1. No category

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE
MERITVE ONESNAŽENOSTI ZRAKA Z
MOBILNO POSTAJO NA PTUJU
Meritve onesnaženosti zraka z mobilno
postajo na Ptuju
Od 6. 12. 2011 do 13. 3. 2012
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE
Ljubljana, 2012
Izdajatelj:
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Agencija RS za okolje
Vojkova 1b, Ljubljana
Spletni naslov: www.arso.gov.si
e-naslov: [email protected]
Urednica
mag.Tanja Bolte
Avtorji poročila
mag. Andrej Šegula
Anton Planinšek
Zorana Komar
Mateja Gjerek
Peter Pavli
Fotografije
Peter Pavli
Vodja sektorja za kakovost zraka
mag. Tanja Bolte
Vodja urada za hidrologijo in stanje okolja
Jože Knez
Generalni direktor Agencije RS za okolje
Dr. Silvo Žlebir
VSEBINA
POVZETEK ......................................................................................................................................1
1. UVOD..........................................................................................................................................3
2. ZAKONODAJA .........................................................................................................................4
3. REZULTATI MERITEV NA PTUJU......................................................................................7
3.1. Žveplov dioksid.....................................................................................................................................7
3.2. Dušikovi oksidi ......................................................................................................................................8
3.3. Delci PM10 ............................................................................................................................................10
3.4. Ozon .....................................................................................................................................................14
3.5. Lahkohlapni ogljikovodiki ..................................................................................................................15
3.6. Ogljikov monoksid..............................................................................................................................17
3.7. Meteorološki parametri ........................................................................................................................18
POVZETEK
Mobilna postaja je bila locirana znotraj območja bolnišnice Ptuj. Lokacija je z vseh strani obdana z
bolnišničnimi zgradbami, s stanovanjskimi naselji, z manj prometnimi ulicami in z večjim parkiriščem
v neposredni bližini. V bližini lokacije mobilne postaje se poslopja (bližnji stanovanjski bloki,
bolnišnica) ogrevajo daljinsko, v širši okolici pa deloma iz kotlovnic, ki uporabljajo za gorivo plin ali
kurilno olje, manjša individualna kurišča pa uporabljajo za gorivo les in lesne odpadke. Slednja,
katerih delež je okrog 20 %, izpuščajo v zrak največ delcev, od BTX-ov pa predvsem benzen.
Po podatkih o emisijah iz večjih industrijskih objektov, ki so po zakonu dolžni sporočati emisijske
podatke in so dostopni tudi na spletni strani Agencije RS za okolje
(http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_zraka/devices), na ožjem mestnem področju Ptuja ni
industrije z večjimi emisijami onesnaževal.
Lokacijo merilnega mesta mobilne postaje uvrščamo po sedaj veljavni mednarodni klasifikaciji v
poseljeno mestno ozadje UB(R).
Meritve z mobilno postajo so potekale večinoma pozimi, ko je zrak najbolj onesnažen. Koncentracije
onesnaževal so povsod po Sloveniji dosegle najvišje vrednosti v obdobju mrzlega zimskega vremena
med 8. in 14. februarjem 2012.
Kar se kakovosti zraka tiče, so reliefni in vremenski pogoji na območju Ptuja ugodnejši kot v večini
krajev v notranjosti Slovenije, pa nekoliko slabši kot na Primorskem in ob obali. Temperaturne
inverzije na tem pretežno ravnem območju so manj izrazite kot v kotlinah in dolinah, pa tudi
premikanje zraka vzdolž reke Drave ni omejeno.
V obdobju meritev, to je, od 6. 12. 2011 do 13. 3. 2012 je povsod po Sloveniji v nižjih plasteh
prevladovala severovzhodna cirkulacija zraka. Padavin je bilo zelo malo. Onesnaženost zraka
(predvsem z delci PM10) se je občasno zelo povečala, kadar so nastopili jasni dnevi z brezvetrjem in s
tem slabši pogoji mešanja zraka. V februarju 2012 smo imeli tudi obdobje nizkih temperatur in s tem
povečane emisije iz kurilnih naprav za ogrevanje.
Rezultati meritev na merilnem mestu Ptuj in na drugih lokacijah stalne merilne mreže DMKZ v kažejo
sledeče splošne značilnosti:
-
Onesnaženost zraka z delci PM10 na lokaciji mobilne postaje na Ptuju je bila s 24 prekoračitvami
mejne dnevne koncentracije na ravni večine mestnih merilnih mest. Več prekoračitev je bilo v
mestih z neugodnejšimi reliefnimi pogoji in industrijo (Zasavje, Celje, Žerjav), manj pa
predvsem na Primorskem in ob obali, kjer jih je bilo med 6 in 14.
-
Koncentracija NO2 je bila na lokaciji mobilne postaje med nižjimi v Sloveniji – pod spodnjim
ocenjevalnim pragom (SOP). V večini drugih mest so urne koncentracije prekoračile SOP.
-
Onesnaženost zraka z SO2 že nekaj let v Sloveniji ni več problematično. Tudi v obdobju meritev
v Ptuju so bile koncentracije povsod nizke - pod spodnjim ocenjevalnim pragom.
-
Koncentracija benzena na lokaciji mobilne postaje je bila sorazmerno visoka v primerjavi z
merilnima mestoma Ljubljana Bežigrad in Maribor center. Pri teh dveh merilnih mestih gre v
veliki večini za emisije iz prometa, medtem ko je na Ptuju določen delež treba pripisati emisiji iz
individualnih kurišč. Koncentracije so bile sicer na vseh treh merilnih mestih med spodnjim in
zgornjim ocenjevalnim pragom, ki sta definirana za obdobje celega leta.
1
-
Onesnaženost zraka z ozonom na Ptuju je bila zaradi manj meglenih dni nekoliko višja kot v
mestih v notranjosti Slovenije in nižja kot na Goriškem in ob Obali. Ozon nastaja iz
predhodnikov (dušikovi oksidi in ogljikovodiki) ob dovolj močnem sončnem sevanju, zato so
koncentracije ozona pozimi nizke, ciljne vrednosti so presežene šele od meseca maja naprej.
koncentracija (µg/m 3) / število primerov nad MV
Edino problematično onesnaževalo v Sloveniji so v zadnjih nekaj letih delci PM10. S problemom
onesnaženosti zraka z delci se soočajo tudi drugod po Evropi. Dovoljeno letno število prekoračitev
mejne dnevne koncentracije je v mestih v notranjosti Slovenije preseženo skoraj vsako leto, na
Primorskem in ob obali pa zelo redko. Rezultati meritev z mobilno postajo kažejo, da razmere na Ptuju
glede onesnaženosti zraka z delci niso tako slabe kot v mestih, ki ležijo v dolinah in kotlinah v
notranjosti Slovenije. Kljub temu pa strokovno ocenjujemo, da bi bilo dovoljeno letno število
prekoračitev mejne dnevne koncentracije marskikatero leto preseženo, mejna letna koncentracija pa
nebi bila prekoračena.
60
50
40
30
20
10
0
Ljubljana Bež. Maribor center
Celje
Ptuj
Ptuj
Kranj
Novo mesto
T rbovlje
Zagorje
Hrastnik
5
7
Murska
S.Rakičan
21
Nova Gorica
Koper
31
25
NO2 (µg/m3)
32
36
37
21
21
SO2 (µg/m3)
6
6
11
6
11
benzen (µg/m3x10)
28
27
toluen (µg/m3x10)
41
32
O3 (µg/m3)
26
27
29
44
35
29
45
38
38
56
PM10 (µg/m3)
40
40
50
40
40
45
51
52
35
44
35
28
PM10 (nad MV)
23
22
43
24
23
33
45
49
14
32
14
11
CO (mg/m3 x10)
7
10
27
23
6
7
Slika 1.1: Koncentracije onesnaževal na lokaciji mobilne postaje v Ptuju in na nekaterih stalnih
merilnih mestih v Sloveniji za čas od 6. 12. 2011 do 13. 3. 2012
2
1.
UVOD
V okviru meritev kakovosti zraka na območjih, kjer ni stalnih avtomatskih postaj, opravimo občasne
meritve z ekološko-meteorološko mobilno postajo Agencije RS za okolje (ARSO), da dobimo
informacijo o ravni onesnaženosti zraka na teh območjih.
V času od 6. 12. 2011 do 13. 3. 2012 smo imeli mobilno postajo postavljeno na Ptuju, oziroma
natančneje, ob parkirišču pri bolnišnici Ptuj.
Glavni viri emisij onesnaževal v Sloveniji so industrija, promet in veliki termoenergetski objekti, v
hladnem delu leta pa še individualna kurišča in manjše kotlovnice. V zadnjih letih so se emisije iz
večjih virov, kot so termoelektrarne pa tudi nekateri industrijski objekti, zmanjšale zaradi vgrajenih
čistilnih naprav. Predvsem so bistveno nižje koncentracije žveplovega dioksida na vplivnih območjih
TE Šoštanj in TE Trbovlje zaradi vgraditve odžveplovalnih naprav, na vplivnem območju TE-TO
Ljubljana pa zaradi kurjenja z bolj kvalitetnim premogom z manjšo vsebnostjo žvepla. Z vgraditvijo
čistilne naprave v tovarni cementa Lafarge so se znižale tudi koncentracije delcev PM10 na njenem
vplivnem območju v Zasavju. Emisija onesnaževal iz prometa (dušikovi oksidi, ogljikov monoksid,
lahkohlapni ogljikovodiki, delci) pa se ne zmanjšuje, zato je zrak ob prometnih cestah in ulicah najbolj
onesnažen. V zadnjem času je v večini naseljenih območij Slovenije problematična predvsem
onesnaženost zraka z delci PM10.
V bližnji okolici lokacije mobilne postaje na Ptuju so glavni viri onesnaženja zraka promet in
individualna kurišča v hladnem delu leta.
Avtomatska mobilna postaja deluje enako in meri iste parametre kot vse ostale stalne postaje v
avtomatski merilni mreži. Ti parametri so:
Ekološki parametri
Žveplov dioksid
Dušikovi oksidi
Ozon
Ogljikov monoksid
Delci PM10
Lahkohlapni ogljikovodiki (BTX)
Meteorologija
Temperatura zraka
Relativna vlaga zraka
Smer vetra
Hitrost vetra
Jakost sončnega obsevanja
Meritve, merilne metode in analize izmerjenih podatkov so izbrane v skladu s slovensko zakonodajo
na področju kakovosti zunanjega zraka, ki je usklajena s predpisi EU (poglavje…..).
Od delcev merimo delce PM10, to je, delce z aerodinamičnim premerom pod 10 µm. Pri merjenju z
merilnikom TEOM je treba po predpisih EU upoštevati korekcijski faktor, dobljen iz primerjalnih
meritev z referenčnim merilnikom. Ta faktor se določi za vsako merilno mesto posebej dvakrat letno
in se giblje v glavnem med 1,00 in 1,30. Faktor je višji pozimi kot poleti. Ker primerjalnih meritev na
mobilni postaji nismo izvedli, smo se določili, da za vrednost faktorja vzamemo 1,24, ki je bila
določena z meritvami na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad, ki je po sami lokaciji in emisijskih
vplivih podobna z lokacijo mobilne postaje na Ptuju.
3
2.
ZAKONODAJA
Osnova slovenske zakonodaje na področju kakovosti zunanjega zraka (v nadaljevanju kakovost zraka)
je Zakon o varstvu okolja (ZVO, Ur.l. RS 39/06-ZVO-1-UPB1, 49/06-ZMetD in 66/06-OdlUS, 112/06OdlUS, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08 in 108/09).
V veljavi je sledeča zakonodaja s področja kakovosti zunanjega zraka
•
•
•
•
•
•
•
•
Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 9/11),
Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 55/11),
Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v
zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 56/06),
Sklep o določitvi podobmočij zaradei upravljanja s kakovostjo zunanjega zraka Ur.l. RS, št.
58/11),
Odredba o določitvi območja in razvrstitvi območij, aglomeracij in podobmočij glede na
onesanženost zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 50/11),
Odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti
okolja v Zgornji Mežiški dolini (Ur.l.RS, št.119/07),
Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP, protokol EMEP),
Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur.l. RS, št. 31/07, 61/09).
Te uredbe predpisujejo, katera onesnaževala je potrebno spremljati, njihove mejne, ciljne, opozorilne
in alarmne vrednosti, najmanjše potrebno število merilnih mest, vrste merilnih mest, njihove gostote v
merilnih mrežah, referenčne merilne metode in izračunavanje statističnih vrednosti in izmenjavo
oziroma prikaz podatkov.
Mejna vrednost (MV) je raven koncentracije, določena na podlagi znanstvenih spoznanj, katere cilj je
izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi oziroma naravno okolje (ekosistemi), jih preprečiti ali
zmanjšati, in ki jo je v določenem roku treba doseči, ko pa se ta doseže, se ne sme preseči.
Alarmna vrednost (AV) je predpisana raven onesnaženosti, pri kateri je treba zagotoviti takojšnje
ukrepe za zavarovanje zdravja ljudi in okolja. Alarmna vrednost se določi pri kritični ravni
onesnaženosti, nad katero že kratkotrajna izpostavljenost zaradi snovi v zraku pomeni tveganje za
zdravje ljudi.
Pri nekaterih onesnaževalih sta definirana še spodnji in zgornji ocenjevalni prag koncentracije (SOP in
ZOP). Če so bile izmerjene koncentracije v določenem časovnem obdobju pod SOP, se lahko za
nadaljnjo oceno stanja uporabijo le modelni izračuni oziroma strokovne ocene, če pa so med SOP in
ZOP, se lahko uporabi kombinacija meritev in modelnih izračunov. V primeru, da koncentracije v
določenem časovnem obdobju presegajo ZOP, je potrebno izvajati stalne meritve kakovosti zraka.
4
Tabela 1.(1): Mejne, alarmne, dopustne in ciljne vrednosti ter sprejemljiva preseganja koncentracij za
leto 2012:
Onesnaževalo
žveplov dioksid
3
(µg/m )
za varstvo:
dušikov dioksid
(µg/m3)
za varstvo:
1 ura
3 ure
1
8 ur
dan
3
350 (MV)
500 (AV)
125 (MV)
3
75 (ZOP)
3
50 (SOP)
zdravja
zdravja
zdravja
2
zima
leto
20 (KV)
12 (ZOP)
8 (SOP)
20 (MV)
rastlin
ekosistemov
200 (MV)
2
100 (SOP)
2
140 (ZOP)
400 (AV)
40 (MV)
26 (SOP)
32 (ZOP)
zdravja
zdravja
zdravja
dušikovi oksidi
3
(µg/m )
30 (MV)
19,5 (SOP)
24 (ZOP)
za varstvo:
rastlin
ogljikov monoksid
3
(mg/m )
10 (MV)
7 (ZOP)
5 (SOP)
za varstvo:
zdravja
benzen
(µg/m3)
5 (MV)
3,5 (ZOP)
2 (SOP)
za varstvo:
zdravja
5
ozon
(µg/m3)
180(OV)
240(AV)
120 (CV)
40 (MV)
za varstvo:
zdravja
zdravja
materialov
delci PM10
3
(µg/m )
50 (MV)4
4
20 (SOP)
4
28 (ZOP)
za varstvo:
zdravja
zdravja
27 (MV)=25 (CV) + 2,1 (SP)
12 (SOP)
17 (ZOP)
za varstvo:
Zdravja
svinec
3
(µg/m )
0,5 (MV)
0,25 (SOP)
0,35 (ZOP)
za varstvo:
zdravja
▲
kadmij
3
(ng/m )
5 (CV)
2 (SOP)
3 (ZOP)
za varstvo:
zdravja
▲
arzen
(ng/m3)
6 (CV)
2,4 (SOP)
3,6 (ZOP)
za varstvo:
zdravja
▲
nikelj
(ng/m3)
20 (CV)
10 (SOP)
14 (ZOP)
zdravja
za varstvo:
▲
benzo(a)piren
3
(ng/m )
1 (CV)
0,4 (SOP)
0.6 (ZOP)
za varstvo:
1
– vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu
– vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu
3
– vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu
2
18000 (MV)
vegetacije
40 (MV)
10 (SOP)
14 (ZOP)
delci PM2,5
(µg/m3)*
▲
AOT40
maj-julij
april-sept.
zdravja
4
– vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu
– vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu
▲
izmerjeno v delcih PM10
5
5
20000 (MV)
gozdov
Za živo srebro ni določene mejne letne ali ciljne koncentracije.
* Med leti 2008 in 2015 velja za delce PM2.5 letna mejna vrednost koncentracije 25 µg/m3 povečana za
sprejemljivo preseganje, vsako leto za 20 % (tabela 1.(2)). To pomeni, da je v letu 2010 mejna letna
vrednost za delce PM2.5 28,6 µg/m3.
Tabela 1.(2): Vrednosti sprejemljivega preseganja (SP) v µg/m3 za koncentracijo delcev PM2.5
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
5,0 4,3 3,6 2,9 2,1 1,4 0,7 0,0
Vse uredbe iz zakonodaje Evropske skupnosti na področju zunanjega zraka, ki se nanašajo na različna
onesnaževala in ki določajo mejne vrednosti oziroma stopnje koncentracij, nad katerimi so potrebni
ukrepi za zmanjševanje koncentracij, so sprejete v slovensko zakonodajo (poglavje 1.1). Za izmenjavo
informacij in za nekatere druge tehnične podrobnosti pri obdelavi podatkov pa smo uporabljali še
naslednje dokumente EU:
•
•
•
•
•
•
Guidance for the Demonstration of Equivalence of Ambient Air Monitoring Methods, januar
2010,
Convention on Long-range Transboundary Air Pollution,
Council Decision establishing a reciprocal exchange of information and data from networks and
individual stations measuring ambient air pollution within the Member States, 97/101/EC),
Comission Decision of 17 October 2001 amending the Annexes to Council Decision 97/101/EC
establishing a reciprocal exchange of information and data from networks and individual stations
measuring ambient air pollution within the Member States,
Guideline to Questionnaire laying down a questionnaire to be used for annual reporting on
ambient air quality assessment under Council Directives 96/62/EC, 1999/30/EC, 2000/69/EC,
2002/3/EC, and 2004/107/EC, and 2008/50/EC. European Commission, Pilot template, June,
2009,
Comission Decision of 29 April 2004 laying down a questionnaire to be used for annual reporting
on ambient air quality assessment under Council Directives 96/62/EC and 1999/30/EC and under
Directives 2000/69/EC and 2002/3/EC of the European Parliament and of the Council.
6
3. REZULTATI MERITEV NA PTUJU
Meritve z mobilno postajo na Ptuju so potekale v zimskih mesecih in v zgodnji pomladi. Pozimi je
onesnaženost zraka zaradi prevladujočega neugodnega vremena (šibko sončno obsevanje, šibki
vetrovi, temperaturne inverzije) največja. V obdobju meritev na Ptuju so bile koncentracije
onesnaževal, predvsem delcev PM10, najvišje v dneh od 8. do 14. 2. 2012.
Kakovost zraka je odvisna od emisij onesnaževal in od vremenskih oziroma mikro klimatskih
značilnosti, ki so v veliki meri pogojene z reliefom. Ptuj ima zaradi geografsko dovolj odprte lege in s
tem boljše prevetrenosti boljše razmere kot večina naselij v notranjosti Slovenije, ki ležijo v kotlinah
ali dolinah.
Po podatkih o emisijah iz večjih industrijskih objektov, ki so dostopni tudi na spletni strani Agencije
RS za okolje (http://www.arso.gov.si), na Ptuju ni industrijskih objektov z večjimi izpusti
onesnaževal. Tako ostaneta glavna vira, ki sta vplivala na izmerjnene koncentracije onesnaževal,
promet in individualna kurišča. Po podatkih, ki smo jih pridobili na Mestni občini Ptuj, se namreč 21
% stanovanj ogreva na les in lesne odpadke.
Rezultati meritev koncentracij delcev PM10, ki so v Sloveniji že dalj časa najbolj problematično
onesnaževalo, kažejo, da je raven onesnaženosti na Ptuju primerljiva z večino mest v notranjosti
Slovenije. Onesnaženost je večja v Zasavju, v Novem mestu in v Žerjavu, kjer so poleg povečanih
emisij iz industrije in individualnih kurišč za slabše stanje krive tudi neugodne reliefne značilnosti.
Onesnaženost pa je manjša na Primorskem in ob Obali ter v neurbanih okoljih, ki so daleč od
neposrednih virov emisij.
Koncentracije drugih onesnaževal so bile v obdobju meritev na Ptuju med nižjimi glede na
druga mestna merilna mesta.
3.1. Žveplov dioksid
Koncentracije SO2 so bile tako na Ptuju kot na drugih merilnih mestih po Sloveniji pod urno mejno
vrednostjo in pod spodnjim ocenjevalnim pragom za dnevno vrednost. Onesnaženost zraka z SO2 v
Sloveniji že več let ni problematično.
Preglednica 3.1.1: Koncentracije SO2 v µg/m3 za čas od 6. 12. 2011 do 13. 3. 2012
Postaja
Ptuj
Ljubljana Bežigrad
Maribor center
Celje
Trbovlje
Hrastnik
Zagorje
področje
UB
UB
UT
UB
SB
UB
UT
% pod
92
95
96
96
95
95
93
Cp
6
6
6
11
11
7
5
Curna max Cdnevna max
4
68
4
48
5
56
9
69
9
51
6
56
4
75
7
Ljubljana Bež.
Maribor center
Celje
Trbovlje
Hrastnik
Zagorje
Ptuj
mobilna
0
50
100
150
cp(µg/m3)
200
Cmax 24 ur (µg/m3)
250
300
350
400
Cmax 1 ura (µg/m3)
Slika 3.1.1: Povprečne koncentracije SO2 ter najvišje urne in najvišje dnevne koncentracije za čas
meritev na Ptuju od 6. 12. 2011 do 13. 3. 2012
3.2. Dušikovi oksidi
Koncentracije dušikovih oksidov so najvišje v mestih, še posebej ob prometnih cestah. Zato so, če
razen prometa ni drugih večjih virov emisije, koncentracije sorazmerne z velikostjo mesta. V nekaterih
krajih pa k izmerjenim koncentracijam prispevajo predvsem industrijski viri, kar pa za Ptuj ne velja.
V obdobju meritev na Ptuju koncentracije NO2 na nobenem merilnem mestu v Sloveniji – niti na
prometni lokaciji Maribor - niso prekoračile zgornjega ocenjevalnega praga, pač pa le spodnji
ocenjevalni prag za zaščito zdravja.
Koncentracije NO2 na merilnem mestu mobilne postaje na Ptuju so bile najnižje med vsemi merilnimi
mesti po Sloveniji. Opazno višje koncentracije ob delavnikih kot ob koncu tedna kažejo, da je delež
emisije iz prometa pri izmerjenih koncentracijah velik.
Preglednica 3.2.1: Koncentracije NO2 v µg/m3 za čas od 6. 12. 2011 do 13. 3. 2012
Postaja
Ptuj
Ljubljana Bežigrad
Maribor center
Celje
Trbovlje
Nova Gorica
Koper
Murska S. Rakičan (R)
področje
UB
UB
UT
UB
SB
UB
UB
RB
% pod
95
92
96
95
93
96
95
95
Cp
21
32
36
37
21
31
25
21
Curna max >MV
90
0
113
0
125
0
128
0
76
0
112
0
87
0
107
0
8
>ZOP
0
0
0
0
0
0
0
0
>SOP
0
2
10
18
0
3
0
1
Ljubljana Bež.
Maribor center
Celje
Trbovlje
Murska S. Rakičan
Nova Gorica
Ptuj
mobilna
Koper
SOP
0
50
ZOP
100
MV
150
200
250
µg/m3
cp(µg/m3)
Cmax 1 ura (µg/m3)
Slika 3.2.1: Povprečne koncentracije NO2 ter najvišje urne koncentracije za čas od 6. 12. 2011 do 13.
3. 2012 (SOP – spodnji ocenjevalni prag, ZOP - zgornji ocenjevalni prag, MV – mejna vrednost, za
urno koncentracijo)
DNEVNI HOD NO2
35
30
Konc. (µg/m3)
25
20
15
10
5
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
ure dneva
vsi dnevi
delavni ki
so,ne,pr
Slika 3.2.2.: Dnevni hod koncentracije NO2 na merilnem mestu Ptuj za čas od 6. 12. 2011 do 13. 3.
2012
Koncentracija skupnih dušikovih oksidov NOx je sicer aktualna le za merilna mesta v naravnem
okolju, vendar lahko navedemo, da je bila le-ta na merilnem mestu na Ptuju tako kot pri NO2 tudi
najnižja med vsemi mestnimi merilnimi mesti v Sloveniji.
9
3.3. Delci PM10
V obdobju meritev z mobilno postajo od 6. 12. 2011 do 13. 3. 2012 so bile koncentracije delcev PM10
povsod po Sloveniji najvišje med 8. in 14. februarjem 2012, in to kljub rahlemu sneženju. Bilo je
namreč mrzlo in severovzhodni veter, ki je pihal prejšnje dni, je pojenjal. Velik delež izmerjenim
koncentracijam moramo, tako kot sicer v zimskem času, pripisati emisiji iz individualnih kurišč.
Na mobilni postaji imamo merilnik TEOM. Ker nismo izvedli primerjalnih meritev z referenčnim
merilnikom za določitev korekcijskega faktorja, smo upoštevali vrednost faktorja 1,24.
Koncentracija delcev in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti PM10 na Ptuju je bila v primerjavi
z ostalimi kraji na ravni drugih mestnih merilnih mest v notranjosti Slovenije. Višje koncentracije so
bile izmerjene v Zasavju (Trbovlje, Zagorje), v Celju in v Žerjavu v Mežiški dolini, nižje pa na
Primorskem, ob Obali in v podeželskih krajih, kjer ni večjih emisij.
Majhna razlika med koncentracijami ob delavnikih ter ob koncih tedna in praznikih kaže, da promet ni
edini vir emisije delcev v okolici merilnega mesta mobilne postaje na Ptuju. Predvsem gre tudi za
vpliv malih kurišč v okolici, ki uporabljajo za gorivo les in kurilno olje.
Nižje so bile koncentracije pri severnem in južnem do jugozahodnem vetru, kar razložimo s tem, da je
območje severno od lokacije mobilne postaje manj poseljeno in manj prometno, in da prihaja
onesnažen zrak od jugozahoda bolj razredčen, saj je jugozahodni veter vedno močnejši.
Posebej navajamo razmere v obdobju visokih koncentracij med 1. in 15. februarjem 2012, ko smo
imeli mrzlo zimsko vreme. Občasno sneženje je bilo tako šibko, da je zrak ostal ves čas zelo
onesnažen. 8. februarja se je ponekod v severovzhodni Sloveniji prehodno zjasnilo, severovzhodni
veter pa je pojenjal. Tako so temperature 9. februarja zjutraj ponekod padle pod – 20 stopinj. Ta dva
dneva so tudi koncentracije delcev v tem delu Slovenije dosegle najvišje vrednosti.
Preglednica 3.3.1: Koncentracije delcev PM10 v µg/m3 za čas od 6. 12. 2011 do 13. 3. 2012
(R- referenčna metoda)
Postaja
Ptuj
Ljubljana Bežigrad
Ljubljana BF (R)
Maribor center (R)
Kranj (R)
Novo mesto (R)
Celje (R)
Trbovlje (R)
Zagorje (R)
Hrastnik (R)
Murska S. Rakičan (R)
Nova Gorica (R)
Koper (R)
Žerjav (R)
Iskrba (R)
Velenje (R)
Morsko (R)
Gorenje Polje (R)
področje
%
pod
99
Cp
38
142
20
RI
87
82
99
100
98
96
92
100
91
99
99
99
94
94
100
97
40
38
40
40
45
50
51
52
35
44
35
28
54
16
31
26
99
84
94
88
110
131
97
91
63
141
87
99
123
74
94
82
23
19
22
23
33
43
45
49
14
32
14
11
55
1
12
6
RI
92
29
81
6
UB
UB
UB
UT
UB
UB
UB
SB
UT
SB
RB
UB
UB
RI
RB
UB
Cdnevna max štev. prekoračitev MV
10
korek. faktor
1,24
Ljubljana Bežigrad
Ljubljana BF
Maribor center
Kranj
Novo mesto
Celje
Trbovlje
Zagorje
Hrastnik
Murska S. Rakičan
Nova Gorica
Koper
Žerjav
Iskrba
mobilna
Ptuj
Velenje
Morsko
Gorenje P olje
0
10
20
30
cp (µg/m3)
40
50
60
št.prekoračitebv 24-urne MV
Slika 3.3.4: Povprečne in najvišje dnevne koncentracije ter prekoračitve mejne dnevne koncentracije
delcev PM10 za čas od 6. 12. 2011 do 13. 3. 2012
25
160
140
20
100
15
80
10
60
40
5
Maribor center PM2.5
Trbovlje PM10
Maribor center PM10
Hrastnik PM10
Ljubljana Biotehniška f. PM10
Celje PM10
Iskrba PM10
Nova Gorica PM10
Kranj PM10
G.Polje_pm10
Novo mesto PM10
Koper PM10
Murska Sobota - Rakičan PM10
Velenje PM10
Žerjav PM10
Ljubljana-Bežigrad PM10
Morsko_pm10
Ptuj PM10
13.3.12
9.3.12
padavine Ptuj
Zagorje PM10
11.3.12
7.3.12
5.3.12
3.3.12
1.3.12
28.2.12
26.2.12
24.2.12
22.2.12
20.2.12
18.2.12
16.2.12
14.2.12
12.2.12
8.2.12
10.2.12
6.2.12
4.2.12
2.2.12
31.1.12
29.1.12
27.1.12
25.1.12
23.1.12
21.1.12
19.1.12
17.1.12
15.1.12
13.1.12
9.1.12
11.1.12
7.1.12
5.1.12
3.1.12
1.1.12
30.12.11
28.12.11
26.12.11
24.12.11
22.12.11
20.12.11
18.12.11
16.12.11
14.12.11
12.12.11
8.12.11
10.12.11
0
6.12.11
20
0
Slika 3.3.5.: Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 na nekaterih merilnih mestih DMKZ za čas
od 6. 12. 2011 do 13. 3. 2012 (padavine so z meteorološke postaje Ptuj)
11
padavine (mm)
koncentracija (µg/m3)
120
DNEVNI HOD PM10
60
50
konc. (µg/m3)
40
30
20
10
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
ure dneva
vsi dnevi
delavniki
so,ne,pr
Slika 3.3.6.: Dnevni hod koncentracije delcev PM10 na merilnem mestu mobilne postaje Ptuj za čas od
6. 12. 2011 do 13. 3. 2012
ROŽA ONESNAŽENJA
VETROVNA ROŽA ZA 2 RAVNI KONCENTRACIJ
N
N
NNW
60.0
NNW
NNE
50.0
NW
NNE
20.0%
NW
NE
25.0%
40.0
NE
15.0%
30.0
WNW
WNW
ENE
10.0%
20.0
5.0%
10.0
W
E
0.0
WSW
W
SW
SE
SSW
E
0.0%
WSW
ESE
ESE
SW
SE
SSW
SSE
S
hitrosti v etra do 1.5m/s
ENE
SSE
S
hitrosti v etra nad 1.5m/s
Slika 3.3.7.(a): Roža onesnaženja (povprečne
koncentracije PM10 pri različnih smereh vetra) na
merilnem mestu Ptuj za čas od 6. 12. 2011 do 13.
3. 2012
95% (85.2 µg/m3)
10% (8.9 µg/m3)
Slika 3.3.7.(b): Vetrovni roži (pogostosti smeri vetra)
za koncentracije, ki so višje od 95 perc. oz. nižje od 10
perc. koncentracije PM10 na merilnem mestu Ptuj za čas
od 6. 12. 2011 do 13. 3. 2012
12
160
7
140
Koncentracija PM10 v ug/m3
120
5
100
4
80
3
60
2
40
padavine v mm / hitrost vetra v m/s
6
1
20
padav ine Ptuj
hitrost v etra Ptuj
Ptuj PM10
Maribor center PM10
Celje PM10
Murska Sobota - Rakičan PM10
15.2.2012
14.2.2012
13.2.2012
12.2.2012
11.2.2012
10.2.2012
9.2.2012
8.2.2012
7.2.2012
6.2.2012
5.2.2012
4.2.2012
3.2.2012
2.2.2012
0
1.2.2012
0
Ljubljana-Bežigrad PM10
Slika 3.3.8.: Koncentracija delcev PM10 na merilnem mestu mobilne postaje Ptuj za čas od 1. do 15. 2.
2012
13
3.4. Ozon
Onesnaženost zraka z ozonom je aktualna poleti, ko so temperature najvišje in sončno obsevanje
najmočnejše. Ciljne vrednosti koncentracije so prekoračene največkrat le v treh najtoplejših mesecih –
v juniju, juliju in avgustu. V zadnjih letih je problematika visokih koncentracij ozona s prekoračitvami
urne opozorilne vrednosti za zaščito zdravja omejena skoraj le na Obalo in na Goriško, kjer je največ
sonca in so temperature najvišje, delno gre pa tudi za prenos onesnaženega zraka iz sosednje Italije.
Posebno v zadnjih treh poletjih je bilo vreme spremenljivo s pogostimi nevihtami in prevladujočim
severovzhodnim vetrom, zaradi česar onesnaženost z ozonom tudi v teh krajih ni bila problematična.
Zaradi napake na merilniku je bilo za merilno mesto Ptuj na voljo le 69 % veljavnih podatkov, zato so
prikazane koncentracije ozona za to merilno mesto le informativne.
Preglednica 3.4.1: Koncentracije O3 v µg/m3 za čas od 6. 12. 2011 do 13. 3. 2012
Postaja
Ptuj*
Ljubljana Bežigrad
Maribor center
Celje
Trbovlje*
Hrastnik
Zagorje
Nova Gorica
Koper
Murska S. Rakičan
Krvavec
Iskrba
Otlica
področje
UB
UB
UB
UB
UB
SB
UT
UB
UB
RB
RB
RB
RB
% pod
69
92
95
96
90
88
94
96
95
94
94
96
87
Cp
44*
26
27
29
35
45
29
38
56
39
79
47
61
1 ura
>OV
Cmax
126*
0*
97
0
76
0
116
0
108
0
123
0
99
0
117
0
125
0
144
0
114
0
127
0
117
0
14
8 ur
Cmax
105*
91
69
95
102*
112
92
103
112
124
106
115
113
>CV
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1
0
0
0
Krvavec
Iskrba
Otlica
Ljubljana Bež.
Maribor
Celje
Trbovlje*
Hrastnik
Zagorje
Murska S. Rakičan
Nova Gorica
Koper
Ptuj
mobilna*
0
20
40
Cp (µg/m3)
60
80
št.prekoračitev 8-urne CV
100
120
140
160
Cmax urna (µg/m3)
Slika 3.4.1: Povprečne in najvišje urne koncentracije ter število prekoračitev 8-urne ciljne
koncentracije ozona za čas od 6. 12. 2011 do 13. 3. 2012
3.5. Lahkohlapni ogljikovodiki
Glavni viri emisije benzena in drugih lahkohlapnih ogljikovodikov (BTX) so promet, industrija in
terciarna dejavnost, pri kateri se uporabljajo oziroma se proizvajajo veziva, barve, topila, aerosoli,
industrija nafte in plina ter individualna kurišča, ki uporabljajo za gorivo les.
Koncentracijo BTX v okviru merilne mreže DMKZ stalno merimo na merilnih mestih Ljubljana
Bežigrad, kjer je poleg prometa tudi manjši vpliv tiskarske industrije, in Maribor center, kjer je glavni
vir emisije promet. Povprečna letna koncentracija benzena, za katero je predpisana mejna letna
vrednost, je bila vsa pretekla leta pod to vrednostjo na obeh lokacijah. Na merilnem mestu Maribor
center je bil prekoračen zgornji ocenjevalni prag (ZOP), na lokaciji Ljubljana Bežigrad pa spodnji
ocenjevalni prag (SOP).
V bližini merilnega mesta na Ptuju ni večjih industrijskih izvorov benzena, tako da glavni delež
emisije odpade na promet in kurišča.
Povprečne koncentracije benzena v času meritev od 9. 12. 2011 do 13. 3. 2012 so bile tako na Ptuju
kot na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad in Maribor center nad SOP. Na vpliv prometa kaže dejstvo,
da so bile precej višje koncentracije BTX izmerjene v delavnih dnevih kot ob dela prostih dneh. To je
najmanj izraženo pri benzenu, kar kaže na vpliv kurišč.
15
Preglednica 3.5.1: Koncentracije BTX v µg/m3 za čas od 9. 12. 2011 do 13. 3. 2012
benzen
Postaja
področje
Ptuj
Ljubljana Bežigrad
Maribor center
UB
UB
UT
% pod
96
94
87
Cp
Curna max
Cdnevna max
2,7
2,8
2,7
17,7
12,2
12,2
8,2
8,1
7,3
toluen
Postaja
področje
Ptuj
Ljubljana Bežigrad
Maribor center
UB
UB
UT
% pod
96
94
87
Cp
Curna max
Cdnevna max
2,3
4,1
3,2
17,8
22,8
27,7
5,3
10,3
9,4
etilbenzen
Postaja
področje
Ptuj
Ljubljana Bežigrad
Maribor center
UB
UB
UT
% pod
96
94
87
Cp
Curna max
Cdnevna max
0,5
0,8
0,7
4,5
5,2
6,6
1,2
2,4
2,0
m&p ksilen
Postaja
področje
Ptuj
Ljubljana Bežigrad
Maribor center
UB
UB
UT
% pod
96
94
87
Cp
Curna max
Cdnevna max
1,4
2,7
2,3
14,9
17,5
19,8
3,7
7,7
6,9
o ksilen
Postaja
področje
Ptuj
Ljubljana Bežigrad
Maribor center
UB
UB
UT
% pod
Cp
Curna max
Cdnevna max
96
94
87
0,5
0,8
0,8
5,5
5,0
7,3
1,3
2,0
2,1
1
1.5
2
Ljubljana Bež.
Maribor
Ptuj
Trbovlje
0
0.5
2.5
3
3.5
4
4.5
µg/m3
benzen
toluen
m&p ksilen
o ksilen
Slika 3.5.1: Povprečne koncentracije lahkohlapnih ogljikovodikov za čas od 9. 12. 2011 do 13. 3.
2012
16
5.0
4.5
4.0
Konc. (µg/m3)
3.5
3.0
2.5
2.0
1.5
1.0
0.5
0.0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
ure dneva
benzen-delavniki
benzen-so,ne,pr
toluen-delavniki
toluen-so,ne,pr
etilbenzen-delavniki
so,ne,pr
Slika 3.5.2.: Dnevni hod koncentracij benzena, toluena in etilbenzena na merilnem mestu Ptuj za čas
od 9. 12. 2011 do 13. 3. 2012
3.6. Ogljikov monoksid
Koncentracije CO so najvišje v mestih, še posebej ob prometnih cestah in parkiriščih. Zato so, če
razen prometa ni drugih večjih virov emisije, koncentracije sorazmerne z velikostjo mesta. Le redko
pa k izmerjenim koncentracijam prispevajo industrijski viri, kar pa za Ptuj ne velja. Za CO je tudi
značilno, da ga nastaja več pri zagonu motorjev, ko so le-ti še hladni, zato je za sorazmerno visoko 8urno koncentracijo na merilnem mestu na Ptuju v primerjavi z drugimi merilnimi mesti krivo bližnje
parkirišče.
Preglednica 3.6.1: Koncentracije CO v µg/m3 za čas od 6. 12. 2011 do 13. 3. 2012
postaja
Ptuj
Ljubljana Bežigrad
Maribor center
Trbovlje
Krvavec
podr
UB
UB
UT
UB
RB
mesec / month
% pod
Cp
93
0,6
95
0,7
95
1,0
96
0,7
94
0,2
8 ur / 8 hours
Cmax
>MV
2,4
0
2,0
0
2,3
0
2,1
0
0,4
0
17
Ljubljana Bež.
Maribor
Trbovlje
Krvavec
mobilna
Ptuj
0.0
1.0
2.0
3.0
4.0
5.0
cp(µg/m3)
6.0
SOP
µg/m3
Cmax 8 ur (µg/m3)
Slika 3.6.1: Povprečne in najvišje 8-urne koncentracije CO za čas od 6. 12. 2011 do 13. 3. 2012
DNEVNI HOD CO
0.9
0.8
konc. (mg/m3)
0.7
0.6
0.5
0.4
0.3
0.2
0.1
0.0
1
2
3
4
5
6
7
8
vsi dnevi
9
10
11
12
13
ure dneva
delavniki
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
so,ne,pr
Slika 3.6.2.: Dnevni hod koncentracije CO na merilnem mestu mobilne postaje Ptuj za čas od 6. 12.
2011 do 13. 3. 2012
3.7. Meteorološki parametri
Na določenem območju so za kakovost zraka od meteoroloških parametrov odločilne stabilnost
atmosfere, smer in hitrost vetra ter padavine. Večje hitrosti vetra pomenijo hitrejši prenos
onesnaženega zraka na večje razdalje, manjša stabilnost atmosfere boljše razredčevanje onesnaževal v
zraku s turbulenco, padavine pa čistijo onesnažen zrak. Negativen vpliv na kakovost zraka imajo
temperaturne inverzije, ki nastajajo v zimskem času ob jasnem vremenu zaradi dolgih noči in šibkega
sončnega obsevanja predvsem v notranjosti Slovenije.
18
Ptuj leži na meji med Dravskim poljem in gričevjem Slovenskih goric. Reka Drava je pod Ptujem
zajezena, tako da mesto leži ob jezeru. Temperaturne inverzije nastajajo v nočnem času skozi vse leto.
Za območje Ptuja je višina temperaturne inverzije odvisna od nastanka jezera hladnega zraka v
Panonski nižini. Meritve višine temperaturne inverzije v Mariboru so pokazale, da je v situacijah, ko
se inverzija čez dan razkroji, le-ta na višini 100 do 150 m nad dolino. Pozimi so pogoste situacije,
predvsem ob anticiklonalnem vremenu, ko vso Panonsko nižino poktije megla. Temperaturna inverzija
se pojavlja na vrhu meglenega sloja, ki je debel nekaj sto metrov.
Področje okoli Ptuja je nekoliko bolj prevetreno kot kotline in doline osrednje Slovenije. Lokalno
cirkulacijo zraka ob mirnem vremenu, ki je tudi dokaj pogosto, pogojujeta relief in reka Drava. V
splošnem teče zrak podnevi ob Dravi navzgor, ponoči pa navzdol. Upotevati je treba tudi učinek
mestnega toplotnega otoka. Zrak v mestu je zaradi ogrevanja, prometa in večjega vpijanja sončnega
sevanja toplejše od okolice. Ob šibkih vetrovih se toplejši zrak dviga nad mestom, nadomešča pa ga
zrak iz okolice. Tako dobimo cirkulacijo, ko se pri tleh veter pri tleh z vseh strani steka v mesto. Pri
močnejših vetrovih pa se mesto s svojim toplejšim zrakom obnaša kot ovira v toku zraka.
Ob intenzivnejših vremenskih procesih imamo predvsem dve situaciji glede vetra. Pred vremenskimi
frontami se pojavlja jugozahodni veter, po prehodu front pa severovzhodnik. Slednji se pojavlja tudi
zaradi razlik v temperaturi in zračnem tlaku med Panonsko nižino in območjem Jadrana.
Meritve z mobilno postajo so trajale od 6. 12. 2011 do 13. 3. 2012. V tem obdobju sta bila meseca
december in januar precej toplejša od dolgoletnega povprečja 1960-1990, februar je bil zelo hladen,
marec pa spet veliko toplejši od primerjalnega obdobja. Sončnega obsevanja je bilo več od povprečja,
posebej januarja in marca. Padavin je bilo v tem obdobju izrazito premalo, razen v decembru. Podatki
o mesečnih vrednostih so v tabeli 3.7.1.
Tabela 3.7.1.: Odstopanja od povprečnih vrednosti za obdobje 1960-1990 za merilno mesto Maribor
Temperatura °C
Sončno obsevanje (%) Padavine (%)
Dec 2011
2,6
110
107
Jan 2012
2,9
186
16
Feb 2012
-2,9
121
45
Mar 2012
4,1
171
6
V obdobju meritev so na mobilni postaji prevladovali šibki vetrovi pretežno vzhodne smeri. Pojavilo
se je nekaj obdobij močnejšega vetra, po 20. februarju pa je prevladoval zmeren severovzhodnik.
Primerjava rezultatov meritev z lokacij meteorološke postaje Ptuj pri Termah in mobilne postaje pri
bolnišnici na Ptuju kaže precej razlik. Predvsem je opazen zelo majhen delež hitrosti vetra nad 1,5 m/s
na mobilni postaji, medtem ko je na meteorološki postaji ta bistveno večji. Razliko lahko pripišemo
dejstvu, da je postaja pri Termah postavljena na odprtem terenu zunaj mesta, mobilna postaja pa je bila
postavljena med objekti bolnišnice znotraj mesta. Pri šibkih vetrovih gre tudi za vpliv tudi mestnega
toplotnega otoka.
Ob mirnem vremenu ima lokalna cirkulacija zraka na lokaciji Terme smer severozahod – jugovzhod
(ponoči teče zrak ob Dravi navzdol, podnevi pa ob Dravi navzgor). Na lokaciji mobilne postaje, ki je v
samem mestu, ta značilnost v obdobju meritev ni bila očitna. Ponoči je sicer prevladoval šibek veter
zahodne smeri, podnevi pa je bilo več šibkega severovzhodnika. To je gotovo posledica razlike v
lokaciji in tudi že omenjenega vpliva toplotnega otoka mesta.
Močnejši veter je imel jugozahodno in severovzhodno smer, pri čemer je bilo pri Termah znatno več
severovzhodnika kot na lokaciji mobilne postaje.
Podatke o padavinah smo vzeli z avtomatske meteorološke postaje Ptuj.
19
DNEVNI HOD SMERI VETRA
360
SMER (kotne stopinje)
315
270
225
180
135
90
45
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
ure dnev a
hitrosti do 1,5 m/s
hitrosti nad 1,5 m/s
Slika 3.7.1.: Dnevni hod smeri vetra na merilnih mestih mobilne postaje na Ptuju za čas od 6. 12.
2011 do 13. 3. 2012
DNEVNI HOD SMERI VETRA
360
SMER (kotne stopinje)
315
270
225
180
135
90
45
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
ure dnev a
hitrosti do 1,5 m/s
hitrosti nad 1,5 m/s
Slika 3.7.2.: Dnevni hod smeri vetra na merilnem mestu meteorološke postaje na Ptuju za čas od 6.
12. 2011 do 13. 3. 2012
20
N
NNW
14%
NNE
12%
NW
NE
10%
8%
6%
WNW
ENE
4%
2%
W
E
0%
WSW
ESE
SW
SE
SSW
SSE
S
hitrosti do 1,5 m/s, mobilna postaja
hitrosti do 1,5 m/s, met. postaja
hitrosti nad 1,5 m/s, mobilna postaja
hitrost nad 1,5 m/s; met. postaja
Slika 3.7.3.: Roža vetra na merilnih mestih mobilne in meteorološke postaje na Ptuju v za čas od 6.
12. 2011 do 13. 3. 2012
VETER - HITROSTI
10
9
8
Hitrost (m/s)
7
6
5
4
3
2
1
0
6.12.9.12.12.12.
15.12.
18.12.
21.12.
24.12.
27.12.
30.12.2.1. 5.1. 8.1. 11.1.14.1.17.1.20.1.23.1.26.1.29.1. 1.2. 4.2. 7.2. 10.2.13.2.16.2.19.2.22.2.25.2.28.2. 2.3. 5.3. 8.3.11.3.
povp. dnevne hitrosti-mobilna
povp. dnevne hitrosti-met.
maks. urne hitrosti-mobilna
maks. urne hitrosti-met.
Slika 3.7.4.: Povprečne dnevne in maksimalne urne hitrosti vetra na merilnih mestih mobilne in
meteorološke postaje na Ptuju za obdobje 6.12.2011 - 13.3.2012
21
VETER - SMERI
360
Smer (kotne stopinje)
315
270
225
180
135
90
45
0
6.12.9.12.12.12.
15.12.
18.12.
21.12.
24.12.
27.12.
30.12.2.1. 5.1. 8.1. 11.1.14.1.17.1.20.1.23.1.26.1.29.1. 1.2. 4.2. 7.2. 10.2.13.2.16.2.19.2.22.2.25.2.28.2. 2.3. 5.3. 8.3. 11.3.
najpogostejša smer v dnevu-mobilna
najpogostejša smer v dnevu-met.
Slika 3.7.5.: Najpogostejše dnevne smeri vetra na merilnih mestih mobilne in meteorološke postaje na
Ptuju za obdobje 6.12.2011 - 13.3.2012
22
Mobilna postaja na lokaciji Ptuj, pogled proti jugozahodu
Mobilna postaja na lokaciji Ptuj, pogled proti vzhodu
23
Mobilna postaja na lokaciji Ptuj, pogled proti severu
24
25
Lokaciji mobilne postaje (MOB) in avtomatske meteorološke postaje (AMP) na Ptuju
AMP
MOB
Lokacija mobilne postaje na Ptuju
26