoèih delov zahtevalo dolgotrajen in kompliciran postopek restavriranja. Tako smo se odloèili, da proces izboljšamo z uporabo 3D-tehnologij. Izdelava rekonstrukcije za potrebe restavriranja se je prièela s 3D-digitalizacijo. Oblika predmeta (višina: 13,5 cm, premer: 21 cm) je bila zajeta s 3D-roènim laserskim skenerjem (rdeèa svetloba). 3D-skener z izraèunavanjem èasa poti, ki jo laserski žarek opravi do predmeta, v digitalni obliki izriše njegovo površje. Pike na sliki predstavljajo referenène toèke, s katerimi se naprava pozicionira v prostoru. 3D-skenogram je potrebno še obdelati: odstraniti šume, zapreti površja... Na zgornji sliki sta vidna izrisa obeh predmetov v STL zapisu. Pri tem zapisu je površje 3D-modela sestavljeno iz majhnih trikotnikov. Na podlagi zbranih podatkov o obliki ohranjenih delov in odprtin (t.j. obmoèij manjkajoèih fragmentov), je bila izdelana 3D-raèunalniška rekonstrukcija veèjih manjkajoèih fragmentov. Zgornja slika prikazuje rekonstrukcijo dveh tretjin podstavka skupaj s 3D-skenogramom sklede. Leva slika prikazuje rekonstrukcijo celotnega podstavka, izdelano s pomoèjo podatkov tretjine podstavka. Izdelana je bila tudi rekonstrukcija perforiranega dela košare. Rekonstruiranih je bilo torej veè posameznih 3D-modelov (fragmentov): podstavek, tretjina podstavka, del perforacije in del ustja. Vsi fragmenti so bili izdelani v dveh razlièicah: kar najbolj približani obliki manjkajoèih delov; veèji od manjkajoèih delov in ravno zakljuèeni. Slika prikazuje le-te v obmoèju 3D-tiskanja. Virtualna rekonstrukcija je bila torej s postopkom 3Dtiska pretvorjena v fizièno obliko. Postopek poteka tako, da podatke o 3D-modelu 3D-tiskalnik najprej pretvori v 2D-slike posameznih slojev modela. Sama izdelava fiziènega modela s 3D-tiskalnikom nato poteka z izmeniènim dodajanjem veziva na tanek sloj praškastega gradiva podobnega mavcu. Postopek se ponavlja dokler ni po višini zgrajen celoten model. Ves èas izdelave vidimo le en sloj (debeline 0.089 mm) predmeta, saj so spodnji skriti v prahu. Ko je model izdelan, je odveèni prah potrebno odstraniti. Nezlepljen prah se lahko ponovno uporabi. Z razpihovanjem z modela odstranimo še zadnje ostanke odveènega prahu. Po tem, ko pridejo modeli iz 3D-tiskalnika, jih utrdimo s premazom. V našem primeru smo jih utrdili po zakljuèku restavriranja sklede. Vsi fizièni 3D-modeli so bili izdelani na enkrat (obmoèje 3D-tiskanja: 203 x 254 x 203 mm). Posamiène kopije manjkajoèih fragmentov (3D-modeli) so bile vkljuèene v postopek dopolnitve predmeta. dva razlièno poškodovana primerka predmeta skleda za sadje na nogi 3D-skeniranje raèunalniška rekonstrukcija neohranjenih delov 3D-tisk rekonstruiranih manjkajoèih fragmentov poobdelava (razpihovanje odveènega prahu) po 3D-tisku Projekt je nastal pod mentorstvom doc. dr. Mateje Kos iz Narodnega muzeja Slovenije v okviru programa raziskovalnega dela mlade raziskovalke Kaje Antlej. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. IB-PROCADD d.o.o. Dunajska cesta 106 1000 Ljubljana Tel.: +386 (0)1 565 72 54 Mob.: +386 (0)41 657 928 e-pošta: [email protected] Spletna stran: www.3Dt.si Oblikovanje plakata: Kaja Antlej, slike: Arhiv Narodnega muzeja Slovenije, IB-PROCADD d.o.o., maj 2011
© Copyright 2024