3D-tehnologije kot podpora pri
konservatorsko-restavratorskih posegih
Kaja Antlej, Kristjan Celec, Menaf Sinani, Erazem Mirtiè, Darja Ljubiè
IB-PROCADD d.o.o.
Izdelava
manjkajoèih
delov sklede
za sadje
na nogi
s pomoèjo
3D-tehnologij
3D-tehnologije se danes vse pogosteje
uporabljajo pri dokumentiranju, analiziranju in predstavitvah dedišèine. Tudi
konservatorsko-restavratorske posege
si brez njih težko predstavljamo, kar
orisujejo mnogi projekti izvedeni tako v
Sloveniji kot v svetu. S 3D-digitalizacijo
namreè na nedestruktiven naèin
zajamemo obliko in teksturo predmeta
dedišèine, kar zagotavlja varno rokova-
nje z gradivom. Podatke lahko uporabimo v virtualnem okolju ali pa s pomoèjo
3D-tiska brez uporabe kalupa izdelamo
fizièno kopijo. Uporabnost 3D-tehnologij
pri konservatorsko-restavratorskih
posegih na muzejskem keramiènem
gradivu smo preverili na predmetu
skleda za sadje na nogi, ki ga v zbirki
porcelana hrani Narodni muzej
Slovenije. Na podlagi pridobljenih poda-
tkov, so bili izdelane 3D-natisnjene
kopije manjkajoèih fragmentov. Te so
bile nato uporabljene neposredno pri
restavriranju predmeta. Skledo za sadje
na nogi je restavrirala Janja Slabe iz
Oddelka za konserviranje in
restavriranje v Narodnem muzeju
Slovenije. Postopek je predstavljen na
njenem plakatu Restavriranje sklede
za sadje s pomoèjo 3D-tehnologije.
Skleda za sadje na nogi je izdelana iz porcelana
(Dunajska porcelanska manufaktura). Njena datacija
sega v konec 18. - zaèetek 19. stoletja. Predmet hrani
Narodni muzej Slovenije v dveh primerkih.
Vsaka od skled ima razliène poškodbe. Pri eni je
ohranjena tretjina podstavka (slika zgoraj), pri drugi
podstavek ni ohranjen (slika levo). Tej skledi manjka
tudi velik del perforacije košarice.
Skleda je moèno perforirana, zato bi izdelovanje novih
manjkajoèih delov zahtevalo dolgotrajen in
kompliciran postopek restavriranja. Tako smo se odloèili, da proces izboljšamo z uporabo 3D-tehnologij.
Izdelava rekonstrukcije za potrebe restavriranja se je
prièela s 3D-digitalizacijo. Oblika predmeta (višina:
13,5 cm, premer: 21 cm) je bila zajeta s 3D-roènim
laserskim skenerjem (rdeèa svetloba).
3D-skener z izraèunavanjem èasa poti, ki jo laserski
žarek opravi do predmeta, v digitalni obliki izriše
njegovo površje. Pike na sliki predstavljajo referenène
toèke, s katerimi se naprava pozicionira v prostoru.
3D-skenogram je potrebno še obdelati: odstraniti
šume, zapreti površja... Na zgornji sliki sta vidna izrisa
obeh predmetov v STL zapisu. Pri tem zapisu je
površje 3D-modela sestavljeno iz majhnih trikotnikov.
Na podlagi zbranih podatkov o obliki ohranjenih delov
in odprtin (t.j. obmoèij manjkajoèih fragmentov), je
bila izdelana 3D-raèunalniška rekonstrukcija veèjih
manjkajoèih fragmentov.
Zgornja slika prikazuje rekonstrukcijo dveh tretjin
podstavka skupaj s 3D-skenogramom sklede. Leva
slika prikazuje rekonstrukcijo celotnega podstavka,
izdelano s pomoèjo podatkov tretjine podstavka.
Izdelana je bila tudi rekonstrukcija perforiranega dela
košare. Rekonstruiranih je bilo torej veè posameznih
3D-modelov (fragmentov): podstavek, tretjina
podstavka, del perforacije in del ustja.
Vsi fragmenti so bili izdelani v dveh razlièicah: kar
najbolj približani obliki manjkajoèih delov; veèji od
manjkajoèih delov in ravno zakljuèeni. Slika prikazuje
le-te v obmoèju 3D-tiskanja.
Virtualna rekonstrukcija je bila torej s postopkom 3Dtiska pretvorjena v fizièno obliko. Postopek poteka
tako, da podatke o 3D-modelu 3D-tiskalnik najprej
pretvori v 2D-slike posameznih slojev modela.
Sama izdelava fiziènega modela s 3D-tiskalnikom nato
poteka z izmeniènim dodajanjem veziva na tanek sloj
praškastega gradiva podobnega mavcu. Postopek se
ponavlja dokler ni po višini zgrajen celoten model.
Ves èas izdelave vidimo le en sloj (debeline 0.089 mm)
predmeta, saj so spodnji skriti v prahu. Ko je model
izdelan, je odveèni prah potrebno odstraniti. Nezlepljen prah se lahko ponovno uporabi.
Z razpihovanjem z modela odstranimo še zadnje
ostanke odveènega prahu. Po tem, ko pridejo modeli
iz 3D-tiskalnika, jih utrdimo s premazom. V našem primeru smo jih utrdili po zakljuèku restavriranja sklede.
Vsi fizièni 3D-modeli so bili izdelani na enkrat
(obmoèje 3D-tiskanja: 203 x 254 x 203 mm). Posamiène kopije manjkajoèih fragmentov (3D-modeli) so
bile vkljuèene v postopek dopolnitve predmeta.
dva razlièno
poškodovana
primerka
predmeta
skleda za
sadje na nogi
3D-skeniranje
raèunalniška
rekonstrukcija
neohranjenih
delov
3D-tisk
rekonstruiranih
manjkajoèih
fragmentov
poobdelava
(razpihovanje
odveènega
prahu)
po 3D-tisku
Projekt je nastal pod mentorstvom doc. dr. Mateje Kos iz Narodnega muzeja Slovenije v okviru programa raziskovalnega dela mlade raziskovalke
Kaje Antlej. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada.
IB-PROCADD d.o.o.
Dunajska cesta 106
1000 Ljubljana
Tel.: +386 (0)1 565 72 54
Mob.: +386 (0)41 657 928
e-pošta: [email protected]
Spletna stran: www.3Dt.si
Oblikovanje plakata: Kaja Antlej, slike: Arhiv Narodnega muzeja Slovenije, IB-PROCADD d.o.o., maj 2011