1. No category

FINSKA_SUOMI arhitekturna ekskurzija_24.5.-3.6.2007_seminar Vodopivec
Po poteh Alvara Aalta...
1
»There are only two things in art: humanity or not.«
Alvar Aalto
Pozdravljen mladi um!
Dobrodošel na arhitekturno obarvani, seminarski
ekskurziji po Finski.
ąHVWLWDPRWLGDVLVHRGOoĆLO]DWRSRSRWRYDQMHQD
katerem bomo spoznavali skrivnosti te tihe severne
GHçHOHGHçHOHYHĆQHJDVRQcDLQQHVNRQĆQLKQRĆL
Vsekakor boš prišel nazaj poOQVYHçLKLGHMQRYLK
prijateljstev in vHĆQLKVSRPLQRv.
Skupaj bomo na sledi Alvaru $DOWXLQQMHJRYLP
VWYDULWYDPNLVRQDMEROM]D]QDPRYDODÀnsko arhitekturo.
1DMWLERWDNQMLçLFDYSRPRĆ
8SRUDEOMDMMR]D]DEHOHçHYDnje idej in risanje skic, da jo
ERå]YHVHOMHPåHNGDMRGSUOLQMRSRND]DOWXGLGUXJLP
3
1:00 štartamo iz Ljubljane
11:00 let iz Munchna
14: 30 priletimo v Helsinke
Paimio
Tuberculosis Sanatorium, Alvar Aalto
Salo
Spanje v hotelu Sokos Rikala
25. 05.
Turku
Pitkanen Chapel, Erik Bryggman
Henryk’s Ecumenical Chapel, Matti Sanaksenaho
Sanomat Office Building, Alvar Aalto
Noormarkkuju
Villa Mairea, Alvar Aalto
Tampere
Electric Powerplant, Alvar Aalto
Railway Station, Flodin - Seppala
Vatiala Funerary Chapel, Viljo Revell
Spanje v Hostel Tampere
26. 05.
Seinajoki
.QMLçQLFD$OYDU$DOWR
Seinajoki Town Hall, Alvar Aalto
Cross of the Plains Church, Alvar Aalto
Alajarvi
Alajarvi Town Hall, Alvar Aalto
Soldier’s Monument, Alvar Aalto
Aalto Family Memorial, Alvar Aalto
Jyvaskyla
Spanje v Laajavuori Oy
27. 05.
Jyvaskyla
Theatre, Alvar Aalto
Petajavesi Church
Alvar Aalto Museum, Alvar Aalto
Jyvaskyla University Campus, Alvar Aalto
Muurame Church
Spanje v Laajavuori Oy
28. 05.
Saynatsalo
Experimental House, Alvar Aalto
Saynatsalo Town Hall, Alvar Aalto
Imatra
Vuoksenniska Church, Alvar Aalto
Program
24. 05.
4
29. 05.
Viipuri
Viipuri Library, Alvar Aalto
Kotka
Sunila Pulp Mill
Kouvola
Spanje v campingu Tykkimaki
30. 05.
Espoo
Myyrmaki church, Juha Leviska
Aalto House in Studio Alvar Aalto
Seurasaari muzej
Taminiemi Cafe
Otaniemi Chapel
Dipoli center, Reima in Raili Pietila
Spanje v hotelu Matinlahti
31. 05.
Espoo
Olari Church, Kapy in Simo Paavilainen
Tapiola Church, Ruusuvuori
Tapiola Swimming Hall, Aarne Ervi
Weegee EMMA
Inštitut za tehnologijo
Helsinki
Vikki Church
Arabia
Laajasalo Church, Kari Jarvinen, Merja Nieminen
Spanje v hostlu Stadion in hotelu Cumulus
1. 06.
Finlandia Hall, Alvar Aalto
Temppeliaukio Church, Timo in Tuomo Soumalien
Academic Bookstore, Alvar Aalto
Rautatalo Office Building, Alvar Aalto
Stockmann, Sigurd Frosterius
The Social Insurance Institution, Alvar Aalto
Spanje v hostlu Stadion in hotelu Cumulus
2. 06.
Culture House, Alvar Aalto
Enso – Gutzeit Office Building, Alvar Aalto
Spanje v hostlu Stadion in hotelu Cumulus
3. 06.
Let iz Helsinkov ob 15:50 ( v Munchnu ob 17:25 )
RNROLSROQRĆLY/MXEOMDQL
Program
Spanje v campingu Lappenranta Huhtiniemi
5
Pot
Seinäjoki
Noormarkku
TAMPERE
TURKU
Paimio
Salo
HELSINKI
ESPOO
6
Pot
Jyväskylä
Imatra
Lappeentranta
Kouvola
Vyborg
Kotka
Porvoo
SUHQRþLãþH
ogledi
7
Finska - geografija in znaĆilnosti
8
GEOGRAFIJA:
Republika Finska, (finsko: Suomi, Suomen Tasavalta,
švedsko: Republiken Finland) je ena izmed Nordijskih
GUçDv. /HçL na skandinavskem polotoku in meji na Švedsko
na zahodu, Rusijo na vzhodu, Norveško na severu ter
Estonijo na jugu. Na zahodu, v Baltskem morju OHçLMR
Alandski otoki - avtonomna, demilitarizirana finska
provinca, poseljena veĆinoma s Švedi. Površina Finske
meri 338.145km2. Podnebje je zmerno celinsko, na
severu subpolarno. Finska se upraviĆeno imenuje GHçHOD
jezer saj jih ima veĆ kot 50.000. NajveĆji sta Saimaa
(1490km2) in Päijänne (1111km2) . Finska je na jugu
porašĆena z listnatimi gozdovi, proti S preide v iglasto in
moĆvirno tajgo, dalje pa v polarno tundro.
DRUGI PODATKI
Prebivalstvo:
5.282.866,
Sistem:
parlamentarna
republika, Valuta: EURO, Uradna jezika: finski, švedski,
BDP: 37.504 USD/preb, Razglasitev neodvisnosti:
6.12.1917, PrikljuĆitev EU: 1995
ZANIMIVOSTI:
Finski narod je smatran kot 6. najsreĆnejši narod na
svetu. Finska je najredkeje poseljena GUçDYD EU:
15,2preb/km”
Finska_Zgodovina
Na Finskem se ĆORYHN SUYLĆ QDVHOL med ]DGQMR OHGHQR
GRER (cca. 9000 pr.Kr.). 'R åYHGVNH QDGYODGH VR Finci
çLYHOL EROM DOL manj PLUQR çLYOMHQMH RG 14. VWROHWMD GDOMH
pa je SRWHNDOR PQRçLĆQR SRNULVWMDQMHYDQMH ąHSUDY SRG
åYHGVNR REODVWMR Finska RKUDQL ODVWHQ SDUODPHQW GR
]DĆHWND ruske RNXSDFLMH Y 18. VWROHWMX Na ]DĆHWNX 19.
VWROHWMD Rusija XYHGH SRSROQR REODVW in Finci si SULERULMR
QHRGYLVQRVW åHOH OHWD 1917. 1HRGYLVQRVW XVSHåQR EUDQLMR
med 2. VYHWRYQR YRMQR NR se VSRSDGHMR s 6RYMHWVNR
=YH]R in 1HPĆLMR Vsi SUHRVWDOL VSRUL R QDVOHGVWYX WHULWRrija VR rešeni s ĆODQVWYRP Finske Y =GUXçHQLK QDURGLK OHWD
/HWDVH)LQVNDSULNOMXĆLWXGL(YURSVNLXQLML
9
7000 BC – Nomadski lovci in ULELĆL se selijo iz juga proti Finski. - 90
AD - Rimski zgodovinarji SUYLĆ pišejo o narodu Fenni, ljudje severa.
900 – trgovske poti švedskih Vikingov vodijo preko Finske. - 1397
Danska, švedsko in Norveško kraljestvo se ]GUXçLMR v Kalmarsko
Unijo. - 1493 Finska je SUYLĆ omenjena na tiskanem zemljevidu
Evrope v knjigi »Liber Chronicarum". - 1523 razpad Kalmarsake
unije, Gustavus Vasa postane švedski kralj. - 1543 Škof Mikael
Agricola napiše prvo finsko knjigo, slovnico. - 1640 Švedska kraljica
Kristina ustanovi prvo finsko univerzo v mestu Turku. - 1642 Prvi
popolni finski prevod Biblije. - 1812 Helsinki postanejo prestolnica
vojvodine Finske. - 1860 Finska pridobi lastno valuto (finska marka markka). - 1863 Aleksander II uzakoni finski jezik kot enakovreden
švedskemu. - 1882 Emma Irene Åström je prva Finka, ki prejme
univerzitetno diplomo. - 1900 Svetovna razstava v Parizu. Finski
paviljon oblikujejo arhitekti Armas Lindgren, Herman Gesellius,
Eliel Saarinenfrescoes. =DĆHWHN zlate dobe finske umetnosti. - 1902
Višek PQRçLĆQHJD preseljevanja 320 000 Fincev v ZDA in Kanado. 1906 Finska ustanovi lasten enakopraven parlament. Finske çHQVNH
so prve na svetu, ki so jim dane popolne SROLWLĆQH pravice. - 1919
K.J. Ståhlberg postane prvi finski predsednik. - 1920 Finski WHNDĆ
Paavo Nurmi osvoji zlato olimpijsko medaljo. - 1921 Finski parlament podeli otokom Åland samoupravo. - 1922 Uzakonjena je verska
svoboda, obvezno šolanje in YRMDåĆLQD - 1939-40 5GHĆD armada
napade Finsko. Finski odpor proti petdesetkrat YHĆML armadi traja
105 dni. Tuji tisk piše o ªąXGHçQL Zimski vojni «. - 1940 – Po sporazumu v Moskvi SZ pridobi 10% Finskega ozemlja. - 1941-1944
Nadaljevanje bojev, v katerih se Finska postavi na nemško stran
proti Sovjetski zvezi z çHOMR po izgubljenem teritoriju. Kljub
sodelovanju z 1HPĆLMR je nacizem zavrnjen. - 1945 Pol milijona
Fincev zapusti svoje domove na ozemlju pod Sovjetsko oblastjo. 1951 Oblikovalec Tapio Wirkkala prejme Grand Prix na milanskem
trienalu in finskemu oblikovanju odpre vrata v svet. - 1952 Olimpijske igre v Helsinkih. - 1970 Uvedba 40-urnega delavnika. - 1981
Urho Kekkonen's po 25 letih ]DNOMXĆL predsedovanje Finski. - 1991
Študent Linus Torvalds napiše UDĆXQDOQLåNL operacijski sistem Linux.
- 2002 uvedba Evra. 2002 - Tarja Halonen postane prva finska
predsednica. - 2006 Finska skupina Lordi zmaga na Euroviziji.
10
Finska_Zgodovina
Nekaj pomembnih prelomnic v finski zgodovini:
Kultura
Finska kultura združuje bogato lastno dediščino, ki se
naprimer izraža v finskem jeziku in sauni, ter nordijske in
evropske aspekte. Zaradi geografske lege Finske so na
njeno kulturo močno vplivala okoliška nordijska, baltska
ter germanska ljudstva, kot tudi kulturni razvoj pod Švedi
in za mnogo krajši čas pod Rusi - v tistem času je doživela
narodno vstajo, od katere je ostal znameniti rek: "Nismo
Švedi, ne želi postati Rusi, zato bodimo Finci!". Finska je
vedno predstavljala stičišče zahodne in vzhodne Evrope
in je kot taka tudi bila območje njihovega stalnega
rivalstva. Finska nacionalna identiteta je močno
povezana z njihovim designom, arhitekturo ter glasbo,
pomembno vlogo v njihovi kulturi pa predstavlja tudi
sauna. Čeprav se lahko finsko kulturo smatra kot še
relativno mlado v primerjavi z drugimi evropskimi
kulturami, je njen vpliv na svetovno sceno zelo močan.
11
Design
Mit o finskem oblikovanju je nastal v 50 letih 20. stoletja.
Temelj za nastanek je bilo Nacionalno Romantično gibanje,
ki je na prelomu stoletja industrijsko oblikovanje združila
skupaj z arhitekturo in fino umetnostjo. Pozno 19. stoletje
tako označuje začetek promocije industrijskega
oblikovanja in obrti, česar rezultat je bila skupnost Finnish
Society of Crafts and Design. Počasi je šola postala vodilna
ustanova na svojem področju in je izobrazila mnogo
talentiranih oblikovalcev - še posebej v povojni Finski.
Med njimi so: Tapio Wirkkala, Timo Sarpaneva, Kaj Franck,
Ilmari Tapiovaara in mnogi drugi. Po drugi svetovni vojni je
Finska potrebovala novo in modernejšo identiteto - skupaj
z industrijo so se oblikovalci odzvali na izziv časa in so
začeli graditi nov stil, moderno vsakdanje življenje in novo
podobo Finske. Skandinavsko oblikovanje je še danes
12 mednarodno priznano kot eno vodilnih v svetu.
Finski film
$NL.DXULVPlNL
7RXJK2QHV+lM\W
V 50 letih finska filmska industrija pade v krizo, ki jo po
FHOHPVYHWXSRY]URĆLWDWHOHYL]LMDLQYLGHR.RWUHåLWHYVR
Y ]DĆHWNX WLK XYHGOL VXEYHQFLMH Y REOLNL GUçDYQLK
QDJUDG RE NRQFX WLK SD VR XVWDQRYLOL )LQVNR )LOPVNR
IXQGDFLMRNLGRGHOMXMHILQDQĆQHSRPRĆL3RMDYLOVHMHQRY
ª)LQVNLYDO©SURGXNFLMDQLYHĆVORQHODQDYHOLNLKWHPYHĆ
QD PDOLK SRGMHWMLK LQ SUHSR]QDYQLK LPHQLK 9 ]DĆHWNX
WLK VH MH ]DĆHOD PHQMDYD JHQHUDFLMH 3RQRYQR VR
RGNULOLWHPHNLVRVHGRWLNDOHSUREOHPRYWHGDQMHGUXçEH
QSU PODGLK QD REUREMX GUXçEH VRRĆHQMH ĆORYHND LQ
QDUDYH QRYD PHVWQD \XSSLH JHQHUDFLMD 9 GHYHGHVHWLK
SUHY]DPHYHOLNGHOILQDQFLUDQMD ILOPRYWHOHYL]LMD ORĆLWD
VHGYHVPHULSRSXODUQDLQXPHWQLåND)LOPLVSUHJRYRULMR
R WHPDK VDGRPD]RKLVWLĆQHJD UD]PHUMD PHG GYHPD
PRåNLPD WUDYPDK ]DUDGL LQFHVWRY Y RWURåWYX QDVLOMX
WXGL çHQVN R NUL]L SRGHçHOMVNLK OMXGL NL ] PLJUDFLMR
LåĆHMR VRFLDOQH VSUHPHPEH 2E SUHORPX WLVRĆOHWMD
]DĆQHMRUHçLVHUMH]DQLPDWLNRUHQLQHWUDGLFLMDLQQDFLRQD
OQD LGHQWLWHWD QRYD JHQHUDFLMD UHçLVHUMHY SD SULND]XMH
PODGH Y LVNDQMX ODVWQH LGHQWLWHWH 9 ]DGQMLK OHWLK MH
RSD]HQªEXP©RWURåNLKILOPRY
1HNDMLPHQILQVNHJDILOPD$NL.DXULVPlNL0DWWL.DVVLOD
5DXQL0ROOEHUJ7DSLR6XRPLQHQ9HLNNR$DOWRQHQ$OHNVL
13
6DOPHQSHUl0DUNNX3|O|QHQ
k
l b
Finska glasba
14
"&"%#" & )"#$#)+"+).!& !
!&'%2"#&'# " !2"#&'# #2 & &# ($#% #
# +!&"#2+$%""&'%#)$# '&#$% / $#&$%! "#)# %#&')# '( &!%' )#" # +""
"#" "".'%(!"'&#"' "."%+ 2& #)"&
'% #%" "%#" & "#) ,##!- #/) &%
#&!&' # &# # ) &)' $#"& + &)'#)"# +""
&" #' &# 0%''"0 % "! %+
% !! " !"# %( #%" #!% " &($"
" &" & $#%#2 "& &# )2"& $#$( $#+""
$%)&! + &" &') % ( &)# #!% "
"%)""#&'() ) #%!#'!('!2".#%+ #%#
& %!% &' %!# !"&'%!#)& '% ! '%
&!(&"##%'+& !#"'!$#%#2(%%&"$#$
!"'$#%($ '$"&$%&"2#+#"'$2"!
$%&'#$#'"$%!%#$# *$'%+!')#&)#
%) # %"( )# #"2 %(" !#%" 1"& &
#/) '")%#)+#&##%&$&!#%#
($#!' &#"(%"#"+! #)+"2 "#&'
&##%&#&'(!&$#!"#"$#.&')"#) &&#
$%&#'"$%)"'%#" "%%#"&##" !"'
#'&# '%#"&+)#
19. stol.
Pogovorni finski jezik je bil v
nasprotju s pisanim bogat. Najbolj
znana zbirka ljudske poezije je
Kalevala- ljudska epopeja. Zbral in
uredil jo je Elias Lonnrot. Vecino
pripovednih pesmi je našel med
nepismenim prebivalstvom. Kmalu
po izdaji leta 1835, je knjiga
postala finski nacionalni simbol.
Prvi roman v finšcni je izšel 1870:
Sedem bratov avtorja Aleksisa
Kivija (1834-1872). Še vedno je
cenjen kot eno najvecjih del finske
literature. Kot drugod po Evropi, je
tudi zacetek finskega romana izhajal iz dobe industrializacije, tesno
SRYH]DQ V WHPDWLNR L] çLYOMHQM
SUHPRçQHJDVORMDSUHELYDOVWYD
finska literatura
pred 19. stol.
Finska literatura se zacne razvijati
hkrati z luteransko reformacijo. Mikael
Agricola (1510-57) je napisal prvi
abecednik (1544) in številna religiozna
ter poucna dela. V casu, ko je bila
)LQVNDSRGåYHGVNLPUHçLPRPMHLPHOD
PDMKQR NQMLçQR SURGXNFLMR VDM MH ELO
glavni jezik švedski.
KALEVALA
Najbolj znano besedilo izhaja iz
ljudske pesmi, ki jo je v
nemšCIno prevedel Goethe.
Dekle pogreša svojega dragega:
Should my treasure come
my darling step by
I'd know him by his coming
recognise him by his step
though he were still a mile off
or two miles away.
As mist I'd go out
as smoke I would reach the yard
as sparks I woud speed
as flame I would fly;
I'd bowl along beside him
pout before his face.
I would touch his hand
though a snake were in his palm
I would kiss his mouth
though doom stared him in the
face
I'd climb on his neck
though death were on his neck
bones
I'd stretch beside him
though his side were all bloody.
15
finska literatura
16
po 19. stol.
3R RVDPRVYRMLWYL GUçDYH MH L]EUXKQLOD GUçDYOMDQVND
YRMQD 5D]EXUNDQD REGREMD VR VH Y ]JRGRYLQL L]ND]DOD
NRWSRYRG]DXVWYDUMDQMH'HOR)UDQVD(HPLOD6LOODQSllH
]YRMQRWHPDWLNRMHL]åORSRGQDVORYRPMeek Heritage 6LOODQSll MH ELO Y LK PRFDQ YRGMD ILQVNH
NQMLçHYQRVWLLQSUYLILQVNLGRELWQLN1REHORYHQDJUDGH
'UXJDVYHWRYQR]QDQDILQVNDGHODVRMichael the Finn
LQ7he Sultan's Renegade DYWRUMD0LNH:DOWDULMD 1MHJRYR QDMEROM ]QDQR GHOR MH (JLSĆDQ 6LQXKH
ąHSUDYLPDNQMLJDVWUDQLMHELODSURGDQDY
UHNRUGQHP ĆDVX SUDY WDNR MH ELOD DQJOHåND YHU]LMD
(GHQRGUD]ORJRY]DXVSHKNQMLJHMHQMHQDWHPDSRYRMQHJDUD]RĆDUDQMDLQVWUH]QLWYHNLMHELODYWLVWHPĆDVX
DNWXDOQD
7LPR.0XNNDMHELOWLSLĆHQDYDQWJDUGLVW9
LK MH EUH]RE]LUQR GR QRUP WLVWHJD ĆDVD QDSLVDO URPDQRY Y PDQM NRW GHVHWOHWMX 'HOD VH åWHMHMR ]D
HQNUDWHQ GRVHçHN VWROHWMD 'YH QMHJRYL JODYQL GHOL
VWDURPDQThe Song of the Children of SibirLQQRYHOD
The Dove and the PoppyVNDWHURMH]DNOMXĆLOVSLVDQMHP
]DUDGLWUDJLĆQH]JRGQMHVPUWL
2GVHMHSUHYHGORGHOL]
ILQVNH NQMLçHYQRVWL = QDMYHFMLPL
QDNODGDPLVRWLSUHYRGLKalevala v
SUHYRGLK LQ MH]LNLK 7RQH
-DQVVRQRYH ]JRGEH ]D RWURNH
Moomin Valley SUHYHGHQHNUDW
Sedem bratovYMH]LNRY=DGQMD
OHWD YVH YHF DYWRUMHY XVSHåQR
SURGLUD QD WXMH WUJH .DUL
+RWDNDLQHQ /HHQD /HKWRODLQHQ
+DQQX 5DLWWLOD $VNR 6DKOEHUJ
-RKDQQD6LQLVDORLQ.MHOO:HVW|
Zgodovina finske savne
Zgodovina savne na Finskem obsega dobro tisoþletje. Do
dandanašnjih dni se jih je namnoåilo poldrugi milijon, kar za
deåelo s petimi milijoni prebivalcev niti ni tako malo. Na
Finskem naj bi bilo še danes veþ savn kot avtomobilov. V svojih
zaþHWNLKMHLPHODVDYQDIXQNFLMR neke vrste kopalnice. Zaprt,
dobro ogrevan prostor je bil namenjen predvsem osebni
higieni. Pogosto je bila prav ta savna tudi edini (dokaj þist)
prostor kjer je bilo moþ uporabljati vodo brez posebnih
omejitev, zato je savna postala tudi tisti del doma v katerem so
Finci ugledali luþ sveta, kjer so bili umiti in tudi pripravljeni na
svojo zadnjo pot po tem svetu. Iz istih razlogov je savna prišla
prav tudi za zdravstvene namene, puãþanje krvi, povezovanje.
Seveda so se savne razvile v razlicne smeri. Se predno so se
nomadska plemena ustalila, so bile v uporabi savne, na pol
izkopane v zemljo z minimalno konstrukcijo nad povrsino in.
Kasneje je savna postala poseben del hise, in se pogosteje
posebna zgradba na samem (zaradi obilnega kurjenja ni bilo
redko, da je savna zgorela!).
17
Finska savna
Finska savna je zaprt prostor, manjša soba, kjer je v enem kotu
peþ, na kateri je naloåen kup kamenja. Ob stenah so klopi
pribliåno 1.5m visoko, kjer se posedejo kopalci - savnarji. V
savni je tudi vedro vode in metlice iz sveåih, voljnih brezovih
vejic. Iz vedra se meþe vodo na ogreto kamenje, kjer voda v
trenutku izpari in dodatno ogreje prostor. Listnate brezove
metlice se namoþi v topli vodi, s katerimi se kopalci otepajo po
vsem telesu. Temperatura v savni je okrog 80-100 stopinj C..
Segreti zrak in otepanje z metlicami sprostita napetost v
mišicah, okrepita krvni obtok in povzroþita obilno potenje, kar
po svoje oþisti kopalca od "znotraj". ýe je le mogoþe - na
primer ob jezeru - bodo kopalci po sedenju v vroþi savni odšli
na kratko kopel v mrzlo vodo, kar blagodejno zakljuþi zelo
ugoden obþutek kopeli v savni (lahko dodamo, da Finci
uravnoteåijo obilno potenje z obilnim pitjem po savnanju, po
18 navadi je to pivo ali sokovi).
19
l Gottlieb
b l
Elien Saarinen
20
21
Reima and Raili Pietilä
Reima Pietila se je rodil v
Turuku na Finskem leta
1923. Do leta 1957 je delal
za mesto Helsinki, nato pa
je zmagal na nateþDMX]D
ILQVNLSDYLOMRQNLVRJD
SRVWDYLOLQDVYHWRYQHP
VHMPX Y %UXVOMX LQ OHWD
]DþHO VNXSDM V VYRMR åHQR 5DLOL 3LHWLOD VDPRVWRMQR
SURMHNWLUDWL
6NR]LJODYQH]QDþLOQRVWLQMXQLKGHOMXODKNRVSR]QDPR NRW PRGHUQLVWD$UKLWHNWXUD NDåH VNUEHQ RG]LY QD
YHþQR SRVWDYOMDMRþD VH YSUDãDQMD Y ]YH]L ] RGQRVL PHG
OMXGPL QDUDYR LQ SRMPRYDQMHP ]DYHWMD ,] WHJD UD]ORJD
QDP DQDOL]D GHO RPRJRþD LVWRþDVQR YLGHQMH SUHWHNORVWL
VHGDQMRVWLLQSULKRGQRVWL
9 QMXQLK DUKLWHNWXUQLK LQ XUEDQLVWLþQLK GHOLK SDU
RFHQL VLWXDFLMR QD SUDJPDWLþHQ QDþLQ Y QDUDYQHP LQ
VRFLDOQHP NRQWHNVWX7D VH ]UFDOL VNR]L GHOD NL VR KNUDWL
XQLYHU]DOQDLQRVHEQD
3LHWLORYR DUKLWHNWXUR QH EL ELOR PRJRþH QDWDQþQR
XPHVWLWLYQDSUHMGRORþHQRNDWHJRULMRYVLVWHPVSORãQHJD
XPHWQLãNHJD L]UD]D 6SDGD Y QHNR VYRMH REPRþMH NL MH
KNUDWL DEVWUDNWQR LQ NRQNUHWQR GRPLãOMLVNR LQ VWYDUQR MH
PHGYL]LMRLQIRUPR
0RUIRORJLMDHNVSUHVLYQHJDSURVWRUDNLMRMHUD]YLO
3LHWLOD VH NDåH Y EDUYL YHOLNRVWL LQ QDPHPEQRVWL SURVWRURY SUHPHU 8QLYHU]LWHWQHJD FHQWUD Y 'LSROLMX %DUYD
YHOLNRVW LQ QDPHPEQRVW YDELMR N RSD]RYDQMX LQ
SRYH]RYDQMX V WRSRORJLMR RNROLFH 5DYQR WD SRJOHG LVNDQMH VRELYDQMD ] QDUDYQLP RNROMHP R]QDþXMH SDU NRW
VNDQGLQDYVNDDUKLWHNWD
22 4(! %)5)2+> *% %$%. .!*5%@*)( =)5%@)( ?.2+)( !1()
3%+3/58!1()3%+341%*%,%3!$)0,/-)1!,.!%,2).<+)
3%(.)<+) 4.)5%18) +*%1 *% 0/23!, !2)23%.3 %3/ 8!3%- *%
/$01,,!23%.")1/
%)5)2+>*%5%,)+/2/$%,/5!,8!1()3%+3/-%13%,/-!!
1.)/ +40!* 23! 8-!'!,! .! .!3%@!*4 8! -%23./ ()</ 5
/45/,)
;/*%%.!/$.!*+5!,)3%3.%*<)(*!5.)(
8'1!$"5$1=!5)./'/-%$.!1/$.%0/8/1./23)*%01)$/
"), -%$ ). 8 /",)+/5!.*%- #%1+5! 0/ #%,/3.)
).2+) 52!+)#%1+5)*%40/1!"),25/*%5123%.!1()3%+341.)
*%8)+ 25/*%-81%,%-2,/'4*%+/-").)1!,$1!-!3)@./23
.!1!5.%25%3,/"%342%*%8',%$/5!,0/.%-<+)("!1/@.)(
#%1+5!().+/-0/8)#)*2+)-)01).#)0).)8/8%-2+%!1()3%+
341% % 3)*, 01)-%1 01).#)0! 580/1%$.) 01/23/23/*%@)
8)$/5) $/,/@!*/ 01/23/1 (+1!3) 0! /51=%*/ 31!$)#)/.!,./
01%$23!5/ / 8!013)( 01/23/1)( /-%-"%. $%, /"*%+3/5
01%$23!5,*!*/,4@)+)*)(*%/",)+/5!,2!-!1()3%+3
%)5)2+>)-!2+40%.")1/5%,2).+)(8 ),(%,-/-%
,!.$1/- ),(%,- %,!.$%1 4(! %)5)2+> !1++)3%($)3
)3!3
91#()3%#341%)2#,/2%13/-42)#3(!.3/3(%5)24!,!132
/-%!"4),$).'!2)323!.$29!2!0)%#%/&!1#()3%#341%:
)2./3().'32-%!).'#/-%2/.,7).#/4.3%10/).36)3()32
2411/4.$).'2 6)3( ,)&% !.$ 6)3( ,)'(3: 4(! %)5)2+>
23
1#()3%#341%!.$1"!.)2-01),
24
Izhodiščna točka pri zasnovi sanatorija je bila, narediti
zgradbo tako, da bo prispevala k zdravilnemu procesu.
Stavbo je Aalto rad imenoval “medicinski instrument”.
Posebno pozornost je posvetil zasnovi sob pacientov.
V splošnem so bile namenjene dvema osebama, vsaka
je imela na voljo svojo omarico in umivalnik. Aalto je
oblikoval posebne umivalnike, ki niso “pljuskali”, tako
Paimio_Paimio Sanatorium_1929_Alvar Aalto
Paimio Sanatorium je nekdanji tuberkulozni sanatorij.
Alto je dobil naročilo za stavbo, ko je zmagal na natečaju
leta 1927. Dokončana je bila leta 1929. Je eno njegovih
najpomembnejših zgodnjih del, iz istega časa kot knjižnica
v Vyborgu. Kljub temu da predstavlja modernistično dobo
Aaltovega dela in sledi mnogim pionirskim idejam Le
Corbusierja (npr. strešne terase, preprosta okna...), je že
zaznati Aaltov kasnejši nagib k bolj sintetičnemu pristopu.
Glavni vhod je na primer zaznamovan z nebulozno
oblikovanim baldahinom, ki je v nasprotju z vsem, kar je
bilo oblikovano v času starejše generacije modernistov.
Leta 1950 so bolezen delno že lahko obvladali z operacijo
in za ta namen je Aalto zasnoval novo stavbno krilo. Z
začetkom uporabe antibiotikov je število bolnikov upadlo
in od leta 1960 je stavba splošna bolnišnica. Danes je del
Centralne univerzitetne bolnišnice Turku.
Aalto in njegova žena sta oblikovala tudi ves interjer in
pohištvo. Stol Paimio je še vedno v proizvodnji.
Paimio_Paimio Sanatorium_1929_Alvar Aalto
da pacient ni motil drugega, ko se je umival. Pacienti so
večino časa ležali, zato je Aalto je umestil žarnice izven
njihovega vidnega polja in pobarval strop v sproščujočo
temno zeleno. Omarice so pritrjene na zid, da se pod
njimi lahko čisti.
V tistih časih je bilo edino znano zdravilo za tuberkulozo
popolni počitek v okolju s čistim zrakom in soncem. Tako
so v vsakem nadstropju, na koncu krila s sobami, sončni
balkoni, kamor so slabotne paciente lahko pripeljali s
posteljami. Manj bolni pacienti so lahko odšli ležat na
sonce na plato v najvišjem nadstropju. Ker so bolniki
navadno preživeli v sanatoriju po več let, je med njimi in
osebjem nastalo posebno vzdušje. To je Aalto upošteval pri
zasnovi številnih komunalnih prostorov, kapele, poslopij
za osebje, in posebej speljanimi potmi skozi okoliško
gozdnato pokrajino.
Turku_Kapela Vztajenja_1941_ Erik Bryggman
! ! ! ! !
! !
27
! "
" 28
Turku_Turun Sanomat Building_1929_Alvar Aalto
7XUXQ6DQRPDWMHYRGLOQLGQHYQLĆDVRSLVYMXJR]DKRGQHP
GHOX)LQVNH]EUDOFLGQHYQR
ąDVRSLVQD KLåD OHçL RE HQL L]PHG JODYQLK 7XUNXMHYLK
WUJRYVNLKLQSURPHWQLKFHVWLQMHGHOVNXSLQHVWDUHMåLKKLå
3ROHJQMHVHQDKDMDMR]DORçQLåNDSLVDUQDWLVNDUQDXSUDYD
LQSRåWQLRGGHOHN
3RVORYQDVWDYED7XUNXMHYHJDĆDVRSLVDMHELODSUYD$DOWRYD
VWDYEDNLMHSULWHJQLOD]DQLPDQMHL]WXMLQH
.RQVWUXNFLMD VWDYEH MH L] DUPLUDQHJD EHWRQD )DVDGD MH
L]GHODQDL]ODKNHJDEHWRQDLQMHSUHYOHĆHQDVSRVHEQLP
RPHWRP NL YVHEXMH EDUYQR JOD]XUR 1D UDYQL VWUHKL VR
QDPHåĆHQLUD]OLĆQLWLSLVWUHåQLKRNHQ7RMHELOSUYL$DOWRY
SRVNXV YHOLNLK RNURJOLK VWUHåQLK RNHQ QDPHåĆHQLK QD
VWRçĆDVWREHWRQVNRNRQVWUXNFLMR
SURMHNW
L]JUDGQMD
29
na poti Turku - Noormarkkuju_Villa Mairea_1938_Alvar Aalto
30
0HGWHPNRVHMHçHSULĆHOR]L]NRSRP]DWHPHOMHVSRP
ODGLOHWDVHMH$DOWRQHQDGRPDRGORĆLOVSUHPHQLWL
SUYRWQH QDĆUWH YLOH 2GORĆLO VH MH RGVWUDQLWL SUDNWLĆQR
FHORWQR NOHWQR HWDçR WHU QDSUDYLWL GRORĆHQH OHSRWQH
SRSUDYNHYSULWOLĆQLHWDçL7DNRMHSULåHOGRQDĆUWRYYLOH
NDNUåQDMHELODNDVQHMHL]YHGHQDLQNDNUåQRGDQHVYLGLPR
9LODLPD]DVQRYRYREOLNLĆUNH/YNDWHULMHSULWOLĆQDHWDçD
UH]HUYLUDQDGUXçHQMXPHGWHPNRMH]JRUQMDHWDçDVWURJR
SULYDWQHJD ]QDĆDMD 3ULWOLĆQR LQ ]JRUQMR HWDçR SRYH]XMH
]DQLPLYR OHVHQR VWRSQLåĆH ,] ]JRUQMH HWDçH VH NRW
QHNDNåHQ VWROS GYLJD VOLNDUVNL DWHOMH 8UHGLWHY RNROLFH
VPLVHOQR]DNOMXĆXMHWDVDYQDWHUSODYDOQLED]HQ
Tampere_Elektrarna_Alvar Aalto
9HĆVWURJR]DXSQLKLQIRUPDFLMSRLåĆLWHQD
ZZZLZRXOGBOLNHBWRBXQGHUVWDQGBÀQQLVK#SRZHUSODQWÀ
31
32
,!+#- %$'( * "'() "%& * !() #$"'(! '(&$ # %&"#$ '(*$ '( %&$ (&!
&$ %%/!/ # (($ !$# ( ! &+%'#
#(1 # () )# $#!+" +&' %&$&! *
.!+#- $ &( ()&$ !$ %$!# %&* #&
+($ % '( ! * &) *- "'( '$ $!
!*&
!($ !# !)# # )!' (& )! !$"'((
#&!%&$ (*'#$$!#%%/!#!$#)
&*!) )1# *$&# .!+#- %$'( %&
(&$$&$"#$ *&(#$$ #$
"(&' '($!%+)&$!$# '#+&+(*
0#' .!+# $'(! '(* ' # $'( '%&"#!
' $+1',!+#- %$'(!$&#*#(&"'(
#'!). $(!(!"'(#%$&$1( $'%&$'($&
*"'()$!$1'("# (&'(&#%$'(
Kangasala_Pogrebna kapela Vatiala _1957_1960_Viljo Revell
Pogrebna kapela Vatiala je oblikovana v modernem
minimalistiþnem slogu, ki se odraåa tako v izbiti materialov kot
v konstrukciji. Glavna dvorana kapele je oblikovana v obliki
razširjenega loka, ki lebdi nad osrednjim prostorom. »Lok«
simbolizira most þez reko oz. pot iz tega v drugo åivljenje.
Glavna ladja se ob straneh odpira v naravo, ker omogoþa
naravno osvetljitev prostora in izraåa spoštovanje finske
tradicije. Osnovni gradbeni material so: beton, baker, kamen in
steklo.
33
6HLQDMRNLB.QMLçQMLFDBB$OYDU$DOWR
.QMLåQMLFR 6HLQDMRNL MH $OYDU $DOWR ]DVQRYDO NRW RGSUWR
NQMLJRNLVWRMLQDPL]LLQVHMRRSD]XMHL]YLãLQH2EMHNWMH
VHVWDYOMHQ L] RVUHGQMHJD SURVWRUD NQMLåQMLFHNQMLJH LQ
VWDYEQHJD EORND NL WYRUL SURþHOMH LQ YVHEXMH DGPLQLVWUDWLYQHLQVSUHPOMHYDOQHIXQNFLMH.QMLåQMLFDMHELODGRNRQþDQD
OHWDLQPHULYSRYUãLQLP1MHQDSRVHEQRVWMH
SUHGYVHP UD]SRUHGLWHY VYHWOREH NDWHUD MH Y YHOLNL PHUL
GRVHåHQD V SRVHEQR REOLNR VWURSD 6WUHKD LGHQWLILFLUD LQ
REYODGXMH IXQNFLRQDOQR UD]SRUHGLWHY SURVWRURY 6 VYRMR
QHQDYDGQRREOLNRVHGYLJXMHQDGRVUHGQMRJODYQRþLWDOQLFR
LQVWHPRPRJRþDVYHWORELGDYVWRSLLQVHRGELMDSRSURVWRUX 9LVRND RNQD QD MXåQL VWUDQLFL VR VHQþHQD WDNR GD
34 RPRJRþDMRHQDNRPHUQRUD]SRUHGLWHYRVYHWOLWYHVNR]LOHWR
" $
$ # $ # !
$
"# $
$ 35
A l
h Al
Ch
f h Pl i
j ki C
S i
Seinajoki_Cross of the Plains Church_Alvar Aalto
36
# &(""&! $!
) " +"&!""#&" $"
#)&'" ! #)&
$ &"&!"#$& "$"" "&($%"# #%!"$ )&
& #$ ! &# $" &!
"& #$ ! $"$"
!"&'# +""$!""$ #
!" ! '*# #$($&+" $ $" #$$#$! #
& &"$
Alajarvi_Mestna hiša_1966-69_Alvar Aalto
0HVWQDKLåDMHQDVWDODYSUYLID]LL]JUDGQMHQRYHJDVUHGLåĆD
Alajarvija (skupaj z zdravstvenim domom). Postavljena
SUHĆQR QD JODYQR FHVWR SRVNXåD Y SURVWRUX GHORYDWL
QHYVLOMLYRLQRKUDQMDWLYDåNL]QDĆDMRNROLFH
1D FHVWQL VWUDQL MH KLåD WRJD QD VWUDQL SDUND RUJDQVNR
ORPOMHQD9]GROçQLYROXPHQVHRGMXçQHJDYKRGDVWRSQLĆDVWR
GYLJXMH SURWL L]ULQMHQL ]ERUQL GYRUDQL ]DVXNDQL SURWL
QHRNODVLFLVWLĆQLFHUNYL&/(QJHOD7HM]DVQRYLXVWUH]DWXGL
WORULVQDGLVSR]LFLMDFHQWUDOQLKRGQLNREUDYQDYDQNRWMDYQD
SHåFRQDVHSRVWRSRPDåLULGRJODYQHYKRGQHDYOHSUHG
GYRUDQRGLQDPLĆQDUDVWWRUHMXVWUH]DWDNRIXQNFLRQDOQL
kot tudi pomenski vrednosti programa (zborna dvorana
VUHGLåĆH GHPRNUDWLĆQH VNXSQRVWL 2VQRYQL PLVOL VOHGL
WXGLREUDYQDYDIDVDGHYROXPHQGYRUDQHMHSRXGDUMHQV
SORåĆDPLĆUQHJDJUDQLWDNLVHRUJDQVNRUD]GURELMRSURWL
belo ometanemu administrativnemu krilu.
37
Alajarvi_Spomenik padlim vojakom_1919-55_Alvar Aalto
$DOWRYVSRPHQLNL]OHWDMHSRVYHĆHQSDGOLPY)LQVNL
GUçDYOMDQVNL YRMQL 6HVWDYOMHQ MH L] ĆLVWLK JHRPHWULMVNLK
WHOHVNRFNDSLUDPLGDNURJODL]YHGQLKYJUDQLWX.RFND
MH ] PDQMåLPL JUDQLWQLPL EORNL GYLJQMHQD QDG PDVLYQL
SRGVWDYHNLQVHXSLUDNODVLĆQLWHNWRQVNLORJLNL
/HWD PX MH ELO GRGDQ NRYLQVNL NULç VSRPHQLN ,,
VYHWRYQHYRMQH3RVWDYOMHQMHYSUYLSODQQRYHSURVWRUVNH
NRPSR]LFLMH LQ DVLPHWULĆQR QD SRGVWDYHN WDNR GD VH
REUDĆDSURWLQRYLPJURERYRP7DGLQDPLĆQDJHVWDMHQD
QDVSURWQLVWUDQLXUDYQRWHçHQD]QL]NLPJUDQLWQLP]LGRPNL
38 VWHĆHSURWLVWDUHPXVSRPHQLNXNRWRĆLåĆXQRYHFHORWH
Alvar Aalto
Grob_družine Aalto
Družinski grob družine Aalto leži na pokopališču Hietani-emi, ki se nahaja v okrožju Töölö v Helsinkih. PokopaliIšče je popularna turistična atrakcija, tu je pokopanih
precej znanih Fincev, kot na primer C. L. Engel, urbanist,
ki je načrtoval precejšenj del mesta, umetnik Akseli Gallen Kallela, avtorja Mika Waltari ter tudi šest finskih
Predsednikov.
V tem grobu ležita Alvar Aalto (1898 - 1976) ter njegova
žena Elissa Aalto (1922 - 1994).
39
Theatre_Jyväskylä_1976 - 1978_Alvar Aalto
*OHGDOLåĆH MH ORFLUDQR QD UREX YHOLNHJD DUKLWHNWXUQR
IUDJPHQWLUDQHJD REPRĆMD NMHU VH UD]SURVWLUD WUJ
SLD]]D SROHJ JOHGDOLåĆD VR åH REĆLQVND VWDYED SROLFL
MVND SRVWDMD LQ NXOWXUQR DGPLQLVWUDWLYQL FHQWHU 7UJ LQ
SDUN PHG REMHNWL MH DUKLWHNWXUQR UHåHQ WDNR GD VH JD
ODKNRXSRUDEOMD]DUD]OLĆQHGUXçDEQHGRJRGNHJOHGDOLåĆH
SUHGVWDYHHWF2EMHNWLREQMHPSDGHOXMHMRNRWNXOLVHLQ
40 DNXVWLĆQLHOHPHQWL
Jyvaskyle_Alvar Aalto Museum_1973_Alvar Aalto
Alvar Aalto Museum, je muzej arhitekture. Osnovan je bil
leta 1966. Domuje v stavbi, ki jo je projektiral Aalto v
mestu Jyvaskyle. Stavba je bila dokonĆana leta 1973.
Muzej je prav tako upravitelj Muuratsalo Experimental
House od leta 1994. Muzej, ki deluje kot Aaltov informacijski center, organizira razstave na Finskem in v
tujini. Izdaja tudi publikacije povezane z Alvarjem Aalto.
Tukaj je postavljena obširna stalna razstava o Aaltovem
delu. Nova stalna razstava o Aalti je bila odprta leta 1998
ob stoletnici arhitektovega rojstva.
Ena izmed pomembnejših nalog muzeja je ohranjanje
Aaltovih stavb. 9]GUçXMH vsenarodni seznam zašĆitenih
stavb in omogoĆa strokovno pomoĆ pri preostalih Aaltovih
stavbah.
41
l
l
k l
k l
Jyvaskyla_Jyvaskyla University campus_1954-1956_Alvar Aalto
42
!
" ! " ! ! "
Petäjävesi cerkev_1761_Jaakko Klementinpoika
Glavni tesar cerkve je bi Jaakko Klementinpoika iz Laukaa,
NDWHUHJDQDĆUW]DFHUNHYMHELORGREUHQY6WRFKROPXOHWD
1761.
&HUNHY VHVWDYOMDWD JODYQD LQ VWUDQVND ODGMD GLPHQ]LM
[P2VWUHåMHMHL]ERURYHJDOHVDSRGHVNDQRLQUGHĆNDVWH
EDUYH 2NQD SUYRWQR åHVWNRWQD VR ELOD SRYHĆDQD OHWD
=QDĆLOQRVWFHUNYHMHVWUPDVWUHKDJRWLVNHJDVWLOD
.ULWLQD VR OHVHQH VNRGOH QD NRQFLK WULNRWQH RERJDWHQH
]Y]RUFL*ODYQDYUDWDVRQDMXçQLVWUDQLFHUNYHNDWHULK
]JRUQML GHO SRQRYL SUYRWQR REOLNR RNHQ 9UDWD åH YHGQR
LPDMR SUYRWHQ RSDç =YRQLN MH ]JUDGLO /HSSlQHQ VLQ
-DDNNR /HSSlQHQD OHWD 'YRULåĆH RNROL FHUNYH MH
bilo prvotno ograjeno z leseno, masivno ograjo, ki pa je
NDVQHMHUD]SDGODLQL]JLQLOD
43
44
'$+&' !0'&'+'#,,,)+*$'",1&''%*+.-*#.$
*!"$+'/)!$-$+! -$+! )-'+&'&"!&
&""#()!%&+!)$**'&2&!%')-&"%()'*+''(2&'
)&"'!&)&"')/+%$"-!0"-'*&'-!#'#
**+-$"&!/!-$&$-'$!#!2)#!&'/!&
-')!02 / '()+!% '&"!02% #! ()*+-$"-$" %!
&+$&'*) !0)/$!#'' '%'&$/,&&"
* *' *+& -')!02 )/$"& & '#)' ('$" !/
)/$!2&! -)*+ '(# !& #)%!2&! ($'02! &*()'+&!
*+)&! !0 *+'"! )/+&"& &!/ %&"0! *+- %
#+)!%! *+ *-& !& 2'$&)& - ! '+'# 0 &! !$
('-/&*#'(&!%),1!&$+'" !0',(')$"$'
$+
!" ' $ )%)"!# !$!
! ""# $" !! $ #! & !"$ &* # !" *! # $ !$"' & ( # '
& $ '* &" #" $ & " & &
!"$ * !" $ '* $$ $
!"$ " & !$ ! $ '* "
"#*#$" !"!* & $$
!!"'& &!" "$" $ ' ' $!" " ( &"
"#$&$!!" #"# '
& " ! ! " *
! " &!"!" *&"
!& &' #$$!"! $
!$ $ " & $ " !" $ #!" "$ !" ! ! #$*" !" $ 45
"$ Muurame_Cerkev v Muurameju_1929_Alvar Aalto
$( ( ''$ ' % ! ( (% ''$ !
" &$"(*"!"")(/%)!!$(*
&"(*"!"
&.!#""*! $!''!!"%&%%(" 1%& "$ ! !" #"(* &!%
%"%1 $&".#"'%&($&%1!"$!"!
%($'
"&"#$%&('$(!"&.!" #"*#"""(&
(!$(!!.'#$(!("' !!(
%"%&"#*("!#$!%(!("$!
%&$&!!&$#$&$&(!!$(!
&"( &!% (#( (! &' ! !& "& %&
*("!!".%%&$#"(*"$'$'!%
& "*'!!"%&**! '&!%%#
!"&$!"%& % %(" " %&! #$#$"%& %! #"-&(" *%! !"%!%! %&$"#" #"(% 0!%!$'$!
"$!%&1! +, '1 ( $( %" "&"( #$
&"'!!!%!
46 "&$!"%&&#$!"(!
#!&#" "%'#" ! !" # ! ! "
# ! "%' $! # $& !" "
$ ! !# #
! $ ! & % " !#!
! ! " !" $ !!"'"
! !# !#""'
"$"&#' !
"
!$'! !#!# # " & !" # $" #
!""! %!#
" !# !'!
47
9LERUJB.QML]QLFD9LLSXULBB$OYDU$DOWR
6WDYEDMHYUXVHYLQDKNRWSRVOHGLFDUXVNRILQVNHYRMQH
.QML]QLFRVRVHVWDYOMDOHFLWDOQLFHYDPILWHDWUDOQLREOLNL
SUHGDYDOQLFDRGGHOHN]DRWURNHVRED]DUHYLMHWHU
SLVDUQH]DXVOX]EHQFH.RWNRQWUDVW]GUHYHVLQD
GYRULVFXMHELORSRVORSMHEHORRPHWDQR]L]MHPR
YKRGRYNLVRELOLYPRGULNDVWHPQDUDYQHPNDPQX
6RQFQDVYHWOREDYFLWDOQLFRQHSDGDGLUHNWQRDPSDN
NRWRGVHY]XNULYOMHQLKSRYUVLQVWUHVQLKRNHQNDU
GRSXVFDGDVRVWHNODODKNRSRSROQRPDSURVRMQDLQQH
PRWQD'LIX]QDVYHWOREDMHXJRGQD]DEUDQMHVDM
RELVNRYDOHFNQML]QLFHODKNR]DVHGHNDWHULNROLSURVWRU
QHGDELJDPRWLORGVHY
9DORYLWVWURSVHVWDYOMHQL]WDQNLKOHVHQLKSUHFNMHELO
REOLNRYDQWDNRGDVHMH]YRNVLULOHQDNRGREURQHJOHGH
48 QDQMHJRYL]YRUYGYRUDQL
Sunila Pulp Mill_ Kotka_ Proizvodnja celuloze_ 1936_ Alvar Aalto
Kotka je obmorski kraj, skozi katerega teĆe reka KymiMRNLNLMHELODJODYQLUD]ORJ]DL]JUDGQMRGHYHWLKçDJQD
tem podroĆju. Ena izmed njih je bila zgrajena v Sunili,
QDMY]KRGQHMåHP UHĆQHP URNDYX ,VWRLPHQVND GUXçED MH
bila ustanovljena leta 1928. Sprva je bila usmerjena v
lesno proizvodnjo, sredi 30-ih pa se je zaradi okrepitve
papirne industrije preusmerila v celulozno, papirno
proizvodnjo. Zato so morali leta 1936 zgradili sulfatno
celulozni mlin. Stvari so potekale hitro: istega leta so
]JUDGLOL FHVWQR PUHçR GR RWRND VOHGLOD MH L]JUDGQMD
delavskih domov (37), s proizvodnjo pa so zaĆeli leta
3ROHJ$DOWDVRYSURMHNWXVRGHORYDOLåHWULMHPRçMH
katerih skupno vodilo so bile napredne ideje o arhitekWXULXPHWQRVWLWHKQRORJLMLWHUVNUE]DGUXçEHQLUD]YRM 49
Myyrmaki church 1984 - Juha Leviska
Cerkev stoji v Finskem glavnem mestu Helsinki. Po
nateþajnem predlogu Juhe Leviske je bila dokonþana leta
1984.
Koncept celote izhaja iz problema neposredne bljiåine
åelezniške postaje. Od te se cerkev zagradi z dolgo steno, ki jo
varuje pred hrupom. Na steno iz druge strani nanizane posamezne sobe, ki se odpirajo v naravo. Prevladujoþa tematika je
poigravanje s kontrasti med majhnim in ogromnim, teåkim in
lahkotnim, svetlobo in temo. Obþutki se spreminjajo skozi ure
dneva in dneve leta.
Notranjost je osvetljena posredno. Skulpturalni uþinek
okrepijo leseni paneli na stropu. Praktiþno tja obešeni za
boljšo akustiko cerkve in skrivajo inštalacijo. Notranjost skriva
najveþje orgle na Finskem izdelane v severnonemškem
baroþnem stilu. Vsako zimsko nedeljo organizirajo koncerte.
50
Munkkiniemi_Hiša Alvarja Aalta_1935_Alvar Aalto
+LåDMHELODQDĆUWRYDQDNRWVWDQRYDQMHVVWXGLHP2EH
IXQNFLMLVHMDVQRORĆLWDYDUKLWHNWXUQHPL]UD]XVWDYEH
3LVDUQLåNLGHOMHREGHODQ]EHOREDUYDQRRSHNRRSD]LWLMH
IXQNFLRQDOLVWLĆQLSULVWRSSULXPHVWLWYLRNHQQD
VWDYER7HUDVDYSUYHPQDGVWURSMXGHOXMHNRWORĆHYDOQLGHO
PHGVWXGLHPLQVWDQRYDQMHP6WDQRYDQMVNLGHOMHREORçHQ
VWHPQLPLOHVHQLPLOHWYDPL
7RYUVWQDXSRUDEDPDWHULDODNDçHQD]DĆHWHNREGREMD
URPDQWLĆQHJDIXQNFLRQDOL]PD
YNDULHUL$OYDUMD$DOWD
51
Munkkiniemi_Studio Alvarja Aalta_1956_Alvar Aalto
"Arhitektov studio naj bi zagotavljal tako mir in tišino za
LQGLYLGXDOQRGHORNRWWXGLPRçQRVWVNXSLQVNHJDGHOD
7RMHNOMXĆGR]QDĆDMDVWDYEH
6WDYEDSRNDçHKUEHWXOLFLYVNRUDMRULHQWDOVNLPDQLULLQVH
QDPHVWRWHJDRGSUHSURWLLQWLPQHPXDPILWHDWUDOQR
GYLJDMRĆHPXVHQRWUDQMHPXYUWXNLODKNRVOXçLNRW
DYGLWRULM
52 ³$OYDU$DOWR$UNNLHKWLQR
Muzej Seurasaari_ Otok Seurasaari_ Muzej na prostem_ 1909
0X]HM 6HXUDVDDUL VH QDKDMD QD RWRNX QDFLRQDOQHP
SDUNX VUHGL +HOVLQNRY 8VWDQRYOMHQ MH ELO OHWD ]
QDPHQRPGDQDHQHPPHVWXSULNDçHSRGHçHOMVNLUD]YRM
DUKLWHNWXUH LQ QDĆLQ çLYOMHQMD RG VWROHWMD
7UHQXWQRMHQDRJOHG]JUDGENLVRELOHVHPSUHQHåHQH
]REPRĆMDFHORWQH)LQVNH
2JOHGDPR VL ODKNR UD]OLĆQH NPHWLMH JRVSRGDUVND
SRVORSMDNPHĆNHKLåHNRĆHSRGHçHOVNRWUJRYLQROHVHQR
FHUNHY çXSQLåĆH NPHĆNH GYRUFH SRVHVWYD SUYRWQR
VDYQRGLPQLFH]DVXåHQMHPHVDYHQGDUVDPRSROHWL
3R]LPLVRVWDYEH]DSUWHWDNRGDVHODKNROHQDJOHGDPR
QMLKRYH]XQDQMRVWLLQQDXçLMHPRVYHçHJD]UDND
53
54
Helsinki_Taminiemi Cafe_?_?
+HOVLQNLBNDSHOD7HKQLĆQH8QLYHU]H2WDQLHPLBB+HLNNLLQ.DLMD6LUHQ
+LWHUUD]YRMWHKQLĆQLK]QDQRVWLSRGUXJLVYHWRYQLYRMQLMH
QDUHNRYDOVHOLWHY8QLYHU]HL]YHQ+HOVLQNRYQDUXUDOQL
Y ]KRGQLGHOPHVWQHREĆLQH(VSRR2WDQLHPLMH
XQLYHU]LWHWQRQDVHOMHQDĆUW]DQMMHGHOR$OYDUD$DOWD
1DMVWDUHMåLåWXGHQWVNLGRPUHVWDYUDFLMDLQNDSHODSD
GHOR+HLNNLMDLQ.DLMH6LUHQ3UYLUH]LGHQWLVWDQRYDQMVNHJD
QDVHOMDVRELOLåSRUWQLNLSROHWQLKROLPSLMVNLKLJHUOHWD
=JUDGEDNDSHOHLPDRVQRYQRNRQVWUXNFLMRL]OHVDLQ
RSHN=LGRYDNLRJUDMXMHWDSURVWRUSUHGNDSHORLQ
SRGURĆMHFHUNYHSRåHYQDVWUHKDVVYHORERNLSULKDMDRG
]DGDMLQSRJOHGSUHNRROWDUMDYHQYQDUDYQRRNROROMH
GDMHMR]JUDGELNYDOLWHWH]DUDGLNDWHULKMH2WDQLHPLHGHQ
QDMEROMåLKSULPHURYILQVNHDUKLWHNWXUH
55
56
Espoo_Olari Church_1981_ Kapy in Simo Paavilainen
Kot večina finskih cerkva nastalih z odprtim natečajem, je
tudi ta trodelna stavba postavljena v bivalno območje. Z
vzhoda in juga je obkrožena z zelo prometnimi cestami,
bencinskimi postajami in komercialnimi stavbami.
Arhitekta sta se pri oblikovanju odzvala na to situacijo: z
rdečimi opečnimi zidovi in masivno zunanjo konstrukcijo,
se cerkev sooča z okolico kot mogočna utrdba. Na severu
pa cerkev in dve ločeni nižji stavbi zapirata dvignjeno
dvorišče. Ta umirjen zunanji prostor, kjer se nahaja
tudi vhod v cerkev, izhaja iz zgodovinskega vrta večje
podeželske hiše. Na jugo-vzhodnem vogalu vitek zvonik
poudarja glavni vhod. Podolgovata cerkvena notranjost
s 500 sedišči se zožuje proti oltarju in je osvetljena
predvsem skozi velike zgornje steklene zidove, ki gledajo
57
na dvorišče, ponoči pa na vrsto pridušenih svetilk.
58
T
i l ki kk
1965 A
R
Tapiola kirkko_1965_Aarno Ruusuvuoren
Tapiolan kirkko valmistui vuonna 1965 arkkitehti Aarno
Ruusuvuoren suunnitelmien pohjalta. Kirkon kokonaishahmo
on kuutio, jonka keskellä on sisäpiha. Rakennuskompleksiin
kuuluvat sisäpihan toisistaan erottamina varsinainen
kirkkosali, pienempi seurakuntasali, toimistotilat sekä
kerhotilat. Kaikki huonetilat avautuvat lasiseinillä
sisäpihalle. Kirkkosalin huomattavan pelkistetty olemus
on saavutettu paitsi selkeillä muodoilla myös karuilla
materiaalivalinnoilla.
Tapiolan keskustan asemakaavassa kirkko on merkitty
suojelukohteeksi.
Espoo_Tapiola_Swimming hall_1965_Aarne Ervi
!+ # & "% #! #$" # & #&" % $ +! "$ !# # (% $" ( #!" $"""& $"(#&(
#$&(& ! !! !" $ #"% !# &$ & ( !" # ( $& $% # ( & #$"+ &( % # $ + (% ( " $" +(#%!"" #!"$& "
!"$ $$" !# # #"
% &$ "( & ( " $ (" !" & ( # $ ( $ &% )
"$ #$"%$%" $ '" *
! # & ! $ $" %! " #%" &
$ !""#$&! &"+
59
WeeGee_EMMA_Espoo Museum of Modern Art
" !! Espoo art museum -H FHQWHU NL VNUEL ]D XĆHQMH LQ
! " # !
UD]VWDYQL SURVWRU MH QDMYHĆML L]PHG YVHK PX]HMHY QD
! "! "!
GXJLK GçDY 8PHWQRVWQL ]ELNL City of Espoo Saastamoinen Foundation Art Collection !
9HĆML GHO Saastamoinen Foundation Art Collection YHĆ
"!!"
YNOMXĆXMH ILQVNL NODVLĆQL PRGHUQL]HP RG ]DĆHWND VWROHWMD PHGWHP NR GHO PRGHUQH XPHWQRVWL YNOMXĆXMH
! " "
QDMSRPHPEQHMåLKQD)LQVNHP
City of EspooSULEOGHOYNOMXĆXMHGHODNLVR
QD RJOHG Y (VSRRMLQLK REĆLQVNLK SLVDUQDK 'HOD VR VH
SULĆHOD]ELUDWLçHOHWD]ELUNDSDMHVNRUDMGDSRYVHP
60 RVUHGRWRĆHQDQDILQVNRVRGREQRXPHWQRVW
Helsinki_Inštitut za tehnologijo_1955_Alvar Aalto
$OYDU $DOWR MH V VQRYDQMHP ,QåWLWXWD ]D WHKQRORJLMR Y
SUHGPHVWMX +HOVLQNRY SULĆHO OHWD SRWHP NR MH
]PDJDO QD QDWHĆDMX .OMXE WHPX SD VR ] JUDGQMR SULĆHOL
åHOH OHWD LQåWLWXW SD MH ELO GRNRQĆDQ OHWD 6WDYED SUHGVWDYOMD HQR QDMSRPHPEQHMåLK $DOWRYLK GHO
*ODYQLQRQRWUDQMRVWLSUHGVWDYOMDWDGYDDYGLWRULMDLQ
VHGLåĆ 3ROHJ OHWHK Y åWLULK QDGVWURSMLK QDMGHMR
PHVWR åH UDYQDWHOMHYD SLVDUQD SURVWRUL ]D XĆLWHOMH
XĆLOQLFHODERUDWRULMLWHUORNDOL1DVWDYERMH$DOWRSULVOR
QLOQHNDNåHQWHDWHUQDSURVWHPNLJDVWDYED]DUDGLVYRMH
REOLNHREMDPH7HDWHUMHELO]DVQRYDQNRWSURVWRUNMHUVH
åWXGHQWMHGUXçLMRLQSUHçLYOMDMRVYRMSURVWLĆDV
61
Helsinki_Cerkev Viikki_2005_JKMM arhitekti
(QHJD QDMOHSåLK SULPHURY ÀQVNH VRGREQH OHVHQH
DUKLWHNWXUHSUDYJRWRYRSUHGVWDYOMDSURWHVWDQWVNDFHUNHY
9LLNLYRNROLFL+HOVLQNRY
3URMHNWMHUH]XOWDWQDWHĆDMDNLJDMHOHWDGRELOÀQVNL
DUKLWHNWXUQLELUR-.00JUDGQMDSDMHELOD]DNOMXĆHQDOHWD
&HUNHY MH GRPLQDQWQL GHO åLUåH XUEDQLVWLĆQH ]DVQRYH NL
QDM EL MR NDVQHMH GRSROQLOR VHULMVNR WNLYR VWDYE MDYQHJD
]QDĆDMD
2VUHGQML GHO FHUNYH SUHGVWDYOMD GYRUDQD ]DVQRYDQD NRW
DEVWUDNWQD PUHçD YHUWLNDOQLK LQ KRUL]RQWDOQLK QRVLOQLK
HOHPHQWRYNLVHRGSLUDSURWLQDUDYLLQVLPEROL]LUDSURVWRU
JORERNR Y JR]GX $EVWUDNWQD ROWDUQD SRVOLNDYD MH GHOR
62
ÀQVNHJDXPHWQLND$QWWLMD7DQWWXMD
Helsinki_Arabia_2002_Mauri Tommila in Yrjänä Vuojala
Ideja Arabiakeskusa je bila zgraditi centralen prostor
RGSUW MDYQRVWL Y LQGXVWULMVNHP REPRĆMX LPHQRYDQHP
Arabia. Nova stavba iz leta 2002, ki je delo arhitektov
Mauri Tommila in Yrjänä Vuojala, ne dominira med starimi
LQGXVWULMVNLPL REMHNWL NL VR GRORĆLOL QMHQH GLPHQ]LMH
Uporabljenega je veliko jekla, znotraj je prilagodljiv
pisarniški prostor, nov galerijski prostor, ki se lahko
SULODJDMDSRWUHEDPUD]OLĆQLKUD]VWDY
63
64
($&"" %&!"%&"!$","))$
!""!$&!!"!$%!("$!#$(
'$%!,&(!"('$&( %&!$"
#$(,#$%&(&&(%%&(!)
(!"$)"!&!''%!%&"#,%&"(",'
(&"$('!!)"(%")$$$ $ "$
"#"!'"&"("!%"($!$!%&$
#"$ $ "$%!'&'(!&$$'
&'""&!*)&%!$ (!
"!$&!("$!%+( !*(&"$
%+("!$%!("$!
%+("(%!"
"#"&$
65
l
6
h
h
k
l
k
l
Helsinki_Temppeliaukio Church_1969_Timo in Tuomo Suomalain
66
!!% %" '" " $" #$ "$ % % "&#'&(& # "& "%! "&#&$ !"& $" #$# ' %! #$ "&%! " $%' "$"
' " %#$ '"&"$% #%" &
# # $" !" #$ *"$ & "$$
"&'& &#$ #&"$! #$
'& #$# ")$ ! '" #$&
"
Helsinki_Academic Bookshop_1969_Alvar Aalto
#
!
" "
"
!
! ! "
"
!
67
H l i ki R
l Offi
B ildi
1955 Al
A l
Helsinki_Rautatalo Office Building_1955_Alvar Aalto
68
Poslovna stavba Rautatalo office building je postavljena v
Helsinkih. Z njo je Aalto zmagal na nateþaju leta 1951. Stavba
je bila dokonþana leta 1955 in leta 1957 ji je bil dodan prizidek.
Bakrena fasada te stavbe, katera naj bi predstavljala glavno
poslovno stavbo železarske industrije, je z obþutkom vzela v
obzir tudi arhitekturo sosednjih stavb iz poznega 20. stoletja.
Glavni arhitekturni in funkcionalni element stavbe je tri
nadstropja visoka Marbel Hall (Marmorni »hall«), na katero
imajo pogled galrije, ki se vijejeo okoli.
Stockmann_Helsinki centre_Helsinki_1930_Sigurd Frosterus
Stockmann oz. Helsinki center, kulturno in poslovno
pomemba stavba locirana v centru Helsinkov, zgrajena
NRWGHO*D]HOOHEORNDYĆHWUWL.OXXYL6WRFNPDQQRYR
VWDYER GHÀQLUDMR GYLJDOD LQ WHNRĆH VWRSQLFH 'UXJL ]HOR
pomemben element je t.i. light yard oziroma pokrit atrij,
ki je pomembno sooblikoval trgovski posel. V atriju se
MHREOLNRYDODVLPEROQDWRĆNDSULYKRGXNMHUVWRMLXUDDOL
´6WRFNDQNHOORµ´6WRFNPDQQ·VFORFNµLQMHSRVWDODWRĆND
GUXçHQMD2EMHNWUDYQRNDUREQDYOMDMRREQRYOMHQSDQDM
bi bil do predvidoma leta 2010.
69
+HOVLQNLB=DYRGSRNRMQLQVNHJD]DYDURYDQMDBB$OYDU$DOWR
70
5D]SLVDQMHELOQDWHFDM]DXSUDYQRSRVORSMH]
]DSRVOHQLPLNLELVHSRL]JOHGXPRUDORUD]OLNRYDWLRG
RELFDMQLKSRVORSLMQDWUSDQLKYXUEDQHPRNROMX
6PLPDREMHNWVWHYLOQDNULODUD]SRUHMHQDSR
QLYRMVNRY]GLJQMHQHPYUWXRGPDNQMHQHPRG
SURPHWQHJDYUYH]D1HNDWHUDNULODVRPHGVHERM
SRYH]DQDQDQLYRMXNOHWLLQVNXSDMWYRULMRFHORWR
.RQVWUXNFLMDYVHEXMHYHFSRVNXVQLKLQRYDWLYQLK
VLVWHPRY]LGRYLQDSULPHUDEVRUELUDMR]YRNLQWDNR
]DJRWDYOMDMRPLUQRRNROMH]D]DSRVOHQHJUHOQDWHOHVDVR
UH]XOWDWPQRJLKVWXGLM
Helsinki_Hiša kulture_1955_1958_Alvar Aalto
»Hiša kulture« (Kulttuuritalo) sluåi kot center kulturnega dela
razliþnih trgovskih organizacij. Zgradbo sestavljajo trije deli:
pisarne, koncertna dvorana ter uþilnice in konferenþne sobe.
Pisarniški del zavzema pet nadstropij s 110 pisarnami, sejnimi
sobami in dva stanovanja. V osrednjem delu polkroåno
oblikovane zgradbe so uþilnice in konferenþne sobe. Glavna
znaþilnost »hiše kulture« je koncertni dvorana. Dvorana z 1500
sedeåi in 200 m² odra je v osnovi namenjena koncertom,
vendar se uporablja tudi kot konferenþna dvorana. S cestne
strani objekt obdaja 60 m dolg opeþni baldahin pod katerim
so glavni vhodi. Svobodno asimetriþno oblikovanje fasade je
bilo mogoþe doseþi z uporabo klinasto oblikovanih opeþnih
elementov.
71
Hiša Enso – Gutzeit, Alvar Aalto 1962
Hiša je bila zgrajena leta 1962 v Helsinkih po naþrtih Alvarja
Aalta.
Meji na staro mestno jedro s svojimi klasiþnimi stavbami na
eni strani in široko avenijo na drugi. Zaradi obþutljive lokacije
in svoje kontroverzne moderne oblike in predvsem velikosti,
še danes vzbuja burne odzive. Obloga fasade iz kararskega
marmorja se ni izkazal za posreþeno idejo, saj se je pod
vplivom nizkih temperatur na Finskem priþel kriviti.
Tloris omogoþa pregrajevanje zunanjih velikih pisarn v
manjše.
Danes je v stavbi administracija papirnega podjetja.
72
$
73
N
N
O
Ć N
)LQVNLMH]LNLQVORYDUĆHN
)LQåĆLQD VSDGD v XJURÀnsko skupino jezikov ]D UD]OLNR RG YHĆLQH
evropskih, ki so v LQGRHYURSVNL skupini). V to skupino VSDGDWD še
PDGçDUåĆLQDLQHVWRQåĆLQD
1HNDMSUDNWLĆQLKRVQRYQLKÀQVNLKEHVHGLQIUD]
æLYMR +HLRU0RLRU THUYH
'REURMXWUR+\YllKXRPHQWD
'REHUGDQ+\YllSlLYll
'REHUYHĆHU+\YlLOWDD
/DKNRQRĆ+\Yll\|Wl
GREURVODERK\YlKXRQR
YHOLNRPDORLVRSLHQL
GDQHV]GDMWlQllQQ\W
MXWULYFHUDMKXRPHQQDHLOHQ
\NVLNDNVLNROPHQHOMlYLLVL
GDQHN\OOlHL
SURVLPRONDDK\Yl
KYDODKiitos
RSURVWLWHDQWHHNVL
]DOPLMHYDOLWDQ
3LYR2OXW
1D]GUDYMHKLSSLV
]HOHQDYLKUHl
PRGUDVLQLQHQ
UGHĆDSXQDLQHQ
UMDYDUXVNHD
ĆUQDPXVWD
*RYRULåDQJOHåNR"3XKXWWHNRHQJODQWLD"
$OLNGRWXJRYRULDQJOHåNR"2VDDNRNXNDDQWllOOlHQJODQWLD"
*RYRULPVDPRPDORÀQVNR3XKXQYDLQYlKlQVXRPHD
2SURVWLWHNMHMHVWUDQLåĆH" $QWHHNVLPLVVlRQ:&"
0RMHLPHMH0LQXQQLPHQLRQ
.DNRWLMHLPH"0LNlWHLGlQQLPHQQHRQ"
.DNRVL"0LWlNXXOXX"'REURKYDOD+\YllNLLWRV
0HYHVHOLGDVHPWHVSR]QDOD+DXVNDWDYDWD
1HUD]XPHP(Q\PPlUUl
=HORVLSULMD]HQQD2OHWWRGHOOD\VWlYlOOLQHQ
.DNRWLMHLPH"0LNlVLQXQQLPHVLRQ"
9åHĆVLPL0LQlSLGlQ6LQXVWD
3R]QDPGREHUSODF TLHGlQK\YlQSDLNND
7YRMLVYHWOLODVMHVR]HOROHSLVDDOHDWXNNDVLRQQLLQNDXQLV
/MXELPWH6|LVLQPLHOXXPPLQVDOPLDNNLD5DNDVWDQVLQXD
,PDåSUHOHSHPRGUHRĆL6LQXOODRQNDXQLLWVLQLVHWVLOPlW
3HMW]PDQR TXOHPXNDDQL
KROLNRVLVWDUD"KXLQNDYDQKDVLQlROHW"
)LQVNDMHĆXGRYLWDGHçHOD6XRPLRQPDKWDYDPDD
0DORVDOPLDNLMDSURVLP6DLVLQNRVDOPLDNNLD"
Vozi tiho po mostu. - $MDKLOMDDVLOODOOD
74
WDVWDYHNQDMELELOQDMOHSåH]YHQHĆLVWDYHNQDVYHWX
´+LåDEUH]VDYQHQLGRPµKRWLHLROHNRWLLOPDQVDXQDD
$
75
)LQVNLMH]LNLQVORYDUĆHN
3UHQRĆLåĆD
Sokos Hotel Rikala
Asemakatu 15
Salo
Hostel Tampere
Pirkankatu 10-12
Tampere
Laajavuori Oy
Laajavuorentie 15
Jyväskylä
Tykkimaki Camping
Rantatie 2
Kouvola
ĆLåĆ
Hotel Matinlahti
Rantamäki 3
Espoo
3
Lappenranta Matkalekeskus
Huhtiniemi
Kuusimäenkatu 18
Lappenranta
Stadion Hostel
Pohjoinen Stadiontie 4 B
Helsinki
Hotel Cumulus Olympia
Lantinen Brahenkatu 2
76 Helsinki
77
Zemljevid
78
1*A#4)45.:*(
&1*7:4)45.:*(+&93.1/7.
!42&B69A*(
842&>0697*(,9*78&63*77.
3/&1&3.AC*0
&3/&51&3.7(*0,9*78&63*77.
*3/&2.3&+3*6 '*3/&2.3-&+3*6*2&.17.
.3&4'.3&(
3=3.3&,2&.1(42
3)6*/&.0*1/
&3)6*/&%5.0*1/=&-44(42
42*39C0&
)42*3+=&-44(42
&8/& &/*
7&/*0&8/&=&-44(42
96./*2*(
/96./3*2*(,2&.1(42
1&B46.C&3
'1&>,46.(&3,2&.1(42
&8*/ 426&0
2&8*/7426&0,9*78&63*77.
!*/&$&06&/A*0 8*/&>&06&/7*0,2&.1(42
!.3*6.3(
8.3*'6.3(*2&.17.
.3&92&6
3.3&-92&67.413*8
*63*/&60*1/ /2&60*1/=&-44(42
1*2*39A&6
01*2*3%0977&6-482&.1(42
&A5*6@*2:&
.11;6.8*=49'&(0=&-44(42
"6A0&!460&6
90&840&7
3*8
&72.3&6&.,-*6 /&72.3&06&.,-*6,2&.1(42
3/&?91*6
&3/&791*6=&-44(42
1*A@3.)&6A.C
2918.51&37.413*8
"6'&3*86&34:.C
96'&35:41/&3*8
*3.71&-98&
)*3.751&-98&,2&.1(42
&:464)'6*,&6 )&:4654)'6*,&6,2&.1(42
@.,&4A*6
>.,&647*6,2&.1(42
.3&4'3.0
3.3&)4'3.0,2&.1(42
*86&.>/&0
5*86&'.>/&0,2&.1(42
1*079B3.0
&1*0719>3.0=&-44(42
&/&@978
2&/&%>978-482&.1(42
.10&478&
(.10&-478&,2&.1(42
.-&@&6,.
2.-&%>&6,.=&-44(42
&8*/41)&
2.3418.,2&.1(42
6.24B&:A.C
5&:7.(-=&-44(42
&8.(9AC*6
2&8.(097(*6,2&.1(42
3&*>).6(
&3&5*>).6(,2&.1(42
1&B&'3.042&3.90
'1&>'6,2&.1(42
.-&647*3
2.-&%564=&-44(42
2&8*/5*6(.(,2&.1(42
&8*/*6C.C
*10&6.8>
/*10&+6.8>,2&.1(42
#*643.0&"1*
:*643.0&91*7.413*8
4/(&?&:3.0
24/(&7&:3.0=&-44(42
!.3&.091.C
8.3&2.091.(=&-44(42
.-&6*>&:AC*0 '6*>&=&-44(42
&3?&:1.
/&37&:1.,2&.1(42
*3.74:&3
)*3.764:&3,2&.1(42
&8/&4B&6
0&8/&14>&6,2&.1(42
.1*3&*'*6
2.1*3&'*'*6,2&.1(42
7*3./&38.-&6
<%*3=&-482&.1(42
3&(:.60
&3&4(:.60,2&.1(42
WDJODYQL
SURI $OHåVRGRSLYHF
TRPDç.UXåHF
$QMD3ODQLåĆHN
$QGUHMD3LNHOM
1LQD%RELQDF
organizacija ekskurzije
=DXUHVQLĆLWHYHNVNXU]LMHVHPRUDPR]DKYDOLWLYHĆLP
RVHEDP
GHVQDURND
%ODç%DEQLNRRPDQLXN
0LKD3URVHQ
0DWHM3HUĆLĆ
XUHGQLåWYRLQREOLNRYDQMHNQMLçLFH
-HUQHM0DUNHOM
0LOHQD%HEHr
RVWDOLVYHWRYDOFL]DL]ERURJOHGRY
WDOWHU8QWHUUDLQHr
-XKD,OORQHQ
0DUXåD=RUHF
3HWUDąHIHULQ
*UDGLYR]DNQMLçLFRVRSULVSHYDOLYVLåWXGHQWMH
VHPLQDUFLQDHNVNXU]LMLUD]HQ0LKH%UH]DYåĆNDNLER
GDO]DEXUHN
79
sponzorji
Arcadia d.d.
Architecta
Puh d.d.
Statik d.o.o.
Marmor Hotavlje d.d.
-RçH.UDSHç
Arlesi d.d.
*ODVHĆQLN3HWHU
,PSDNWDGG
6LQWH]D/LQLQJGRR
2JULĆ-RçH
TE-T2/
0HFXP/-GRR
*RUHQMH6NDQGLQDYLHQ
80
Komunala d.o.o. Car
sponzorji
Kubus Interier
Final d.d.
Gorenje d.d.
Timtrade d.o.o.
81