GOZDARSKI IN LESNOINDUSTRIJSKI PRIROČNIK

GOZDARSKI
IN LESNOINDUSTRIJSKI
PRIROČNIK
T
A
B
L
I
C
#PPZALOŽBA »KMEČKA
V LJUBLJANI
E
KNJIGA«
STROKOVNA
IN
ZNANSTVENA
DELA
GOZDARSKEGA INSTITUTA SLOVENIJE
#NNGOZDARSKI
IN LESNOINDUSTRIJSKI
PRIROČNIK
#NP
I. D E L
#T A B L I C E
# M M L J U B L J A N A #GG1952
P R E D G O V O R
Pričujoča knjižica jje prvi, tabelarni del gozdarskega in
lesnoindustrijskega
priročnika, ki ga pripravlja
Gozdarski
institut Slovenije. V njej so zbrane predvsem
dendrometrijske tablice; posebne tablice iz drugih vej gozdarstva
in
lesne industrije bodo izšle med besedilom v tekstovnem
delu
priročnika.
)
Potrebo po tej knjižici je narekovalo pomanjkanje
dela
v slovenskem
gozdarskem
slovstvu, ki bi združevalo
vse
važnejše jdendrometrijske
tablice. Izšlo je sicer že nekaj
tablic za izmero lesa in sestojev, toda te so raztresene
po
raznih knjižicah in je njih uporaba v gozdarski in lesnoindustrijski praksi otežkočena. Ta knjižica naj bi zamašila
vrzel, ki je v taksaciji, izkoriščanju gozdov, na lesnih obratih
ter v gozdarskem
in lesnoindustrijskem
šolstvu
postajala
vedno
občutnejša.
Tablice, ki so objavljene v pričujoči knjižici, so povzete
iz raznih tujih virov, pri čemer smo skušali izbrati tiste, ki
našim razmeram po naših domnevah najbolje ustrezajo. Z
izvirnimi, iz domačih razmer vzetimi in '(znanstveno obdelanimi tablicami dela še nismo mogli obogatiti, ker se je
gozdar skd znanost pričela v Sloveniji razvijati šele po vojni
in v tako kratkem času ni mogla končati dolgoletnih in
obsežnih del, ki jih sestava takšnih jtablic zahteva; tu jo
čaka še široko, hvaležno polje dela. Tudi želji, da se v tablicah posveti več pozornosti prebiralnim
gozdovom, ki pokrivajo skoraj 2l3 naše gozdne površine, smo mogli le delno
ustreči, in sicer s švicarskimi tablicami za oblikovne
višine
3
v prebiralnih gozdovih in s stalnimi deblovnicami za urejanje prebiralnih gozdov po kontrolni ^metodi. Tujih
podatkov
o optimalni zalogi lesa in njeni strukturi v prebiralnih
gozdovih, o prirastku lesa v teh gozdovih itd. nismo vnesli v
knjižico,- ker so naši prebiralni gozdovi še premalo
raziskani
in bi nas nekontrolirana
uporaba teh podatkov mogla zavesti v grobe napake.
Ne glede na te pomanjkljivosti,
ki spremljajo
več ali
manj vsa podobna dela, bodo tablice zelo važen
pripomoček
v naši taksaciji, v izkoriščanju
naših gozdov ter v našem
gozdarskem in lesnoindustrijskem
šolstvu, ki ga ne bo mogel
pogrešati noben logar in manipulant,
noben gozdarski
in
lesnoindustrijski
tehnik ter noben gozdarski
inženir.
Glavno delo na pripravi in obdelavi ;gradiva je opravil
odgovorni urednik ing. Martin Čoki. S svojimi nasveti in
na druge načine pa so pri delu plodno sodelovali dr. ing.
Rudolf Pipan, ing. Franjo Sgerm, ing. Miran Brinar, ing.
Lojze Žumer in ing. Rudolf Cividini. Vsem, ki so kakor koli
pripomogli k izidu teh tablic, se na tem mestu najtopleje
zahvaljujemo.
V Ljubljani,
novembra
1951.
Uredniški
4
odbor
- V S E B I N A
Mere
Dolžinske, površinske, p r o s t o r n i n s k e i n votle m e r e
.
Metrske m e r e
Dunajske mere
P r e r a č u n a v a n j e oralov v h e k t a r e i n Obratno .
.
P r e r a č u n a v a n j e (kvadratnih s e ž n j e v v k v a d r a t , m e t r e
B e n e š k e m e r e (dolžinske)
Angleško-ameriške mere
P r e r a č u n a v a n j e m e t r s k i h m e r v angleške in o b r a t n o
M e r e za težo
.
.
Kilogramske mere
Stare in t u j e mere
.
.
Tehnične mere
Preračunavanje stopinj v odstotke
. . . .
P r e r a č u n a v a n j e odstotkov v s t o p i n j e in m i n u t e
Iz fizike in m a t e m a t i k e
Specifične teže n e k a t e r i h snovi
P r o s t o m insfka t e ž a lesa
Teža gozdno s u h i h d r v
Činitelji p r e m e n e in t e ž a lesnih izdelkov
.
.
.
O g r e v n a m o č lesa in n e k a t e r i h goriv
. . . .
Važna števila
Običajna merila .
.
.
.
.
.
.
•
P r e r a č u n a v a n j e .poševno m e r j e n i h dolžin v v o d o r a v n e
Osnovni obrazci za like i n telesa
.
.
.
•
Trigonometrične fukcije
Obrazci iz a r i t m e t i k e
ObrestnoObrestni obrazci
Matematične označbe
Obrestnoobrestne tablice
Tablice za p r e m e r e , obsege in t e m e l j n i c e
. . . .
Obseg z a dani p r e m e r in o b r a t n o
Temeljnice
Kubno-temeljnične tablice
5
71—1,6
7-—10
8
9
9
1®
1"°
il—K2
1®
^
16
1®
17—40
1? 18
1®
20—21
22
22
23
24
25 91
»1—32
33
34
37
49
50^—77
51
59
54^-77
Tablice za izmero lesa
78—94
Letve in gredice
79
Grede
80
N a j m a n j š i p r e m e r i okrog, lesa za g r e d e d a n e g a p r o f i l a
M.
Krajnitki
82
F u r n i r , plošče, parketi, deske, plohi
83
Pragi
83
Hlodi
84—89
Hmeljevke in rante
90
Tanek tehnični les
91
Zloženi les
92
Spreminjanje kubnih metrov v prostorne metre .
.
93
V s e b i n a o g l j a r s k e 'kope
94
Tablice za izmero drevesa
95—141
D e b l o v n i c e z a buikev, h r a s t , s m r e k o , j e l k o , r d e č i b o r ,
črni bor
.
.
.
97—121
T a n k a v e j e v i n a ( b u k e v , h r a s t , smreka-, j e l k a , b o r )
.
l'Zl'—126
Oblikovna Števila za s m r e k o , jelko, b u k e v , b o r
.
.
107
Oblikovne višine za s m r e k o (enodobni, prebirata!) sestoj), j e l k o (enodobni, p r e b i r a l n i sestoj), bor, macesen,
b u k e v , h r a s t , jesen, jelšo, b r e z o
1<2&—1Q6
T a b l i c e z a p a d e c d e b e l n e g a p r e m e r a za b u k e v , h r a s t ,
jelko, smreko, bor, macesen
l'37s—1M
S t a l n e d e b l o v n i c e v Silvah z a u r e j a n j e g o z d o v .
142—144
Stalne deblovnice za 1 c m debelinske stopnje
.
.
142
S t a l n e d e b l o v n i c e z a 3 c m d e b e l i n s k e s t o p n j e o d 10 c m
navzgor z mnogokratniki
148
S t a l n e d e b l o v n i c e z a 9 c m d e b e l i n s k e s t o p n j e od 7,5 c m
navzgor z mnogokratniki
144
Tablice p r i r a s t k a in donosov za brezo, b u k e v (močnejše,
zmerno redčenje), hrast, jesen, smreko, jelko, b o r
.
146—-213
S e s t o j n a o b l i k o v n a š t e v i l a i n o b l i k o v n e v i š i n e z a brezo,
j e s e n , b u k e v , h r a s t , jelšo, s m r e k o , j e l k o , b o r
.
.
20®—ßeLQ
Tablice za gozdne Sortimente
214—221
G o z d n i s o r t i m e n t i p o d e b e l i n s k i h r a z r e d i h za h r a s t (v
miižavj'u, g r i č e v j u ) , b u k e v , s m r e k o , b o r
. . . .
215—219
Odstotki skorje
.
.
.
.
. . .
.
.
•
220
Panjevina
220
Lesni odpadki in usušitev lesa v gozdu
.
.
.
.
221
e
L E S N I O D P A D K I IN USÜSlTEV LESA V GOZDU
Podsekovanje
Podžagovanje
Prirobek
S k o r j a : b u k e v i n d r u g i listavci s t a n k o s k o r j o
h r a s t i n d r u g i listavci z debelo s k o r j o
smreka
jelka
bor
macesen
Usušitev (od svežega d o gozdno suhega lesa):
zelo t r d i lesovi
t r d i lesovi
m e h k i lesovi
#KK221
0,7—3% lesne
0,»—0,9 lesne
0,3—0,3 lesne
- 4% lesne
7—20% lesne
&—12% lesne
8—'10% lesne
7,4—HV« lesne
15—l«% lesne
mase
mase
m$se
mase
mase
mase
mase
mase
mase
2,9% lesne mase
' 2,1% lesne mase
1.3% lesne mase