1. No category

Inovativne rešitve za
prilagajanje upravljanja
javne infrastrukture
demografskim
spremembam v
Centralni Evropi
— Rezultati in izkušnje —
Projekt poteka v okviru programa Srednja Evropa, katerega
delno financira Evropski sklad za regionalni razvoj.
1
Uvod
“Ko zapiha veter sprememb, nekateri postavijo
zavetišča, drugi pa mline na veter”
V Nemčiji je poraba sredstev za nego
starejših ljudi v zadnjih 12 letih narastla
za 1,6 bilionov evrov. Napoveduje se, da
bo število ljudi, potrebnih nege do leta
2030 narastlo za dodatnih 50%.
Povprečna starost v Piedmontu se bo
do leta 2030 dvignila za 48 let.
Slovenija je v letu 2007 porabila 22,9% BDP
za stroške povezane s staranjem. Ocenjuje
se, da se bo delež porabe do leta 2060 dvignil
za 12,9 %.
V Turingiji se je ukinilo 30%
šol v zadnjih 15 letih. Že sedaj
ni neobičajno, da se učenci iz
ruralnih območij vozijo v tudi več
kot 10 km oddaljene šole.
Podatki nas opozarjajo na pomemben vpliv demografskih sprememb na vsakdanje življenje.
Demografske spremembe upadanja in staranja prebivalstva predstavljajo za državo, posebej pa še
za občine, poseben izziv, saj morajo zagotavljati vsa potrebna finančna sredstva za obstoj potrebne
infrastrukture, kljub temu, da se razmerje med zaposlenimi in upokojenci spreminja.
Ker se regije v Centralni Evropi soočajo s podobnimi problemi je smotrno, da se vzpostavi med
njimi dialog in se izmenjajo izkušnje pri izvajanju posameznih ukrepov. Projekt ADAPT2DC je ustvaril platformo za takšen dialog in identificiral strategije, ki so prenosljive v različna okolja, kjer se spopadajo s podobnimi problemi. Projekt ADAPT2DC se ukvarja z rešitvami, kako zmanjšati stroške
za družbene in tehnične storitve ter infrastrukturo (zdravstvo, stanovanja, javni transport, socialno
varstvo, komunala) v demografsko ogroženih mestih in regijah Centralne Evrope (Češka Republika,
Nemčija, Italija, Madžarska, Poljska in Slovenija).
2
Uvod
O projektu:
Cilji:
ADAPT2DC razvija trajnostne rešitve javnih storitev za mesta in regije
ADAPT2DC povezuje strokovnjake za demografske spremembe, javni sektor in investitorje
ADAPT2DC pomaga mestom in regijam pri soočanju z izzivi demografskih sprememb
Faze projekta:
1. Analize demografskih in ekonomskih indikatorjev v Centralni Evropi
2. Pilotne akcije za prilagajanje javne infrastrukture demografskim spremembam na lokalni ravni
3. Razvoj priporočil in prenos dobrih praks za ohranjanje primerne infrastrukture v prihodnosti
Trajanje:
november 2011 - oktober 2014
Partnerji:
 Ministrstvo za gradnjo, regionalni razvoj in
promet Zvezne dežele Turingije
 Leibniz-Inštitut za regionalno Geografijo
2
1
 Inštitut za sociologijo Akademije znanosti
Češke Republike
4
7
3
 Regija Usti
5
 Észak-Alföld regionalna razvojna agencija
 Nacionalno združenje občin, gorskih
skupnosti in društev Piedmont
8
9
6
 Ekonomska fakulteta Katowice
 Urbanistični inštitut Republike
Slovenije
 Regija Małopolska
 Urad za državno gospodarsko
planiranje
V brošuri so predstavljeni glavni rezultati projekta ADAPT2DC. Več informacij najdete na
spletni strani projekta: www.adapt2dc.eu.
Analize demografskih in ekonomskih
kazalcev v Centralni Evropi
Prebivalstvo v Centralni Evropi
upada in se stara
Desetletja so bili gospodarski sistemi in z njimi tudi sistemi socialnega varstva usmerjeni
izključno v rast, tudi v smislu prebivalstva. V
21. stoletju pa smo prišli do točke, kjer rast ni
več realnost, vsaj ne povsod. V vseh srednjeevropskih državah je rodnost občutno znižana, to je 2,1 otroka na žensko. Hkrati pa se
pričakovana življenjska doba povečuje, kar
se izraža v staranju družbe. Današnje demografske spremembe - staranje prebivalstva,
upočasnitev rasti prebivalstva in zmanjšanje
števila delovno aktivnega prebivalstva - so med najbolj resnimi izzivi Evrope v prihodnjih desetletjih. Upadanje števila prebivalstva postaja pogost pojav v EU, čeprav z velikimi razlikami v smislu demografskega gibanja in vzorcev. Na splošno velja, da odročna in redko poseljena območja
izgubljajo prebivalstvo, glavna velemesta in nekateri regionalni centri pa so še vedno privlačni in
beležijo stabilno rast števila prebivalcev.
Demografske projekcije do leta 2030 na nacionalni ravni Češke Republike, Nemčije,
Madžarske, Poljske, Sloveške in Slovenije napovedujejo upad števila prebivalcev zaradi negativnega naravnega prirasta (višja stopnja smrtnosti kot rodnosti). Skupaj s projekcijami
pričakovane življenske dobe to pomeni, da se bo indeks staranja povečal v vseh državah Centralne Evrope. Te napovedi pomenijo dvig ekonomskega in socialnega bremena za delovno aktivne prebivalce.
To je le splošna ugotovitev, seveda obstojajo med regijami tudi razlike. Od severa Italije
preko Avstrije do južne Nemčije je pas regij z naraščajočim številom prebivalstva, te imajo med
drugim najvišji BDP in dohodke na prebivalca. Toda na splošno bo število prebivalcev v regijah
upadlo. Kar se tiče staranja populacije, bo potekal demografski razvoj po treh poteh. Prvo pot
demografskega razvoja sestavlja skupina držav, Poljska, Češka Republika in Slovaška, kjer imajo
manj izkušenj s staranjem prebivalstva in njihova starostna struktura zaenkrat še nima velikega
števila starih prebivalcev. Drugo pot demografskega razvoja sestavlja skupina držav, Avstrija, Slovenija in Madžarska, ki jo lahko imenujemo tudi kot skupina držav s številno populacijo prebivalstva srednjih let. Za Italijo in Nemčijo je značilno staro prebivalstvo in regije z zelo staro populacijo (povprečna starost je višja od 45 let; npr. Savona, Genova, Aleksandrija v Italiji, ter večina
regij v bivši vzhodni Nemčiji). Visoka povprečna starost v severni Italiji in južni Nemčiji je rezultat
daljšega procesa staranja, medtem, ko je visoka povprečna starost v vzhodni Nemčiji posledica
3
4
Analize demografskih in ekonomskih
kazalcev v Centralni Evropi
izseljevanja delovne sile v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Visoka povprečna starost ima za
posledico visok indeks staranja. V mladih regijah sta samo en ali dva delovno neaktivna prebivalcev stara 65 let in več na deset delovno aktivnih prebivalcev (starih od 20 do 65 let), v najstarejših
Background:
ofdelovno
demographic
and(stari
economic
regijah pa Analysis
so trije do štirje
neaktivni prebivalci
65 let in več)indicators
na deset delovnoin
ak-Central
tivnih prebivalcev.
Europe
Prebivalstvo 1991–2011 (%)
Vrednosti pod 100 kažejo upadanje prebivalstva.
CENTRALNA EVROPA
NUTS 2
NUTS 3 s pilotnimi območji
NUTS 3
državne meje
izbrana mesta
Analize demografskih in ekonomskih
kazalcev v Centralni Evropi
Učinki demografskih sprememb bodo v naslednjih letih še občutneje vplivali na življenje v
posameznih regijah. Demografske spremembe pomenijo upadanje števila prebivalstva in staranje na določenih območjih, s tem pa spremembo potreb prebivalstva in krčenje javno finančnih sredstev za zagotavljanje primerne infrastrukture in storitev. Zato je nujen razvoj ustreznih
strategij in orodij za prilagoditev upravljanja in financiranja javne infrastrukture in storitev. Demografske projekcije za leto 2030 kažejo regionalne razlike in prevlado demografsko ogroženih območij v Centralni Evropi. Poleg tega pa se bo še več regij soočilo s staranjem prebivalstva.
Več v Poročilu 3.1.5. (“Demographic Change in Central Europe – A Socio-Economic Background
Analysis”).
Vpliv demografskih sprememb na oskrbo
in javno infrastrukturo
Potrebo po javni infrastrukturi in storitvah določajo prebivalci določenega ozemlja. Upadanje in
staranje prebivalstva lahko povzroči spremembo potreb po določenih storitvah in dvig stroškov. Zmanjšano število uporabnikov je tipična posledica demografskih sprememb – toda regije ali občine so dolžne poskrbeti za primerno ponudbo številnih storitev. Če so fiksni stroški
porabe infrastrukture porazdejeni med manj uporabnikov, to pomeni “porast stroškov na uporabnika”. S tem pa se poveča breme javnega proračuna. Še več, staranje in upadanje prebivalstva zmanjša število potreb po storitvah, kar vodi k nezaposlenosti in s tem upadanju števila
davčnih zavezancev. Na pomankanje delovnih mest pa dodatno vpliva globalna ekonomska kriza od leta 2008.
Zmanjšanje števila uporabnikov bo povečalo stroške za storitev na osebo. Toda niso vse
storitve enako občutljive na spremenjeno demografsko strukturo prebivalstva. Stroški za transport in komunalno oskrbo so neposredno povezani s številom prebivalstva.
– Na področju javnega transporta predstavlja upad prebivalstva manj potnikov ter problem
ekonomske upravičenosti oskrbe. Sistem javnega transporta je še posebej pomemben ravno na redko naseljenih območij, kjer ni na voljo zdravstvenih in storitvenih dejavnosti, zato
so dobre povezave do središč nujne.
– Demografske spremembe vodijo k manjši potrebi po oskrbi z vodo in komunalnimi storitvami. Prilagoditev vodovodnega in komunalnega omrežja na demografske spremembe je
poseben izziv, saj je prenova teh omrežij draga (z drugimi besedami: fiksni stroški so visoki).
– Na področju grajenega okolja pomeni upad prebivalstva najverjetneje zmanjšanje povpraševanja po nepremičninah, in povečano število praznih enot in stavb. Izpraznjenost vpliva
na padec cen nepremičnin in na negativno podobo območja. Isto velja za trgovce: zaprejo
trgovine, če ni dovolj kupcev.
5
6
Analize demografskih in ekonomskih
kazalcev v Centralni Evropi
Ostala infrastruktura je bolj povezana s
starostno strukturo prebivalstva, na primer
stroški šol, zdravstva, domov za ostarele.
– Povpraševanje po zdravstvenem varstvu in domovih za dolgotrajno oskrbo bo
zaradi višje pričakovane življenske dobe
naraščalo. Staranje prebivalstva bo imelo
najmočnejši vpliv na javne izdatke za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo:
napovedani stroški za te storitve se bodo na
ravni Evrope povečali iz 4.1 % (2010) na 29 %
BDP (2060).
– Vrtci, izobraževalne institucije: manj
šoloobveznih otrok lahko vodi k zmanjšanju
števila učencev v razredu ali, kar je pogosteje, zapiranju šol. Združevanje šol je možno le do
določene mere, saj veliki šolski okoliši niso zaželeni.
Ostali stroški infrastruktur niso neposredno povezani s staranjem in upadanjem prebivalstva,
ampak so bolj povezani s strukturo naselitve, na primer vzdrževanjem cest.
Stroški za infrastrukturo: analiza podatkov
ADAPT2DC se je ukvarjal z vprašanjem, kako ob posledicah, ki jih prinašajo demografske spremembe, doseči stroškovno učinkovito oskrbo z javno infrastrukturo in storitvami. Izdelana je
bila analiza stroškov infrastrukture za Centralno Evropo. Takšno makro analizo v kontekstu
centralne Evrope so do sedaj le redkokdaj izdelali. Eden od razlogov je, da ni podatkov o stroških infrastrukture in oskrbe s storitvami za centralno in vzhodno Evropo na isti ravni (lokalni
ali regionalni) in za vso infrastrukturo. Ker primerljivih podatkov ni bilo ne v bazi Eurostat, niti
na nacionalnih statističnih uradih, so se partnerji projekta odločili za analizo na podlagi komercialne poslovne baze podatkov. Na podlagi razmerja stroškov, ki pokaže povprečno prodajo specifičnih storitev na prebivalca določenega območja, so se izdelale številne primerjave
med državami centralne Evrope. Na primer, regije Centralne Evrope se je razdelilo v območja,
glede na višino porabljenih sredstev za določeno infrastrukturo. Rezultati primerjav med posameznimi območji so bili zelo različni. Vendar pa kljub vsem razlikam lahko postavimo trditev, ki velja za vse primerjane infrastrukture, da poraba na prebivalca narašča, ko število prebivalcev v regiji upada.
Rezultate analize na makro ravni potrjujejo rezultati iz pilotnih območij. Ponovno zasledimo pomembne razlike med regijami in različnimi tipi infrastruktur. Hkrati pa tudi za večino
infrastruktur drži, da stroški naraščajo (četudi ne izključno zaradi demografskih sprememb,
ampak tudi zaradi inflacije in/ali tehničnih izboljšav).
Pri vseh transnacionalnih analizah stroškov oskrbe z infrastrukturo je, da je potrebno upoštevati razlike v državnih sistemih zdravstvenega in socialnega varstva. Mreža socialnih storitev in infrastrukture se določa z nacionalno politiko. Prenos dobrih praks in funkcionalnih
modelov iz ene regije/države v drug bo možen le ob naboru določenega znanja o različnih odgovornostih in načinih oskrbe z infrastrukturo. Druga ugotovitev projekta pa je, da v Evropski
uniji ni zbranih primerljivih podatkov o javnih infrastrukturah in storitvah.
Več v Poročilu 3.2.6. (“Cross analysis of infrastructure and service costs”).
Analize demografskih in ekonomskih
kazalcev v Centralni Evropi
Delphi študija
Delphi študija med strokovnjaki iz držav Centralne Evrope se je izvedla za podkrepitev statističnih analiz o stroških infrastruktur. Vprašanja so se nanašala na različne infrastrukture in njihov odnos do procesov demografskih sprememb. Na splošno strokovnjaki ugotavljajo pritiske
na cene in spremenjene vzorce povpraševanja – na primer v vseh državah se pričakuje dvig
stroškov za zdravstvo in vodooskrbo, kot tudi spremembo vzorcev potovanj. V ruralnih območjih se pričakuje povečanje števila praznih stavb.
Strokovnjaki, ki so sodelovali v Delphi študiji so predlagali tudi nekaj ukrepov za prilagoditev obstoječih infrastruktur. Med njimi je ureditev elektronskih storitev na redko naseljenih
območjih. A večina udeležencev je bila skeptičnih glede omenjene ideje iz različnih vzrokov
(pomanjkanje širokopasovnih povezav, računalniška nepismenost …). Ta primer pokaže, da
lahko novi pristopi delujejo le s sprejetjem in sodelovanjem vseh akterjev.
Na koncu naj omenimo, da je veliko strokovnjakov vztrajalo, da glavni fokus prilaganja na
demografske spemembe ne bi smele biti “infrastrukture”, ampak zaposlovanje: “Če regije ne
ponujajo delovnih mest, se ljudje odselijo, ne glede na to, ali so vrtci in ceste moderni”.
Več o Delphi študiji: Poročilo 3.3.5. (“Position Paper - A joint transnational vision for future provision of infrastructures and services in shrinking regions and cities of Central Europe”)
7
8
ADAPT2DC Pilotne akcije
Pilotne akcije
Projekt ADAPT2DC odgovarja na vprašanje, kako upravljati z javno infrastrukturo v kontekstu demografskih sprememb. Partnerji so izvedli 11 pilotnih akcij, v katerih so demonstrirali, kako se lahko
na lokalni ravni, v različnih okoljih prilagodimo izzivom staranja in upadanja prebivalstva.
Akcija
Tema
Območje
Država
Telemedicina
Zdravstvo
okraji Miechów, Chrzanów,
Olkusz in Proszowice counties,
SZ Małopolska
PL
Dnevno varstvo otrok
Otroško varstvo
Jászság microregion, Észak-Alföld
HU
Večnamenski center
Lokalna oskrba
Ostana, Piedmont
IT
Stroški upravljanja javnih
stavb (vklj. energijo)
Javne stavbe
Vejprty, Usti Region
CZ
Orodja za upravljanje stroškov
javne infrastrukture
Javne stavbe
in ceste
Maribor, Podravje
SI
Demografski coaching
s projekti
-
Saale-Orla-district
in Oberfranken-Ost
DE
KombiBus
Mobilnost
Saale-Orla-district
DE
Kataster praznih stavb
Razvoj mesta
Remptendorf, Saale-Orla-district
DE
Sodelovanje gasilcev
Preprečitev katastrof
Saale-Orla-district
DE
Podpora iz okolja pri samostojnem življenju
Zdravstvo / stanovanja
Arzberg, Oberfranken
DE
Kataster praznih stavb
Razvoj mesta
Bad Berneck, Oberfranken
DE
Integracija
Socialna infrastruktura
Hof, Oberfranken
DE
“Katalog dobrih praks” vsebuje nabor dobrih idej za soočanje z izzivi demografskih sprememb. Partnerji projekta so zbrali inovativne ideje iz cele Evrope, od uporabe videokonferenc za
komunikacijo med pacienti in zdravniki v ruralnih območjih Finske (“TelLappi”), avtobusni prevoz
organiziran v celoti s prostovoljci (“citizen bus Gransee”), vaška trgovina in družabno središče v Krugzellu, praksa mobilnega zobozdravstva v Brandenburgu, deljenje prevoza v kombinaciji osebnega in javnega transporta (“CARLOS”), rušenje praznih stavb, koncept “aktivna energija” za predelavo
odpadkov, medgeneracijska hiša (“Sadeži družbe”), in podobno.
Več primerov dobrih praks: Poročilo 4.1.1. (“Best Practice Catalogue”).
9
ADAPT2DC Pilotne akcije
Telemedicina za starejše občane kot orodje
za optimizacijo stroškov zdravstva
Kje?
Małopolska regija (Poviats Miechowski, Chrzanowski, Olkuski, Proszowicki), Poljska
Zakaj?
Namen pilotne akcije je bil zagotoviti tele-medicinske storitve (tele-EKG) za kontrolo zdravstvenega
stanja starejših prebivalcev, izboljšati njihovo življenje in preprečiti nadaljnja tveganja za zdravje.
Na ta način se lahko doseže bolnike v oddaljenih območjih, ki jim drugače grozi izključenost.
Kaj?
Ciljna skupina pilotne akcije na severozahodu Małopolske so bili skupina starejših občanov, ki so
bili izbrani na podlagi zdravstvenega stanja in kraja bivanja. Bolniki so prejeli tele-medicinsko opremo za merjenje EKG doma ter zdravniško pomoč, svetovanje in diagnosticiranje, osebno in na daljavo. Storitev tele-EKG se je izvajala za skupino 100 bolnikov, starejših od 55 let. Bolnikom so tele-EKG komplete posodili brezplačno za obdobje enega meseca. Bolnik je dobil navodila o uporabi
medicinskega pripomočka tako doma kot v službi. Vzporedno so izvedli še anketo o kvaliteti bivanja pacientov. V času akcije so morali pacienti izvesti tri registracije dnevno in posneti čimveč EKG
slik. Poleg tega so pacientom ponudili nasvete dietetika na začetku in koncu merilnega obdobja. Po
enem mesecu je vsak pacient prejel diagnozo, sklepe in priporočila pristojnega zdravnika in dietetika. Več kot 97% pacientov je uspešno sodelovalo v akciji, s tem se lahko potrdi teza, da nepoznavanje IKT (kot je bil za bolnike v pilotni akciji tele-EKG) ni ovira za sodelovanje.
10
ADAPT2DC Pilotne akcije
Pozitivni učinki
Pilotna akcija ima posredne in neposredne koristi. Neposredna korist je prihranek zaradi boljše organizacije zdravstvene službe, npr. manj
stroškov za prevoz in manj porabe časa zdravnikov za preglede. Neposredni prihranki se nanašajo na zgodnje odkrivanje bolezni. Z rednim
pregledovanjem se hitro ugotovijo poslabšanje
stanja in zgodnja diagnoza bolezni ter s tem
zmanjšanje stroškov zdravljenja. Telemedicina
na takšen način dolgoročno zmanjšuje stroške
zdravstvenega sistema.
Več o pilotni akciji: Poročilo 4.3.4. (Končno
p
poročilo pilotne akcije “Telemedicine”)
in/ali Poročilo 4.4.1. (“Joint Evaluation of
Pilot Actions”).
Bolniki so imeli možnost neprekinjenega
spremljanja EKG na daljavo. Lahko so bili
doma, opravljali vsakdanje aktivnosti, njihovi
podatki o zdravstvene stanju pa so se prenašali v bolnišnico. Tele-EKG storitev je zelo koristna za diagnosticiranje nekaterih bolezni.
Udeleženci so poročali, da so zainteresirani
za ponovno uporabo storitve. S telemedicine
enostavno diagnosticiramo motnje srčnega
ritma srca in kardiovaskularne težave, vendar
pa je dostopnost tovrstnih storitev še vedno
nezadostna.
Mirosław Dróżdż
M.D., kardiolog, Vodja bolnice
St. Ann Hospital, Miechów
‘
11
ADAPT2DC Pilotne akcije
Večnamenski center; stroškovno učinkovit način za oskrbo
z osnovnimi storitvami na težje dostopnih območjih
Kje?
Ostana, Po Valley, Italija
Zakaj?
V Pilotni akciji so ustanovili večnamenski center. V majhno hribovsko vas Ostano so vpeljali nove
ponudbe in hkrati povečali učinkovitost prejšnjih storitev.
Kaj?
Večnamenski center je organiziran kot zbirna točka, kjer so prebivalcem in turistom na voljo različne storitve. Center ponuja regionalne produkte in dodatne informacije o območju. Center povezuje
ljudi različnih generacij. V centru ponujajo sledeče storitve:
– prostori za lokalna društva,
– knjižnica,
– trgovina z lokalnimi izdelki,
– koordinacija prostih ležišč, z osrednjim B&Bs na območju,
– dostop do interneta,
– koordinacija storitve “souporaba avtomobila”,
– informacijska točka za “Alpsko konvencijo”.
V pilotni akciji so izvedli številne aktivnosti: določitev ustrezne stavbe za center, določitev odgovornega upravnika centra, renovacija stavbe, pogodba z lokalnimi kmeti za oskrbo s svežim sadjem
in zelenjavo, odprtje centra, promocija novih storitev. Vse aktivnosti so bile izvedene v tesnem sodelovanju z lokalno skupnostjo (za renovacijska dela so pridobili zunanje financerje).
Pozitivni učinki
Več o pilotni akciji: Poročilo 4.3.5 (Končno poročilo pilotne akcije
“Multi-ServiceCentre”) in/ali Poročilo 4.4.1. (“Joint Evaluation off
Pilot Actions”).
Za majhne skupnosti vzdrževanje
minimalnega števila storitev ni
enostavno, vendar sodelovanje
različnih ponudnikov v skupnem
centru prinaša presenetljive rezultate.
Giacomo Lombardo
Župan Ostane
‘
Najprej, upravnik centra zdaj ponuja različne storitve, ki so
jih prej ponujali ločeno. Na primer, knjižnico in turistično informacijsko točko so morali prej vzdrževati zaposleni, tudi financirani sta bili ločeno. Združitev storitev na eni lokaciji je
finančno ugodno, hkrati pa se povečal čas odprtosti in dostopnost vsake posamezne storitve. Drugič, Ostana je pridobila
nove storitve. Prebivalci in turisti lahko kupujejo lokalne pridelke, pa tudi časopis, zdravila, ipd. v Ostani, namesto da se
vozijo v bližnje mesto. Poleg prihranka časa in goriva pomeni
takšna ureditev tudi zmanjševanje emisij CO2.
12
ADAPT2DC Pilotne akcije
Spodbujanje vračanja žensk na trg delovne sile z uvajanjem integralnih storitev otroškega varstva
Kje?
Jászság mikroregija, Észak-Alföld regija, Madžarska
Zakaj?
Cilj pilotne akcije je bil oceniti racionalizacijo predšolskega varstva in uvajanja dnevnega varstva
glede na potrebe. Na Madžarskem se le malo žensk vrne v službo po rojstvu otrok (glede na ostale
evropske države). Le 7% otrok, mlajših od 3 let obiskuje vrtce. Izboljšanje storitev otroškega varstva
je pomemben korak, da se zaradi povečane ponudbe otroškega varstva, več žensk lahko vključi na
trg delovne sile.
Kaj?
Glavni rezultat pilotne akcije je študija izvedljivosti, ki je izdelana za naselja Jánoshida, Jászfényszaru in Jászárokszállás v pilotni regiji, glede na zakonodajno in lokalno okolje. Študija se osredotoča
n storitev vrtcev. Na Madžarskem delujejo tradicionalni vrtci,
na
k ponujajo pedagoški program, za katerega je potrebno stroki
Eden od neposrednih rezultatov prok
kovno
osebje kot tudi ustrezni prostori za skupine od 20-25
o
jekta ADAPT2DC je, da bomo preotrok.
Obstajajo pa tudi “dnevna varstva”, ki se lahko ustanov v zasebnih domovih, skupine otrok je precej manjša (do
jeli sredstva lokalne občine. Z malo
vijo
sreče se bomo prijavili za finančno
7 otrok), pa tudi prostorske in organizacijske zahteve so manj
s
podpore preko Regionalnega rastroge.
Zato so dnevna varstva tudi cenejša za starše. Enote je
m
zvojnega programa okraja Jász-Namogoče
upravljati kot mala podjetja; vodja sicer potrebuje dolo
gykun-Szolnoky. Hvala za vašo poločeno
izobrazbo, vendar ne toliko kot v tradicionalnem vrtcu.
D
moč!
Druga
prednost teh enot je tudi, da so lahko enote dnevnega
Ibolya Nyíri
v
varstva
enakomerno porazdeljene po vsej regiji, tudi v majhn občinah, medtem ko so vrtci ponavadi v središčih in manj
Manósziget,
nih
d
dnevno otroško varstvo
dostopni
za določene starše.
‘
Študija je nastala na obsežnem zbiranju podatkov, interv
vjujih
z lokalnimi ustanovami, in na analizi proračuna in stroškov za vsak model. V študiji so preučili tri modele delovanja
otroškega varstva. Vsak model reflektira različno situacijo, različne potrebe in priložnosti. Model 1
se smatra za “osnoven” v smislu, da vključuje varstvo otrok 8 ur na dan. Model 2 predpostavlja mrežo dnevno-varstvenih centrov. Model 3 pa je prilagojen staršem z netipičnim delovnim časom. Na
13
ADAPT2DC Pilotne akcije
osnovi študije so bila izdelana politična priporočila na mikro in makro ravni. Priporočila so predstavili ciljnim skupinam na delavnicah in so sedaj vključena v številne nacionalne in regionalne razvojne plane.
Pozitivni učinki
Uvajanje dnevnih varstvenih centrov je za lokalne skupnosti cenejše kot tradicionalni vrtci. Poleg
tega so v študiji ocenili stroške za vsak model varstva. Vrtci, povezani v mrežo so cenejši in povezava s cerkvijo je prednost. Z uvedbo priporočil bi vzpostavili učinkovitejšo ponudbo varstva v regiji,
kar bi pomenilo vrnitev več žensk na trg delovne sile. Dolgoročno bi takšen ukrep zvišal BDP in ekonomsko situacijo žensk. Vključitev strategij v razvojne plane je le prvi korak v doseganje tega cilja.
Več o pilotni akciji: Poročilo 4.3.7. (Končno poročilo pilotne akcije “Childcare”) in/ali Poročilo 4.4.1. (“Joint
Evaluation of Pilot Actions”).
14
ADAPT2DC Pilotne akcije
Zmanjšanje stroškov upravljanja z inovativnimi orodji
za upravljanje predimenzionirane javne infrastrukture
(javne stavbe, ceste)
Kje?
Maribor, Slovenija
Zakaj?
V pilotni akciji so predlagane rešitve za zmanjšanje stroškov občine pri vzdrževanju javnih stavb in
cest. Središče Maribora se sooča z upadom prebivalstva in posledično praznimi prostori. Glavni pristop pilotne akcije je uporabiti različna orodja za zmanjšanje stroškov na istem območju (središče
Maribora).
Kaj?
Pilotna akcija se je začela s kartiranjem in analizo stavb in cest v lasti občine Maribor, kjer so se je
identificirali potenciali za zmanjšanje stroškov. V naslednjem koraku so bile izdelane kvantitativne
ocene prihrankov za izbrane stavbe.
V pilotni akciji so se izdelala tri uporabniško prijazna orodja za računanje prihrankov. Orodja so
bila testirana na pilotnem območju Maribora:
– intenzifikacija rabe javnih stavb: obnova podstrešij s ciljem zmanjšanja vzdrževanja stavb na m2,
– uvajanje obcestnih parkirišč s ciljem zmanjšanja stroškov vzdrževanja cest na m2 in generiranjem dodatnega zaslužka,
– prihranek stroškov za električno energijo za javno osvetljavo z uvajanjem LED žarnic.
Algoritem za računanje prihrankov je implementiran kot preglednica. Orodje je inovativno in
enostavno za uporabo. Preglednice omogočajo uporabniku spreminjanje vhodnih podatkov in
ponovno uporabo za neomejeno število situacij.
15
ADAPT2DC Pilotne akcije
Orodja so se vzorčno testirala v središču Maribora, kjer so
se izračunali prihranki: z obnovo podstrešja se prihrani okoli 14% stroškov na kvadratni meter, za okoli 28% se znižajo
stroški vzdrževanja cest z uvedbo parkiranja ob cesti (vključujoč prihodke parkirnine) ter okoli 68% znižanje stroškov v
porabi električne energije z zamenjavo žarnic z LED (v tem
primeru tudi vsako leto 10 ton CO2 emisij). Vsekakor ti ukrepi predpostavljajo investicije, vendar bi bile v kratkem času
amortizirane.
Projekt ADAPT2DC je povečal ozavedenje o pomembnosti prilagajanja
občinskega planiranja demografskim
spremembam. Transnacionalna strategijaje pomemben prispevek k blažitvi negativnih učinkov sprememb
v Mariborski regiji.
Občina Maribor
Več o pilotni akciji: Poročilo 4.3.6. (Končno poročilo pilotne akcije“ Tools to manage the overdimensioned infrastructure”) in/ali Poročilo 4.4.1. (“Joint Evaluation of Pilot Actions”).
‘
Pozitivni učinki
16
ADAPT2DC Pilotne akcije
Ukrepi energijske učinkovitosti za zmanjšanje
stroškov vzdrževanja javnih stavb
Kje?
Vejprty, Ústí Region, Češka Republika
Zakaj?
Vzdrževanje javnih stavb predstavlja za občinske proračune precejšnje breme, eden višjih stroškov
je ogrevanje. Učinkovitejša uporaba stavb lahko zmanjša stroške. V pilotni akciji v regiji Ústí so predlagali občinski model upravljanja za zmanjševanje stroškov vzdrževanja javnih stavb. Denar, ki se
ne porabi za vzdrževanje, se lahko investira v druge aktivnosti v občini.
Kaj?
Predlagan model upravljanja je set korakov za učinkovitejšo rabo javnih stavb, s čimer se prihrani
javna sredstva.
V pilotni akciji so najprej analizirali strateške dokumente in obratovalne stroške vzdrževanja občinskih stavb za triletno obdobje. Na podlagi te analize so izbrali tri stavbe, ki najbolj bremenijo občinski proračun, predvsem s stroški obratovanja. Predlagana je optimizacija varčevanja, od ukrepov
osnovne izolacije do implementacije “pametnih” stavb.
Izbrane so bile tri stavbe z različnimi rabami. Za kvantitativno oceno prihrankov so bil izdelane
ocene energetske učinkovitosti, kjer so podani konkretni ukrepi varčevanja energije in prihrankov
za vzdrževanje stavb. Vendar prihranki pri energiji ne prinesejo učinkov brez ustrezne rabe stavb.
V pilotni akciji so tako ocenili možne bodoče rabe teh treh stavb:
– Zavod za invalidne osebe (stavba bo ostala dom za invalide tudi v prihodnosti),
– Zdravstveni center Vejprty (v prihodnosti lahko stavba služi kot zdravstveni center z delno stanovanjsko rabo),
– trenutno prazen rekreacijski center (prostori se v prihodnosti lahko uporabljajo kot administrativna stavba za poslovni center).
17
ADAPT2DC Pilotne akcije
Predlagani ukrepi so bili predstavljeni občini. Investicije v energetsko učinkovito prenovo
mora namreč izvesti občina. V pilotni akcji pa
so uspeli dokazati dolgoročne prihranke občine za stroške ogrevanja.
Pozitivni učinki
Več o pilotni akciji: Poročilo 4.3.3. (Končno
poročilo pilotne akcije “Energy savings in public
buildings”) in/ali Poročilo 4.4.1. (“Joint Evaluation of Pilot Actions”).
Vprašanje vzdrževanja javnih stavb je tesno povezano z drugimi področji življenja prebivalcev Vejprtya,
kot je socialno in zdravstveno varstvo. Verjamem, da
bodo rezultati projekta ADAPT2DC zagotovili ustrezno zdravstveno in socialno varstvo za prebivalce
mesta in okoliških območij. Tudi stroški vzdrževanja javnih stavb bodo pretehtani . Mesto Vejprty bo
zaradi implementacije predlaganih ukrepov varčevanja z energijo, prihranih javna sredstva in zaradi
tega bomo lahko investirali v druge naložbe za razvoj mesta.
Jitka Gavdunová
Županja Vejprty
‘
Ukrepi za varčevanje z energijo se v večini
primerov nanašajo na ukrepe pri izolaciji. Za
vsak predlagan ukrep se je izračunal prihranek
energije v MWh/leto. Za posamezno stavbo
lahko na leto občina za porabo energije privarčuje med 4300€ in 5900€. Poleg tega bi s
predlagano novo rabo stavb in oddajo prostorov prinašale občini dobiček.
18
ADAPT2DC Pilotne akcije
Demografski coaching
Kje?
Saale-Orla-Kreis,Thuringia in Oberfranken-Ost, Bavaria, Nemčija
Zakaj?
Pilotne akcije v Nemčiji so bile nekoliko drugačne od ostalih. V pilotnih akcijah je nemški partner na
podlagi problemov in izkušenj lokalnih skupin poiskal in implementiral najboljše ideje.
Kaj?
Nemški partner je zaposlil zunanjega strokovnjaka (“coach”), ki je sodeloval z lokalnimi skupinami
v regiji in z njimi identificiral potrebne ukrepe. Ukrepi se nanašajo na priložnosti za prihranek stroškov pri oskrbi z javnimi storitvami. Tako je zunanji strokovnjak pričel najprej s komunikacijo z relevantnimi lokalnimi predstavniki, kot so župani, uradniki, civilne družbe in seveda ponudniki storitev. Na takšen način so v pilotni regiji identificirali tri majhne pilotne ukrepe.
Pozitivni učinki
Prednost zunanjega strokovnjaka je, da se lahko posveti tematsko prepletajočim se problemom, ki
ponavadi niso predmet vsakdanjega dela uradnikov, saj so ti večinoma preveč zasedeni z rutinskim
delom in razmišljajo o svojem področju. Poleg tega zunanji strokovnjak neobremenjeno in objektivneje komunicira z vsemi sektorji v regiji.
V nadaljevanju sledi opis posameznih pilotnih akcij, ki so jih izvedli v Nemčiji z demografskim coachingom.
Več o pilotni akciji: Poročilo 4.3.1. (Končno poročilo pilotne akcije “Demography Coaching”) in/ali
Poročilo 4.4.1. (“Joint Evaluation of Pilot Actions”).
19
ADAPT2DC Pilotne akcije
“KombiBus” (kombinacija
prevoza ljudi in tovora)
Kje?
Saale-Orla-district,Thuringia
Zakaj?
Ideja o uporabi avtobusov za prevoz tovora ni
nova. Do prihoda “coach” nam je manjkal čas in
energija za implementacijo.
Bert Hamm
CEO, Kombus GmbH
‘
“KombiBus” pomeni prevoz tovora z “normalnim”, javnim potniškim avtobusom. Na primer, regionalni proizvajalec mleka želi poslali
nekaj steklenic mleka na tržnico v sosednjem
mestu. Ponudnik avtobusnih prevozov opaža
upad potnikov in prihodka ter ponudi prevoz blaga kot dodatno storitev. KombiBus je
priložnost tako za ponudnike avtobusnih prevozov (ki prejmejo dodaten dohodek) kot za
regionalna podjetja (ki lahko avtobus uporabljajo kot cenejši način prevoza blaga). Zamisel za akcijo je prvotno predlagal vodja regionalnega avtobusnega podjetja.
Kako?
Zunanji strokovnjak je najprej naročil študijo pravne izvedljivosti ideje KombiBus. Druga študija
pa je ocenila tržni potencial te nove storitve. Pozitivna ocena obeh študij je spodbudila avtobusno podjetje, da so vpeljali prvo „pilotno” avtobusno linijo, ki bo pokazala, ali bo ideja delovala v
praksi. V ta namen je bilo sprejetih več ukrepov na strani avtobusnega podjetja (nakup transportnih škatel, dogovor z vozniki, izdelava cenika, itd).
Pozitivni učinki
Pričakuje se, da bo “nova” storitev prinašala dodaten zaslužek za avtobusno podjetje, ki trenutno
posluje z izgubo. S tem je zagotovljena trajnost javnega prevoza, ki ohranja tudi kakovost življenja prebivalstva. Hkrati pa imajo lokalna podjetja možnost cenejšega in hitrejšega prevoza blaga po regiji. Po drugi strani se prihranijo stroški dostave tudi dobaviteljem prevažanega blaga.
Več o pilotni akciji: Poročilo 4.3.1. (Končno poročilo pilotne akcije “Demography Coaching”) in/ali
Poročilo 4.4.1. (“Joint Evaluation of Pilot Actions”).
20
ADAPT2DC Pilotne akcije
Sodelovanje gasilcev
Kje?
Saale-Orla-district in Thuringia
Zakaj?
Problem je upad prostovoljnih gasilcev zaradi demografskih sprememb. Draga alternativa za občino je zaposlitev profesionalnih gasilcev. Sodelovanje med gasilci iz različnih občin ohranja prostovoljno gasilstvo in s tem prihrani stroške občini. Do sedaj so gasilske enote delovale samo v eni
občini in niso medsebojno sodelovali.
Kako?
V tem primeru je bila naloga zunanjega strokovnjaka koncentrirana zgolj na začetno komunikacijo. Strokovnjak je odigral vlogo katalizatorja sodelovanja in predstavil potenciale rešitve.
Glavno sodelovanje je nato potekalo med dejanskimi gasilci. V Saale-Orla-District ima združenje
uprave “Seenplatte” dobre izkušnje pri sodelovanju z gasilci. Te dobre izkušnje bodo uporabili
tudi v drugih regijah.
Pozitivni učinki
Z uvedbo komunikacije in sodelovanja med gasilci se pričakuje sinergija. Na primer dve sosednji
gasilski brigadi lahko delita stroške vzdrževanja opreme, ali pa sodelujeta pri operacijah reševanja. Podoben poskus je bil narejen v Eisenbergu (Hessen), kjer so zaradi delitve dela za vzdrževanje prihranili 20-30% stroškov za vsako sodelujočo občino.
Več o pilotni akciji: Poročilo 4.3.1. (Končno poročilo pilotne akcije “Demography Coaching”) in/ali
Poročilo 4.4.1. (“Joint Evaluation of Pilot Actions”).
21
ADAPT2DC Pilotne akcije
Kataster praznih stavb
Kje?
Remptendorf, Thuringia in Bad Berneck, Bavaria
Zakaj?
Prazne stavbe in prostori v skupnosti so ena od posledic upadanja prebivalstva. Za planerje in
odločevalce predstavljajo problem, saj propadajoče stavbe kvarijo podobo mesta. Z kartiranjem
obstoječih praznih stavb dobi občina možnost njihovega aktivnega upravljanja in priložnost za
razvoj kraja.
Kako?
V Remptendorfu in Bad Bernecku se je izdelal kataster praznih stavb, vendar z različnima metodama. V Remptendorfu je bila ideja povezati podatke o prebivalstvu s podatki o katastru v GIS in
grafično prikazati rezultat. V Bad Bernecku pa so kataster stavb izdelali študentje iz Univerze iz Erlangena, ki so kartirali in kategorizirali prazne stavbe, izvedli intervjuje in študije. Obe občini lahko
nadzorujeta in upravljata prazne stavbe.
Kataster praznih stavb bo županu / lokalni oblasti omogočil,
g , da se osredotočijo
j na p
prazne stavbe
pri oglaševanju. Dolgoročno bo to izboljšalo
stanje stavbnega fonda, dvignilo raven zaRezultati coachinga so za nas pomembno orodje,
sebnih naložb (prenova obstoječih stavb),
s katerim lahko planiramo bodoč razvoj infrastrukpospešilo dejavnosti na trgu nepremičnin in
ture.
povečalo privlačnost starega mestnega jedra
Thomas Franke
(turizem, trgovina na drobno, stanovanja). Na
Župan Remptendorf
splošno je bolj učinkovito razviti center mesta kot pa da se gradijo nova predmestja in vlaga v novo komunalno infrastrukturo. Obstaja več študij o tem problemu. Na primer študija iz
Severne Amerike potrjuje, da so stroški vzdrževanja infrastrukture (operativni stroški) od 14% in
60% nižji v primeru “kompaktne rasti” v nasprotju z “razpršeno rastjo”.
Več o pilotni akciji: Poročilo 4.3.1. (Končno poročilo pilotne akcije “Demography Coaching”) in/ali
Poročilo 4.4.1. (“Joint Evaluation of Pilot Actions”).
‘
Pozitivni učinki
22
ADAPT2DC Pilotne akcije
Podpora iz okolja pri samostojnem življenju
Kje?
Arzberg, Bavarska
Zakaj?
Domovi za oskrbo starih ljudi in invalidov so dragi. Poleg tega je veliko starejših ljudi raje v domačem okolju. Sistem AAL omogoča ljudem, da živijo v svojih bivališčih dlje časa.
Kaj?
V pilotni akciji so opremili stanovanje v Arzbergu z asistivnimi pripomočki (AAL-sistemi). Ti pripomočki zajemajo širok nabor opreme (SOS gumb, ki pošlje signal zdravniku ali policiji, daljinski upravljalniki ogrevanja, osvetlitve, samodejni izklop peči ob izhodu iz stanovanja). V Arzbergu je fokus
na zdravstvu, varnosti, udobju in upravljalnih sistemih. “Stanovanje – model” bo naseljen in v redni
uporabi, toda v rednih intervalih tudi odprt za javnost, ki si bo lahko ogledala možnosti prilagoditve stanovanja. Nameščeni so relativno cenovno ugodni sistemi, tako da jih ljudje lahko dejansko
uporabijo v svojih domovih.
Pozitivni učinki
‘
Stanovanje opremljeno z AAL sistemi bo prebivalcev v korist, saj jim
bo olajšano življenje v starosti in
bodo lahko ostali v domačem okolju dlje časa. To je vodilni regionalni projekt na stanovanjskem področju.
Thorsten Tschöpel
Housing Association Arzberg eG,
izvršni direktor
M
Majhnemu
mestu Arzbergu koristi, če stari ljudje živijo doma
in se tako ohrani obstoječe družbeno okolje in preprečijo
sselitve. Dolgoročno bodo ALL sistemi omogočali starim ljud
dem, da živijo v svojih domovih dlje in se bo odhod v drage
ccentre za oskrbo podaljšal vsaj za nekaj mesecev. Stroške bivvanja v centrih za oskrbo plačuje ali posameznik ali država.
V Nemčiji je mesečni strošek bivanja v teh centrih približno
33.000€, čeprav so med regijami različne cene.
V
Več o pilotni akciji: Poročilo 4.3.2. (Končno poročilo pilotne akcije
““Demography Coaching”) in/ali Poročilo 4.4.1. (“Joint Evaluation
o
of Pilot Actions”).
SOPHIA living network GmbH
SOPHIA living network GmbH
23
ADAPT2DC Pilotne akcije
“Integracija”
Kje?
Hof, Bavaria
Zakaj?
Poleg upadanja in staranja prebivalstva je posledica demografskih sprememb tudi migracija. V Hofu
je kar 23% prebivalcev migrantov ali pa so njihovi predniki migrirali v Nemčijo. Obstoječe dobrodelne organizacije so prezaposlene. V Hofu se z migranti ukvarjajo številne organizacije socialnega
skrbstva. Toda število strokovnjakov in svetovalcev je omejeno, saj občina nima dovolj denarja.
Obstoječe storitve lahko izboljšajo in dopolnijo prostovoljci,, pol-profesionalci.
p p
V pilotni
p
akcijij so
pripravili izobraževanje za šest prostovoljcev, ki lahko poIzobraževanje prostovoljcev je odličen
magajo novim migrantom na različne načine. Razložijo laprimer prilagajanja družbene infrahko delovanje šolskega sistema, spremljajo novince pri kostructure za migrante. Naši prostovoljmunikaciji z uradniki, posredujejo v konfliktih, ipd.
ci podpirajo in razbremenjujejo stroPozitivni učinki
kovnjake in tudi lokalne oblasti. To je
Prostovoljci prevzamejo nekaj opravil, ki bi jih drugače opramočan argument v času demografskih
vile organizacije socialnega skrbstva in s tem zmanjšajo prisprememb
Dr. Katharina Bunzmann
tisk na oblasti, brez dodatnih stroškov.
Komisar za demografijo,
Več o pilotni akciji: Poročilo 4.3.2. (Končno poročilo pilotne akenake možnosti in stare ljudi
cije “Demography Coaching”) in/ali Poročilo 4.4.1. (“Joint Evaluation of Pilot Actions”).
‘
Kako?
24
Priporočila in prenos dobrih praks
Prilagajanje na demografske spremembe: Kako?
Iz analiz in izkušenj projekta ADAPT2DC izhaja cela vrsta političnih priporočil. Priporočila so predstavljena v publikaciji »Evropska strategija za regionalne odzive na demografske spremembe”.
Glavni cilj strategije je podati priporočila na regionalni ravni o tem, kako uspešno in učinkovito
odgovoriti na izzive demografskih sprememb, s katerimi se soočajo pri vzdrževanju infrastruktur. Obstaja že vrsta pobud in strategij, povezanih s to tematiko na evropski, kot tudi na nacionalni in regionalni ravni, vendar je še vedno mogoče storiti več.
Kot prvi korak bi morala biti sprejeta nekatera medresorska načela na vseh ravneh odločanja:
– Celostno razmišljanje: demografske spremembe se nanašajo na vsa področja politik in jih je
treba zato upoštevati povsod (ne le na področju zdravstva in socialnih politik). Hkrati poseg na
eno področje pogosto povzroči učinke na drugih področjih.
– Prepoznati realnost upadanja prebivalstva: četudi je upad prebivalstva realnost že vrsto let, v političnem diskurzu še vedno prevladujejo teme “rasti” – realnejša razprava je koristnejša.
– Dolgoročno razmišljanje: proces demografskih sprememb se bo nadaljeval v naslednjih desetletjih – planerji in oblasti morajo to upoštevati pri načrtovanju infrastrukture. Ali bo dovolj
povpraševanja po infrastrukturi čez 25 let?
– Sodelovanje in koordinacija: vsaka konkurenca med občinami (za nove prebivalce ali za podjetja)
je draga in nima zmagovalca. Sodelovanje je bolj učinkovito.
25
Priporočila in prenos dobrih praks
– “Kompakten razvoj” namesto razpršenega: pri razvoju naselij bi morali najprej poskrbeti za središča mest, predno se posega v predmestja.
– Izboljšava podatkovnih baz: podatke o prihodkih in odhodkih za infrastrukturo bi morali podpirati in izmenjavati med sektorji, da bi bile lahko odločitve in posegi racionalnejši.
Bolj specifične ideje so predstavljene na naslednjih straneh - v prvi vrsti so naslovljene na lokalne in regionalne oblasti. Posamezna ideja se sicer ne more uporabiti v vseh kontekstih, saj ima
vsaka regija svoj niz izzivov in priložnosti, priporočila pa so prenosljiva na podobne situacije. Cilj
priporočil je predlagati rešitve, ki bi jih lahko uporabili že danes, da bomo bolje pripravljeni na demografske spremembe v prihodnosti.
Tehnična infrastruktura
Javni prevoz:
Upadanje števila prebivalcev pomeni upadanje potnikov v javnem prevozu - predvsem zato, ker
število mlajših ljudi (učenci, dnevni migranti) upada najhitreje. Po drugi strani pa naraščanje števila starih ljudi ne more nadomestiti pomanjkanja povpraševanja po javnem prevozu, saj so starostniki manj mobilni. Ponudniki javnega prevoza imajo tako nižje prihodke, a se od njih pričakuje ohranjanje enake ravni storitev.
Prihodnje rešitve za promet in mobilnost, glede na spremembe zaradi demografskih sprememb v Srednji Evropi, bi se morale nanašati na dostopnost prometne infrastrukture in zagotavljanje ustreznih možnosti za mobilnost podeželjskega prebivalstva brez avtomobila. Na regionalni in lokalni ravni je treba stroškovno učinkovit javni prevoz na podeželskih območjih
organizirati glede na naslednja vprašanja:
– Integrirano načrtovanje javnega prevoza, tj. integracija vseh sredstev (železniški in avtobusni
prevozi) v enem načrtu, da se izogne neučinkoviti konkurenčnosti.
– Povezovanje povpraševanja v največni možni meri, tj. integracija javnega in šolskega prevoza ali
blaga in potnikov.
– Fleksibilni javni prevoz na povpraševanje (vključujoč taksi storitve) na področjih izredno nizkega
povpraševanja, da se zagotovi vsaj minimalna stopnja zagotavljanja storitve.
26
Priporočila in prenos dobrih praks
– Spodbujanje rešitev, ki jih narekujejo ljudje ali trg, npr. zasebni avtobus, delitev stroškov prevoza. To so rešitve, ki se težje vpeljejo,
a imajo pozitivne učinke na lokalno identiteto
in povezanost prebivalcev.
Oskrba z vodo in komunalna
infrastruktura
Upadanje števila prebivalcev ima za posledico tudi zmanjšanje porabe pitne vode. Vodovodna infrastruktura, ki se uporablja za
proizvodnjo in dobavo (vodovoda in kanalizacije), pogosto obratuje pod svojimi zmogljivostmi. Ker so fiksni stroški vzdrževanja
vodovodne in komunalne infrastrukture
visoki, jih ni mogoče enostavno prilagoditi spremenjenemu povpraševanju. Hkrati
pa je treba zagotoviti, da so vsi državljani,
vključno s tistimi, ki živijo na redko poseljenih območjih, deležni oskrbe z vodo. Stroški
se morajo nato razdeliti med manj prebivalcev, kar pomeni višje cene. Na lokalni in regionalni ravni, se lahko poda naslednja priporočila:
– Vsi akterji morajo upoštevati upad števila
prebivalstva pri načrtovanju vodovodnih in
kanalizacijskih omrežij. Na primer, ko se načrtujejo nova omrežja bi morali izdelati analizo ekonomske upravičenosti ob oceni minimalne ravni povpraševanja. Podobna ocena
bi bila potrebna pri prenovah omrežja.
– Na območjih z izjemno nizko gostoto prebivalstva bi morali preučiti možnosti rabe fleksibilnih
standardov, na primer uporabo zasebnih izvirov (za pitno vodo). Uporaba malih čistilnih naprav
bi morala biti alternativa velikim centralnim (komunalnih) čistilnim napravam. Za odvajanje deževnice na podeželju se lahko uporabi jarke, ker so investicijski stroški precej nižji od vgradnje
kanalizacijskih cevi.
– Medobčinsko sodelovanje: centralizacija poslovanja komunalnih podjetij na večjem območju
zmanjša stroške manjšim občinam.
– Minimizacija določitve novih razvojnih območij / koncentracija razvoja na degradiranih območjih: vsako novo industrijsko ali stanovanjsko območje potrebuje novo komunalno omrežje; s
koncentracijo razvoja v prazna območja v središčih mest se prihrani stroške (ključna beseda
“kompaktni razvoj”).
27
Priporočila in prenos dobrih praks
Javne stavbe
Prazne stavbe predstavljajo
problem za javni proračun,
ker povzročajo stroške brez
neposrednih prihodkov. Poleg tega prazne stavbe negativno vplivajo na podobo
območja. Z izseljevanjem
iz območja so prazne stavbe neizogibne. Starajoče se
prebivalstvo potrebuje stanovanja brez arhitektonskih
ovir.
–
–
–
–
–
–
Priporočila:
Upravljanje praznih stavb:
identifikacija in kartiranje
praznih stavb in prostorov ter sprememba rabe,
kjer je možno, povezava z drugimi podatki (register prebivalstva, kulturna dediščina, ipd.)
Združevanje in centralizacija (na primer različne pisarne v eni stavbi zmanjšajo stroške vzdrževanja).
Preprečevanje sub-urbanizacije (pred izgradnjo novih predmestij se prenovi prazne stavbe in
revitalizira središča mest).
Uvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost v stavbah za zmanjšanje stroškov vzdrževanja.
Rušitev stavb, za katere ni možna revitalizacija.
Uvedba iniciativ za prenove stavb brez arhitektonskih ovir.
28
Priporočila in prenos dobrih praks
Družbena infrastruktura in storitve
Zdravstvo
Demografske spremembe imajo najbolj očiten vpliv na zdravstveni sektor. Vedno več starejših
ljudi (vključno s tistimi, ki potrebujejo nego in pomoč) povprašuje po določenih zdravstvenih
storitvah. Socialna država jamči zagotavljanje ustreznih zdravstvenih storitev za vse državljane. V tem kontekstu hitro naraščajočih stroškov, je poudarek na učinkovitosti težak, ampak
tudi zelo potreben.
Dostopnost je izziv za „uporabnike”. V odročnih območjih so starejši ljudje prisiljeni potovati daleč do zdravnikov. Trend kaže, da tudi vse manj zdravnikov odpira prakse v odročnih in
podeželskih območjih.
Prihodnje rešitve v Srednji Evropi morajo upoštevati tudi dostopnost zdravstvene infrastrukture in zagotavljanje ustreznih možnosti zdravstvene oskrbe za ljudi, ki jih potrebujejo,
zlasti na podeželskih, redko naseljenih območjih. Zato bi lahko oblasti bile bolj aktivne pri
organiziranju stroškovno učinkovitih načinov za zagotavljanje zdravstvenih storitev za svoje
prebivalce. Na primer:
– Preučiti IKT rešitve (kot je telemedicina ali AAL sistemi) za olajšanje življenja starejših ljudi in
omogočanja, da ostanejo v domačem okolju čimdlje.
– Koncentracija specialistov v centralni lokaciji, ki je dobro dostopna z okoliških območij. Hkrati
pa zagotoviti koordinacijo med lokalnimi zdravstvenimi centri in ponudniki transportnih storitev.
– Mobilne enote (kot so “mobilna študijska praksa”) lahko zagotovijo medicinsko obravnavo v odročnih območjih.
– Ozaveščanje o potrebah zaposlenih, ki so nepoklicni negovalci sorodnikov.
– Podpora alterativnim oblikam bivanja za stare (“upokojenci delijo stanovanje” ali pomoč na
domu, da se podaljša čas, ko mora starostnik v dom za starejše občane).
29
Priporočila in prenos dobrih praks
– Planiranje zdravstvenih kapacitet za specifične bolezni, povezane s starostjo (npr. Alzheimerjeva bolezen).
– Spodbuditi/uporabiti mlade zdravnike, da
zdravniško prakso opravljajo na podeželju
in tako zapolnijo problem pomanjkanja
zdravnikov.
Izobraževanje in otroško
varstvo
Kljub upadanju rodnosti v nekaterih srednjeevropskih državah je ponudba na področju
otroškega varstva nižja od povpraševanja. To
je še posebej pomembno, če upoštevamo, da
se lahko matere vrnejo na trg dela, ko imajo
zagotovljeno varstvo otrok.
Naslednji predlogi so lahko prvi korak na
nekaterih področjih:
– Centralizacija ustanov (kot je združevanje
majhnih osnovnih šol), kjer je to mogoče,
npr. kjer oddaljenost šol ni prevelika.
– Prilagoditi standard, kjer centralizacija ni
možna (npr. znižati število učencev v razredu, da šole ni potrebno zapreti).
– Kombinacija šole z vrtci za zmanjšanje administrativnih stroškov.
– Ponudba programov za stare in mlade, kjer
imajo lahko drug od drugega koristi.
– Spodbijanje prostovoljstva (že obstajajo
projekti kot npr. “prostovoljna varuška”)
– Prilagoditve delovnega časa vrtcev za potrebe staršev z neobičajnim delovnim časom.
– Omogočanje drugih oblik varstva otrok, poleg vrtcev (kot so dnevni centri za varstvo
otrok).
Lokalna oskrba
Spreminjajoče zahteve zaradi upadanja prebivalstva in staranja vplivajo tudi na lokalno oskrbo in storitve. Trgovine se lahko zaradi upadanja števila prebivalcev in padanja kupne moči
zapirajo, posebno v depopuliziranih ruralnih
območjih. Hkrati pa predstavlja starim ljudem
potovanje v oddaljene kraje napor. Poleg tega
30
Priporočila in prenos dobrih praks
imajo prostori trgovin, pošta, ipd. simbolični
pomen, ker funkcionirajo tudi kot lokalna središča za druženje.
Priporočila:
– Združevanje različnih storitev na enem kraju (ena oseba prevzame več storitev, s čimer se
zmanjšajo administrativni stroški).
– Vključevanje prebivalcev in njihovega prostovoljnega dela z dodatnim zbiranjem sredstva za nove dejavnosti (na primer v obliki zadrug).
– Uporaba IKT tehnologij in mobilnih storitev
za oskrbo z dnevno potrebnimi dobrinami.
– Osredotočanje na regionalne produkte (manjša odvisnost od globalnih verig in regionalnega
turističnega trga).
– “Sistem centralnih točk” je dobra usmeritev za načrtovanje (re)distribucije storitev: planerji na
regionalni ravni se morajo odločiti, kateri kraji so najbolj dostopni za okolico in v te kraje locirati
osrednje storitve)
Več o političnih priporočilih: Poročilo 5.3.10. (“European Strategy for regional responses to demographic
changes“)
31
Priporočila in prenos dobrih praks
Izkušnje projekta ADAPT2DC kažejo, da obstajajo stroškovno učinkovite rešitve za zagotavljanje javne infrastrukture in storitev na vseh
področjih v regijah, kjer upada število prebivalstva. Rešitve, ki ne zagotavljajo le statusa
quo, ampak lahko tudi izboljšajo nivo storitev.
Vendar pa veliko predstavljenih rešitev še vedno zahteva, ne le precej odgovornosti in stroškov za lokalne oblasti, ampak tudi - in morda
najprej - zavest, da so demografske spremembe dejstvo in se moramo vsi pripraviti na te
spremembe. Veliko vprašanj, predstavljenih
v projektu je potrebno preučiti z dolgoročne
perspektive in s poudarkom na sinhronizaciji
ustrezne strategije s sistemi prostorskega načrtovanja na regionalnem in lokalnem nivoju.
Rešitve iz primerjalnih študij je treba postaviti
v lokalni kontekst previdno, glede na značilnosti ciljnih skupin in lokalne razmere.
Vse rešitve, s katerimi se lahko spopademo
z demografskimi spremembami, zahtevajo
posebne sposobnosti in nove pristope v procesih upravljanja na lokalni in regionalni ravni.
Treba je spodbujati izvedljive ukrepe, ki presegajo občasne akcije časovno omejenih projektov. Dobre rešitve za demografsko ogrožene
regije kličejo po novih institucionalnih inovacijah in ureditvi praks lokalnih oblasti.
32
Kazalo
O projektu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2
Prebivalstvo v Centralni Evropi upada in se stara . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3
Vpliv demografskih sprememb na oskrbo in javno infrastrukturo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
Pilotne akcije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
Telemedicina za starejše občane kot orodje za optimizacijo stroškov zdravstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
Večnamenski center; stroškovno učinkovit način za oskrbo z osnovnimi storitvami na težje dostopnih območjih . . . . . . . . . . . . . . . . 11
Spodbujanje vračanja žensk na trg delovne sile z uvajanjem integralnih storitev otroškega varstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
Zmanjšanje stroškov upravljanja z inovativnimi orodji za upravljanje predimenzionirane javne infrastrukture
(javne stavbe, ceste) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
Ukrepi energijske učinkovitosti za zmanjšanje stroškov vzdrževanja javnih stavb . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
Demografski coaching . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
“KombiBus” (kombinacija prevoza ljudi in tovora) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
Sodelovanje gasilcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
Kataster praznih stavb . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
Podpora iz okolja pri samostojnem življenju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
“Integracija”. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
Prilagajanje na demografske spremembe: Kako? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
Tehnična infrastruktura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
Družbena infrastruktura in storitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
2
1
7
4
3
8
www.adapt2dc.eu
5
9
KONTAKT:
Ministrstvo za gradnjo, regionalni razvoj
in promet Zvezne dežele Turingije
Werner-Seelenbinder-Straße 8,
99096 Erfurt
Dr. Klaus Bongartz
+49 361 3791 515
[email protected]
6
PARTNERJI:
1
Ministrstvo za gradnjo, regionalni razvoj
in promet Zvezne dežele Turingije
2
Leibniz-Inštitut za regionalno Geografijo
3
Inštitut za sociologijo Akademije
znanosti Češke Republike
4
Regija Usti
5
Észak-Alföld regionalna razvojna agencija
6
Nacionalno združenje občin, gorskih
skupnosti in društev Piedmont
7
Ekonomska fakulteta Katowice
8
Regija Małopolska
9
Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Trajanje: 01.11.2011 – 31.10.2014
10 Urad za državno gospodarsko planiranje
Projekt poteka v okviru programa Srednja Evropa,
katerega delno financira Evropski sklad za regionalni razvoj.