V zasebni lasti Slovencev je več kot 90 odstotkov celotnega stanovanjskega sklada.
Fotografija: Luka cjuha/ dokumentacija Dnevnika
Naročnik: MESTNA OBČINA LJUBLJANA
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
Kliping d.o.o.
Sociala / Obratna hipoteka
Stanovanje, eden od stebrov za pokojnino
Igor Dernovsek
« Nadaljevanje
s strani
1
Posojilo lahko banke izplačajo v enkratnem znesku ali pa v večkratnih
mesečnih oziroma letnih zneskih
(rentah). Višina kredita je odvisna
od starosti interesenta in obrestne
mere, znaša pa praviloma od 15 do
35 odstotkov vrednosti nepremičnine. Za razliko od navadne hipoteke,
kjer se višina terjatve zaradi odplačevanja zmanjšuje, se pri obratni hipoteki zavarovana terjatev vseskozi
povečuje (od tod tudi ime obratna
hipoteka). Obrestna mera je praviloma fiksna in znaša od tri do sedem
odstotkov za razliko od doživljenjske rente iz dodatnega pokojninskega zavarovanja je pri obratni hipoteki pri višji obrestni meri renta
za posameznika torej nižja.
-
Slovenci smo sužnji svojih otrok
David Bogataj iz Evropske pravne
fakultete je prepričan, da bi lahko
nepremičnine predstavljale četrti
steber zagotavljanja socialne varnosti v Sloveniji, saj je v zasebni lasti
več kot 90 odstotkov celotnega stanovanjskega sklada (v Nemčiji na
primer le 42 odstotkov). Od tega
imajo posamezniki, stari 60 let ali
več, najmanj 40 odstotkov celotne
vrednosti teh nepremičnin ali približno 47 milijard evrov
v povprečju torej približno 140.OOO evrov
na starostnika. Ob tem pa po podatkih Statističnega urada RS (Surs) živi samih v prevelikih stanovanjih in
večinoma s skromnimi pokojninami
kar 63.OOO žensk, starih vsaj 65 let.
»Lastništvo stanovanjskih nepremičnin je največje bogastvo slovenskih državljanov in je
zato pomemben vir za
varne
zagotavljanje
starosti. Ta steber je za
Slovenijo še toliko pomembnejši, ker imajo
današnji
upokojenci
malo
zanemarljivo
sredstev v poklicnih
pokojninskih skladih,«
-
pravi Bogataj. Po njegovem mnenju je ta
sistem primeren zlasti
zato, ker starostniki ob
vse nižjih pokojninah
nepremičnine vse teže
vzdržujejo, še dodatno
breme pa bo zanje
uvedba
predstavljala
nepremičninskega
davka. Ob tem dodaja, da bi uvedba
obratnih hipotek oživila nepremičninski trg.
Kljub izjemno visokemu neizkoriščenemu kapitalu in dejstvu, da pomeni vzdrževanje velikih nepremičnin za mnoge starostnike z nizkimi
dohodki hudo breme, pa številni
poznavalci menijo, da se obratna hipoteka pri nas ne bo prijela. »Za
Slovence je značilno, da so tradicionalno zelo navezani na svojo nepremičnino in jo želijo zapustiti svojim
potomcem, zato bi bilo po tovrstnem produktu po naših ocenah
zelo malo povpraševanja. Ta možnost je priljubljena zlasti v ZDA,
kjer je mentaliteta ljudi glede las-
Naročnik: MESTNA OBČINA LJUBLJANA
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
Kliping d.o.o.
tništva nepremičnin in finančne
preskrbe svojega potomstva drugačna kot pri nas,« ocenjujejo v Zavarovalnici Triglav.
Tomaž Banovec, dolgoletni direktor statističnega urada, zdaj pa vodprojekta AOBIS (alternativne
ja
oblike bivanja seniorjev) v Zvezi
društev upokojencev Slovenije, pravi, da smo Slovenci »grozljivo zasvojeni z lastnino«. »Nenormalno je da
so starostniki v svoji štirisobni ladji
raje lačni, kot da bi kaj storili zase,«
ugotavlja Banovec, ki ne razume,
zakaj bi morali biti starostniki varuhi premoženja in sužnji svojih
otrok. »Na stanovanje je treba gledati kot na enega od stebrov za varno starost. Že pri 50 ali 55 letih bi
morali začeti razmišljati, kako bomo preživeli na stara leta.«
dalo, saj dediči v nasprotnem primeru ne bi mogli več prosto razpolagati z njihovimi nepremičninami.
Da so takšni produkti za Slovence
nezanimivi, kažejo tudi izkušnje tako imenovanega rentnega odkupa,
ki ga od leta 2004 v sodelovanju z
Zavarovalnico Triglav izvaja Javni
stanovanjski sklad Mestne občine
Ljubljana (JSS MOL). Možnost, da
sklad odkupi stanovanje stranke,
stare vsaj 65 let, slednja pa še naprej biva v njem in ob tem prejema
doživljenjsko mesečno rento, so namreč v desetih letih delovanja izkoristile le štiri stranke. Aleš Tomažin, podsekretar za stanovanjske zadeve na JSS MOL, razloge za slab
odziv vidi zlasti v odporu do izgube
lastnine ter v nezaupanju, da bosta
sklad in zavarovalnica izpolnila svoje obveznosti.
Stanovanju so se v desetih letih
odpovedali le štirje
Nizka renta
V slovenski miselnosti zakoreninje-
Čeprav
no prepričanje, daje nujno ob smrti
dedičem zapustiti nekaj vrednega,
se je pokazalo zlasti ob uveljavitvi
zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Veliko število dotedanjih
prejemnikov se je varstvenemu dodatku in državni pokojnini odpove-
tvo ostane, pa so njen glavni problem razmeroma nizke rente, na katere po Bogatajevih besedah vpliva
pri obratni hipoteki lastniš-
previsoka obrestna mera. Pomanjkljivost vseh do sedaj v svetu uvedenih produktov na temelju obratnih
hipotek je tudi v tem, da so vezane
na posamezno nepremičnino in ne
na življenjsko dobo lastnika.
Nad morebitno novostjo niso
navdušene niti slovenske finančne
institucije. V Zavarovalci Triglav
pravijo, da gre pri obratni hipoteki
za precej kompleksen produkt, ki je
zlasti pri manjšem obsegu posla povezan z visokimi stroški (cenitev
nepremičnine, stroški notarskih
storitev in vpisa v zemljiško knjigo...). Problem predstavlja tudi še
vedno prisoten kreditni krč. Za širitev ponudbe bi namreč banke morale imeti bolj stabilne dolgoročne
vire sredstev. Sicer pa bi uveljavitev
tega instituta zahtevala tudi korenite spremembe zakonodaje
med
drugim zakona o bančništvu, stvarnopravnega zakonika, zakonika o
dedovanju in zakona o zemljiški
-
knjigi.
Bogataj kljub sedanjim oviram
verjame, da bo ta produkt v prihodnosti postal vse bolj zanimiv. V okviru Evropskega aktuarskega združenja se zavzema za bolj fleksibilne
oblike obratne hipoteke in nove institucije, povezane z Evropsko centralno banko (ECB), prek katere bi
lahko znižali obrestno mero in s
tem zvišali prejemke. x
Slovenci smo
grozljivo zasvojeni z
lastnino. Nenormalno
je, da so starostniki v
svoji štirisobni ladji
raje lačni, kot da bi
kaj storili zase. Že pri
50 ali 55 letih bi
morali začeti
razmišljati, kako
bomo preživeli na
stara leta.
Tomaž Banovec, vodja
projekta AOBIS v ZDUS
350
evrov bi znašala doživljenjska mesečna
renta za 65-letnika, ki bi
stanovanjskemu skladu Mestne občine
Ljubljana prodal 100.000 evrov vredno
stanovanje. Prodajalec bi izgubil
lastništvo, dediči pa z nepremičnino
ne bi mogli več razpolagati.
180
evrov bi znašala mesečna renta za
evrov vredno nepremičnino
pri obratni hipoteki. Posojilojemalec bi
ostal do smrti lastnik nepremičnine,
dediči pa bi lahko posojilo prevzeli in
postali lastniki.
100.000