1. No category

TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE
LETNO POROČILO ZA LETO 2010
KAZALO
str.
1
1.1.
1.2.
1.3.
1.4.
2
2.1.
2.1.1.
2.1.2.
2.1.3.
2.1.4.
2.1.5.
2.1.6.
2.1.7.
2.1.8.
2.1.9.
2.1.10.
2.2.
2.3.
2.3.1.
2.3.2.
2.3.3.
2.4.
2.5.
2.6.
2.6.1.
2.6.2.
2.6.3.
2.7.
2.8.
2.9.
2.9.1.
2.9.2.
2.9.3.
2.9.4.
2.9.5.
2.9.6.
2.9.7.
2.10.
2.11.
2.11.1.
2.11.2.
2.12.
UVOD
1
PISMO DIREKTORJA
POROČILO NADZORNEGA SVETA
POUDARKI POSLOVANJA DRUŽBE V LETU 2010
KRONOLOGIJA POMEMBNEJŠIH DOGODKOV V LETU 2010
1
2
5
10
POSLOVNO POROČILO
11
PREDSTAVITEV DRUŽBE
OSEBNA IZKAZNICA DRUŽBE
LASTNIŠKA STRUKTURA
DEJAVNOSTI POSLOVANJA DRUŽBE
ORGANI DRUŽBE IN ZASTOPANJE
IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE
IZJAVA DIREKTORJA
ORGANIZACIJSKA STRUKTURA DRUŽBE
DELOVANJE SINDIKATA IN SVETA DELAVCEV
KAPITALSKE POVEZAVE Z DRUGIMI DRUŽBAMI
PREGLED RAZVOJA DRUŽBE
POSLOVNA POLITIKA DRUŽBE
SISTEMI VODENJA
KAKOVOST
RAVNANJE Z OKOLJEM
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
PROIZVODNJA
VZDRŽEVANJE
TRŽNI POLOŽAJ
POSLOVNO OKOLJE
PRODAJA
NAKUP
NALOŽBE
INFORMATIKA
ANALIZA POSLOVANJA
POSLOVANJE V LETU 2010
GLAVNE AKTIVNOSTI IN REALIZIRANI CILJI
ZAGOTAVLJANJE PLAČILNE SPOSOBNOSTI
ZAGOTALJANJE POTREBNIH FINANČNIH VIROV
KAPITALSKA USTREZNOST
STANJE ZADOLŽENOSTI
KAZALNIKI DRUŽBE
KOMUNICIRANJE Z JAVNOSTJO
NAČRTI ZA PRIHODNOST
CILJI ZA LETO 2011
DOLGOROČNI CILJI
POMEMBNI DOGODKI PO KONCU POSLOVNEGA LETA
12
12
12
13
13
14
15
16
16
17
17
18
19
19
21
23
25
26
27
27
27
28
28
31
34
34
35
35
35
36
37
38
40
40
40
41
42
3
3.1.
3.1.1.
3.1.2.
3.1.3.
3.1.4.
3.2.
3.3.
3.3.1.
3.3.2.
4
4.1.
4.2.
4.3.
4.4.
4.4.1.
4.4.2.
4.4.3.
4.4.4.
4.4.5.
4.5.
4.6.
4.7.
4.8.
4.9.
4.9.1.
4.9.2.
4.9.3.
4.9.4.
4.9.5.
POROČILO O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI
43
ODGOVORNOST DO ZAPOSLENIH
KADROVSKA POLITIKA
IZOBRAŽEVANJE
ŠTUDIJ OB DELU
ŠTIPENDIRANJE
ODGOVORNOST DO NARAVNEGA OKOLJA
ODGOVORNOST DO ŠIRŠE DRUŽBENE SKUPNOSTI
ODNOSI Z LOKALNO SKUPNOSTJO
SPONZORSTVA IN DONACIJE
43
43
43
44
44
44
44
45
45
RAČUNOVODSKI IZKAZI IN PRILOGA S POJASNILI
47
POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA
IZJAVA POSLOVODSTVA
UVODNA POJASNILA
UPRAVLJANJE S TVEGANJI
STRATEŠKO TVEGANJE
TRŽNA TVEGANJA
TVEGANJE DELOVANJA
FINANČNA TVEGANJA
REGULATORNA TVEGANJA
BILANCA STANJA
IZKAZ POSLOVEGA IZIDA
IZKAZ DENARNIH TOKOV
IZKAZ GIBANJA KAPITALA
POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
BILANCA STANJA
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IN IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA
IZKAZ DENARNIH TOKOV
IZKAZ GIBANJA KAPITALA
DRUGA POJASNILA
48
50
51
58
58
58
59
59
60
61
63
64
65
66
66
76
80
81
82
1 UVOD
1.1
PISMO DIREKTORJA
Spoštovani lastniki, člani NS, sodelavci, poslovni partnerji!
Poslovno leto 2010 za našo družbo žal ni bilo uspešno. Leto je zaznamoval velik
vzdrževalni poseg na parni turbini in generatorju, ki je trajal skoraj štiri mesece. Po
težavah z mehanskimi vibracijami na turbini, ki smo jih sicer sami odpravili,
turboagregat deluje še sedaj zelo dobro in zanesljivo. Stroj smo s tem pripravili na
vsaj sedemletno obratovanje brez predvidenih velikih novih vzdrževalnih posegov in
finančnih vložkov. Vsekakor smo cilj in vsebino remonta v celoti dosegli.
S še večjimi težavami in neplaniranimi finančnimi zahtevami smo se soočili na
področju ekoloških dajatev. Ministrstvo za okolje in prostor je novembra 2010
sprejelo novo Uredbo o okoljski dajatvi zaradi odlaganja odpadkov na odlagališča.
Posledica te uredbe je bil dvig stroškov za plačilo tone odloženega materiala iz 4 €
na 11 €. To je pomenilo samo v novembru in decembru porast stroškov iz planiranih
121.000 na 334.000 €.
Prav tako smo na osnovi Uredbe za odlaganje odpadkov in IPPC dovoljenja morali
ponovno izdati bančno garancijo v višini 1,787 mio € in na osnovi tega oblikovati
finančno rezervacijo. Na samo uredbo in način izračunavanja bančne garancije smo
na Agencijo RS za okolje podali uradno pritožbo, ki pa žal še do danes ni razrešena.
Porast teh neplaniranih ekoloških stroškov je bil tako velik, da v zadnjih dveh
mesecih zgolj z racionalizacijo poslovanja, tega nismo zmogli pokriti. Izkaz našega
poslovnega izida je tako negativen, čeprav je samo tekoče poslovanje še vedno
pozitivno. Negativni poslovni izid nam zagotovo ni v ponos, čeprav smo ga praktično
že pokrili iz preteklih rezerv iz dobička.
Težave smo imeli tudi na področju razvoja. Vsi naši bistveni razvojni projekti
(prenova 125 MW enote, Plinsko parna elektrarna, projekt srednjesavskih
hidroelektrarn) sicer intenzivno potekajo, vendar njihova končna konfiguracija ni
sprejeta in potrjena.
Bil sem in ostajam optimist. Prepričan sem, da bomo z močjo naših argumentov
zagotovili tako pozitivno tekoče poslovanje, kot tudi uspeli na razvojnih projektih. To
je tudi edini garant, da bo Termoelektrarna Trbovlje v prihodnje uspešna
gospodarska družba.
mag. Marko Agrež
Direktor družbe
1
1.2 POROČILO O DELU NADZORNEGA SVETA DRUŽBE TET
d.o.o. V LETU 2010
Nadzorni svet družbe Termoelektrarna Trbovlje d.o.o. (v nadaljevanju NS) s tem
poročilom, skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah, obvešča skupščino
družbe (v nadaljevanju družba) o:
•
načinu in obsegu preverjanja vodenja družbe v trajanju mandata,
•
preveritvi in potrditvi letnega poročila družbe,
•
stališču NS do revizorjevega poročila,
•
preveritvi poročila o odnosih z obvladujočo družbo,
•
o bilančnem dobičku.
1. Imenovanje NS in zamenjava članov
Nadzor nad poslovanjem družbe je na podlagi sklepov skupščine izvajal:
a. od 01.01.2010 do 06.12.2010 NS v sestavi:
Drago Skornšek (predsednik NS) predstavnik kapitala,
mag. Jaroslav Vrtačnik (nam. predsednika NS) predstavnik kapitala,
Janez Balog, predstavnik zaposlenih,
b. od dne 06.12.2010, ko je bil imenovan nov predstavnik zaposlenih, je deloval
v sestavi:
Drago Skornšek (predsednik NS) predstavnik kapitala,
mag. Jaroslav Vrtačnik (nam. predsednika NS) predstavnik kapitala,
mag. Mojca Turnšek, predstavnica zaposlenih,
ko je na 14. redni seji dne 09.06.2011 obravnaval in preveril sestavo Letnega
poročila družbe za leto 2010 in sprejel potrebne sklepe.
2. Spremljanje in nadzor poslovanja družbe
NS je v svojem mandatnem obdobju nadziral poslovanje družbe v skladu s svojo
temeljno funkcijo nadzora nad vodenjem poslovanja družbe in na podlagi pooblastil
in pristojnosti, ki so določene z zakonskimi predpisi, Družbeno pogodbo ter
Poslovnikom o delu NS.
V okviru spremljanja in nadzorovanja poslovanja družbe je NS v letu 2010 skupaj
opravil 12 sej, od tega 4 redne, 7 korespondenčnih in 1 izredna seja.
Na sejah NS je informacije o poslovanju družbe podajal direktor družbe, pri čemer so
mu v pomoč bili njegovi najožji sodelavci glede na posamezno področje poročanja.
NS družbe ocenjuje, da je vodstvo skupaj s strokovnimi službami družbe pripravilo
kvalitetna poročila in gradiva, prav tako so bila na posameznih sejah podana dodatna
pojasnila. Poročila so se pripravljala za kvartalna obdobja.
2
Pomembnejša področja in vprašanja, ki so bila obravnavana na samih sejah so:
- Dal soglasje k letnemu poslovnemu načrtu za leto 2010,
- Preveril sestavo letnega poročila družbe za leto 2009, potrdil to letno poročilo ter
predlagal skupščini družbe uporabo bilančnega dobička za razporeditev v druge
rezerve iz dobička,
- seznanitev s sklenjenimi posli in izdaja predhodnih soglasji direktorju družbe za
sklenitev pravnih poslov v skladu z določili Družbene pogodbe,
- oblikoval mnenje o poslovni politiki družbe in strategiji razvoja. NS je v letu 2010
večkrat obravnaval poglede na dolgoročni razvoj TET, vendar do konca leta ni
bila sprejeta odločitev o prihodnosti družbe po letu 2015.
3. Pregled letnega poročila družbe za leto 2010 s poročilom revizorja
Člani NS so na 14. redni seji dne 9.06.2011 preverili podlage za sestavitev letnega
poročila in pregledali revidirano letno poročilo ter ugotovili, da njegova sestava in
vsebina realno prikazujeta poslovanje družbe v letu 2010.
NS v tej sestavi se je seznanil tudi z revizijskim poročilom, ki ga je izdelala družba
DELOITTE REVIZIJA d.o.o. in v katerem je podano mnenje, da so računovodski
izkazi v vseh pomembnih pogledih poštena predstavitev finančnega stanja
gospodarske družbe termoelektrarna Trbovlje d.o.o. na dan 31.12.2010 ter njenega
poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj končano leto v skladu s slovenskimi
računovodskimi standardi, prav tako iz poročila izhaja, da je poslovni del letnega
poročila usklajen z revidiranimi računovodskimi izkazi.
Člani NS po končni preveritvi na letno poročilo z revizijskim poročilom nimajo
pripomb ter ga potrjujejo.
NS ugotavlja, da je bilančni dobiček za leto 2010 nič (0), saj je čisti poslovni izid leta
2010 izguba v višini 445.653 €. Izguba je bila pokrita iz drugih rezerv iz dobička.
4. Pregled poročila o odnosih do povezanih družb
V skladu z drugim odstavkom 548. člena ZGD–1 je bilo NS predloženo tudi Poročilo
odnosih do povezanih družb. NS je preveril Poročilo o odnosih do povezanih družb v
letu 2010 in ocenil, da v sklenjenih poslih ni prišlo do storitve ali opustitve dejanj, ki bi
družbi povzročali škodo.
NS soglaša s predstavljenimi razkritji, da družba s pravnimi posli, ki jih je sklenila z
obvladujočo družbo in povezanimi družbami v letu 2010 ni bila oškodovana.
5. Zaključek
-
NS ugotavlja, da je revizijsko poročilo družbe DELOITTE REVIZIJA d.o.o.
pozitivno in brez pridržkov. NS v celoti soglaša s poročilom revizorja.
NS je preveril Letno poročilo družbe za leto 2010 in nanj nima pripomb ter Letno
poročilo potrjuje.
NS ugotavlja, da je bilančni dobiček za leto 2010 nič (0), saj je čisti poslovni izid
leta 2010 izguba v višini 445.653 €. Izguba je bila pokrita iz drugih rezerv iz
dobička.
3
-
NS na podlagi pregleda Poročila o odnosih s povezanimi družbami ugotavlja, da
družba s pravnimi posli, ki jih je sklenila z obvladujočo družbo in z njo povezanimi
družbami v letu 2010 ni bila oškodovana.
NS družbe je pripravil to poročilo v skladu z 282. členom Zakona o gospodarskih
družbah. Poročilo je namenjeno skupščini družbe.
Trbovlje, 09.06.2011
Drago Skornšek
Predsednik Nadzornega sveta
4
1.2
POUDARKI POSLOVANJA DRUŽBE V LETU 2010
Tabela 1: Ključni podatki o poslovanju
POSTAVKA
REALIZACIJA 2010
PLAN 2010
REALIZACIJA 2009
RE 2010 /
PN 2010
RE 2010/
RE 2009
Čisti prihodki od prodaje v €
43.827.769
43.410.160
52.359.193
101
84
Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu v €
43.827.769
43.410.160
52.359.193
101
84
0
0
0
0
0
(445.653)
56.929
719.170
(783)
(62)
Prihodki v €
46.602.147
44.130.160
54.610.410
106
85
Odhodki v €
46.856.091
44.073.231
54.075.372
106
87
8.540.419
8.281.996
8.723.221
103
98
36.768
818.844
(803.072)
4
(5)
Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu v €
Čisti poslovni izid v €
Stroški dela v €
EBIT = izid iz poslovanja v €
EBITDA = EBIT + AM v €
6.261.765
6.261.765
4.604.857
100
136
Sredstva v €
63.842.598
67.564.150
64.046.411
94
100
Kapital v €
34.434.971
34.790.245
35.078.228
99
98
Zadolženost do bank v €
10.980.000
16.008.479
3.706.147
69
296
Investicije v €
10.471.660
11.500.041
9.813.460
91
107
Število zaposlenih konec obdobja
209
220
220
95
95
Proizvedena električna energija (v GWh)/premog (v TJ)
516
520
642
99
80
Prodana električna energija (v GWh)/premog (v TJ)
513
520
642
99
80
14.806.773
15.114.433
13.338.131
98
111
69.029
68.702
60.628
100
114
Dodana vrednost v €
Dodana vrednost na zaposlenega v €
Realizirana je bila čista izguba v znesku 445.653 EUR, kar je slabše od poslovnega
načrta za leto 2010 oziroma bistveno slabše glede na enako obdobje preteklega leta.
Izguba ni posledica slabega poslovanja v letu 2010. Izvira iz ugotovljene napake v
evidentiranju apnene moke v preteklih letih in iz vpliva odloženih davkov na čisti
poslovni izid. Podrobnejši razlogi za odstopanje so navedeni v analizi poslovanja in v
računovodskem delu letnega poročila.
Realizirani čisti prihodki od prodaje leta 2010 v znesku 43.827.769 EUR so v
primerjavi s planom za leto 2010 višji za 1 %, v primerjavi z enakim obdobjem
preteklega leta pa nižji za 16 %, vzrok je v 20 % nižji proizvodnji oziroma prodaji
električne energije.
Realizirani prihodki leta 2010 v znesku 46.602.148 EUR so v primerjavi s planom za
leto 2010 višji za 6 %, vzrok temu je v največji meri odprava dolgoročnih rezervacij,
ki povečujejo poslovne prihodke, ter realizacija finančnih in drugih prihodkov, ki za
leto 2010 niso bili planirani. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta pa so
nižji za 15 %, kot posledica nižje proizvodnje oziroma prodaje električne energije.
Realizirani odhodki leta 2010 v znesku 46.856.091 EUR, so v primerjavi s planom za
leto 2010 višji za 6 %, predvsem zaradi oblikovanih, a ne planiranih rezervacij za
dana jamstva, jubilejne nagrade in odpravnine, pokrivanja drugih obveznosti iz
preteklega poslovanja ter občutnega povišanja cene na enoto odloženih odpadkov. V
primerjavi s preteklim letom so odhodki zaradi že navedenega vzroka, to je nižja
proizvodnja, nižji za 13%.
5
Realizirani stroški dela v višini 8.540.419 EUR, so višji od planiranih za leto 2010 za
3 % in nižji za 2 % glede na enako obdobje preteklega leta. Višji stroški dela glede na
planirane so posledica odhodov delavcev za določen čas in upokojitev pred koncem
leta 2010, izplačila oziroma vkalkuliranja odpravnin.
Realizirani EBIT leta 2010 v znesku 36.768 EUR je v primerjavi s planom 2010
precej nižji, saj dosega le 4 % planiranega, kot posledica že navedenih dejstev. Je
pa bistveno boljši od doseženega v preteklem letu, ko so odhodki poslovanja presegli
prihodke poslovanja.
Na dan 31.12.2011 ima TET za 63.842.598 EUR sredstev. Ta so glede na
planirano nižja za 6 %, glede na enako obdobje preteklega leta pa skorajda
identična. Vrednost sredstev ne dosega planirane zaradi ne v celoti realiziranega
plana investicij ter večjega zmanjšanja zalog, posledica obojega pa je tudi manjša
zadolženost od načrtovane.
Stanje zadolženosti do bank na dan 31.12.2010 v višini 10.980.000 EUR je v
primerjavi s planiranim nižje za 31 %, v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta
pa višje za 296 %, kot posledica nove dolgoročne zadolžitve v letu 2010. Zadolžitev
je bila potreba zaradi visokih vlaganj oziroma dokončanje izgradnje pretovorne
postaje in vlaganj v zanesljivost obratovanja - v stator generatorja in v generalni
remont in povečan izkoristek turbine.
V letu 2010 smo realizirali za 10.471.660 EUR investicij. Planirane investicije za leto
2010 so bile realizirane 91 odstotno in 7 % višje kot v enakem obdobju leta 2009.
Število zaposlenih na dan 31.12.2010 je 209, kar je za 11 manj kot je bilo planirano
oziroma kot je bilo stanje na dan 31.12.2009. Razlog za odstopanje od plana je v
realiziranih odhodih zaposlenih zaradi poslovnih razlogov ter odhodih zaradi izteka
zaposlitve za določen čas, nove načrtovane zaposlitve pa niso bile izvedene.
V letu 2010 smo proizvedli 513 GWh električne energije. Plan za leto 2010 je bil
dosežen 99 odstotno, od lanskoletne je bila proizvodnja manjša za 20 odstotkov.
Vzrok temu je daljši in obsežnejši remont bloka 125 MW.
Realizirana dodana vrednost v letu 2010 v znesku 14.806.773 EUR je v primerjavi s
planom za leto 2010 nižja za 2 %, in 11 % višja kot v letu poprej. Dodana vrednost je
višja od lanskoletne zaradi boljšega izida iz poslovanja in povečanih stroškov
amortizacije zaradi aktiviranja novih investicij.
Dodana vrednost na zaposlenega v letu 2010 v znesku 69.029 EUR je skorajda
enaka planirani za enako obdobje in 14 % višja kot v letu poprej, kot posledica
manjšega povprečnega števila zaposlenih kot v letu poprej.
6
Graf št. 1: Čisti prihodki od prodaje - realizacija in plan za leto 2010 in realizacija 2009
v€
60.000.000
52.359.193
50.000.000
43.827.769
43.410.160
1
2
40.000.000
30.000.000
20.000.000
10.000.000
0
REALIZACIJA 2010
PLAN 2010
3
REALIZACIJA 2009
Graf št. 2: Čisti poslovni izid - realizacija in plan za leto 2010 in realizacija 2009 v €
719.170
800.000
600.000
400.000
200.000
56.929
0
1
2
3
(200.000)
(400.000)
(445.653)
(600.000)
REALIZACIJA 2010
PLAN 2010
REALIZACIJA 2009
Graf št. 3: Prihodki - realizacija in plan za leto 2010 in realizacija 2009 v €
60.000.000
54.610.410
50.000.000
46.602.148
44.130.160
40.000.000
30.000.000
20.000.000
10.000.000
0
1
2
REALIZACIJA 2010
PLAN 2010
7
3
REALIZACIJA 2009
Graf št. 4: Odhodki - realizacija in plan za leto 2010 in realizacija 2009 v €
60.000.000
54.075.372
50.000.000
46.856.091
44.073.231
40.000.000
30.000.000
20.000.000
10.000.000
0
1
2
REALIZACIJA 2010
PLAN 2010
3
REALIZACIJA 2009
Graf št. 5: Sredstva - realizacija in plan za leto 2010 in realizacija 2009 v €
68.000.000
67.564.150
67.000.000
66.000.000
65.000.000
63.842.598
64.046.411
64.000.000
63.000.000
62.000.000
61.000.000
1
2
REALIZACIJA 2010
PLAN 2010
3
REALIZACIJA 2009
Graf št. 6: Zadolženost do bank - realizacija in plan za leto 2010 in realizacija 2009 v €
18.000.000
16.008.479
16.000.000
14.000.000
12.000.000
10.980.000
10.000.000
8.000.000
6.000.000
3.706.147
4.000.000
2.000.000
0
1
REALIZACIJA 2010
2
PLAN 2010
8
3
REALIZACIJA 2009
Graf št. 7: Investicije - realizacija in plan za leto 2010 in realizacija 2009 v €
12.000.000
11.500.041
11.500.000
11.000.000
10.500.000
10.471.660
10.000.000
9.813.460
9.500.000
9.000.000
8.500.000
1
REALIZACIJA 2010
2
PLAN 2010
3
REALIZACIJA 2009
Graf št. 8: Proizvodnja - realizacija in plan za leto 2010 in realizacija 2009 v GWh
700
642
600
513
520
GWh
500
400
300
200
100
0
1
REALIZACIJA 2010
2
PLAN 2010
3
REALIZACIJA 2009
Graf št. 9: Dodana vrednost na zaposlenega - realizacija in plan za leto 2010 in
realizacija 2009 v €
80.000
70.000
69.029
68.702
60.628
60.000
50.000
40.000
30.000
20.000
10.000
1
0
1
REALIZACIJA 2010
2
PLAN 2010
9
3
REALIZACIJA 2009
1.4 KRONOLOGIJA POMEMBNEJŠIH DOGODKOV V LETU 2010
V letu 2010 smo v Termoelektrarni Trbovlje proizvedli 516 GWh električne
energije.
Zunanja revizija računovodskih izkazov družbe za leto 2009 je bila v mesecu
marcu zaključena. Družba je 15.4.2010 pridobila pozitivno mnenje revizorjev na
izdelano Letno poročilo TET za leto 2009.
5.4.2010 se je pričel redni letni remont, ki je bil zaključen 18.7.2010, s temeljito
obnovljeno in posodobljeno turbino in generatorjem.
25.5.2010 je TET na slovesni podelitvi tudi uradno prejela certifikat OHSAS 18001
za sistem vodenja poklicnega zdravja in varnosti ter obnovljena certifikata za
sistem ravnanja z okoljem ISO 14001 ter ISO 9001 za področje vodenja
kakovosti.
Na strateški konferenci skupine HSE, ki je potekala 15. in 16.4. 2010 je bila
odločitev o predlaganem razvoju Termoelektrarne Trbovlje odložena zaradi
dodatnih preverjanj. Še vedno potekajo študije različnih razvojnih opcij ter
intenzivna usklajevanja, da bo TET lahko pripravila razvojni dokument, ki bo
sprejemljiv tako za družbo, kot tudi za lastnike in lokalno okolje.
Konec septembra smo končno uspeli pridobiti prispevek za pokrivanje upravičenih
stroškov proizvodnje električne energije iz domačih primarnih virov, ki v našem
poslovanju predstavlja kar 16,45 % vseh načrtovanih prihodkov. Zaradi postopka
sprejema novele Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje – Hrastnik in
postopka sprejema energetske bilance za leto 2010, se je postopek vlekel vse do
konca tretjega kvartala.
Ministrstvo za okolje in prostor - MOP je imenovalo komisijo, ki je dne 15.10.2010
opravila tehnični pregled Pretovorne postaje za premog. Večjih pomanjkljivosti ni
bilo, zato je dobavitelj opreme po opravljenem tehničnem pregledu pričel s
poskusnim obratovanjem in zagonskimi preizkusi. V tem času smo pretovorili
15.000 ton premoga. Za potrebe garancijskih meritev, kjer je dobavitelj dokazoval
izpolnjevanje tehničnih jamstev naprave, smo dodatno pretovorili še 1.000 ton
premoga. Poskusno obratovanje in garancijske meritve je poleg nadzora spremljal
tudi inštitut EIMV Ljubljana, ki je po zaključku pripravil strokovno oceno, ki smo jo
priložili vlogi za pridobitev uporabnega dovoljenja. Vlogo smo posredovali v
mesecu decembru 2010, v tem času smo pridobili tudi soglasje k Poslovnemu
redu za novozgrajene industrijske tire s strani Agencije za upravljanje javne
železniške infrastrukture.
10
POSLOVNO POROČILO
11
Letno poročilo 2010
2. POSLOVNO POROČILO
2.1 PREDSTAVITEV DRUŽBE
2.1.1 OSEBNA IZKAZNICA DRUŽBE
SPLOŠNI PODATKI
Polno ime družbe
TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE, d.o.o.
Skrajšano ime
TET
Oblika organiziranosti
d.o.o.
Naslov
Ob železnici 27, 1420 Trbovlje
Telefon
03 56 51 200
Faks
03 56 51 466
Št. registrskega vložka iz sodnega registra
10160600
Osnovni kapital
31.596.980 €
Velikost
velika
Leto ustanovitve
15.12.1979
Transakcijski račun
Banka:
NLB d.d., Področje NLB
Zasavje
UniCredit Banka Slovenija
d.d.
SKB Banka d.d.
Davčna številka
Nova kreditna banka
Maribor d.d.
68195346
Identifikacijska številka za DDV
SI68195346
Matična številka
5035511
Spletni naslov
http://www.tet.si/
E - pošta
[email protected]
Šifra dejavnosti
35.112
TRR:
SI56 0233 0001 2039 058
SI56 2900 0005 5279 866
SI56 0311 1100 0034 856
SI56 0451 5000 1707 902
2.1.2 LASTNIŠKA STRUKTURA DRUŽBE
Struktura lastništva na dan 31.12.2010 (naziv ter delež)
HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE D.O.O.
81,33%
NFD HOLDING, D.D.
18,67%
12
Letno poročilo 2010
2.1.3 DEJAVNOSTI POSLOVANJA DRUŽBE
Registrirane dejavnosti družbe so:
D/ 35.112 Proizvodna električne energije v termoelektrarnah, jedrskih
elektrarnah – glavna dejavnost
D/ 35.300 Oskrba s paro in vročo vodo
D/ 35.130 Distribucija električne energije,
G/ 46.770 Trgovina na debelo z ostanki in odpadki,
I/ 56.290 Druga oskrba z jedmi
H/ 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet
H/ 49.410 Cestni tovorni promet,
H/ 52.100 Skladiščenje,
K/ 64.190 Drugo denarno posredništvo
K/ 66.120 Posredništvo pri trgovanju z vrednostnimi papirji in borznim blagom
L/ 68.100 Trgovanje z lastnimi nepremičninami,
L/ 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin
M/ 72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in
tehnologije
M/ 71.129 Inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje
M/ 71.200 Tehnično preizkušanje in analiziranje
M 74/900 Druge nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti
2.1.4 ORGANI DRUŽBE IN ZASTOPANJE
Mag. Marko Agrež je bil po sklepu Nadzornega sveta TET z dne 29.06.2007
imenovan za direktorja družbe. Novi mandat je nastopil dne 02.09.2007, izteče se mu
v letu 2011.
Na skupščini družbe dne 06.01.2009 je bil imenovan nov nadzorni svet družbe.
Zadnja sprememba članov je bila v sodni register vpisana 14.12.2010, ko je svet
delavcev imenoval novo predstavnico zaposlenih v NS.
Tako direktor družbe kot člani nadzornega sveta so imenovani za obdobje štirih (4)
let.
STANJE NA DAN 1.1.2010
Direktor družbe
Predsednik nadzornega sveta
mag. Marko Agrež
Drago Skornšek
mag. Jaroslav Vrtačnik
Člani nadzornega sveta
(vpišite še začetek in konec mandata članov NS)
Janez Balog
STANJE NA DAN 31.12.2010
Direktor družbe
mag. Marko Agrež
Začetek:
2.9.2007
Konec:
2.9.2011
Predsednik nadzornega sveta
Drago Skornšek
Začetek:
7.1.2009
Konec:
7.1.2013
Člani nadzornega sveta
(vpišite še začetek in konec mandata članov NS)
mag. Jaroslav Vrtačnik
Začetek:
7.1.2009
Konec:
7.1.2013
mag. Mojca Turnšek
Začetek:
6.12.2010
Konec:
6.12.2014
Začetek:
13
Konec:
Letno poročilo 2010
2.1.5 IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE
Upravljanje družbe poteka v skladu z družbeno pogodbo družbe. Organi družbe so:
skupščina
nadzorni svet in
poslovodja.
Skupščina:
Skupščino sestavljajo vsi družbeniki, ki odločajo o:
spremembah in dopolnitvah družbene pogodbe,
uporabi bilančnega dobička,
sprejemu letnega poročila, če nadzorni svet letnega poročila ni potrdil ali le
poslovodja in nadzorni svet prepustita odločitev o sprejemu letnega poročila
skupščini,
sprejemu temeljev poslovne politike in razvojnega načrta družbe po predhodnem
mnenju nadzornega sveta,
povečanju ali zmanjšanju osnovnega kapitala,
prenehanju družbe in statusnih spremembah,
izvolitvi in razrešitvi članov nadzornega sveta družbe,
višini sejnin članom nadzornega sveta in njegovih komisij,
imenovanju revizorja po predlogu nadzornega sveta,
drugih zadevah v skladu s predpisi in v skladu z družbeno pogodbo,
podelitvi razrešnice poslovodji in nadzornemu svetu.
Nadzorni svet:
Nadzorni svet (NS) družbe sestavljajo 3 člani – dva člana zastopata interese lastnika,
imenuje in razrešuje ju lastnik, en član zastopa interese zaposlenih, imenovan je v
skladu z zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Člani NS so imenovani za
dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani. Pristojnosti NS
so:
nadzoruje vodenje poslov družbe,
daje mnenje k temeljem poslovne politike in programu razvoja družbe,
daje soglasje k poslovnemu načrtu družbe,
daje soglasje na posle poslovodenja družbe v skladu s to pogodbo,
sklepa pogodbo o zaposlitvi s poslovodjo,
preveri sestavo letnega poročila in predlog za uporabo bilančnega dobička ter za
skupščino sestavi pisno poročilo o preveritvi,
potrjuje letno poročilo,
imenuje in odpokliče poslovodjo.
Poslovodja:
Družbo neposredno vodi in zastopa poslovodja, to je direktor družbe, imenovan je za
dobo 4 let in je lahko ponovno imenovan. Poslovodja vodi posle, ki izvirajo iz narave
in dejavnosti družbe, predlaga in uresničuje sprejeto poslovno politiko družbe, zlasti
pa:
organizira in vodi delovni proces,
odgovarja za zakonitost dela družbe,
izdela temelje poslovne politike in jih predloži v mnenje nadzornemu svetu,
izdela poslovni načrt in ga predloži nadzornemu svetu,
14
Letno poročilo 2010
sestavi letno poročilo in ga predloži nadzornemu svetu v potrditev, skupaj z
revizijskim poročilom in predlogom za uporabo bilančnega dobička,
predlaga skupščini v sprejem letno poročilo, če ga NS ni potrdil ali če
poslovodstvo in NS prepustita odločitev o sprejemu letnega poročila skupščini,
predloži skupščini predlog za uporabo bilančnega dobička skupaj z letnim
poročilom in poročilom NS,
določa organizacijo in sistemizacijo družbe,
imenuje vodilne delavce in sklepa z njimi pogodbe o zaposlitvi,
izvršuje sklepe skupščine in NS,
poroča NS o poslovanju družbe in temeljih poslovne politike,
pripravlja pogodbe in druge splošne akte, za veljavnost katerih je potrebno
soglasje NS ali skupščine.
2.1.6 IZJAVA DIREKTORJA
Direktor družbe Termoelektrarna Trbovlje d.o.o. v skladu s 60. a členom Zakona o
gospodarskih družbah zagotavlja, da je letno poročilo družbe za leto 2010, vključno z
izjavo o upravljanju, sestavljeno in objavljeno v skladu z Zakonom o gospodarskih
družbah in Slovenskimi računovodskimi standardi.
Direktor potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene
ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po
načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Računovodski izkazi so izdelani na
osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe.
Direktor družbe Termoelektrarna Trbovlje d.o.o. izjavljam po svojem najboljšem
vedenju:
o da je računovodsko poročilo družbe za leto 2010 resničen in pošten prikaz
sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida družbe TET;
o da poslovno poročilo družbe TET za leto 2010 vključuje pošten prikaz razvoja
in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z
opisom bistvenih vrst tveganj.
mag. Marko Agrež
Direktor TET, d.o.o.
Trbovlje, 3.5.2011
Poslovodstvo družbe TET, d.o.o. ocenjuje, da so bile vse aktivnosti poslovanja
družbe TET d.o.o. že v letu 2010 vodene, kot to predvideva Kodeks upravljanja
gospodarskih družb v večinski državni lasti, ki ga je sprejela Agencija za upravljanje
kapitalskih naložb Republike Slovenije.
mag. Marko Agrež
Direktor TET, d.o.o.
15
Letno poročilo 2010
2.1.7 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA DRUŽBE
VODSTVO TET
EKOLOGIJA
KAKOVOST
STRAT. FINANCE IN NADZOR
TEHNIČNI SEKTOR
SEKTOR ZA
ORGANIZACIJO
IN KADRE
PROIZVODNJA
SLUŽBA ZA ORG.
IN INFORMATIKO
VZDRŽEVANJE
KADROVSKO
PRAVNA SLUŽBA
LABORATORIJ
SLUŽBA VARNOSTI
ARM
KUHINJA
SEKTOR
EKONOMIKE
PLANI IN ANALIZE
RAČUNOVODSKA
SLUŽBA
FINANČNA SLUŽBA
NABAVNO
SKLADIŠČNA SLUŽBA
2.1.8 DELOVANJE SINDIKATA IN SVETA DELAVCEV
Delovanje sindikata družbe je organizirano v okviru Sindikata delavcev dejavnosti
energetike Slovenije (SDE), ki je eden pomembnih sindikatov Zveze svobodnih
sindikatov Slovenije (ZSSS).
V okviru Konference elektrogospodarstva SDE deluje Koordinacija SDE skupine
HSE, ki jo sestavljajo predsedniki sindikatov družb TET, DEM, SENG in TEŠ.
Koordinacija SDE ima vzpostavljen dialog tako s poslovodstvom HSE kot tudi z
direktorji posameznih družb, kar omogoča da se nastali problemi in pobude tekoče
obravnavajo.
Zaposleni v družbi TET sodelujejo pri upravljanju, uresničevanju skupnih ciljev in
interesov dela preko SD TET. SD TET ima 9 članov, ki svojo funkcijo opravljajo
nepoklicno, ter enega predstavnika delavcev (član SD) v tričlanskem nadzornem
svetu TET. SD TET je aktivno vključen v delo skupnega sveta delavcev (SSD)
skupine HSE. 21.05.2010 so predstavniki TET prevzeli mandat predsedovanja SSD.
V skladu z določili veljavnega Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju,
Poslovnikom SD TET in Dogovorom o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe
TET so izpolnjeni pogoji za nemoteno delovanje SD.
V letu 2010 je imel SD TET 8 rednih sej, 2 izredni seji ter 5 skupnih sej s sindikatom,
kar kaže na dobro in aktivno sodelovanje z IO sindikata TET. Zadovoljivo je
16
Letno poročilo 2010
uresničevanje participacijskih obveznosti delodajalca, ki izhajajo iz ZSDU, predvsem
kar se tiče informiranja, več pozornosti pa bo potrebno v naslednjem letu posvetiti
skupnim posvetovanjem ter soodločanju in spoštovanju predpisanih rokov za
odgovore na pobude in predloge zaposlenih s strani vodstva.
V preteklem letu je SD TET aktivno spremljal poslovanje družbe, pripravljanje
strategije družbe, izpostavljal statusna in kadrovska vprašanja, se seznanjal z
vprašanji, ki zadevajo zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Največ časa je SD
TET namenil spremljanju odločitve o nadaljnjem razvoju TET, ki še vedno ni sprejeta.
Zato je bilo s strani SD TET opravljenih kar nekaj dodatnih sestankov tako z
lastnikom kot tudi s predstavniki SD iz ostalih družb skupine HSE ter posredovanih
dopisov na temo razvoja.
2.1.9 KAPITALSKE POVEZAVE Z DRUGIMI DRUŽBAMI
Termoelektrarna Trbovlje, d.o.o. na dan 31.12.2010 nima odvisnih in pridruženih
družb. Razmerje z obvladujočo družbo, Holdingom slovenske elektrarne, je opisano v
računovodskem delu letnega poročila.
2.1.10 PREGLED RAZVOJA DRUŽBE
Prvi zametki proizvodnje električne energije v Zasavju, točneje v Trbovljah, segajo v
daljno leto 1906, ko je bila v takratni kalorični elektrarni, ki je bila v tistih časih
najmodernejša elektrarna, proizvedena prva kilovatna ura električne energije. Poraba
električne energije je vse bolj naraščala in temu ustrezno je bilo potrebno prilagajati
tudi obseg proizvodnje. Modernizirali so zmogljivosti, povečevali proizvodnjo
električne energije in s tem omogočili, da so zasavski premogovniki lahko držali korak
s svetom v proizvodnji premoga, posebno še v produktivnosti, pa tudi ceni.
Skozi čas se je v TET marsikaj spremenilo na različnih področjih – tehničnem,
razvojnem, gospodarskem, kadrovskem, organizacijskem in okoljevarstvenem.
Spremembe so posledica zavedanja, da je potrebno delovati učinkoviteje in
gospodarnejše. To se lahko doseže predvsem z večjo proizvodnjo električne energije
in nižjimi stroški. V letu 2005 nam je uspelo največ narediti na ekološkem področju in
sicer je bila s pričetkom delovanja naprave za čiščenje dimnih plinov zaključena
okoljska sanacija družbe. V letu 2010 pa je pričela obratovati pretovorna postaja za
premog, ki omogoča boljšo oskrbo z energenti.
Mejniki v zgodovini družbe:
1904 – 1906 Postavitev prve kalorične elektrarne v Trbovljah
1913 – 1915 Postavitev elektrarne ob Savi
1933
Razširitev elektrarne
1938 – 1939 Obnova in ponovna razširitev elektrarne
1939
Gradnja daljnovoda v Savinjsko dolino
1940
Ustanovitev samostojnega obrata elektrarne Trbovlje
1947 Gradnja stikališča za prenos energije na celjsko in mariborsko področje
1964 – 1968 Gradnja in začetek obratovanja Termoelektrarne Trbovlje 2
1974 – 1976 Gradnja kombinirane plinsko-parne elektrarne
17
Letno poročilo 2010
1976
2005
2007
2010
Zgraditev 360 metrov visokega dimnika
Pričetek delovanja naprave za razžveplanje dimnih plinov
Priključitev skupini Holding Slovenske elektrarne
Izgradnja pretovorne postaje za premog
2.2 POSLOVNA POLITIKA DRUŽBE
POSLANSTVO
Poslanstvo TET je zanesljiva, okolju prijazna in cenovno sprejemljiva proizvodnja in
prodaja energije. S tem lahko v največji meri zadovoljimo interesom lastnikov,
kupcev, zaposlenih, dobaviteljev, lokalne skupnosti in države.
VIZIJA
TET želi postati sodobna energetska družba, ki si s pomembnim tržnim deležem
zagotavlja dolgoročen konkurenčni razvoj na področju proizvodnje električne
energije, proizvodnje tehnološkega goriva, proizvodnje toplote in toplotne oskrbe
bližnjih mest. TET želi dolgoročno ohraniti in povečati proizvodnjo električne energije
na ekonomskih temeljih, ob sočasnem spoštovanju mednarodnih okoljskih obvez
naše države in z dodatno razpoložljivo močjo pomembno prispevati k zanesljivi oskrbi
Slovenije z električno energijo.
STRATEŠKI CILJI
povečati delež v strukturi proizvodnje električne energije v RS,
disperzija primarnih energentov,
daljinska oskrba Zasavja s toplotno energijo,
varnost in zanesljivost proizvodnje,
okoljska sprejemljivost,
likvidnost in solventnost,
stroškovna učinkovitost,
donosnost.
RAZVOJNA STRATEŠKA USMERITEV
Zamenjava kotla bloka 4
Uporaba toplotne energije za potrebe Zasavja
Izgradnja nove plinsko parne enote
18
Letno poročilo 2010
2.3 SISTEMI VODENJA
2.3.1 KAKOVOST
Politika sistema vodenja kakovosti združuje kakovost, ravnanje z okoljem in varnost
ter zdravje pri delu. Poslovnik sistema vodenja je usklajen s standardi ISO
9001:2008, ISO 14001:2004 in OHSAS 18001:2007.
Celoten sistem temelji na naslednjih načelih:
odgovornost za realizacijo konkretnih nalog ter s tem povezanih nedvoumno
določenih pooblastil,
odgovornost za doseganje ciljev kakovosti, ravnanja z okoljem in varnosti pri delu,
vsak posameznik, naj si bo na vodilnem, vodstvenem ali izvajalskem delovnem
mestu, je odgovoren za doseganje ciljev kakovosti, ravnanja z okoljem, varnosti
pri delu in varovanja informacij, v skladu s svojimi odgovornostmi in pooblastili.
Doseganje ciljev na področju kakovosti
Stalni cilji kakovosti so naslednji:
zadostiti naročnikovim zahtevam,
doseči zastavljene strateške in taktične cilje poslovanja,
doseči optimalno organiziranost in preglednost poslovanja,
poslovati v skladu z veljavnimi predpisi,
19
Letno poročilo 2010
stalen nadzor nad ekonomiko poslovanja, ki bo omogočal uspešno poslovanje.
V letu 2010 so bili doseženi pomembni cilji, ki smo si jih zastavili:
pozitivni izid iz poslovanja,
stroški poslovanja v okviru plana,
proizvodnja v okviru zastavljenih ciljev,
letni remont časovno izveden po planu,
izvedene razvojne študije za možno nadaljnjo obratovanje in modernizacijo
proizvodnje,
spremenjeni in dopolnjeni so bili posamezni sistemski postopki,
uvedeno je bilo spremljanje nadrejene dokumentacije v računalniški dokumentni
sistem ODOS,
izvaja se nadgradnja interne dokumentacije v računalniški sistem ODOS,
izvedena so bila izobraževanja zaposlenih na področju kakovosti s poudarkom na
izobraževanju notranjih presojevalcev,
izvedeno je bilo izobraževanje zaposlenih na področju zagotavljanja varnosti in
zdravja,
v preteklem letu sta bili izvedeni in uspešno zaključeni notranja in zunanja
kontrolna presoja sistema ISO 9001 in 14001 ter certifikacijska presoja sistema
BS OHSAS 18001.
Zadovoljstvo odjemalcev
Zadovoljstvo našega edinega odjemalca HSE na osnovi zanesljivosti obratovanja
ocenjujemo kot ustrezno.
Korektivni in preventivni ukrepi
Korektivne in preventivne ukrepe smo realizirali na osnovi zunanje presoje, na osnovi
notranjih presoj ter v povezavi z delovanjem sistema vodenja.
Korektivne in preventivne ukrepe določamo na več nivojih sistema vodenja kakovosti
in ravnanja z okoljem:
na nivoju kolegija,
na nivoju PVK in PVO,
na nivoju skrbnikov procesov.
Ukrepi na nivojih vodenja sistema kakovosti so sledljivi v zapisih sestankov , vključno
s spremljanjem ukrepov določenih na nivoju kolegija direktorja in na nivoju kolegija
pomočnika direktorja.
Na področju proizvodnje so bili korektivni in preventivni ukrepi usmerjeni v izboljšanje
zanesljivosti in varnosti.
Ukrepi po predhodnih vodstvenih pregledih
Ukrepi povezani z nadgradnjo in izboljšavami informacijskega sistema (so še v fazi
realizacije) in uskladitev sistemske dokumentacije za področje projektov.
Stopnja realizacije ukrepov na nivoju vodstva je zadovoljiva.
Na osnovi notranjih in zunanjih presoj v predhodnem letu je bila realizirana večina
pomembnih ukrepov.
20
Letno poročilo 2010
Priporočila za izboljšavo
Priporočila za izboljšave sledimo kot realizirane ukrepe na osnovi izvedenih presoj,
kolegijev in kot aktivnosti, povezane z našimi cilji ravnanja z okoljem.
Ugotavljamo pa, da je podajanje predlogov za izboljšave s strani sodelavcev
področje, na katerem moramo še veliko narediti.
Večina izboljšav izhaja iz potreb za izboljševanje zanesljivosti obratovanja in
nadzorom parametrov obratovanja (SCADA).
Planirane aktivnosti za izboljšanje učinkovitosti sistema
V letu 2011 in 2012 načrtujemo še naslednje ukrepe za izboljšanje učinkovitosti
sistema, procesov in storitev:
izvedba poslovnika v računalniški sistem ODOS,
dograditev in uskladitev SVK (dokumentacije) z dejansko organizacijo,
dograditev sistema kazalnikov za vse prepoznane procese,
nadaljnji razvoj sistema zdravja in varstva pri delu v smislu dokumentacijskega
usklajevanja z ostalimi sistemi,
izgradnja sistema informacijske varnosti ter varnosti podatkov oziroma postopno
uvajanje ukrepov za vodenje varovanja informacij skladno s standardom ISO
27001.
Realizacija ukrepov bo izvedena s strani zaposlenih v TET in deloma s pomočjo
zunanjih pogodbenih izvajalcev.
2.3.2 RAVNANJE Z OKOLJEM
Problematika varstva okolja je vedno bolj v ospredju tako na lokalni kot tudi globalni
ravni. TE Trbovlje (TET) ima vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem, ki temelji na
mednarodnem standardu ISO 14001 in okoljevarstvenem dovoljenju, ki ga je
podjetje prejelo v letu 2009. Okoljevarstveno dovoljenje, poznano pod imenom IPPC
dovoljenje, je bilo TET izdano za veliko kurilno napravo (blok 125 MW + 2 plinska
bloka 2 X 31.5 MW) ter odlagališče nenevarnih odpadkov Prapretno. Veljavnost
dovoljenja je 10 let, ob predpostavki, da TET izpolnjuje vse okoljske in ostale
navedbe ter določila v izreku dokumenta. S tega stališča je seveda samoumevno, da
TET obratuje skladno z vso evropsko in slovensko okoljsko zakonodajo na vseh
področjih, kjer s svojim delovanjem lahko povzroča večje ali manjše vplive na okolje.
V TET so večkrat letno prisotni okoljski inšpektorji, ki predvsem na podlagi poročil in
dokumentov preverjajo izpolnjevanje vseh zakonskih in v dovoljenju navedenih
okoljevarstvenih zahtev.
Varstvo okolja je vključeno v strateške odločitve podjetja kot tudi v obsegu planiranja
letnih poslovnih načrtov.
Na področju sistema ravnanja z okoljem izvajamo aktivnosti v skladu s sprejetim
poslovnim načrtom in sprejetimi okoljskimi cilji. Poudarek je na izvajanju trajnih in
občasnih obratovalnih monitoringov emisij snovi v zrak, vode, tla ter na vlaganjih v
gradnjo odlagališča nenevarnih odpadnih produktov – deponija Prapretno.
Skladno s terminskim planom, je bilo do konca marca 2010 odlagališče na severnem
delu zapolnjeno z oblikovanjem berm. Zgrajenih je bilo 9 berm od kote dna
odlagališča 320 m.n.v. do kote 430 m.n.v., ki pomeni zaključno koto odlagališča. Do
21
Letno poročilo 2010
konca leta se je izvajala še rekultivacija oblikovanega telesa odlagališča z zatravitvijo
površin in zasaditvijo ustreznih drevesnih vrst. Odlaganje se nadaljuje na južnem
delu odlagališča. Skladno z določbami Zakona o varstvu okolja (ZVO1) smo v
mesecu decembru 2010 pristojno Ministrstvo za okolje in prostor uradno obvestili o
zaključenem odlaganju na severnem delu in obvestilu priložili strokovno oceno, kot
nam nalaga 78. člen ZVO-1. Hkrati smo jih pozvali za ponovni izračun finančnega
jamstva, ki ga zagotavljamo kot upravljavec odlagališča. V TET smo v letu 2010 imeli
tri inšpekcijske preglede na področju varovanja okolja in izpuščanja toplogrednih
plinov. Zastavljeni okoljski cilji so bili izpolnjeni.
Izvajanje obratovalnih monitoringov
Izvajajo se trajni, občasni in kontrolni monitoringi emisij snovi v zrak iz velike kurilne
naprave in kakovost zunanjega zraka, monitoringi odpadnih vod na odtokih iz
tehnološkega procesa, monitoring izcedne vode deponije nenevarnih odpadkov
Prapretno in kemijsko stanje površinske vode potoka Prapretšnica.
1. Vode
Količina izčrpane hladilne vode iz vodotoka Sava je izmerjena s pomočjo dveh
pretočnih merilnikov, ki kontinuirano merita trenutni pretok in skupno kumulativo.
Skladno z vodnim dovoljenjem je predviden odjem iz vodotoka do 4 m3/s. V letu 2010
je bilo tako iz vodnega vira reke Save odvzeta skupna količina 63.573.929 m3
tehnološke in hladilne vode.
Iz lastnih virov vrtine in zajetja smo porabili 281.620,00 m3 pitne vode.
2. Zrak
Monitoring zraka se spremlja preko emisijske postaje v dimniku in ekoloških merilnih
imisijskih postaj v okolici TE Trbovlje. Podatki ekološkega informacijskega sistema
(EIS) so bili razpoložljivi do 97 %. TET obratuje skladno z veljavno okoljsko
zakonodajo, zato so emisijske vrednosti pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi.
Naprava za razžveplanje dimnih plinov je bila izklopljena v skupnem času 25ur 30
minut v celotnem obdobju poročanja, predvsem zaradi manjših okvar, ki se
interventno odpravijo v najkrajšem možnem času. Skladno z zakonodajo lahko TET
120 ur letno obratuje brez naprave za čiščenje dimnih plinov. Drugih izrednih
dogodkov na segmentu emisij snovi v zrak v letu 2010 ne beležimo.
V letu 2010 na imisijskih postajah EIS TET ne beležimo prekoračitev dovoljenih
mejnih urnih vrednosti za parametre SO2, NOx. Prekoračitev PM10 beležimo na
imisijski postaji Prapretno. Sedanja lokacija te postaje je blizu kamnoloma Lafarge LC
Trbovlje, kjer pri izvajanju dejavnosti nastajajo emisije prašnih delcev. Skladno z
zakonodajo je le ta lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu.
3. Odpadki in odpadni produkti
V poročanem obdobju je pri proizvodnji električne energije nastala količina odpadnih
produktov v večjem obsegu, kot smo planirali, izključno zaradi slabše kvalitete
premoga in velike vsebnosti žvepla v domačem premogu. Odpadni produkti, ki
nastajajo, so elektrofilterski pepel, sadra in kotlovska žlindra. Določeno količino
odpadnega produkta – elektrofilterski pepel, ki ima status gradbenega proizvoda,
smo prodali na trgu preko posrednika, kar je razvidno iz tabele.
22
Letno poročilo 2010
Tabela 2: Nastali, prodani in odloženi odpadni produkti v obdobju 1-12/2010
nastali odpadki
prodani odpadki
odloženi odpadki
sadra
(t)
59.014
(t)
602
(t)
58.412
elektrof. pepel
75.111
37.873
37.238
žlindra
31.950
0
31.950
Zaradi predpisane tehnologije gradnje deponije odpadnih produktov, pa je nujno
potrebno določeno količino elektrofiltrskega pepela mešati z sadro in žlindro, saj se
na ta način zadosti kriterijem geomehanske stabilnosti grajenega odlagališča. Smo
pa z namenom zmanjšanja okoljskih dajatev za odložene odpadke podali vlogo
(december 2010) na Ministrstvo za okolje in prostor, v kateri navajamo, da
elektofiltrski pepel nima več statusa odpadka saj izpolnjuje zahteve za gradbeni
proizvod, ki se dodaja betonom in cementu. Pobudo utemeljujemo z dejstvom, da je
potrebno določeno količino elektrofiltrskega pepela nujno primešati ostalima dvema
produktoma, da se zadosti mehanskim lastnostim pri gradnji odlagališča. V
nasprotnem primeru bi lahko celotno količino elektrofiltrskega pepela oddali v
nadaljnjo predelavo. Odgovor upravnega organa pričakujemo v roku 60 dni.
Na severnem zaključenem odlagališču smo izvajali geotehnični monitoring, kjer gre
za meritve vertikalnih in horizontalnih pomikov telesa odlagališča. Meritve se izvajajo
na I. in II. bermi, ki prevzemata največje težnostne obremenitve.
Ostale odpadke, nastale pri proizvodnji in ostalih podpornih procesih, smo ločevali že
na izvoru nastanka in jih predali pooblaščenim zbirateljem skladno s klasifikacijskim
seznamom.
4. Ocena ustreznosti zakonskih in drugih zahtev
V obdobju januar- december 2010 je TE Trbovlje delovala v skladu z zakonskimi in
ostalimi zahtevami na področju sistema ravnanja z okoljem. V tem obdobju smo
aktivno sodelovali pri sprejemu spremembe okoljske zakonodaje z dajanjem pripomb
v fazi javnih obravnav posameznih zakonov in podzakonskih aktov.
Na segmentu emisij toplogrednih plinov (TGP) smo na podlagi strokovne ocene in
vloge uspeli pridobiti dopolnjen Načrt monitoringa emisij TGP za leto 2010 in 2011, ki
ga izdaja Agencija RS za okolje. Pri monitoringu v preteklem obdobju smo namreč
ugotovili, da v procesu izgorevanja premoga, delež ogljika ne zgori popolnoma,
temveč se ga del nahaja še v neizgorljivem produktu – žlindri. Torej gre za
spremembo oksidacijskega faktorja, ki ga bomo na podlagi vzorčevanja premoga in
žlindre izračunali in na ta način dokazovali letne izpuste CO2 emisij. Za leto 2010 to
pomeni prihranek 20.000 ton emisij CO2 iz vira TET.
2.3.3 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
TET na osnovi veljavne zakonodaje zagotavlja varnost in zdravje pri delu ter varstvo
pred požarom. Samo v varnem delovnem okolju lahko namreč zaposleni učinkovito in
varno opravljajo svoje delo.
23
Letno poročilo 2010
Za doseganje zastavljenih ciljev s področja VZD in VPP v TET skrbi Služba varnosti.
Skozi delovanje omenjene službe skrbimo za operativno izvedbo nalog, ki so
planirane v letnem načrtu VZD in VPP (VZD 002) in so razdeljene na stalne naloge,
ki jih je potrebno izvajati, da zagotovimo skladnost z zakonodajo in programe, ki
pomenijo doseganje višjega nivoja varnosti in zdravja pri delu v skladu z zahtevami
mednarodnega standarda, ki ureja sistem varnosti in zdravja pri delu (BS OHSAS
18001:2007).
Najvišje vodstvo TET je določilo skupno Politiko kakovosti, ravnanja z okoljem ter
varnosti in zdravja pri delu. Iz omenjene zavezanosti vodstva izhajajo naslednji cilji
na področju varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom:
Zagotavljanje stalnega izboljševanja varnosti in zdravja pri delu.
Zagotavljanje primernega vzdrževanje in razvoj delovnih sredstev in
infrastrukture, ki vplivajo na zanesljivost in varnost.
Upoštevanje zahtev zakonskih dokumentov, standardov ter drugih sprejetih
obveznostih.
Vzpodbujanje predlogov zaposlenih za izboljšave.
Vzpostavitev ustreznega načina komuniciranja z zaposlenimi.
Spremljanje uspešnosti družbe skozi stopnjo realizacije ciljev.
Zavezanost k preprečevanju poškodb in zdravstvenih okvar zaposlenih.
V letu 2010 je bilo, poleg stalnih nalog, izvedenih 10 programov, ki so imeli določene
posamezne aktivnosti. Aktivnosti so se spremljale preko kolegijev, kar je zagotavljajo
sprotno seznanjanje zaposlenih in takojšnje ukrepanje v primeru ugotovljenih
odstopanj. To pa je obenem tudi uresničevanje najpomembnejšega cilja, ki smo si ga
zadali preko sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu.
Uspešnost izvedenih nalog na področju varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred
požarom se spremlja četrtletno skozi kazalnike in ocenjuje skozi vodstveni pregled.
Mednarodni standard, ki določa sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu zahteva,
da delodajalec za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu naredi nekaj več kot to od
njega zahteva sama veljavna zakonodaja. V letu 2010 smo bili pri tem zelo uspešni,
saj smo se lotili odpravljanja dveh ključnih težav, ki spadajo k področju varnosti in
zdravja pri delu: odstranitev delavca iz nevarnega območja pri opravilu čiščenja lijaka
kurišča kotla ter testiranje sodobne – individualne zaščite sluha.
V TET imamo prepoznanih pet ključnih tveganj, ki imajo za posledico poškodbo
delavca. Na prvem mestu so opekline. Zato smo za zmanjšanje tega tveganja v TET
pristopili k razvoju prototipa, ki bo nadomestil delavca pri najnevarnejšem opravilu v
TET, to je pri čiščenju lijaka kurišča kotla. Prototip je bil izdelan in uspešno
preizkušen.
Z medicine dela vsako leto dobimo poročilo o opravljenih zdravniških pregledih
delavcev. Iz zadnjega poročila je izhajalo, da ima veliko delavcev okvarjen sluh, kljub
temu, da imajo na voljo ustrezno zaščito sluha: čepke in glušnike. Da bi povečali
varnost delavcev v zvezi z varovanjem sluha, smo pristopili k testiranju individualnih
silikonskih čepkov. Rezultati so uspešni, zato lahko v letu 2011 opremimo delavce, ki
so izpostavljeni nevarnemu hrupu z boljšo zaščito za sluh in dosežemo željen rezultat
– ohranjanje zdravja oz. sluha.
24
Letno poročilo 2010
Tabela 3: Pregled kazalnikov za spremljanje zastavljenih ciljev na področju
VZD in VPP
CILJI
izhodiščno
stanje ciljev
stanje 31.12.2009
KAZALNIKI
število poškodb na delu
število dni bolniških izostankov zaradi poškodb
število skoraj dogodkov
število udeležencev MPAO
število začetnih požarov
- ohranjanje oz. zmanjševanje št. poškodb in št.
bolniških izostankov
- povečanje št. skoraj dogodkov in št.
udeležencev MPAO
jan.-mar.
jan.-junij
jan.-sept.
jan.-dec.
2010
2010
2010
2010
5
0
3
4
6
123
0
48
83
162
4
1
2
2
2
81
0
11
60
63
5
0
0
2
3
2.4 PROIZVODNJA
Iz proizvodnih enot Termoelektrarne Trbovlje d.o.o. je bilo v obdobju od 1.1.2010 do
31.12.2010 predano 513.477 MWh električne energije, kar zanaša 6.523 MWh
oziroma 1,25 odstotkov manj kot je bilo planirano. Vzrok za neizpolnjevanje plana je
bil zamik uspešnega zagona po remontu, ki je bil posledica povišanih vibracij turbine.
Večina električne energija je bila proizvedena na Bloku 4, to je 516.350 MWh (prag),
plinska bloka Pb1 in Pb2 pa sta bila poleg rednih testnih zagonov obratovala zaradi
potrebe po minutni rezervi in sta proizvedla 213,496 MWh električne energije. Za
potrebe napajanja TET pa je bilo v času neobratovanja Bloka 4 porabljeno 3.086
MWh električne energije.
Na proizvodnjo je najbolj vplival redni letni remont, ki je potekal od 3.4. do 19.7.2010,
ter neobratovanje po remontu (do 11.8.2010) zaradi povišanih vibracij na turbini in
odpravi le-teh.
Iz naslova prednostnega dispečiranja je bilo v proizvedeno 368.397 MWh, kar je
toliko, kot je bilo planirano. Ostalih 147.953 MWh je bilo proizvedeno za prosti trg.
Poraba električne energije, ko blok ni obratoval, je znašala 3.086 MWh. Tako je bilo
HSE-ju predano 513.477 MWh električne energije.
Graf 10: Primerjava plana in realizacije proizvodnje v letu 2010 v GWh
522
Proizvodnja v GWh
520
518
520,00
516
514
513,47
512
510
planirana proizvodnja
realizirana neto proizvodnja
25
Letno poročilo 2010
2.5 VZDRŽEVANJE
Za doseganja uspešnega, zanesljivega in varnega obratovanje bloka 4 se vsako leto
opravi letni remont bloka. Obseg dela remonta se določi na osnovi meritev in
pregledov naprav v predhodnih remontih bloka, srednjeročnega plana vzdrževanja
naprav bloka in analize zanesljivosti obratovanja naprav bloka.
Letni remont bloka 4 je načrtovan v Letnem poslovnem načrtu TET d.o.o. za leto
2010 in v elektroenergetski bilanci proizvodnje električne energije Holdinga slovenske
elektrarne. Letni remont 2010 je bil planiran od 03. 04. 2010 do 22. 07. 2010, izveden
pa do 18. 07. 2010. Od zaključka lanskoletnega remonta pa do začetka letošnjega
remonta je blok obratoval 6.407 ur, 649 ur je bil v rezervi, 289 ur pa je bil v okvari in
negi. Proizvedeno in oddano v elektroenergetsko omrežje je bilo 610,1 GWh
električne energije, za kar je bilo porabljeno 444.693 t premoga iz rudnika RTH,
122.013 t premoga drugih dobaviteljev in 435.584 l ekstra lahkega kurilnega olja.
Poleg zaposlenih v TET d.o.o. je remontna dela izvajalo še 45 družb zunanjih
izvajalcev s skupno 305 delavci.
Obseg del za letni remont 2010 je bil v večji meri določen pri izdelavi Letnega
poslovnega načrta za leto 2010. Določen je bil na osnovi:
1. opravljenih diagnostičnih meritvah na napravah bloka 125 MW
med
remontom 2007, 2008, 2009 in analize merilnih rezultatov
2. srednjeročnega plana vzdrževanja naprav bloka 125 MW
3. analize zanesljivosti obratovanja naprav od začetka obratovanja bloka po
remontu 2009
Remontna investicijska dela – vlaganje v zanesljivost obratovanja
Remontna investicijska dela se vodijo kot projekti, ki povečujejo zanesljivost
obratovanja. Značilnost teh projektov je, da je vgradnja opreme mogoča samo v času
daljše zaustavitve bloka 125 MW, to je v času remonta. Postopki izbire dobavitelja,
izdelava opreme in priprava na vgradnjo opreme so se pričeli že pred pričetkom
remonta.
V času remonta so se izvedla naslednja investicijska dela:
Modernizacija turbine v cilju povečati izkoristek turbine in generalni remont
turbine:
° Dela na VT delu TAG
Demontaža gornjega okrova, rotorja VT, spodnjega okrova, modernizacija
rotorja VT v delavnici na Poljskem, ponovna montaža vseh elementov in
okrovov
° Dela na ST delu TAG, modernizacija vodil
Demontaža zgornjega ohišja, rotorja ST, pregled rotorja ST v delavnici na
Poljskem, spodnjega ohišja ST, stojk, nastavitve stojk, ponovna montaža
in centriranje linije
° Dela na NT delu TAG
Demontaža ST-NT cevovoda in gornjega ohišja NT,zamenjava rotorja NT,
predelava 5. stopnje lopatic, ponovna montaža vseh elementov in okrovov,
montaža priključka za toplotno postajo za daljinsko ogrevanje
° Rekonstrukcija mazanja vodil turbine, pregled in nastavitev ležajev,
čiščenje oljnega sistema, zamenjava turbinskega olja
26
Letno poročilo 2010
Rekonstrukcija mazanja vodil turbine, pregled in nastavitev ležajev,
čiščenje oljnega sistema, zamenjava turbinskega olja
Zamenjava statorja generatorja: demontaža pokrovov in tesnilk vodika, rotorja,
montaža konstrukcije za transport statorja, zamenjava statorja, pregled rotorja pri
proizvajalcu, montaža in meritve generatorja, montaža novih merilnih elementov
za spremljanje temperature navitja generatorja
Zamenjava opreme za vzbujanja generatorja
Zamenjava kanalov dimnih plinov od grelnikov zraka do elektrofiltra
Zamenjava turbinske plošče – elektro opreme za posredovanje varnostnih
izklopov turbine
Zamenjava usmernikov in razsmernikov za varnostno napajanje 220 VDC
Zamenjava diletacijskih tesnil dimne tuljave dimnika 360m
Sanaciji posedka proge KRB 9
Sanacija betonskih sten bunkerjev premoga št. 2 in št. 3
°
2.6 TRŽNI POLOŽAJ
2.6.1 POSLOVNO OKOLJE
Termoelektrarna Trbovlje je tudi v letu 2010 poslovala kot del skupine Holding
slovenske elektrarne. Pogoji poslovanja se v primerjavi s preteklim letom niso
bistveno spremenili.
Še vedno smo močno povezani z Rudnikom Trbovlje Hrastnik, ki je naš največji
dobavitelj. Zaradi uporabe domačega energenta je bila TET upravičena do prispevka
za pokrivanje upravičenih stroškov proizvodnje električne energije iz primarnega
domačega vira.
2.6.2 PRODAJA
Vso proizvedeno električno energijo prodamo Holdingu slovenske elektrarne.
Prispevek za pokrivanje upravičenih stroškov od leta 2009 zaračunavamo Borzenu.
To sta tudi naša najpomembnejša kupca.
Ostali prodajni produkti, ki v skupni vrednosti prodaje predstavljajo 1,5 %, so:
Elektrofiltrski pepel
27
Letno poročilo 2010
Sadra
Storitve interne menze
Oddajanje rezervoarjev za kurilno olje
Oddajanje stanovanj
Oddajanje počitniških kapacitet
2.6.3 NAKUP
V Termoelektrarni Trbovlje največ pozornosti namenjamo doseganju optimalnih
pogojev pri nakupu:
Energentov:
° Premoga
° Kurilnega olja
° Apnene moke
Rezervnih delov za naprave
Ostalega materiala za vzdrževanje
Osnovnih sredstev
Storitev
Naša glavna dobavitelja sta dobavitelja premoga, Rudnik Trbovlje Hrastnik in
Carbounion Bohemia. Ostali pomembni dobavitelji so dobavitelji materiala in storitev
za vzdrževanje in izvajalci investicij v pretovorno postajo za premog ter vlaganj v
zanesljivost proizvodnje.
2.7 NALOŽBE
Tabela 4: Plan in realizacija investicij v letu 2010
Investicije leta 2010
v€
Št.
1.
1.1.
1.2.
1.3.
1.4.
2.
3.
4.
5.
INVESTICIJA
NOVOGRADNJE
Plinsko parna elektrarna
Pretovorna postaja
Ekologija
Prenova bloka 4
VLAGANJE V ZANESLJIVOST PROIZ.
DROBNE INVESTICIJE
POSLOVNO INF. SISTEM
OSTALO
I. SKUPAJ DRUŽBA
28
PLAN
REALIZACIJA
Index
SKUPAJ
SKUPAJ
PLAN/REAL
V%
4.598.487
100.000
3.862.804
490.083
145.600
3.818.899
3.834.227
313.778
3.310.614
67.775
142.061
3.554.512
83,38
313,78
85,70
13,83
97,57
93,08
130.594
45.000
20.000
131.689
94.356
110.988
8.612.980
7.725.773
100,84
209,68
554,94
89,70
Letno poročilo 2010
Investicije prenesene iz leta 2009
Št.
1.
1.1.
1.2.
2.
3.
4.
PLAN
SKUPAJ
INVESTICIJA
NOVOGRADNJE
2.376.311
350.000
2.026.311
Ekologija
Pretovorna postaja za premog
VLAGANJE V ZANESLJIVOST PROIZ.
POSLOVNO INF. SISTEM
DROBNE INVESTICIJE
II. SKUPAJ DRUŽBA
REALIZACIJA
SKUPAJ
Index
PLAN/REAL
V%
420.000
2.250.693
224.382
2.026.311
402.222
94,71
64,11
100,00
95,77
15.750
75.000
12.750
80.222
80,95
106,96
2.887.061
2.745.887
95,11
11.500.041
10.471.660
91,06
Skupaj planirane in realizirane investicije
SKUPAJ DRUŽBA (I. + II)
Načrtovane investicije, tako tekočega leta, kot prenesene iz leta 2009, so bile v letu
2010 realizirane z 91,06 odstotki planirane celoletne vrednosti. Glavnina porabe
sredstev je bila namenjena izgradnji pretovorne postaje za premog.
1. NOVOGRADNJE
1.1 Plinsko parna elektrarna
V letu 2010 se je nadaljevalo s pripravo in izdelavo državnega prostorskega načrta in
strokovnih podlag, kot obvezne podlage v postopku sprejemanja. Predvsem gre za
izdelavo idejnih rešitev (IBE Ljubljana) in idejne zasnove. V okviru idejnih rešitev je bil
prikazan širši nabor in pregled posameznih konfiguracij plinsko parnih elektrarn, ki se
v okviru naših predvidenih parametrov (moč, gorivo) pojavljajo na svetovnem trgu. Na
podlagi skrbnega pregleda z upoštevanjem prostorskih in tehnoloških omejitev, se je
v nadaljevanju izdelal projekt Idejna zasnova, ki variantno obdeluje ožji izbor možnih
konfiguracij postavitve plinsko parne elektrarne na območju nekdanje premogovne
enote PE-1.
Skladno s potencialnimi variantami smo sredstva v letu 2010 namenili tudi izdelavi
Okoljskega poročila in Hidrološko - hidravlične presoje vodnega režime reke Save
na območju načrtovanja objektov črpališča.
V sklopu priprave platoja in infrastrukture za predvideno gradnjo nove enote so bili v
letu 2010 obnovljeni propusti za tehnološke vode pod glavno železniško progo. Del
sredstev smo namenili tudi izdelavi projektne dokumentacije (PGD) za razgradnjo
obstoječih kombi plinskih elektrarn.
Za ta namen je bilo skupno porabljeno 313.778 EUR.
1.2 Pretovorna postaja za premog
Izvedene aktivnosti na projektu gradnje objekta in pomembnejši mejniki
Gradbeno dovoljenje št. 35105-14/2009 VC/BŽ/SR, MOP, z dne 18.05.2009
• komandni objekt
• podzemni objekt z vsipnim bunkerjem
• sekundarni objekti (hidravlika, kompresorska postaja, presipna postaja
• transportni trakovi
29
Letno poročilo 2010
ureditev industrijskih tirov, elektrifikacija vozne mreže, ureditev SVTK
naprav
• ureditev dostopa
Zakoličba objekta, pričetek pripravljalnih del - maj 2009
Gradbena dela, rekonstrukcija industrijskih tirov,elektrifikacija vozne mreže,
ureditev SVTK naprav, montaža in dobava tehnološke opreme, gradbene
instalacije, sistem čiščenja odpadnih vod (junij 2009 - september 2010)
Končni tehnični pregled naprav SVTK, vozne el. mreže in industrijskih tirov
(26.08.2010) – Slovenske železnice
Tehnični pregled – Ministrstvo za okolje in prostor (05.10.2010)
Poskusno obratovanje, garancijske meritve (november, december 2010)
Uradna otvoritev objekta Pretovorna postaja za premog (december 2010)
Izdano uporabno dovoljenje za napravo (MOP, marec 2011)
V času po opravljenem tehničnem pregledu s strani upravnega organa se je v
mesecu november pričelo izvajati poskusno obratovanje naprave. Pretovorjeno je
bilo cca. 15.000 ton premoga dobavljenega v železniških vagonih serije Eas in Fals.
S slednjimi smo preizkusili tudi način raztovora z odpiranjem stranskih vrat vagona
Fals. Na ta način se vagon pozicionira neposredno nad rešetko vsipnega bunkerja,
brez dvigovanja vagona na hidravlični vagonski dvižni napravi.
Večjih problemov v času obratovanja ni bilo zaznati, manjše pomanjkljivosti in
nastavitve je dobavitelj opreme izvedel sočasno z izvajanjem poskusnega
obratovanja. Skladno s pogodbenimi določili so bile uspešno opravljene tudi
garancijske meritve. S tem je dobavitelj investitorju dokazal izpolnjevanje tehničnih
jamstev za dobavljeno opremo in naprave.
Upravljanje z napravo je bilo v domeni predhodno izšolanih delavcev TET, pod
nadzorom odgovornih vodji preizkusov s strani dobavitelja. Ranžiranje, odpiranje in
zapiranje vagonov vključno s premiki na industrijske tire so izvajali usposobljeni
delavci Slovenskih železnic.
•
Tabela 5: Plan in realizacija investicije v Pretovorno postajo za premog v letih
od 2007-2010
v 000€
Realizirano
Planirano po NIP
Zemljišče
Gradbeni objekti z instalacijami
- gradbena dela
*objekti
*jeklene konstrukcije
- gradbena dela-obnova tirov
*rekonstrukcija tirnih naprav
*elektrifikacija vozne mreže
* SVTK naprave
* dodatna dela
Oprema
- strojnotehnološka oprema
- elektro oprema
- jeklene konstrukcije, storitve opreme
Ostalo- ustanavna vlaganja
- stroški dokumentacije, inžiniringa
nadzora
- maneverska lokomotiva
- nepredvideno
SKUPAJ
5.246,93
3.236,60
real/plan v %
4.612,44
2.514,72
345,66
1.752,06
1.778,10
5.274,93
2.813,20
2.151,98
661,22
2.461,73
1.501,99
125,23
286,28
548,24
4.597,44
2.354,30
340,68
1.902,46
1.223,09
99,67
93,62
98,56
108,58
68,79
928,10
350,00
500,00
11.637,47
925,76
0,00
297,33
11.095,47
99,75
0,00
59,47
95,34
2.010,33
100,53
86,92
delež v skupnem
47,54
122,45
41,44
11,02
100,00
V letih 2007, 2008, 2009 in 2010 je bilo skupaj porabljenih 11.095.469,55 EUR
oziroma 95,34 odstotkov planiranih investicijskih sredstev po NIP 3 (marec 2009).
30
Letno poročilo 2010
1.3 Ekologija
V obdobju letu 2010 je bilo skupaj realiziranih za 292.156 EUR oziroma 34,78
odstotkov planiranih vlaganj v ekologijo, večji del predstavlja vlaganje v prilagoditev
deponije odpadkov – jug.
Izbrani izvajalec za nabavo in montažo opreme za ureditev transporta odlagališča
nenevarnih odpadkov na deponiji Prapretno Jug končuje II. fazo prilagoditve
deponije.
1.4 Prenova bloka 4
Za namen prenove bloka 4 in daljinskega ogrevanja Zasavja smo v letu 2010
namenili 142.061 EUR oziroma 98 odstotkov planiranih sredstev za ta namen. Za
nadaljnji obstoj oziroma zagotavljanje proizvodnje električne energije iz TET po letu
2015 smo v letu 2010 dali izdelati Predinvesticijsko zasnovo (PIZ) – Daljinsko
ogrevanje Trbovelj in Hrastnika z možnostjo ogrevanja Zagorja iz TET in PIZ –
Zagotavljanje proizvodnje električne energije in toplote z blokom 4 po letu 2015. Na
pobudo lastnika HSE d.o.o je bila izdelana tudi naloga na temo Razvoj energetske
lokacije v Trbovljah in narejeno ekonomsko vrednotenje variante posodobitve
obstoječe enote na lokaciji TET.
2. VLAGANJE V ZANESLJIVOST OBRATOVANJA
Vlaganja, ki povečujejo zanesljivost obratovanja so bila v obdobju januar – december
2010 realizirana 93,34 odstotno. Glavnina vlaganj je bila realizirana do konca
remonta, v obravnavanem obdobju pa smo v celoti realizirali vlaganja v stator
generatorja, realizirali investicijo v generalni remont in povečan izkoristek turbine,
zamenjali naprave za vzbujanje generatorja, obnovili bunkerje premoga in dimnik,
kupili buldožer za deponijo premoga Lakonca ter del sredstev namenili za zamenjavo
kanalov dimnih plinov ter za sanacijo temeljev bagra na deponiji premoga Lakonca.
3. OSTALO
V letu 2010 smo del vlaganj, to je 211.911 EUR, namenili za drobne investicije kot so
nabava osebnih računalnikov, klimatskih naprav, pohištva, manjših strojev in orodij
za elektro in strojno službo. Za namen posodobitve poslovno informacijskega sistema
smo porabili 107.106 EUR. Za ostalo, to je odkup zemljišč in posodobitev voznega
parka pa smo porabili 110.889 EUR. Za vse manjše investicije skupaj smo tako
porabili 4,11 odstotkov vseh realiziranih investicijskih vlaganj.
2.8 INFORMATIKA
V letu 2010 smo poleg rednih operativnih in vzdrževalnih del v vseh procesih, ki jih
pokriva SOI, največ časa posvetili nadaljevanju projekta ODOS in trimesečnemu
rednemu letnemu remontu.
31
Letno poročilo 2010
1. Poslovna informatika
V mesecu februarju 2010 smo v ODOS-u produkcijsko začeli izvajati elektronsko
likvidacijo prejetih računov.
Gre za pomemben korak pri uporabi informacijskih tehnologij, s katerim na področju
organizacije dela stopamo ob bok najnaprednejšim podjetjem.
Račun se pred vsebinsko kontrolo in odobritvijo ustrezno pripravi: skenira, vnese v
knjigo prejete pošte in seznam prejetih računov v poslovni sistem. Na podlagi
podatkov nabave ODOS zbere vso pripadajočo dokumentacijo (ki naj bi že obstajala
v sistemu): pogodbe, naročilnice in dobavnice. Najpomembneje je, da so vsi ti
dokumenti podpisniku na voljo v oddaljenosti enega klika. ODOS zamenjuje papirne
obrazce z ustreznimi elektronskimi.
Tudi celotno podpisovanje dokumentov se izvaja v elektronski obliki z ustreznimi
elektronskimi certifikati v skladu s trenutno veljavnimi zakoni v Republiki Sloveniji.
V dogovoru s Pravno službo smo začeli skenirati vse novonastale pogodbe in
pogodbe za leti 2009 in 2008.
Dokončno smo definirali proces Nabave in potek njegove implementacije v ODOS.
Produkcijsko naj bi začeli z Nabavo v ODOS-u v januarju 2011.
Produkcijsko smo v mesecu marcu 2010 zagnali obdelavo bolniških odsotnosti in
poškodb pri delu, tako da sedaj vsi obrazci, ki jih potrebuje za prijavo nezgod pri delu
Služba varnosti pri delu, nastajajo v elektronski obliki. To omogoča tudi avtomatsko
izdelavo vseh statistik, ki jih zahteva OHSAS.
Stalno poteka optimizacija procesov v ODOS-u, ki so že dalj časa v produkciji, tako
da upoštevamo predloge in pripombe uporabnikov sistema.
Obvladovanje nadrejene in ISO dokumentacije
V maju 2010 smo začeli s projektom »Obvladovanje nadrejene in ISO
dokumentacije«. Odločili smo se, da bomo programsko te procese podprli v ODOS-u.
Cilji projekta so:
o zaznavanje in sledenje sprememb nadrejene in ostale poslovne dokumentacije;
o sledljivo obveščanje o spremembah nadrejene dokumentacije odgovornim
osebam v družbi (ustreznim skrbnikom področij) glede na vsebino spremembe;
o sledljivo obveščanje in odločanje med skrbniki področij in vodstvom družbe o
potrebi po implementaciji in načinu implementacije teh sprememb;
o sledljivo obveščanje o spremembah internih ISO dokumentov;
o sistem razvrščanja in označevanja dokumentov po pomembnosti in občutljivosti
za poslovanje;
o elektronsko potrjevanje sprememb ISO dokumentacije in elektronsko
podpisovanje uradnih dokumentov, ki so namenjeni zunanjim partnerjem in
raznim institucijam regulatorja;
o vodenje zgodovine sprememb in vpogledov;
o objava ISO dokumentacije;
o urejanje in objava nadrejene dokumentacije.
Postavili smo testno okolje in začeli s testiranjem in dokončnim oblikovanjem
programske podpore procesu obvladovanja nadrejene dokumentacije v ODOS-u.
Proces obvladovanja nadrejene dokumentacije smo produkcijsko zagnali v decembru
2010, ostale projektne cilje pa naj bi realizirali do konca prvega kvartala 2011.
32
Letno poročilo 2010
Obvladovanje usposabljanj delavcev
Ob lanski ISO presoji je bil TET izrečen ukrep, da moramo vpeljati metodologijo za
obvladovanje sledljivosti nad dodatnimi usposabljanji delavcev TET. Proces smo
produkcijsko zagnali v decembru 2010.
2. Strojna oprema
Čedalje več dela je z vzdrževanjem PC opreme, saj smo kadrovsko na tem področju
precej podhranjeni glede na število PC postaj (tako poslovnega kot tehnološkega
dela) in količino uporabniških potreb po intervencijah.
Strežnike HP, na katerih tečejo vse naše poslovne aplikacije (razen ZRCala), smo
nadgradili z delovnim pomnilnikom, da zagotovimo še boljšo odzivnost aplikacij –
predvsem sistema elektronskega dokumentnega poslovanja ODOS. Hkrati pa smo
nadgradili tudi firmware na teh strežnikih.
3. Strežniško okolje – programska oprema
Za potrebe čim bolj celovitega upravljanja informacijskih okolij, še posebej za
povečan nadzor in izboljšanje učinkovitosti Windows okolja, smo se odločili za
vpeljavo Microsoftove rešitve SCOM (System Center Operations Manager). Pri že
omenjeni kadrovski podhranjenosti nam bo SCOM z avtomatizacijo procesov
nadzora informacijskega okolja olajšal delo.
SCOM povečuje učinkovitost IT storitev s krajšanjem časa za reševanje težav z
opozarjanjem, nadzorom in poročanjem. SCOM razširja osnovni nadzor Windows
sistemov na kompletno informacijsko okolje z uporabo centralnega nadzora nad
operacijskimi sistemi, virtualnimi okolji, omrežjem, podatkovnimi skladišči ter raznimi
Microsoft in ostalimi aplikacijami. SCOM tako prinaša znanje in zmožnosti za
izvajanje boljše operativne učinkovitosti. Avtomatizira rutinska opravila z inteligentnim
nadzorom in s sposobnostjo samodejnega ukrepanja za zagotovitev boljšega
nadzora IT okolja. SCOM je popolnoma integriran z aktivnim imenikom, uporablja na
vlogah temelječo varnost ter nudi podporo za funkcije visoke razpoložljivosti, kot sta
clustering in failover.
4. Računalniško omrežje
Izvedli smo prestavitev centralnega požarnega zidu iz telefonske centrale v
strežniško sobo, kar nam je bilo prej onemogočeno zaradi pomanjkanja optičnih
povezav, ki smo jih v zadnjem obdobju nadgradili.
Pregledali smo vsa omrežna LAN stikala, jim določili IP naslove ter na njih aktivirali
SNMP protokol kot predpogoj za izboljšanje nadzora računalniškega omrežja.
S pomočjo zunanjih partnerjev, podjetja Cisco Slovenija, smo izvedli pregled
računalniškega omrežja TET kot del skupnega pregleda v skupini HSE. Cilj je
oblikovanje skupne strategije razvoja računalniških omrežij vseh družb v holdingu.
5. Tehnološki informacijski sistem in remont
V tehnološkem delu informatike smo bili aktivni v projektni skupini za nov tehnološki
informacijski sistem. Nova Scada bloka 4 že deluje v produkciji (testno obdobje),
zaključujejo pa se dela na krovni Scadi, ki bo produkcijsko začela delovati po
remontu. V juniju smo tudi fizično ločili omrežji novega tehnološkega informacijskega
33
Letno poročilo 2010
sistema in poslovnega dela informacijskega sistema, kar je bila ena od projektnih
zahtev.
2.9 ANALIZA POSLOVANJA
2.9.1 POSLOVANJE V LETU 2010
V letu 2010 smo uresničili:
o za 46.602.148 EUR celotnih prihodkov
o za 46.856.091 EUR celotnih odhodkov
o celotni poslovni izid leta je negativen in znaša 253.943 EUR.
PRIHODKI
Iz naslova prodaje električne energije smo v proučevanem obdobju realizirali
43.029.117 EUR prihodkov.
Drugi prihodki od prodaje predstavljajo prihodke skladiščenja kurilnega olja za
potrebe blagovnih rezerv RS, prihodke od prodaje pepela in sadre, delovanja interne
menze in najemnin. Uresničili smo za 805.153 EUR drugih prihodkov od prodaje.
Tudi v letu 2010 smo skladno z obračunom amortizacije NRDP v prihodke sprostili
tudi dolgoročne rezervacije v višini 664.524 EUR. Prihodke smo realizirali tudi s
sprostitvijo rezervacije za odškodnino po pogodbi v višini 1.848.705 EUR. Uresničili
smo tudi za 22.406 EUR finančnih prihodkov iz naslova obresti in 232.243 EUR
drugih prihodkov, ki jih predstavljajo prihodki od odprodaje stanovanj, prejete
odškodnine, zmanjšanje vračunanih stroškov rušenja stare elektrarne. Planirani
prihodki leta 2010 so bili preseženi za 5 odstotkov, glavni razlog za to je sprostitev
rezervacije za pogodbeno odškodnino v prihodke.
ODHODKI
Strošek energenta predstavlja v 42,15 odstotkov vseh stroškov poslovanja leta 2010.
Stroški materiala z upoštevanim energentom predstavljajo 46,87 odstotkov vseh
stroškov poslovanja. Stroški storitev predstavljajo 11,85 odstotkov vseh stroškov
poslovanja, stroški dela 18,44 odstotkov vseh stroškov poslovanja, odpisi vrednosti
oziroma amortizacija 13,44 odstotkov stroškov poslovanja, drugi poslovni odhodki
dosegajo 9,39 odstotkov vseh stroškov obdobja. Stroški poslovanja predstavljajo
98,83 odstotkov vseh odhodkov leta 2010, ostale odhodke predstavljajo finančni
odhodki, to so obresti za najete kredite, zamudne obresti in drugi finančni odhodki v
skupni višini 211.199 EUR in drugi odhodki v višini 334.162 EUR, kot so od
odprodaja nepremičnin, amortizacija naložbenih nepremičnin in plačane odškodnine.
Realizirani celotni odhodki presegajo planirane za 6,31 odstotkov.
Stroški porabe energentov so nekoliko višji (+ 1%) zaradi porabe energentov iz
zaloge, ki je vrednotena po višji ceni kot tekoče dobave premoga. Celotni stroški
materiala, storitev, plač in amortizacije ne odstopajo za več kot +/- 5 odstotkov glede
na planirano, kar je vsekakor pokazatelj premišljenega načrtovanja in spremljanja
realiziranih stroškov. V največji meri odstopajo drugi poslovni stroški in rezervacije.
Pri drugih poslovnih stroških odstopajo predvsem stroški za ekološko sanacijo v obeh
občinah, kjer ima delovanje TET bistven vpliv, ter stroški odlaganja odpadkov, katerih
34
Letno poročilo 2010
cena na odloženo enoto se je v letu 2010 bistveno povišala. Navedene stroške smo
glede na planirano presegli za 138 odstotkov. Rezervacije za dana jamstva,
pokojnine, jubilejne nagrade, odpravnine in rezervacije za pokrivanje drugih
obveznosti iz preteklega poslovanja v znesku 2.005.542 EUR v letu 2010 niso bile
planirane, predstavljajo pa kar 4,33 odstotkov vseh stroškov. Pri teh novo oblikovanih
rezervacijah največji strošek predstavlja rezervacija za deponijo odpadnih produktov
v višini 1.787.398 EUR, ki smo jo morali oblikovati zaradi zadostitve zahtevam
okoljevarstvenega dovoljenja.
2.9.2 GLAVNE AKTIVNOSTI IN REALIZIRANI CILJI
Z Letnim poslovnim načrtom za leto 2010 smo si kot ključne dogodke, ki bodo
zaznamovali leto 2010 zadali, da bomo:
° nadaljevali oziroma zaključili izgradnjo pretovorne postaje za premog,
° v času od 03.04.2010 do 21.07.2010 izvedli redni letni remont bloka 125 MW in
° dokončali predlog Strateškega poslovnega načrta za obdobje 2010-2015,
katerega bomo dali v potrditev skupščini družbe.
Vse naše aktivnosti so bile usmerjene v realizacijo zadanega. Zgradili smo
pretovorno postajo za premog, kar je podrobno opisano v poglavju investicij, izvedli
smo redni letni remont bloka 125 MW, kar je opisano v poglavju o remontu.
Predlog Strateškega poslovnega načrta je pripravljen, vendar še ni ugledal luč sveta.
In zakaj ne? Odgovorov na ta vprašanje je več, a eden glavnih je vsekakor, da naš
lastnik še vedno ni sprejel odločitve o nadaljevanju proizvodnje električne energije iz
TET.
2.9.3 ZAGOTAVLJANJE PLAČILNE SPOSOBNOSTI
Finančna politika družbe je uresničila vse postavljene finančne cilje v okviru poslovne
politike družbe:
o zagotavljanje kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti,
o zniževanje kratkoročne zadolžitve in posledično zniževanje stroškov financiranja,
o ustrezno financiranje investicij in ohranjanje kapitalske ustreznosti
o obvladovanje finančnih tveganj.
Poudarek je bil predvsem na pridobitvi sredstev za investicijska vlaganja in
učinkovitemu upravljanju s finančnimi sredstvi v okviru tekočega poslovanja. Plačilno
sposobnost, ki je pogoj za nemoteno delovanje ostalih poslovnih aktivnosti,
zagotavljamo s sistemom načrtovanja, spremljanja uresničevanja načrtov in
preventivnim ter korektivnim ukrepanjem. Dobro obvladovanje denarnih tokov
omogočajo tudi bančne kreditne linije, gospodarjenje z viški denarnih sredstev ter
uveljavljena finančna pravila poslovanja.
2.9.4 ZAGOTAVLJANJE POTREBNIH FINANČNIH VIROV
Družba stalno spremlja in proučuje možnosti financiranja in izbira najugodnejše tuje
finančne vire v kombinaciji z optimalno uporabo lastnih. Zadolževanje poteka v
35
Letno poročilo 2010
skladu s pogoji in postopki Uredbe o pogojih in postopkih zadolževanja v skladu s 87.
členom Zakona o javnih financah.
Poslovno leto smo zaključili s 10,98 mio EUR finančnih obveznosti, od tega jih je kar
81 odstotkov posledica najema dveletnega bančnega kredita za financiranje vlaganj
v letu 2010, s katerimi je družba zaključila obsežnejše investiranje v obstoječi
energetski objekt. Družba zagotavlja pokritost stalnih in dolgoročnih sredstev z
dolgoročnimi viri in to je ena temeljnih usmeritev tudi v prihodnje.
Graf 11: Stanje kreditov na dan 31.12. v letih od 2008-2010
Stanje kreditov v obdobju 2008-2010
na dan 31.december
10.000
tisoč EUR
8.000
6.000
kratkoročni kredit (KK)
dolgoročni krediti (DK)
4.000
2.000
0
2008
2009
2010
Leto
2.9.5 KAPITALSKA USTREZNOST
Družba je kapitalsko ustrezna, saj razpolaga z ustreznim kapitalom glede na obseg in
vrste poslov, ki jih opravlja pri svoji dejavnosti ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri
poslovanju.
Tabela 6: Kapitalska ustreznost
v€
KAPITALSKA USTREZNOST
REALIZACIJA 2010
PLAN 2010
REALIZACIJA 2009
RE 2010 /
PN 2010
RE 2010 /
RE 2009
1. Tekoča izguba
0
0
0
0
0
2. Prenesena izguba
0
0
0
0
0
3. Čisti dobiček
0
56.929
719.170
0
0
2.770.644
3.128.601
2.533.087
89
109
4. Rezerve iz dobička
5. Skupaj ( 1+2+3+4 )
6. Osnovni kapital
Kapitalska ustreznost = 5/6
2.770.644
3.185.530
3.252.257
87
85
31.596.980
31.596.980
31.596.980
100
100
0,09
0,10
0,10
87
85
36
Letno poročilo 2010
2.9.6 STANJE ZADOLŽENOSTI
v€
KOEFICIENT DOLGOVONO - KAPITALSKEGA
RAZMERJA
REALIZACIJA 2010
PLAN 2010
REALIZACIJA 2009
RE 2010 /
PN 2010
RE 2010 /
RE 2009
1. Kratkoročne finančne obveznosti
5.837.143
11.508.479
3.706.147
51
157
2. Dolgoročne finančne obveznosti
5.142.857
4.500.000
0
114
0
3. Celotne finančne obveznosti ( 1+2 )
10.980.000
16.008.479
3.706.147
69
296
4. Kapital
34.434.971
34.790.245
35.078.228
99
98
0,32
0,46
0,11
69
302
Koeficient dolgovno - kapitalskega razmerja = 3/4
v€
CELOTNE FINANČNE OBVEZNOSTI / EBITDA
REALIZACIJA 2010
PLAN 2010
REALIZACIJA 2009
RE 2010 /
PN 2010
RE 2010 /
RE 2009
1. Kratkoročne finančne obveznosti
5.837.143
11.508.479
3.706.147
51
2. Dolgoročne finančne obveznosti
5.142.857
4.500.000
0
114
0
10.980.000
16.008.479
3.706.147
69
296
3. Celotne finančne obveznosti ( 1+2 )
4. Poslovni izid iz poslovanja
157
36.768
818.844
(803.072)
4
(5)
5. Amortizacija
6.224.997
6.013.593
5.407.929
104
115
6. EBITDA ( 4+5 )
6.261.765
6.832.437
4.604.857
92
136
1,75
2,34
0,80
75
218
Celotne finančne obveznosti / EBITDA = 3/6
v€
EBITDA / Finančni odhodki iz posojil
1. Poslovni izid iz poslovanja
REALIZACIJA 2010
PLAN 2010
REALIZACIJA 2009
RE 2010 /
PN 2010
RE 2010 /
RE 2009
36.768
818.844
(803.072)
4
(5)
2. Amortizacija
6.224.997
6.013.593
5.407.929
104
115
3. EBITDA ( 1+2 )
6.261.765
6.832.437
4.604.857
92
136
206.528
761.915
159.361
27
130
30,32
8,97
28,90
338
105
4. Finančni odhodki iz posojil**
EBITDA / Finančni odhodki iz posojil = 3/4
v€
Celotne finančne obveznosti / Sredstva
REALIZACIJA 2010
PLAN 2010
REALIZACIJA 2009
RE 2010 /
PN 2010
RE 2010 /
RE 2009
1. Dolgoročne finančne obveznosti
5.142.857
4.500.000
0
114
0
2. Kratkoročne finančne obveznosti
5.837.143
11.508.479
3.706.147
51
157
3. Celotne finančne obveznosti ( 1+2 )
10.980.000
16.008.479
3.706.147
69
296
4. Sredstva
63.842.598
67.564.150
64.046.411
94
100
0,17
0,24
0,06
73
297
Celotne finančne obveznosti / Sredstva = 3/4
37
Letno poročilo 2010
2.9.7 KAZALNIKI DRUŽBE
v€
STOPNJA LASTNIŠKOSTI FINANCIRANJA
REALIZACIJA
31.12.2010
PLAN
31.12.2010
REALIZACIJA
31.12.2009
RE 2010 /
PN 2010
RE 2010 /
RE 2009
1. Obveznosti do virov sredstev
63.842.598
67.564.150
64.046.411
2. Kapital
34.434.971
34.790.245
35.078.228
99
98
53,94
51,49
54,77
105
98
Stopnja lastniškosti financiranja = 2 / 1
94
100
v€
STOPNJA DOLGOROČNOSTI FINANCIRANJA
1. Kapital
2. Dolgoročne obveznosti
REALIZACIJA
31.12.2010
PLAN
31.12.2010
REALIZACIJA
31.12.2009
RE 2010 /
PN 2010
RE 2010 /
RE 2009
34.434.971
34.790.245
35.078.228
99
98
5.157.760
4.500.000
64.304
115
8.021
3. Rezervacije in dolgoročne PČR
11.252.978
9.783.068
12.666.536
115
89
4. Skupaj ( 1 + 2 + 3 )
50.845.709
49.073.313
47.809.068
104
106
5. Obveznosti do virov sredstev
63.842.598
67.564.150
64.046.411
94
100
79,64
72,63
74,65
110
107
Stopnja dolgoročnosti financiranja = 4 / 5
v€
STOPNJA OSNOVNOSTI INVESTIRANJA
1. Opredmetena osnovna sredstva
REALIZACIJA
31.12.2010
PLAN
31.12.2010
REALIZACIJA
31.12.2009
RE 2010 /
PN 2010
RE 2010 /
RE 2009
43.713.053
48.662.385
40.114.795
90
1.817.564
1.541.243
2.274.045
118
80
3. Skupaj osnovna sredstva po neodpisani vrednosti ( 1 + 2 )
45.530.617
50.203.628
42.388.840
91
107
4. Sredstva
63.842.598
67.564.150
64.046.411
94
100
71,32
74,31
66,18
96
108
2. Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR
Stopnja osnovnosti investiranja = 3 / 4
109
v€
STOPNJA DOLGOROČNOSTI INVESTIRANJA
1. Opredmetena osnovna sredstva
REALIZACIJA
31.12.2010
PLAN
31.12.2010
REALIZACIJA
31.12.2009
RE 2010 /
PN 2010
RE 2010 /
RE 2009
43.713.053
48.662.385
40.114.795
90
1.817.564
1.541.243
2.274.045
118
80
295.964
0
167.091
0
177
4. Dolgoročne finančne naložbe
1.018.551
945.151
1.266.670
108
80
5. Dolgoročne poslovne terjatve
11.552
32.065
21.218
36
54
6. Skupaj ( 1 + 2 + 3 + 4 + 5 )
46.856.684
51.180.844
43.843.819
92
107
7. Sredstva
63.842.598
67.564.150
64.046.411
94
100
73,39
75,75
68,46
97
107
2. Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR
3. Naložbene nepremičnine
Stopnja dolgoročnosti investiranja = 6 / 7
109
v€
KOEFICIENT KAPITALSKE POKRITOSTI OSNOVNIH SREDSTEV
REALIZACIJA
31.12.2010
PLAN
31.12.2010
REALIZACIJA
31.12.2009
RE 2010 /
PN 2010
RE 2010 /
RE 2009
1. Kapital
34.434.971
34.790.245
35.078.228
99
98
2. Opredmetena osnovna sredstva
43.713.053
48.662.385
40.114.795
90
109
3. Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR
4. Skupaj osnovna sredstva po neodpisani vrednosti ( 2 + 3 )
1.817.564
1.541.243
2.274.045
118
80
45.530.617
50.203.628
42.388.840
91
107
0,76
0,69
0,83
109
91
Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev = 1 / 4
38
Letno poročilo 2010
v€
KOEFICIENT NEPOSREDNE POKRITOSTI KRATK. OBV. (HITRI
KOEFICIENT)
1. Denarna sredstva
REALIZACIJA
31.12.2010
4. Kratkoročne obveznosti
REALIZACIJA
31.12.2009
RE 2010 /
PN 2010
RE 2010 /
RE 2009
36.274
31.569
31.569
115
0
0
0
0
0
36.274
31.569
31.569
115
115
12.311.666
18.490.837
14.153.576
67
87
0,00
0,00
0,00
173
132
2. Kratkoročne finančne naložbe
3. Skupaj likvidna sredstva ( 1 + 2 )
PLAN
31.12.2010
Koef. neposredne pokritosti kratk. obv. (hitri koef.) = 3 / 4
115
se ne da
v€
KOEFICIENT POSPEŠENE POKRITOSTI KRATK. OBV. (POSPEŠENI
KOEFICIENT)
1. Denarna sredstva
REALIZACIJA
31.12.2010
PLAN
31.12.2010
REALIZACIJA
31.12.2009
RE 2010 /
PN 2010
RE 2010 /
RE 2009
36.274
31.569
31.569
115
2. Kratkoročne finančne naložbe
0
0
0
0
0
3. Kratkoročne poslovne terjatve
7.960.763
6.915.000
8.058.288
115
99
99
4. Skupaj ( 1 + 2 + 3 )
5. Kratkoročne obveznosti
115
7.997.037
6.946.569
8.089.857
115
12.311.666
18.490.837
14.153.576
67
87
0,65
0,38
0,57
173
114
Koeficient pospešene pokritosti kratk. obveznosti= 4 / 5
v€
KOEFICIENT KRATKOROČNE POKRITOSTI KRATK. OBV.
(KRATKOROČNI KOEF.)
1. Kratkoročna sredstva
REALIZACIJA
31.12.2010
PLAN
31.12.2010
REALIZACIJA
31.12.2009
RE 2010 /
PN 2010
RE 2010 /
RE 2009
16.670.300
16.129.921
19.765.075
103
69.806
0
0
0
0
3. Skupaj (1 + 2)
16.740.106
16.129.921
19.765.075
104
85
4. Kratkoročne obveznosti
12.311.666
18.490.837
14.153.576
67
87
1,36
0,87
1,40
156
97
2. Kratkoročne AČR
Koeficient kratk. pokritosti kratk. obv. (kratk. obv.) = 3 / 4
84
v€
KOEFICIENT GOSPODARNOSTI POSLOVANJA
REALIZACIJA 2010
PLAN 2010
REALIZACIJA 2009
RE 2010 /
PN 2010
RE 2010 /
RE 2009
1. Poslovni prihodki
46.347.498
44.130.160
53.074.249
105
87
2. Stroški blaga, materiala in storitev
27.191.569
27.749.602
33.052.539
98
82
3. Stroški dela
8.540.419
8.281.996
8.723.221
103
98
4. Odpisi vrednosti
6.229.586
6.013.593
5.417.982
104
115
65
5. Drugi poslovni odhodki
6. Skupaj poslovni odhodki ( 2 + 3 + 4 + 5 )
4.349.156
1.266.125
6.683.580
344
46.310.730
43.311.316
53.877.321
107
86
1,00
1,02
0,99
98
102
Koeficient gospodarnosti poslovanja = 1 / 6
v€
KOEFICIENT ČISTE DOBIČKONOSNOSTI KAPITALA
1. Čisti dobiček obračunskega obdobja
2. Povprečni kapital
REALIZACIJA 2010
PLAN 2010
REALIZACIJA 2009
RE 2010 /
PN 2010
RE 2010 /
RE 2009
(445.653)
56.929
719.170
(783)
(62)
34.756.599
34.934.237
17.539.114
99
198
0
0,002
0,041
-787
-31
Koeficient čist dobičkonosnosti kapitala = 1 / 2
v€
DODANA VREDNOST
REALIZACIJA 2010
PLAN 2010
REALIZACIJA 2009
RE 2010 /
PN 2010
RE 2010 /
RE 2009
1. Kosmati donos iz poslovanja
46.347.498
44.130.160
53.074.249
105
87
2. Stroški blaga, materiala in storitev
27.191.569
27.749.602
33.052.539
98
82
3. Drugi poslovni odhodki
4.349.156
1.266.125
6.683.580
344
65
Dodana vrednost = 1-2-3
14.806.773
15.114.433
13.338.131
98
111
39
Letno poročilo 2010
v€
DODANA VREDNOST / ZAPOSLENEGA
REALIZACIJA 2010
1. Dodana vrednost
REALIZACIJA 2009
RE 2010 /
PN 2010
RE 2010 /
RE 2009
14.806.773
15.114.433
13.338.131
98
111
215
220
220
98
98
69.029
68.702
60.628
100
114
2. Povprečno število zaposlenih
Dodana vrednost/zaposlenega = 1/2
PLAN 2010
2.10 KOMUNICIRANJE Z JAVNOSTJO
Direktor TET je odgovoren za vse vrste komuniciranja v družbi in zagotavljanje virov
za vzpostavitev sistema komuniciranja, njegovo vzdrževanje in razvoj. S procesom
komuniciranja smo zagotovili pretok informacij znotraj družbe, z našimi kupci in
dobavitelji, z javnostjo in z lastniki. Direktor je opravljal oziroma določil način
komuniciranja z javnostjo, kot so novinarji, zainteresirane stranke, lokalno
skupnostjo, resornimi ministrstvi. Komuniciranje je potekalo preko novinarskih
konferenc, sporočil za javnost, prenovljene internetne strani in izjav oziroma člankov
v javnih medijih.
2.11 NAČRTI ZA PRIHODNOST
2.11.1 CILJI ZA LETO 2011
POMEMBNI CILJI S PODROČJA PROIZVODNJE
Izpolnjevanje letnega plana proizvodnje po količini in kvaliteti
° Količina: Planirana proizvodnja 540 GWh
° Kvaliteta: izpolnjevanje pogodbenih kriterijev za obratovanje v sekundarni
regulaciji, zagotavljanje zanesljivosti pri obratovanju (faktor K najmanj 0,98)
Zagotavljanje optimalnega izkoristka proizvodnih naprav
Gospodarno ravnanje z proizvodnimi napravami
Izvajanje ukrepov preventivnega in kurativnega vzdrževanja
Obratovanje s čim manjšim obremenjevanjem okolja
Izpolnjevanje Uredbe o mejnih vrednostih emisij v zrak iz velikih kurilnih naprav
(SO2<1000 mg/Nm3, NOx<600 mg/Nm3, prah<100 mg/Nm3, CO<250 mg/Nm3)
pri čemer je še dopustno do skupno 120 ur obratovanja z izključeno napravo za
razžveplanje dimnih plinov in s tem povečanimi emisijskimi koncentracijami
Čim večja oddaja odpadnih produktov, ki nastajajo pri proizvodnji, drugim
uporabnikom
Uvajanje avtomatizacije in daljinskega nadzora določenih naprav, s tem se
zmanjšuje število potrebnih delavcev za nadzor proizvodnje
° Učinek: postopno opuščanje lokalnega nadzora in upravljanja določenih
naprav
V največji možni meri prilagoditi strukturo odpadnih produktov pri proizvodnji, tako
da bodo interesantni za druge uporabnike in jih ne bo potrebno odložiti na
deponijo
40
Letno poročilo 2010
RACIONALIZACIJA POSLOVANJA
Izboljšave procesa proizvodnje in dvig izkoristka bloka,
Uvedba najboljše prakse pri nabavnih postopkih za doseganje konkurenčnih cen
pri dobaviteljih,
Optimizacija vzdrževanja,
Znižanje stroškov za ekološke dajatve,
Stroški dela se ne povečujejo,
Zniževanje emisij toplogrednih plinov (prihranek CO2 kvot) z upoštevanjem
vsebnosti C v žlindri.
UPRAVLJANJE S ČLOVEŠKIMI VIRI
V skladu z razvojnimi načrti TET zagotavlja potrebno število primerno
usposobljenih kadrov za realizacijo operativnih in razvojnih ciljev, zato za leto
2011 planiramo 210 zaposlenih.
Planiramo enako število štipendistov kot v letu 2010, to je 3.
Tudi v letu 2011 bomo za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih namenili
dobršen del sredstev
Glede na starost delavcev in določene kronične bolezni, se tudi v letu 2011 ne
predvideva, da se bo število odsotnosti zaradi bolezni zmanjšalo. Kakor pa je iz
statistike razvidno gre v podjetju predvsem za boleznine, ki trajajo dalj časa –
daljše okrevanje. Upoštevati je potrebno dejstvo, da je povprečna starost v
podjetju 44 let. Zaradi boleznin je v povprečju odsotnih 18 delavcev na dan.
Odstotek boleznin v breme podjetja je 2%. Zato bomo storili vse, da se to stanje
ne bo poslabšalo.
V letu 2009 smo vzpostavili sistem vodenja zdravja in varstva pri delu po
zahtevah standarda OHSAS, z njim bomo nadaljevali tudi v letu 2011.
Načrtujemo, da bomo dokončali prenovo sistemizacije delovnih mest tako, da jo
bomo uskladili s spremembami procesov in zakona o delovnih razmerjih ter
natančneje določili pogoje za opravljane določenih del (kompetenčni model).
UPRAVLJANJE S FINANČNIMI VIRI
pozitivni neto denarni tok poslovanja
tekoče izpolnjevanje vseh finančnih obveznosti: plačilna sposobnost
obvladovanje obratnega kapitala
zadolžitev v postavljenih okvirih in po tržnih pogojih
z viški denarnih sredstev dosegati največje možne koristi
2.11.2 DOLGOROČNI CILJI
1. Nadaljevanje proizvodnje v obstoječi 125 MW premogovni enoti. Zamenjava
kotla OP 380 v obstoječi 125 MW enoti kot zaključevanje dosedanje obnove
vitalnih delov elektrarne. Z zamenjavo kotla v letu 2013 je mogoče nadaljevati
proizvodnjo električne energije na lokaciji TET z nižjimi vlaganji in brez daljših
prekinitev, saj so bili do sedaj že obnovljeni oz. zamenjani že vsi vitalni deli
elektrarne.
Zamenjava kotla je prehodna rešitev v smislu izboljšanja tehničnih, okoljskih in
ekonomskih parametrov ter podaljševanja življenjske dobe obstoječe elektrarne,
ki omogoča najkasneje v tekočem srednjeročnem obdobju sprejem odločitev o
dolgoročni vlogi na podlagi sodobnih tehnoloških rešitev.
41
Letno poročilo 2010
2. Izgradnja plinsko parne elektrarne (PPE), oziroma možnost delovanje v
kombiniranem procesu ob sočasni proizvodnji toplote. Zanesljivost oskrbe
Slovenije z električno energijo se z izgradnjo PPE povečajo, z možnostjo
kombinacije zagotavljanja pokrivanja potreb po sistemski rezervi.
3. Daljinsko ogrevanje Zasavja. Koristna izraba odpadne toplote bo pomenila dvig
izkoristka elektrarne. Hkrati se bo doseglo zmanjševanje obremenitev okolja in z
razvojem tega sistema bi lahko pomembno vplivali na zmanjševanje
predvsem s prašnimi delci (PM10), ki ostaja okoljski problem celotne Slovenije,
kar nakazuje določilo finančnih ukrepov s strani komisije evropske unije, zaradi
katerih je Zasavje razglašeno za degradirano območje, Slovenija pa lahko celo
plača po sklepu EU komisije, denarno kazen.
4. Dodatno izgradnjo skladiščnih kapacitet za ekstra lahko kurilno olje. TET bo
razširila svojo dejavnost tudi na področje skladiščenja, trgovanja in oskrbovanja
potrošnikov s tem energentom. Na ta način se bo povečala konkurenčnost tega
trga in povečala zanesljivost oskrbe z ekstra lahkim kurilnim oljem v primeru težav
pri dobavi iz tujine.
5. Sodelovanje pri izgradnji verige hidroelektrarn na srednji Savi
Močno tehnološko, okoljsko in prostorsko povezan z nadaljevanjem
termoenergetske proizvodnje v TET, sedež družbe za izgradnjo in upravljanje
hidroelektrarn na srednji Savi.
6. Uplinjanje tekočega ostanka destilacije surove nafte in premoga
Ekološko neoporečna tehnologija izrabe neobnovljivih virov energije.
2.12 POMEMBNI DOGODKI PO KONCU POSLOVNEGA LETA
Odločitev o nadaljnji usodi TET še vedno ni sprejeta. Za leti 2011 in 2012 še imamo
zagotovljeno poslovanje pod enakimi pogoji poslovanja kot do sedaj, to je poslovanje
v okviru prednostnega dispečiranja, zaradi uporabe domačega premoga. Po začetku
leta 2013 je poslovanje TET negotovo, vendar imamo zagotovilo obvladujočega
podjetja o ohranjanju naše energetske lokacije.
Na podlagi uspešno opravljenega poskusnega obratovanja pretovorne postaje za
premog, izvedenih garancijskih meritev in predloženih dokazil je upravni organ izdal
uporabno dovoljenje št. 35106-49/2010SR, z dne 09.03.2010.
42
Letno poročilo 2010
3 POROČILO O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI
3.1 ODGOVORNOST DO ZAPOSLENIH
3.1.1 KADROVSKA POLITIKA
V Termoelektrarni Trbovlje d.o.o se zavedamo, da so ljudje najpomembnejše
zagotovilo uspešne prihodnosti. V vedno bolj tekmovalnem in spreminjajočem se
okolju so pri organizacijah v ospredju različni dejavniki, ki prinašajo uspeh in dobre
rezultate. Največkrat govorimo o virih, njihovi dostopnosti, razpoložljivosti in
izkoriščenosti. Ti viri so lahko tako materialni kot nematerialni, finance, znanje,
informacije, predvsem pa ljudje – zaposleni, ki na določen način vplivajo na vse prej
našteto, pri tem pa se tudi sami razvijajo in spreminjajo. Znanje, izkušnje in
motiviranost so stebri stabilnosti ter izvor napredka in uspeha.
Posebno pozornost posvečamo ustvarjanju delovnega okolja, ki spodbuja strokovni
in osebnostni razvoj ter zagotavlja varnost in zdravje pri delu. Prizadevamo si za
nenehno dopolnjevanje sistemizacije delovnih mest z določanjem kompetenc za
posamezna delovna mesta.
V družbi je bilo na dan 31.12.2010 zaposlenih 209 delavcev, od tega 188 za
nedoločen čas in 21 za določen čas.
Tabela 7: Zaposleni na dan 31.12.2010 po stopnji izobrazbe
STOPNJA STROKOVNE
IZOBRAZBE
31.12.2010
%
31.12.2009
%
VIII
5
2
2
1
VII
26
12
26
12
VI
24
11
28
13
V
77
37
81
37
IV
57
27
59
27
III
1
0
1
0
II
6
3
7
3
I
13
6
16
7
209
100
220
100
SKUPAJ
3.1.2 IZOBRAŽEVANJE
Zaposleni v TET d.o.o. se poleg rednih obveznih usposabljanj intenzivno vključujejo v
različne oblike usposabljanj, kot so seminarji, tečaji in razne delavnice. V letu 2010 je
bil vsak delavec vsaj enkrat vključen v katero od oblik izobraževanja.
43
Letno poročilo 2010
3.1.3 ŠTUDIJ OB DELU
V letu 2010 je zaključilo študij ob delu v interesu podjetja 6 delavcev (3 visokošolska
izobrazba, 3 magisterij – znanstveni). Trenutno ima pogodbo za študij v interesu
podjetja še 8 delavcev ( 1 univerzitetna izobrazba, 2 bolonjski magisterij, 1
znanstveni magisterij, 1 doktorat, 3 visokošolska izobrazba).V lastnem interesu pa se
izobražujejo 4 delavci ( 1 visokošolski študij, 3 bolonjski magisterij).
3.1.4 ŠTIPENDIRANJE
V letu 2010 nismo sklepali novih pogodb o štipendiranju, tako je skupno število
štipendistov na dan 31.12.2010 ostalo na nivoju leta 2009, to je 3. (visokošolski študij
elektronike in ekologije ter bolonjski magistrski študij – bančni in finančni
management).
3.2 ODGOVORNOST DO NARAVNEGA OKOLJA
V Termoelektrarni Trbovlje od leta 2003 poslujemo skladno s pridobljenim
certifikatom vodenja kakovosti ISO 9001-2000 in certifikatom ISO 14001 za sistem
ravnanja z okoljem. Skladno z našo poslovno vizijo in s ciljem stalnega izboljševanja
nenehno spremljamo ustreznost in učinkovitost sistema kakovosti in ravnanja z
okoljem.
Na področju varovanja okolja izvajamo aktivnosti v skladu s sprejetim poslovnim
načrtom in usmeritvami sprejetega okoljskega programa. Prav tako izpolnjujemo vse
okoljske zaveze okoljevarstvenega dovoljenja za veliko kurilno napravo in odlagališče
nenevarnih odpadkov Prapretno. Posebno pozornost posvečamo izvajanju trajnih in
občasnih obratovalnih monitoringov in sistemu ravnanja z odpadki, ki nastanejo v
proizvodnem procesu ter ostalih podpornih procesih.
Tudi naši razvojni projekti so naravnani s cilji evropsko podnebne usmeritve in
zakonodaje. Izgradnja plinsko-parne elektrarne omogoča proizvodnjo dodatnih 1.250
gigavatnih ur električne energije ob hkratnem zmanjšanju tako emisij ogljikovega
dioksida (CO2), kot tudi dušikovih oksidov (NOx), prašnih delcev (PM10)
Tudi prenova bloka 4 bo omogočala doseganje strogih okoljskih kriterijev. Zaradi
uporabe lesne biomase bodo emisije žveplovega dioksida (SO2) in dušikovih oksidov
(NOx) na proizvedeno megavatno uro nižje za 2,12-krat oziroma za 1,9-krat, emisije
CO2 pa kar za 13 odstotkov.
3.3 ODGOVORNOST DO ŠIRŠE DRUŽBENE SKUPNOSTI
Termoelektrarna Trbovlje je močno vpeta v ožje in širše okolje, v katerem deluje in na
katerega s svojo dejavnostjo vpliva. Prizadevanje za nenehno izboljševanje kakovosti
življenja v tem okolju je pomembna vrednota našega poslovanja in delovanja.
Svojo odgovornost do družbe izkazujemo z vzpostavljanjem, ohranjanjem in
nadgrajevanjem odnosov s prebivalkami in prebivalci v lokalnem in širšem
regionalnem zasavskem okolju.
44
Letno poročilo 2010
Prizadevamo si jasno in pravočasno prepoznavati potrebe, interese in pričakovanja
ljudi, ki živijo in delajo v naši bližini. Skladno s tem načrtujemo in uresničujemo svoje
družbeno odgovorne aktivnosti tako na širšem razvojnem področju odnosov z
lokalnimi skupnostmi kot tudi prek sponzorstev in donacij.
3.3.1 ODNOSI Z LOKALNO SKUPNOSTJO
V Termoelektrarni Trbovlje si po najboljših močeh prizadevamo aktivno prispevati k
skladnemu razvoju okolja, v katerem delujemo in na katerega s svojim delovanjem
vplivamo. Tako želimo prispevati k izboljšanju kakovosti življenja v lokalnem in širšem
regionalnem okolju. Pri tem sledimo prepoznanim potrebam, interesom in
pričakovanjem ljudi, ki živijo in delajo v naši bližini.
3.3.2 SPONZORSTVA IN DONACIJE
V Termoelektrarni Trbovlje že vrsto let podpiramo športne, kulturne, humanitarne,
izobraževalne in druge družbeno pomembne dejavnosti. Po svojih najboljših močeh
prispevamo denarna ali materialna sredstva, ki športnikom, kulturnim ustvarjalcem,
šolarjem in drugim pomembnim oblikovalcem zdravega in kakovostnega jutri v
Zasavju pomagajo pri razvoju in izboljševanju njihovih dejavnosti. Tako
vzpostavljamo in utrjujemo dolgoročne vezi z deležniki v lokalnem in širšem
regionalnem okolju.
.
Šport
Zdravje je ena najpomembnejših vrednot in temelj za kakovostno življenje.
Pomemben del zdravega načina življenja je šport, ki pozitivno vpliva na telesno
zdravje in počutje. Zaradi današnjega hitrega in stresnega načina življenja na šport
prepogosto
pozabimo
ali
pa
nam
zanj
zmanjkuje
časa.
Zdravo življenje je vrednota, ki se je zavedamo tudi v Termoelektrarni Trbovlje. Zato
redno podpiramo športna društva in športne prireditve iz različnih panog.
Humanitarne dejavnosti
Termoelektrarna Trbovlje je v svoje lokalno okolje vpeta že več desetletij. V tem času
smo v podjetju razvili in okrepili čut za razumevanje potreb svojega okolja. Še
posebej potreb tistih, ki so nemočni in ranljivi.
Že vrsto let podpiramo društva in programe, ki izboljšujejo življenjske pogoje ljudi v
stiski.
Šolstvo in izobraževanje
Znanje je temelj, na katerem sloni razvoj okolja in družbe. Je ključ do celovitega
razumevanja sveta in do oblikovanja odgovornih odločitev.
Znanje je za mlade odločilnega pomena, saj jim daje moč in oporo za zanesljiv in
odgovoren vstop v prihodnost.
45
Letno poročilo 2010
V TET se zavedamo pomena znanja za družbo in za posameznika, zato v okviru
svojega družbeno odgovornega poslovanja podpiramo številne šolske in
izobraževalne projekte ter aktivnosti.
Kultura
Kulturne dejavnosti vplivajo na podobo in prepoznavnost okolja ter mu dajejo
edinstven pečat. V okviru kulturnih društev in projektov se razvija ustvarjalni naboj, ki
pripomore k oživitvi lokalnega in regionalnega okolja.
Nenazadnje pa udejstvovanje v kulturnih dejavnostih pomeni vsaj kratek odmik od
vsakdanjosti, kar nas sprosti in nam da nov zagon.
Zaradi številnih pozitivnih vplivov kulture na družbo Termoelektrarna Trbovlje po
najboljših močeh podpira lokalna in regionalna kulturna združenja in dogodke z
različnih področij kulturno-umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja.
46
RAČUNOVODSKI IZKAZI IN PRILOGA S POJASNILI
47
Računovodski izkazi
4 RAČUNOVODSKO POROČILO
4.1 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA
48
Računovodski izkazi
49
Računovodski izkazi
4.2 IZJAVA POSLOVODSTVA
Direktor Termoelektrarne Trbovlje, d.o.o. potrjujem računovodske izkaze družbe
Termoelektrarne Trbovlje, d.o.o. za poslovno leto 2010, pojasnila k računovodskim
izkazom ter uporabljene računovodske usmeritve.
Izjavljam, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne
računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu
previdnosti in dobrega gospodarjenja in da letno poročilo predstavlja resnično in
pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja za leto
2010.
Potrjujem, da so bili računovodski izkazi sestavljeni v skladu z Zakonom o
gospodarskih družbah, Slovenskimi računovodskimi standardi in ostalimi predpisi, ki
urejajo področje računovodenja. Računovodski izkazi so izdelani na osnovi
predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe.
mag. Marko Agrež
Direktor TET, d.o.o.
Trbovlje, 03. 05. 2011
50
Računovodski izkazi
4.3 UVODNA POJASNILA
Podlaga za sestavitev računovodskih izkazov
Računovodski izkazi in pojasnila k izkazom so sestavljeni po določilih ZGD in v skladu
s SRS za poslovno leto 2010, ki je enako koledarskemu.
Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih.
Temeljni računovodski predpostavki in kakovostne značilnosti računovodskih
izkazov
Pri pripravi računovodskih izkazov sta upoštevani temeljni računovodski predpostavki:
o upoštevanje nastanka poslovnega dogodka,
o časovna neomejenost delovanja,
in zahtevane kakovostne značilnosti:
o razumljivost,
o ustreznost,
o zanesljivost,
o primerljivost.
Računovodske usmeritve
Pri izkazovanju in vrednotenju postavk v računovodskih izkazih se neposredno
uporabljajo določila SRS, razen pri vrednotenju postavk, pri katerih določila SRS
dajejo možnost izbire med različnimi načini vrednotenja. V teh primerih ima družba
določene metode vrednotenja v Pravilniku o računovodstvu ali sprejete sklepe
poslovodstva družbe. V letu 2010 so bile uporabljene iste računovodske usmeritve kot
v preteklih letih.
Neopredmetena sredstva
Neopredmetena sredstva sodijo med dolgoročna sredstva in omogočajo izvajanje
dejavnosti družbe, pri tem pa fizično ne obstajajo. Med neopredmetenimi sredstvi
družba izkazuje programsko računalniško opremo in druga neopredmetena sredstva dodeljene emisijske kupone.
Neopredmeteno sredstvo je ob začetnem pripoznanju izkazano po nabavni vrednosti.
V nabavno vrednost se vštevajo tudi uvozne in nevračljive nakupne dajatve. Nabavna
vrednost ne vsebuje obresti do nastanka neopredmetenega sredstva.
Za merjenje neopredmetenih sredstev po pripoznanju se uporablja model nabavne
vrednosti.
Kasneje se vrednost znižuje za znesek obračunane amortizacije, evidentirane na
kontu popravka vrednosti. V bilanci stanja je izkazano po knjigovodski vrednosti, kot
razliki med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti.
Neopredmeteno sredstvo se amortizira posamično po metodi enakomernega
časovnega amortiziranja. Amortizirati se začne, ko je na razpolago za uporabo.
Za amortizacijo se uporabljajo amortizacijske stopnje, ki so za posamezno vrsto
neopredmetenega sredstva opredeljene na podlagi predvidene dobe koristnosti.
Amortizacijska stopnja neopredmetenih sredstev je 20 %.
51
Računovodski izkazi
V primeru, da se na podlagi internih ocen izkaže potreba po prevrednotenju, se oceni
vrednost neopredmetenih sredstev in jih slabi do višine njihove nadomestljive
vrednosti v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.
Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva so del dolgoročnih sredstev v lasti družbe, ki se
uporabljajo za opravljanje dejavnosti družbe. Opredmetena osnovna sredstva
vključujejo nepremičnine, opremo in drobni inventar.
Opredmeteno osnovno sredstvo je ob začetnem pripoznanju izkazano po nabavni
vrednosti, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter
stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano
uporabo. V nabavno vrednost niso vključeni stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo
opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo. Nabavna
vrednost ne vsebuje stroškov razgradnje oz. odstranitve opredmetenih osnovnih
sredstev.
Nadomestni deli večjih vrednosti so evidentirani med opredmetenimi osnovnimi
sredstvi in se amortizirajo v dobi koristnosti sredstva, za katerega so bili nabavljeni.
Za merjenje opredmetenih osnovnih sredstev po pripoznanju se uporablja model
nabavne vrednosti.
Za opredmetena osnovna sredstva sta v knjigovodskih evidencah izkazana posebej
nabavna vrednost in posebej popravek vrednosti, v bilanci stanja pa so izkazana po
knjigovodski vrednosti kot razliki med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti.
Stroški, ki kasneje nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo
njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s
prvotno ocenjenimi.
Pripoznanje opredmetenega osnovnega sredstva v knjigovodskih evidencah in bilanci
stanja se odpravi, če se odtuji. Razlika med čisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko
vrednostjo odtujenega osnovnega sredstva se izkaže kot prevrednotovalni poslovni
prihodek oz. odhodek.
Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca po
tem, ko je razpoložljivo za uporabo.
Amortizacija se obračunava posamično po metodi enakomernega časovnega
amortiziranja.
Za amortizacijo se uporabljajo amortizacijske stopnje, ki so za posamezno vrsto
opredmetenih osnovnih sredstev opredeljene na podlagi predvidene dobe koristnosti.
–Stopnje amortiziranja pomembnejših opredmetenih osnovnih sredstev (proizvajalne
naprave in stroji) so prilagojene življenjski dobi elektrarne, to je do leta 2015.
Predvidene dobe po posameznih skupinah sredstev znašajo:
Nepremičnine
Proizvajalne naprave in stroji
Računalniška oprema
Motorna vozila
Druga oprema
10 -30 let
5 -20 let
3 leta
6 -7 let
3 -10 let
52
Računovodski izkazi
Zemljišča se ne amortizirajo, saj se zanje predpostavlja neomejena doba koristnosti.
Ravno tako se ne amortizirajo sredstva v pridobivanju; do takrat, ko postanejo
razpoložljiva za uporabo.
V primeru, da se na podlagi internih ocen izkaže potreba po prevrednotenju, se oceni
vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in jih slabi do višine njihove nadomestljive
vrednosti v breme prevrednotovalnih poslovnih prihodkov oz. odhodkov.
Naložbene nepremičnine
Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki jih ima družba v lasti ali v finančnem
najemu, z namenom pridobivanja najemnin ali večanja vrednosti premoženja.
Naložbene nepremičnine se ne uporabljajo za proizvodnjo in prodajo blaga oz. storitev
ter za administrativne namene ali za običajno poslovanje.
Naložbena nepremičnina se pripozna kot sredstvo izključno, če je verjetno, da bodo
bodoče gospodarske koristi pritekale v družbo in če je nabavno vrednost mogoče
zanesljivo izmeriti.
Za merjenje naložbenih nepremičnin se uporablja model nabavne vrednosti.
Naložbene nepremičnine se zmanjšujejo za amortizacijski popravek po metodi
enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti posamezne
naložbene nepremičnine ter nabrane izgube zaradi slabitve.
Finančne naložbe
Finančne naložbe sodijo med sredstva družbe, s katerimi si družba povečuje svoje
finančne prihodke iz donosov teh naložb.
Družba klasificira svoje naložbe v kategorijo za prodajo razpoložljiva finančna
sredstva.
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so neizvedena finančna sredstva, ki so ali
razporejena v to kategorijo ali pa niso razporejena v nobeno izmed kategorij. Sredstva
v tej kategoriji so izmerjena glede na pošteno vrednost ali glede na nabavno vrednost,
v kolikor poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo določiti.
V primeru, da so sredstva izmerjena po pošteni vrednosti, se prevrednotenje na
pošteno vrednost pripozna neposredno v kapitalu. Na vsak datum bilance stanja
družba oceni ali obstaja objektiven dokaz, da je vrednost finančnega sredstva ali
skupine finančnih sredstev oslabljena. V primeru za prodajo razpoložljivih finančnih
sredstev se značilno ali dolgotrajno zmanjšanje poštene vrednosti pod nabavno
vrednostjo upošteva kot kazalec slabitve finančnega sredstva in pripozna kot
prevrednotovalni poslovni odhodek.
V primeru, da so sredstva izmerjena po nabavni vrednosti, in obstajajo nepristranski
dokazi, da je sredstvo oslabljeno, se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika
med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih
prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po tržni obrestni meri za podobna finančna
sredstva in pripozna kot prevrednotovalni poslovni odhodek.
Finančna naložba se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po izvirni vrednosti, povečani
za stroške, ki jih je mogoče pripisati neposredno temu poslu.
Morebitni znaki slabitev finančnih naložb se ugotavljajo na letni ravni.
Glede na predvideno poravnavo oz. razlog posedovanja so v bilanci stanja izkazane
med dolgoročnimi in kratkoročnimi sredstvi.
53
Računovodski izkazi
Zaloge
Zaloge, kot del kratkoročnih sredstev družbe, se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo
po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne
dajatve ter neposredni stroški nabave. Nakupna cena se zmanjša za dobljene
popuste.
Če se cene v obračunskem obdobju na novo nabavljenih količinskih enot razlikujejo od
cen količinskih enot iste vrste v zalogi, se med letom za zmanjševanje teh količin
uporablja metoda zaporednih cen (fifo). Ta metoda se uporablja za vse vrste zalog
materiala, razen za zalogo energentov. Za zaloge energentov se uporablja metoda
tehtanih povprečnih cen.
Zaloge so vodene po nižji izmed nabavne in iztržljive vrednosti. Neto iztržljiva vrednost
je ocenjena na podlagi prodajne cene v običajnem poslovanju, zmanjšane za stroške
dokončanja in prodaje.
Terjatve
Med sredstva družbe uvrščamo terjatve kot pravice iz premoženjskopravnih in drugih
razmerij zahtevati od določene osebe plačilo dolga, dobavo stvari ali storitve.
Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz
ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane.
V bilanci stanja so terjatve vrednotene po metodi odplačne vrednosti. Oblikovanje
popravkov terjatev je individualno. Če terjatve niso poravnane v določenem obdobju,
se štejejo za dvomljive, za sporne pa, če se je začel sodni postopek. Znesek oslabitve
se pripozna v izkazu poslovnega izida.
Glede na zapadlost v plačilo so v bilanci stanja izkazane med dolgoročnimi in
kratkoročnimi sredstvi.
Denarna sredstva
Denarna sredstva so denar in denarni ustrezniki, ki obsegajo gotovino v blagajni,
depozite na vpogled pri bankah in naložbe v instrumente denarnega trga, brez
prekoračitev bančnih računov. Prekoračitve stanj na bančnih računih so v bilanci
stanja vključena med kratkoročne finančne obveznosti.
Knjigovodska vrednost denarnih sredstev je enaka njihovi začetni nominalni vrednosti,
ki se kasneje pri denarnih sredstvih v tuji valuti zaradi spremembe tečaja lahko
spremeni.
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve sestavljajo kratkoročno odloženi stroški in
kratkoročno nezaračunani prihodki.
Kratkoročno odloženi stroški vsebujejo zneske, ki ob svojem nastanku še ne bremenijo
poslovnega izida družbe.
Kratkoročno nezaračunani prihodki so zneski, ki so upoštevani v poslovnem izidu,
vendar še niso zaračunani.
54
Računovodski izkazi
Kapital
Celotni kapital je opredeljen z zneski, ki so jih vložili lastniki ter z zneski, ki so se
pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom.
Osnovni kapital se vodi v domači valuti. Osnovni kapital in kapitalske rezerve
predstavljajo denarne in stvarne vložke lastnikov.
Druge rezerve iz dobička so oblikovane na podlagi sklepov nadzornega sveta in
skupščine in predstavljajo del poslovnih izidov preteklih let. Zakonske rezerve so
oblikovane skladno z Zakonom o gospodarskih družbah – vsako leto z razporeditvijo
dela dobička.
Presežek iz prevrednotenja vsebuje vrednosti prevrednotenj za prodajo razpoložljivih
finančnih sredstev.
Čisti poslovni izid predstavlja nerazporejen del čistega poslovnega izida družbe
tekočega leta.
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Rezervacije so oblikovane za obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih na podlagi
obvezujočih preteklih dogodkov pojavile v naslednjih obdobjih, njihova vrednost pa
temelji na oceni sedanje vrednosti izdatkov, ki bodo po predvidevanjih potrebni za
poravnavo teh obveznosti.
Ocena rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine je narejena na podlagi
aktuarskega izračuna. Oblikovane so na podlagi ocenjene višine obveznosti za
odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan bilance stanja.
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve predstavljajo dolgoročno odložene prihodke.
Dolgoročne obveznosti
Dolgoročne obveznosti so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih
sredstev, ki jih je potrebno v obdobju, daljšem od leta dni, vrniti v denarju. Merijo se po
izvirni vrednosti.
Del dolgoročnih obveznosti, ki zapade v plačilo prej kot v letu dni po datumu bilance
stanja, je izkazan med kratkoročnimi obveznostmi.
Dolgoročne finančne obveznosti so dobljena dolgoročna posojila na podlagi posojilnih
pogodb, katerih rok zapadlosti je daljši od leta dni. Ob začetnem pripoznanju so
izkazana z zneski prejetih denarnih sredstev. Kasneje se znižujejo za odplačano
glavnico.
Obračunane, pa še ne zapadle obresti od dolgoročnih finančnih obveznosti so
izkazane med drugimi kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi.
Dolgoročne poslovne obveznosti izhajajo iz razmerij med družbo in poslovnimi
partnerji na osnovi sklenjenih poslov.
Kratkoročne obveznosti
Kratkoročne obveznosti so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih
sredstev, ki jih je potrebno v obdobju, krajšem od leta dni, vrniti v denarju. Merijo se po
izvirni vrednosti.
Med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi je izkazan del dolgoročnih finančnih
obveznosti, ki zapade v plačilo v roku enega leta po datumu bilance stanja.
Obračunane, pa še ne zapadle obresti od kratkoročnih finančnih obveznosti so
izkazane med drugimi kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi.
55
Računovodski izkazi
Knjigovodska vrednost kratkoročnih poslovnih obveznosti je enaka znesku iz ustreznih
listin ob njihovem nastanku.
Kratkoročne pasivne časovne razmejitve
Kratkoročne pasivne časovne razmejitve so sestavljene iz kratkoročno vnaprej
vračunanih stroškov oziroma kratkoročno vnaprej vračunanih odhodkov in kratkoročno
odloženih prihodkov, ki se izkazujejo posebej in razčlenjujejo na pomembnejše vrste.
Zunajbilančne operacije
Zunajbilančno se vodijo pogojna sredstva in obveznosti. To so tista sredstva in
obveznosti, za katere še ni verjetno, da bodo v prihodnosti povečevale ali zmanjševale
gospodarske koristi, povezane z njimi ali njihove vrednosti ni mogoče zanesljivo
izmeriti.
Prihodki
Prihodki so pripoznani, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju
povezano s povečanjem sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je to povečanje mogoče
zanesljivo izmeriti.
Prihodke delimo na poslovne, finančne in druge.
Poslovni prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do
prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku.
Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi
prodajnih cen, navedenih v računih ali drugih listinah, zmanjšanih za popuste,
odobrene ob prodaji ali kasneje, tudi zaradi zgodnejšega plačila.
Prihodki od opravljenih storitev, razen od opravljenih storitev, ki vodijo do finančnih
prihodkov se merijo po prodajnih cenah dokončanih storitev, ali po prodajnih cenah
nedokončanih storitev glede na stopnjo njihove dokončanosti.
Sprememba vrednosti zalog se pojavi kot razlika med končnim in začetnim stanjem
zaloge.
Prevrednotovalni poslovni prihodki so prihodki nastali pri odtujitvi opredmetenih
osnovnih sredstev ter prihodki iz odprave slabitve terjatev. Pripoznajo se na podlagi
izdanih računov oz. drugih ustreznih listin.
Finančni prihodki se pojavljajo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi
naložbami, v zvezi s terjatvami ter kratkoročnimi dolgovi.
Finančni prihodki se priznavajo ob obračunu ne glede na prejemke, če ne obstaja
utemeljen dvom glede njihove velikosti, zapadlosti v plačilo in poplačljivosti.
Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem ter glede na
neodplačani del glavnice in dogovorjeno obrestno mero.
Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke. Pojavljajo se v dejansko nastalih
zneskih.
56
Računovodski izkazi
Odhodki
Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju
povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče
zanesljivo izmeriti.
Družba razčlenjuje odhodke na poslovne, finančne in druge.
Poslovni odhodki se pripoznajo, ko se stroški ne zadržujejo več v vrednosti zalog
proizvodov in nedokončane proizvodnje oziroma, ko je trgovsko blago prodano.
Poslovni odhodki so v načelu enaki vračunanim stroškom v obračunskem obdobju. V
poslovne odhodke se všteva tudi nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga in
materiala.
Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi
sredstvi, neopredmetetnimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve.
Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznavajo, ko je opravljeno ustrezno
prevrednotenje, ne glede na njihov vpliv na poslovni izid.
Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Finančni
odhodki se pripoznajo po obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi.
Druge odhodke sestavljajo odškodnine in druge neobičajne postavke, ki se izkazujejo
v dejansko nastalih zneskih.
Amortizacija se obračuna, skladno z dogovorjeno stopnjo na podlagi ocene dobe
koristnosti neopredmetenih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih
nepremičnin.
Davčni vidik
Družba je davčni zavezanec po Zakonu o davku na dodano vrednost, Zakonu o
trošarinah in Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb.
Odloženi davki
Odloženi davek je izkazan v celoti z upoštevanjem metode obveznosti po bilanci stanja
na podlagi začasnih razlik med knjigovodsko in davčno vrednostjo sredstev in
obveznosti do virov sredstev. Odloženi davek je izračunan z uporabo davčne stopnje,
ki je zakonsko določena in veljavna na dan bilance stanja in se pričakuje, da bo
uporabljena, ko bo terjatev za odloženi davek realizirana oz. obveznost za odloženi
davek poravnana.
Terjatev za odloženi davek se pripozna, če obstaja verjetnost, da bo v prihodnosti na
razpolago obdavčljiv dobiček, iz katerega bo mogoče koristiti začasne razlike.
Predstavlja višino obračunanega davka od dohodka pravnih oseb od odbitnih začasnih
razlik, neizrabljenih davčnih izgub in davčnih dobropisov. Obveznost za odloženi
davek predstavlja višino obračunanega davka od obdavčljivih začasnih razlik, ki jih bo
morala družba v prihodnjih letih plačati državi.
Davčna stopnja znaša od leta 2010 dalje 20 %.
57
Računovodski izkazi
4.4 UPRAVLJANJE S TVEGANJI
Odnos poslovodstva do tveganja gradi zavedanje, da obstaja tveganje pri poslovanju
in pripravljenost, da tveganje sprejmemo. Kako ugotovljeno tveganje preprečiti,
zmanjšati ali spremeniti v priložnost, na to lahko odgovori upravljanje s tveganji, ki ga
sestavljajo naslednje aktivnosti: ocenjevanje tveganj, nadzor nad tveganji, zavarovanje
pred tveganji in sprejem ter realizacija ukrepov, ki tveganja zmanjšujejo, preprečijo ali
spremenijo v priložnost.
S tveganji se srečujemo na vseh področjih delovanja. Posebej je potrebno izpostaviti
področje razvoja, področje proizvodnje električne energije, področje cen energentov in
električne energije ter področje vplivov na okolje. Vse poslovne odločitve imajo
finančne posledice, zato se vsa tveganja posredno zrcalijo v finančnem tveganju.
Tveganja razvrščamo v naslednje skupine:
4.4.1 STRATEŠKO TVEGANJE
Termoelektrarna Trbovlje z letnico izgradnje 1968 posluje v zadnjem obdobju
življenjske dobe. Zato je ključni strateški cilj družbe ohraniti oziroma okrepiti svoj
položaj proizvajalca električne energije z izgradnjo novega energetskega objekta.
Strateški poslovni načrt (SPN), ki ga je v letu 2003 sprejela skupščina družbe za
obdobje 2004-2008, je začrtal razvojno smer družbe: izgradnja nove plinske elektrarne
in/ali zamenjava obstoječe termoelektrarne s sodobno in okoljsko ustrezno elektrarno
na isti lokaciji. Razvojni projekti družbe so, z vključitvijo družbe v letu 2007 v skupino
HSE, predmet preverjanja in presoje HSE in nato vključitve zasavske energetike v
razvojno strategijo skupine HSE kot sestavni del načrtovanih vlaganj skupine v nove
proizvodne zmogljivosti. Strateško tveganje je torej mogoče obvladati z razvojnim
konceptom, ki je tehnološko, ekonomsko in okoljsko utemeljen in
uspešen.
Pripravljeni razvojni program TET temelji na dveh projektih: Prenovi bloka 4 z
zamenjavo kotla in prigradnjo daljinskega ogrevanja in Izgradnja nove plinsko parne
elektrarne. Razvojni projekti izgradnje novega energetskega objekta so bili izdelani in
tudi že predmet zunanje presoje. Pridobljeno je energetsko dovoljenje za energetski
objekt plinsko parne elektrarne na lokaciji opuščene premogovne elektrarne TE1. V
izdelavi je državni prostorski načrt za uvrstitev novega energetskega objekta v prostor.
Za projekt Prenove bloka 4 je izdelana predinvesticijska zasnova. Ker odločitve o
nadaljnjem razvoju še vedno ni, obstaja pogojna obveznost družbe za kritje stroškov
razgradnje obstoječe elektrarne. Zaradi zagotovila obvladujočega podjetja, da se bo
energetska dejavnost v Trbovljah ohranila menimo, da oblikovanje rezervacije za te
stroške ni potrebno.
4.4.2 TRŽNA TVEGANJA
Tržno tveganje obsega cenovno tveganje in tveganje preskrbe z energenti.
Proizvodnja električne energije z uporabo domačega premoga ima v skladu z
Energetskim zakonom poseben status in je upravičena do premije za vsako z
domačim premogom proizvedeno kWh. Premija omogoča normalno poslovanje.
Količina domačega premoga se znižuje, saj je Rudnik Trbovlje-Hrastnik premogovnik v
zapiranju, kar pomeni tudi zniževanje prihodkov iz naslova premije. Povečuje se
58
Računovodski izkazi
nabava drugih premogov. Bistveni sestavini tveganja glede oskrbe z energenti sta
cenovno tveganje in tveganje preskrbe.
V skladu s strategijo obvladovanja tveganj izpostavljenost tveganjem obvladujemo z
ohranjanjem statusa proizvajalca električne energije z uporabo domačega premoga, s
sklepanjem letnih pogodb s HSE za prodajo električne energije, s preizkušanjem
uporabe čim več premogov in pridobitvijo več dobaviteljev, s pravočasno sklenitvijo
nabavnih pogodb in sklenitvijo dolgoročnih pogodb za energent.
Uravnoteženost nabave energenta s proizvodnjo električne energije je cilj
postavljenega sistema načrtovanja. Deponija premoga zagotavlja potrebne zaloge za
varno in zanesljivo proizvodnjo. Nemoteno in zadostno preskrbo z energenti v
obdobju zmanjševanja količine domačega rjavega premoga pa bo zagotovila izgradnja
pretovorne postaje za premog.
Poslovodstvo redno presoja tveganja in sprejema ustrezne ukrepe ter o tem tudi redno
obvešča nadzorni svet družbe.
4.4.3 TVEGANJE DELOVANJA
Tveganje delovanja ali obratovalno tveganje pomeni verjetnost izpada elektrarne in
negativne posledice na poslovanje Izpadi so predvsem posledica tehnoloških in
ekoloških omejitev proizvodnje, pa tudi posledica slabe kvalitete energenta. Izpadi
pomenijo neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti in temu ustrezne finančne posledice.
Tveganja se v obstoječih razmerah uspešno obvladujejo s kontrolo kvalitete
energentov in s postopki priprave energentov. Uporabljamo preizkušen sistem
spremljanja obratovanja, izrabljenosti in stanja naprav, na osnovi tega planiramo
servisiranje, vzdrževanje in zamenjavo naprav. Izvaja se vsakoletni redni remont.
Vzdrževanje je preventivno, zagotavlja se tudi potreben obseg rezervnih delov za
vitalne naprave. Kontinuirano spremljamo in analiziramo obratovanje, preverjamo
doseganje optimalnega izkoristka in sprejemajo se potrebni ukrepi.
Ekološke omejitve proizvodnje obvladujemo z vlaganji v sanacijo okoljskih vplivov.
Dodeljeni emisijski kuponi zadostujejo za večino načrtovane proizvodnje. Okoljski
certifikat zavezuje k izvajanju stalnih izboljšav sistema ravnanja z okoljem
Tveganje delovanja je povezano tudi s poslovnimi procesi oziroma načinom
poslovanja. Izpostavljenost tem tveganjem obvladujemo z uvedenim sistemom
vodenja kakovosti. Certificirano in standardizirano poslovanje zagotavlja celovito
kakovost poslovanja, razmejitev odgovornosti za njegovo izvajanje in redno
preverjanje izvajanja v okviru zunanjih in notranjih presoj. Poudarek pri upravljanju s
tveganji delovanja je dan zagotavljanju ustrezne kadrovske strukture, kvaliteti
vzdrževanja sredstev, sistemom varovanja in zaščite, nadzoru nad tehničnim,
ekonomskim in pravnim vidikom pogodbenih razmerij ter delovanju in razvoju
informacijskega sistema.
4.4.4 FINANČNA TVEGANJA
Bistvo finančnega tveganja je v zmanjšanju plačilne sposobnosti (likvidnost in
solventnost). Proučevanje teh tveganj in ukrepi za njihovo obvladovanje je pomembna
stalna naloga. Poglavitna finančna tveganja so tveganje spremembe obrestne mere
(obrestno tveganje), tveganje plačilne sposobnosti in tveganje neizpolnitve obveznosti
59
Računovodski izkazi
nasprotne stranke. Finančna tveganja so med seboj zelo povezana. Upravljanje s
finančnim tveganjem predstavlja oblikovanje, uveljavitev ter izvajanje postopkov, s
katerimi spremljamo in obvladujemo finančna tveganja.
Glavnino prihodkov realiziramo z dvema zanesljivima pogodbenima partnerjema na
podlagi letnih pogodb. Pogodbena razmerja tako na prodajni kot na nabavni strani
vključujejo zavarovanja z ustreznimi finančnimi instrumenti. Finančne obveznosti za
energente so v glavnem usklajene s finančnimi terjatvami za prodano električno
energijo. Postavljena in uveljavljena so finančna pravila, ki jih morajo upoštevati vse
organizacijske enote. Tveganja plačilne sposobnosti se obvladujejo tudi s
kontinuiranim načrtovanjem denarnih tokov, ukrepi za njihovo usklajevanje in z ukrepi
za optimiranje koriščenja likvidnostne rezerve v obliki kreditnih linij. Tveganost
kratkoročne plačilne sposobnosti je temu ustrezno nizka. Tudi tveganje dolgoročne
plačilne sposobnosti ocenjujemo kot nizko zaradi uspešnega poslovanja, ki ustvarja
zadostne denarne tokove in zaradi učinkovitega gospodarjenja s sredstvi.
Zadolževanje, ki je nujni sestavni del poslovanja, poteka v skladu in pod pogoji, ki jih
določa Uredba o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. člena Zakona o
javnih financah. Glavnina kratkoročnih kreditov so okvirni krediti. Obrestno tveganje
kot posledica nevarnosti spremembe obrestnih mer obvladujemo z najemanjem
kratkoročnih kreditov po fiksni obrestni meri in možnostjo predčasnega odplačila
kreditnih obveznosti.
4.4.5 REGULATORNA TVEGANJA
Regulatorna tveganja izhajajo iz sprememb tržnih pravil ali zakonodaje na slovenskem
ali tujih trgih in vplivajo na poslovni rezultat. Zaradi nenehnih sprememb na področju
zakonodaje se zagotavlja pravilna uporaba predpisov z nenehnim funkcionalnim in
strokovnim usposabljanjem, ki ga izvajajo pooblaščene in usposobljene inštitucije.
60
Računovodski izkazi
4.5 BILANCA STANJA
v€
POSTAVKA
Pojasnilo
SREDSTVA
A.
31.12.10
63.842.598
64.046.411
47.102.492
44.281.336
1.817.564
2.274.045
361.103
1.456.461
43.713.053
14.850.982
862.059
13.988.923
28.186.653
43
675.375
675.375
0
295.964
1.018.551
585.551
585.551
433.000
433.000
11.552
11.552
245.808
224.443
2.049.602
40.114.795
9.715.449
811.011
8.904.438
18.799.435
356
11.599.555
11.124.964
474.591
167.091
1.266.670
833.851
833.851
432.819
432.819
21.218
21.218
437.517
16.670.300
19.765.075
8
8.673.263
8.673.263
7.960.763
11.675.218
11.675.218
8.058.288
5.879.994
1.809.428
368.866
31.569
0
DOLGOROČNA SREDSTVA
V.
2.
VI.
Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne
razmejitve
Dolgoročne premoženjske pravice
Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve
Opredmetena osnovna sredstva
Zemljišča in zgradbe
a) Zemljišča
b) Zgradbe
Proizvajalne naprave in stroji
Druge naprave in oprema
Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo
a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi
b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
Naložbene nepremičnine
Dolgoročne finančne naložbe
Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
c) Druge delnice in deleži
Dolgoročna posojila
b) Dolgoročna posojila drugim
Dolgoročne poslovne terjatve
Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev
Odložene terjatve za davek
B.
KRATKOROČNA SREDSTVA
II.
1.
IV.
Zaloge
Material
Kratkoročne poslovne terjatve
1.
2.
3.
V.
Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
Denarna sredstva
9
6.899.515
907.007
154.241
36.274
C.
KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
10
69.806
I.
1.
5.
II.
1.
2.
3.
4.
III.
IV.
1.
2.
1
2
3
4
5
6
7
61
31.12.09
Računovodski izkazi
BILANCA STANJA (nadaljevanje)
v€
POSTAVKA
Pojasnilo
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
A.
I.
1.
III.
1.
5.
IV.
VI.
KAPITAL
Vpoklicani kapital
Osnovni kapital
Rezerve iz dobička
Zakonske rezerve
Druge rezerve iz dobička
Presežek iz prevrednotenja
Čisti poslovni izid poslovnega leta
31.12.10
31.12.09
63.842.598
64.046.411
11
34.434.971
31.596.980
31.596.980
2.770.645
186.625
2.584.020
67.346
0
35.078.228
31.596.980
31.596.980
2.533.087
186.625
2.346.462
264.950
683.211
12
11.252.978
12.666.536
928.741
6.702.928
3.621.309
832.131
6.955.432
4.878.973
1.
2.
3.
REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE
RAZMEJITVE
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
Druge rezervacije
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
C.
I.
2.
III.
DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
Dolgoročne finančne obveznosti
Dolgoročne finančne obveznosti do bank
Odložene obveznosti za davek
13
5.157.760
5.142.857
5.142.857
14.903
64.304
0
0
64.304
Č.
II.
2.
III.
1.
2.
4.
5.
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročne finančne obveznosti do bank
Kratkoročne poslovne obveznosti
Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
Druge kratkoročne poslovne obveznosti
14
12.311.666
5.837.143
5.837.143
6.474.523
73.650
4.159.833
96.412
2.144.628
14.153.576
3.706.147
3.706.147
10.447.429
770.219
8.003.872
96.412
1.576.926
D.
KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
15
685.223
2.083.767
B.
* Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi.
62
Računovodski izkazi
4.6
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
v€
POSTAVKA
Pojasnilo
1.
a)
Čisti prihodki od prodaje
Na domačem trgu
- iz razmerij do podjetij v skupini
- iz razmerij do drugih
4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)
5. Stroški blaga, materiala in storitev
a) Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala
b) Stroški storitev
6. Stroški dela
a) Stroški plač
b) Stroški socialnih zavarovanj
- od tega stroški pokojninskih zavarovanj
c) Drugi stroški dela
7. Odpisi vrednosti
a) Amortizacija
b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri NS in OOS
8. Drugi poslovni odhodki
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA
9. Finančni prihodki iz deležev
c) Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah
č) Finančni prihodki iz drugih naložb
SKUPAJ FINANČNI PRIHODKI
13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank
č) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti
14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti
SKUPAJ FINANČNI ODHODKI
POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA
15. Drugi prihodki
16. Drugi odhodki
POSLOVNI IZID ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA
CELOTNI POSLOVNI IZID
18. Odloženi davki
19. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA
2010
16
2009
27
28
43.827.769
43.827.769
35.769.057
8.058.712
2.519.729
27.191.569
21.705.024
5.486.545
8.540.419
6.185.077
1.332.077
275.191
1.023.265
6.229.586
6.224.997
4.589
4.349.156
36.768
22.406
0
22.406
22.406
207.940
207.424
517
3.258
3.258
211.199
-152.024
232.243
334.162
-101.919
-253.943
191.709
52.359.193
52.359.193
42.678.273
9.680.920
715.056
33.052.539
27.153.404
5.899.135
8.723.221
5.977.577
1.300.156
276.251
1.445.489
5.417.982
5.407.929
10.052
6.683.580
-803.072
32.750
3.171
29.579
32.750
158.620
158.585
35
23.497
23.497
182.118
-952.440
1.503.411
15.933
1.487.478
535.038
-184.132
29
-445.653
719.170
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
* Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi.
IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA
v€
POSTAVKA
Pojasnilo
19. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA
29
21. SPREMEMBE PRESEŽKA IZ PREVREDNOTENJA FINANČNIH SR., RAZPOLOŽLJIVIH ZA PRODAJO
24. CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS OBRAČUNSKEGA OBDOBJA
63
2010
2009
-445.653
719.170
-197.604
0
-643.257
0
Računovodski izkazi
4.7
IZKAZ DENARNIH TOKOV
v€
POSTAVKE
2010
2009
A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
a) Postavke izkaza poslovnega izida
Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev
6.228.435
44.034.012
6.027.057
54.525.827
Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje) in finančni odhodki iz
poslovnih obveznosti
(37.805.577)
(48.498.770)
-437.659
2.099.943
107.619
523.335
191.709
3.001.955
(1.908.462)
(2.304.414)
(49.401)
(1.229.141)
180.000
0
(2.015.022)
2.843.282
2.320.824
0
5.790.776
8.127.000
54.176
0
0
54.176
0
(12.907.572)
(216.870)
(12.548.261)
(142.441)
-12.853.396
828.300
32.750
681.420
40.004
74.126
(9.667.897)
(87.964)
(9.579.933)
0
-8.839.597
58.450.000
9.000.000
49.450.000
(51.382.675)
(206.528)
(391.147)
(50.785.000)
7.067.325
36.274
4.705
36.056.000
0
36.056.000
(35.464.951)
(159.359)
0
(35.305.592)
591.049
31.569
(121.548)
b) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter
odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja
Začetne manj končne poslovne terjatve
Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve
Začetne manj končne odložene terjatve za davek
Začetne manj končne zaloge
Končni manj začetni poslovni dolgovi
Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije
Končne manj začetne odložene obveznosti za davek
c) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a+b)
B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
a) Prejemki pri naložbenju
Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenje
Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin
b) Izdatki pri naložbenju
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin
c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b)
C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
a) Prejemki pri financiranju
Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti
Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti
b) Izdatki pri financiranju
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje
Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti
Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti
c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a + b)
Č. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV
x) Denarni izid v obdobju
y) Začetno stanje denarnih sredstev
31.569
* Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi.
64
153.117
0
0
Razporeditev čistega dobička kot sestavine kapitala po sklepu
a)
uprave in nadzornega sveta
POSTAVKE
-
Sprememba presežka iz prevrednotenja financnih naložb
Spremembe v kapitalu
Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala
31.596.980
-
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja
KONČNO STANJE IZ BILANCE STANJA 31.12.2010
-
31.596.980
Osnovni kapital
Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja
Začetno stanje 1.1.2010
za leto 2010
Vpoklicani kapital
0
e) Vnos zneska prevrednotenj kapitala
C. Premiki v kapitalu
Rezerve iz dobička
186.625
35.959
35.959
0
0
0
150.666
186.625
-
-
-
-
-
186.625
Zakonske rezerve
-
-
2.584.020
445.653
445.653
-
-
-
3.029.673
-
-
65
67.346
-
-
197.604
-
197.604
264.950
-
683.211
(35.959)
(35.959)
0
719.170
719.170
0
Čisti poslovni izid
poslovnega leta
-
445.653
445.653
-
445.653
-
-
Čisti dobiček poslovnega leta skupno
Cisti dobicek poslovnega leta
264.950
0
0
257.215
0
257.215
7.735
Presežek iz
prevrednotenja
Presežek iz
prevrednotenja
2.346.462
0
0
0
0
0
2.346.462
Druge rezerve iz
dobička
Rezerve iz dobička
31.596.980
0
D. Končno stanje 31.12.2009
0
d) Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta
31.596.980
B. Premiki v kapital
Stanje 1.1.2009
POSTAVKE
Osnovni
kapital
Vpoklicani kapital
Zakonske
rezerve
za leto 2009
Druge rezerve
iz dobička
4.8 IZKAZ GIBANJA KAPITALA
Čisti dobiček
poslovnega
leta
-
-
-
34.434.971
-
-
197.604
445.653
643.257
35.078.228
Skupaj
v€
35.078.228
0
0
257.215
719.170
976.385
34.101.843
SKUPAJ
v€
Računovodski izkazi
Računovodski izkazi
4.9 POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
4.9.1 BILANCA STANJA
Splošno
Informacije o podlagi za sestavitev bilance stanja in o posebnih računovodskih
usmeritvah ter metodah, izbranih in uporabljenih pri pomembnih poslih in drugih
poslovnih dogodkih za družbo, so predstavljene v pojasnilih posameznih sredstev in
obveznosti do virov sredstev.
Družba ne razpolaga z dodatnimi informacijami, ki v obrazcu bilance stanja niso
predpisane, bi pa bile pomembne za pošteno predstavitev družbe
V nadaljevanju so podana pojasnila posameznih postavk bilance stanja družbe
na dan 31.12.2010.
1) Neopredmetena sredstva
v znesku 1.817.564 €
Med neopredmetenimi osnovnimi sredstvi so izkazana naslednja sredstva:
Na dolgoročnih premoženjskih pravicah izkazujemo programsko opremo, na drugih
dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitvah pa pravice iz naslova dodeljenih kuponov
CO2. Emisijski kuponi, dodeljeni za petletno obdobje, so vrednoteni po 1 EUR.
EMISIJSKI KUPONI CO2
Začetno stanje 1.1.2010
Poraba
Končno stanje 31.12.2010
2.049.601
-593.140
1.456.461
Na podlagi Zakona o varstvu okolja, Odloka o državnem načrtu razdelitve emisijskih
kuponov za obdobje od leta 2008 do leta 2012 in Odločbe o emisijskih kuponih je
država družbi za to obdobje dodelila 3.407.100 emisijskih kuponov. Količina emisijskih
kuponov v sorazmernem deležu po posameznih letih je 681.420 kuponov na leto.
Stanje kuponov se je v letu 2010 znižalo za 729.965 kuponov, emisijski kuponi so bili
predani za poravnavo obveznosti do države za proizvedene emisije v letu 2009. Na
dan 31.12.2010 ima TET 1.994.510 emisijskih kuponov.
Ostali del neopredmetenih sredstev predstavljajo dolgoročne premoženjske pravice,
kamor družba všteva pravice do uporabe računalniških programov oz. licence.
V letu 2010 so bile pregledane dobe koristnosti pomembnejših neopredmetenih
sredstev in ugotovljeno je bilo, da so dobe koristnosti pravilno ocenjene glede na
trenutna predvidevanja o uporabnosti teh sredstev.
66
Računovodski izkazi
GIBANJE NEOPREDMETENIH SREDSTEV
NEOPREDMETENA SREDSTVA
v€
DOLGOROČNE
PREMOŽENJSKE
PRAVICE
Nabavna vrednost 31.12.2009
Pridobitve
DRUGA
NEOPREDMETENA
SREDSTVA
NDS V
IZDELAVI
705.648
0
SKUPAJ
2.049.602
2.755.250
0
94.356
0
94.356
94.356
-94.356
0
0
123.000
0
0
123.000
-5.203
0
-593.141
-598.344
Nabavna vrednost 31.12.2010
917.801
0
1.456.461
2.374.262
Odpisana vrednost 31.12.2009
481.205
0
0
481.205
Amortizacija
80.210
0
0
80.210
Odtujitve
-4.717
0
0
-4.717
Odpisana vrednost 31.12.2010
556.698
0
0
556.698
Knjigovodska vrednost 31.12.2009
224.443
0
2.049.602
2.274.045
Knjigovodska vrednost 31.12.2010
361.103
0
1.456.461
1.817.564
Prenos iz investicij v teku
Drugi prenosi
Odtujitve
2) Opredmetena osnovna sredstva
v znesku 43.713.053 €
Vrednost zgradb in zemljišč predstavljajo vsa zemljišča v lasti družbe, in naslednje
zgradbe: objekti za proizvodnjo električne energije, skladišča, upravna zgradba ter
počitniške kapacitete. V letu 2010 se je vrednost zemljišč povečala za 73.548 €,
prodali pa smo zemljišče v vrednosti 22.500 €. V mesecu oktobru 2010 smo aktivirali
objekt pretovorne postaje za premog v vrednosti 5.615.531€.
Med proizvajalnimi napravami in stroji družba izkazuje naprave za proizvodnjo
električne energije. Po vrednosti največje naložbe med proizvajalnimi napravami in
stroji v letu 2010 pa sta rotor NT dela TAG v vrednosti 2.623.218€, generator bloka
125 MW v vrednosti 3.619.500 € in oprema za pretovorno postajo v vrednosti
4.973.650 €.
Med drugimi napravami in opremo družba izkazuje računalniško in pisarniško
opremo.
Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi v gradnji so v glavnini izkazana naslednja
vlaganja:
•
•
•
Projekt – PB4
Projekt - PB4 – daljinsko ogrevanje
Projekt nove enote – Plinsko parna elektrarna
109.700 €
32.360 €
491.168 €
Na opredmetenih osnovnih sredstvih družba nima vpisanih hipotek, niti nima
opredmetenih osnovnih sredstev v finančnem najemu.
Okrepitev ali oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev družba v letu 2010 ni
opravljala. Zadnja cenitev sredstev družbe je bila opravljena v letu 2006, naslednja je v
67
Računovodski izkazi
skladu s pravilnikom predvidena v letu 2011. Preverjali smo znake slabitev pri
pomembnejših postavkah opredmetenih osnovnih sredstev in ugotovili, da znakov
slabitev ni.
GIBANJE OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV
OPREDMETENA OSNOVNA
SREDSTVA
Nabavna vrednost 31.12.2009
Pridobitve
Prenos iz investicij v teku
Ostali prenosi
v€
ZEMLJIŠČA
PROIZVAJALNE
NAPRAVE IN
STROJI
ZGRADBE
DRUGE NAPRAVE
IN OPREMA
OOS V
GRADNJI IN
IZDELAVI
PREDUJMI ZA
PRIDOBITEV OOS
SKUPAJ
811.011
91.560.955
135.917.049
21.384
11.124.964
474.591
239.909.954
0
0
0
0
10.377.304
0
10.377.304
73.548
6.540.704
14.079.576
0
-20.693.828
0
0
0
0
0
0
-123.000
-474.591
-597.591
Odtujitve
-22.500
-1.065.817
-2.220.878
-891
-10.065
0
-3.320.151
Nabavna vrednost 31.12.2010
862.059
97.035.842
147.775.747
20.493
675.375
0
246.369.516
199.795.159
Odpisana vrednost 31.12.2009
0
82.656.517
117.117.614
21.028
0
0
Amortizacija
0
1.454.811
4.689.676
300
0
0
6.144.787
Odtujitve
0
-1.064.409
-2.218.196
-878
0
0
-3.283.483
Odpisana vrednost 31.12.2010
0
83.046.919
119.589.094
20.450
0
0
202.656.463
Knjigovodska vrednost 31.12.2009
811.011
8.904.438
18.799.435
356
11.124.964
474.591
40.114.795
Knjigovodska vrednost 31.12.2010
862.059
13.988.923
28.186.653
43
675.375
0
43.713.053
3) Naložbene nepremičnine
v znesku 295.964 €
Družba med naložbenimi nepremičninami izkazuje stanovanja in stanovanjske hiše.
Na dražbi je družba v letu 2010 kupila stanovanjski objekt na Zasavski cesti, katerega
vrednost skupaj z obnovo ene etaže znaša 142.441 €.
Zmanjšanje vrednosti naložbenih nepremičnin je posledica rednega amortiziranja.
Amortizacijska stopnja za stanovanja je 1,3 %
V letu 2010 je družba ustvarila prihodke iz najemnin naložbenih nepremičnin v višini
48.255 € in odhodke iz amortizacije naložbenih nepremičnin v višini 13.568 € ter
odhodke iz naslova vzdrževanja v višini 50.886 €.
Družba meni, da je poštena vrednost naložbenih nepremičnin najmanj enaka
knjigovodski vrednosti.
68
Računovodski izkazi
GIBANJE NALOŽBENIH NEPREMIČNIN
v€
NALOŽBENE NEPREMIČNINE
VREDNOST
Nabavna vrednost 31.12.2009
850.372
Pridobitve
142.441
Nabavna vrednost 31.12.2010
992.813
Odpisana vrednost 31.12.2009
683.281
Amortizacija
13.568
Odpisana vrednost 31.12.2010
696.849
Knjigovodska vrednost 31.12.2009
167.091
Knjigovodska vrednost 31.12.2010
295.964
4) Dolgoročne finančne naložbe
v znesku 1.018.551 €
Med drugimi dolgoročnimi finančnimi naložbami družba izkazuje delnice in deleže
v drugih družbah ter naložbe v umetniška dela. Najpomembnejša med temi naložbami
je naložba v delnice Zavarovalnice Triglav, ki jo je družba v letu 2010 prevrednotila na
novo pošteno vrednost zaradi padca cene te delnice. Zmanjšanje vrednosti delnic je
bilo knjiženo v breme prevrednotovalnega popravka kapitala v znesku 247.005 €, saj
cena delnice ni padla pod prvotno nabavno ceno. Gibanje presežka iz prevrednotenja
v zvezi s finančnimi naložbami je prikazano pri razkritjih kapitala družbe.
GIBANJE DOLGOROČNIH FINANČNIH NALOŽB, RAZEN POSOJIL
DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE,
RAZEN POSOJIL
DRUGE NALOŽBE
V DELNICE
IN DELEŽE
v€
SKUPAJ
Knjigovodska vrednost 31.12.2009
833.851
833.851
Prevrednotenje
-248.300
-248.300
Knjigovodska vrednost 31.12.2010
585.551
585.551
Med dolgoročnimi posojili družba izkazuje obveznice BZ03, ki jih je izdala Banka
Zasavje. Obveznice so vrednotene po nabavni vrednosti. Obrestna mera teh obveznic
je fiksna in znaša 4,5 %. Obveznice zapadejo v letu 2011.
5) Dolgoročne poslovne terjatve
v znesku 11.552 €
Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev predstavljajo dana stanovanjska posojila
delavcem po stanovanjskem zakonu in bodo poplačana do leta 2013.
Dolgoročnih poslovnih terjatev do drugih nimamo.
69
Računovodski izkazi
DOLGOROČNE POSLOVNE TERJATVE PO ROKIH ZAPADLOSTI
v€
Rok zapadlosti v
plačilo
DOLGOROČNE POSLOVNE TERJATVE
SKUPAJ
do 31.12.2013
Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev
11.552
11.552
Skupaj
11.552
11.552
6) Odložene terjatve za davek
v znesku 245.808 €
Odložene terjatve za davek je družba oblikovala iz naslova odhodkov, ki vplivajo na
poslovni izid tekočega leta, niso pa davčno priznani v tekočem letu. V letu 2010 je
družba zaprla terjatev za odloženi davek v višini 201.371 € iz naslova oblikovane
dolgoročne rezervacije za pogodbeno škodo, ker je bila ta rezervacija v letu 2010 v
celoti porabljena. Terjatve za odložene davke iz naslova rezervacij za jubilejne
nagrade in odpravnine so bile korigirane glede na gibanje teh rezervacij.
Terjatev za odložene davke iz naslova davčne izgube iz leta 2001, ki so nam jo
naknadno priznali (odločba Posebnega davčnega urada št. DT 0610-158/2007-020331 z dne 28.02.2008) nismo oblikovali, ker družba ne pričakuje, da bo lahko celoto
takšnih terjatev v prihodnjih letih pokoristila. Stanje nekoriščene davčne izgube konec
leta 2010 se je povečalo na 16.475.100 EUR €, terjatve za odloženi davek iz tega
naslova pa bi znašale 3.295.020 €.
GIBANJE TERJATEV ZA ODLOŽENI DAVEK
TERJATVE ZA ODLOŽENI DAVEK
Vrednost 31.12.2009
Oblikovanje, povečanje
Črpanje, zmanjšanje
Vrednost 31.12.2010
v€
REZERVACIJE
SLABITEV
DRUGO
SKUPAJ
201.371
76.095
160.052
437.518
0
0
96.610
96.610
-201.371
0
0
76.095
0
256.662
-201.371
332.757
7) Zaloge
v znesku 8.673.263 €
V zalogah materiala so na dan 31.12.2010 najpomembnejše zaloge premoga, ki
znašajo 6.870.990 €.
Družba ocenjuje, da je vrednost zalog materiala ne presega čiste iztržljive vrednosti.
Pri inventuri na dan 31.12.2010 je bilo ugotovljeno za 120.065 € viška premoga RTH,
578.041 € viška češkega premoga, odpisali pa smo za 314 € lignita. Ugotovljen je bil
manjko apnene moke v vrednosti 441.015 €.
Med zalogami družba ne izkazuje nobenih zalog, danih v zastavo.
70
Računovodski izkazi
8) Kratkoročne poslovne terjatve
v znesku 7.960.763 €
KRATKOROČNE POSLOVNE TERJATVE
v€
VRSTA TERJATVE
31.12.10
Kratkoročne terjatve do kupcev v Sloveniji
Kratkoročne terjatve do drugih
Skupaj kratkoročne poslovne terjatve
31.12.09
7.806.523
7.689.422
154.241
368.866
7.960.763
8.058.288
Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini predstavljajo terjatve do
Holdinga slovenske elektrarne in sicer za zakup moči in nakup električne energije v
znesku 6.899.515 €.
Kratkoročne terjatve do kupcev sestavljajo v glavnini terjatve do Borzen za plačilo
upravičenih stroškov iz naslova zagotavljanja zanesljive oskrbe z električno energijo z
uporabo domačih virov primarne energije v znesku 792.072 €.
Med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami do drugih so izkazane terjatve za
vstopni DDV v nezaračunanih dobavah v znesku 117.965 € ter kratkoročni predujmi in
predplačila.
Družba konec leta 2010 nima terjatev do poslovodstva in članov nadzornega sveta.
Terjatve do kupcev niso zavarovane. V obstoječih pogojih poslovanja (boniteta
kupcev) je izpostavljenost kreditnemu tveganju relativno nizka.
Kupci svoje terjatve večinoma poravnajo v roku. V primeru zamude plačila se kupcem
zaračunajo zamudne obresti, dogovorjene s pogodbo. Do izdelave tega poročila so
bile vse večje zapadle terjatve tudi poravnane. Izjema so nekatere manjše terjatve iz
naslova najemnin za stanovanja, ki se poravnavajo z zamudo.
Ocenjujemo, da so tveganja iz naslova terjatev do kupcev glede na navedene ukrepe
obvladovana.
71
Računovodski izkazi
RAZČLENITEV KRATKOROČNIH TERJATEV PO ROKIH ZAPADLOSTI
OBDOBJE ZAPADLOSTI
v€
31.12.10
Nezapadle terjatve
Zapadle terjatve - do 3 mesece
31.12.09
7.790.513
7.668.225
4.372
5.289
Zapadle terjatve - od 3 do 6 mesecev
4.538
3.330
Zapadle terjatve več kot 6 mesecev
7.100
4.664
7.806.523
7.681.508
9) Denarna sredstva
v znesku 36.274 €
Med denarnimi sredstvi so izkazana denarna sredstva v dveh blagajnah, na treh
transakcijskih računih pri bankah in denarna sredstva na depozitu.
10) Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
v znesku 69.806 €
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve konec leta 2010 skorajda v celoti
predstavlja vkalkulirano vračilo takse za obremenjevanje vode zaradi preplačil
akontacij, plačanih v letu 2010.
11) Kapital
v znesku 34.434.971 €
Vrednost osnovnega kapitala se v letu 2010 ni spremenila in znaša 31.596.980 €.
Rezerve iz dobička so se v začetku leta 2010 povečale za razporejeni čisti poslovni
izid leta 2009 v znesku 683.211 €. Ob koncu leta so se rezerve zmanjšale za
pokrivanje izgube, nastale v letu 2010, v znesku 445.653 €.
Družba med presežki iz prevrednotenja izkazuje prevrednotenje za prodajo
razpoložljivih finančnih sredstev. Presežki iz prevrednotenja so se znižali za znesek
prevrednotenja delnic Zavarovalnice Triglav, zmanjšan za korekcijo obveznost za
odložene davke. Cena delnic je v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 padla.
GIBANJE PRESEŽKA IZ PREVREDNOTENJA
PRESEŽEK IZ PREVREDNOTENJA
v€
FINANČNE NALOŽBE
SKUPAJ
Vrednost 31.12.2009
264.950
264.950
Zmanjšanje
-197.604
-197.604
67.346
67.346
Vrednost 31.12.2010
Čisti poslovni izid leta 2010 je izguba v višini 445.653 €. Izguba je bila pokrita iz
drugih rezerv iz dobička.
72
Računovodski izkazi
Pomembni podatki v zvezi s stanjem in gibanjem sestavin kapitala so razvidni tudi iz
Izkaza gibanja kapitala.
Rast cen življenjskih potrebščin za leto 2010 znaša 1,9 %. Celotni kapital družbe bi se
ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin zmanjšal za 666.486 € Družba bi ob
upoštevanju tega preračuna izkazala v tekočem letu čisto izgubo v višini 1.112.139 €.
POSLOVNI IZID DRUŽBE PO PRERAČUNU KAPITALA
v€
POSLOVNI IZID DRUŽBE PO PRERAČUNU KAPITALA
31.12.10
Čisti poslovni izid
-445.653
Rezultat preračuna kapitala
-666.486
Poslovni izid po preračunu s pomočjo cen življenjskih potrebščin (1,9% rast)
12) Rezervacije in dolgoročne pasivne
časovne razmejitve
-1.112.139
v znesku 11.252.978 €
Konec leta 2010 družba med rezervacijami izkazuje rezervacije za odpravnine in
jubilejne nagrade v višini 928.741 €, rezervacije za odškodnine za ekološke tožbe v
višini 3.128.132 € in rezervacije za odlagališče nenevarnih odpadkov v višini 3.574.796
€.
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade so oblikovane na podlagi aktuarskega
izračuna na dan 31.12.2010.
Pri aktuarskem izračunu je upoštevano:
• število zaposlenih v družbi na dan 31.10.2010 (spol, starost, skupna in
pokojninska delovna doba, povprečna neto in bruto plača za obdobje avgust –
oktober 2010),
• način izračuna odpravnin in jubilejnih nagrad v posamezni družbi,
• rast povprečne plače v višini 3,5 %,
• fluktuacija zaposlenih glede na starostne razrede.
Rezervacijo za odškodnino iz ekološke tožbe je družba v letu 2010 povečala za
obračunane zamudne obresti.
V letu 2010 je družba oblikovala dodatno rezervacijo, ki je namenjena kritju stroškov
izgradnje, nadzora in sanacije deponije odpadnih produktov Prapretno. Rezervacija je
oblikovana v višini 1.787.398 € na podlagi povečane bančne garancije za ta namen. V
letu 2010 je družba sprostila rezervacijo za odškodnino, ki jo je zahteval dobavitelj
lesnih briketov zaradi prekinitve dolgoročne pogodbe. Po sklenjeni poravnavi je družba
iz rezervacije izplačala dobavitelju 165.000 €, razliko pa knjižila v prihodke.
Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami družba izkazuje dolgoročno
razmejene prejete državne podpore za sofinanciranje investicij, med njimi je največja
rezervacija za sofinanciranje izgradnje naprave za razžveplanje dimnih plinov.
Razmejitve se letno znižujejo skladno z obračunano amortizacijo sredstev, za katerih
izgradnjo so bile namenjene. V letu 2010 smo za ta namen prenesli v prihodke
73
Računovodski izkazi
664.524 EUR. Razliko znižanja dolgoročnih PČR predstavlja poraba emisijskih
kuponov v vrednosti 593.140 EUR za obračunane izpuste CO2 v letu 2010.
GIBANJE REZERVACIJ IN DOLGOROČNIH PASIVNIH ČASOVNIH RAZMEJITEV
REZERVACIJE IN DOLGOROČNE
PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
REZERVACIJE ZA
ODPRAVNINE IN
JUBILEJNE
NAGRADE
Vrednost 31.12.2009
DOLGOROČNE
PASIVNE
ČASOVNE
RAZMEJITVE
SKUPAJ
832.131
6.955.432
4.878.973
12.666.536
96.610
1.761.201
0
1.857.811
0
-2.013.705
-1.257.664
-3.271.369
928.741
6.702.928
3.621.309
11.252.978
Oblikovanje, povečanja
Črpanje, odprava
Vrednost 31.12.2010
DRUGE
REZERVACIJE
v€
13) Dolgoročne obveznosti
v znesku 5.157.760 €
Odložene obveznosti za davek je družba v letu 2009 oblikovala iz naslova
prevrednotenja vrednosti delnic Zavarovalnice Triglav v višini 20 % od oblikovanega
prevrednotovalnega popravka kapitala. V letu 2010 so se obveznosti za odložene
davke zmanjšale za 20 % od zmanjšanja popravka kapitala iz tega naslova zaradi
padca cene delnic Zavarovalnice Triglav. Odložene obveznosti za davek ob koncu leta
2010 znašajo 14.903 €.
Dolgoročne finančne obveznosti
Dolgoročne finančne obveznosti po stanju konec leta 2010 znašajo 5.142.857 €.
Vrednost glavnic prejetih posojil, ki zapadejo v plačilo v letu 2010, so izkazane med
kratkoročnimi obveznostmi do bank. Obresti se plačujejo mesečno. Obrestna mera za
dolgoročno posojilo v letu 2010 je v povprečju znašala 3,08 %.
Vrednost zavarovanih dolgoročnih finančnih obveznosti znaša 9.000.000 EUR.
Obveznosti so zavarovane z menicami.
Zadolženost se je v primerjavi s preteklim letom povečala. Povečanje je posledica
najetja dvoletnega-dolgoročnega kredita za financiranje izgradnje pretovorne postaje
za premog, v zadnjem kvartalu leta 2010.
V začetku leta 2010 je bil v celoti odplačan dolgoročni kredit velike okoljske investicije
iz leta 2005, ko je bila zgrajena čistilna naprava za razžveplanje dimnih plinov.
ROKI ZAPADLOSTI DOLGOROČNIH OBVEZNOSTI
v€
Rok zapadlosti v
plačilo
DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
SKUPAJ
do 31.12.2013
Dolgoročne finančne obveznosti do bank
5.142.857
5.142.857
Skupaj
5.142.857
5.142.857
74
Računovodski izkazi
14) Kratkoročne obveznosti
v znesku 12.311.666 €
Kratkoročne finančne obveznosti
v znesku 5.837.143 €
Obrestna mera za kratkoročna posojila je v letu 2010 v povprečju znašala 2,72 %.
Vrednost zavarovanih kratkoročnih finančnih obveznosti znaša 3.000.000 € in vrednost
nezavarovanih 0 €.
Kratkoročne poslovne obveznosti
v znesku 6.474.523 €
KRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI
v€
VRSTA KRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI
31.12.10
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v Sloveniji
31.12.09
4.010.925
8.241.237
222.558
532.854
96.412
96.412
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev
728.519
643.562
Kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij
516.167
605.686
4.063
3.175
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini
Prejeti kratkoročni predujmi
Kratkoročne obveznosti za obresti
Ostale kratkoročne obveznosti
Skupaj kratkoročne poslovne obveznosti
895.879
324.502
6.474.523
10.447.429
Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi do družb v skupini družba izkazuje:
KRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI DO DRUŽB V SKUPINI
DRUŽBE V SKUPINI
Termoelektrarna Šoštanj
DRŽAVA
SLO
v€
31.12.10
31.12.09
68.912
38.499
Premogovnik Velenje
SLO
0
729.382
Holding slovenske elektrarne
SLO
4.464
2.154
HTZ Velenje I.P.
SLO
274
184
73.650
770.219
Skupaj kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini
Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi do dobaviteljev v Sloveniji glavnino
predstavljajo naslednje obveznosti:
• do Istrabenz Gorenje za opremo pretovorne postaje v vrednosti 950.454 €
• do GH Holding za izgradnjo pretovorne postaje v vrednosti 214.547 €
• do RTH Trbovlje za nakup premoga v vrednosti 625.960 €
75
Računovodski izkazi
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini so:
• obveznost do ZRE Katovice za diagnostične meritve na TAG v vrednosti 78.200
EUR
• obveznost do Carbonium Bohemia za nakup češkega premoga v vrednosti
63.997 EUR
Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi na podlagi predujmov družba
izkazuje obveznost 96.412 kratkoročne varščine.
Med ostalimi kratkoročnimi obveznostmi največji znesek predstavljajo obveznosti iz
odstopljenih terjatev naših dobaviteljev v skupnem znesku 804.682 €.
15) Kratkoročne pasivne časovne razmejitve
v znesku 685.223 €
Družba izkazuje med kratkoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami naslednje
pomembnejše zneske:
• Vračunane stroške odlaganja odpadkov
334.906 €
• Vračunane odpravnine
78.519 €
• Vračunan neizkoriščen letni dopust
269.663 €
Pogojna sredstva in pogojne obveznosti
Družba je v letu 2010 pridobila oceno stroškov razgradnje bloka 4. Pogojna obveznost
za te stroške znaša 19.647.297 €. Družba za stroške razgradnje ni oblikovala
rezervacije zaradi zagotovila obvladujoče družbe, da se bo proizvodnja na tej lokaciji
nadaljevala in negotovosti v času (kdaj) in obliki (obseg) naj bi do razgradnje prišlo.
4.9.2 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IN IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA
DONOSA
Splošno
Informacije o podlagi za sestavitev izkaza poslovnega izida in posebnih računovodskih
usmeritvah, izbranih in uporabljenih pri pomembnih poslih in drugih poslovnih
dogodkih za družbo, so predstavljene v razkritjih posameznih pomembnih prihodkov in
odhodkov.
Izkaz poslovnega izida družbe je sestavljen po različici I., opredeljeni v SRS (2006)
25.5.
Na višino odhodkov vplivajo tudi metode, računovodske usmeritve in ocene pojasnjene
v razkritjih bilance stanja. Metod in računovodskih usmeritev družba ni spreminjala.
76
Računovodski izkazi
16) Čisti prihodki iz prodaje
v znesku 43.827.769 €
Čisti prihodki od prodaje predstavljajo v glavnini prihodke od prodaje električne
energije.
ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE
ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE
v€
LETO 2010
Prihodki od prodaje električne energije
Prihodki od prodaje storitev
Prihodki od najemnin
Prihodki od prodaje materiala
Skupaj čisti prihodki od prodaje
LETO 2009
43.029.117
51.566.774
661.343
702.304
85.867
82.196
51.442
7.918
43.827.769
52.359.193
17) Drugi poslovni prihodki
v znesku 2.519.729 €
Drugi poslovni prihodki (brez prevrednotovalnih poslovnih prihodkov) zajemajo
prihodke od odprave dolgoročnih rezervacij.
DRUGI POSLOVNI PRIHODKI
DRUGI POSLOVNI PRIHODKI
v€
LETO 2010
Prihodki od odprave rezervacij
Prevrednotovalni poslovni prihodki
Skupaj drugi poslovni prihodki
LETO 2009
2.513.229
713.521
6.500
1.535
2.519.729
715.056
Prevrednotovalni poslovni prihodki prestavljajo pozitivno razliko pri prodaji
osnovnih sredstev.
18) Stroški blaga, materiala in storitev
v znesku 27.191.569 €
Pretežni del stroškov materiala predstavljajo stroški porabljenih energentov za
proizvodnjo električne energije.
Stroški storitev zajemajo stroške transportnih storitev, storitev vzdrževanja OOS,
najemnine, povračila v zvezi z delom, stroški zavarovanj in plačilnega prometa, stroški
intelektualnih in osebnih storitev, sejmov, reklame, reprezentance.
77
Računovodski izkazi
STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV
v€
STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV
LETO 2010
Stroški materiala-energent
LETO 2009
19.519.561
24.498.053
1.442.150
1.072.463
58.696
112.825
Stroški nadomestnih delov in materiala za vzdrževanje
opredmetenih osnovnih sredstev
980.386
1.171.917
Ostali stroški materiala
-295.770
298.146
Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov
Stroški storitev za vzdrževanje opredmetenih osnovnih
sredstev
Ostali stroški storitev
115.104
431.734
3.609.662
3.926.981
1.761.779
1.540.421
27.191.569
33.052.539
Stroški pomožnega materiala
Stroški energije
Skupaj stroški blaga, materiala in storitev
19) Stroški dela
v znesku 8.540.419 €
Stroški dela so obračunani v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, panožno in
podjetniško kolektivno pogodbo oz. individualnimi pogodbami o zaposlitvi.
Med stroški plač so prikazane plače in nadomestila zaposlencem, med drugimi stroški
dela pa regres, odpravnine, jubilejne nagrade, prehrana in prevoz. Stroški socialnih
zavarovanj vsebujejo prispevke delodajalca v višini 16,1% in stroške dodatnega
pokojninskega zavarovanja.
Med stroški dela so izkazane tudi preveč izplačane plače zaposlenim po individualnih
pogodbah v znesku 18.124,54 EUR, ki bodo poračunane v letu 2011. Do previsokega
izplačila je prišlo zaradi sprememb pri izračunu povprečne plače skupine.
20) Odpisi vrednosti
v znesku 6.229.586 €
Med odpisi vrednosti je izkazana amortizacija neopredmetenih sredstev ter
opredmetenih osnovnih sredstev.
AMORTIZACIJA
v€
AMORTIZACIJA
LETO 2010
Amortizacija neopredmetenih sredstev
LETO 2009
80.210
56.622
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev
6.144.787
5.351.308
Skupaj amortizacija
6.224.997
5.407.930
Razliko, to je 4.589 € predstavljajo prevrednotovalni poslovni odhodki, ki izvirajo iz
odpisov neuporabnih osnovnih sredstev pri popisu.
78
Računovodski izkazi
21) Drugi poslovni odhodki
v znesku 4.349.156 €
Drugi poslovni odhodki se v glavnini nanašajo na novo oblikovane dolgoročne
rezervacije in na okoljske dajatve.
22) Finančni prihodki
v znesku 22.406 €
Med finančnimi prihodki iz deležev družba izkazuje obresti iz depozitov ter prejete
obresti iz naslova obveznic.
23) Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
v znesku 207.940 €
Med finančnimi odhodki iz finančnih obveznosti so v glavnini izkazane obresti za
prejete dolgoročne in kratkoročne bančne kredite.
24) Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
v znesku 3.258 €
Med finančnimi odhodki iz poslovnih obveznosti je v glavnini izkazana izpolnjena
obveznost do Stanovanjskega in Odškodninskega sklada iz naslova prodaje stanovanj
na obroke po Stanovanjskem zakonu.
25) Drugi prihodki
v znesku 232.243 €
Med drugimi prihodki glavnino predstavljajo naslednje postavke:
• Zmanjšanje vračunanih stroškov rušenja
217.989 €
• Prejete odškodnine zavarovalnice
11.462 €
26) Drugi odhodki
v znesku 334.162 €
Med drugimi odhodki glavnino predstavljata popravek zaloge apnene moke, ki izvira
iz preteklih let in popravek zamudnih obresti pri rezervaciji za odškodnine po ekološki
tožbi, ki skupaj znašata 294.303 €. Ostali drugi odhodki so še:
• Amortizacija naložbenih nepremičnin
13.568 €
• Odškodnine
26.214 €
Območni/področni odseki
Družba nima področnih in območnih odsekov.
79
Računovodski izkazi
Stroški po funkcionalnih skupinah
STROŠKI PO FUNKCIONALNIH SKUPINAH
v€
VRSTA STROŠKA
LETO 2010
Nabavna vrednost prodanega blaga oz. proizvajalni stroški prodanih količin
Stroški prodajanja
Stroški splošnih dejavnosti
Skupaj stroški po funkcionalnih skupinah
27) Celotni poslovni izid
41.371.153
LETO 2009
49.068.038
66.539
63.875
4.873.038
4.745.409
46.310.730
53.877.322
v znesku -253.943 €
Družba je leto 2010 zaključila z izgubo v višini 253.943 €.
28) Odloženi davki
v znesku 191.709 €
Odloženi davki so namenjeni pokrivanju začasne razlike med knjigovodsko in davčno
vrednostjo sredstev in obveznosti do virov sredstev.
Vrednostno je oblikovanje in črpanje prikazano v tabeli pri razkritju terjatev za
odložene davke.
29) Čisti poslovni izid
v znesku -445.653 €
Po obračunu davka od dohodkov pravnih oseb in terjatev za odloženi davek je
izkazana čista izguba v višini 445.653 €. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja še
zmanjšuje negativna sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb v višini
197.604 €, razpoložljivih za prodajo, tako da celotni vseobsegajoči donos
obračunskega obdobja znaša – 643.257 €.
4.9.3 IZKAZ DENARNIH TOKOV
Splošno
V izkazu denarnih tokov so prikazane spremembe stanja denarnih sredstev za
poslovno leto.
Družba sestavlja izkaz denarnih tokov po posredni metodi (različica II – SRS (2006)
26.9).
Podatki v izkazu denarnih tokov so dobljeni iz bilance stanja v tekočem in preteklem
letu in izkaza poslovnega izida v tekočem letu.
80
Računovodski izkazi
DENARNI TOKOVI
VRSTE DENARNIH TOKOV
v€
LETO 2010
LETO 2009
Denarni tokovi iz poslovanja
5.790.776
8.127.000
Denarni tokovi iz naložbenja
-12.853.396
-8.839.597
Denarni tokovi iz financiranja
7.067.325
591.049
4.705
-121.548
Denarni izid v obdobju
4.9.4 IZKAZ GIBANJA KAPITALA
Splošno
V izkazu gibanja kapitala so predstavljene spremembe sestavin kapitala za poslovno
leto.
Družba sestavlja izkaz gibanja kapitala tako, da so prikazane vse sestavine kapitala v
obliki sestavljene razpredelnice (različica I – SRS (2006) 27.2).
Spremembe v kapitalu
Kapital družbe se je v tekočem letu zmanjšal za 445.653 €, in sicer za:
• Čisti poslovni izid tekočega leta v višini -445.653 €.
Celotni vseobsegajoči donos
Kapital družbe se je v letu 2010 znižal za 197.604 €, in sicer za uporaba presežka iz
prevrednotenja (za oslabitev sredstev). Bruto prevrednotenje je znašalo 247.005 €, za
49.401 € pa so se zmanjšale odložene obveznosti za davek. Kapital družbe se je v
tekočem letu zmanjšal za 445.653 €, kot posledica poravnave izgube tekočega leta kot
odbitne sestavine kapitala. Kapital skupaj se je torej znižal za 643.257 €.
Bilančni dobiček
Bilančni dobiček je kategorija po Zakonu o gospodarskih družbah. Bilančni dobiček
leta 2010 je enak 0.
BILANČNI DOBIČEK
v€
SESTAVINE BILANČNEGA DOBIČKA
LETO 2010
Čisti poslovni izid tekočega leta
-445.653
Poravnava izgube iz drugih rezerv iz dobička
445.653
Bilančni dobiček
0
81
Računovodski izkazi
4.9.5 DRUGA POJASNILA
Prejemki poslovodij in zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne
pogodbe
Prejemki poslovodij in zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe,
vključujejo:
• Bruto prejemke, ki so vsebovani v obvestilu za napoved dohodnine
• Druge prejemke
• Premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
Prejemki članov nadzornega sveta
Prejemki članov nadzornega sveta prestavljajo bruto sejnine članov s potnimi stroški
za opravljanje funkcije v nadzornem svetu in revizijski komisiji.
Družba v letu 2010 ni odobrila predujmov, posojil ali poroštev tem skupinam oseb.
PREJEMKI POSAMEZNIH SKUPIN OSEB
v€
PREJEMKI POSAMEZNIH SKUPIN OSEB
LETO 2010
LETO 2009
Poslovodstvo družbe
151.818
156.957
Zaposleni, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe
809.788
835.326
14.362
10.888
Člani nadzornega sveta
Zneski, porabljeni za revidiranje in druge storitve dajanja zagotovil
Za revidiranje in druge storitve dajanja zagotovil so bili v letu 2010 porabljeni po
posameznih vrstah storitev naslednji zneski:
- Revidiranje računovodskih izkazov družbe v višini 16.625 €
Posli s povezanimi osebami in obvladujočo družbo
Družba je s povezanimi osebami (strankami) poslovala na osnovi sklenjenih pogodb,
kjer so bile v medsebojnem prometu povezanih oseb uporabljene tržne in obligacijske
zakonitosti. Posamezni posli s povezanimi osebami (strankami) so razkriti v poročilu o
poslih s povezanimi osebami, katero je dostopno na sedežu družbe.
Poročilo o razmerjih z obvladujočo družbo
Družba Termoelektrarna Trbovlje d.o.o. je povezana v skupino Holding Slovenske
elektrarne. Družba Holding Slovenske elektrarne d.o.o., s sedežem v Ljubljani,
Koprska ulica 92, je na dan 31.12.2010 njena obvladujoča družba, ki je sestavila
skupinsko letno poročilo za leto 2010 za skupino družb, za katere je obvladujoča
družba.
82
Računovodski izkazi
Poslovodstvo družbe Termoelektrarna Trbovlje d.o.o. v skladu s 545. in 546. členom
ZGD-1 izjavlja, da v razmerju z obvladujočo družbo Holding Slovenske elektrarne
d.o.o. in z njo povezanimi družbami iz pogodbenih in poslovnih odnosov ni bila
prikrajšana in oškodovana. Celotna izjava v skladu z 545.čl. ZGD-1 se nahaja na
sedežu družbe.
Poslovni dogodki po dnevu bilance stanja
Poslovni dogodki po dnevu bilance stanja so predstavljeni v poslovnem delu letnega
poročila. Do sestave računovodskega poročila ni bilo poslovnih dogodkov, ki bi lahko
vplivali na računovodske izkaze in razkritja le teh v računovodskem poročilu.
83