POSVETOVANJE STROKOVNE IN ŠIRŠE JAVNOSTI O GRADITVI VERIGE HIDROELEKTRARN NA SREDNJI SAVI v Državnem svetu RS, sreda 22.06.2011 ob 10.00 uri Robert Kojc, Sektor za vode, MOP 22.6.2011, Ministrstvo za okolje in prostor RS IZHODIŠČA • “Sava je in združuje ljudi” • Ideja o energetski izrabi že iz časa industrijske revolucije … Dravska banovina • Kakovost Save in ohranjanje narave že v 70ih s podpisom sporazuma vseh takratnih občin, kasneje opredelitev zavarovanih območij v skladu z EU zakonodajo • Zagotavljanje obratovanja NEK (količinski parametri, tehnološki in naravovarstveni ter okoljski vidiki) • Uskladiti vidike energetske rabe, umeščanja v prostor, urejanja voda in ohranjanja narave ter varstva okolja IZKUŠNJE • Uspešen projekt • Koristen projekt za celotno Slovenijo • Pridobilo znanje in izkušnje glede umeščanja HE objektov v prostor (tehnične, okoljske, finančne) Pravne podlage • • • • • • • • • • • • Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije Zakon o prostorskem načrtovanju Zakon o varstvu okolja Zakon o vodah Uredba o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena Uredba o prostorskem redu Slovenije Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja Resolucija o nacionalnem energetskem programu Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save (ZPKEPS) Ur.l. RS, št. 42/2002, 121/2003, 20/2004-UPB1, 91/2007 Odločba o podelitvi koncesije (št. 329-00/98-15, z dne 9.11.2000), Koncesijska pogodba za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save (podpisana dne 8. 7. 2002 med koncedentom, Vlado Republike Slovenije in koncesionarjema, Savskimi elektrarnami Ljubljana d.o.o. ter Holdingom Slovenske elektrarne d.o.o.), Zakonu o ratifikaciji okvirnega sporazuma o savskem bazenu, protokola o režimu plovbe k okvirnemu Sporazumu o savskem bazenu in Sporazuma o spremembah in dopolnitvah okvirnega Sporazuma o savskem bazenu ter Protokola o režimu plovbe k okvirnemu sporazumu o savskem bazenu (MOSSB) Koncept celostnega urejanja prostora na območju HE na Savi • • • • • • • • • zagotavljanje vzdržnega in trajnostnega razvoja blažitev in prilagajanje klimatskim spremembam trajnostno in celostno upravljanje z vodnimi viri pridobivanje energije varovanje naselij pred poplavami in škodljivim delovanjem reke Save varovanje kmetijskih zemljišč pred vedno pogostejšimi sušami zagotavljanje vode za bogatenje nizkih pretokov in ohranjanje okoljske funkcije. vzpostavitev plovnosti reke Save do Brežic izboljšanje kakovosti bivanja okoljski cilj VD: dobro stanje voda površinske vode VODE podzemne vode reke jezera somornica obalno morje ekološko stanje DES in DKS voda (2015) kemijsko stanje elementi kakovosti za površinske vode biološki elementi ekološki potencial ekološko stanje (MPVT, UVT) (VT) največji hidromorfološki elementi fizikalno-kemijski elementi dober zmeren reke slab hidrološki režim •količina in dinamika vodnega toka •povezava s telesi podzemne vode kontinuiteta toka morfološke razmere •spreminjanje globine in širine reke •struktura in substrat rečne struge •struktura obreţnega pasu zelo slab zelo dobro dobro zmerno slabo zelo slabo načrtovalski pristop DPSIR izhodišča ukrepi (Responses) vplivi (Impacts) načrti upravljanja voda (2009, 2015, 2021, 2027) stanje (State) gonilne sile (Drivers) pritiski (Pressures) monitoring stanja voda stanje voda 2009 analiza obremenitev in vplivov nabor temeljnih ukrepov, trendov rabe in urejanja ter naravovarstvenih projektov ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev 2015 1,2,3 metodologija NUV 4 pomembne zadeve upravljanja voda dopolnilni ukrepi za preprečitev poslabšanja stanja drugi dopolnilni ukrepi pomembne obremenitve odstopanja od okoljskih ciljev (4.7) okoljski cilji NUV dopolnilni ukrepi (3) presoja naravnih razmer dopolnilni ukrepi za doseganje dobrega stanja voda (analiza stroškovne učinkovitosti) program stroškovno učinkovitih ukrepov (2) presoja sorazmernosti stroškov (ASK, ekonomska zmožnost) (1) presoja tehnične izvedljivosti izjeme pri doseganju okoljskih ciljev (4.4; 4.5) programi stroškovno učinkovitih ukrepov (VTPV, MPVT, UVT) ali bodo okoljski cilji doseženi? DA N E temeljni ukrepi ne bodo zadostovali temeljni ukrepi bodo zadostovali dopolnilni ukrepi temeljni ukrepi določitev dopolnilnih ukrepov izbor najbolj stroškovno učinkovitih PU (ASU) ali so stroški PU nesorazmerni? DA uveljavljanje izjem okoljskih ciljev program stroškovno učinkovitih ukrepov za OC 2015 N E korak 7: DT MPVT 4 (3) (a) določitveni test MPVT korak 7.1: Določitev obnovitvenih ukrepov za dosego DES da korak 7.2: Ali bodo imeli obnovitveni ukrepi pomembne vplive na posebno rabo? ne korak 7.3: Ali bodo imeli obnovitveni ukrepi pomembne vplive na širše okolje? ne da korak 8.1: Ali obstajajo druge moţnosti za doseganje koristnih ciljev razen fizičnih sprememb VT? korak 7: DT MPVT 4 (3) (b) ne da ne korak 8.2: Ali so druge moţnosti tehnično izvedljive? da ne korak 8.3: Ali so druge moţnosti boljša okoljska opcija? da da korak 8.4: Ali so stroški drugih moţnosti nesorazmerno visoki? ne korak 8.5: Ali druge moţnosti omogočajo doseganje okoljskega cilja DES? ne korak 8.6: Ali so razlog za nedoseganje okoljskega cilja DES fizične spremembe? da ne korak 9: Določitev MPVT Priprava vsebin za načrte upravljanja z vodami Naravno vodno telo da močno preoblikovana vodna telesa (4.3) odstopanja od okoljskih ciljev 4.7 Šifra VTPV Ime VTPV Predvidena nova preoblikovanja SI 1VT913 Sava Krško–Vrbina HE Brežice 2011 2014 SI 1VT913 Sava Krško–Vrbina HE Mokrice 2012 2015 SI1VT930 Predviden začetek Predviden gradnje zaključek gradnje Sava mejni odsek 1. s sektorskim planom mora biti izkazan javni interes, 2. iz sektorskega plana ali okoljskega poročila plana je razvidno, da se koristnih ciljev, ki bodo doseženi z novimi preoblikovanji zaradi tehnične neizvedljivosti ali nesorazmernih stroškov ni mogoče zagotoviti na drug način, ki je boljša okoljska možnost, 3. z DPN bo zagotovljeno, da se izvedejo vsi tehnično izvedljivi in sorazmerni ukrepi, da se ublažijo škodljivi vplivi na stanje voda, 4. s sektorskim planom, okoljskim poročilom plana ali DPN bo zagotovljeno, da se ne ogrozi uresničevanja okoljskih ciljev na drugih vodnih telesih na istem vodnem območju. OPROSTITVE NEDOSEGANJA CILJEV VODNE DIREKTIVE Člen 4.3 Člen 4.4, 4.5, 4.6 MPVT UVT IZJEME OKOLJSKIH CILJEV Člen 4.7 NOVA PREOBLIKOVANJA FIZIČNIH ZNAČILNOSTI Ob določenih pogojih je dovoljeno: · nedoseganje dobrega ekološkega stanja/ potenciala · neuspešno preprečevanje slabšanja stanja PODALJŠANJE ROKA ZNIŢANJE CILJEV ZAČASNO POSLABŠANJE ZARADI IZREDNIH DOGODKOV (suše, poplave) POSLEDICE NOVIH DEJAVNOSTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Ob določenih pogojih je dovoljeno neuspešno preprečevanje poslabšanja stanja iz zelo dobrega v dobro opombe • modrima oblačkoma po členu 4.7 se sedaj reče možnosti odstopanj od okoljskih ciljev • (tudi za MPVT in UVT se lahko uveljavlja znižanje ciljev in podaljšanje rokov) Odstopanja od okoljskih ciljev Se ob določenih pogojih lahko uveljavlja za posege / dejavnosti, • ki so načrtovani v prihodnosti in • ki poslabšajo stanje VT ali onemogočajo doseganje dobrega stanja / potenciala Odstopanja od okoljskih ciljev se lahko dovolijo samo v primeru, če so izpolnjeni spodaj navedeni pogoji iz Uredbe o podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta upravljanja voda (Uradni list RS, št. 26/06, 5/09) • Pogoj 1: Razlogi za določitev odstopanj od okoljskih ciljev so navedeni in utemeljeni. • Pogoj 2: Razlog nameravanih preoblikovanj je prevladujoč javni interes. • Pogoj 3: Ciljev, ki bodo doseženi z novimi preoblikovanji, zaradi tehnične neizvedljivosti ali nesorazmernih stroškov ni mogoče zagotoviti na drug način, ki je boljša okoljska možnost. • POGOJ 4: Zagotoviti je treba, da se ne ogrozi uresničevanje okoljskih ciljev pri drugih VT na istem VO in da se ne ogrozi uresničevanje ciljev drugih nacionalnih predpisov ali zakonodaje EU. • POGOJ 5: Zagotoviti je treba, da se izvedejo vsi tehnično izvedljivi in sorazmerni ukrepi, da se ublažijo škodljivi vplivi na stanje voda. Glede na osnutek uredbe o NUV in osnutek NUV, velja za bodoče posege v prostor sektorja energetika Vlada Republike Slovenije sprejme odločitev o odstopanju od doseganja okoljskih ciljev na VTPV v skladu s predpisi o vodah, če: • je z nacionalnim energetskim programom izkazan javni interes, • je iz nacionalnega energetskega programa oziroma celovite presoje vplivov tega programa razvidno, da koristnih ciljev, ki bodo doseženi z novimi preoblikovanji, zaradi tehnične neizvedljivosti ali nesorazmernih stroškov ni mogoče zagotoviti na drug način, ki je boljša okoljska možnost, • je z DPN in celovito presojo vplivov tega načrta oz. okoljevarstvenim soglasjem zagotovljeno, da se bodo izvedli vsi tehnično izvedljivi in sorazmerni ukrepi, da se ublažijo škodljivi vplivi na stanje voda in • je z nacionalnim energetskim programom, DPN, celovito presojo vplivov programa ali načrta oz. okoljevarstvenim soglasjem zagotovljeno, da se ne bo ogrozilo uresničevanja okoljskih ciljev na drugih VT na istem VO. Udeleženci v postopku načrtovanja in izvedbe HE • Postopek priprave DLN/DPN vodi MOP, Direktorat za prostor • Pobudnik in naročnik DLN/DPN je MG, Direktorat za energijo • Izdelovalec DLN/DPN: Savaprojekt d.d., Krško s podizvajalci (za vse DLN in DPN: Blanca, Krško, Brežice, Mokrice) • Izdelovalci strokovnih podlag • Investitorja načrtovanih ureditev v območju DLN/DPN: koncesionar in koncendent Spodnja Sava • Odsek na spodnji Savi med Vrhovim in Mokricami je v ekonomskem in energetskem smislu najbolj zanimiv. Morfologija terena omogoča sorazmerno ugodno gradnjo brez velikih posegov v okolje in vplivov na ostalo infrastrukturo. Zaradi bogatih vodonosnih stranskih pritokov Savinje in Krke pa so na tem odseku Save tudi najugodnejši hidrološki pogoji. • Na spodnjem odseku je bila leta 1993 zaključena gradnja 1. stopnje - HE Vrhovo. Sprejet občinski lokacijski načrt 1987. • Gradnja 2. stopnje, HE Boštanj je bila zaključena maja 2006. DLN je bil sprejet l. 1990. • Gradnja 3. stopnje, HE Blanca se je pričela januarja 2006 in je v fazi poskusnega obratovanja. DLN je bil sprejet l. 2005 • Gradnja 4. stopnje HE Krško se je pričela v prvi polovici 2007 in je v zaključnih fazah. DLN je bil sprejet l. 2006. • Za HE Brežice in HE Mokrice sta v pripravi DPN. DLN za HE Blanca • Uredba o DLN za HE Blanca je bila sprejeta 2005 in se nanaša na ureditve energetske, državne, vodne in lokalne infrastrukture, ki je potrebna za izgradnjo in delovanje HE Blanca. DLN za HE Krško • Uredba o DLN za HE Krško je bila sprejeta 2006 in se nanaša na ureditve energetske, državne, vodne in lokalne infrastrukture, ki je potrebna za izgradnjo in delovanje HE Krško. • Postopek čezmejne presoje še ni zaključen. R Hrvaška je sočasno s pripombami na DPN za HE Brežice v maju 2011 podala tudi pripombe v postopku čezmejne presoje za HE Krško DPN za HE Brežice • Postopek priprave DPN je v fazi priprave stališč do pripomb in predloge podane na javni razgrnitvi (iztekla se je 8. marca) in nadaljevanja postopka čezmejnih vplivov pa javni razgrnitvi v R Hrvaški (iztekla se je 9. aprila, zbrane pripombe so bile posredovane R Sloveniji sredi maja 2011). • Za dokončanje stališč je potrebno dopolniti strokovne podlage, ki se nanašajo na zaščito Krške vasi in Malenc pred poplavami. MOP DO se usklajuje z lokalno skupnostjo. • Sprejem Uredbe je predviden do konca leta 2011. • Poleg koncesionarja in koncedenta, ki sta investitorja energetske, državne, vodne in lokalne infrastrukture (v skladu z ZPKEPS), so v pripravo DPN in kasnejšo izvedbo nekaterih ureditev vključeni tudi drugi investitorji, ki so v skladu z ZPNačrt podali svoje razvojne potrebe (občini Krško, Brežice, MOP Direktorat za okolje, MzP…) • Razmejitev financiranja bo določena v uredbi o DPN. • okoljska ocena: DPN je sprejemljiv ob izvedbi omilitvenih ukrepov za ohranjanje vrst in habitatnih tipov. DPN za HE Mokrice • Postopek priprave DPN je v fazi izdelave strokovnih podlag in dop. osnutka DPN. • Manjka pobuda MzP za obvoznico Brežice in smernice Direktorata za pomorstvo. • Usklajevanje nadomestnih in omilitvenih ukrepov za področje varstva narave. • Javna razgrnitev v RS: ko bo izdelan dopolnjen osnutek DPN ter OP in ko bo Sektor za CPVO lahko izdal pozitivno mnenje o ustreznosti okoljskega poročila • Predlog DPN je lahko pripravljen v pol leta po končani javni razgrnitvi. • Sprejem uredbe o DPN na Vladi pa je vezan na zaključek presoje čezmejnih vplivov; postopek vodi DzO. Tudi v RH mora biti izvedena javna razgrnitev in pridobljeno mora biti stališče RH, ki le-to veže zaključek postopka čezmejnih vplivov za HE Krško. Le-ta še ni zaključen. • Poleg koncesionarja in koncedenta, ki sta investitorja energetske, državne, vodne in lokalne infrastrukture (v skladu z ZPKEPS), so v pripravo DPN in kasnejšo izvedbo nekaterih ureditev vključeni tudi drugi investitorji, ki so v skladu z ZPNačrt podali svoje razvojne potrebe (občina Brežice, MzP…). • Razmejitev financiranja bo določena v uredbi o DPN. DPN za HE na srednji Savi 1/2 • MOP DzP je junija 2009 prejel pobudo MG DE za načrtovanje zadnjih 3 HE na srednji Savi (Renke, Trbovlje, Suhadol). Pobuda se sklicuje na »Uredbo o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadolega« in odločbo o imenovanju koncesionarja HSE. Koncesijske pogodbe koncesionar še nima sklenjene. • MOP DzP je po proučitvi pobude pričel s pripravo sklepa o začetku priprave DPN za zadnje 3 HE na srednji Savi. • V l. 2009 je MOP (DzO) pristopil k pripravi Uredbe o spremembi »Uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadolega«. DzP je zato pripravo sklepa o začetku priprave DPN za zadnje 3 HE ustavil in čakal, da bo sprejeta nova uredba. DPN za HE na srednji Savi 2/2 • Oktobra 2010 je DzP začel pripravljati sklep o pripravi DPN, na podlagi sedaj veljavne uredbe in DzP po postopku, ki ga določa novi zakon ZUPUDPP. • Pred sprejetjem sklepa o pripravi DPN je treba opraviti še naslednje aktivnosti: • dopolniti obstoječo pobudo (MG DE in investitor HSE) • uskladiti pobudo z DzP • zbrati smernice vseh nosilcev urejanja prostora (DzP) • izdelati analizo smernic in pripraviti osnutek sklepa (DzP, investitor, nosilci urejanja prostora) • sklicati in izvesti prostorsko konferenco (DzP in nosilci urejanja prostora) • usklajen sklep o pripravi DPN posredovati v sprejem Vladi RS. OKOLJSKA OCENA glede srednje Save • Veriga HE na spodnjem delu srednje Save na odseku od Jevnice do Suhadol je sprejemljiva ob izvedbi omilitvenih ukrepov (ocena C). Sava ni v Natura 2000 območju, čeprav je predlagano podaljšanje območja Natura območja SCI Sava-Medvode-Kresnice do Kresnic. Vzdolž območja se pojavljajo naravovarstveno pomembni rečni in obrečni habitatni tipi ter ogrožene oz. zavarovane živalske in rastlinske vrste. Zaradi razsežnosti posegov in s tem izgub habitatov bo prišlo do zmanjšanja gostote posameznih populacij vrst ali celo do izumrtja nekaterih lokalnih populacij, predvsem vodnih organizmov. PREDLOG ZAKONA O POGOJIH KONCESIJE ZA IZKORIŠČANJE ENERGETSKEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE Poglavitne rešitve predloga zakona se nanašajo predvsem na: • • • • • • • • ustrezno razmejitev objektov energetske ureditve ter objektov vodne, državne in lokalne infrastrukture ter financiranja njihove izvedbe, skladno z zakonom, ki ureja vode in energetskim zakonom. določitev elementov za izračun višine vodnega povračila ter začetka njegovega plačevanja navedbo nove, minimalne višine plačila za koncesijo za rabo vode v odvisnosti od pričetka proizvodnje električne energije (glede na izdano uporabno dovoljenje oz. odločbo o poskusnem obratovanju) ureditev odplačnosti oziroma neodplačnosti ustanovitve stvarnih pravic v zvezi s koncesijo ter obveznost plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter drugih predpisanih dajatev rešitve v zvezi s pridobivanjem zemljišč vprašanja v zvezi s financiranjem vzdrževanja in izvedbe predmetne infrastrukture ter vprašanja v zvezi s povračilom škode zaradi ureditve infrastrukture zaradi izvedbe objektov in naprav koncesije pregledno financiranje izvedbe vodne, državne in lokalne infrastrukture, v skladu z načelom enotnosti proračuna ureditev statusa Infre ter njenega statusa po zaključku ureditev za hidroelektrarno Krško z ustrezno spremembo njenega statuta, in sicer tako, da se preoblikuje v notranjega izvajalca države za izvajanje nalog vodenja investicijskih projektov na področju vodne in druge državne infrastrukture EU Podonavska strategija Navdih za EU: Strategija za Baltik (regionalni pristop) razlog: večja učinkovitost investiranih sredstev Aktivnosti: - konzultacijski proces feb- junij 2010, - dec. 2010 sprejme EK, - junija 2011 EP; Bistvo: a) definiranje čezmejnih infrastrukturnih ureditev b) URADNI čezmejni konsenz c) možnost virov od 2014 (NFP EU) DS je RAZVOJNA strategija – okoljski steber DRBMP/NUV EU DS 1. Slovenija (z Avstrijo in Romunijo) je vodilna država v ICPDR za povezovanje izvajanja NUV z HE rabami in večnamenskimi ureditvami 2. Akcijski načrt (DS): Sava RB/Pilotni projekt Krško – Zagreb 3. Glavni namen projekta Krško – Zagreb “zapolnitev vrzeli”: a) raziskav b) načrtovanja c) izvedbe projektov “Projekt Krško- Zagreb” Poudarek: a) bilateralna usklajenost (RS – RH) b) subregionalna (MKSB) c) regionalna (ICPDR) HVALA ZA VAŠO POZORNOST