SEEMIG Bilten 3
UPRAVLJANJE Z MIGRACIJAMI IN NJIHOVIMI UČINKI V JUGOVZHODNI EVROPI NOVICE ŠT.3 NOVEMBER Uvod Prvo polovico projekta so partnerji v projektu SEEMIG zaključili z opisom nacionalnih sistemov pridobivanja podatkov. V tej številki novic je zato predstavljeno slovaško nacionalno poročilo ter slovaški projektni partner INFOSTAT. Dva lokalna partnerja, Mariborska razvojna agencija ter občina Turčianske Teplice, predstavljata izzive dostopa do podatkov o migracijah, s katerimi se soočata pri načrtovanju lokalne razvojne strategije. Medtem ko je zbirno Vsebina poročilo o zgodovini migracijskih trendov v JVE še v pripravi, si lahko preliminarno ogledate trende v Romuniji. Spoznate lahko tudi širši okvir projekta: novice o novi vlogi projekta SEEMIG, ki je prevzel vodenje tematskega področja v kapitalizacijskem procesu programa Jugovzhodna Evropa ter o dodelitvi naziva "Podonavski projekt", s čemer je SEEMIG postal del strategije EU za Podonavsko regijo Za več informacij obiščite našo spletno stran www.seemig.eu, vaše komentarje pa lahko pošljete na [email protected]. "Vključujoča JVE" - seminar v Splitu Program Jugovzodna Evropa je pričel s procesom nadgrajevanja v regiji z namenom omogočiti sinergije ter povezave med trenutno potekajočimi projekti in pripraviti prioritete v naslednjem programskem obdobju. Razprava poteka v okviru 14 tematskih področij. Ker je bil projekt SEEMIG izbran za vodjo tematskega področja 11 (Zaposlovanje in demografske spremembe), je vodstvena ekipa zelo aktivna pri prenosu SEEMIG-ovih tem in pristopov v delo programa. Na seminarju v Splitu z naslovom "Vključujoča JVE" so sodelovali predstavniki treh SEEMIG-ovih partnerskih institucij: Madžarskega centralnega statističnega urada, Demografskega raziskovalnega inštituta ter Univerze v Trentu. Na zelo intenzivnem srečanju je potekala izmenjava idej o demografiji in trgu dela, prav tako pa so ocenili rezultate progama JVE in prednostne naloge investicij za naslednje programsko obdobje. V tematskem področju 11 sodelujejo ob projektu SEEMIG še trije projekti programa JVE: MMWD "Making Migration Work for Development", PAIRS - "Učinkoviti programi za aktivno vključevanje Romov v Jugovzhodni Evropi", SILVER CITY - "Inovativne urbane strategije in akcijski plani za povečanje družbene in gospodarske vloge seniorjev". V Splitu so se sestali predstavniki vseh štirih projektov. Kot opazovalci so sodelovali tudi raziskovalci iz Rusije ter predstavili tri projekte: "Demografska varnost obmejnih regij v današnji Rusiji in Skupnosti neodvisnih držav", "Vpliv migracij na potencialno delovno silo in procese staranja v ruskih lokalnih skupnostih" ter "Etnološka prihodnost Moskve". Udeleženci delavnice o zaposlovanju in demografskih spremembah, ki jo je vodil 2013 SEEMIG-ov projektni vodja Attila Melegh, so sestavili seznam strateških prednostnih nalog tematskega področja za naslednje programsko obdobje. Poudarjeno je bilo, da je treba človeški kapital okrepiti s pomočjo izobraževanja, da bi na ta način nadomestili neizogibni demografski upad, kot ga napovedujejo strokovnjaki. Poleg tega je treba nujno oceniti vse večje razlike med razvojem mikroregij ter v vseh razvojnih strategijah upoštevati neskladja med usposobljenostjo ter možnostmi zaposlitve. Neskladnosti je treba zmanjšati s pomočjo nadnacionalnih storitev za trg dela na lokalni, nacionalni in regionalni ravni, z boljšo integracijo priseljencev v okviru nadnacionalnega sodelovanja med skupnostmi izvora in destinacijo ter z boljšim prepoznavanjem človeškega kapitala migrantov in različnih drugih skupin. Člani področja so tudi poudarili, da je treba izboljšati sisteme statističnih podatkov z boljšim povezovanjem trga dela, migracij in statistiko človeškega kapitala na podlagi že pripravljenih strategij na nadnacionalni, nacionalni in lokalni ravni. Vključevanje ranljivih skupin, kot so npr. gospodinjske pomočnice migrantke in Romi, predstavlja izziv, hkrati pa tudi priložnost. Integracija lokalne skupnosti in izboljšanje sosedskih storitev za starejše morata potekati vzporedno z oblikovanjem novih družbeno naravnanih delovnih mest. Splošni strateški cilj je raziskati možne vire v navidezno negativnih družbenih trendih. ZGODOVINSKI TRENDI 2 V ROMUNIJI PREDSTAVITEV INFOSTAT, SLOVAŠKA 3 TURČIANSKE TEPLICE, SLOVAŠKA 4 PODRAVJE, SLOVENIJA 5 SESTANEK PROJEKTNEGA PARTNERSTVA V BEOGRADU 6 Napoved dogodkov v Sloveniji: December 2013 Delavnica: Izdelava scenarijev prihodnjega razvoja na področju migracij, demografskega gibanja in trga dela v Sloveniji Januar 2014 Usposabljanje: Uporaba obstoječih sistemov podatkovnih baz v lokalnem in regionalnem načrtovanju Februar - junij 2014 Sestanki fokusne skupine deležniki projekta z Marec 2014 Delavnica: Izdelava priporočil za izboljšanje sistemov zbiranja podatkov in njihove dostopnosti Maj 2014 Béla Soltész Okrogla miza: Vpliv migracij SEEMIG projektna ekipa, Madžarska na razvoj Podravja Več o procesih nadrgajevanja projektov v programu JVE na spletnih straneh: http://www.southeast-europe.net/en/achievements/capitalisation_strategy/ http://www.seemig.eu/index.php/thematic-pole TRANSNACIONALNI UKREPI, KI VODIJO K NA PODATKIH TEMELJEČIM STRATEGIJAM Zgodovinska analiza migracijskih trendov v Romuniji (od leve proti desni )Orsolya, Zsuzsa, Boróka, Irén István HORVÁTH je profesor sociologije na Univerzi Babeş-Bolyai v Cluju in direktor romunskega Inštituta za raziskavo nacionalnih manjšin (ISPMN). Od leta 2000 je aktivno vključen v različne raziskovalne projekte o mednarodnih migracijah. Po komunističnem prevzemu oblasti v letu 1947 so romunski organi uvedli strog nadzor nad mednarodno mobilnostjo državljanov. Glavni cilj ni bil preprečiti odseljevanje, ampak ga nadzirati: oblasti so si z dopuščanjem izseljevanja nekaterih kategorij prebivalstva prizadevale pridobiti različne gospodarske in politične koristi. Zato se je v obdobju komunizma (do leta 1989) odselilo kar približno 750.000- 800.000 oseb, večinoma judovskega ali nemškega porekla. Ko se je kriza komunističnega režima poglobila, se je povečalo število poskusov pobega iz države proti zahodu. Število prošenj za azil, ki so jih romunski državljani vložili v državah OVSE*, se je med letoma 1985 in 1990 podvojilo v primerjavi s prvo polovico istega desetletja. K tem podatkom je treba dodati še število tistih romunskih državljanov (večinoma etničnih Madžarov), ki so od leta 1987 naprej bežali na Madžarsko. Eden izmed prvih ukrepov, ki so jih podvzele oblasti po razpadu komunističnega režima, je bila liberalizacija režima potnih listov, kar je pomenilo odpravo glavnih upravnih ovir za tiste, ki so želeli zapustiti državo. V teh okoliščinah so med letoma 1990 in 1994 romunski državljani vložili več kot 400.000 prošenj za azil v industrijsko razvitih zahodnih državah. Da bi se lahko soočili s tem valom romunskih prosilcev za azil, so z letom 1992 zahodnoevropske države sprejele strožje azilne politike in strožje vizumske režime, kot so jih poprej običajno izvajale do romunskih državljanov. Del tistih, ki so želeli delati v tujini, se je odpravil proti Izraelu, Turčiji in Madžarski, medtem ko so ostali postali nezakoniti priseljenci v različnih državah zahodne Evrope. Od druge polovice leta 1990 so v okviru bilateralnih sporazumov o delu različne zahodnoevropske države poskušale regulirati pritok romunskih delavcev. Vendar pa je v primerjavi s številom potencialnih emigrantov, število oseb, ki so sodelovale v teh shemah mobilnosti, precej nizko. Po letu 2002, ko so članice EU izvzele romunske državljane iz vizumske obveznosti, se je v enem samem letu skupno število romunskih migrantov povečalo z 250-300.000 na več kot milijon. Drugi pomembni porast števila romunskih izseljencev je bil zabeležen po vstopu Romunije v EU leta 2007. Trenutno znaša groba ocena števila romunskih državljanov s prebivališčem v tujini 3 milijone. Glavni ciljni državi po letu 2000 sta postali Italija in Španija. Vendar pa se je po svetovni gospodarski in finančni krizi število romunskih priseljencev v Španiji bistveno zmanjšalo, povečalo pa se je v drugih državah, kot so Velika Britanija, Nemčija ali Avstrija. V zadnjih dveh desetletjih in pol sta za romunsko izseljevanje značilni zapletenost in dinamika. Če je v devetdesetih letih emigracija vključevala večinoma moške, se je sčasoma delež žensk znatno povečal. V devetdesetih letih in v začetku novega tisočletja so se odseljevali mlajši odrasli in odrasli v starosti 40 -45 let, medtem ko se po letu 2007 izseljujejo cele družine: število izseljenskih otrok in celo starejših oseb (najverjetneje starši izseljencev) se je znatno povečalo. V devetdesetih letih in v začetku novega tisočletja je bila večina emigrantov kvalificiranih delavcev, ki so se soočali z brezposelnostjo zaradi procesa deindustrializacije. V zadnjem desetletju se odseljuje vse večje število visoko kvalificiranih ljudi (predvsem zdravniki), hkrati pa tudi zelo mlada populacija, ki je tako rekoč brez izkušenj na trgu dela. Slednji predstavljajo naraščajoči segment prebivalstva, ki se izseljuje. Hitra številčna rast romunske diaspore in njena sposobnost, da se prilagodi realnosti spreminjajočega se trga dela v EU, začenjata predstavljati resno nevarnost za nekatere države članice. Na eni strani nekatere izmed teh držav oklevajo pri brezpogojnem odpiranju svojega trga delovne sile za romunske državljane. Na drugi strani pa srednjeročne in dolgoročne demografske in socialno-ekonomske posledice, kakor tudi vplivi na oblikovanje politik zaradi dolgotrajne odsotnosti pomembnega segmenta aktivnega prebivalstva Romunije, še niso bili resno ocenjeni. István Horváth Romunski inštitut za raziskovanje narodnih manjšin Romunija * OVSE - Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi Konceptualna študija Teoretični okvir za analizo migracij, človeškega kapitala in procesov na trgu dela Dosegljivo na www.seemig.eu Poročilo o potrebnih podatkih Opis indikatorjev za merjenje procesov migracij, demografije in trga delovne sile Dosegljivo na www.seemig.eu Nacionalne zgodovinske analize Osem poročil na ravni držav o zgodovinskih vidikih migracijskih procesov Objava konec leta 2013 Zgodovinska analiza na ravni JVE Zgodovinska analiza migracijskih procesov v Jugovzhodni Evropi. Objava konec leta 2013 Stran 2 UPRAVLJANJE Z MIGRACIJAMI IN NJIHOVIMI UČINKI V JUGOVZHODNI EVROPI INFOSTAT, Slovaška INFOSTAT - Inštitut za informatiko in statistiko v Bratislavi, eden izmed 27 projektnih partnerjev, izvaja v projektu SEEMIG raziskovalne in razvojne naloge pod vodstvom vodje projekta Tiborja Pappa (prvi z desne) in njegovega namestnika Roberta Suje (drugi z desne). INFOSTAT je raziskovalna organizacija na nacionalni ravni in kot taka ponuja svoje znanje in potencial kot Slovaška zgodovinska in dinamična analiza dolgoročnih trendov migracij, trga delovne sile in človeškega kapitala je hkrati metodološki pregled dostopnosti podatkov o osebah po tipu/statusu prebivališča. Poročilo vsebuje politični, pravni in socialno-ekonomski okvir analiziranih procesov, pri čemer se osredotoča predvsem na mednarodne migracije. Poseben del je namenjen pregledu politik in priporočil na tem področju. Največji del nacionalnega poročila analizira trenutno stanje mednarodnih migracij, trga dela in človeškega kapitala na Slovaškem. Trenutni trendi migracij, vključno z glavnimi značilnostmi migrantov, so predstavljeni v širokem, predvsem socialno-ekonomskem kontekstu. Analiza trga dela vsebuje osnovne značilnosti in povezave trga delovne sile z migracijami (umestitev migrantov na trgu dela). Človeški kapital je analiziran v povezavi z rastjo prebivalstva in osnovnimi demografskimi značilnostmi. Pri tem se upoštevajo vsi demografski procesi in struktura prebivalstva po starosti, spolu, gospodarski dejavnosti, etnični pripadnosti, izobraženosti in državljanstvu. Celotna zgodovinska analiza bo objavljena na spletni strani projekta SEEMIG do konca leta 2013. vodja tematske dejavnost razvoja scenarijev demografskih in migracijskih procesov ter procesov na trgu dela, sodeluje pa tudi pri drugih aktivnostih projekta. Doslej je INFOSTAT izdelal analizo obstoječih velikih demografskih projekcij, pa tudi metodološki pristop za dejavnost napovedovanja prihodnjega razvoja na področjih migracij, demografskega gibanja in trga dela v vseh sodelujočih državah. Pred koncem leta 2013 bo napovedovanje izvedeno na Slovaškem, kar bo predstavljalo zgled za druge države. Trenutno začenjajo priprave na oblikovanje novih napovedih prebivalstva za Slovaško na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. To je povezano z rezultati zgodovinske analize in poteka v tesnem sodelovanju z madžarskimi partnerji. Projekcije prebivalstva bodo predstav- ljale podlago za metodološko oceno in uporabo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Naloga raziskovalcev Demografskega raziskovalnega centra (VDC), posebne raziskovalne enote INFOSTAT-a, ustanovljene leta 2000, pod strokovnim vodstvom Borisa Vaňa (prvi z leve), bo izdelava priporočil za javno upravo in okrepitev zmožnosti javne uprave za uporabo rezultatov projekta v praksi pri sprejemanju odločitev in oblikovanju prihodnjih politik. Komunikacijske dejavnosti in razširjanje rezultatov projekta koordinira Monika Ruffini (v sredini). Naši kolegi iz skupine za finance pod vodstvom Ane Bradiakove (druga z leve) so v veliko pomoč pri raziskovalnem delu in izvedbi projekta. Poročilo o sistemih generiranja podatkov in virih podatkov na državni ravni se osredotoča na analizo obstoječih podatkovnih virov o migracijah na Slovaškem. Cilj nacionalnega poročila je opis virov podatkov o migracijah in identifikacija problemov, ki se pojavljajo pri zbiranju, obdelavi, vrednotenju in uporabi teh podatkov. Demografski podatki, vključno s podatki o migracijah, so na Slovaškem pridobljeni iz statističnih raziskovanj in administrativnih virov. Ni posebnih demografskih raziskav, ki bi omogočile pridobivanje dodatnih informacij za dopolnitev teh dveh osnovnih virov podatkov. Še zlasti manjkajo informacije o stališčih, mnenjih in namerah prebivalcev o obnavljanju prebivalstva in migracijah, ki bi lahko bile pomemben vir pri oblikovanju politik in pri projekcijah. Demografska statistika na Slovaškem, vključno s podatki o migracijah, temelji na stalnem prebivališču. Podatki o začasnem prebivališču se zbirajo šele zadnjih nekaj let, zato je njihovo uvajanje v praksi težko. Prebivalci redko sporočajo začasno prebivališče, kar se je izkazalo tudi ob zadnjem popisu prebivalstva, v katerem so v raziskavo prvič uvedli to kategorijo. Število oseb, ki so sporočile začasno prebivališče v popisu, je bilo precej nižje od ocenjenega. Glavni vir demografskih podatkov na Slovaškem predstavljajo statistična raziskovanja: popis prebivalstva in evidenca o gibanju prebivalstva. Nekatere raziskave na vzorcih prebivalstva se uporabljajo tudi za namene demografske statistike, v primeru migracij so to pretežno podatki iz Ankete o delovni sili. Poleg statističnih raziskovanj so podatki o migracijah večinoma vzeti iz administrativnih virov. Za podatke o migracijah sta najpomembnejša Register prebivalstva in Register tujcev. Vendar pa zaradi zakonodaje, vsebine in organizacijskih razlogov širša uporaba registrov za demografske statistike ni mogoča. Registri niso povezani, saj manjka posebni identifikator. Več pomembnih demografskih podatkov v registrih manjka, poleg tega pa so zaradi pomanjkljivosti v posodobitvah podatki pogosto netočni. Razpoložljivost podatkov o migracijah iz statističnih raziskovanj je dobra. Večina podatkov v podatkovnih bazah je prosto dostopnih na spletni strani Statističnega urada. Konkretne analitične podatke navedeni urad zagotavlja na zahtevo. Razpoložljivost administrativnih podatkov je omejena. Skrbniki administrativnih virov zagotavljajo le izbrane podatke, določene z zakonom. Podatki so na voljo na zahtevo in običajno proti plačilu. Monika Ruffini INFOSTAT, Slovaška Stran 3 UPRAVLJANJE Z MIGRACIJAMI IN NJIHOVIMI UČINKI V JUGOVZHODNI EVROPI Novice o izvedbi Pilotne raziskave o izseljevanju Od objave prejšnjih elektronskih Novic so bili na področju izvedbe pilotnih študij na Madžarskem in v Srbiji storjeni pomembni koraki. Na Madžarskem je bil k anketi o delovni sili v prvem četrtletju letošnjega leta dodan SEEMIG vprašalnik, s katerim so bili zbrani dragoceni statistični podatki o velikem številu izseljencev iz Madžarske. V manjšem številu so uspešno zabeležili tudi kontaktne podatke (e-poštni naslov ali telefonsko številko). V drugi fazi pilotne študije pa so člane te zadnje skupine anketirali z vprašalnikom - bodisi v elektronski obliki ali telefonsko. Sedaj je ta druga faza tudi zaključena, analiza podatkov in ocena metode pa še potekata. Iz opravljenega lahko že sedaj vidimo, da je domena izseljevanja še bolj občutljiva, kot je bilo pričakovano. Visoka stopnja nezaupanja pri raziskavi te teme je privedla do znatnega upada sodelovanja v različnih fazah študije. Izkušnje se ne razlikujejo od tistih v Srbiji, kjer je bila spomladi 2013 izvedena prva faza študije, neposredno anketiranje izseljencev pa se bo začelo v kratkem. Metodološki dokument o prvi fazi pilotnih študij bo predvidoma objavljen do konca leta 2013. Zsuzsa Blaško Demografski raziskovalni inštitut Madžarska Spremljajte naše novice o pilotni študiji na spletni strani projekta: www.seemig.eu Podatkovne potrebe na lokalni ravni - študija primera Turčianske Teplice, Slovaška Turčianske Teplice so majhno zdraviliško mesto v zahodni Slovaški, usmerjeno v turizem, brez lastnih proizvodnih zmogljivosti. Zato se Teplice soočajo s pomanjkanjem zaposlitvenih priložnosti. Prebivalci se večinoma vozijo na delo v nekaj večjih mest v bližini. Ena izmed pogosto uporabljenih rešitev je, da se zaradi boljših zaposlitvenih možnosti preselijo znotraj države ali preko meje. Da bi bolje razumeli družbene procese, tudi Turčianske Teplice, tako kot druga mesta na Slovaškem, zbirajo podatke o prebivalstvu. Ti podatki se obdelujejo tako v internem elektronskem sistemu (bazi podatkov) občine in so jih hkrati vpisuje v nacionalni register prebivalstva (Register prebivalstva). Mesto generira podatke, ki temeljijo izključno na prijavljenem stalnem prebivališču in začasnem prebivališču državljanov. Občina ne zagotavlja nobenih podatkov o ljudeh, ki v mestu ne prebivajo, a se niso odjavili. Žal ne obstajajo natančne evidence o številu tovrstnih migrantov. Razlog za to je, da ti ljudje še vedno ostajajo v evidencah kot stalni prebival- ci - čeprav zakon zahteva, da uradno sporočijo spremembo prebivališča v mestu. Glavni izziv v Teplicah je pomanjkanje usklajene zbirke podatkov, s katero bi lahko podprli oblikovanje lokalne strategije in načrtovanje politik. Od projekta SEEMIG pričakujemo nove ideje, kako bi lahko spremljali migracijske tokove prebivalstva in tako zmanjšali odliv prebivalcev iz mesta ter posledično preprečili stalno upadanje števila prebivalstva. Pri pripravi študije primera za poročilo Slovaške o sistemih zagotavljanja podatkov so Teplice ugotovile naslednje pomanjkljivosti razpoložljivih informacij v zvezi z migracijo prebivalcev: 1. Prebivalci, evidentirani po stalnem prebivališču - po starosti in spolu. Ne moremo pridobiti podatkov o državljanstvu, državi rojstva in državi rojstva staršev. Prebivalce lahko grupiramo po narodnosti. 2. Število izseljencev - ni podatka. 3. Izseljenci in priseljenci v mestu oz. priliv/odliv prebivalstva - imamo le podatke o izseljencih in priseljencih, ki so uradno registrirani na kraju stalnega prebivališča (za priseljence v mesto, oziroma za izseljence, ki so prijavili prebivališče v novem kraju bivanja). 4. Osebe z dodeljenim statusom mednarodne zaščite - podatki niso na voljo. 5. Osebe, ki so spremenile svoje prebivališče v državi - podatki so bili pridobljeni iz mestne podatkovne baze za obdobje od leta 2007. Na voljo so tudi podatki o osebah, ki imajo uradno registrirano stalno prebivajoče (po priselitvi v mesto, oziroma izselitvi iz mesta). 6. Podatkov ni v primerih, ko se delovno mesto razlikuje od kraja stalnega prebivališča, saj ne obstaja obveza o poročanju kraja zaposlitve občini. Tako so podatki na voljo šele iz popisa. Branislav Bugár Turčianske Teplice, Slovaška Stran 4 UPRAVLJANJE Z MIGRACIJAMI IN NJIHOVIMI UČINKI V JUGOVZHODNI EVROPI Potrebe po podatkih na lokalni ravni - primer Podravja, Slovenija Slika: Statistični urad Republike Slovenije Podravje je ena izmed dvanajstih regij na ravni NUTS III v Sloveniji, in je del vzhodne kohezijske regije (NUTS II). Je druga najbolj naseljena regija v Sloveniji. Meji na Avstrijo in Hrvaško, tudi Madžarska je zelo blizu (oddaljena le 50 kilometrov). Mariborska razvojna agencija je regionalna razvojna agencija in je oseba javnega prava s sedežem v Mariboru, kulturnem, gospodarskem, industrijskem in političnem središču regije. Primerjava demografskih podatkov za leti 2008 in 2011 kaže jasne negativne trende za Mestno občino Maribor, tako glede trenda upadanja naravne rasti prebivalstva, kakor tudi glede vse močnejšega trenda izseljevanja. Še tri leta poprej se je prebivalstvo v občino priseljevalo, danes pa se ljudje iz mesta odseljujejo. Projekt se osredotoča na kakovost podatkov za podporo oblikovalcem politik pri strateškem načrtovanju. To je tudi glavni strateški cilj Mariborske razvojne agencije (MRA), regionalne razvojne agencije za Podravje. Ambicija MRA je vzpostavitev prve slovenske regionalne statistične baze podatkov (mrežene z različnimi državnimi ustanovami), spremljanje trenutnih trendov in začetek regionalnega napovedovanja, ki vključuje dejavnosti načrtovanja scenarijev na ravni NUTS III. Na ta način želimo prispevati ne le k vsakodnevnemu regionalnemu upravljanju, ampak tudi k pripravi strategije regionalnega razvoja v Sloveniji. Kot večina urbanih območij, ki so lahko bodisi priseljenskega bodisi izseljenskega tipa ali pa oboje, bi mesto Maribor potrebovalo za pripravo svojih srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih strategij in ukrepov naslednje podatke: a) število in profile ljudi, ki hodijo na delo v tujino, in razloge, zakaj so zapustili Slovenijo (vključno z odlivom študentov, ki so dobili zaposlitev v tujini); b) premike iz urbanih območij na podeželska območja znotraj države; c) potrebe trga dela po določeni delovni sili; d) priliv delovne sile v regijo (s podatki o državi porekla in izobraženosti); e) vsakodnevno čezmejno preseljevanje iz regije in vanjo. Kot del slovenskega nacionalnega poročila o pomembnih obstoječih sistemih ge ne r iranja po dat ko v in v iro v podatkov smo v MRA pripravili študijo primera za Podravje. Pričakujemo, da bo ta kritična analiza sistemov generiranja podatkov dragocena za nacionalne in lokalne oblasti, ki sprejemajo odločitve, za javne uslužbence, ki uporabljajo podatke, in za raziskovalno skupnost, pa tudi za mednarodne organizacije in statistične inštitucije. Na podlagi analize podatkov bodo projektni partnerji dali tudi koristna priporočila oblikovalcem politik, ki so pri sestavljanju političnih okvirov na različnih teritorialnih ravneh odvisni od podatkov. MRA se veseli , da bo v začetku leta 2014 gostil izobraževanje o uporabi obstoječih sistemov podatkovnih baz, maja 2014 pa še okroglo mizo o vplivu migracij na razvoj Podravja. Ti dogodki bodo podprli oblikovanje akcijskega načrta, ki bo izpostavil področja možnega izboljšanja sistemov generiranja podatkov. V sodelovanju z ZRC-SAZU, ene izmed treh slovenskih partnerskih organizacij v projektu, bo MRA vključena v pripravo scenarijev predvidevanj. Zbrane povratne informacije in pripravljeni scenariji bodo pomagali pri naslavljanju prihodnjih potreb v regiji, s čemer bi prispevali k doseganju srednje- in dolgoročnega cilja preoblikovanja Podravja v uspešno regijo s pozitivnimi demografskimi trendi in pozitivnimi trendi na trgu dela. Amna Potočnik Borut Jurišić Mariborska razvojna agencija, Slovenija Mestna občina Maribor 2008 Površina (v km2) 148 148 Prebivalci (skupaj) 113.113 111.170 Moški 54.736 54.118 Ženske 58.377 57.052 Naravni prirast -191 -220 Skupni prirast 491 -197 2011 Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije. Stran 5 TRANSNACIONALNI UKREPI, KI VODIJO K NA PODATKIH TEMELJEČIM STRATEGIJAM Sestanek projektnega partnerstva v Beogradu prav do tega srečanja. Partnerji so zato zbrali veliko izkušenj in izmenjali znanje na področju dolgoročnih migracij, človeškega kapitala in procesov na področju trga delovne sile v sodelujočih državah, kakor tudi na področju z migracijami povezanega sistema generiranja podatkov (gradiva projekta so dosegljiva na http:// www.seemig.eu/index.php/downloads-project-outputs). Zdaj je na dnevnem redu zahtevno delo integriranja znanja in različnih delovnih sklopov. Srečanje je predstavljalo zelo učinkovit korak v to smer. Visoko stopnjo delovne obremenitve na srečanju je uspešno omilila visoka raven gostoljubnosti srbskih sodelavcev ter strokovna organizacija dogodka. Ildikó Simonfalvi SEEMIG Management Team Madžarska Partnerji projekta SEEMIG so se 19. in 20. septembra 2013 zbrali na delovnem sestanku v Beogradu. Konferenco je odprl Dragan Vukmirović, direktor Statističnega urada Republike Srbije. Udeležence je pozdravil tudi Zsolt Németh, podpredsednik Madžarskega osrednjega statističnega urada. Sestanek se je začel z zanimivimi predstavitvami gostiteljev. Gordana Bjelobrk (Statistični urad Republike Srbije) je podala podrobne informacije o notranjih migracijah v Srbiji. Olga Mitrović (Komisariat za begunce in migracije, Srbija) pa je predstavila migracijski profil Srbije. Vladimir Nikitović (Inštitut za družbene vede, Srbija) je v predstavitvi predstavil regijo Zahodnega Balkana: kdo so izseljenci, zakaj odhajajo in kam gredo? Sestanek je bil zelo pomemben predvsem iz dveh razlogov: ker je bil organiziran prav na sredini trajanja projekta, je bil to primeren trenutek za oceno izvajanja projekta in dotlej doseženih rezultatov. Projekt je presojala neodvisna strokovnjakinja Dragana Avramov ter na sistematičen in moder način podala zelo koristne povratne informacije o močnih in šibkih točkah projekta . Na drugi strani pa je bilo veliko rezultatov zaključenih SEEMIG je postal projekt Podonavja Konec leta 2012 je SEEMIG prejel naziv "Podonavski projekt" in kot tak postal del strategije EU za Podonavsko regijo (EUSDR). Druga makroregionalna strategija Evropske unije (poleg tiste s poudarkom na Baltski regiji) je nastala na pobudo EUSDR in temelji na spoznanju, da se morajo države vzdolž reke Donave vključiti v usklajeno ukrepanje pri spodbujanju razvoja regije. Podonavska strategija deluje na 11 prednostnih področjih kot npr. mobilnost, energetika, kakovost vode, kultura in turizem, biotska raznovrstnost, varnost itd. SEEMIG prispeva k prednostni nalogi 9 Ljudje in veščine. Skupaj s projekti, kot so CE-Aging Platform, ReTurn in Pobude IOM, si SEEMIG prizadeva za izboljšanje usklajevanja medsektorskih politik za soočanje z demografskimi izzivi in migracijami. www.danube-region.eu SEEMIG je strateški projekt, katerega cilj je boljše razumevanje in obravnava dolgoročnega preseljevanja, človeškega kapitala in demografskih procesov v jugovzhodni Evropi, kakor tudi njihovih učinkov na trge dela ter nacionalna in regionalna gospodarstva. SEEMIG se opira na široko mrežo partnerjev. Vanj so vključeni raziskovalni inštituti, univerze, statistični uradi in lokalna uprava iz osmih držav (Avstrija, Bolgarija, Madžarska, Italija, Romunija, Srbija, Slovaška, Slovenija) ter opazovalci iz nadaljnjih treh držav (Albanija, Gruzija, Ukrajina). Projekt je financiran v sklopu tretjega razpisa programa Jugovzhodna Evropa. IMPRESSUM Inštitut za ekonomska raziskovanja - http://www.ier.si/ Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti - http://dmi.zrc-sazu.si Mariborska razvojna agencija - http://www.mra.si/ Za več informacij obiščite našo spletno stran: www.seemig.eu Objavljene informacije odražajo stališča avtorjev, zato upravljalec ni odgovoren za nadaljnjo uporabo kakršnihkoli informacij. stran 6
© Copyright 2024