IZDELAVA VZORČNIH PRIMEROV DRŽAVNIH PROSTORSKIH
NAROČNIK REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Langusova 4 I 1535 LJUBLJANA IZDELAVA VZORČNIH PRIMEROV DRŽAVNIH PROSTORSKIH NAČRTOV V DIGITALNI OBLIKI I. Tehnična priporočila IZVAJALCA LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. Ljubljanska cesta 76 I 1230 Domžale Prostorsko načrtovanje Aleš Mlakar s.p. Pokopališka ulica 5 I 1000 Ljubljana Domžale, november 2013 PROJEKT IZDELAVA VZORČNIH PRIMEROV DRŽAVNIH PROSTORSKIH NAČRTOV V DIGITALNI OBLIKI FAZA KONČNO POROČILO VSEBINA PROJEKTA IZDELAVA VZORČNIH PRIMEROV DRŽAVNIH PROSTORSKIH NAČRTOV V DIGITALNI OBLIKI I. Tehnična priporočila NAROČNIK REPUBLIKA SLOVENIJA, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Langusova 4, 1535 LJUBLJANA ŠTEVILKA PROJEKTA 1066 IZDELOVALEC Locus d.o.o., Ljubljanska cesta 76, 1230 Domžale VODJA PROJEKTA doc.dr. Aleš Mlakar, univ.dipl.inž.kraj.arh. Leon Kobetič, univ.dipl.inž.grad. STROKOVNA SKUPINA Tomaž Kmet, univ.dipl.inž.arh. Metka Jug, univ.dipl.inž.kraj.arh Nina Zenkovič, univ.dipl.rač. in inf. Klemen Ponikvar Iztok Perpar DATUM Domžale, november 2013 Kazalo 1 UVOD .........................................................................................................................................1 1.1 OPIS STANJA ..................................................................................................................................... 1 1.2 NAMEN NALOGE ................................................................................................................................ 1 2 TEHNIČNA PRIPOROČILA ............................................................................................................3 2.1 FORMALNA IN NEFORMALNA OBLIKA DIGITALNIH PODATKOV DPN............................................................. 3 2.2 FORMATI ZAPISA DIGITALNIH PODATKOV DPN........................................................................................ 4 2.3 PROGRAMSKA OPREMA ...................................................................................................................... 9 2.4 VSEBINE DELOV DPN V DIGITALNI OBLIKI ............................................................................................. 10 2.5 VSEBINE IN ZAPISI ATRIBUTNIH PODATKOV GEOINFORMACIJSKIH SLOJEV .................................................... 10 2.6 PODATKI DPN V AKTIVNI VEKTORSKI OBLIKI.......................................................................................... 10 2.7 DATOTEČNA STRUKTURA SHRANJEVANJA DIGITALNIH PODATKOV DPN...................................................... 15 2.8 NAČIN PRIPRAVE DIGITALNIH PODATKOV DPN...................................................................................... 29 3 PRIPOROČILA ZA NADALJNJE DELO ........................................................................................... 49 3.1 NADALJNJE AKTIVNOSTI V OKVIRU GRADNJE PROSTORSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ............................. 49 3.2 UREDITEV PREHODNEGA OBDOBJA...................................................................................................... 49 3.3 NAČIN (PRE)UREDITVE OBSTOJEČE BAZE DPN....................................................................................... 49 4 VIRI .......................................................................................................................................... 51 Uvod 1 UVOD 1.1 Opis stanja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (v nadaljevanju: MzIP), ki je pristojno za vodenje državnih prostorskih načrtov (v nadaljevanju: DPN), ugotavlja, da se, kljub različnim priporočilom in navodilom glede vsebine in oblike DPN, načrti izdelujejo zelo raznoliko. Najbolj očitne so razlike v oblikovni zasnovi grafičnih prikazov v vseh fazah postopka in v digitalni obliki grafičnega dela. To pa pomeni, da morajo posamezni deležniki (nosilci urejanja prostora, občine, upravni organi, prostorski načrtovalci, javnost) v procesu priprave in uporabe prostorskih aktov vložiti več energije v razumevanje posameznih vsebin DPN. Predvsem je problematična priprava: neenotna priprava pobud, analize smernice in študije variant, kar zahteva poglabljanje deležnikov v strukturo vsakega projekta posebej; uporaba podatkov iz DPN za pripravo drugih DPN; Projektne dokumentacije na podlagi sprejetega DPN; Občinskih prostorskih načrtov (OPN), tako pri povzemanju DPN v OPN, kakor tudi pri načrtovanju prostorskih ureditev lokalnega pomena kadar to posega v območje DPN. Poseben problem predstavlja tudi uporaba različnih geodetskih podlag (starost, kvaliteta, položajna natančnost). Še posebej je v tem kontekstu problematična uporaba podatkov zemljiškega katastra. Prav tako se kaže potreba po poenotenju digitalne oblike vseh delov DPN. Raznoliki DPN namreč ne omogočajo kvalitetne vključitve digitalnih podatkov DPN v državni prostorski informacijski sistem. V ta namen je MzIP pripravilo: Priporočila za pripravo digitalnih podatkov o pravnem stanju v prostoru na podlagi državnih prostorskih načrtov in podatkov o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora (julij 2008, dop. januar 2009) Vsebinska in oblikovna navodila za pripravo povzetka za javnost (junij 2004) Navodila za obravnavo pobud v postopku po 43. členu Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor‐ ZUPUDPP (oktober 2012) MzIP ugotavlja, da zgolj tehnična pravila, ki so namenjena le določitvi digitalne oblike, niso dovolj za zagotavljanje ustrezne stopnje standardizacije DPN v vseh oblikah. Z DPN se namreč v prostor umeščajo različne ureditve državnega pomena. Vse te ureditve je nemogoče standardizirati na podlagi skupnih standardov, saj je potrebno zadostiti vsem (velikokrat zelo podrobnim) sektorskim potrebam po prikazu določenih ureditev v prostoru. Edini način izboljšanja prakse je, da se poleg tehničnih pravil, ki določajo splošna pravila digitalnega prikaza ureditev v prostoru, izdelajo tudi priporočila z vzorčnimi primeri za posamezne ureditve. S tem se postopoma optimizira (in ne standardizira) izdelavo DPN ter olajša ter zagotovi bolj tekoče vodenje procesov na področju urejanja prostora in graditve. 1.2 Namen naloge Namen naloge je optimalno poenotenje vsebine, prikaza in digitalne oblike DPN ter spremljajočih gradiv. Poenotenje pa naj ne predstavlja obvezno predpisovanje vsebine ter grafične in digitalne oblike, ki bi načrtovalcem povzročale veliko dodatnega dela ali tehnološke zaplete, ampak naj se predvsem pripravijo ustrezna priporočila, ki bodo načrtovalcem pomagala pri usmeritvam za bolj 1I57 Izdelava vzorčnih primerov državnih prostorskih načrtov v digitalni obliki poenoteno pripravo ključnih načrtovalskih aktivnosti. Namen naloge torej ni pripraviti predpisa, ki bi normativno urejal materialno in digitalno obliko DPN, ampak priporočila, ki služijo postopni izboljšavi analogne in digitalne oblike DPN. Prvotna ideja je bila pripraviti vzorčni primer DPN za posamezno fazo, kar pa se je tokom projekta izkazalo kot premalo uporaben pristop. Zato sta se v okviru projekta »Izdelava vzorčnih primerov državnih prostorskih načrtov v digitalni obliki« pripravila dva dela poročila in sicer: Tehnična priporočila ‐ Priporočila za pripravo DPN v digitalni obliki. Vsebinska in oblikovna priporočila ‐ Priporočila za izdelavo grafičnega dela posameznih vsebin DPN Pričujoče gradivo obsega prvi del poročila, torej tehnična priporočila, katerih ključni namen je, ob upoštevanju vsebinskih in oblikovnih priporočil, pripraviti osnovo za formalizirana tehnična navodila za izdelovalce DPN. S tehničnimi priporočili so predlagani: Formati digitalnih zapisov za formalno in neformalno obliko zapisa DPN; Programska oprema za pripravo DPN v digitalni obliki; Vsebine delov DPN v digitalni (vektorski in rastrski) obliki; Vsebine in zapisi atributnih podatkov; Podatki DPN v aktivni vektorski obliki; Datotečna struktura shranjevanja digitalnih podatkov DPN; Način priprave digitalnih podatkov DPN. Drugi del poročila, vsebinska in oblikovna priporočila, so zasnovana na način, da jih je možno uporabiti kot prilogo tehničnim navodilom. 2I57 Tehnična priporočila 2 TEHNIČNA PRIPOROČILA Tehnična priporočila so priporočila za prikaz podrobne tehnične oblike podatkov oziroma postopkov, kot so logični in fizični model podatkovne baze, klasifikacijske sheme, pravila za identifikatorje, obvezni in priporočeni standardi, podrobnosti časovnih opredelitev in podobno. V nadaljevanju so podana izhodišča za prenovo tehničnih pravil za pripravo DPN. Trenutno veljavna tehnična pravila se spremenijo in dopolnijo glede naslednjih vsebin: formalna in neformalna digitalna oblika DPN vsebine delov DPN v digitalni obliki digitalnih zapisov znotraj‐ in zunaj‐okvirnih vsebin formatov zapisa digitalnih podatkov vsebine in zapisa atributnih podatkov geoinformacijskih slojev zapisov map in datotek načina priprave digitalnih podatkov priporočil glede uporabe programske opreme 2.1 Formalna in neformalna oblika digitalnih podatkov DPN Status pravno veljavnega akta ima tiskano gradivo DPN (analogna oblika). Uredba o prostorskem informacijskem sistemu (Uradni list RS št. 119/2007; v nadaljevanju: Uredba o PIS) opredeljuje pojme formalne in neformalne digitalne oblike prostorskih podatkov: formalna digitalna oblika je v obliki formalizirane podatkovne baze pripravljen prostorski akt ali drug dokument oziroma njegov del, ki se za grafični del prostorskega akta oziroma drugega dokumenta praviloma pripravi v vektorski obliki, za tekstualni del pa v obliki relacijskih tabel. Iz te oblike se pripravi neformalna digitalna oblika akta ali dela akta na avtomatiziran način brez ročnih posegov; neformalna digitalna oblika akta ali drugega dokumenta se pripravi v obliki besedila ter slik, ki ne omogočajo bistvenega nadaljnjega procesiranja in jih je mogoče izpisati in/ali izrisati na papir brez ročnega dodelovanja v identični vsebini in obliki, kot jo ima analogna oblika pravno veljavnega akta, in sicer z običajnimi računalniškimi orodji in napravami, praviloma z uporabo odprtih standardov. Smiselno enako mora veljati tudi za prikaz in pregledovanje neformalne digitalne oblike akta na zaslonu računalnika. Glede na določbe Uredbe o PIS je razumeti, da formalna digitalna oblika v primeru grafičnega dela DPN predstavlja risbe oziroma načrte v vektorskem zapisu. Format zapisa je pogojen s programsko opremo v katerem je grafični del načrta pripravljen. Praviloma je to Autodesk Autocad, format zapisa pa je .DWG. Pripravo formalne oblike grafičnega dela DPN pa bi omogočala tudi druga CAD programska oprema. S CAD programsko opremo bi bilo mogoča izvedba pogoja, da se iz formalne digitalne oblike pripravi neformalna digitalna oblika akta ali dela akta na avtomatiziran način brez ročnih posegov. V skladu z Uredbo o PIS je kot formalna digitalna oblika najbrž mišljen tudi zapis v vektorske geoinformacijske sloje z atributnimi podatki (npr. shape ‐ SHP). Vendar pa v primeru DPN na podlagi teh slojev praktično ni mogoče zagotoviti pogoju, da se iz formalne digitalne oblike pripravi neformalna digitalna oblika akta ali dela akta na avtomatiziran način brez ročnih posegov. 3I57 Izdelava vzorčnih primerov državnih prostorskih načrtov v digitalni obliki V skladu z Uredbo o PIS neformalna digitalna oblika zagotavlja identičnost digitalne in analogne oblike. Za uporabo v uradnih postopkih in zaradi pravne veljavnosti analogne oblike je identičnost analogne in digitalne oblike izjemno pomembna. Zato je potrebno s tehničnimi pravili v postopkih priprave digitalnih podatkov DPN zadostiti pogoju, da digitalni zapis pravno veljavnega akta ne omogoča bistvenega nadaljnjega procesiranja in da je je mogoče iz te digitalne oblike pripraviti izpis in/ali izris na papir brez ročnega dodelovanja v identični vsebini in obliki, kot jo ima analogna oblika pravno veljavnega akta. Smiselno bi bilo določiti, katere vsebine DPN v digitalni obliki se lahko v uradnih postopkih uporablja kot uradno obliko pravno veljavnega akta in katere vsebine v digitalni obliki zgolj kot spremljajoče interpretacijsko gradivo. 2.2 Formati zapisa digitalnih podatkov DPN 2.2.1 Odprti formati (ang. »Open Formats«) ‐ splošno Odprti format je digitalni format z javno objavljeno specifikacijo, kar omogoča uporabo oz. lastno implementacijo vsakomur brez omejitev. Odprte formate praviloma uporabljajo ponudniki brezplačnih programskih rešitev, zaradi razširjenosti pa tudi komercialni ponudniki aplikacij. Ena izmed bolj pogostih skrbi, ki se pri uporabnikih porajajo ob odprtih formatih je skrb, da bo odprti format manj kvaliteten od podobnih komercialnih formatov, katere vzdržujejo in razvijajo velika informacijska podjetja kot so Microsoft, Adobe, Apple, ipd.. Vendar pa za standardizacijo, vzdrževanje in posodabljanje odprtega formata v večini primerov skrbijo temu namenjene strokovne organizacije (ang. »SDO – Standards developing organization«), ki v sodelovanju z univerzami skrbijo, da format ostaja kompatibilen z novo nastalimi aplikacijami, operacijskim sistemi, internetnimi brskalniki, protokoli, ipd.. Univerze so poleg večjih podjetij in javne uprave tudi najbolj pogosti uporabniki odprtih formatov in zastonjskih aplikacij, kar pomeni veliko število uporabnikov na najrazličnejših področjih, posledica česar je, da se odprti formati pogosto ustoličijo kot »de‐facto« standard. Odprti format ima številne prednosti. Najbolj očiten med njimi je seveda ta, da v večini primerov lahko z njim delamo brez da bi morali kupiti aplikacijo, ampak lahko uporabljamo zastonjsko (ang. »Freeware«) ali cenejšo aplikacijo. Druga prednost je, da lahko z ustreznim znanjem sami izdelamo ali priredimo aplikacijo po lastnih potrebah. Ni redek pojav, da se zaradi velikega števila uporabnikov odprtokodni formati posodabljajo hitreje, kot njihove komercialno podprte različice. Pogosto se odprti format, ali zastonjske aplikacije razvijejo kot posledica previsokih cen ali celo nekvalitetnih, neustreznih komercialnih rešitev in nudijo zastonjsko alternativo. Včasih pa kak format, ki je bil komercialen postane odprt (npr. iztečena patentna pravica), poznamo pa tudi primere, kjer je praktično edini standard odprti format. Primer slednjega bi bil XML, HTML, GIF, PHP, ZIP (starejše verzije), JPEG 2000, ipd.. Odprti formati in zastonjske aplikacije pokrivajo praktično vse računalniške dejavnosti, razen res najbolj specifičnih ali zahtevnih področij. Od zaščite pred virusi, sistemov varnostnih kopij, internetnih brskalnikov, kompresije datotek, urejanja dokumentov, multimedijska dela, ipd… In kot zanimivost, ekstremni primeri so OpenOffice, ki konkurira Microsoft Office ali Linux, ki konkurira celo operacijskemu sistemu Windows. 4I57 Tehnična priporočila 2.2.2 DWF (Design Web Format) format DWF je format, ki ga je razvilo podjetje Autodesk za učinkovito distribucijo podrobnih grafičnih design podatkov in za namene pregledovanja ali tiskanja. Kot tak format seveda ni nadomestek DWG datotekam, ampak samo komplement, ker omogoča pregled grafičnih izdelkov brez zahteve po inštaliranem programu AutoCAD (in primernemu znanju uporabe), ali vezave na operacijski sistem, strojno opremo, ipd… Ker je bil format razvit specifično za namen tehnične grafike in zaradi razširjenosti Autocad programske opreme, je imel sprva DWF format veliko prednosti pred ostalimi formati za izmenjavo grafičnih datotek. Vendar se stanje skozi čas spreminja, primarno zaradi razvoja na formatu PDF. 2.2.3 PDF (Portable Document Format) format Glavni razlog za nastanek PDF formata je bila potreba po izmenjavi tekstovnih dokumentov in zelo rudimentarnih slik (ang. »inline images«), med različnimi operacijskimi sistemi in celo računalniškimi platformami. Sčasoma se je razvil v enega izmed najbolj razširjenih formatov za tekst in funkcionalnost katero omogoča, raste iz leta v leto, še danes. Tako je sčasoma dobil tudi zmožnost dela s pravimi rastrskimi slikami in vektorsko grafiko. Vektorsko lahko prikazuje od ravnih črt, do Bezirjevih krivulj, kar pomeni da lahko prikazuje večino možnih oblik. Rastrske slike pa lahko kompresira med drugim z JPXDecode filtrom, ki bazira na JPEG2000 standardu, kar pomeni da omogoča opcijo visoke kompresije z izgubo (ang. »lossy«) ali brez izgube kvalitete (ang. »lossless«), kjer lahko razmerje med njima nastavljamo sami in se tako odločimo za izbiro med večjo ali manjšo kvaliteto in posledično določimo tudi primerno velikost datoteke (večja kompresija pomeni manjšo velikost in slabšo kvaliteto; manjša kompresija pa vice versa). 2.2.4 Geospatial PDF Geospatial PDF format sedaj podpira tudi opcijo prikaza mape, oz. zemljevida, ki je georeferenciran. V praksi to pomeni da poznamo zemljepisno dolžino in širino poljubne točke na zemljevidu v danem koordinatnem sistemu, lahko vklapljamo in izklapljamo poljubne sloje, vidimo vpisane atributne podatke grafičnih elementov (dolžine cest, število prebivalcev v mestu, ipd.), pišemo poizvedbe (ang. query) in označujemo posamezne elemente na zemljevidu. Tako bi na primer lahko za poljubni vektorski sloj pridobili primerne ortofoto posnetke, in jih pravilno prekrili z vektorskim slojem. Problem tukaj je, da AutoCAD tega izvoza neposredno še ne omogoča. Na trgu sicer obstaja programska oprema, ki takšne transformacije omogoča. Npr. program Global Mapper lahko uvozi DWG datoteko in jo izvozi kot georeferenciran PDF: Tudi s programom Acrobat X Pro lahko delamo z DWG datotekami,: Težava je, da sta oba programa zahtevna in nista zastonjska. Georeferenciran PDF lahko dobimo neposredno iz ArcMap programa (med drugimi) in ni izključeno, da ne bo opcija omogočena v prihodnjih verzijah programa AutoCAD Map. 2.2.5 Primerjava DWF in PDF formata Ker je bil format DWF razvit za specifičen namen ‐ torej distribucijo, tiskanje in možnost hitrega prikaza bogatih in kompleksnih design dokumentov (kamor spadajo tudi DPN‐ji) v zastonjskem prikazovalniku, je bil dolgo časa za tovrstne naloge privzeta in najbolj smiselna izbira. Format PDF primarno seveda ni bil mišljen za takšno uporabo, ampak se je zaradi konstantnega razvoja, prilagajanja novo nastalim tehnologijam in standardom ter dodajanjem novih možnosti razvil v najbolj razširjen format za izmenjavo. V primerjavi z DWF formatom, PDF format danes pokriva vse pomembne uporabnosti, s tem da je neprimerno bolj razširjen, poznan uporabnikom in dostopen za praktično vse obstoječe operacijske sisteme in naprave. 5I57 Izdelava vzorčnih primerov državnih prostorskih načrtov v digitalni obliki PDF omogoča delo tako z vektorskimi, kot tudi z rastrskimi slikami. Odpravljen je problem pretirane velikosti datotek, ki vsebujejo večje slik. Z integracijo standarda JPEG 2000, PDF omogoča, da si sami določimo razmerje med kvaliteto in velikostjo slike za razliko od prej, ko je PDF format podpiral samo rudimentarne tehnologije kompresiranja slik. Seveda pa obstaja tudi opcija kompresije brez kakršnihkoli izgub izgub (ang. »lossless«), ampak je posledično kompresija datoteke primerno slabša. AutoCAD od verzije 2007 naprej inherentno omogoča izvoz ali v en sam »multi‐page« PDF, ali v več »single‐page« PDF dokumentov, kar omogoča bolj učinkovito delo z sloji. Seveda lahko izberemo kateri sloji so objavljeni (ang. »pubilsh«) in kateri ne. Določene prednosti formata DWF pred PDF še vedno obstajajo, a so za potrebe dela na DPN‐jih manj pomembne. Takšna prednost je na primer možnost dela z resolucijo 2.147.483.648 dpi (kar je za potrebe prikaza DPN pretirano), paleta dodatnih opcij za delo z 3D modeli, hiperlinki, ipd. Daleč največja prednost formata PDF pa je izjemna razširjenost. Kot posledica tega, format PDF zna uporabljati praktično vsak računalniški uporabnik in hkrati skoraj nimamo računalnika, operacijskega sistema ali naprave, ki ne bi imela na voljo nekega PDF pregledovalnika. Tako dobra razširjenost pa seveda pomeni tudi hitro integracijo novejših tehnologij, kar lahko vidimo pri novih operacijskih sistemih Android, iOS, ipd., ki že imajo primerne pregledovalnike PDF datotek. Podobno velja tudi za starejše ali bolj alternativne operacijske sisteme, kot so Unix, Linux, Sun Solaris, ipd., kjer so na voljo zastonjski PDF pregledovalniki. DWF format ima v tem pogledu manj opcij. Seveda obstajajo primerni zastonjski pregledovalniki, kot sta Autodesk DWF Viever in Autodesk Design Review (razvoj slednjega je opuščen), ampak sta neprimerno manj razširjena kot PDF pregledovalniki, kar seveda pomeni dodaten čas in zahteve po inštalaciji novega programa in manj izmenjave znanj med uporabniki, kar posledično pomeni tudi čas in stroške za uvajanje. Predlagamo, da se formate zapis digitalnih podatkov DPN uporabljajo le odprti formati. Do sedaj se je v tehničnih navodili zahtevala oddaja vsebin DPN v neformalni digitalni obliki v .DWF formatu in izjemoma v .PDF formatu. Predlagamo, da se oddajanje gradiv v .DWF formatu opusti in zahteva oddaja gradiv v .PDF formatu. 2.2.6 TIFF (Tagged Image File Format) format TIFF format je primarno namenjen hranjenju slik in je zaradi dobre razširjenosti danes integriran v večino programov, ki delajo z multimedijsko vsebino. Od preprostih programov (npr. Microsoft Paint), do zmogljivih programov (npr. Adobe Photoshop), pa do urejevalnikov besedil (npr. Microsoft Office Word). TIFF format je bil v preteklosti problematičen zaradi manjkajoče standardizacije. Stanje se je izboljšalo, ko je format prevzelo podjetje Adobe in uredilo z specifikacijo »TIFF 6.0«. TIFF je izjemno fleksibilen in prilagodljiv format in ni enolično določen, kot npr. *.jpeg ali *.txt datoteka. TIFF datoteka lahko namreč vsebuje sliko kompresirano z metodo JPEG (»lossy«) z metodo LZW (»lossless«), lahko vsebuje rudimentarno vektorsko sliko (ne zmore prikazati toliko podrobnosti kot PDF), lahko vsebuje sliko brez kompresije, ipd. Glavna prednost TIFF pred JPEG je hkrati tudi razlog, zakaj je TIFF format praktično standard pri oblikovalcih, arhitektih, ipd. Zaradi opcije kompresije brez izgub, lahko poljubno sliko večkrat obdelamo in zakompresiramo, brez da bi v procesu izgubili kvaliteto. Če bi isto sliko zakompresirali z »lossy« metodo (recimo JPEG), bi z vsako nadaljno kompresijo potencialno izgubili več podrobnosti. Porabili bi manj prostora, kar je razlog zakaj se je JPEG format razširil, kjer je to relevantno, recimo na internetu. 6I57 Tehnična priporočila V osnovi to pomeni, da TIFF ohrani vse relevantne prednosti formata JPEG, s tem da je zaradi specifičnih potreb izdelave visoko ločljivostnih dokumentov bolj primeren. TIFF format zagotavlja digitalni zapis, ki ne omogoča bistvenega nadaljnjega procesiranja. TIFF format tudi omogoča pripravo izpisa in/ali izrisa na papir brez ročnega dodelovanja v identični vsebini in obliki, kot jo ima analogna oblika pravno veljavnega akta. Georeferenciranje TIFF datotek Georeferenciran TIFF je (praviloma) par istoimenskih datotek, kjer je v osnovni datoteki shranjena vsebina (slika), v pomožni georeferenčni datoteki (angl. external world file) pa informacije o položaju v prostoru – geolokacija. Za format TIFF sta to: datoteka s pripono ».TIFF« in geolokacijska datoteko s pripono ».TFW« (angl. world file for TIFF‐image), Geolociranje rastrskih slojev (npr. slojev v TIFF formatu) se torej izvede preko t.i. geolokacijske datoteke (ang. World File). World datoteka je dodatna tekstovna datoteka s katero se rastrskemu sloju dodatno, v šestih vrsticah, poda potrebne dodatne informacije za georeferenciranje in prikaz rastrskih slik v prostoru. Končnica TFW tehnično ni sama svoj format, ampak je navadna textovna datoteka (ang. »plain text«), katero lahko odpremo z poljubnim urejevalnikom besedila. Vsaka geolokacijska datoteka ima 6 vrstic z informacijami, in sicer: PRIMER 0.50 0.00 0.00 ‐0.50 500000.25 119999.75 OPIS ← velikost piksla v X osi glede na razmerje merske enote/pixel ← zasuk okoli X‐osi (praviloma ga ni oziroma je 0) ← zasuk okoli Y‐osi (praviloma ga ni oziroma je 0) ← velikost piksla v Y osi glede na razmerje merske enote/pixel ← Y‐koordinata sredine leve zgornje celice rastra (angl. easting coordinate) ← X‐koordinata sredine leve zgornje celice rastra (angl. northing coordinate) Sama oznaka TFW izvira iz dogovora, da se končnici TIFF odstrani srednjo črko, in na koncu doda 'W', tako da program s katerim delamo (npr. AutoCAD, ArcGIS) avtomatsko ve, katere informacije bodo vsebovane v datoteki. TFW datoteka ne vsebuje koordinatnega sistema (ta podatek je shranjen drugje, npr. pri ESRI‐ju v datoteki .prj), ampak informacije, ki programu povedo kako mora locirati, rotirati in raztegniti sliko, da bo ustrezno prikazana v prostoru. GeoTIFF Informacije o geolokaciji so v nekaterih različicah formatov (npr. GeoTIFF) lahko shranjene tudi v glavi osnovne datoteke (angl. internal tags). GeoTIFF je javni metapodatkovni standard (public domain metadata standard), ki omogoča, da se podatki o georeferenciranju TIFF datoteke zapišejo neposredno v TIFF datoteko. Dodatni georeferenčni podatki lahko obsegajo projekcijo, koordinatni sistem, elipsoide, datume, ipd. 7I57 Izdelava vzorčnih primerov državnih prostorskih načrtov v digitalni obliki Predlagamo, da se zaradi lastnosti TIFF formata, ki zagotavlja pripravo izpisa in/ali izrisa na papir brez ročnega dodelovanja v identični vsebini in obliki, kot jo ima analogna oblika pravno veljavnega akta, ta format uporablja za prikaz grafičnega dela DPN. TIFF format skupaj z geolokacijo (TFW datoteka) omogoča neposredno uporabo v prostorskem informacijskem sistemu in povezavo (pregledovanje) z drugimi prostorskimi zbirkami podatkov. Predlagamo, da se uporabi resolucija 600x600 dpi z LZW kompresijo podatkov. 2.2.7 SHP (Shapefile) format Shapefile je podatkovni vektorski format, ki se uporablja za geoinformacijske sisteme in programe. Lasti si ga podjetje ESRI in je v velikem delu odprt format, kjer lahko zaradi odprtih specifikacij SHP datoteke uporabljamo z programi katere je razvil ESRI, pa tudi ostalimi uveljavljenimi GIS programi. V osnovi format hrani vektorske podatke o geometričnih lokacijah in pripadajočih atributih, medtem ko topoloških informacij ne more hraniti. Na najnižjem nivoju vsebuje zapise o točkah, črtah in poligonih, katere združene z atributnimi podatki predstavljajo geografske podatke. Izraz »shape«, oz. »shapefile« je pogosto uporabljen, ampak v praksi to ni samo ena datoteka, ampak kolekcija večih. Obvezne tri so: .shp – hrani geometrijo .shx – index geometrije, ki nam omogoča hiter prehod med elementi .dbf – hrani atribute Nadaljnje opcijske datoteke (.prj, .sbn, .fbn, .ain, ipd..) omogočajo dodatne, napredne funkcionalnosti. Splošne omejitve formata: velikost posamezne datoteke ne sme biti večja kot 2GB. Okvirno to pomeni da lahko .shp datoteka hrani informacije za 70.000.000 geometrijskih točk pri shape formatu nimamo XY tolerance, kot pri geodatabase feature razredih. XY toleranca pomeni kolikšna je lahko minimalna razdalja med dvema točkama, preden se ju smatra kot enaki ne moremo delati z rastrskimi slikami, ali teksturami index geometrije je okoren, kar se pozna pri izvajanju prostorskih poizvedb (ang. »spatial query«) ne podpira nobene oblike krivulj, samo točkaste like 2.2.8 Uporaba formatov za pripravo DPN v digitalni obliki Predlagamo, da se za pripravo DPN v digitalni obliki uporabljajo le trije formati: - PDF format za podatke tekstualnega dela DPN, celotne (zunaj in znotraj‐okvirne) vsebine grafičnega dela DPN ter vseh prilog DPN; - TIFF format za podatke znotraj‐okvirne vsebine grafičnega dela DPN; - SHP format za vektorske podatke posamičnih slojev grafičnega dela DPN. 8I57 Tehnična priporočila 2.3 Programska oprema 2.3.1 AutoCAD Map 3D Autodesk AutoCAD je program za 2D in 3D računalniško načrtovanje in izdelavo osnutkov, na voljo od leta 1982 kot namizna aplikacija in od leta 2010 kot spletna in »cloud« bazirana aplikacija. »CAD« v imenu pomeni Computer Aided Design, »Auto« pa se nanaša na avtomatizacijo procesa. Razvija in vzdržuje ga podjetje Autodesk, ki je leta 1982 izdalo prvo verzijo. Autodesk pa je razvil tudi paleto bolj specifičnih verzij programa, med katerega lahko umestimo tudi AutoCAD Map 3D. Ta pa vsebuje računalniška geoinformacijska in geodetska orodja, s katerimi lahko načrtujemo, projektiramo in upravljamo GIS podatke. Poleg omenjenih orodij vsebuje tudi vsa tista, vsebovana v osnovvnem programu AutoCAD. V postopkih priprave DPN je AutoCAD Map 3D daleč najbolj razširjeno orodje. Tudi za dele dokumenta, kjer so morda primernejša za uporabo druga orodja (npr. ESRI ArcGIS) se zaradi enotnosti obdelave dokumentacije pogosto uporablja kar AutoCAD Map. AutoCAD Map 3D omogoča generiranje vseh treh predlaganih formatov za digitalno obliko DPN (SHP, PDF, TIFF). 2.3.2 ESRI ArcGIS ESRI ArcGIS je geografski informacijski sistem (GIS), za napredno delo z zemljevidi in številnimi geografskimi informacijami. Uporablja se za ustvarjanje in pregled zemljevidov, zbiranje in urejanje geografskih podatkov, analiziranje in odkrivanje novih geografskih informacij in upravljanje podatkov v primerni podatkovni bazi. Sistem sam vsebuje več različnih aplikacij, kot so ArcMap (napredno delo), ArcCatalog (zbiranje, urejanje in pregled podatkov), ArcReader (zastonjski pregledovalnik) in druge. ESRI ArcGIS je v republiki Sloveniji najbolj razširjeno orodje za obdelavo geoinformacijskih podatkov. V postopkih DKN se uporablja za pripravo gradiv: kjer gre za neposredno uporabo, prikaz in analizo zunanjih geoinformacijskih zbirk podatkov (npr. pravni režimi, geodetske evidence) ter analiz; kjer gre za manjši obseg grafične obdelave podatkov. Takšni primeri so predvsem prikaz stanja prostora in delno študija variant. ESRI ArcGIS omogoča generiranje vseh treh predlaganih formatov za digitalno obliko DPN (SHP, PDF, TIFF). 2.3.3 QuantumGIS Eden izmed večjih problemov pri uporabi geoinformacijskih razvojnih orodij ArcGIS katere nudi podjetje ESRI, je cena. Zato se veliko ustanov ‐ primarno univerze, poslužuje cenejših alternativ. Eno izmed najbolj pogosto razširjenih in razvitih GIS orodij je QuantumGIS. V razvoju je od leta 2002 in je na voljo za različne opreacijske sisteme, Windows, Mac OS X, Linux in UNIX in je sploh pogosto uporabljen v kombinaciji z Linuxom ker tako nudi stabilno platformo, ki je lahka za uporabo in na voljo zastonj. Funkcionalno je QuantumGIS zelo sposobna alternativa ArcGISu, kjer je glavni problem to, da je ArcGIS neprimerno bolj razširjen in smo uporabniki vajeni dela z njim. QuantumGIS je v veliko primerih opazno hitrejši (določene prostorske analize, kot so »clip«, »dissove«,..) in vsebuje že verzijo mobile (samo za Android) in server. Oba nudita tudi skriptne kapacitete ki slonijo na programskem jeziku Python. 9I57 Izdelava vzorčnih primerov državnih prostorskih načrtov v digitalni obliki Glavno vprašanje ki se pojavi pri omembi alternative ArcGIS sistemu je seveda ali lahko QuantumGIS odpira iste formate, oz. datoteke kot ArcGIS. QuantumGIS omogoča delo z formati shapefile, coverage in personal geodatabase, MapInfo, PostGIS ipd.. Podpira tudi spletni storitvi kot sta Web Map Service in Web Feature Service in kot tak lahko omogoči spleten pregled oz. prikaz. Datoteke formata mxd (»Map eXplorer Document, je format katerega si lasti ESRI) se lahko uvozijo v QuantumGIS, ampak se vp rocesu izgubi t.i. »simbology«, dobi se pa vse elemente in sloje. Uvoz formata mxd v QuantumGIS je torej efektiven samo v določenih primerih. 2.4 Vsebine delov DPN v digitalni obliki V digitalni obliki se vodijo vsi podatki DPN, tekstualni in grafični del DPN (uredba) in priloge DPN. Večina podatkov se vodi v neformalni digitalni obliki. V formalni digitalni obliki se vodi le omejen obseg podatkov, ki je nujno potreben za izmenjavo med pripravljavcem, prostorskimi načrtovalci, projektanti, nosilci urejanja prostora ter drugimi strokovnimi službami, ki sodelujejo v postopkih priprave in uporabe DPN. V okviru projekta je pripravljen nabor podatkov, ki se jih pripravi v formalni in neformalni digitalni obliki. 2.5 Vsebine in zapisi atributnih podatkov geoinformacijskih slojev Atributni podatki se uporabljajo za opise grafičnih vsebin vektorskih geoinformacijskih slojev. Zapisani so v relacijskih tabelah. Predlagamo, da se v atributnem delu vodi minimalni obseg atributov nujno potreben za razumevanje grafičnega dela geoinformacijskega sloja oziroma vsebine prostorskih podatkov. Predlagamo, da minimalna atributna struktura vsakega vektorskega geoinformacijskega sloja DPN v formalni digitalni obliki obsega vsaj: enolično identifikacijsko številko DPN; enolično identifikacijsko številko grafičnega dela posamičnega geoinformacijskega sloja, v kolikor je le ta potrebna zaradi povezav z drugimi zbirkami prostorskih podatkov; ime oziroma opis grafičnega dela posamičnega geoinformacijskega sloja. Atributna struktura, ki jo predlagamo je sicer del celostnega podatkovnega modela prostorskih aktov, ki ga Ministrstvo pristojno za prostor pripravlja kot drug podprojekt celovitega prostorskega informacijskega sistema. Zato je potrebno vsebino in poimenovanje predlaganih atributov uskladiti s podatkovnim modelom državnega prostorskega informacijskega sistema. 2.6 Podatki DPN v aktivni vektorski obliki 2.6.1 Območje DPN Območje DPN se že sedaj vodi v zbirki prostorskih podatkov kot edini obvezni vektorski sloj. Tehnična pravila na tem področju ni potrebno spreminjati. 10I57 Tehnična priporočila 2.6.2 Katastrski načrt Velik problem grafičnih delov DPN predstavlja grafični prikaz zemljiškega katastra. Problematična je tudi navedba parcel v besedilnem delu Uredbe o DPN. Problema sta vsaj dva: 1. Položajna natančnost zemljiškega katastra 2. Ažurnost podatkov zemljiškega katastra, ki se v času prostorskega načrtovanja spreminja Zemljiško katastrski prikaz (ZKP) in zemljiško katastrski načrt (ZKN) Zaradi zelo različne kvalitete grafičnih podatkov zemljiškega katastra je Zakon o evidentiranju nepremičnin – ZEN jasno opredelil dva načina vodenja grafičnih podatkov o mejah parcel, zemljiščih pod stavbo ter parcelnih številkah in sicer: 1. v zemljiško katastrskem prikazu (ZKP) 2. in v zemljiško katastrskem načrtu (ZKN). Zemljiško katastrski prikaz ‐ ZKP (po ZEN) je slika oblike in medsebojne lege parcel in pokriva območje cele Slovenije. Spremembe ZKP ne vplivajo na stvarnopravne pravice lastnikov parcel. ZKP se ne sme neposredno uporabljati za ugotavljanje poteka meje po podatkih zemljiškega katastra. Zemljiško katastrski načrt ‐ ZKN (po ZEN) pa je grafični prikaz s koordinatami zemljiškokatastrskih točk (mejnikov) s predpisano natančnostjo v državnem koordinatnem sistemu. ZKN ne pokriva območje cele Slovenije in bo nastajal sproti z evidentiranjem koordinat zemljiškokatastrskih točk s predpisano natančnostjo v državnem koordinatnem sistemu na podlagi elaboratov geodetskih storitev. Če je osnovna značilnost ZKP zveznost in pokritost celotne Slovenije ob zmanjšani in nehomogeni natančnosti, je značilnost ZKN položajna natančnost majhnega dela podatkov, ki so neenakomerno in nezvezno porazdeljeni po Sloveniji. Predpisi glede uporabe katastrskih načrtov v DPN (ZUPUDPP, Pravilnik DPN) Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP) in Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta določata, da je potrebno posamične vsebine DPN (območje načrta, območje variant, območje prostorskih ureditev lokalnega pomena, ) prikazati v zemljiškem katastru, in sicer s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. ZUNUDPP predpisuje tudi urejanje mej in parcelacijo zemljišč v območjih DPN. Glede teh določil je pomembna predvsem določba ZUNUDPP, da mora biti načrt parcel iz DPN izdelan tako, da je mogoče prenesti novo določene zemljiško‐katastrske točke neposredno v naravo. V povezavi z zahtevami ZUPUDPP je pomembna tudi zahteva 39. člena Pravilnika DPN, ki določa, da mora Občina za zemljišča v območju, na katerem namerava načrtovati, priloži k pobudi tudi opis in prikaz spremembe stanja v zemljiškem katastru, iz katerega je razvidno zemljiško katastrsko stanje zemljišč v času sprejetja načrta glede na stanje na dan priprave pobude ter opis in prikaz položajne usklajenosti zemljišč glede na zemljiški kataster. Občina za zemljišča v območju, na katerem je načrtovala, priloži tudi opis in prikaz spremembe stanja v zemljiškem katastru, iz katerega je razvidno zemljiško katastrsko stanje zemljišč v času izdaje soglasja vlade glede na stanje na dan sprejetja občinskega prostorskega akta ter opis in prikaz položajne usklajenosti zemljišč glede na zemljiški kataster. Na podlagi teh zahtev je potrebno torej hraniti v geoinformacijski zbirki podatkov o DPN najmanj: 1. zemljiško katastrsko stanje zemljišč v času sprejetja DPN, 2. zemljiško katastrsko stanje zemljišč v času izdaje soglasja vlade, 11I57 Izdelava vzorčnih primerov državnih prostorskih načrtov v digitalni obliki 3. zemljiško katastrsko stanje zemljišč na dan sprejetja občinskega prostorskega akta (OPN, OPPN). Poleg navedenega je pomemben tudi predpis glede prikaza območja načrta v odnosu do zemljiškega katastra. V skladu s Pravilnikom DPN se območje načrta praviloma opiše tako, da se v tekstualnem delu načrta po katastrskih občinah, označenih z imenom in šifro, navedejo zemljišča s parcelnimi številkami, ki so v skladu z izdelanim geodetskim načrtom v skladu s predpisi, ki urejajo geodetski načrt (v nadaljnjem besedilu: geodetski načrt), v celoti ali deloma znotraj območja načrta. Zemljišča s parcelnimi številkami se navedejo ločeno za območja: načrtovane prostorske ureditve, vključno s površinami, potrebnimi za njeno nemoteno rabo (prostorska ureditev, za katero je bila dana pobuda), prostorskih ureditev, potrebnih za delovanje načrtovane prostorske ureditve (potrebna nova gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro, nadomestni habitati, območja za odvzem in deponiranje materiala, območja omejene rabe prostora, dostopne poti za vzdrževanje ipd.), prostorskih ureditev, potrebnih zaradi prilagoditev obstoječih prostorskih ureditev (deviacije obstoječe gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra in drugih prostorskih ureditev ipd.) ter začasnih prostorskih ureditev, potrebnih le v času gradnje (gradbišča, dostopne poti v času gradnje, začasne deponije ipd.). Uporaba katastrskih načrtov v DPN Glede na obsežnost območij DPN se kot grafične geodetske podlage katastrskih načrtov v območjih DPN praviloma uporabljajo podatki zemljiško‐katastrskega prikaza (ZKP). Ti podatki se spreminjajo ob izboljševanju položajne natančnosti ZKP ali ob vklopih zemljiško katastrskih načrtov v ZKP. Prostorski načrtovalci geodetske podlage ZKP v posamičnih fazah postopka obnavljajo po lastni presoji. Pravil, nadzora in usmeritev glede tega ni, kar vsekakor ni dobro. Priporočamo, da se geodetske podlage ustrezno obnovijo tudi pred fazo javne razgrnitve, še posebej če lahko takšen prikaz bistveno vpliva na razumevanje prostorskega akta v odnosu do sodelovanja z javnostmi. Vodenje podatkov o katastrskih načrtih uporabljenih v DPN v podatkovni zbirki DPN Predlagamo, da se podatki geodetskih podlag zemljiško katastrskega prikaza uporabljenega v posameznih fazah prostorskega načrtovanja DPN vodijo v vektorski obliki. Zemljiško katastrski prikaz se obvezno odda v naslednjih fazah: v fazi sprejema DPN v fazi izdaje pobude občine v skladu s 43. členom ZUPUDPP v fazi sprejetega občinskega prostorskega akta (OPN, OPPN), ki posega v DPN Obseg parcel zemljiško katastrskega prikaza obsega vse parcele, ki so predmet načrtovanja z DPN in so navedene v tekstualnem delu DPN. Obseg parcel pridobimo s presekom meje območje DPN in uporabljenega sloja zemljiško katastrskega prikaza. Zemljiško katastrski prikaz se v skladu z 22. členom Pravilnika DPN odda ločeno po slojih za: parcele z načrtovanimi prostorskimi ureditvami, vključno s površinami, potrebnimi za njeno nemoteno rabo (prostorska ureditev, za katero je bila dana pobuda), parcele s prostorskimi ureditvami, potrebnimi za delovanje načrtovane prostorske ureditve (potrebna nova gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro, 12I57 Tehnična priporočila nadomestni habitati, območja za odvzem in deponiranje materiala, območja omejene rabe prostora, dostopne poti za vzdrževanje ipd.), parcele prostorskih ureditev, potrebnih zaradi prilagoditev obstoječih prostorskih ureditev (deviacije obstoječe gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra in drugih prostorskih ureditev ipd.) ter parcele začasnih prostorskih ureditev, potrebnih le v času gradnje (gradbišča, dostopne poti v času gradnje, začasne deponije ipd.). V primeru, da DPN vključuje več zaokroženih prostorskih ureditev, se zemljiško katastrski prikaz odda ločeno za posamezna območja zaokroženih prostorskih ureditev oziroma skladno z navedbami parcel po območjih v uredbi. Parcele vsebujejo izključno atribute osnovnega ZKP. Dodatni atributi niso potrebni. Kot metapodatek se vodi podatek o času pridobitve oziroma vzpostavitve ZKP. Podatek se vodi v SHP formatu. 2.6.3 Drugi podatki v vektorski obliki Drugi podatki v aktivni vektorski obliki se zbirajo zaradi lažjega in bolj natančnega: izdajanja smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora (prekrivanja prostorskih ureditev s podatki nosilcev urejanja prostora); analiziranja in/ali usklajevanja med posameznimi prostorskimi ureditvami in prostorskimi akti (v vseh fazah načrta). Do sedaj se je v vektorski obliki vodil le grafični podatek o meji območja DPN, kar ocenjujemo da ni dovolj. Meja pobude ali DPN je namreč preveč poenostavljena oblika informacije, ki praviloma ne omogoča uporabne stvarne informacije o obsegu (zajema široka področja) in prostorskem položaju ključnih prvin prostorske ureditve (npr. osi ceste, daljnovoda, linije zadrževalnega bazena), vključuje lahko različne prostorske ureditve (z različnimi smernicami, pogoji, možnostjo sovpadanja z ostalimi prostorskimi ureditvami). Glede na to, da se v posameznih fazi načrta pripravlja karte v aktivni obliki (s povzemanjem informacij iz ostalih prostorskih aktov), podatki v georeferencirani pasivni obliki ne zadoščajo. Smiselno je vodenje informacij v enotni, javno dostopni bazi. Predlaga se, da se poleg območja pobude, izvedljivih variant, (predloga) najprimernejše variant in DPN v vektorskem formatu izbirno vodijo tudi naslednji podatki: Prostorska ureditev Prometnice V fazi pobude V fazi študije variant V fazi načrta Tip os lokacija priključka os rob ceste os priključka vkop nasip viadukt predor l t l l l l l l p p p Železnice os lokacija postajališča os območje postajališča vkop nasip os rob ceste bankina os priključka os deviacije vkop nasip viadukt predor območje spremljajočega objekta os območje postajališča vkop nasip l t p l l 13I57 Izdelava vzorčnih primerov državnih prostorskih načrtov v digitalni obliki Prostorska ureditev V fazi pobude V fazi študije variant V fazi načrta Tip predor viadukt predor Vetrne elektrarne lokacija stojišča os dostopne ceste os povezovalnega daljnovoda in/ali kablovoda lokacija RTP lokacija stojišča os dostopne ceste os povezovalnega daljnovoda in/ali kablovoda lokacija RTP Daljnovodi os daljnovoda os kablovoda lokacija RTP os daljnovoda os kablovoda lokacija RTP Plinovodi os plinovoda os plinovoda lokacija nadzemnega objekta plinovoda viadukt predor os deviacije lokacija stojišča območje stojišča os dostopne ceste rob dostopne ceste os povezovalnega daljnovoda in/ali kablovoda območje RTP os daljnovoda os kablovoda območje RTP stojišče stebra os dostopne poti os plinovoda območje nadzemnega objekta plinovoda delovni pas os dostopne poti Hidro‐ elektrarne lokacija pregrade območje zadrževalnega bazena priključni daljnovod in/ali kablovod lokacija pregrade območje zadrževalnega bazena priključni daljnovod in/ali kablovod Prostorske ureditve, ki vključujejo stavbe območje ureditve ostali sloji, smiselno glede na gornje prostorske ureditve (ceste, vodi, ...) območje ureditve ostali sloji, smiselno glede na gornje prostorske ureditve (ceste, vodi, ...) p p l t p l l l t p l l t p t l l l p p l l p p p l l p p p gabarit pregrade gabarit spremljajočih objektov območje zadrževalnega bazena priključni daljnovod in/ali kablovod protipoplavni nasip območje ureditve enote urejanja prostora gabariti objektov ostali sloji, smiselno glede na gornje prostorske ureditve (ceste, vodi, ...) Opomba: Tip podatka ‐ t: točka ‐ l: linija ‐ p: poligon V primeru načrtov, kjer se načrtujejo prostorske ureditve, ki niso zajete v gornjem pregledu, MzIP določi sloje, ki se predajo v vektorski obliki. 14I57 Tehnična priporočila V primeru načrtov, ki poleg osnovne prostorske ureditve vključujejo tudi druge prostorske ureditve (npr. načrt za hidroelektrarno, ki vključuje prometnico), se smiselno predajajo sloji glede na vključene prostorske ureditve. 2.7 Datotečna struktura shranjevanja digitalnih podatkov DPN Priprava oziroma razvrstitev digitalnih podatkov po mapah, kot so navedene v nadaljevanju, je pomembna zaradi poenotenja gradiv in boljše preglednosti po oddanih podatkih tako s strani koordinatorja priprave DPN, kot tudi nosilcev urejanja prostora in drugih uporabnikov podatkov. Zato razvrstitev map in podatkov za posamezno dokumentacijo ne sme odstopati od prikazane v spodnjih preglednicah. Ne glede na to, pa je nabor map pripravljen za maksimalni obseg posamezne dokumentacije. Če zaradi specifične vsebine vseh map ni mogoče ali smiselno napolniti s podatki, se praznih map na zgoščenko ne daje. Pripravljeni sta dve varianti datotečne strukture: datotečna struktura po posameznih fazah DPN in enotna datotečna struktura za vse faze DPN. Prednost prve variante je enostavnost in preglednost znotraj posamezne faze. Druga varianta izhaja iz koncepta/prednosti t.i. govorečih šifer (istega oštevilčenje/poimenovanja mape z sorodmimi vsebinami v vseh fazah), vendar ima (predvsem v delu, ki se nanaša na priloge) zaradi velikega števila map precej kompleksno strukturo. Opombe so enake za obe varianti. 15I57 Izdelava vzorčnih primerov državnih prostorskih načrtov v digitalni obliki Datotečna struktura po posameznih fazah DPN Pobuda mapa 0_opisna_dat 1_tekstualni_del 2_graficni_del 3_priloge podmapa ‐ 10_nasl_list 11_pobuda 20_nasl_list 21_prikazi 211_pdf 212_shp 213_tif 30_nasl_list 31_id_resitve 32_sklep_diip 33_povzetek 34_ostalo tekst grafika (PDF) (PDF, TIFF, SHP) x x x x x x x x x x x x vsebina Opisna datoteka v skladu s Tehničnimi navodili. Naslovni listi, vključno s kazalom vsebine, v skladu z opombo 1. Besedilo pobude, od uvodne obrazložitve naprej. Kazalo grafičnega dela v skladu z opombo 1. Prikazi in podatki v skladu z drugim odstavkom 8. člena Pravilnika o DPN in opombo 2. Prikazi v PDF formatu. Podatki v SHP formatu. Prikazi v georeferenciranem TIF formatu. Seznam prilog v skladu z opombo 1. Idejne rešitve, če so izdelane kot samostojna strokovna podlaga, po potrebi se uvede podmape. Sklep o potrditvi dokumentacije v skladu z drugim odstavkom 2. člena Pravilnika o DPN. Povzetek za javnost. Gradiva, ki jih ni moč razporediti v gornje mape. Analiza smernic mapa 0_opisna_dat 1_tekstualni_del 2_graficni_del 3_priloge 16I57 podmapa ‐ 10_nasl_list 11_anal_smer 20_nasl_list 21_prikazi 211_pdf 212_shp 30_nasl_list 31_smernice 32_prip_jav 33_ostalo tekst grafika (PDF) (PDF, TIFF, SHP) x x x x x x x x x x vsebina Opisna datoteka v skladu s Tehničnimi navodili. Naslovni listi, vključno s kazalom vsebine, v skladu z opombo 1. Besedilo analize smernic, od uvodne obrazložitve naprej. Kazalo grafičnega dela v skladu z opombo 1. Prikazi in podatki v skladu z drugim odstavkom 10. člena Pravilnika in opombo 2. Prikazi v PDF formatu. Podatki v SHP formatu. Seznam prilog v skladu z opombo 1. Smernice NUP v skladu z opombo 3. Pripombe javnosti v skladu z opombo 3. Gradiva, ki jih ni moč razporediti v gornje mape. Tehnična priporočila Sklep o pripravi DPN mapa 0_opisna_dat 1_tekstualni_del 2_graficni_del 3_priloge podmapa ‐ 11_sklep_DPN 21_prikazi 211_pdf 212_shp 213_tif 31_povzetek tekst grafika (PDF) (PDF, TIFF, SHP) x x x x vsebina Opisna datoteka v skladu s Tehničnimi navodili. Sklep Vlade RS. Prikaz izvedljivih variant (z območji), opisanih v sklepu o pripravi DPN, v skladu z opombo 2. Prikaz v PDF formatu. Podatki v SHP formatu. Prikaz v georeferenciranem TIF formatu. Povzetek za javnost. Študija variant mapa 0_opisna_dat 1_tekstualni_del 2_graficni_del 3_priloge podmapa ‐ 10_nasl_list 11_osn_pod 12_vred_prim 13_pnv 20_nasl_list 21_osn_pod 211_pdf 212_shp 213_tif 22_vred_prim 211_pdf 23_pnv 211_pdf 212_SHP 30_nasl_list 31_id_resitve 32_vsebine tekst grafika (PDF) (PDF, TIFF, SHP) x x x x x x x x x x x x x x vsebina Opisna datoteka v skladu s Tehničnimi navodili. Naslovni listi, vključno s kazalom vsebine, v skladu z opombo 1. Osnovni podatki in določitev variant v skladu z opombo 4. Vrednotenje in primerjava variant v skladu z opombo 4. Predlog najustreznejše variante v skladu z opombo 4. Kazalo grafičnega dela v skladu z opombo 1. Prikazi obravnavanih variant z območji (pregledna karta). Prikazi v PDF formatu. Podatki v SHP formatu. Prikazi v georeferenciranem TIF formatu. Prikazi v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Pravilnika o DPN (tematske karte). Prikazi v PDF formatu. Prikaz predloga najustreznejše variante z območjem. Prikaz v PDF formatu. Podatki v SHP formatu. Seznam prilog v skladu z opombo 1. Idejne rešitve. Vsebine za vrednotenje iz 15. do 18. člena Pravilnika o DPN, vključno z okoljskim poročilom. Po 17I57 Izdelava vzorčnih primerov državnih prostorskih načrtov v digitalni obliki mapa 4_izvl_sv podmapa 33_javnost 34_anal_smer 35_sklep_piz 36_pres_posl 37_str_pod 38_povzetek 39_ostalo 40_nasl_list 41_tekstualni_del 42_graficni_del 421_pdf tekst grafika (PDF) (PDF, TIFF, SHP) x x x x x x x x x x x vsebina potrebi se uvede podmape. Poročilo o vključevanju javnosti. Dopolnjena analiza smernic. Sklep o potrditvi dokumentacije v skladu z drugim odstavkom 2. člena Pravilnika o DPN. Obrazložitev presoje posledic na posamezna področja. Seznam podatkov in strokovnih podlag v skladu z opombo 5. Povzetek za javnost. Gradiva, ki jih ni moč razporediti v gornje mape. Naslovni listi izvlečka študije variant v skladu z 8. členom Pravilnika o DPN. Besedilo izvlečka. Prikazi iz izvlečka, v skladu z opombo 2. Prikazi v PDF formatu. Sklep o potrditvi PNV mapa 0_opisna_dat 1_tekstualni_del 2_graficni_del 3_priloge 18I57 podmapa ‐ 11_sklep_PNV 21_pnv 211_pdf 212_shp 213_tif 31_povzetek tekst grafika (PDF) (PDF, TIFF, SHP) x x x x vsebina Opisna datoteka v skladu s Tehničnimi navodili. Sklep Vlade RS. Prikaz najustreznejše variante (z območjem), ki jo je potrdila Vlada RS, v skladu z opombo 2. Prikaz v PDF formatu. Podatki v SHP formatu. Prikaz v georeferenciranem TIF formatu. Povzetek za javnost. Tehnična priporočila DPN (v fazah "osnutek DPN", "predlog DPN", "DPN v obravnavi" in "sprejet DPN") mapa podmapa tekst grafika (PDF) (PDF, TIFF, SHP) 0_opisna_dat 1_tekstualni_del 2_graficni_del ‐ 10_nasl_list 11_uredba 20_nasl_list 21_ur_sir_pros 211_pdf 22_um_pros x x x x x x 3_priloge 4_precisceno 221_pdf 222_shp 223_tif 23_obm_nac_par 231_pdf 232_shp 233_tif 30_nasl_list 31_izvl 32_sta_pros 321_pdf 323_tif 33_str_pod 34_anal_smer 35_obr 351_pdf 352_shp 36_povzetek 37_okolj_por 38_por_vpliv_okolje 39_sklep_iz 41_uredba 42_graficni_del x x x x x x x x x x x x x x x x x vsebina Opisna datoteka v skladu s Tehničnimi navodili. Naslovni listi v skladu z četrtim odstavkom 30. člena Pravilnika o DPN in opombo 1. Uredba v skladu z opombo 6. Kazalo grafičnega dela v skladu z opombo 1. Prikaz območja DPN in načrtovanih ureditev v širšem prostoru, v skladu z opombo 2. Prikazi v PDF formatu. Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor, s prikazom povezav s sosednjimi območji, v skladu z opombo 2. Po potrebi se uvede podmape. Prikazi v PDF formatu. Podatki v SHP formatu. Prikazi v georeferenciranem TIF formatu. Prikaz območja DPN z načrtom parcel, v skladu z opombo 2 in opombo 7. Prikazi v PDF formatu. Podatki v SHP formatu. Prikazi v georeferenciranem TIF formatu. Kazalo obveznih prilog v skladu z opombo 1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta. Prikaz stanja prostora. Tekstualni del se vloži v to mapo, grafični del v podmapi. Grafični del, prikazi v PDF formatu. Grafični del, prikazi v georeferenciranem TIF formatu, v skladu z opombo 2. Seznam strokovnih podlag v skladu z opombo 5. Dopolnjena analiza smernic. Obrazložitev. V posebni datoteki tudi stališča do pripomb iz JR. Usmeritve za določitev EUP v PDF formatu, v skladu z opombo 8. Usmeritve za določitev EUP ‐ podatki v SHP formatu, v skladu z opombo 8. Povzetek za javnost. Okoljsko poročilo, po potrebi se uvede podmape. Poročilo v vplivih na okolje, po potrebi se uvede podmape. S sklepom potrjena investicijska zasnova. Prečiščeno besedilo uredbe v skladu z opombo 9. Podatki v SHP formatu skladu opombo 9. 19I57 Izdelava vzorčnih primerov državnih prostorskih načrtov v digitalni obliki Začasni ukrep za zavarovanje urejanja prostora na podlagi ZUreP‐1 mapa 0_opisna_dat 1_tekstualni_del 2_graficni_del podmapa tekst grafika (PDF) (PDF, TIFF, SHP) x x x x x x ‐ 10_nasl_list 11_uredba 12_utem 20_nasl_list 21_prikazi 211_pdf 212_shp 223_tif vsebina Opisna datoteka v skladu s Tehničnimi navodili. Naslovni listi, vključno s kazalom vsebine. Uredba začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora. Utemeljitev sprejema začasnih ukrepov. Kazalo grafičnega dela. Prikazi in podatki v skladu s Tehničnimi navodili. Prikazi v PDF formatu. Podatki v SHP formatu. Prikazi v georeferenciranem TIF formatu. Pobuda občine v skladu s 43. členom ZUPUDPP mapa 0_opisna_dat 1_tekstualni_del 2_graficni_del 20I57 podmapa ‐ 10_nasl_list 11_pobuda 20_nasl_list 21_prikazi 211_pdf 212_shp 223_tif tekst grafika (PDF) (PDF, TIFF, SHP) x x x x x vsebina Opisna datoteka v skladu s Tehničnimi navodili. Naslovni listi, vključno s kazalom vsebine. Tekstualni del Kazalo grafičnega dela. Prikazi in podatki v skladu s Tehničnimi navodili. Prikazi v PDF formatu. Podatki v SHP formatu. Prikazi v georeferenciranem TIF formatu. Tehnična priporočila mapa 1_tekstualni_del podmapa 10_nasl_list 11_pobuda 2_graficni_del tekst (PDF) grafika (PDF, TIFF, SHP) Pobuda Analiza smernic Sklep o pripravi DPN Študija variant Sklep o potrditvi PNV DPN Začasni ukrep Pobuda občine Enotna datotečna struktura x o o o o o o x o o 12_anal_smer 13_sklep_DPN 14_osn_pod 15_vred_prim 16_pnv 17_izvl_sv 18_sklep_PNV 19_uredba x x x x x x x o o o o o o o x o o 20_nasl_list 21_prikazi x o o 211_pdf 212_shp 213_tif 22_osn_pod 221_pdf 222_shp 223_tif 23_vred_prim 231_pdf o x o o o o o o o o o o o o o o o o x o o o o x o o o o o o o o Vsebina Naslovni listi, vključno s kazalom vsebine, v skladu z opombo 1. Besedilo pobude, od uvodne obrazložitve naprej. Tudi pobuda občine v skladu s 43. členom ZUPUDPP. Besedilo analize smernic, od uvodne obrazložitve naprej. Sklep Vlade RS. Osnovni podatki in določitev variant v skladu z opombo 4. Vrednotenje in primerjava variant v skladu z opombo 4. Predlog najustreznejše variante v skladu z opombo 4. Naslovni listi in besedilo izvlečka študije variant v skladu z 8. členom Pravilnika o DPN. Sklep Vlade RS. Uredba v skladu z opombo 6. Tudi Uredba o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora ter utemeljitev sprejema začasnih ukrepov. Kazalo grafičnega dela v skladu z opombo 1. Prikazi in podatki v skladu z drugim odstavkom 8. in 10. člena Pravilnika o DPN, izvedljivih variant (z območji), opisanih v sklepu o pripravi DPN, pobude občine v skladu s 43. členom ZUPUDPP in začasnih ukrepov urejanja prostora, v skladu z opombo 2. Prikazi v PDF formatu. Podatki v SHP formatu. Prikazi v georeferenciranem TIF formatu. Prikaz obravnavanih variant z območji (pregledna karta). Prikazi v PDF formatu. Podatki v SHP formatu. Prikazi v georeferenciranem TIF formatu. Prikazi v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Pravilnika o DPN (tematske karte). Prikazi v PDF formatu. 21I57 mapa podmapa 24_pnv 241_pdf 242_shp 213_tif 25_izvl_sv tekst (PDF) grafika (PDF, TIFF, SHP) Pobuda Analiza smernic Sklep o pripravi DPN Študija variant Sklep o potrditvi PNV DPN Začasni ukrep Pobuda občine Izdelava vzorčnih primerov državnih prostorskih načrtov v digitalni obliki x o o o o o o x o 241_pdf 26_ur_sir_pros 261_pdf 27_um_pros x o o o x o 3_priloge 271_pdf 272_shp 273_tif 28_obm_nac_par 281_pdf 282_shp 283_tif 300_nasl_list 311_id_resitve x x o o o o o o o o o o o x x o o 312_sklep_diip 313_smernice 314_prip_jav 321_vsebine o 22I57 x x x o o o x x Vsebina Prikaz predloga najustreznejše variante z območjem. Prikaz v PDF formatu. Podatki v SHP formatu. Prikazi v georeferenciranem TIF formatu. Prikazi iz izvlečka študije variant v skladu z 8. členom Pravilnika o DPN, v skladu z opombo 2. Prikazi v PDF formatu. Prikaz območja DPN in načrtovanih ureditev v širšem prostoru, v skladu z opombo 2. Prikazi v PDF formatu. Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor, s prikazom povezav s sosednjimi območji, v skladu z opombo 2. Po potrebi se uvede podmape. Prikazi v PDF formatu. Podatki v SHP formatu. Prikazi v georeferenciranem TIF formatu. Prikaz območja DPN z načrtom parcel, v skladu z opombo 2 in opombo 7. Prikazi v PDF formatu. Podatki v SHP formatu. Prikazi v georeferenciranem TIF formatu. Seznam prilog v skladu z opombo 1. Idejne rešitve, če so izdelane kot samostojna strokovna podlaga, po potrebi se uvede podmape. Sklep o potrditvi dokumentacije v skladu z drugim odstavkom 2. člena Pravilnika o DPN. Smernice NUP v skladu z opombo 3. Pripombe javnosti v skladu z opombo 3. Vsebine za vrednotenje iz 15. do 18. člena Pravilnika o DPN, vključno z okoljskim poročilom. Po potrebi se uvede podmape. mapa podmapa 322_javnost 323_sklep_piz 324_pres_posl 331_izvl 332_sta_pros 3321_pdf 3323_tif 333_str_pod 334_anal_smer 335_obr 3351_pdf 3352_shp 336_povzetek 337_okolj_por 338_por_vpliv_okolje 339_sklep_iz 341_precisceno 3411_uredba 3442_shp 351_ostalo tekst (PDF) grafika (PDF, TIFF, SHP) Pobuda Analiza smernic Sklep o pripravi DPN Študija variant Sklep o potrditvi PNV DPN Začasni ukrep Pobuda občine Tehnična priporočila x x x x x x x x x x x x x o o o o x o o o x o o o o x o o o o o o o x o x o o x o o o x o o o o o o Vsebina Poročilo o vključevanju javnosti. Sklep o potrditvi dokumentacije v skladu z drugim odstavkom 2. člena Pravilnika o DPN. Obrazložitev presoje posledic na posamezna področja. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta. Prikaz stanja prostora. Tekstualni del se vloži v to mapo, grafični del v podmapi. Grafični del, prikazi v PDF formatu. Grafični del, prikazi v georeferenciranem TIF formatu, v skladu z opombo 2. Seznam podatkov in strokovnih podlag v skladu z opombo 5. Dopolnjena analiza smernic in smernice v skladu z opombo 3. Obrazložitev. V posebni datoteki tudi stališča do pripomb iz JR. Usmeritve za določitev EUP v PDF formatu, v skladu z opombo 8. Usmeritve za določitev EUP ‐ podatki v SHP formatu, v skladu z opombo 8. Povzetek za javnost. Okoljsko poročilo, po potrebi se uvede podmape. Poročilo v vplivih na okolje, po potrebi se uvede podmape. S sklepom potrjena investicijska zasnova. Prečiščeno besedilo uredbe in podatki v skladu z opombo 9. Prečiščeno besedilo uredbe. Podatki v SHP formatu. Gradiva, ki jih ni moč razporediti v gornje mape. 23I57 Izdelava vzorčnih primerov državnih prostorskih načrtov v digitalni obliki Opombe Opomba 1: Naslovni listi Sestavni del tekstualnega, grafičnega dela in prilog so naslovni listi, ki se vložijo za vsak del posebej. V fazi načrta se v mapo 10_nasl_list vložijo notranji naslovni listi iz četrtega odstavka 30. člena Pravilnika o DPN, v mapi 20_nasl_list in 30_nasl_list pa kazali grafičnega dela oziroma obveznih prilog iz petega odstavka 17. člena Pravilnika o DPN. Členitev se smiselno uporabi tudi v ostalih fazah DPN. Opomba 2: Priprava prikazov in podatkov v digitalni obliki Vsi grafični prikazi se v neformalni digitalni obliki izdelajo v PDF formatu, v enaki obliki in vsebini, kot jo ima analogna neformalna oblika. Prikazi se vložijo v mapo ..1_pdf. Vektorski podatki se pripravijo v SHP formatu. Vsako datoteko formata SHP je potrebno pripraviti v zgoščeni obliki, v formatu ZIP, pri čemer mora imeti datoteka ZIP enako ime, kot datoteke SHP. Podatki se pripravijo v dveh koordinatnih sistemih ter vložijo v dve ločeni podmapi znotraj mape ..2_shp: prikazi v "Gauss‐Krueger" koordinatnem sistemu se vložijo v mapo ..21_GK; prikazi v "ETRS89" koordinatnem sistemu se vložijo v mapo ..22_ETRS89. V georeferenciranem TIFF formatu se izdelajo naslednji grafični prikazi: v fazi pobude: Prikaz izvedljivih variant; v fazi sklepa o pripravi DPN: Prikaz izvedljivih variant; v fazi študije variant: Prikaz obravnavanih variant; v fazi sklepa o potrditvi PNV: Prikaz najustreznejše variante, ki jo je potrdila Vlada RS; v fazi predloga DPN in v končnem gradivu DPN: Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor, prikaz območja DPN z načrtom parcel, prikaz stanja prostora; v začasnem ukrepu za zavarovanje urejanja prostora na podlagi ZUreP‐1: Situacija območja začasnih ukrepov s tehničnimi elementi za prenos območja načrta v naravo Prikazi se pripravijo v dveh koordinatnih sistemih ter vložijo v dve ločeni podmapi znotraj mape z ..3_TIFF: prikazi v "Gauss‐Krueger" koordinatnem sistemu se vložijo v mapo ..31_GK; prikazi v "ETRS89" koordinatnem sistemu se vložijo v mapo ..32_ETRS89. Opomba 3: Priprava smernic in mnenj Podatki o smernicah oziroma mnenjih ter predlogi javnosti se organizirajo po podmapah (ločeno smernice in ločeno mnenja, v primeru dopolnitev smernic tudi ločena mapa zanje). Pri poimenovanju map oziroma datotek pa se uporabijo okrajšave (praviloma uradne) posameznih nosilcev urejanja prostora. Smiselno je uporabiti tudi enako zaporedno številko kot v besedilu analize smernic. Podmape z nazivi nosilcev se pripravijo, kadar se na posamezne nosilce nanaša več datotek. Iz imena datotek naj bo razvidno, na kaj se vsebina datotek nanaša. Imena lahko vsebujejo največ 15 znakov, pri tem se ne smejo uporabljati šumniki in naslednji znaki: \ / : * ? " < > | , ; : = [ ] . % . Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora se pripravijo kot skenogrami uradno prejetih (podpisanih) dokumentov razen, če niso bili dokumenti s strani nosilcev urejanja prostora posredovani le v elektronski obliki. 24I57 Tehnična priporočila Slika 1: Primer poimenovanja smernic NUP in pripomb javnosti Opomba 4: Členitev na sklope študije variante Podmape v okviru mape 1_tekstualni_del so strukturirane v skladu s prvim odstavkom 19. člena Pravilnika o DPN. Če so sklopi študije variant pripravljeni po ločenih zvezkih, se po podmapah vložijo ti zvezki, če je študija variant pripravljena v enotnem gradivu, se po podmapah vložijo poglavja. Opomba 5: Seznam strokovnih podlag Mapa s podatki o strokovnih podlagah (.._str_pod) vsebuje le seznam naslovov strokovnih podlag v obliki datoteke z navedbo številke projekta, datumom izdelave in izdelovalca strokovne podlage. Strokovne podlage se v digitalni obliki in v celotnem obsegu priložijo na ločeni(h) zgoščenki(ah). Arhiviranje in vpogled vanje se zagotavlja v digitalni in analogni obliki na sedežu koordinatorju priprave DPN. Na ločeni zgoščenki s strokovnimi podlagami se obvezno priložijo podatki, ki so bili podlaga za izdelavo geodetskega načrta v vektorski obliki, geodetski načrt, ki je izdelan iz teh podatkov kot rastrska slika. Sestavni del te mape je tudi certifikat geodetskega načrta v formatu PDF, pripravljen kot skenogram podpisanega in žigosanega dokumenta. Opomba 6: Uredba V fazi "sprejet DPN" se tekstualni del – uredba o DPN odda v vsebini in obliki, kot je objavljen v uradnem listu, in sicer kot skenogram objave v uradnem listu. Opomba 7: V mapo 212_shp se vloži grafični sloj zemljiških parcel zemljiško katastrskega prikaza, ki so navedene v tekstualnem delu načrta. Podatek se pripravi s prostorsko izbiro vseh parcel, ki sekajo mejo območja. 25I57 Izdelava vzorčnih primerov državnih prostorskih načrtov v digitalni obliki Slika 2: Izbira parcel, ki sekajo območje (parcele rumene, območje rdeče) V ArcMap to naredimo s funkcijo Geoprocessing ‐> Select By Location… Slika 3:Pogovorno okno Select By Location v programu ArcMap 10.0 26I57 Tehnična priporočila Izberemo sloj za rezultat izbire – Target Layer (v našem primeru sloj zemljiško katastrskega prikaza dkn_043) in sloj za presek (npr. mejo območja DPN, v našem primeru po) ter način izbire po lokaciji. Pravilna je izbira vseh elementov (parel), ki sekajo (Intersect) območje. Slika 4:Izbira parcel, ki sekajo območje (parcele rumene, območje rdeče, parcele, ki sekajo območje modre) Opomba 8: Usmeritve za določitev enot urejanja prostora in območja podrobnejše namenske rabe prostora v izvedbenem delu OPN V kolikor usmeritve predvidevajo členitev območja DPN na več enot urejanja prostora in/ali območja podrobnejše namenske rabe prostora se te pripravijo tudi v grafični obliki. Prikaz v PDF obliki se vloži v mapo .51_pdf, podatki v vektorski obliki pa pripravijo v skladu s tehničnimi navodili za pripravo OPN in vložijo v mapo .52_shp. Opomba 9: Prečiščeno besedilo uredbe in območja DPN Mapa se doda v primeru sprememb oziroma dopolnitev DPN ali kadar se z DPN v pripravi poseže v drugi veljavni DPN. V fazah "DPN v obravnavi« in "sprejet DPN" se odda prečiščeno besedilo uredbe v mapo 41_uredba) in prečiščeno območje (vektorski podatek) po spremembi oziroma dopolnitvi ali posegu (v mapo 42_pod_vek). Priporočila za poimenovanje datotek Datoteke se poimenuje po naslednjih principih: na začetku imena se ponovi številčna oznaka (pod)mape; ime datoteke (ali del imena datoteke) je običajno enak imenu (pod)mape, s čimer se ponazori vsebina zajeta v posamezni datoteki (npr. naslovne liste znotraj mape 10_nasl_list se poimenuje 10_nasl_list.PDF); za dodatno poimenovanje datotek tekstualnega dela se lahko uporabi tudi (smiselno okrajšano) ime projekta; 27I57 Izdelava vzorčnih primerov državnih prostorskih načrtov v digitalni obliki za dodatno poimenovanje datotek grafičnega dela se uporabi (smiselno okrajšano) vsebino prikaza, številko prikaza in številko lista, če je prikaz na več listih (npr. prvi list ureditvene situacije se poimenuje 22_um_pros_2_1_ureditvena_sit.PDF); imena lahko vsebujejo največ 32 znakov, pri tem se ne smejo uporabljati šumniki in naslednji znaki: \ / : * ? " < > | , ; : = [ ] . % ; imena naj bodo brez presledkov, za ločevanje posameznih delov imena se uporabi znak _; Slika 5:Primer poimenovanja datotek znotraj mape 22_um_pros v fazi načrta‐ 28I57 Tehnična priporočila 2.8 Način priprave digitalnih podatkov DPN Način priprave digitalnih podatkov temelji na izhodišču, da priprava podatkov temelji na že izdelanih gradivih v digitalni obliki in da je mogoče predpisane digitalne podatke pripraviti z minimalnim številom operacij in v najkrajšem možnem času. Upoštevano je tudi priporočilo, da naj se za pripravo podatkov uporabljajo rešitve, ki ne povzročajo bistvenih dodatnih stroškov izdelovalcem načrtov. Tem izhodiščem je sledila tako izbira formatov, število predlaganih formatov ter procedure za pripravo vsebin DPN v digitalni obliki. 2.8.1 Način priprave digitalnih podatkov v PDF formatu Večina standardne programske opreme že v osnovi omogoča zapis v PDF format (Print to PDF). Ker je PDF odprt format, na trgu programske opreme obstaja tudi veliko število programov za obdelavo PDF datotek, med katerimi so tudi orodja podjetja Adobe, ki je tudi avtor formata. Zapis datotek v PDF format torej ne bi smel predstavljati tehnične težave. Vendar pa se lahko pri posamezni programski opremi za pripravo PDF formatov (še posebej pri brezplačnih programih) lahko pojavijo težave, saj so grafični deli DPN obsežni in zahtevni načrti. V nadaljevanju j opisan osnoven postopek priprave PDF datotek grafičnega dela DPN, pripravljenega v AutoCad Map programski opremi. Slika 6:Pritisnemo gumb »Plot«, ali vpišemo ukaz »PLOT« 29I57 Izdelava vzorčnih primerov državnih prostorskih načrtov v digitalni obliki Slika 7:Izberemo Autodesk »DWG To PDF.pc3« virtualni ploter. Nastavimo primerne nastavitve (»What to plot, Scale,. ipd) Slika 8:Izberemo lokacijo in ime PDF datoteke 30I57 Tehnična priporočila 2.8.2 Način priprave digitalnih podatkov v SHP formatu Geoinformacijska orodja in programi so zaradi same kompleksnosti in specifičnosti uporabe manj razširjeni kot PDF pregledovalci. Čeprav je SHP format odprtega standarda je potrebno imeti za zapis v SHP format (Export to SHP) ustrezno programsko opremo, ki je manj razširjena in bolj specifična, kot v primeru zelo razširjenega PDF formata. Glede na dejstvo, da je večino grafičnih delov DPN izdelanih v Autodesk Autocad programu, priporočamo, da se za pripravo DPN uporablja Autocad Map verzija, ki je sicer uporabna tudi za vodenje geoinformacijskih zbirk podatkov. Funkcija te programske opreme je tudi 'Export to Shape', ki neposredno izvozi izbrane sloje v SHP format. Je pa potrebno pred izvozom v SHP format zagotoviti topološko pravilnost podatkov. Topološka pravilnost pomeni povezanost linij v zvezne linije (Polyline) ali v zaključene poligone (Polygon). Topološko pravilnost je v Autocad Map mogoče preverjati ob samem izvozu v geoinformacijski sloj. Za preverjanje topološke pravilnosti je sicer potrebno imeti ustrezno programsko opremo za obdelavo geoinformacijskih zbirk podatkov. Poleg navedenega je potrebno zagotoviti tudi opremljenost geoinformacijskih slojev z ustreznimi atributi. Atribute se lahko pripravi že v Autocad Map okolju, lahko pa s pomočjo programov za obdelavo geoinformacijskih zbirk podatkov (npr. ArcGis). Zapis datotek v Shape format ni zahtevno informacijsko opravilo zahteva pa primerno programsko opremo in osnovno znanje glede poznavanja geoinformacijskih sistemov (topologije, geolociranja, opremljanja z atributi, osnove relacijskih zbirk podatkov, ipd.). V nadaljevanju je prikazan postopek priprave datotek v SHP formatu iz programa Autocad Map. Slika 9:V output pasu, kliknemo na gumb »Map 3D Export«, ali vtipkamo ukaz »MAPEXPORT«. 31I57 Izdelava vzorčnih primerov državnih prostorskih načrtov v digitalni obliki Slika 10:Izberemo lokacijo in ime datoteke za izvoz. Pri »Files of type« mora biti izbran »ESRI Shapefile (*.shp)« Slika 11:Izberemo »output type« (točka, črta, poligon ali tekst) in sloje katere hočemo izvoziti. OPOZORILO: Dwg datoteke lahko vsebujejo več različnih geometrijskih tipov naenkrat, SHP file pa lahko hrani samo en tip hkrati. Primer: SHP file bi si shranil podatke o točki (npr. vodnjak), o liniji (reka) in poligoni (jezero) v treh različnih datotekah. Zato moramo v primeru da ima naša DWG datoteka več mešanih tipov, izvoziti vsakega posebej. To storimo tako da izberemo primeren tip v »Object type«. 32I57 Tehnična priporočila V delu »Filter selection« si lahko podrobno izberemo da nam izvozi samo določene sloje ali razrede objektov. Privzeto so izbrani vsi. Trenutni izbor atributov pri izvozu (npr. izbor slojev, ki so namenjeni izvozu) si lahko lokalno shranimo in ob ponovnem izvozu odpremo te nastavitve. 2.8.3 Način priprave digitalnih podatkov v TIFF formatu Zapis digitalnih podatkov grafičnega dela v geolociran TIFF format ima nekaj specifičnosti, ki so pogojene z vsebino izvoza in parametri za izvoz oziroma shranjevanje datoteke: izvoz oziroma shranjevanje izključno znotraj‐okvirnih vsebin, pri čemer je potrebno zagotoviti enakost shranjenega dokumenta v digitalni obliki originalu v tiskani (analogni) obliki; zagotovitev ustrezne geolokacije rastrskega digitalnega zapisa v TIFF formatu z definiranjem ustrezne TFW datoteke, posebej ob upoštevanju zasukov izrisov izven državnega koordinatnega sistema; izbiro ustrezne natančnosti/resolucije (ang. resolution) v odnosu do kvalitete digitalnega izrisa in velikosti datoteke v TIFF formatu izbiro ustreznega stiskanja/kompresiranja (ang. compression) zaradi zmanjšanja velikosti datotek v TIFF formatu v odnosu do kvalitete digitalnega izrisa in velikosti datoteke v TIFF formatu Prikaz okvirnih in izven‐okvirnih vsebin Za pravilno razumevanje načrtov so pomembne informacije celotnega načrta, ki obsega znotraj‐ okvirno vsebino (vsebinski del načrta) in zunaj‐okvirno vsebino (obrobe, naslove, opise, legende, avtorje, merila, druge podatke). Slika 12:Primer prikaza znotraj‐okvirne vsebine (rdeče) in zunaj‐okvirne vsebine (zeleno) Za potrebe uporabe v prostorskih informacijskih sistemih v kombinacijah z drugimi prostorskimi podatki je potrebno prikazovati samo znotraj‐okvirno vsebino, medtem ko je zunaj‐okvirna vsebina del metapodatkov o posamičnih zbirkah prostorskih podatkov. 33I57 Izdelava vzorčnih primerov državnih prostorskih načrtov v digitalni obliki Zasuk listov Grafični podatki (načrti, risbe) so v skladu s tehničnimi pravili že pripravljeni v državnem koordinatnem sistemu. V modelnem prostoru (ang. Model space) so podatki grafičnega del DPN praviloma pripravljeni v ortogonalnem (Gauss‐Krugerjevem) koordinatnem sistemu. Zaradi priprave listov za tiskanje pa se v papirnem prostoru (Paper space) vsebina modelnega okna prilagodi papirju oziroma pripravi za tisk. Po potrebi (praktično praviloma) se v primerih linijskih objektov DPN uporabi zasuk vsebine DPN zaradi racionalne rabe papirja oz. zmanjšana velikosti listov in posledično manjše količine tiskanja. Slika 13:Primer zasukov listov za tiskanje izven državnega koordinatnega sistema Definiranje TFW datoteke Za definiranje ustrezne TFW datoteke je potrebno poznati: velikost celice rastra po Y‐osi in X‐osi (v metrih), ki je odvisna od razmerja med merilom prikaza in resolucijo TIFF formata zasuk okoli Y‐osi in zasuk okoli X‐osi, ki je posledica zasukov zaradi prilagajanja listov za tiskanje (ang. Layout) pravilno Gauss‐Krugerjevo koordinato zgornje leve (severozahodne) točke pravokotnika, ki predstavlja območje TIFF datoteke Ročna priprava geolokacijskih TFW datotek za pripravo geolociranih TIFF datotek bi bila zamudna in glede na veliko število potrebnih shranjevanj podatkov nesprejemljiva. 34I57 Tehnična priporočila Predpostavljamo, da so v modelnem prostoru (ang. Model space) podatki grafičnega del DPN vedno pripravljeni v državnem koordinatnem sistemu. Zaradi priprave listov za tiskanje pa se v papirnem prostoru (Paper space) vsebina modelnega okna prilagodi papirju oziroma pripravi za tisk. Velikokrat se uporabi zasuk vsebine grafičnega dela DPN zaradi racionalne rabe papirja oz. zmanjšana velikosti listov in posledično manjše količine tiskanja. Zaradi uporabe državnega koordinatnega sistema v modelnem prostoru so znane vse Gauss‐ Krugerjeve koordinate načrta. Prav tako je znan zasuk uporabljen v kartah za izris. Zasuk je praviloma izvede z definiranjem UCS – User Coordinate System, ki nadomesti WCS – World Coordinate System). Velikost celice rastra po obeh oseh je predmet parametrov za izvoz TIFF datoteke in je prav tako znan in določen s tehničnimi pravili. Na podlagi teh informacij je mogoče pripraviti izvoz kart v ustrezne geolocirane rastrske datoteke v TIFF formatu, pri čemer programska oprema sama generira ustrezno TFW datoteko. Izbira ustreznega stiskanja (ang. Compression) Ključen namen stiskanja datotek je zmanjšanje velikosti datoteke (ang. File size) in s tem zmanjšanje potreb za kapacitete shranjevanja. Ob tem je cilj, da se s stiskanjem datotek ne izgublja kvalitete. Glavni slabosti stisnjenih TIFF datotek sta dve: - stisnjena datoteka se malo počasneje odpira in zapira od nestisnjene datoteke (problem je razen pri res veliki količini podatkov zanemarljiv) - nekatere programske opreme ne znajo brati stisnjenih datotek (danes zelo redko) Obstajata dve glavni obliki stiskanja TIFF datotek: ZIP in LZW kompresija. Oba načina stiskanja datotek sta t.i. 'lossless' (za razliko npr. od JPG kompresije) s katerima se podatki oziroma kvaliteta ne slabša. Primerjava velikosti datotek z ZIP in LZW stiskanjem (http://havecamerawilltravel.com/photographer/TIFF‐image‐compression‐lzw‐zip) : Slika 14:Primerjava učinkovitosti stiskanja 35I57 Izdelava vzorčnih primerov državnih prostorskih načrtov v digitalni obliki Kot je razvidno iz primerov je učinkovitost stiskanja bistveno odvisna od vira stiskanja, medtem ko sta oba algoritma stiskanja primerljiva. Pri 16‐bitnih slikah je sicer ZIP bolj učinkovit, pri 8‐bitnih slikah pa so rezultati primerljivi. V CAD in GIS programih je LZW kompresija standardno vgrajena v programsko opremo (ArcGIS, AutoCad) Predlagamo, da se podatki grafičnega dela DPN v neformalni obliki v TIFF formatu obvezno stiskajo z LZW kompresijo. Izbira ustrezne natančnosti (resolucije) TIFF slike (ang. Resolution) Primerjava velikosti: RESOLUCIJA VELIKOST V MB VELIKOST V MB Z LZW KOMPRESIJO 200 dpi (5040 x 3680) 72,4 2,2 400 dpi (10080 x 7360) 289,8 6,2 600 dpi (15120 x 11040) 652,0 11,6 Primerjava kvalitete prikaza. Vse slike so zakompresirane z LZW. Slika 15:200 dpi 36I57 Tehnična priporočila Slika 16:400 dpi Slika 17:600 dpi 37I57 Izdelava vzorčnih primerov državnih prostorskih načrtov v digitalni obliki 1:100; 200 dpi 1:100; 400 dpi 1:100; 600 dpi 38I57 Tehnična priporočila 1:200; 200 dpi 1:200; 400 dpi 1:200; 600 dpi 39I57 Izdelava vzorčnih primerov državnih prostorskih načrtov v digitalni obliki 1:1000; 200 dpi 1:1000; 400 dpi 1:1000; 600 dpi 40I57 Tehnična priporočila 2.8.4 Postopek priprave Dodajanje 'TIFF tiskalnika' Najprej dodamo nov virtualni tiskalnik (plotter), ki ga bomo uporabili za izdelavo TIFF datotek. Lahko vtipkamo ukaz »PLOTTERMANAGER« ali sledimo spodnji sliki: Slika 18:Dodamo virtualni plotter Slika 19:Poiščemo bližnjico »Add‐a‐plotter Wizard« Nato sledimo proceduri predstavljeni spodaj: Slika 20:Potrdimo nadaljevanje procesa 41I57 Izdelava vzorčnih primerov državnih prostorskih načrtov v digitalni obliki Slika 21:Izberemo opcijo »My Computer« Slika 22:Izberemo »Uncompressed« ‐ po potrebi zakompresiramo z LZW kompresijo sami. Slika 23:Po želji vpišite ime vašega virtualnega printerja 42I57 Tehnična priporočila Slika 24:Zaključimo proces 2.8.5 Primer izdelave georeferencirane TIFF datoteke V nadaljevanju je opisan podroben postopek izdelave georeferencirane TIFF datoteke, ki ga lahko uporabimo v različnih aplikacijah. Konkretno je testni primer izveden z uporabo TIFF datoteke pripravljene v AutoCAD‐u, katere uporaba je prikazana v programu ArcMap v kombinaciji z orto‐foto načrti. Za izvedbo postopka potrebujemo »plugin« GeoRefImg. Najdemo ga lahko na spletni strani www.softpedia.com in je zastonjski. 1. Spodnjo sliko bomo izvozili brez izvenokvirne vsebine in jo georeferencirali. Znotrajokvirno vsebino predstavlja v našem primeru slika obrobljena z rdečo barvo. Slika 25:Izvoziti hočemo samo vsebino v rdečem okvirju 43I57 Izdelava vzorčnih primerov državnih prostorskih načrtov v digitalni obliki 2. Izvoziti je mogoče le pravokotnik, tako da je iz izbranega za izvoz potrebno izločiti izvenokvirno vsebino. V našem primeru, je to legenda v spodnjem levem kotu slike. Ta del slike mora biti zapisan v ločenem sloju (priporočeno je da se ime začne z podčrtajem, da se ga z sortiranjem lažje najde). Za ta sloj (layer) izklopimo printanje tako da kliknemo na sliko printerja kot je prikazano spodaj. Slika 26:Nastavimo layer tako, da se ne bo printal 3. Izberemo izvenokvirno vsebino, ki je ne želimo izvoziti in jo začasno umestimo v ta layer, kot prikazuje spodnja slika. Slika 27:Primer izvenokvirne vsebine katere ne želimo izvoziti 44I57 Tehnična priporočila 4. Izmerimo velikost slike, katero bomo georeferencirali (sama velikost ni važna, važno je razmerje med X in Y). V našem primeru je velikost slike 630x460. Začnemo postopek plotanja (»Ctrl + P«) in če nam AutoCAD priporoči velikost papirja izberemo poljubno, ker bomo sami bomo vpisali primerno velikost. V »What to plot« izberemo »Window«, in nato pritisnemo gumb »Window«. To nam začasno zapre »Plot« dialog. Slika 28:Kliknemo »Window <« s katerim bomo definirali okvir za printanje 5. Označimo kateri del slike se bo izvozil v TIFF (rdeč okvir). Izvenokvirne vsebine na desni strani slike ne izvažamo. Slika 29:Zarišemo okvir 45I57 Izdelava vzorčnih primerov državnih prostorskih načrtov v digitalni obliki 6. Definiramo velikost slike. Začnemo tako da pritisnemo »Properties...«, izberemo »Custom Paper Sizes« in dodamo novo velikost papirja pod »Add...«. V novem dialogu najprej izberemo »next« (»Start from scratch«) in pridemo do točke kjer vpišemo širino (»Width«) in višino (»Height«). Izmerjena velikost slike je 630mm x 460mm, kar nam omogoči da izračunamo primerno velikost lista, katerega bo uporabil TIFF plotter. Za ločljivost 200dpi pomnožimo velikost lista z faktorjem 8, za 400dpi je faktor 16, za 600dpi pa 24. Ločljivost našega lista za 600dpi je torej: 630*24 x 460*24 = 15120 x 11040. Sedaj vpišemo Width = 15120 in Height = 11040. Kliknemo »Next«, dokončamo dialog (dodamo ime za velikost papirja, recimo »400dpi«) in imamo pripravljeno vse za kreiranje TIFF datoteke. Pritisnemo »OK« in poimenujemo sliko ter jo shranimo na primerno mesto. Pozor: sam proces tiskanja je lahko časovno zahteven ‐ odvisno od zahtevnosti DWG datoteke. Slika 30:Določimo velikost »papirja« 7. Ko imamo TIFF datoteko pripravleno, jo moramo položiti na ustrezno mesto v »Model View«. Določimo štartno pozicijo slike, velikost in rotacijo. 46I57 Tehnična priporočila Slika 31:Uvozimo sliko nazaj v model view 8. Ko je položaj in velikost slike natančno ustrezna, vtipkamo ukaz »WORLDOUT« in izberemo sliko za katero želimo zgenerirati TFW datoteko. Plugin nam bo sam zgeneriral TFW datoteko na podlagi pozicije, kota rotacije, velikosti, ipd… To nam odpre spodnji dialog, kjer izberemo lokacijo za shranitev in ime TFW datoteke (privzeto bo ime_slike. TFW). Slika 32:Zgeneriramo TFW datoteko 47I57 Izdelava vzorčnih primerov državnih prostorskih načrtov v digitalni obliki 9. S tem zaključimo proces georeferenciranja. Primer umestitve slike v ArcMap lahko vidimo spodaj. (v programu ArcMap moramo TIFF sliki določiti prozorno belo ozadje; Properties > Symbology > Display Background Value 255,255,255 as »no Color«) Slika 33:Primer uvoza georeferencirane TIFF datoteke čez ortofoto posnetke 48I57 Priporočila za nadaljnje delo 3 PRIPOROČILA ZA NADALJNJE DELO 3.1 Nadaljnje aktivnosti v okviru gradnje prostorskega informacijskega sistema V okviru nadaljnje izgradnje državnega prostorskega informacijskega sistema, v povezavi z državnimi prostorskimi načrti, bi bilo smiselno izvesti naslednje aktivnosti: Stalno spremljati razvoj grafičnih vsebin in tehnologij za pripravo grafičnih delov prostorskih načrtov in na osnovi razvoja in izkušenj posodabljati priporočila za pripravo prostorskih načrtov v digitalni obliki; Vzpostaviti zbirko podatkov obstoječih DPN v digitalni obliki v skladu z novimi priporočili; Vzpostaviti državni portal za prikaz DPN v digitalni obliki v povezavi z OPN v digitalni obliki in osnovnimi geodetskimi podlagami; Vzpostaviti portal za kvalitetno izmenjavo digitalnih prostorskih podatkov prostorskih aktov – podatki naj bodo javno in enostavno dostopni, ne samo za vpogled ampak tudi za prevzem (download); Vzpostaviti portal za izmenjavo težav in izkušenj pri pripravi prostorskih načrtov (državnih, občinskih) – komunikacijski portal z možnostjo vprašanj in odgovorov oziroma izmenjave mnenj neposredno med načrtovalci, nosilci urejanja prostora in MzIP; Pripraviti in javno objaviti podatkovni model za državne prostorske podatke v pristojnosti Direktorata za prostor; Pripraviti relacijski model prostorskih podatkov v pristojnosti Direktorata za prostor (predvsem podatkov prostorskih načrtov) z drugimi prostorskimi podatki pristojnih inštitucij; Pripraviti kazalnike prostora vezane na državne prostorske ureditve, jih javno objaviti in stalno spremljati. 3.2 Ureditev prehodnega obdobja Ocenjujemo, da nova priporočila, predvsem glede priprave podatkov grafičnega dela DPN v geolociranem TIFF formatu ne bi smela povzročiti prevelikih težav v prehodnem obdobju. Z ustreznim izobraževanjem in vzpostavitvijo komunikacijskega portala za izmenjavo vprašanj, odgovorov in mnenj, ki bi ga upravljal Direktorat za prostor pri MzIP, bi lahko v sorazmerno kratkem času in brez večjih težav začeli sprotno vzpostavljati novo prostorsko zbirko podatkov DPN v digitalni obliki. Večji problem pa bo predstavljal prenos veljavnih (že izdelanih) DPN v novo obliko v geolociran TIFF format. Za potrebe priprave te zbirke podatkov bi namreč potrebovali vse sprejete DPN v formalni obliki (torej bi potrebovali originalne DWG, MXD ali druge datoteke v formalni obliki) z vsemi vsebinami teh datotek. Vsebine teh datotek mnogokrat niso zapisane neposredno v samih datotekah ampak so vključene kot povezani podatki. Poleg tega gre za stare načrte, kjer bi lahko tudi ob celotni vsebini prihajalo tudi do tehnoloških težav zaradi kompatibilnosti formatov. 3.3 Način (pre)ureditve obstoječe baze DPN Kljub navedenim dejstvom opisanim v prejšnjem poglavju ministrstvu predlagamo, da poskuša že sprejete državne načrte (vsaj novejše) zapisati v predlagani TIFF format ter vključiti v državni prostorski informacijski sistem v največji možni meri. 49I57 Izdelava vzorčnih primerov državnih prostorskih načrtov v digitalni obliki Javno dostopna zbirka podatkov o državnih prostorskih načrtih danes vsebuje predvsem podatke tekstualnega dela DPN, grafični deli pa obsegajo predvsem podatke v PDF formatu, s katerimi je omogočen vpogled v grafični del, ki omogoča razumevanje načrta, ne omogoča pa aktivne uporabe teh podatkov v geoinformacijskih sistemih in primerjavo načrtov z ostalimi prostorskimi podatki oziroma drugimi načrti. Zato je izjemno pomembna zagotovitev ostalih podatkov (vektorskih, rastrskih) v obliki in vsebini, ki bo neposredno aktivno uporabna. Vse te vsebine in oblike so že podane v teh priporočilih. Potrebno je le zagotoviti te podatke za aktualne DPN in zagotoviti portal za pregledovanje teh podatkov in portal za pridobivanje (download) teh podatkov v aktivnih oblikah. 50I57 Viri 4 VIRI Effective Cartography: Elements of Cartographic Style http://www.gsd.harvard.edu/gis/manual/style/ Geography: Cartography and Visualization, http://go.owu.edu/~jbkrygie/krygier_html/geog_353/geog_353_lo/geog_353_lo09.html Tips for using colors and maps, https://www.mapbox.com/tilemill/docs/guides/tips‐for‐color/#color_scheme_designer Digitalni formati: http://en.wikipedia.org/wiki/TIFF http://en.wikipedia.org/wiki/World_file http://en.wikipedia.org/wiki/SHP_file http://en.wikipedia.org/wiki/.dwg http://en.wikipedia.org/wiki/DWF http://en.wikipedia.org/wiki/Pdf http://en.wikipedia.org/wiki/Geospatial_pdf#Overview Programska oprema: http://www.autodesk.com/products/autodesk‐autocad‐map‐3d/overview http://www.esri.com/software/arcgis http://www.adobe.com/products/acrobat/adobePDF.html 51I57
© Copyright 2024