1. No category

KAM NAS LAHKO POKLIČETE?

TAJNIŠTVO
05 36 55 200

RAVNATELJICA
05 36 55 201

SOCIALNA DELAVKA
05 36 55 202

PSIHOLOGINJA
05 36 55 214

AMBULANTA
05 36 55 211

ZBORNICA
05 36 55 213

POMOČNICA RAVNATELJICE
05 36 55 213

FIZIOTERAPIJA
05 36 55 209

LOGOPEDIJA
05 36 55 210

POSEBNI PROGRAM
05 36 55 216 in 217

SKUPINA IVO
05 36 55 206

DNEVNA SOBA - 1.NADSTROPJE
05 36 55 212

DNEVNA SOBA - 2.NADSTROPJE
05 36 55 218
VODNIK ZA STARŠE IN UČENCE
Šolsko leto 2013/2014
ime in priimek
_________________________
naslov
_____________
razred/oddelek
_____________
domači telefon
_____________
mobilni telefon
Kazalo vsebine
CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE, REHABILITACIJO IN
USPOSABLJANJE VIPAVA (CIRIUS VIPAVA)
USTANOVITELJ
ŠOLSKI OKOLIŠ
UPRAVLJANJE CENTRA
ORGANIZACIJSKA SHEMA
8
9
9
9
12
RAZVOJNI ODDELEK VRTCA (RO)
13
ŠOLA
14
PREDMETNIK
21
PROGRAM DOMSKE VZGOJE
28
VZGOJNI NAČRT
30
UVOD
VIZIJA
VREDNOTE
CILJI DELOVANJA CENTRA
VZGOJNE DEJAVNOSTI
VZGOJNI UKREPI
URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE
RAZŠIRJENI PROGRAM ŠOLE
PROJEKTI
TERAPIJE
DELOVNA TERAPIJA
LOGOPEDIJA
POMOČ Z GLASBO
HIPOTERAPIJA
HALLIWICK KONCEPT
IGRALNE URICE
ZUNANJI SODELAVCI
30
30
31
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
40
40
41
41
ZDRAVSTVENA NEGA
42
INSTITUCIONALNO VARSTVO ODRASLIH (IVO)
44
ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA
SODELOVANJE S STARŠI
PROSTOVOLJNO SOCIALNO DELO
45
45
46
KNJIŽNICA
47
INFORMACIJSKA SLUŽBA
47
RAČUNOVODSTVO
47
PRAVILA O ŠOLSKI PREHRANI
47
SPREMLJANJE IN NADZOR
51
TEHNIČNE SLUŽBE
52
PREVOZI V ŠOLO IN DOMOV
53
OBČASNA NAMESTITEV V CENTER
54
HIŠNI RED
54
UVOD
54
DOLŢNOSTI IN ODGOVORNOSTI UČENCEV
55
NAČINI ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI
56
PRAVILA OBNAŠANJA IN RAVNANJA
57
VZGOJNI UKREPI ZA POSAMEZNE KRŠITVE PRAVIL
59
ORGANIZIRANOST UČENCEV
62
OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI
63
SODELOVANJE PRI ZAGOTAVLJANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA UČENCEV 65
IZREKANJE POHVAL, PRIZNANJ IN PODELJEVANJE NAGRAD
66
OBMOČJE ŠOLSKEGA PROSTORA
69
POSLOVNI ČAS
69
URADNE URE
69
ŠOLSKI KOLEDAR
70
OCENJEVALNA OBDOBJA
71
Dragi učenci ter uporabniki, spoštovani starši ter
skrbniki!
Ţe drugo leto zapored Vam je na voljo publikacija Cirius Vipava v
elektronski obliki, sedaj za novo šolsko leto 2013/2014.
In kaj vse smo vanjo zapisali? Vse, kar menimo, da je potrebno
vedeti ter novosti, s katerimi Vas ţelimo seznaniti. Slednje so
zlasti pomembne za starše vseh novincev, ki jih je v tem letu
veliko, kar 16.
Tudi tokrat smo v naši skupni publikaciji Vodnik za starše in
učence objavili vse pomembne informacije o organizaciji in
delovanju ustanove, poteku neposrednega dela, izvajanju raznih
programov in dejavnosti…, nenazadnje smo v njem predstavljeni
tudi vsi zaposleni. Ustanova izvaja več različnih programov,
zatorej so v publikaciji predstavljeni tudi predšolski, osnovnošolski
ter zdravstveni oz. rehabilitacijski programi.
Če je torej bil razvojni oddelek vrtca v preteklem šolskem letu
novost in prijetno presenečenje po petih letih premora, pa je v
tekočem letu ţe zopet uveljavljeni ter dobro utečeni program s
področja predšolske vzgoje. Letos so vanj vključeni štirje
simpatični malčki iz raznih koncev Vipavske doline.
Vodnik za starše in učence tako vsebuje vse nujne informacije o
delovanju in predstavitvi ustanove ter njenih organov. V njem sta
med drugim predstavljena tudi osnovnošolski program: devetletka
(prilagojeni program z niţjim izobrazbenim standardom), posebni
program vzgoje in izobraţevanja ter vzgojna dejavnost.
Posebnost tega leta je, da namreč ustanova prvič v svoji
zgodovini delovanja beleţi spremenjeno razmerje med dnevnimi
in institucionalnimi učenci, saj jih je v letošnjem letu več dnevnih.
Za vse učence, ne glede na čas izobraţevanja v ustanovi, so
oblikovane ustrezne vzgojne in druge učne oblike usposabljanja
(vzgojne skupine za učence institucionalnega usposabljanja in
oddelki podaljšanega bivanja za učence dnevnega usposabljanja).
Poudariti gre, da naša ustanova poleg šolskega oz. vzgojnega
programa izvaja tudi komplementarni zdravstveni program. Zato
je v publikaciji podrobno predstavljena tudi zdravstvenoterapevtska dejavnost, njen potek in organizacija ter izvajalci
posameznih dejavnosti. Poleg tega publikacija predstavlja tudi vse
naše zunanje sodelavce, s pomočjo katerih še bolje poskrbimo za
dobro, strokovno primerno, predvsem pa varno usposabljanje
učencev v ustanovi.
Pozabiti ne smemo tudi na naše sodelavce s tehničnega področja,
brez katerih ustanova ne more organizirano delovati, saj ti
poskrbijo, da so naši prostori urejeni in čisti, perilo oprano ter
zlikano, vozički varni ter spravni, vse ure preštete in poloţnice
pripravljene, hrana pa topla ter domača….
V Vodniku smo zapisali še vse pomembne podatke o programu
institucionalnega varstva odraslih (IVO) ter prevzema programa
pod drugo socialno ustanovo. Naša ustanova tako po 15. letih
delovanja preneha z izvajanjem tega programa. Odrasli
uporabniki programa IVO ter zaposleni se iz naše ustanove selijo
v prostore novo zgrajene bivalne enote, v naši neposredni bliţini.
VVodnik za starše in učence pa smo zapisali tudi vse potrebne
podatke o relacijah oz. prevozih za osnovnošolske otroke, čas
odhodov domov, ko ni pouka.
Našim »zvestim in tudi novim bralcem«Vodnika za starše in
učence ţelim, da bodo po branju le-tega imeli jasnejšo predstavo
o ustanovi, programih in ljudeh, ki te programe soustvarjamo.
Vsa morebitna vprašanja mi lahko pošljete tudi na
[email protected] ali pokličite na telefon: 05 3655 201,
rade volje Vam bom odgovorila.
Vipava, 2. september 2013
dr. Erna Ţgur, ravnateljica
CENTER ZA IZOBRAŢEVANJE, REHABILITACIJO IN
USPOSABLJANJE VIPAVA (CIRIUS VIPAVA)
Vojkova ulica 33, 5271 Vipava
Ravnateljica:
dr. Erna Ţgur
Pomočnica ravnateljice:
Duška Čakarmiš
Poslovni sekretar:
Lilijana Volk, nadomešča
Tatjana Pregeljc
Telefon:
05 36 55 200
Faks:
05 36 55 225
Spletna stran:
http://www.cirius-vipava.si
E-pošta:
[email protected]
[email protected]
[email protected]
Transakcijski račun:
01100-6030686361
Davčna številka:
38503034
USTANOVITELJ
Ustanova je pričela z delovanjem 31. maja 1965 leta, s prvotnim
imenom Vzgojni zavod "Janka Premrla Vojka Vipava". Naš
ustanovitelj je drţava oz. Vlada Republike Slovenije, kot vzgojnoizobraţevalni zavod spadamo pod Ministrstvo za izobraţevanje,
znanost in šport. Leta 1978 se je ustanova preimenovala v Zavod
za usposabljanje invalidnih otrok, leta 1992 v Center za
usposabljanje invalidnih otrok "Janka Premrla Vojka Vipava".
Oktobra 2008 je bil spremenjen ustanovitveni akt ter s sklepom
Vlade RS podeljeno novo ime: Center za izobraţevanje,
rehabilitacijo in usposabljanje Vipava, s kratico CIRIUS Vipava.
ŠOLSKI OKOLIŠ
V ustanovo sprejemamo učence in mladostnike iz vse Slovenije,
saj zaradi posebnosti otrok, zanje ne velja strogo določen šolski
okoliš. V ustanovo so usmerjeni otroci s posebnimi potrebami na
podlagi odločbe Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi
potrebami, pristojnega Zavoda za šolstvo. Osnovno poslanstvo
ustanove pa je vzgojno-izobraţevalno, rehabilitacijsko ter socialno
delovanje za otroke in mladostnike z več primanjkljaji s področja
duševnih, gibalnih, senzoričnih in drugih primanjkljajev.
UPRAVLJANJE CENTRA
Pedagoški vodja in posvetovalni organ Centra je ravnateljica.
Poleg ravnateljice je organ Centra tudi Svet Centra, ki ga
sestavljajo: predstavniki ustanovitelja (mag. Lejla Irgl in Antonija
Škvarč), predstavnik Občine Vipava (Joško Andlovic), predstavniki
Centra (predsednik Ivan Jakob Cervo, Mateja Pilih, Tatjana Čigon,
Maja Marc Lemut, Alenka Ušaj) in predstavniki staršev (Marjan
Gospič, Barbara Bolčina, Ljubo Prhne). Predstavnica sindikata
SVIZ-a je Liljana Lazar. Predstavnike staršev v Svet Centra voli
Svet staršev.
Svet staršev je sestavljen iz predstavnikov staršev vsakega
posameznega razreda oz. oddelka in je organiziran za
uresničevanje skupnih interesov staršev v Centru in ostalih
dejavnostih. Predsednik Sveta staršev je Ljubo Prhne
([email protected]).
Strokovni organi šole so še: pedagoški zbor, ki ga sestavljata
učiteljski in vzgojiteljski zbor ter strokovni aktivi in razredniki.
V skladu z zadnjim ustanovitvenim aktom zavoda, deluje še:
Posvetovalni svet Centra (prej strokovni kolegij), ki ga sestavljajo
vodje oddelkov, vodi pa ravnateljica. Za zagotavljanje in
uresničevanje pravic in interesov zdravstvenih delavcev deluje
Strokovni svet zdravstvenih delavcev.
V Centru stalno deluje tudi interdisciplinarno sestavljena
STROKOVNA SKUPINA CENTRA za sprejem novincev, za
odpust učencev oz. mladostnikov, za pripravo individualiziranih
programov in za določanje obravnave posameznega učenca,
odraslega uporabnika, ko to zahtevajo spremembe njegovega
psihofizičnega stanja. Stalni člani strokovne skupine so:
ravnateljica (predsednica), pomočnica ravnateljice, učiteljica,
vzgojiteljica, socialna delavka, psihologinja, vodja terapij in vodja
zdravstvene nege. Stalna člana strokovne skupine sta še zunanja
sodelavca: prof. dr. Miran Čuk in Bogomila Puc Vidrih, dr. med.,
spec. šolske medicine. Občasni člani strokovne skupine so lahko
še drugi zunanji sodelavci (specialisti ustrezne strokovnosti, drugi
strokovni delavci).
V Centru stalno delujejo STROKOVNI OPERATIVNI TIMI za
posamezni razred ali oddelek, za pripravo in evalvacijo
individualiziranih programov oz. glede na otrokove posebnosti
(pojav bolezenskega stanja, spremembe vedenja…). Stalni člani
strokovnega operativnega tima za posamezni razred oz. oddelek
so: učiteljica, vzgojiteljica, socialna delavka, psihologinja,
individualni učenčev terapevt (delovni terapevt, fizioterapevt,
logoped) in vodja zdravstvene nege, ravnateljica ter pomočnica
ravnateljice. V pripravo ciljev individualiziranega programa se
vključujejo tudi učitelji posameznih predmetnih področij (tuj jezik,
glasba, šport, tehnika in tehnologija, računalništvo), učitelji OPB
ter vzgojitelji.
ORGANIZACIJSKA SHEMA
Šola in vzgoja
VSI NAŠI PROGRAMI
RAZVOJNI ODDELEK VRTCA (RO)
Po petletnem premoru, drugo leto zapored deluje tudi program
predšolske vzgoje, program razvojnega oddelka vrtca (RO).
Namenjen je otrokom z izrazitimi razvojnimi zaostanki oz.
otrokom, ki zaradi več primanjkljajev potrebujejo zgodnjo,
predvsem pravočasno specialno pedagoško ter terapevtsko
obravnavo.
Delo v RO opravlja prof. specialne in rehabilitacijske pedagogike
Ana Kjuder in pomočnica vzgojiteljice Elvira Jeţ.
Področja usposabljanja:
 gibanje
 jezik
 umetnost
 druţba
 narava
 matematika
Šola in vzgoja
ŠOLA
(tel. 05 3655 213 - zbornica)
Delo oddelka vodi in organizira pomočnica ravnateljice Duška
ČAKARMIŠ.
(tel. 05 3655 213 - zbornica)
Delo oddelka vodi in organizira pomočnica ravnateljice Duška
ČAKARMIŠ.
Z vstopom v vzgojno-izobraţevalno ustanovo se za vsakega
otroka prične obdobje intenzivnega, sistematičnega in
usmerjenega šolskega dela. Center izvaja 4 temeljne programe
vzgoje in izobraţevanja:
- prilagojeni program z niţjim izobrazbenim standardom,
- posebni program vzgoje in izobraţevanja od 1. do 5. stopnje,
- vzgojni program,
- podaljšano bivanje.
Prilagojeni program z niţjim izobrazbenim standardom je
namenjen otrokom s posebnimi potrebami in laţjo motnjo v
duševnem razvoju.
Učenci, ki obiskujejo prilagojeni program z niţjim izobrazbenim
standardom lahko prostovoljno sodelujejo pri nacionalnem
preverjanju znanja v 6. in 9. razredu.
Učenci s posebnimi potrebami, ki so bili vključeni v osnovnošolsko
izobraţevanje po prilagojenem programu z niţjim izobrazbenim
standardom in so izpolnili osnovnošolsko obveznost ter se ne
vključujejo v programe srednješolskega izobraţevanja, lahko
nadaljujejo izobraţevanje v osnovni šoli še največ 3 leta in
obdrţijo status učenca.
Šola in vzgoja
Posebni program vzgoje in izobraţevanja je namenjen
šoloobveznim otrokom z zmerno, teţjo in teţko motnjo v
duševnem razvoju in drugimi primanjkljaji. Vsebine programa so
prilagojene otrokovim zmoţnostim in tudi posebnostim, večji pa je
poudarek na razvijanju tistih vseţivljenjskih sposobnosti in
spretnosti, katere lahko uporablja otrok tudi kasneje v ţivljenju.
Program se deli na več stopenj (5 oz. 6), na vsaki stopnji je lahko
učenec 3 leta, nato napreduje na višjo stopnjo. 75. člen Zakona o
OŠ (podaljšano izobraţevanje učencev s posebnimi potrebami)
določa, da učenci s posebnimi potrebami, ki so bili vključeni v
posebni program vzgoje in izobraţevanja in so izpolnili
osnovnošolsko obveznost, lahko ne glede na določilo prvega
odstavka 55. člena tega zakona nadaljujejo izobraţevanje še
največ 11 let, vendar največ do 26. leta starosti. Zakon o
usmerjanju oseb s posebnimi potrebami določa, da določbe tega
zakona veljajo izjemoma tudi za izobraţevanje polnoletnih oseb
nad 21. letom starosti, ki so vključene v program izobraţevanja
in usposabljanja za odrasle, ki je del posebnega programa za
otroke z zmerno, teţjo in teţko motnjo v duševnem razvoju.
Vzgojna dejavnost se na sproščen in nevsiljiv način prepleta v vse
segmente izobraţevanja, usposabljanja in rehabilitacijo otrok s
posebnimi potrebami. Delo poteka v vzgojnih skupinah, kjer se
učence zdruţuje glede na program oz. starostno strukturo. Poleg
priprav na šolsko delo je delo v vzgojnih skupinah naravnano na
otrokove potrebe, interese, ţelje in zmoţnosti. Vzgojna dejavnost
pripravlja otroke na vključevanje v socialno sredino, vključitev v
domače okolje…
Podaljšano bivanje je oblika vzgojno izobraţevalnega procesa,
ki jo šola organizira po končanem pouku.
V podaljšano bivanje se učenci vključujejo prostovoljno, s prijavo
staršev v okviru pravil, ki jih določi šola.
Šola in vzgoja
Podaljšano bivanje vsebuje naslednje elemente: samostojno
učenje, sprostitvene dejavnosti, ustvarjalno preţivljanje prostega
časa in prehrano.
Cilji podaljšanega bivanja se prepletajo in nadgrajujejo z vzgojno
izobraţevalnimi cilji pouka. Vsebine izhajajo iz ciljev vzgojno
izobraţevalnega procesa ob upoštevanju interesov, potreb,
sposobnosti in ţelja učencev.
Mobilna specialno pedagoška sluţba se izvaja v rednih
oblikah vzgojno izobraţevanih programov na predšolski in
osnovnošolski stopnji. Namenjena je otrokom z izrazitimi
razvojnimi zaostanki ter učencem s posebnimi potrebami,
vključenimi v enakovredni izobrazbeni standard. V tem šolskem
letu izvajamo mobilno specialno pedagoško sluţbo na področju SP
regije, obalno-kraške in notranjske regije.
Ime in priimek
Izobrazba
Karmen Blaško
prof. defektologije
Alenka P. Lemut
prof. defektologije
Katarina Trbanc
prof. defektologije
Valentina N.
Winkler
prof. defektologije
Dodatna dela in naloge
- čl. strok. operativnega tima
- vodja strok. aktiva – prilagojen
program
- čl. strok. operativnega tima
- čl. strok. aktiva – prilagojeni
program
- čl. strok. aktiva – DSP
- čl. strok. aktiva – avtizem
- čl. strok. operativnega tima
- čl. strok. aktiva – prilagojen program
-
čl. strok. operativnega tima
čl. strok. aktiva – posebni program
čl. strok. aktiva – DSP
učiteljica angleškega jezika
Razred,
oddelek:
1./2./3.
5./6.a
6.b/7./9.
PP 1A
Šola in vzgoja
Tatjana J.
Tratnik
prof. defektologije
Ester Fabčič
specialni pedagog
Ana Boţič
prof. spec. in rehab.
pedagogike
Mašenka R.
Madric
prof. defektologije
Liljana Lazar
prof. defektologije
Mateja K. Černe
prof. defektologije
-
čl. strok. operativnega tima
čl. strok. aktiva – posebni program
čl. strok. aktiva – avtizem
čl. strok. operativnega tima
čl. strok. aktiva – posebni program
čl. strok. aktiva – DSP
čl. strok. aktiva – avtizem
čl. strok. operativnega tima
čl. strok. aktiva – posebni program
čl. strok. aktiva – DSP
vodja strok. aktiva – avtizem
čl. strok. operativnega tima
čl. strok. aktiva – posebni program
čl. strok. aktiva – DSP
čl. strok. operativnega tima
vodja strok. aktiva – posebni
program
predsednica sindikata Centra (SVIZ)
čl. strok. aktiva – avtizem
čl. strok. operativnega tima
čl. strok. aktiva – posebni program
čl. strok. aktiva – DSP
vodja študijske skupine za gibalno
ovirane učence
čl. strok. operativnega tima
čl. strok. aktiva – posebni program
Lilijana K.
Rogelja
prof. defektologije
-
Irena Kranjc
specialni pedagog
- čl. strok. operativnega tima
- vodja strok. aktiva - posebni
program
- čl. komisije za usmerjanje otrok s
posebnimi potrebami
- predsednica šolskega sklada
- čl. strok. aktiva – avtizem
PP 1B
PP 2A
PP 3A
PP 3B
PP 3C
PP 4A
PP 4B
PP 5A
Šola in vzgoja
Erika Čuk
prof. defektologije
Ana Hlad
specialni pedagog
Tatjana Pregelj
prof. defektologije
Tamara Srebot
prof. defektologije
Ana Bratina
prof. defektologije
Milojka Lozar
učiteljica razred.
pouka z defektološko
dokv.
Ivica Petrič
specialni pedagog
Petra Rijavec
prof. soc. pedag. z
defektološko dokv.
Danica Benčina
specialni pedagog
Manca Kranjc
prof. slovenščine
Violeta Gashi
univ.diplom.
slovenistka
Marjeta Bratoţ
prof. spec. in rehab.
pedagogike
-
čl. strok. operativnega tima
čl. strok. aktiva – posebni program
vodja strok. aktiva – DSP
čl. strok. aktiva – avtizem
čl. strok. operativnega tima
čl. strok. aktiva – posebni program
čl. strok. aktiva – DSP
čl. strok. operativnega tima
čl. strok. aktiva – posebni program
čl. strok. aktiva – DSP
čl. strok. operativnega tima
čl. strok. aktiva – podaljšano bivanje
čl. strok. operativnega tima
čl. strok. aktiva – podaljšano bivanje
čl. strok. operativnega tima
čl. strok. aktiva – podaljšano bivanje
čl. strok. aktiva – DSP
- čl. strok. operativnega tima
- vodja strok. aktiva – podaljšano
bivanje
- čl. strok. operativnega tima
- čl. strok. aktiva – podaljšano bivanje
-
čl.
čl.
čl.
čl.
strok.
strok.
strok.
strok.
operativnega tima
aktiva – vzgojitelji
operativnega tima
aktiva – vzgojitelji
PP 5B
PP 5C
PP 5D
OPB 1
OPB 2
OPB 3
OPB 4
OPB 5
1.vzg.sk.
1.vzg.sk.
- čl. strok. operativnega tima
- čl. strok. aktiva – vzgojitelj
2.vzg.sk.
- čl. strok. operativnega tima
- čl. strok. aktiva – vzgojitelji
- čl. strok. aktiva – avtizem
3.vzg.sk.
Šola in vzgoja
Kristina
Mohorčič
prof. športne vzgoje
- čl. strok. operativnega tima
- čl. strok. aktiva – vzgojitelji
Irena Škapin
prof. soc. pedag. z
defektološko dokv.
Teja Kavčič
prof. defektologije
- čl. strok. operativnega tima
- čl. strok. aktiva – vzgojitelji
Lea G. Kavčič
prof. defektologije
Gaja Gantar
univ. dipl. socialni
delavec
Adrijana L.
Mikuţ
univ. dipl.
pedagoginja in
prof. sociologije
Andreja Č.
Gantar
prof. defektologije
Tatjana Čigon
prof. defektologije
Ajda Petrič
gimnazijski maturant
(absolventka SRP)
Karmen Močnik
gimnazijski maturant
(absolventka SRP)
Loredana
Sajovic
prof. defektologije,
-
čl. strok. operativnega tima
vodja strok. aktiva – vzgojitelji
čl. strok. aktiva – DSP
čl. strok. operativnega tima
čl. strok. aktiva – vzgojitelji
čl. strok. operativnega tima
čl. strok. aktiva – vzgojitelji
3.vzg.sk.
4.vzg.sk.
5.vzg.sk.
5.vzg.sk.
6.vzg.sk.
- čl. strok. operativnega tima
- čl. strok. aktiva – vzgojitelji
6.vzg.sk.
-
čl. strok. operativnega tima
čl. strok. aktiva – DSP
čl. strok. aktiva – avtizem
čl. strok. operativnega tima
čl. strok. aktiva – DSP
čl. komisije za usmerjanje otrok s
posebnimi potrebami
- čl. strok. operativnega tima
- čl. strok. aktiva – DSP
- čl. strok. operativnega tima
- čl. strok. aktiva – DSP
- čl. strok. operativnega tima
- čl. strok. aktiva – prilagojen in
posebni program
Šola in vzgoja
učitelj glasb. vzgoje
Aleksandra
Premrl
specialni pedagog
Tanja Princes
prof. defektologije
Lojze Adamič
univ. dipl. ing. str.
z defektološko dokv.
Ana Kjuder
prof. spec. in rehab.
pedagogike
Duška Čakarmiš
prof. defektologije
-
pomoč z glasbo
učiteljica glasbene vzgoje
čl. strok. aktiva – avtizem
čl. strok. operativnega tima
čl. strok. aktiva – prilagojen program
čl. strok. aktiva – DSP
drugi strokovni delavec
učiteljica TIT
čl. strok. operativnega tima
čl. strok. aktiva – posebni program
učiteljica športne vzgoje
čl. strok. aktiva – prilagojen program
poučevanje RO
- čl. strok. operativnega tima
- čl. strok. aktiva – avtizem
-
pom. ravnateljice
čl. posvetovalnega sveta Centra
čl. strok. operativnega tima
čl. strok. skupine Centra
RO
Šola in vzgoja
PREDMETNIK
PRILAGOJENI IZOBRAŢEVALNI PROGRAM
z niţjim izobrazbenim standardom (9-letna OŠ)
OBVEZNI PROGRAM
PREDMET
Slovenščina
Likovna vzgoja
Tuji jezik
(angleščina)
Glasbena vzgoja
Matematika
Tehnika in
tehnologija
Gospodinjstvo
Naravoslovje
Spoznavanje
okolja
Športna vzgoja
Druţboslovje
Oddelčna
skupnost
Izbirni predmet
ŠTEVILO
PREDMETOV
SKUPAJ
ŠTEVILO UR
1.
6
1
2.
7
1
3.
7
1
4.
5
2
5.
5
2
6.
5
2
7.
4
2
8. 9.
4 4
2 2
/
/
/
/
/
/
2
2
2
2
4
2
4
2
5
2
5
1
4
1
4
1
4
1
4
1
4
/
/
/
/
2
3
4
4
4
/
/
/
/
/
/
/
3
2
2
2
2
2
2
2
4
2
3
3
3
3
/
/
/
/
/
/
3
/
3
/
3
/
3
3
3
3
2,5 2,5 2,5 4
3
2
3
3
0,5
0,5
0,5
0,5 0,5 0,5 0,5
1
1
/
/
/
/
/
/
1
1
1
7
7
7
8
10
10
11
11 11
24
25
29,5 30 30
19,5 20,5 21,5 23
Šola in vzgoja
SPECIALNO – PEDAGOŠKA DEJAVNOST IN RAZŠIRJENI
PROGRAM
PREDMET
Računalniško
opismenjevanje
Socialno učenje
Dopolnilni in dodatni
pouk
DNEVI
DEJAVNOSTI
Tehniški dnevi
Kulturni dnevi
Športni dnevi
Naravoslovni dnevi
ŠTEVILO DNI
DEJAVNOSTI
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
/
/
/
1
1
1
/
/
/
1
1
1
1
1
1
/
/
/
2
2
2
2
2
2
2
2
2
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
3
4
5
3
3
4
5
3
3
4
5
3
4
3
5
3
4
3
5
3
4
3
5
3
4
3
5
3
10
2
5
3
10
3
5
2
15
15
15
15
15
15
15
20
20
Šola in vzgoja
POSEBNI PROGRAM VZGOJE IN IZOBRAŢEVANJA
(število ur v tednu, ura = 60 min)
OBVEZNI PROGRAM
PREDMET
Razvijanje samostojnosti
Splošna poučenost
Gibanje in športna vzgoja
Glasbena vzgoja
Likovna vzgoja
Delovna vzgoja
Izbirne vsebine
ŠTEVILO PODROČIJ
ŠTEVILO UR/TEDEN
stopnja
1.
2.
8
7
5
7
3
4
2
3
2
2
2
3
3.
5
7
5
3
4
6
6
22
6
26
Kulturni dnevi
Naravoslovni dnevi
Športni dnevi
Delovni dnevi
4
3
5
3
3
3
5
4
dni
dni
dni
dni
dni
dni
dni
dni
6
30
4.
4
5
5
2
3
9
2
7
30
5.
4
5
5
2
3
9
2
7
30
3
3
5
8
3
3
5
6
3
3
5
6
dni
dni
dni
dni
dni
dni
dni
dni
dni
dni
dni
dni
PODALJŠANO BIVANJE
(število ur v tednu, ura = 50 min)
V letošnjem šolskem letu imamo 5 oddelkov podaljšanega
bivanja. V oddelke podaljšanega bivanja so vključeni učenci, ki
dnevno odhajajo domov in sicer le na podlagi pisne prijavnice
staršev. Učenci se vključijo v podaljšano bivanje po končanem
pouku ( od 11.15 dalje ), domov pa odhajajo najkasneje ob 16.30
uri.
- Podaljšano bivanje zajema naslednja področja:
- kosilo,
- učenje,
Šola in vzgoja
-
sprostitvene dejavnosti,
usmerjeno preţivljanje prostega časa.
VARUHI - NEGOVALCI V ŠOLI
Delo vodi in organizira pomočnica
ČAKARMIŠ.
Ime in priimek
ravnateljice
Duška
Izobrazba
Dodatna dela in naloge
Razred:
Mira Šabič
medicinska sestra
- čl. strok. operativnega tima
Marta Slejko
- čl. strok. operativnega tima
Suzana Fabčič
- čl. strok. operativnega tima
Tatjana Seraţin
- čl. strok. operativnega tima
Aleksandra
Besednjak
- čl. strok. operativnega tima
prilagojen
program
OPB 1
prilagojen
program
1.vzg.skup.
prilagojen
program
1.vzg.skup.
PP 1A
OPB 2
PP 1B
1.vzg.skup.
Maja Sajovic
- čl. strok. operativnega tima
Milojka Uršič
- čl. strok. operativnega tima
Ksenija Krapeţ
- čl. strok. operativnega tima
Sonja Jerkič
ekonomski tehnik
Iris Ličen
- čl. strok. operativnega tima
Darja Brešan
- čl. strok. operativnega tima
poslovodja
zdrav. tehnik
med. sestra
zdrav. tehnik
vzg. predšol. otrok
gimnazijski maturant
zdrav. tehnik
zobotehnik
- čl. strok. operativnega tima
PP 2A
2.vzg.skup.
PP 2A
2.vzg.skup.
PP 1B
OPB 2
PP 2A
OPB 2
PP 3A
OPB 3
PP 3B
Šola in vzgoja
zdrav. tehnik
Slavka Mohorčič
poslovodja
Erika Novinec
- čl. strok. operativnega tima
- čl. strok. operativnega tima
OPB 4
PP 3B,
OPB 3
3.vzg.skup.
Mirjam Premrn
- čl. strok. operativnega tima
PP 3C
Andreja Trošt
- čl. strok. operativnega tima
Ivan Jakob Cervo
- čl. strok. operativnega tima
- predsednik sveta zavoda
PP 4A
OPB 4
PP 4B
Vera Premrl
- čl. strok. operativnega tima
4.vzg.skup.
Aleksandra Gorjup
- čl. strok. operativnega tima
PP 5A
Brigita Krševan
- čl. strok. operativnega tima
Maja Marc Lemut
- čl. strok. operativnega tima
PP 5B
OPB 5
PP 5A
OPB 5
5.vzg.skup.
med. sestra
zdrav. tehnik
konfekcijski modelar
inţ. močnostne
elektrotehnike
med. sestra
zdrav. tehnik
zdrav. tehnik
poslovodja
Simona Likar
zdrav. tehnik
- čl. strok. operativnega tima
Jelka Trošt
- čl. strok. operativnega tima
PP 5C
Ljubica Bizjak
- čl. strok. operativnega tima
6.vzg.skup.
Barbara Bizjak
- čl. strok. operativnega tima
- asistentka zobozdravnici
PP 5D
zdrav. tehnik
zdrav. tehnik
zdrav. tehnik
Šola in vzgoja
INTERESNE IN OSTALE DEJAVNOSTI
INTERESNA DEJAVNOST
MENTOR
INSTRUMENTALNI ANSAMBEL
LOREDANA SAJOVIC
PEVSKI ZBOR – VOKALNA SKUPINA
LOREDANA SAJOVIC
LIKOVNI KROŢEK
TAMARA SREBOT
IRENA ŠKAPIN
LEA G. KAVČIČ
TEJA KAVČIČ
DANICA BENČINA
VALENTINA N. WINKLER
MANCA KRANJC
KARMEN BLAŠKO
ALENKA P. LEMUT
LILJANA LAZAR
LOJZE ADAMIČ
IVICA PETRIČ
ALEKSANDRA PREMRL
MATEJA K. ČERNE
TANJA PRINCES
LOJZE ADAMIČ
KATARINA TRBANC
ERIKA ČUK
TANJA PRINCES
KATARINA TRBANC
TANJA PRINCES
PETRA RIJAVEC
MATEJKA MODERC
KRISTINA MOHORČIČ
ANA HLAD
PLESNO MESTO
DRAMSKO RECITACIJSKI KROŢEK
LUTKOVNI KROŢEK
FOTOGRAFSKI KROŢEK
GLASILO "STUDENČEK" in LITERARNONOVINARSKI KROŢEK
ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO –
SPECIALNA OLIMPIADA
ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO –
PLAVANJE
M.A.T.P.
BRALNA ZNAČKA
Šola in vzgoja
VRTNARSKI KROŢEK
DEKORACIJA
OBLIKOVANJE GLINE
TATJANA J. TRATNIK
ESTER FABČIČ
PETRA RIJAVEC
MILOJKA LOZAR
TAKTILNA INTEGRACIJA
TATJANA PREGELJ
TAMARA SREBOT
GAJA GANTAR
ANDREJA Č. GANTAR
IRENA KRANJC
LUCIJA BATIČ
ANA BOŢIČ
ANA KJUDER
ADRIJANA L. MIKUŢ
IRENA KRANJC
INTEGRACIJA REFLEKSOV
MAŠENKA R. MADRIC
DOTIK ZA ZDRAVJE
TATJANA ČIGON
PRAVLJIČNI KROŢEK
MANCA KRANJC
VIOLETA GASHI
LILIJANA KOREN
POHODNIŠTVO
ŠOLSKA SKUPNOST
Šola in vzgoja
PROGRAM DOMSKE VZGOJE
Strokovni svet RS za splošno izobraţevanje je na 142. seji sprejel
Program domske vzgoje za otroke in mladostnike s posebnimi
potrebami.
Program vzgojnega dela ima v okviru celostnega usposabljanja
otrok s kombiniranimi motnjami pomembno mesto v
usposabljanju za ţivljenje in delo.
Vzgojna skupina v domu je osnovna, socialna, varstvena in
organizacijska enota. Gojenci v njej zadovoljujejo svoje
ţivljenjske, emocionalne, razvojne in socialne potrebe.
Vzgojna skupina deluje po letnem načrtu vzgojnega dela, ki je
oblikovan na:
- podlagi okvirnega vzgojnega programa,
- navodil za celodnevno celostno usposabljanje otrok in
mladostnikov z več primanjkljaji,
- na osnovi zasnovanih individualiziranih programov.
Letni načrt vzgojnega dela posamezne vzgojne skupine obsega:
- vsebino, obseg in oblike vzgojnega dela,
- operativni program vzgojnega dela za posamezni mesec,
- dejavnosti celostnega usposabljanja otrok v skupini,
- vključevanje otrok in mladostnikov v kulturne, naravoslovne,
športne dejavnosti, tehniško delo in interesne dejavnosti
- druţabno ţivljenje (domske prireditve, proslave, zabave, javne
prireditve, razstave),
- sodelovanje s starši, skrbniki,
- spremljanje uresničevanja načrta in druge naloge.
Šola in vzgoja
Podrobni vzgojni načrt za posamezno skupino pa obsega
naslednja področja:
- delovna vzgoja
- telesno-zdravstvena vzgoja
- kultura in zabava
- etika in morala.
Poleg vzgojnega programa je za ustanovo obvezen tudi Vzgojni
načrt šole (Zakon o osnovni šoli, Uradni list RS, št. 102/ 07). Z
njim šola določi načine uresničevanja ciljev in vrednot, ob
upoštevanju potreb in interesov učencev ter posebnosti širšega
okolja.
ORGANIZACIJA IN RAZPORED VZGOJNEGA DELA
Vzgojno delo poteka preko celega dne, od 7. ure zjutraj do 19.
oz. 21. ure zvečer (v dveh izmenah):
URA
7.00 - 8.00
8.00 - 12.30
12.30 - 13.30
13.00 - 18.00
18.00 –19.00
19.00 –20.00
19.00 – 20.00
DEJAVNOST
samourejanje, zajtrk
vzgojno-izobraţevalno delo
KOSILO
vzgojno-izobraţevalno delo
večerja
prosti čas, priprava na spanje
večerno deţurstvo
V ustanovi so vključeni učenci, ki dnevno odhajajo domov ter
učenci, ki v ustanovi bivajo 24. ur. Zanje je organizirana tudi
vzgojno-varstvena dejavnost, ki se odvija tudi čez vikend, od
petka popoldne do nedelje zvečer. Vanjo se vključujejo vsi
strokovni delavci Centra.
Šola in vzgoja
VZGOJNI NAČRT
UVOD
Vzgojno delovanje je bilo, je in bo sestavni del vzgojnoizobraţevalnega procesa šole. Izhodišče vzgojnega delovanja
predstavlja 2. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona
o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 102/2007). Z vzgojnim načrtom
šola določi načine doseganja in uresničevanja ciljev in vrednot iz
2. člena tega zakona, ob upoštevanju potreb in interesov učencev
ter posebnosti širšega okolja.
Poglavitni namen vzgojnega načrta šole je vzpostaviti učinkovito
vzgojno delovanje v vzgojno-izobraţevalnem procesu.
Vzgojni načrt je dokument, ki se na osnovi spremljave in
evalvacije dopolnjuje, nadgrajuje, spreminja.
Oblikovanje vzgojnega načrta šole je priloţnost za razmišljanje o
vrednotah, ki so pomembne za evropski kulturni prostor, za
slovensko javno vzgojo in izobraţevanje in za lokalno okolje šole.
Hkrati pa je vzgojni načrt tudi priloţnost za intenzivnejše
vključevanje staršev in učencev v oblikovanje kulture šole. Je
spodbuda k večji medsebojni povezanosti, dogovarjanju in
prevzemanju skupnih odgovornosti.
VIZIJA
V Centru za izobraţevanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava
se vseskozi trudimo osveščati druţbo, v kateri ţivimo o otrocih in
mladostnikih s posebnimi potrebami. Z ţeljo našega lastnega
dejavnega vključevanja v druţbo stremimo k sprejetosti in
funkcionalni povezanosti z njo. Ob strpnem medsebojnem
sodelovanju izobraţujemo, pripravljamo in vzgajamo učence do
čimbolj samostojnega funkcioniranja v okolju v okviru razvojnih in
duševnih sposobnosti vsakega posameznika.
Šola in vzgoja
Naše vodilo in naša vizija se torej glasi:
»Z roko v roki rastemo skupaj.«
VREDNOTE
Glede na analizo stanja na vzgojnem področju (anketa staršev,
delo strokovnih aktivov Centra) smo v naši ustanovi posebej
opredelili naslednje vrednote:
- spoštovanje sebe in drugih
- pozitivna samopodoba
- sprejemanje drugačnosti
- strpnost
- medsebojni odnosi
- zdravo ţivljenje.
Zgoraj navedenim vrednotam bomo v prihodnjem obdobju
posvetili posebno pozornost in skrb, saj se zavedamo, da so prav
vse pomembne za celovit, skladen in harmoničen razvoj, vsakega
posameznika V naslednjem šolskem letu bomo največ pozornosti
posvetili vrednoti »spoštovanje sebe in drugih«.
CILJI DELOVANJA CENTRA
Drţavni zbor je sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah
zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 102/2007), ki v drugem
členu določa cilje osnovnošolskega izobraţevanja. Iz ciljev zakona
je razvidno, da je poleg izobraţevalne pomembna tudi vzgojna
razseţnost pedagoškega dela osnovnih šol.
V Centru za izobraţevanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava
smo si zastavili in bomo sledili naslednjim ciljem:
-
zagotavljanje kakovostne splošne izobrazbe vsem učencem;
spodbujanje skladnega telesnega, spoznavnega, čustvenega,
moralnega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika z
upoštevanjem razvojnih zakonitosti;
Šola in vzgoja
-
-
-
-
-
omogočanje osebnostnega razvoja učenca v skladu z
njegovimi sposobnostmi in interesi, vključno z razvojem
njegove pozitivne samopodobe;
pridobivanje zmoţnosti za samostojnost v okviru sposobnosti;
vzgajanje in izobraţevanje za trajnostni razvoj in vključevanje
v druţbo, kar vključuje spoštovanje do sebe in drugih, svoje in
drugih kultur, naravnega in druţbenega okolja, prihodnjih
generacij;
razvijanje zavesti o drţavni pripadnosti in narodni identiteti,
vedenja o zgodovini Slovencev, njihovi kulturni in naravni
dediščini ter spodbujanje drţavljanske odgovornosti;
vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo
iz evropske tradicije;
vzgajanje za spoštovanje in sodelovanje, za sprejemanje
drugačnosti in medsebojno strpnost, za spoštovanje
človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
usposabljanje za razumevanje in doţivljanje umetniških del ter
za izraţanje na različnih umetniških področjih;
razvijanje inovativnosti in ustvarjalnosti učenca;
spoštovanje zasebnosti in intimnosti.
VZGOJNE DEJAVNOSTI
Vzgojne dejavnosti temeljijo na oblikovanju okolja, v katerem
bodo učenci uspešno zadovoljevali temeljne telesne, duševne,
čustvene in socialne potrebe in razvijali svojo samostojnost ter
odgovornost za lastne odločitve in ravnanja. S pomočjo teh
dejavnosti bo učencem omogočeno varno počutje, sprejetost,
uspešnost, ustvarjalnost, iniciativnost, …
Zgoraj navedene vzgojne dejavnosti bomo uresničevali s/z:
- pozitivnim zgledom vsakega zaposlenega;
Šola in vzgoja
-
-
-
-
interesnimi in drugimi dejavnostmi (kroţki, deţurstvo pri
telefonu, v jedilnici in kopalnici, individualno delo v bazenu,
igralne urice, plesno gibalna delavnica, pomoč z glasbo, …);
projekti na drţavni in mednarodni ravni, kulturne dejavnosti in
nastopi, športne dejavnosti in tekmovanja, šola v naravi,
tabori;
sodelovanje z drugimi ustanovami (vrtci, osnovne šole,
srednje šole, fakultete, društva, vladne in nevladne
organizacije…);
razvijanje socialnih veščin: samopomoč;
sodelovanje s starši: vključitev v vse dejavnosti Centra.
VZGOJNI UKREPI
Učencu se zaradi storjenih kršitev hišnega reda in pravil šolskega
reda lahko izrečejo vzgojni ukrepi, določeni v vzgojnem načrtu
Centra.
O negativnem vedenju učenca in določitvi vzgojnega ukrepa je
potrebno obvestiti starše. Obvestilo je pisno.
Vsak vzgojni ukrep izhaja iz učenca, njegove sposobnosti
dojemanja okolja, situacije, posledic dejanja,… O vzgojnem
ukrepu odloča strokovni delavec ali strokovni tim za vsak primer
posebej.
Vzgojni ukrepi za učenca, ki je storil kršitev:
- pogovor z učencem o njegovem dejanju; skupno iskanje
rešitve; individualne zaposlitve v obliki rešitev,
- preusmeritev, modifikacija vedenja s pomočjo pozitivnih
dejavnosti,
- neuporaba računalnika,
- neuporaba radia, TV, …,
- razgovori s strokovnimi delavci (svetovalni delavec, psiholog,
ravnatelj).
Šola in vzgoja
Strokovni delavec se posvetuje s svojimi strokovnimi sodelavci o
istem pristopu (načinu) dela z učencem, ki je storil kršitev.
URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE
Vzgojni načrt se lahko dopolnjuje, nadgrajuje in spreminja.
Predloge za izboljševanje vzgojnega dela zbiramo na osnovi
sprotnega spremljanja izvajanja vzgojno-izobraţevalnega procesa
preko:
- pisnih in ustnih poročil,
- pogovorov in analize na konferencah pedagoškega zbora,
- neformalnih in formalnih pogovorov med delavci šole,
- sestankov strokovnih aktivov,
- na roditeljskih sestankih,
- sestankih Sveta staršev,
- sestankih Sveta Centra,
- ankete udeleţencev učno vzgojnega procesa,
- elektronske pošte.
Vzgojni načrt sprejme svet šole na predlog ravnatelja po
postopku, kot je določen za letni delovni načrt. O uresničevanju
vzgojnega načrta ravnatelj najmanj enkrat letno poroča svetu
staršev in svetu šole. Poročilo je sestavni del letne samoevalvacije
šole.
Pri pripravi vzgojnega načrta so sodelovali starši in delavci Centra
za izobraţevanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava.
Vzgojni načrt Centra za izobraţevanje, rehabilitacijo
usposabljanje Vipava se uporablja od 1. 9. 2009 dalje.
in
Šola in vzgoja
RAZŠIRJENI PROGRAM ŠOLE
 ŠOLA SMUČANJA
na Arehu za člane ŠŠD (januar 2014, Tanja Princes)
 ŠOLA PLAVANJA po konceptu Halliwick
(celo šolsko leto, Klavdija Krušec in sodelavke)
 ŠOLA V NARAVI
za učence 5. razreda in za učence posebnega programa/
niţja stopnja (junij 2014)
 MIRNO MORJE
(september 2013, Tanja Princes, Katarina Trbanc)
 IGRALNE URICE
(Lucija Batič, in Katja Bucik)
 URE KOMUNIKACIJE
(Ana Bajc, Katja Bucik, Silvestra Janeţič)
POČITNIŠKO VARSTVO
(Duška Čakarmiš, Lilijana Tomaţič)
 URE PRAVLJIC
(Martina Zalar – Lavričeva knjiţnica Ajdovščina)
 SKUPINA ZA SAMOPOMOČ
(Lilijana Tomaţič, Tina Kodelja)
ŠOLSKI SKLAD
Vodenje šolskega sklada vodi ter koordinira Irena Kranjc.
Šola in vzgoja
PROJEKTI
 ZRSŠ:Delovni zvezek z vključitvijo nadomestne
komunikacije za 3. stopnjo posebnega programa
vzgoje in izobraţevanja
(Mašenka R. Madric, Alenka Premrl Lemut)
 ZRSŠ: E-šolstvo: SUK – Slovenski učni krogi
(Lojze Adamič, Katarina, Danica,Gaja, Manca, Valentina
Novinc Winkler)
 ESS, MIZŠ: Tranzicijski program - program
dodatnega usposablja odraslih/ PDUO Cirius
Vipava
 MIZŠ, Geodetski inštitut Slovenije: Infrastrukturni in
tehnološki potencial za vključevanje oseb s
posebnimi potrebami v sistem vzgoje in
izobraţevanja
 ŠR: Program usposabljanja za pridobitev
ravnateljskega certifikata
(dr. Erna Ţgur)
 Slovenska filantropija: Medgeneracijski center- Hiša
sadeţi druţbe
(glasbena delavnica, prostovoljstvo, Hiša eksperimentov,
Pedagoška cirkuška skupina, Team building)
(Tina Kodelja, Tatjana Pregelj in Dejan Štemberger iz Hiše
sadeţi druţbe)
Terapevtske dejavnosti
TERAPIJE
(tel. 05 3655 209)
Delo oddelka vodi in organizira Barbara LEMUT.
Fizioterapevt preko terapevtske obravnave vpliva na otrokov
mišični tonus, njegovo drţo in gibanje. Cilj fizioterapije je razviti
najpomembnejše gibalne vzorce v vseh poloţajih ter čim večjo
kvaliteto gibanja pri prehajanju iz enega poloţaja v drugega.
Ime in priimek
Izobrazba
Dodatna dela in naloge
Barbara Lemut
-
dipl. fizioterapevt,
RNO terapevt,
hipoterapevt
Mojca Bolčina
dipl. fizioterapevt,
RNO terapevt
Elza Anţel
dipl. fizioterapevt,
čl. strok. operativnega tima
čl. posvetovalnega sveta Centra
hipoterapevt
somentor plesne delavnice
čl. strok. operativnega tima
pomočnik hipoterapevta
vodja suhih trening. šole smučanja
vodja skupine Halliwick
čl. strok. operativnega tima
vodja skupine Halliwick
RNO terapevt
Alenka Ušaj
- čl. strok. operativnega tima
- vodja skupine Halliwick
Klavdija Krušec
-
dipl. fizioterapevt
dipl. fizioterapevt,
RNO terapevt,
Halliwick inštruktor,
hipoterapevt
čl. strok. operativnega tima
hipoterapevt
vodja skupine Halliwick
somentor plesne delavnice
Razred,
oddelek:
RO
PP 5B
PP 2A
PP 5C
IVO
1./2./3.
PP 1B
PP 4A
IVO
6.b/7./9.
PP 3B
PP 3C
IVO
5./6.a
6.b/7./9.
PP 1A
IVO
Terapevtske dejavnosti
Dejan Škvarč
- čl. strok. operativnega tima
Manuela Urankar
- čl. strok. operativnega tima
dipl. fizioterapevt
dipl. fizioterapevt
PP 4B
PP 5D
IVO
DELOVNA TERAPIJA
(tel. 05 3655 209 ali 210)
V delovni terapiji izvajajo aktivnosti, ki jih individualno prilagajajo
otrokovim sposobnostim in potrebam. Delovni terapevt pri otroku
z motnjo v čutno-gibalnem razvoju razvija senzomotorične,
kognitivne in psihosocialne spretnosti.
Ime in priimek
Izobrazba
Dodatna dela in naloge
Lucija Batič
-
dipl. del. terapevt,
RNO terapevt
Bernarda Slokar
dipl. del. terapevt,
RNO terapevt
čl. strok. operativnega tima
vodja skupine Halliwick
vodja igralno terapevtskih uric
čl. tima mladih planincev
terapevt senzorne integracije
čl. strok. operativnega tima
vodja skupine Halliwick
Matejka Moderc
dipl. del. terapevt,
- čl. strok. operativnega tima
- vodja skupine Halliwick
- čl. tima MATP
Aleksandra Poniţ
- čl. strok. operativnega tima
dipl. del. terapevt
Razred,
oddelek:
PP 1A
5./6.A
RO
1./2./3.
PP 1B
PP 2A
6.b/7./9.
PP 2A
PP 3A
PP 3C
6.b/7./9.
PP 4B
PP 3B
PP 5B
Terapevtske dejavnosti
LOGOPEDIJA
(tel. 05 3655 210)
Logoped izvaja diagnostiko, preventivo, svetovanje in terapijo
glede na specifično govorno - jezikovno motnjo ter spremljajoče
motnje.
Cilj logopedske obravnave je odpraviti govorno - jezikovne motnje
oziroma omogočiti vsakemu otroku in mladostniku, da, glede na
svoje sposobnosti in potrebe, optimalno razvije govorno jezikovne sposobnosti.
Ime in priimek
Razred,
Izobrazba
Dodatna dela in naloge
oddelek:
Ana Bajc
- čl. strok. operativnega tima
- vodja ure komunikacije –
PINK
Silvestra Janeţič
- čl. strok. operativnega tima
- ura komunikacije – PINK
Katja Bucik
- čl. strok. operativnega tima
- ura komunikacije – PINK
- vodja igralno terapevtskih
uric
- vodja plesne delavnice
prof. def. za osebe z
motnjami sluha in
govora
prof. def. za osebe z
motnjami sluha in
govora,
RNO terapevt
prof. def. za osebe z
motnjami sluha in
govora,
spec. pomoči z
umetnostjo
2., 5./6.a
PP 1A, 2A
PP 3A, 3B
PP 3C, 4A
PP 5A, 5B
PP 5D, IVO
1./2./3.
PP 1B
PP 3B, 3C
PP 4B
PP 5B
IVO, RO
6.b/7./9.
PP 2A
PP 3A, 3B
PP 4A, 4B
PP 5C, 5D
Terapevtske dejavnosti
POMOČ Z GLASBO
Program vodi in izvaja Loredana SAJOVIC.
Pomoč z glasbo je zavestno načrtovana oblika dela z uporabo
glasbenega medija, ne glede na glasbene sposobnosti in glasbeno
predznanje otrok, upošteva pa njihove individualne posebnosti in
potrebe.
Preko aktivnega glasbenega sodelovanja, v katerega se vpletajo
tudi elementi plesa, drame in likovnosti, si otroci pridobivajo
najrazličnejše izkušnje ter razvijajo različne spretnosti in veščine.
HIPOTERAPIJA
(oblika medicinske gimnastike na konju)
Izvajata jo hipoterapevtki Barbara LEMUT in Klavdija KRUŠEC
v sodelovanju z drugimi terapevti.
Hipoterapija je fizioterapija na nevrofiziološki podlagi s konjem in
na konju, ki jo predpiše zdravnik specialist.
Konj pri tem sluţi kot terapevtsko sredstvo za prenos gibanja v
koraku. Draţljaji nihanja se preko konjevega hrbta prenašajo na
otroka in so sorodni gibanju človeške medenice med hojo.
HALLIWICK KONCEPT
Program vodi in izvaja Klavdija KRUŠEC.
Je koncept učenja plavanja oz. samostojnega premikanja v vodi
za osebe s posebnimi potrebami, brez uporabe plavalnih
pripomočkov. Temelji na dejstvu, da je zelo pomembna tista
izkušnja, ki jo posameznik v vodi doţivi kot zadovoljstvo in
veselje. Bistvo Halliwick koncepta je, da se otroka uči radosti v
vodi in ne plavalnih tehnik.
Terapevtske dejavnosti
IGRALNE URICE
Program vodita Katja BUCIK in Lucija BATIČ.
Igra je otrokova prva samostojna in ustvarjalna izkušnja s svetom
in okolico. Igra je vse, kar otrok počne, ko ne spi ali jé. Otrokom
je potrebno ustvariti pogoje, da se lahko začno aktivno vključevati
v igro in jo kasneje tudi samostojno vodijo.
ZUNANJI SODELAVCI
Ime in priimek
Ustanova
naloge
Jurij KARAPANDŢA
dr. med.,
specialist fiziater
SB Šempeter oddelek za
invalidno mladino
Stara Gora
Klinični center
Ortopedska klinika
Ljubljana
ZD Ajdovščina in
Vipava
Vizita in predpis terapije
vsak 3. četrtek v mesecu
od 8.00-13.00
ZD Nova Gorica
Zobozdravstvene storitve
Vsako drugo sredo od
8.00 – 11.00
Preventivni in kurativni
pregledi učencev ter
uporabnikov
po potrebi
Posvetovalno delo,
psihološki pregledi
po potrebi
mag. Karin SCHARA
dr.med., specialistka
ortopedije
Bogomila PUC
VIDRIH
dr. med., spec. šolske
medicine,
čl. strokovne skupine
Centra
Teja Kodre Konec
dr.dentalne medicine
Jasna P.
GIDAKOVIČ
dr. med., spec.
pedopsihiater
prof. dr. Miran ČUK
psiholog
čl. strokovne skupine
Centra
ZD Nova Gorica
Pedagoška
fakulteta v
Ljubljani
Vizita in predpis terapije
(operativni posegi)
3- 5 krat letno
Preventivni in kurativni
pregledi
torek od 12.15-14.30,
sreda od 7.00-9.00
četrtek od 12.00-14.30
Zdravstveno negovalna služba
ZDRAVSTVENA NEGA
(tel. ambulanta - 05 3655 211, vodja - 05 36 55 227)
Delo oddelka vodi in organizira Monika KARIŢ.
Delo zdravstveno negovalnega oddelka je usmerjeno v:
- sodelovanje pri preventivnih in kurativnih pregledih otrok v
ambulanti,
- nadaljevanje zdravljenja po navodilu zdravnika,
- sodelovanje pri rehabilitaciji in usposabljanju,
- pomoč otroku pri temeljih ţivljenjskih aktivnosti.
Ime in priimek
Izobrazba
Dodatna dela in naloge
Oddelek:
Monika Kariţ
-
negovalni
oddelek
Mirosanda Vovk
Mojca Črnigoj
-
Helena Petrovič
- čl. strok. operativnega tima
Mateja Pilih
Gabrijela Marc
- čl. strok. operativnega tima
- čl. Sveta zavoda
- čl. strok. operativnega tima
Silvana Pavzin
- čl. strok. operativnega tima
dipl.med. sestra
dipl. med. sestra
zdrav. tehnik
med. sestra
zdrav. tehnik
med. sestra
med. sestra
vodja zdravstvene nege
čl. strok. operativnega tima
čl. strokovne skupine
čl. posvet. sveta Centra
predsednica strokovnega
sveta zdravstvenih delavcev
čl. strok. operativnega tima
čl. strokovne skupine Centra
ambulanta
čl. posvet. sveta Centra
čl. strok. operativnega tima
negovalni
oddelek
negovalni
oddelek
negovalni
oddelek
negovalni
oddelek
negovalni
oddelek
negovalni
oddelek
Zdravstveno negovalna služba
Vida Krašna
- čl. strok. operativnega tima
Urška Loredan
medicinska sestra
- čl. strok. operativnega tima
med. sestra
negovalni
oddelek
negovalni
oddelek
VARUHI V SKUPINI IVO
Delo razporeja diplomirana med. sestra Monika KARIŢ.
Ime in priimek
Izobrazba
Dodatna dela in naloge
Oddelek:
Martina Bevk
- čl. strok. operativnega tima
Matjaţ Nabergoj
- čl. strok. operativnega tima
Tatjana Bonča
- čl. strok. operativnega tima
Janja Česnik
- čl. strok. operativnega tima
Petra Škerjanec
- čl. strok. operativnega tima
Miha Mihelčič
- čl. strok. operativnega tima
Vesna Koren
- čl. strok. operativnega tima
IVO
bivalna
IVO
bivalna
IVO
bivalna
IVO
bivalna
IVO
bivalna
IVO
bivalna
IVO
Ana Faganel
- čl. Strok. operativnega tima
IVO
gimnazijski maturant
gimnazijski maturant
gimnazijski maturant
tekstilni tehnik
tekstilni tehnik
veterinarski tehnik
gimnazijski maturant
gimnazijski maturant
sk.
sk.
sk.
sk.
sk.
sk.
Institucionalno varstvo odraslih
INSTITUCIONALNO VARSTVO ODRASLIH (IVO)
(tel. 05 3655 206)
Program institucionalnega varstva vodi in koordinira skupinska
habilitatorka Mirjam Tozan Jejčič.
Za varovance po zaključenem osnovnošolskem izobraţevanju je v
Centru organizirano institucionalno varstvo, ki obsega vse oblike
pomoči in obravnave, s katerimi se varovancem nadomeščajo
funkcije doma in lastne druţine, zlasti pa osnovna in socialna
oskrba, zdravstveno varstvo in posebne oblike varstva.
Program je namenjen čim bolj kvalitetnemu bivanju in sobivanju
varovancev v skupini in Centru, ohranjanju in razvoju
samostojnosti, razvoju socialnih odnosov, delovni zaposlitvi,
aktivnemu preţivljanju prostega časa ter reševanju osebnih in
socialnih stisk.
Program se izvaja 16 oziroma 24 ur v Centru in bivalni skupnosti
v stanovanjskem bloku v Vipavi. V programu IVO delujejo 3
skupine varovancev, skupaj jih je 19.
V delo je neposredno vključenih 7 varuhov, ki pokrivajo delo na
obeh lokacijah, v Centru in bivalni skupnosti Ob Beli 9.
Po navodilu ustanovitelja (Ministrstvo za izobraţevanje, znanost in
šport) in v soglasju z Ministrstvom za delo, druţino, socialne
zadeve in enake moţnosti bo program institucionalnega varstva
odraslih prevzel Varstveno delovni center Ajdovščina – Vipava. Do
predvidenega prevzema ter selitve odraslih uporabnikov IVO v
novo zgrajene prostore bivalne enote na Gradiški cesti, se
dejavnost IVO odvija v Cirius Vipava. Ne glede na prevzem
programa IVO, zdravstveno dejavnost za uporabnike izvaja
CIRIUS Vipava, do uveljavitve postopka standardizacije
zdravstvenih storitev.
Svetovalno delo
ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŢBA
(tel. 05 3655 202 ali 214)
Delo šolske svetovalne sluţbe opravljata univ. dipl. socialna
delavka Lilijana TOMAŢIČ in univ. dipl. psihologinja Tina
KODELJA.
Obe sta članici posvetovalnega sveta Centra, strokovne skupine in
strokovnega operativnega tima. Svetovalni delavki s svojo
strokovno usposobljenostjo nudita pomoč otrokom, mladostnikom
in staršem. Sodelujeta tudi z vsemi strokovnimi delavci pri
načrtovanju, izvajanju in evalvaciji programov in tako prispevata k
večji uspešnosti vzgoje in izobraţevanja otrok v Centru.
Svetovalna sluţba je na razpolago tudi vsem uporabnikom
programa IVO in njihovim staršem ter otrokom in njihovim
staršem iz razvojnega oddelka vrtca.
Za učence, starše in strokovne delavce sta dosegljivi vsak dan
od 700 do 1500 oz. po dogovoru tudi v popoldanskem času.
SODELOVANJE S STARŠI
Za starše bodo organizirane naslednje oblike sodelovanja:
-
prvi svet staršev v septembru,
prvi zbor staršev ter uvodni roditeljski sestanek: 20.9.2013,
drugi zbor staršev – 25.4. 2014,
strokovno predavanje na zboru staršev,
individualni razgovori s strokovnimi delavci,
razredni roditeljski sestanki,
zaključni roditeljski sestanki: junij 2014,
roditeljski sestanki ob zaključku osnovnošolskega
usposabljanja,
Svetovalno delo
-
skupni sestanek za starše uporabnikov IVO (ob prevzemu),
sodelovanje pri pripravi in oblikovanju individualiziranega
programa,
skupni sestanek za starše otrok iz razvojnega oddelka (po
potrebi),
druge oblike sodelovanja,
projektno delo,
odprte učne ure in terapevtske obravnave,
pogovorne ure vsak petek od 13. ure dalje po predhodnem
telefonskem dogovoru,
informacije strokovnih delavcev po telefonu, vsak dan od
ponedeljka do petka od 12. do 13. ure,
razgovor s pediatrinjo v torek od 7. do 9. ure in četrtek od 13.
do 15. ure,
razgovore z drugimi zunanjimi sodelavci po predhodnem
dogovoru,
»Naš dnevnik« kot oblika dnevnega ali tedenskega pisnega
sporočanja staršem.
PROSTOVOLJNO SOCIALNO DELO
Prostovoljno socialno delo izvajajo dijaki in dijakinje Škofijske
gimnazije Vipava, gimnazije v Ajdovščini in srednje zdravstvene
šole v Novi Gorici, občasno pa tudi študentje fakultete za socialno
delo. Program poteka skozi celo šolsko leto v obliki individualnega
ali skupinskega druţenja z otroci in mladostniki Ciriusa. Druţenje
je obojestranska obogatitev, saj naši učenci preţivljajo prosti čas
v prijetni druţbi, dijaki pa spoznavajo svet drugačnosti. Za
prostovoljce pripravimo izobraţevanja, ki so razporejena med
letom, ob koncu pa pridobijo potrdilo za izbirne vsebine.
Prostovoljno delo vodi psihologinja Tina KODELJA.
Administrativno tehnične službe
KNJIŢNICA
Knjiţnica je za izposojo odprta vsak dan od 8.00 do 9.00 in od
12.30 do 13.00.
Vodi jo Lojze ADAMIČ.
INFORMACIJSKA SLUŢBA
Delo računalnikarja - organizatorja informacijskih dejavnosti
opravlja Lojze ADAMIČ.
RAČUNOVODSTVO
Delo opravljata računovodkinja Nives ZELINŠČEK in ekonom
knjigovodja Manuela ŠKERJANEC.
PRAVILA O ŠOLSKI PREHRANI
1. člen
Šolska prehrana pomeni organizirano prehrano učencev v dneh,
ko se v skladu s šolskim koledarjem izvaja pouk.
Šolska prehrana obsega zajtrk, kosilo, popoldansko malico in
večerjo. Pri organizaciji šolske prehrane se upoštevajo smernice
za prehranjevanje v vzgojno-izobraţevalnih zavodih Strokovnega
sveta Republike Slovenije za splošno izobraţevanje.
V letnem delovnem načrtu šola opredeli vzgojno-izobraţevalne
dejavnosti, povezane s prehrano, in dejavnosti, s katerimi bo
vzpodbujala zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja.
Na območju oz. na površini, ki sodi v šolski prostor, ne smejo biti
nameščeni prodajni avtomati za distribucijo hrane in pijače, lahko
pa se namestijo pitniki s pitno vodo (pritličje, 1. nadstropje).
Administrativno tehnične službe
2. člen
Nabava ţivil se izvede preko javnega razpisa javnega naročanja,
pri čemer se posebno skrb posveti kvaliteti izbora ţivil in visoko
hranilnih ţivil. Hrana se pripravlja v šolski kuhinji, pri čemer se
posveča posebna skrb pripravi zdrave prehrane.
3. člen
Za šolsko leto 2013-14 velja naslednji cenik posameznih obrokov:
Zajtrk
Kosilo
Popoldanska malica
Večerja
0,79Eur
1,70Eur
0,39Eur
0,96Eur
Cena malice ostaja nespremenjena in znaša 0,80 Eur dnevno na
učenca.




4.člen
Prijavo na šolsko prehrano oddajo starši, skrbniki in druge
osebe, pri katerih so posamezni učenci v oskrbi (v
nadaljnjem besedilu: starši). Prijava se odda svetovalni
sluţbi centra.
Prijava se praviloma odda v mesecu juniju za prihodnje
šolsko leto. Odda se lahko tudi kadarkoli med šolskim
letom.
Prijava na šolsko prehrano se vloţi na predpisanem
obrazcu. Prijava se hrani v svetovalni sluţbi do konca
šolskega leta, za katero je bila oddana.
V skladu z novim zakonom o uravnoteţenju javnih financ
(Ur. i.RS, št.40/12), o subvenciji odloča center za socialno
delo, kjer starši vloţijo zahtevek na za to predpisanem
obrazcu.
Administrativno tehnične službe
5. člen
S prijavo na šolsko prehrano nastopi dolţnost učenca oz. staršev,
da bo:
- spoštoval pravila šolske prehrane,
- plačal prispevek za šolsko prehrano,
- pravočasno odjavil posamezni obrok skladno s pravili
šolske prehrane,
- plačal polno ceno obroka, če obroka ni pravočasno odjavil,
- šoli v 30 dneh sporočil vsako spremembo podatkov, ki jih
je podal v prijavi na prehrano.
6. člen
Učencu, ki je odsoten od pouka zaradi udeleţbe oz. sodelovanja
pri dejavnostih, ki jih organizira šola, odjavi šolsko prehrano
razrednik.
V primeru bolezni ali druge odsotnosti učenca lahko starši odjavijo
prehrano za določen čas oz. čas odsotnosti učenca. Prehrana se
odjavi v tajništvu Centra. Starši odjavijo prehrano ustno, po
elektronski pošti, po faksu ali pisno. V primeru odsotnosti
poslovnega sekretarja/tajnice Centra se preklic odda v
računovodstvo.
Če je bila odjava prehrane podana poslovnemu sekretarju/ tajnici
centra do 7.30 ure, velja odjava z naslednjim dnem po prejemu
oz. z dnem, ki ga določi oseba, ki je podala odjavo. Odjava
prehrane za nazaj ni mogoča.
7. člen
Starši lahko kadarkoli, brez obrazloţitve prekličejo prijavo
prehrane za nedoločen čas. Preklic prijave prehrane se odda
svetovalni sluţbi. Prijava se lahko prekliče ustno, po elektronski
pošti, po faksu ali pisno. V primeru odsotnosti svetovalne delavke
se preklic odda v tajništvo Centra.
Administrativno tehnične službe
Preklic prehrane velja z naslednjim dnem po prejemu oz. z dnem,
ki ga določi oseba, ki je podala odjavo. Preklic prehrane za nazaj
ni mogoč.
Če starši prijavo na šolsko prehrano prekličejo ali jo odjavijo
ustno, napiše oseba, ki je prejela preklic prijave oz. odjavo šolske
prehrane, zapisnik. V zapisnik se vpiše praviloma naslednje
podatke:
- dan in uro preklica oz. odjave,
- ime in priimek osebe, ki je preklicala oz. odjavila šolsko
prehrano, za katerega učenca je bil podan preklic oz.
odjava,
- s katerim dnem se učencu odjavlja prehrano,
- datum in podpis osebe, ki je prejela preklic oz. odjavo.
Šola seznani učence in starše o organizaciji šolske prehrane,
pravilih šolske prehrane, njihovih obveznostih iz prejšnjega člena
pravil, subvencioniranju malice oz. kosila ter o načinu in postopku
uveljavljanja subvencije najkasneje do začetka šolskega leta.
Starše in učence se do začetka šolskega leta praviloma seznani
preko oglasnih desk in spletnih strani šole.
8. člen
Obroke, ki niso prevzeti do 8,15 ure, šola brezplačno odstopi
drugim učencem.
Ne prevzetih obrokov ni dovoljeno pogrevati ali shranjevati.
Potrebno jih je dnevno razdeliti v skladu s prejšnjim odstavkom ali
odstraniti.
Administrativno tehnične službe
SPREMLJANJE IN NADZOR
9. člen
V Centru deluje tri članska komisija za prehrano, ki daje
ravnatelju mnenja in predloge o šolski prehrani. Komisija se
imenuje za mandatno obdobje štirih let. Komisijo sestavljajo:
en predstavnik učencev (iz tretje triade
prilagojenega programa ali iz posebnega programa na peti
stopnji)
En predstavnik staršev
dva predstavnika zaposlenih (vodja zdravstvene
nege in vodja kuhinje)
10. člen
Šola med šolskim letom vsaj enkrat preveri stopnjo zadovoljstva
učencev in staršev s šolsko prehrano in z dejavnostmi, s katerimi
šola vzpodbuja zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja.
Zadovoljstvo učencev se preveri z anketo, ki jo izpolnijo učenci in
starši.
11. člen
S strokovnim spremljanjem se vsaj enkrat letno ugotavlja
skladnost jedilnikov s strokovnimi usmeritvami Strokovnega sveta
Republike Slovenije za splošno izobraţevanje. Strokovno
spremljanje izvajajo Inštitut Republike Slovenije za varovanje
zdravja in območni zavodi za zdravstveno varstvo, ki jih za to
pooblasti ministrstvo, pristojno za zdravje.
Administrativno tehnične službe
TEHNIČNE SLUŢBE
Za urejenost vseh naših prostorov poskrbijo snaţilke: Jolanda
TURK, Nadja KOČEVAR, Tanja ŢORŢ, Barbara MIKUŢ, Ines UMEK,
Marija FURLAN, Valentina PREMRL.
Za oprano in zlikano garderobo učencev skrbijo: Silvana MIKUŠ,
Martina JEJČIČ, Ksenija Stopar, šivilja Vida MISLEJ in
garderoberka Alenka STOPAR, pomaga jim Tina RODMAN.
Dobro in zdravo hrano pripravljajo kuharice: Dolores BANDELJ
(vodja), Milojka SKUPEK, Majda ŠTOR, ter pomočnici Behija
SOFTIČ in Amalija RENER.
Za urejenost prostorov in okolice Centra skrbi hišnik Bruno SORTA
in Borut FURLAN, ki opravlja dela vzdrţevalca bazenske tehnike.
ZDRAVSTVENI ADMINISTRATOR
Tatjana Pregeljc (nadomeščanje Alenka Puc)
BAZEN
Tudi v letošnjem šolskem letu imajo starši moţnost obiska bazena
skupaj z otrokom:
 vsak petek od 16. do 17. ure.
Prosimo vas, da se predhodno (vsaj en dan prej) prijavite na
telefon:
05 36 55 200 (tajnica Centra)
05 36 55 209 (vodja terapij Barbara LEMUT)
…pa še to…
PREVOZI V ŠOLO IN DOMOV
Ministrstvo za šolstvo in šport zagotavlja brezplačne prevoze
učencev do 18. leta, ob pouka prostih dnevih. Pokrit je strošek
javnega prevoza od mesta usposabljanja do doma osnovnošolskih
otrok.
Po navodilih Ministrstva za šolstvo in šport morajo mladostniki po
18. letu sami prispevati za prevoz.
Za otroke iz dnevnega usposabljanja krije stroške prevoza lokalna
skupnost (občina).
Center ima organiziran prevoz na naslednjih relacijah:








Vipava – Hruševica - Seţana
Vipava – Rakek – Kamna Gorica
Vipava – Šmihel – Šempeter - Podbrdo - Bovec
Vipava – Hrpelje - Izola
Vipava – Ilirska Bistrica
Vipava – Kranj - Jesenice
Vipava –Trojane
Vipava – Krško – Metlika
Če je narava motnje otroka takšna, da se ne more posluţevati
javnega prevoza, oz. ta ni organiziran, se staršem krijejo stroški
prevoza v višini zniţane kilometrine.
Vse prijave in odjave prevozov je treba urediti do srede za tekoči
teden, na telefon:
05 36 55 202 (Lilijana TOMAŢIČ)
…pa še to…
OBČASNA NAMESTITEV V CENTER
Za koriščenje občasne namestitve učencev iz dnevnega
usposabljanja v institucionalno oskrbo.
Cenik programa:
- nočitev: 15,28€
- vikend (3 nočitve): 66,34€
- vikend (2 nočitvi): 33,17€
- dnevno varstvo: 17,89€.
HIŠNI RED
UVOD
Pravila šolskega reda opredeljujejo dolţnosti in odgovornosti
učencev, načine zagotavljanja varnosti, pravila obnašanja in
ravnanja, določajo vzgojne ukrepe za kršitve pravil, organiziranost
učencev, opravičevanje odsotnosti ter sodelovanje pri
zagotavljanju zdravstvenega varstva učencev.
Pri pripravi pravil šolskega reda sodelujejo strokovni delavci šole
ter učenci in starši.
Učenci in vsi delavci Centra so dolţni upoštevati svoje dolţnosti in
odgovornosti ter pravila obnašanja in vedenja v šoli.
Pravila šolskega reda temeljijo na določilih Pravilnika o pravicah in
dolţnostih učencev in Zakonu o osnovni šoli.
Ta določila veljajo tudi za uporabnike IVO.
…pa še to…
AKTIVNOSTI
DELOVNI DNEVI
PETEK POPOLDNE,
SOBOTA, NEDELJA IN
PRAZNIKI
7.30 - 8.30
8.30 – 9.00
9.00 – 12.00
VZGOJNO VARSTVENO
DELO, PROSTOČASNE
AKTIVNOSTI
VSTAJANJE, UREJANJE
ZAJTRK
VZGOJNO–IZOBRAŢEVALNO,
ZDRAVSTVENO-NEGOVALNO IN
TERAPEVTSKO DELO
6.40
7.00 – 8.00
ODMOR ( dopoldanska malica )
KOSILO, UREJANJE
VZGOJNO–IZOBRAŢEVALNO,
ZDRAVSTVENO-NEGOVALNO IN
TERAPEVTSKO DELO
10.10 – 10.30
12.30 – 13.30
ODMOR ( popoldanska malica)
VEČERJA
14.30 – 15.00
12.00 – 13.00
13.00 – 18.00
VZGOJNO VARSTVENO
DELO, PROSTOČASNE
AKTIVNOSTI
14.30 – 15.00
18.00 – 19.00
18.00 – 19.00
TERAPEVTSKO DELO
ZDRAVSTVENO-NEGOVALNO
DELO, PRIPRAVA NA SPANJE
PROSTI ČAS
18.00 – 19.00
7.30 – 12.30
13.00 – 18.00
18.30 – 20.15
18.30 – 20.00
18.30 – 19.30
18.30 – 21.30 (5.stopnja)
18.30 – 19.30
18.30 – 22.00 (5.stopnja)
DOLŢNOSTI IN ODGOVORNOSTI UČENCEV
Dolţnosti in odgovornosti učencev so:
- da redno in točno obiskujejo pouk, druge vzgojnoizobraţevalne in terapevtske dejavnosti, ki jih organizira šola,
- da izpolnjujejo svoje učne in druge šolske obveznosti,
- da izpolnijo osnovnošolsko obveznost,
- da spoštujejo pravice drugih učencev in delavcev šole,
- da sooblikujejo in upoštevajo razredna pravila,
- da spoštujejo pravila hišnega reda,
- da učencev in delavcev šole ne ovirajo in ne motijo pri delu,
- da v šoli in izven nje skrbijo za lastno zdravje in varnost ter ne
ogroţajo zdravja in varnosti ter osebnostne integritete drugih
učencev ter delavcev šole,
…pa še to…
-
-
da varujejo tako premoţenje šole kot svojo lastnino in tudi
lastnino drugih učencev in delavcev šole ter le-tega namerno
ne poškodujejo,
da se v šoli in izven nje spoštljivo vedejo do drugih,
da sodelujejo pri urejanju šole in šolske okolice,
da sodelujejo pri dogovorjenih oblikah deţurstva učencev.
NAČINI ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI
Šola mora poskrbeti za varnost učencev. Za zagotavljanje varnosti
in preprečevanja nasilja skrbijo vsi delavci in učenci šole. Z
namenom, da se učencem zagotovi varnost izvajamo različne
aktivnosti: oblikovanje oddelkov in skupin učencev v skladu z
veljavnimi normativi in standardi, zagotovitev ustreznega števila
spremljevalcev na ekskurzijah, športnih, naravoslovnih, kulturnih
dnevih ter tečajih plavanja, kolesarjenja, smučanja, šole v naravi,
ipd, deţurstva strokovnih delavcev (učitelji, terapevti, varuhi
negovalci, spremljevalci gibalno oviranih oseb, medicinske
sestre), aktivnosti na področju zdravstvenega varstva, aktivnosti
na področju prometne varnosti in vzgoje ter spoštovanje hišnega
reda. Šola mora varovati učence pred nadlegovanjem,
trpinčenjem, zatiranjem, diskriminacijo, nagovarjanjem k
negativnim dejanjem.
Center za izobraţevanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava
ima določen hišni red, kjer je opredeljeno območje šole in
površine, ki sodijo v šolski prostor, poslovni čas in uradne ure,
uporaba šolskega prostora in organizacija nadzora, ukrepi za
zagotavljanje varnosti, vzdrţevanje reda in čistoče ter drugo.
Prihajanje v šolo
Učenci, ki so v dnevnem usposabljanju prihajajo v ustanovo in iz
nje obvezno v spremstvu staršev (razen, če gre za organiziran
…pa še to…
prevoz).V šolo prihajajo učenci točno. V nedeljo prihajajo učenci v
Center do 20. ure.
Skrb za red v šolskih prostorih
V učilnicah skrbijo za red med poukom učitelji, med odmori pa
varuhi negovalci, spremljevalci gibalno oviranih oseb in
medicinske sestre.
Skrb za lastnino
V ustanovi smo vsi dolţni skrbeti za skupno imetje. Spoštovati
moramo imetje vsakega posameznika. Tujega imetja oz. lastnine
si ni dovoljeno prisvajati, ga skrivati, uničevati ali poškodovati.
O vsaki nastali škodi, kraji in nasilju so učenci dolţni obvestiti
učitelja ali druge strokovne delavce oz. vodstvo šole. Učencem
svetujemo, da dragocenih predmetov (npr. nakita, dragih ur) ali
večjih vsot denarja ne nosijo v ustanovo. Za izgubljene ali
drugače odtujene stvari, šola ne prevzema odgovornosti.
Če učenec namerno povzroči materialno škodo šoli ali
posamezniku, mora le-to poravnati.
Najdene predmete oddate strokovnim delavcem šole.
PRAVILA OBNAŠANJA IN RAVNANJA
Vsak učenec in delavec je dolţan skrbeti za čim boljše odnose, ki
temeljijo na človeški spoštljivosti, uvidevnosti, razumevanju in
medsebojni pomoči. Kulturno se obnašamo, pozdravljamo se z
vljudnimi pozdravi. Do sošolcev in zaposlenih v Centru smo
prijazni in strpni. Ne pozabimo na besede prosim, hvala…
Vsak učenec mora redno in točno obiskovati pouk oz.
zaposlitvene dejavnosti, druge vzgojno-izobraţevalne dejavnosti
ter zdravstveno-terapevtske obravnave.
Med vzgojno-izobraţevalnim in drugim delom v Centru in njeni
neposredni bliţini velja disciplina: V šolo oz. skupino se prihaja
…pa še to…
točno, posluša se razlago in navodila, izogiba se dejavnostim, ki
povzročajo hrup, ne ţali se učiteljev, sošolcev in drugih delavcev
šole.
Učenci med poukom ne motijo sošolcev in učiteljev. Učitelj lahko
učenca, ki kljub opozorilom in spodbudam, še naprej moti pouk,
napoti v pisarno šolske svetovalne sluţbe.
Med odmori se po hodnikih šole mirno sprehajamo in
pogovarjamo s sošolci. Ne divjamo, se ne prerivamo, lovimo ali
kričimo, ne uporabljamo kletvic in ţaljivk. Brez dovoljenja
strokovnega delavca ne zapuščamo šolske zgradbe.
Med vzgojno-izobraţevalnim in drugim delom ne uporabljamo
mobilnih telefonov in z njihovo uporabo ne motimo dela.
Za izgubljene in drugače odtujene telefonske aparate ter druge
drage predmete šola ne odgovarja!
Učenci, ki imajo teţave, lahko poiščejo pomoč pri šolski svetovalni
sluţbi.
Spore rešujemo na miren način. Če spora z vrstniki ali učitelji ne
uspejo ali ne znajo rešiti, prosijo za pomoč razrednika, šolsko
svetovalno sluţbo ali vodstvo šole.
Voţnja s skuterji je v stavbi Centra dovoljena le ob odhodu in
prihodu – obvezno v 1. prestavi.
Vsi učenci in delavci Centra morajo varovati premoţenje Centra,
lastnino ter skrbeti za red in čistočo.
V šolskih prostorih je prepovedano kajenje, uţivanje alkohola in
drog ter drugih psihoaktivnih sredstev. Prav tako ni dovoljena
uporaba pirotehničnih sredstev.
Nedovoljenih drog in pirotehničnih sredstev ni dovoljeno prinašati
(uţivati) v okolici šole ali na dejavnostih, ki jih šola izvaja izven
svojih prostorov.
Samostojni izhodi iz Centra so učencem dovoljeni v prostem času,
z dovoljenjem razrednika oz. deţurnega strokovnega delavca ter s
pisnim privoljenjem staršev.
…pa še to…
Vsak obisk (čez vikend) je potrebno javiti pri deţurnem
strokovnem delavcu.
Z dvigalom je samostojna voţnja dovoljena uporabnikom IVO in
drugim mladostnikom po dogovoru.
Starejši učenci in uporabniki IVO deţurajo po razporedu, ki ga
sprejmejo na sestanku šolske domske skupnosti.
VZGOJNI UKREPI ZA POSAMEZNE KRŠITVE PRAVIL
Kršitve in izrekanje vzgojnih ukrepov
Učenec, ki ne izpolnjuje svojih dolţnosti ter ne upošteva pravil
obnašanja in ravnanja
ter hišnega reda, stori kršitev. Učencu se zaradi storjenih kršitev
lahko izrečejo vzgojni ukrepi. O negativnem vedenju učenca in
določitvi vzgojnega ukrepa je potrebno obvestiti starše. Obvestilo
je pisno.
Vsak vzgojni ukrep izhaja iz učenca, njegove sposobnosti
dojemanja okolja, situacije, posledic dejanja,… O vzgojnem
ukrepu odloča strokovni delavec ali strokovni tim za vsak primer
posebej.
Primeri kršitev
Kršitve v skladu s pravili šolskega reda so:
- večkratno neizpolnjevanje dolţnosti in neupoštevanje pravil
obnašanja in ravnanja ter hišnega reda,
- uporaba pirotehničnih sredstev v šoli, na zunanjih površinah
šole ali na šolskih
- ekskurzijah,
- izsiljevanje drugih učencev ali delavcev šole,
- namerno poškodovanje in uničevanje šolske opreme, zgradbe
ter stvari in opreme
- drugih učencev, delavcev ali obiskovalcev šole,
…pa še to…
-
kraja šolske lastnine, lastnine drugih učencev, delavcev ali
obiskovalcev šole,
grob verbalni napad na učenca, učitelja, delavca šole ali drugo
osebo,
fizični napad na učenca, učitelja, delavca šole ali drugo osebo,
ogroţanje ţivljenja in zdravja učencev in delavcev šole,
kajenje ter prinašanje, posedovanje, ponujanje, prodajanje ali
uţivanje alkohola,
drog ter drugih psihoaktivnih sredstev in napeljevanje
vrstnikov k takemu dejanju
v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih
oblikah vzgojno-izobraţevalne dejavnosti,
prihod oziroma prisotnost pod vplivom alkohola, drog in
drugih psihoaktivnih
sredstev v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih
organiziranih oblikah vzgojno-izobraţevalne dejavnosti,
spolno nadlegovanje učencev ali delavcev šole.
O teţi posamezne kršitve odločajo strokovni delavci šole na
osnovi razgovorov z
vsemi vpletenimi in ob upoštevanju vseh znanih okoliščin
situacije.
Izrekanje vzgojnih ukrepov
Učencu se zaradi storjenih kršitev lahko izrečejo vzgojni ukrepi,
določeni s temi pravili. Če razrednik oceni, da učenec potrebuje
pomoč oziroma svetovanje, se vzgojni ukrep ne izreče.
…pa še to…
Predlog za začetek postopka
Predlog za začetek postopka zaradi storjene kršitve lahko
razredniku poda vsak delavec šole, starši ali učenec.
Izbira vzgojnega ukrepa
Razrednik mora pred izbiro vzgojnega ukrepa za kršitve zanesljivo
ugotoviti, da je kršitev mogoče pripisati določenemu učencu ali
skupini učencev.
Pri izbiri vzgojnega ukrepa mora razrednik upoštevati:
- predvidene pedagoške posledice ukrepanja,
- zmoţnost presoje posledic lastnih dejanj glede na učenčevo
starost in motnjo v razvoju,
nagibe oziroma motive za dejanje,
- okolje, v katerem učenec ţivi,
- škodljivost dejanja,
ponavljanje kršitve.
Vzgojni ukrepi
Za kršitve se lahko uporabijo naslednji vzgojni ukrepi:
- pogovor z učencem o njegovem dejanju; skupno iskanje
rešitve; individualne zaposlitve v obliki rešitev,
- preusmeritev, modifikacija vedenja s pomočjo pozitivnih
dejavnosti,
- neuporaba računalnika,
- neuporaba radia, TV, …,
- razgovori s strokovnimi delavci (svetovalni delavec, psiholog,
ravnatelj).
Strokovni delavec se posvetuje s svojimi strokovnimi sodelavci o
istem pristopu (načinu) dela z učencem, ki je storil kršitev.
Razrednik vodi o svojih dejanjih v postopku obravnavanja kršitve
(pogovori z učencem, pogovori s starši, telefonski pogovori, pisna
…pa še to…
obvestila staršem itd.) pisne zapise. O uporabi vzgojnega ukrepa
razrednik pisno obvesti starše učenca ter ravnatelja.
Vzgojni opomin
Učencu se lahko izreče vzgojni opomin, kadar krši dolţnosti in
odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, akti šole in
ko vzgojne dejavnosti oziroma vzgojni ukrepi ob predhodnih
kršitvah niso dosegli namena. Izrekanje vzgojnih opominov ureja
Pravilnik o vzgojnih opominih v osnovni šoli (Ur.l. RS, št.
76/2008).
ORGANIZIRANOST UČENCEV
Oddelčna skupnost
V osnovni šoli se učenci organizirajo v oddelčne skupnosti.
Oddelčna skupnost je temeljna oblika organiziranosti učencev
enega oddelka. Učenci pri urah oddelčne skupnosti (razredne ure)
skupaj z razrednikom obravnavajo posamezna vprašanja iz
ţivljenja in dela svoje skupnosti in šole ter oblikujejo predloge in
pobude za boljše delo in razreševanje problemov.
Šolska in domska skupnost
Za uveljavljanje svojih pravic in interesov se oddelčne skupnosti
preko svojih
predstavnikov povezujejo v šolsko in domsko skupnost, ki:
- načrtuje in organizira skupne akcije (zbiralne akcije,
solidarnostne akcije, ipd. ),
- predlaga izboljšave bivalnega okolja (lepši izgled, čistejše
okolje) in sodeluje pri uresničitvi idej,
- oblikuje predloge za pohvale in priznanja učencem,
- opravlja druge naloge, za katere se dogovorijo učenci.
…pa še to…
OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI
Odsotnost učencev
Učenec mora prisostvovati pouku in dejavnostim obveznega
programa. Če učenca ni v šolo, morajo starši ob vsakem
izostanku učenca šoli sporočiti vzrok izostanka. Učenec lahko
izostane od pouka, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka, če
njegov izostanek vnaprej napovejo, vendar ne več kot pet dni v
šolskem letu. Ravnatelj lahko na ţeljo staršev iz opravičljivih
razlogov dovoli učencu daljši izostanek od pouka.
Če starši vzroka izostanka ne sporočijo v petih delovnih dneh od
prvega dne izostanka dalje, jih šola obvesti o izostanku učenca in
jih pozove, da izostanek pojasnijo.
Za uporabnike IVO in mladostnike nad 18. let (z nadomestili) se
dnevi odsotnosti v koledarskem letu seštevajo, če so le ti
napovedani 3 dni pred nastopom odsotnosti. Za dan odsotnosti se
šteje odsotnost v trajanju 24. ur. Prispevek k oskrbnim stroškom
se ustrezno zmanjša, če prihaja do prekinitev v oskrbi daljši od 3
dni.
Vodenje odsotnosti
Vse izostanke učencev pri pouku in dejavnostih iz obveznega
programa vodita učitelj (razrednik) in vzgojitelj v dnevniku dela za
posamezni oddelek.
O odsotnosti zaradi sodelovanja pri športnih, kulturnih in drugih
tekmovanjih in srečanjih, na katerih učenci sodelujejo v imenu
šole, strokovni delavec obvesti starše. Navedene odsotnosti so
opravičene.
Učitelj ali drug delavec, ki pripravlja tekmovanje ali srečanje
učencev, o udeleţbi in odsotnosti učencev obvesti razrednika
…pa še to…
najkasneje tri dni pred tem, ko učenci odidejo na srečanje ali
tekmovanje.
Oprostitev sodelovanja iz zdravstvenih razlogov
Posamezni učenec je lahko iz zdravstvenih razlogov oproščen
sodelovanja pri določenih urah pouka in drugih dejavnostih
osnovne šole.
Starši učenca ali vodja zdravstvene sluţbe morajo predloţiti
razredniku mnenje in navodilo zdravstvene sluţbe. Razrednik o
tem takoj obvesti učitelje oziroma druge sodelavce, ki izvajajo
pouk ali druge dejavnosti šole. V dnevnik šolskega dela razrednik
vpiše čas trajanja oprostitve.
Učenec, ki je oproščen sodelovanja pri posamezni uri pouka,
mora tej uri prisostvovati in opraviti naloge, ki ne ogroţajo
njegovega zdravstvenega stanja in jih sme opravljati v skladu z
navodili zdravstvene sluţbe. Če učenec zaradi zdravstvenih
razlogov ne more opravljati nobene naloge, šola zanj organizira
nadomestno dejavnost.
Neopravičeni izostanki
Za neopravičen izostanek se šteje neopravičena odsotnost učenca
pri pouku in dejavnostih obveznega programa.
Izostanke učenca se evidentira. Razrednik o izostankih obvesti
starše.
Izjemni odhodi učencev iz šole
Učenec lahko izjemoma zapusti šolo v času pouka, če za
odsotnost pisno ali ustno zaprosijo starši oziroma kadar gre za
urejanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja (kontrolni
specialistični pregledi, meritve protetičnih in ortopedskih
pripomočkov,…).
V primeru, da ima učenec v šoli zdravstvene teţave, učitelj ali
drugi strokovni delavec, o stanju učenca po telefonu obvesti
…pa še to…
starše. Z njimi se dogovori o času in načinu odhoda učenca
domov. V takem primeru praviloma starši pridejo po učenca v
ustanovo. Ta izostanek učenca ne bo obravnavan kot
neopravičeni izostanek, saj je ravnatelj v sodelovanju z
razrednikom, svetovalno sluţbo in zdravstveno sluţbo odločil, da
je vzrok izostanka take narave, da učenec potrebuje pomoč
oziroma svetovanje.
SODELOVANJE PRI ZAGOTAVLJANJU ZDRAVSTVENEGA
VARSTVA UČENCEV
Zdravstveno varstvo
Učenci imajo pravico do zdravstvenega varstva v skladu s
posebnimi predpisi.
Center za izobraţevanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava
sodeluje z Zdravstvenim domom Ajdovščina pri izvajanju
zdravstvenega varstva učencev, zlasti pri izvedbi obveznih
zdravniških pregledov za otroke vpisane v prvi razred, rednih
sistematičnih zdravstvenih pregledov v času šolanja in cepljenj ter
preventivi in kurativi zob.
Zaradi narave zdravstvenega stanja učencev Center sodeluje tudi
z drugimi zdravstvenimi ustanovami.
Obveščanje staršev
Za vse zdravstvene preglede, ki jih opravi zdravstvena sluţba
Centra v šoli ali zunaj nje vodja zdravstvene sluţbe obvesti starše
in pridobi njihova pisna soglasja.
Preventivna dejavnost šole
Šola deluje preventivno in osvešča učence o škodljivosti in
posledicah kajenja, pitja alkoholnih pijač, uţivanja drog, spolnega
nadlegovanja ter nasilja. Šola osvešča učence o njihovih pravicah
in dolţnostih ter o načinih iskanja ustrezne pomoči v primerih
…pa še to…
spolnega nadlegovanja in zlorabe ter nasilja v druţini. V te
namene organizira različne aktivnosti pri pouku in drugih
dejavnostih šole.
IZREKANJE POHVAL, PRIZNANJ IN PODELJEVANJE
NAGRAD
Ob zaključku šolskega leta šola podeljuje pohvale, priznanja in
nagrade učencem ali skupinam učencev za uspešno in prizadevno
delo v šoli.
Pohvale, priznanja in nagrade učencem lahko predlagajo:
- oddelčne, šolska in domska skupnosti,
- razrednik,
- drugi strokovni delavci šole,
- mentorji dejavnosti,
- ravnatelj.
Pohvale
Pohvale so lahko ustne ali pisne.
Kadar se učenec ali več učencev izkaţe s prizadevnostjo pri
enkratni ali kratkotrajni aktivnosti, so ustno pohvaljeni. Pisne
pohvale podeljujeta razrednik ali mentor dejavnosti za aktivnosti,
ki trajajo celo šolsko leto.
Razrednik podeljuje pisne pohvale za delo v oddelčni skupnosti ali
za individualno napredovanje učenca.
Mentor podeljuje pisne pohvale za prizadevno delo pri interesnih
ali drugih dejavnostih.
Pisne pohvale se podeljujejo za:
- prizadevnost ter doseganje vidnih rezultatov pri pouku,
interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih šole,
…pa še to…
-
bistveno izboljšanje učnega uspeha v primerjavi s preteklim
šolskim letom,
doseganje vidnih rezultatov na šolskih tekmovanjih in
srečanjih učencev z različnih področij znanja in delovanja,
posebej prizadevno in učinkovito delo v oddelčni skupnosti
učencev ali skupnosti učencev šole,
nudenje pomoči tistim, ki jo potrebujejo,
aktivno sodelovanje pri organizaciji in izvedbi različnih
dejavnosti in prireditev, pomembnih za delo šole.
Pisne pohvale se lahko podelijo tudi skupini učencev.
Priznanja
Priznanja podeljuje učencem ravnatelj šole, in sicer za delo
oziroma doseţek, ki je pomemben za celotno šolo ali znatno
prispeva k ugledu šole v širši skupnosti.
Priznanja se izrekajo za:
- večletno prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri
šolskem delu,
- doseganje vidnih rezultatov na tekmovanjih in srečanjih
učencev, ki so organizirana za območje celotne drţave,
- večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri
interesnih in drugih dejavnostih,
- večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti.
Nagrade
Učenci, ki prejmejo priznanje, so lahko tudi nagrajeni. Vrsto
nagrade za posameznega učenca določi ravnatelj v sodelovanju z
razrednikom oziroma mentorjem. Praviloma so nagrade knjige ali
pripomočki, ki jih učenec lahko uporablja pri pouku ali drugih
dejavnostih šole.
…pa še to…
Priznanja in nagrade podeljuje ravnatelj ob zaključku šolskega
leta na slavnosten način.
Vsi udeleţenci vzgojno-izobraţevalnega procesa in izvajalci
drugih nalog se morajo drţati pravil šolskega reda.
V primeru, da učenec krši pravila šolskega reda, bo ustanova
kršitev obravnavala v skladu z Vzgojnim načrtom in s Pravili
šolskega reda Centra za izobraţevanje, rehabilitacijo in
usposabljanje Vipava.
Pravila šolskega reda sprejme svet šole na predlog ravnatelja, ki
si predhodno pridobi mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev.
Pri pripravi pravil šolskega reda so sodelovali starši in delavci
Centra za izobraţevanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava.
Pravila šolskega reda Centra za izobraţevanje, rehabilitacijo in
usposabljanje Vipava se uporabljajo od 1. 9. 2009 dalje.
…pa še to…
OBMOČJE ŠOLSKEGA PROSTORA
-
zgradba Centra,
notranje travnate in druge površine ob zgradbi.
POSLOVNI ČAS
Center posluje neprekinjeno 24 ur.
Zjutraj odpiramo Center ob 6.00 uri, zapiramo z nočnim
deţurstvom ob 21. uri. Za zunanje uporabnike je Center odprt do
21. ure.
URADNE URE
So vsak dan med 8.00 in 14.00 uro ter ob petkih pri pogovornih
urah po 13. uri ter med roditeljskimi sestanki in zborih staršev oz.
po individualnih razporedih zunanjih sodelavcev.
…pa še to…
ŠOLSKI KOLEDAR
Šolsko leto se prične z 2. septembrom 2013 in konča z 31.
avgustom 2014.
Obrazloţitev
DAN
DATUM
prostih dni in
drugih aktivnosti
ponedeljek
2. september 2013
ZAČETEK POUKA
ponedeljek - sreda 28. – 30. oktober
JESENSKE
POČITNICE
četrtek
31. oktober
DAN REFORMACIJE
petek
1. november
DAN SPOMINA NA
MRTVE
torek
24. december
POUK IN PROSLAVA
PRED DNEVOM
SAMOSTOJNOSTI IN
ENOTNOSTI
sreda
25. december
BOŢIČ
četrtek
26. december
DAN
SAMOSTOJNOSTI IN
ENOTNOSTI
petek - torek
27. – 31. december
NOVOLETNE
POČITNICE
sreda
1. januar 2014
NOVO LETO
petek
31. januar
ZAKLJUČEK 1.
OCENJ. OBDOBJA
petek
7. februar
POUK IN PROSLAVA
PRED SLOVENSKIM
KULTURNIM
PRAZNIKOM
sobota
8. februar
PREŠERNOV DAN
ponedeljek –
17. februar – 21.
ZIMSKE POČITNICE
…pa še to…
petek
ponedeljek
februar
21. april
nedelja
27. april
ponedeljek - sreda
28. - 30. april
četrtek - petek
petek
1. – 2. maj
13. junij
torek
24. junij
sreda
četrtek - petek
25. junij
26. junij – 29.
avgust
VELIKONOČNI
PONEDELJEK
DAN UPORA PROTI
OKUPATORJU
PRVOMAJSKE
POČITNICE
PRAZNIK DELA
ZAKLJUČEK 2.
OCENJ. OBDOBJA ZA
UČENCE 9. RAZREDA
ZAKLJUČEK 2.
OCENJ. OBDOBJA ZA
VSE UČENCE
DAN DRŢAVNOSTI
POLETNE POČITNICE
OCENJEVALNA OBDOBJA
Šolsko leto ima 2 ocenjevalni obdobji:
- prvo ocenjevalno obdobje traja od 2. septembra 2013 do 31.
januarja 2014,
- drugo ocenjevalno obdobje traja od 1. februarja 2014 do 24.
junija 2014.
CENTER ZA IZOBRAŢEVANJE, REHABILITACIJO IN
USPOSABLJANJE VIPAVA
Vojkova ulica 33, 5271 Vipava
E-pošta:
Internet:
[email protected]
www.cirius-vipava.si
Telefon: + 386 (5) 3655 200
Fax: + 386 (5) 3655 225
Davčna št.: 38503034
TRR: 01100-6030686361
Publikacijo sta pripravili: dr. Erna Ţgur in Duška Čakarmiš v
sodelovanju z vodji oddelkov.
Grafična zasnova in prelom: Lojze Adamič
Vipava, september 2013