Sindikat vojske, obrambe in zaščite Vojkova cesta 55, 1000 LJUBLJANA telefon:01/471 14 19, telefaks:01/471 27 01 Številka: MJU-2011-07/25 Datum: 25. 07. 2011 Ministrstvo za javno upravo Tržaška cesta 21 1000 LJUBLJANA ZADEVA: OPOZORILA IN VPRAŠANJA V ZVEZI Z NAČINOM OBRAČUNAVANJA POTNIH STROŠKOV Sindikat vojske, obrambe in zaščite (v nadaljevanju SVOZ) je podal protest zaradi ravnanj Slovenske vojske v zvezi z uveljavljanjem Standardnega operativnega postopka (v nadaljevanju SOP). SOP spreminja način obračunavanje nadomestila zaradi prevoza na delo in z dela za pripadnike stalne sestave Slovenske vojske in je v večih določbah v nasprotju s splošnimi predpisi, ki so obvezujoči tudi za Slovensko vojsko. V protestu tako nismo neposredno opozarjali na neustrezno višino povračila potnih stroškov, temveč predvsem na postopke, ki jih Slovenska vojska na podlagi tega SOP izvaja. Vsekakor pa gre tudi za številne pomanjkljivosti pri predpisih, ki urejajo način obračunavanja potnih stroškov na ravni Republike Slovenije, katere bi moralo tako Ministrstvo za javno upravo, kakor Ministrstvo za obrambo odpraviti oziroma jih reševati. Zato bomo v nadaljevanju poskušali vse anomalije pri obračunavanju potnih stroškov pojasniti in z vprašanji opozoriti na vsa sporna področja, pri čemer pričakujemo tudi konkretne in natančne odgovore. SOP je na podlagi Zakona o obrambi in Zakona o službi v Slovenski vojski akt vodenja in poveljevanja (ukaz), zato v nobenem primeru ne more urejati obračunavanja potnih stroškov, saj gre za obliko ukazovanja, pri čemer Generalštab Slovenske vojske (v nadaljevanju GŠSV) oziroma načelnik GŠSV nima pristojnosti sprejemati, posegati ali spreminjati zakonske in podzakonske akte. Tako se arbitrarno postavljajo v funkcijo zakonodajne veje oblasti, namesto da bi dosledno izvajali predpise. Iz tega izhaja temeljno vprašanje, ali se morajo pripadniki in tudi člani komisije sklicevati in upoštevati izključno le omenjeni SOP in s tem zanemarjati splošno veljavne predpise, ki so edino javno objavljeni predpisi ter na podlagi katerih se je izoblikovala sodna praksa. Takšne usmeritve pripadniki in člani komisije prejemajo s strani poveljujočih. Nadalje številni pripadniki Slovenske vojske dejansko niso bili seznanjeni z omenjenim SOP, saj zaradi akta vodenja in poveljevanja ne more biti objavljen v Uradnem listu, medtem ko SOP v številnih enotah skrivajo pred pripadniki. Iz tega razloga je neresno in predvsem sporno zahtevati in celo ukazovati pripadnikom, da pri izpolnjevanju izjav dosledno upoštevajo SOP. Kako naj ravnajo v teh primerih ustanovljene komisije in predvsem pripadniki Slovenske vojske, saj izjave na podlagi ukazov in izsiljevanja nimajo nikakršnih pravnih učinkov? 1 Na podlagi SOP so bile ustanovljene komisije, ki preverjajo izjave in jih v številnih primerih tudi zavračajo. Komisije sestavljajo večinoma pripadniki, ki nimajo nikakršnega pravnega znanja, prav tako večina od članov komisij ni ustrezno usposobljena, niti seznanjena z ustrezno sodno prakso. Zato se postavlja vprašanja, ali so pripadniki dolžni sodelovati v tovrstnih komisijah, kako morajo biti usposobljeni, kakšna mora biti njihova izobrazba, itd.? Nadalje je pomembno vprašanje, na katerega Republika Slovenija še ni odgovorila, prav tako ne izvaja nikakršnega nadzora, ali lahko Slovenska vojska večkrat, tudi v mesecu dni prerazporedi delavca na različna delovna mesta in na različne lokacije. Gre za opravljanje nalog na različnih lokacijah, s čimer poskušajo na eni strani omejiti število ur zaposlenim, saj prevoz na lokacijo predstavlja delovno obremenitev za delodajalca ter tako večje število zaposlenih, na drugi strani pa s tem Slovenska vojska varčujejo pri uporabi motornih vozil. Tako se postavlja tudi vprašanje, na katerega še ni ustvarjene sodne prakse in posega v pravice zaposlenih in sicer, ali lahko delodajalec zahteva od zaposlenega, da ima vozniški izpit in ga posredno prisili tudi v nakup osebnega vozila? V Slovenski vojski se pripadnike prerazporeja glede na delovne potrebe, kar lahko pomeni tudi prerazporeditev na delovna mesta, ki so oddaljena več kot 150 kilometrov. V Slovenski vojski tako nihče ne vpraša pripadnika, ali ima vozniško dovoljenje, ali ima osebno vozilo in ali sploh ima možnost, da pride na spremenjeno delovno mesto, temveč mu enostavno le ukaže nalogo. Gre za posebno skupino zaposlenih, ki jih ne moremo enačiti z običajnimi skupinami zaposlenih v javnem sektorju in gospodarstvu. S tem gre za povsem drugo kategorijo uslužbencev, katere bi bilo potrebno ustrezno opredeliti in jim priznati posebnosti, ki pri tem nastajajo. Na trenuten način enačiti vse javne uslužbence je nemoralno in sporno, še posebej iz razloga, ker so s predpisi opredeljene tudi omejitve glede prerazporeditve delavca, katerih Slovenska vojska ne spoštuje. Prav tako v Republiki Sloveniji nihče ne izvaja nadzora in odgovornosti. Zato pričakujemo odgovor, kdaj in kako bo tako Ministrstvo za javno upravo, kakor Ministrstvo za obrambo to področje končno uredilo oziroma vsaj začelo urejati? Glede spornih premestitev je bila izdana tudi sodba Vrhovnega sodišča (Sodba VIII Ips 97/2008), ki zagotavlja varstvo pred neracionalnimi prerazporeditvami in neposredno ali posredno varuje mlade družine. Dejstvo je, da Slovenska vojska z nespametno organizacijo dela spodbuja vožnjo po celotnem ozemlju Slovenije, ne glede na stroške. Zatem pričakujemo, da nam odgovorite, ali mora delavec prevzeti stroške, ki nastanejo s prerazporeditvijo v zelo oddaljene kraje, kjer je očitno, da dejanski stroški prevoza predstavljajo bistveno višji znesek kot vojak prejema osebni dohodek? Vojak s 600 EUR-i osebnega dohodka ne more kreditirati Slovenske vojske oziroma v nekaterih primerih dejanski stroški presegajo čez nekaj mesecev izplačane potne stroške. Vojak tako prevzema odgovornost za vsa nezakonita in neracionalna ravnanja, prav tako pa pripadnike tako prisilimo, da podajo zahtevo za prenehanje delovnega razmerja, kar bi morala država vselej preprečiti. Ker je tovrstnih primerov veliko, pričakujem hitre odgovore in predvsem takojšnje rešitve. Pri tem moramo opozoriti, da vsa dosedanja sodna praksa ne upošteva posebne skupine uslužbencev, kar vojaki so, saj se vojake nenehno prerazporeja, medtem ko predpisi omejujejo prerazporeditve uslužbencev. Nadalje je pomembno vprašanje glede sklicevanje komisij na kombinirane vozovnice avtobusnega prevoznika Veolia, saj niso objavljene v ceniku, prav tako pa jih v številnih primerih ni mogoče pridobiti. Vendar jih MORS kljub temu arbitrarno obračunava ne glede na voljo oziroma izjavo pripadnika. 2 V nadaljevanju pa moramo opozoriti na sporne določbe, ki so opredeljene v SOP, ki ga je izdal GŠSV:  V 1. točki je opredeljeno, da SOP za obračunavanje nadomestila stroškov zaradi prevoza na delo in z dela pripadnikom stalne sestave SV določa: način obračunavanja stroškov prevoza, postopek dokazovanja upravičenosti do povračila stroškov prevoza ter nadzor nad resničnostjo podatkov v zvezi z izplačevanjem stroškov prevoza. Pri tem se postavlja vprašanje, ali lahko SOP, ki je akt vodenja in poveljevanja in kateri ni bil nikoli javno objavljen pravni akt ter s katerim pripadniki niso bili seznanjeni, tudi dejansko v skladu s pravnim redom Republike Slovenije določa način obračunavanja stroškov prevoza in postopek dokazovanja upravičenosti do povračila stroškov ter nadzor nad resničnostjo podatkov v zvezi z izplačevanjem stroškov prevoza?  V 3. točki je opredeljeno, da je cilj SOP poenotiti postopke pri obračunavanju povračila stroškov prevoza. Ali je na podlagi pravno spornih vsebin SOP resnično mogoče doseči ta cilj, še posebej z ustanovljenimi komisijami, ki niso usposobljene, nimajo ustrezne izobrazbe, kjer ni opredeljeno nikakršnih zahtev, kdo lahko sodeluje v tovrstnih komisijah, itd.?  V 8. točki je posebej opredeljen eden izmed pogojev, ki šteje kot razlog, na podlagi katerega javni prevoz ni možen in sicer ko na 25% in več celotne relacije, na poti na delo ali pa na poti z dela, ni možnosti uporabe javnega prevoznega sredstva. Ali za tovrstno opredelitev obstoji pravna podlaga v splošno veljavnih predpisih? Sodna praksa tega vzroka oziroma razloga ni nikoli vzpostavilo in ga tudi v celoti zavrača. Prav tako je ta določba v nasprotju z opredelitvijo 9. točke SOP, ki opredeljuje kombinacijo javnega prevoza s kilometrino. Katero določbo potemtakem naj komisija upošteva?  V 13. točki je opredeljeno, v kolikor se pripadnik na delo dejansko vozi iz kraja, kjer nima prijavljenega bivališča, se mu ne glede na prijavljeno stalno ali začasno prebivališče obračunavajo stroški prevoza od tega kraja, vendar le, če je le-ta bližje delovnemu mestu. Na podlagi katere pravne določbe lahko ustanovljena komisija dejansko preverja in dokazuje pripadniku, kje pripadnik dejansko biva. Gre za posebno obliko postopkov in metod, katere lahko na podlagi ustrezne sodne odločbe izvajajo izključno organi pregona. Ker je očitno, da gre v tovrstnih primerih tudi za primer goljufije po Kazenskem zakoniku RS, se postavlja vprašanje, ali mora komisija obvestiti pristojne organe pregona ali kljub vsemu nadaljuje postopek dokazovanja?  V 14. točki je opredeljen kraj, od koder se pripadnik dejansko vozi na delo, se šteje za spremenjenega, če se pripadnik več kot 3x mesečno na delo ali z dela vozi iz kraja oziroma v kraj, ki v izjavi ni naveden kot kraj, od koder se dejansko vozi na delo. Ali mora pripadnik in tudi komisija upoštevati to določbo, čeprav je sodna praksa večkrat poudarila, da je potrebno upoštevati dejansko stanje? V nobenem splošno veljavnem predpisu ni opredeljena omejitev 3x mesečno. Ali potemtakem to pomeni, da mora pripadnik in komisija upoštevati to določbo tudi v primeru, če bi bili tako opredeljeni potni stroški višji?  V 21. točki je opredeljeno, da se časovno izgubo dokazuje z veljavnimi voznimi redi javnih prevoznikov. 3 Kateri vozni redi so veljavni oziroma kje morajo biti javno objavljeni vozni redi, da jih lahko komisija uporabi v postopku dokazovanja?  V 23. točki je opredeljen čas v primeru premakljivega delovnega časa, katerega je potrebno upoštevati pri dokazovanju časovne izgube? Kot primer je opredeljen premakljiv delovni čas od 7:30 do 17:30 in se določi delovni čas med 08:00 in 16:00 uro. Ali mora in na podlagi katere določbe splošno veljavnega pravnega akta pripadnik in komisija upoštevati takšen način dokazovanja časovne izgube? Po našem mnenju pri tem ne gre več za premakljiv delovni čas, temveč za nepremakljiv delovni čas?  V 30. točki je opredeljeno, da mora pripadnik predložiti dokazila, v kolikor navedbe pripadnika v izjavi odstopajo od javno dostopnih podatkov ali s tem SOP določenih načinov izračuna? Na podlagi katere pravne določbe mora pripadnik pridobiti dokazila in kako je mogoče, da komisija nima dostopa do vseh podatkov? Tovrstna ravnanja lahko predstavljajo izsiljevanje komisije do pripadnika?  V 45. točki je opredeljeno, da se za izračun razdalje od koder se pripadnik vozi na delo do delovnega mesta v Republiki Sloveniji oziroma najbližjega javnega prevoznega sredstva, se uporabi Telefonski imenik Slovenije (TIS). Programska aplikacija posebej opozarja, da so izračuni zgolj informativne narave, zato jih ni mogoče uporabiti za določanje dejanske razdalje. Ali sme komisija v postopku dokazovanja uporabiti izračun, ki ga pridobi preko programske aplikacije Telefonski imenik Slovenije, še posebej ob dejstvu, da je sodna praksa poudarilo dejansko stanje? Kako lahko komisija sicer dokaže dejansko razdaljo? Kakšen je postopek dokazovanja dejanske razdalje v primeru vložitve ugovora? Ali lahko delodajalec prisili delavca, da uporablja avtocesto in s tem povzroči dodatne stroške pripadniku, saj posredno zahteva nakup vinjete? Ali lahko komisija in delodajalec zahteva, da delavec predloži dokazila, pridobljena s strani Direkcije RS za ceste, katera pa teh potrdil sploh ne izdaja? Zatem SOP opredeljuje tudi uporabo programske aplikacije TIS, čeprav predpisi ne predvidevajo tovrstnih aplikacij ter na podlagi katere pripadnikom znižujejo število kilometrov za obračun potnih stroškov. Programska aplikacija uporablja gozdne ceste in druge nekategorizirane ter neprevozne ceste. Takšna ravnanja bi morale komisije, ki bi delovale v skladu s predpisi preprečiti, ne pa jih spodbujati, saj predstavljajo nezakonita ravnanje.  Ali lahko Slovenska vojska na podlagi 47. člena SOP ustanovi pristojne komisije za preverjanje izjav?  V 51. točki je opredeljeno, da je za navajanje neresničnih podatkov v izjavi pripadnik odgovarja kazensko, disciplinsko in odškodninsko po splošnih predpisih? Kako in kdo dokazuje resnične podatke v primeri uvedbe disciplinskega postopka? Ali mora komisija, ki ugotovi, da je pripadnik do sedaj navajal neresnične podatke (do uveljavitve tega SOP ali do podane nove izjave) obvestiti organe pregona ali le pristojne osebe za uvedbo disciplinskega postopka? 4  53. točka opredeljuje, da se pripadnika pozove, da izjavo popravi, v kolikor se ugotovi, da je izjava nepravilna. V Slovenski vojski tovrstna ravnanja v mnogih primerih pomeni izsiljevanje pripadnikov, saj jim nadrejeni na podlagi SOP ukazujejo, česar pa pripadnik ne sme zavrniti, saj je disciplinsko in kazensko odgovoren. Zato menimo, da je ta določba nezakonita in predstavlja napeljevanje k kaznivim ravnanjem poveljujočih. Še posebej je ta določba nezakonita in predstavlja izsiljevanja na podlagi 54. točke, ki avtomatično opredeljuje, da je pripadnik, ki kljub pozivu noče popraviti izjave, namerno navajal neresnične podatke v zvezi z nadomestilom stroškov prevoza na delo in z dela?  Postopki v primeru nepravilno izpolnjene izjave oziroma goljufije so predpisani z Zakonom o kazenskem postopku, zato komisije nimajo nikakršnih pristojnosti zbiranja dokazov in informacij, prav tako niso ustrezno usposobljene ocenjevati o znakih kaznivih ravnanj ter tako celo izsiljevati pripadnike, kar omogoča 56. točka SOP. Nadalje pa se postavljajo tudi številna druga vprašanja, na katere tako komisije, kakor disciplinski organi ne morejo dokazati resničnih oziroma neresničnih podatkov, prav tako pripadniki ne morejo izpolniti izjav. Koliko časa potrebuje pripadnik, da zapusti javni prevoz (npr. vlak), prehodi določeno razdaljo in še ujame ustrezen javni prevoz (npr. avtobus)? Kljub izgovorom, da naj bi SOP poenotil obračunavanje potnih stroškov za pripadnike stalne sestave, konkretni primeri dokazujejo, da so razlike med pripadniki čedalje večje. Nemoralno in sporno pa je podajati primerjavo z ostalimi uslužbenci javnega sektorja in gospodarstva, saj gre za specifična delovna razmerja ter za številne omejitve in posege v pravice pripadnikov. Ne nazadnje nihče v Republiki Slovenije ne izvaja nadzora nad ravnanjem vodilnih, ki s svojo organizacijo dela neracionalno razporejajo pripadnike ter v nasprotju z omejitvami, ki jih opredeljujejo predpisi. Prav tako še nobena institucija v Republiki Sloveniji ni ustrezno ukrepala v primeru številnih prometnih nesreč, kjer je bilo očitno, da je šlo za preutrujenost. Prometne nezgode so se dogajale tako v delovnem času, kakor tudi pred in po delovnem času, na kar zagotovo vplivajo tudi nenadzorovana prerazporejanja in časovno obremenjevanje pripadnikov. Posledice prometnih nezgod so bile zelo hude in jih ni mogoče zanemarjati. Tovrstna previdnost, ki bi zagotavljala varnost in zdravje pripadnikov, bi morala biti pri pripadnikih še strožje upoštevana, saj so pripadniki izredno fizično aktivni med delovnim časom. Nadalje se postavlja vprašanje, ali je potrebno obdavčenje izplačane kilometrine, ki še dodatno obremenjuje osebne dohodke pripadnikov? S spoštovanjem, Mileva Štukelj Predsednica Sveta SVOZ Prejmejo (po elektronski pošti):  naslovnik  Predsednik RS, dr. Danilo Turk  Varuhinja človekovih pravic  zbirka dokumentarnega gradiva SVOZ 5