Letno poročilo 2012
IZLETNIK CELJE d. d. Prometno in turistično podjetje CELJE LETNO POROČILO O POSLOV ANJU DRUŢBE IZLETNIK CELJE d. d. ZA LETO 2012 Celje, marec 2013 KAZALO POSLOVNO POROČILO ......................................................................................................4 1 POUDARKI O POSLOVANJU..........................................................................................5 2 OSNOVNE ZNAČILNOSTI POSLOVANJA V LETU 2012 .................................................6 3 POMEMBNI POSLOVNI DOGODKI, KI SO NASTOPILI PO KONCU POSLOVNEGA .......7 LETA 2012 .........................................................................................................................7 4 NAČRTI ZA LETO 2013 ..................................................................................................7 5 PREDSTAVITEV DRUŢBE .............................................................................................8 5.1 OSNOVNI PODATKI O DRUŢBI ...............................................................................8 5.2 POSLANSTVO .........................................................................................................8 5.3 VIZIJA ......................................................................................................................8 5.4 DEJAVNOSTI DRUŢBE ............................................................................................8 5.5 ORGANI DRUŢBE ....................................................................................................9 5.6 ORGANIGRAM.......................................................................................................10 6 POROČILO DIREKTORJA DRUŢBE ............................................................................11 7 POROČILO PREDSEDNIKA NADZORNEGA SVETA………………………………………13 8 POSLOVANJE PO POSLOVNIH PODROČJIH..............................................................16 8.1 PRODAJNE AKTIVNOSTI PO POSLOVNIH PODROČJIH .....................................16 8.1.1 Dejavnost prevoza potnikov v cestnem potniškem prometu ...............................16 8.1.2 Dejavnost popravila motornih vozil ....................................................................17 8.1.3 Turistična agencija ............................................................................................17 8.1.4 Dejavnost avto šole...........................................................................................17 8.2 KUPCI IN DOBAVITELJI.........................................................................................18 8.3 USPEŠNOST POSLOVANJA PO POSLOVNIH PODROČJIH .................................19 8.3.1 Izid poslovanja po poslovnih področjih (skupen izid) ..........................................19 8.3.2 Prometno področje ...........................................................................................19 8.3.3 Področje delavnic .............................................................................................24 8.3.4 Turistična agencija ............................................................................................26 8.3.5 Strokovne sluţbe in skupni stroški.....................................................................27 9 OBVLADOVANJE TVEGANJ.........................................................................................29 10 NALOŢBE ...................................................................................................................30 11 ZAPOSLENI................................................................................................................30 12 AKTIVNOSTI DRUŢBE PRI RAZISKOVANJU IN RAZVIJANJU ....................................33 13 RAVNANJE Z OKOLJEM ............................................................................................34 14 LASTNIŠTVO DRUŢBE...............................................................................................34 15 POROČILO O POVEZANIH POSLIH ...........................................................................35 16 IZJAVA POSLOVODSTVA ..........................................................................................36 RAČUNOVODSKO POROČILO...........................................................................................37 1 RAČUNOVODSKE USMERITVE ...................................................................................38 2 BILANCA STANJA……………………………………………………………………………… 51 2.1 POJASNILA K BILANCI STANJA .............................................................................51 2.1.1 Sredstva ...........................................................................................................51 2.1.1.1 Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR ..............................................51 2.1.1.2 Opredmetena osnovna sredstva..................................................................51 2.1.1.3 Dolgoročne finančne naloţbe ......................................................................53 2.1.1.4 Dolgoročne poslovne terjatve ......................................................................54 2.1.1.5 Terjatve za odloţeni davek..........................................................................54 2.1.1.6 Zaloge ........................................................................................................55 2.1.1.7 Kratkoročne finančne naloţbe .....................................................................55 2.1.1.8 Kratkoročne poslovne terjatve .....................................................................56 2.1.1.9 Denarna sredstva .......................................................................................57 2.1.1.10 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve ....................................................58 2 2.1.2 Obveznosti do virov sredstev…………………………………………………………58 2.1.2.1 Kapital .........................................................................................................58 2.1.2.2 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve ................................59 2.1.2.3 Dolgoročne obveznosti................................................................................60 2.1.2.4 Kratkoročne obveznosti...............................................................................61 2.1.2.5 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve .....................................................62 2.1.2.6 Zunajbilančna evidenca ..............................................................................63 3 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA…………………………………………………………………..64 3.1 POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA.........................................................64 3.1.1 Poslovni prihodki...............................................................................................64 3.1.2 Finančni prihodki...............................................................................................65 3.1.3 Drugi prihodki ...................................................................................................65 3.1.4 Poslovni odhodki...............................................................................................66 3.1.5 Finančni odhodki...............................................................................................67 3.1.6 Drugi odhodki ...................................................................................................68 3.1.7 Poslovni izid pred obdavčitvijo ...........................................................................68 3.1.8 Davek iz dobička...............................................................................................68 3.1.9 Odloţeni davki ...................................................................................................68 4 IZKAZ DENARNIH TOKOV..………………………………………………………………..….68 4.1 POJASNILA K IZKAZU DENARNIH TOKOV ...........................................................68 5 IZKAZ GIBANJA KAPITALA…………………………………………………………………...69 5.1 POJASNILA K IZKAZU GIBANJA KAPITALA .........................................................69 6 KAZALNIKI……………………………………………………………………………………….70 7 DRUGA RAZKRITJA…………………………………………………………………………….71 7.1 PODATKI O SKUPINAH OSEB ...............................................................................71 REVIZORJEVO MNENJE……………………………………………………………………...........72 3 POSLOVNO POROČILO 4 1 POUDARKI O POSLOVANJU Finančni poudarki o poslovanju (v 000 EUR) Indeks Čisti prihodki od prodaje Čisti dobiček/izguba Vsa sredstva Kapital Naloţbe v opredmetena osnovna sredstva leto 2010 leto 2011 leto 2012 12/11 17.468 16.907 16.364 97 7 -4.279 121 … 26.419 27.170 24.480 90 7.548 2.051 8.166 1.991 8.590 695 105 35 Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. (v EUR) 31.12.2010 31.12.2011 31.12.2012 Indeks 12/11 Indeks 12/10 33,25 35,97 37,83 105 114 31.12.2010 31.12.2011 31.12.2012 Indeks 12/11 Indeks 12/10 325 321 308 96 95 Indeks Indeks Zaposleni na dan 31. 12. Prevoţeni kilometri leto 2010 leto 2011 leto 2012 12/11 12/10 9.917.978 9.784.020 9.512.575 97 96 5 2 OSNOVNE ZNAČILNOSTI POSLOVANJA V LETU 2012 V druţbi Izletnik Celje d. d. smo v letu 2012 na obstoječem geografskem področju izvajali vse naše dosedanje dejavnosti. Pravno osnovo za naše delovanje predstavljajo zakonski in drugi predpisi s posameznih področij dela. Na poslovanje druţbe vplivajo dogajanja na svetovnem in domačem trgu ter številni zunanji in notranji dejavniki. Najmočnejši vpliv na poslovanje druţbe imajo: Nadaljevanje gospodarske krize, ki se odraţa v teţjih pogojih poslovanja na vseh področjih dela, slaba plačilna disciplina kupcev, rast števila brezposelnih, padanje standarda prebivalstva in zaostrovanje konkurence, ki je pogosto nelojalna. Število prepeljanih potnikov za leto 2012 je v primerjavi z letom 2011 niţje za 2,6 %. Z mesecem septembrom 2012 se je občutno povečalo število prepeljanih srednješolcev, kar je posledica uvedbe enotne zniţane cene vozovnic. Mesečne vozovnice so v velikem delu sofinancirane s strani drţave in je postal za ta segment potnikov javni prevoz spet zanimiv. Število prepeljanih srednješolcev se je tako v obdobju september – december 2012 v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za 35,1 %, vendar je skupni letni trend prepeljanih potnikov še vedno negativen. Problematika ureditve javnega linijskega prevoza kot gospodarske javne sluţbe (GJS), ki se vleče ţe celo desetletje in je Vlada ne more ustrezno rešiti predvsem zaradi premalo namenjenih proračunskih sredstev za ta namen. Javni linijski prevoz izvajamo na osnovi podeljene koncesije po dosedanjem starem sistemu, čeprav bi vlada morala uskladiti slovensko zakonodajo tega področja s predpisi EU najkasneje do konca leta 2012. Obstoječi način izvajanja so podaljšali do konca leta 2013. Priznana stroškovna cena za izvajanje GJS znaša od 1. decembra 2012 1,814 EUR na prevoţeni kilometer voznega reda, pred tem pa je znašala 1,76 EUR. Maksimalna kompenzacija je znašala vse leto 0,533 EUR bruto in ocenjujemo, da bo ostala v letu 2013 nespremenjena, če cene goriv ne bodo bistveno porastle. Cene naših storitev v javnem linijskem prevozu določa Direkcija za ceste in so ostale nespremenjene vse od aprila 2007, ostale cene pa so močno odvisne od trenutnega poloţaja na trgu in jih sproti prilagajamo trţnim razmeram. Cene na področju stroškov ponovno rastejo, še posebej cene goriva. Na stroške goriva imamo le ozek, zelo omejen vpliv. Povprečna cena goriva je bila v letu 2012 za 9,6 % višja kot v letu 2011. V druţbi ţe več let zapovrstjo izvajamo racionalizacijo poslovanja, ki daje dolgoročne pozitivne učinke. Obveznost opremljanja vozil in prodajnih mest z »računalniško« opremo (sistem inkasa in oprema za prenos podatkov, digitalni tahografi), ki jo pogojuje zakonodaja oz. predstavlja enega od pogojev pri izvajanju javnega linijskega prevoza. Delnice druţbe Izletnik Celje d.d. so v formalni lasti Skupine Viator&Vektor d. d. v stečaju. Delnice so bile zastavljene za zavarovanje posojil Skupine Viator&Vektor d. d. pri Gorenjski banki, ki je pri prijavi v stečajno maso uveljavljala ločitveno pravico, kar je stečajni upravitelj tudi priznal. V Izletnik-u Celje je bil v decembru 2012 narejen skrbni pregled, druţbo pa sta ovrednotili tako KPMG kot tudi Deloitte. Delnice druţbe Izletnik Celje bodo v letu 2013 naprodaj strateškemu lastniku. Druţba Izletnik Celje je zaradi slabitev vrednosti danih posojil, obresti na dana posojila in izgube finančnih naloţb v Integral Zagorje in Integral Stojna Kočevje kot posledice neporavnanih obveznosti druţb Skupina Viator&Vektor d. d., Viator&Vektor Logistika in TVM ugotovila v bilancah za leto 2011 izgubo v višini 4.279.422 EUR, ki smo jo v letu 2012 6 sanirali. Skupščina je sprejela sklep o pokrivanju izgube iz rezerv iz dobička in kapitalskih rezerv, tako da v bilancah ne izkazujemo nepokrite izgube. Zaradi zastavljenih deleţev, delnic in poroštvene izjave za dolgove druţb Skupina Viator&Vektor d. d. in Viator&Vektor Logistika smo vloţili toţbe. Od teh je za Izletnik Celje d. d. pozitivno razsojena ena toţba, ki pa še ni pravnomočna. Na sklep sodišča se je namreč nasprotna stran pritoţila. Stečajni upravitelj Viator&Vektor Logistika je skupaj z upnikom Shell Adria vloţil izpodbojno toţbo zaradi vpisa lastništva Izletnik-a Celje na 100 %-tni deleţ druţbe Viator&Vektor Romunija, čeprav se je Izletnik Celje kot lastnik vpisal na ta deleţ na osnovi pravnomočnega sklepa sodišča. Agencija RS za varstvo konkurence je z dne 25.10.2010 uvedla postopek ugotavljanja kršitve 6. člena ZPOmK-1 in 101. člena PDEU za dvanajst slovenskih avtobusnih prevoznikov, med katerimi je tudi Izletnik Celje. Postopek do dneva zaključka letnega poročila za leto 2012 še vedno ni zaključen. Med doseţke v letu 2012 lahko štejemo: ohranjanje kakovosti ponudbe za dejavnost prevoza potnikov kljub manjšemu investiranju v nabavo novih vozil v letu 2012, uspešno nadaljevanje izvajanja šolskega programa za pridobitev temeljne poklicne kvalifikacije voznikov, nadaljnji razvoj informatike s posodabljanjem programov in opremljanjem vozil s sodobno računalniško opremo za inkaso, še posebej z vidika boljše organiziranosti in produktivnosti dela, nadaljnje zmanjševanje števila zaposlenih brez izrednih ukrepov; naloge zaradi boljše organiziranosti dela prerazporedimo, nenehno izvajanje ukrepov za izboljšanje ekonomike poslovanja v vseh dejavnostih druţbe in preverjanje njihovih učinkov, kar se kaţe v povišanju pozitivnega izida iz poslovanja. 3 POMEMBNI POSLOVNI DOGODKI, KI SO NASTOPILI PO KONCU POSLOVNEGA LETA 2012 Po koncu poslovnega leta 2012 niso nastopili pomembni poslovni dogodki, ki bi bistveno vplivali na poslovanje podjetja. 4 NAČRTI ZA LETO 2013 Najpomembnejši cilji, ki jih ţeli druţba Izletnik Celje d. d. doseči v letu 2013, so: še naprej zagotavljati učinkovit in varen prevoz potnikov ter vseh naših ostalih dejavnosti s poudarkom na izboljšanju kakovosti storitev, spremljati in izboljšati zadovoljstvo uporabnikov naših storitev, utrditi ugled druţbe, učinkovito izkoristiti izzive gospodarske krize in jo izkoristiti za kakovosten razvoj druţbe na vseh področjih dela, dosegati večje zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih ter razvijati sistem za upravljanje njihove uspešnosti, aktivno sodelovati pri kreiranju pogojev za izvajanje vseh naših dejavnosti in v največji moţni meri vplivati na zunanje in notranje dejavnike poslovanja, izboljšati ekonomiko na vseh področjih poslovanja z izvajanjem široke palete stalnih in dolgoročnih ukrepov ter še naprej dosegati pozitiven izid iz poslovanja in doseči tudi pozitiven čisti poslovni izid. 7 5 PREDSTAVITEV DRUŢBE 5.1 OSNOVNI PODATKI O DRUŢBI Polni naziv: Skrajšana firma: Sedeţ: Direktor: Telefon: E pošta: URL naslov: Osnovna dejavnost: Področje delovanja: Transakcijski računi: Registrska številka: Matična številka: Identifikacijska številka za DDV: IZLETNIK CELJE, Prometno in turistično podjetje d. d. IZLETNIK CELJE d. d. Celje, Aškerčeva ulica 20 Darko Šafarič, mag. posl. ved 03 425 34 00, 03 548 50 14 [email protected] www.izletnik.si 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet Slovenija SI56 060000026894131 SI56 023790020045171 SRG 96/00128, št. vl. 1/00347/001 5143233000 SI 22737120 5.2 POSLANSTVO Poslanstvo druţbe je zagotavljanje učinkovitega in varnega prevoza potnikov v cestnem potniškem prometu ter učinkovito izvajanje vseh ostalih naših dejavnosti. V poslanstvu je opredeljena naša vsakodnevna dejavnost, naš temeljni namen poslovanja, osnovna usmeritev in vloga druţbe v okolju. Izpostavljamo odgovornost za varen, kakovosten in zanesljiv prevoz potnikov od vstopa v avtobus do izstopa. Poudarjamo vlogo avtobusnega prevoza potnikov v skrbi za naše okolje, ki je v Evropi ţe prepoznavna. S preusmeritvijo načina prevoza iz osebnega na javnega lahko veliko prispevamo k razbremenitvi mestnih središč in čistejšemu okolju. 5.3 VIZIJA V širši celjski regiji s Posavjem smo vodilni avtobusni prevoznik z dolgoletno tradicijo. Z dobrim avtobusnim parkom, z izkušnjami in kakovostnim delom bomo še naprej skrbeli za varno, učinkovito in zanesljivo izvajanje naših storitev ter za prepoznavnost in ugled druţbe. V okviru Sekcije za potniški promet pri GZS si bomo prizadevali, da bi se prevozne tarife zniţale in se pribliţale cenam prevoza z vlaki. S cenovno ugodnejšim prevozom pričakujemo dolgoročno povečanje števila potnikov in širjenje naše ponudbe. 5.4 DEJAVNOSTI DRUŢBE Osnovna dejavnost podjetja je prevoz potnikov v cestnem potniškem prometu, ki smo ga v letu 2012 izvajali z 201 vozniki in 217 vozili, kar predstavlja 11 % vseh registriranih avtobusov v Sloveniji. Podjetje lokacijsko deluje na področju širše celjske regije in Posavja z naslednjimi poslovnimi enotami: Celje linijski promet, Celje mestni promet, Celje prosti prevozi, Slovenske Konjice, Velenje, Mozirje, Hrastnik, Sevnica, Krško in Rogaška Slatina. Javni linijski in posebni linijski prevoz izvajamo preteţno na omenjenem geografskem področju, občasne prevoze pa po vsej Sloveniji in ostalih evropskih drţavah. V letu 2012 smo prevozili 9,5 mio kilometrov in prepeljali 7,3 mio potnikov. Registrirane imamo vse vrste avtobusnega potniškega prevoza: 8 Javni linijski prevoz potnikov, ki ga izvajamo kot gospodarsko javno sluţbo na osnovi koncesijske pogodbe in je določen z voznim redom. Posebni linijski prevoz potnikov (pogodbeni), izvajamo za osnovne šole v 30-tih občinah in za nekaj večjih podjetij na ţe navedenem geografskem področju. Vsi posebni linijski prevozi so pridobljeni na osnovi javnih razpisov. Občasni prevoz potnikov (posebni oz. turistični) temelji na ponudbi in povpraševanju in ga izvajamo na osnovi pridobljenih naročil. Mestni prevoz potnikov je organiziran v treh občinah Krško, Sevnica in Velenje ter je s strani teh občin tudi sofinanciran. Prevozi so pridobljeni na osnovi javnih razpisov. Ostale pomembnejše dejavnosti so še: Dejavnost popravila motornih vozil je organizirana v servisnih delavnicah v Celju in je, tako kot v preteklosti, še vedno usmerjena v tekoče vzdrţevanje in obnove vozil za lastne potrebe. Zadnjih nekaj let je bilo vloţeno veliko naporov v aktivnosti pridobivanja zunanjih naročil s ciljem preusmeritve izvajanja naših storitev z notranjega naročnika na zunanje stranke, te aktivnosti pa do sedaj niso prinesle zadovoljivih rezultatov. V delavnicah izvajamo: tekoče vzdrţevanje vozil, servise, manjša in večja popravila, čiščenje vozil, celotne obnove vozil (obnove karoserij, notranjosti vozil, vgradnje klima naprav, ličenje vozil), interni servis za vozila Mercedes, Man in Iveco, kontrolo in ţigosanje tahografov (koncesija Ministrstva za infrastrukturo), prodajo materiala. Turistična agencija je organizirana v Celju in ima prostore na sedeţu druţbe. Usmerjena je v izdelovanje programov in izvajanje izletov in potovanj po Sloveniji in tujini kot nadgradnjo prevoznih storitev, pripravljamo pa tudi potovanja z drugimi oblikami prevoza. V agenciji pripravljamo še počitniške aranţmaje, posredujemo vstopnice za različne prireditve in izvajamo druge turistične storitve. Dejavnost avto šole je organizirana v Celju, izvajamo pa jo za vse kategorije vozniških izpitov. Imamo tudi licenco za izvajanje šolskega programa za pridobitev temeljne poklicne kvalifikacije voznikov in podaljšanje kode 95, ki smo ga pričeli izvajati konec leta 2009. 5.5 ORGANI DRUŢBE Organi druţbe so: skupščina, nadzorni svet, uprava. Uprava druţbe je direktor, Darko Šafarič, mag. posl. ved, ki druţbo vodi od 15. januarja 2007 dalje. Nadzorni svet šteje tri člane: Vojko Medved, predsednik, predstavnik lastnikov, Robert Ribič, član, predstavnik lastnikov, Janez Voga, član, predstavnik zaposlenih druţbe. 9 5.6 ORGANIGRAM Druţba je linijsko organizirana, ekonomske enote in oddelki po funkcijskem načelu, poslovne enote v ekonomski enoti Potniški promet pa po geografskem. UPRAVA direktor TAJNICA UPRAVE SPLOŠNO-KADROVSKI SEKTOR SPLOŠNE SLUŢBE KADROVSKA SLUŢBA SLUŢBA ZA INFORMATIKO EKONOMSKA ENOTA POTNIŠKI PROMET STROKOVNE SLUŢBE PR.TEH.OPR.IN KONT. AVTOBUS. POSTAJA GOSPODARSKO-FINANČNI SEKTOR ZA SEKTOR MARKETING EKONOMSKA SLUŢBA FINANČNA SLUŢBA KNJIGOVODSKA SLUŢBA EKONOMSKA ENOTA EKONOMSKA ENOTA DELAVNICE TUR. AGENCIJA - ITA VZDRŢEVANJE VOZIL NABAVNA SLUŢBA REŢIJSKE SLUŢBE POSLOVNE ENOTE PE LINIJSKI PROMET PE PROSTI PREVOZI PE MESTNI PROMET PE HRASTNIK PE KRŠKO PE MOZIRJE PE ROG. SLATINA PE SEVNICA PE SLOV. KONJICE PE VELENJE PE AVTO ŠOLA 10 6 POROČILO DIREKTORJA DRUŢBE 11 12 7 POROČILO PREDSEDNIKA NADZORNEGA SVETA 13 14 15 8 POSLOVANJE PO POSLOVNIH PODROČJIH 8.1 PRODAJNE AKTIVNOSTI PO POSLOVNIH PODROČJIH 8.1.1 Dejavnost prevoza potnikov v cestnem potniškem prometu V tej dejavnosti so potekale prodajne aktivnosti različno glede na vrsto prevozov: V javnem linijskem prevozu predstavlja našo prodajo izvajanje gospodarske javne sluţbe (GJS) na osnovi voznega reda in na osnovi cenika, ki ju določa Ministrstvo za infrastrukturo – Direkcija za ceste. Naše aktivnosti na tem področju so ţe nekaj let, skupaj z ostalimi avtobusnimi prevozniki v Sloveniji in s Sekcijo za potniški promet pri GZS, usmerjene v akcijo zaustavljanja trenda padanja števila potnikov. Avtobusni potniški promet bi moral postati za uporabnika cenovno ugoden in se z zniţanjem prevoznih tarif pribliţati oz. izenačiti s cenami prevoza potnikov z vlaki. To je bilo v septembru 2012 uresničeno na segmentu prevoza srednješolcev in študentov. Z uvedbo enotne cene vozovnice, ki je bila za uporabnike dovolj privlačna, se je število teh potnikov povečalo za 35,1 %. Razliko med enotno ceno in 84 % polne cene vozovnice sofinancira drţava, ostalo bremeni prevoznike. Evropska unija je ţe pred nekaj leti prenovila pravne podlage na področju javnega potniškega prometa in drţavam članicam naloţila vzpostavitev takih sistemov javnega potniškega prometa, da bo z njimi mogoče doseči vzpostavitev varnega in kvalitetnega prevoza prebivalcev, v Ustavi zagotovljeno pravico do mobilnosti ter druge z njo povezane ekonomske in socialne pravice. Zadnji rok za uskladitev slovenske zakonodaje s smernicami EU je bil december 2012. Teţnje avtobusnih prevoznikov po ureditvi področja javnega potniškega prometa so povsem skladne s smernicami Evropske Unije. Zaradi pomanjkanja sredstev v proračunu je bil obstoječ sistem v Sloveniji podaljšan do decembra 2013. Na področju posebnega linijskega prevoza (pogodbeni) delujemo v smeri kakovostnega izvajanja pridobljenih naročil in se v mesecih od maja naprej pripravljamo na razpise za prevoze osnovnošolskih otrok v tistih občinah, s katerimi v tekočem letu potečejo pogodbe. Občine objavijo razpise za različna časovna obdobja in sicer za eno pa vse do petih let. Tako smo se na geografskem področju, ki ga pokrivamo, v letu 2012 prijavili na 9 javnih razpisov občin za prevoze osnovnošolskih otrok in 170 odprtih ponudb osnovnih in srednjih šol ter večjih podjetij. Kot najugodnejši ponudnik smo bili izbrani pri večini razpisov, ki so jih objavile občine, s katerimi smo ţe imeli podpisane pogodbe, a so v letu 2012 potekle, ponekod pa smo k sodelovanju povabili tudi podizvajalce. Ne glede na ohranitev velike večine pogodb je obseg dela manjši, saj so v nekaterih občinah skrčili razpisan obseg prevozov za osnovnošolske otroke, zaradi česar so prihodki iz tega naslova v primerjavi s preteklim letom niţji za 6,7 %. Na področju občasnih prevozov (turističnih) je zaradi gospodarske krize in upadanja standarda prebivalstva vse večja konkurenca, ki je velikokrat nelojalna. V letu 2012 smo z občasnimi prevozi dosegli 0,8 % manj prihodkov kot v letu 2011. Mestni prevoz potnikov je organiziran in sofinanciran s strani občin v stalni obliki v občini Krško in v manjšem obsegu še v občini Sevnica. V občini Velenje izvajamo mestni prevoz potnikov na osnovi pogodbe, ki smo jo skupaj s prevozom osnovnošolskih otrok pridobili na osnovi javnega razpisa in velja do avgusta 2020. 16 8.1.2 Dejavnost popravila motornih vozil Na tem področju so bile naše aktivnosti zadnjih nekaj let usmerjene v pridobivanje zunanjih naročil s ciljem bistveno povečati deleţ zunanjih prihodkov v skupnih prihodkih Delavnic. Te aktivnosti niso prinesle pričakovanih rezultatov, kar velja za obdobje od pričetka gospodarske krize naprej, ko je deleţ zunanjih prihodkov vsako leto padal. Vzrok upadanja je v slabem gospodarskem poloţaju prevoznikov na geografskem področju, kjer delujemo. Deleţ zunanjih prihodkov v skupnih prihodkih Delavnic se je v primerjavi z deleţem v letu 2011 ponovno zniţal in sicer za 0,8 strukturne točke, vrednostno pa za 29 %. V delavnicah imamo pooblastilo za izvajanje internega servisa za vozila Irisbus od jeseni 2012 pa tudi pogodbo za pooblaščeni zunanji servis. V letu 2013 načrtujemo pridobitev pooblastila za zunanji servis tudi za vozila MAN, kar bo povečalo moţnosti pridobivanja zunanjih prihodkov. 8.1.3 Turistična agencija Turistična dejavnost je ena izmed dejavnosti, kjer beleţimo občuten upad prihodkov. V letu 2012 smo dosegli za kar 20 % manj prihodkov kot v letu 2011, prihodki pa padajo vse od pričetka gospodarske krize. Čeprav je bilo vloţenih veliko naporov za pridobivanje strank, pri tem nismo bili dovolj uspešni, kar se kaţe tudi v izidu iz poslovanja tega poslovnega področja. 8.1.4 Dejavnost avto šole V avto šoli smo izvajali tečaje teorije in pripravljali kandidate za vse kategorije vozniških izpitov. V letu 2013 je bilo število opravljenih ur inštrukcij za 28,3 % niţje kot v letu 2012. Teoretični izpit je uspešno opravilo 69 % vseh kandidatov, praktični izpit pa 77 % vseh kandidatov. Največji upad je bil zabeleţen pri kategorijah B in C, porastlo pa je število opravljenih ur inštrukcij pri kategoriji A, in sicer za 23,1 %. Znanje in delo naših inštruktorjev je preverjeno in potrjeno z uspehom kandidatov, o čemer vodijo evidenco na izpitnem centru v Celju. Naša avto šola je po uspehu kandidatov med uspešnejšimi. Poudarjamo še izobraţevanje kandidatov in pripravo na varno voţnjo po doseţenem izpitu. V letu 2013 smo nadaljevali z izvajanjem šolskega programa za pridobitev temeljne poklicne kvalifikacije voznikov in z izobraţevalnim programom za podaljšanje kvalifikacije. Izvajamo tudi usposabljanje zaposlenih v avtobusnih podjetjih, kot izvajalec pa smo se vključili tudi v sistem izobraţevanja za delavce, ki so na čakanju doma in se morajo po zakonu vključiti v dodatno izobraţevanje. 17 Prikaz višine zunanjih prihodkov po posameznih področjih (v EUR) Vrsta storitve Javni linijski prevoz Posebni (pog.) linijski prevoz Občasni (turistični) prevoz Skupaj avtobusni prevoz potnikov Zunanji prihodki delavnic Turistične storitve Avto šola Ostali prihodki iz poslovanja 1 Doseţeno za leto 2012 9.680.807 5.869.288 2.674.206 % 50,0 30,2 13,8 2 Načrtovano za leto 2012 9.202.763 6.253.321 2.745.992 18.224.302 93,9 75.091 464.521 268.119 377.751 0,4 2,4 1,4 1,9 Skupaj prihodki iz poslovanja Prevred. poslovni prihodki in odprava rez. 19.409.783 100,0 SKUPAJ POSLOVNI PRIHODKI 19.852.032 102,3 442.249 2,3 % 45,6 31,0 13,6 3 Doseţeno za leto 2011 9.210.394 6.288.284 2.693.814 Ind. % 1/2 46,6 105 31,8 94 13,6 97 Ind. 1/3 105 93 99 18.202.076 90,3 18.192.492 92,0 100 100 253.616 615.200 363.943 725.954 1,3 3,1 1,8 3,6 105.738 578.383 338.387 563.453 20.160.789 100,0 … 20.160.789 100,0 0,5 2,9 1,7 2,8 30 76 74 52 71 80 79 67 19.778.452 100,0 96 98 0,8 … 289 19.931.276 100,8 98 100 152.824 Graf 1: Zunanji prihodki iz poslovanja po posameznih področjih za leto 2012 8.2 KUPCI IN DOBAVITELJI Kupci naših storitev so v preteţni meri iz Slovenije. Naši najpomembnejši kupci so proračunski porabniki in sicer: Ministrstvo za infrastrukturo in posamezne občine. Deleţ prihodkov, ki jih dosegamo iz tega naslova v skupnih poslovnih prihodkih je 56,9 % od skupnih prihodkov iz avtobusne dejavnosti. V letu 2012 je imela druţba 3.094 kupcev. Valute terjatev so znašale od 8 do 120 dni, pri čemer imajo naši največji kupci (občine) večinoma najdaljši rok plačil, pogosto pa s plačili tudi zamujajo. Povprečna valuta je znašala 45 dni. Dobavitelji, ki nam dobavljajo material in storitve so v preteţni meri iz Slovenije. Naši najpomembnejši dobavitelji so dobavitelji goriv, vozil (oz. leasingodajalci) in materiala za popravila vozil. V letu 2012 je imela druţba 516 dobaviteljev. Valute obveznosti do dobaviteljev so znašale od 8 do 100 dni, v povprečju 45 dni. 18 8.3 USPEŠNOST POSLOVANJA PO POSLOVNIH PODROČJIH 8.3.1 Izid poslovanja po poslovnih področjih (skupen izid) (v EUR) Poslovna področja Potniški promet Delavnice Turistična agencija Skupni stroški za pokritje iz poslovanja IZID iz poslovanja za druţbo skupaj Učinek prevredn. prih. in odhodkov Poslovni izid iz poslovanja (IPI) 1 Doseţeno za leto 2012 2 Načrtovano za leto 2012 3 Doseţeno Indeks Indeks za leto 2011 1/2 1/3 2.901.184 -121.711 -6.988 2.059.566 199.908 4.520 2.277.630 48.078 -35.767 141 … … 127 … 20 -1.165.413 1.607.071 -1.202.649 1.061.345 -1.243.888 1.046.053 97 151 94 154 374.503 … -537.870 … 1.981.574 1.061.345 508.183 … 390 Izid poslovanja po poslovnih področjih ugotavljamo zaradi ocenjevanja uspešnosti posameznih enot. Skupne stroške pokrivamo po ključu zaposlenih. Interne storitve Delavnic obračunavamo zaradi ugotavljanja uspešnosti posameznih ekonomskih enot na osnovi cen, ki so v povprečju 15 % niţje od cen za zunanje naročnike. Pri obračunu upoštevamo tudi stroške nabave in skladiščenja. 8.3.2 Prometno področje (v EUR) Avtobusna dejavnost Avto šola Najemnine Drugi prihodki PRIHODKI IZ POSLOVANJA Gorivo za avtobuse Stroški vzdrţevanja avtobusov Stroški čiščenja - čistilni servis Odpisi vrednosti - amortizacija Zavarovalne premije Stroški dela Podizvajalski prevozi Drugi poslovni odhodki ODHODKI IZ POSLOVANJA IZID iz poslovanja Prevrednotovalni poslovni prihodki Prevrednotovalni poslovni odhodki POSLOVNI IZID SKUPAJ 1 Doseţeno za leto 2012 18.224.302 268.119 66.158 275.659 18.834.238 2.914.473 1.992.458 171.535 1.948.572 392.128 6.104.512 2 Načrtovano za leto 2012 18.202.076 363.943 53.376 644.894 19.264.289 3.052.783 2.209.848 … 2.202.259 432.588 6.589.045 3 Doseţeno Indeks Indeks za leto 2011 1/2 1/3 18.192.492 100 100 338.387 74 79 68.683 124 96 349.280 43 79 18.948.842 98 99 2.815.863 95 104 2.252.572 90 88 160.114 … 107 2.169.069 88 90 430.428 91 91 6.409.345 93 95 1.499.546 1.511.741 1.460.668 99 103 909.831 15.933.054 2.901.184 45.595 42.627 1.206.458 17.204.722 2.059.566 … … 973.153 16.671.212 2.277.630 102.824 173 … 93 141 … … 93 96 127 44 2.904.152 2.059.566 2.380.281 141 122 19 Sestava prihodkov na prometnem področju V avtobusni dejavnosti se je upadanje števila potnikov nadaljevalo tudi v prvih osmih mesecih leta 2012. Ker je trend značilen za vso Slovenijo, v Sekciji za avtobusni potniški promet pri GZS ţe nekaj let tečejo aktivnosti, ki bi lahko trend zaustavile, ukrepi pa so zaţiveli z mesecem septembrom 2012 na segmentu prevoza srednješolcev in študentov z uvedbo enotne cene vozovnice. Pri drugih segmentih so ukrepi še vedno na ravni idej. Skupno število potnikov je v primerjavi z letom 2012 upadlo v povprečju za 2,6 %. Če primerjamo podatke o številu prepeljanih srednješolcev v obdobju september – december 2012 z enakim obdobjem leta 2011, ugotavljamo porast za 35,1 %, pred sprejetim ukrepom je bil trend negativen, letno je število prepeljanih srednješolcev padalo od 5 do 7 %. Število ostalih potnikov je upadlo za 4,7 %. V letu 2012 smo v avtobusni dejavnosti dosegli za 0,2 % višje prihodke kot v letu 2011 in za 0,1 % višje od načrtovanih. Največji upad prihodkov smo ugotovili na področju posebnih linijskih (pogodbenih) prevozov, in sicer za 6,7 %. Prihodki iz naslova občasnih prevozov so se v primerjavi z letom 2011 zmanjšali za 0,8 %, prihodki linijskih prevozov pa povečali za 5,1 %, kar je pozitivna posledica ţe opisanega ukrepa pri prevozu srednješolcev in študentov. Prihodki avto šole so se v primerjavi z letom 2011 zmanjšali za 20,8 %, in sicer zaradi manj opravljenih ur praktičnega usposabljanja in priprav za izpite za 19,2 %, pri izvajanju šolskega programa pridobitve temeljne poklicne kvalifikacije za voznike in izvajanju rednega usposabljanja za podaljšanje veljavnosti kvalifikacije pa smo dosegli za 24,4 % manj prihodkov. Drugi poslovni prihodki so za leto 2012 znašali 275.659 EUR in so v primerjavi z letom 2011 niţji za 21,1 %. Med te prihodke uvrščamo: plačane poškodbe vozil po zavarovanju Zavarovalnice Triglav, prihodke iz naslova reklamnih panojev na vozilih, zaračunano peronizacijo na naših avtobusnih postajah, zaračunane stroške za prostore dane v najem, prihodke iz naslova uporabe prostora na avtobusnih postajah za razdelilnike časopisa Ţurnal 24 in druge poslovne prihodke, ki nimajo značaja stalnih mesečnih prihodkov. Sestava stroškov na prometnem področju Stroški dela imajo v strukturi poslovnih odhodkov največji deleţ in predstavljajo 32,4 % od prihodkov iz poslovanja. V primerjavi z letom 2011 se je ta deleţ zniţal za 1,4 strukturne točke. V masi so stroški dela v primerjavi z letom 2011 niţji za 4,8 %, v primerjavi z načrtovanimi pa za 7,4 %. Stroški dela so v primerjavi z letom 2011 niţji zaradi zmanjšanja števila zaposlenih za 2,0 % in zaradi odpovedi pogodbe plačevanja dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Z mesecem avgustom 2012 smo na osnovi odločbe ZPIZ pričeli upoštevati pogoje za doseganje benefikacije (60.000 prevoţenih kilometrov letno), te pogoje pa dosega le blizu 10 % vseh zaposlenih voznikov v druţbi. Pred tem smo prispevke za beneficiran staţ voznikov plačevali za vse voznike. Stroški goriva so bili v letu 2012 za 3,5 % višji kot v letu 2011 in imajo 15,5 %-ten deleţ v vseh prihodkih iz poslovanja. Cene goriv so v letu 2012 vse leto postopoma naraščale, v povprečju pa so bile za 9,6 % višje kot v letu 2011. Povprečna poraba goriva je znašala 27,6 litrov na 100 km in je za 0,9 l na 100 km niţja kot v letu 2011, v obdobju šestih let pa smo jo uspeli zniţati za 11,3 %. Prihranek lahko finančno opredelimo in sicer v znesku cca 390 TEUR. V prihodnosti bomo nadaljevali z aktivnostmi dodatnega izobraţevanja voznikov za varčno voţnjo. Odpisi vrednosti predstavljajo 10,3 % od prihodkov iz poslovanja in so se v primerjavi z letom 2011 zniţali za 10,2 %, v primerjavi z načrtovanimi pa za 11,4 %. Amortizacijo vozil smo obračunali v skladu z amortizacijskimi stopnjami po poslovniku. Amortizacijske stopnje za 20 vozila znašajo odvisno od vrste vozil 7 %, 12,5 % ali 15 % od nabavne vrednosti. Usmeritev in amortizacijskih stopenj nismo spreminjali. Odpisi vrednosti so niţji zaradi niţjega investiranja v nova vozila v letu 2012. V letu 2013 načrtujemo letno investiranje kot smo ga dosegali pred letom 2012, saj je pomlajanje vozil za druţbo izredno pomembno tako z vidika kakovosti ponudbe kot tudi zaradi manj stroškov vzdrţevanja in niţje porabe goriva. Stroški vzdrževanja vozil se nanašajo na zunanje vzdrţevanje in notranje (interno) vzdrţevanje v lastnih delavnicah ter vključujejo tudi stroške gum. Stroške internega vzdrţevanja smo obračunali na osnovi dejanske porabe materiala in opravljenih ur, cena ure je določena interno na osnovi veljavnega cenika za zunanje storitve, ki velja od oktobra 2009, zniţanega za 15 %. V strukturi imajo stroški vzdrţevanja vozil tretji najvišji deleţ in predstavljajo 10,6 % od prihodkov iz poslovanja. V primerjavi z letom 2011 so niţji za 11,5 %, v primerjavi z načrtovanimi pa za 9,8 %. Pri tem je pomembno, da so niţji skupni stroški materiala za vzdrţevanje in sicer za 16,3 %, kar v znesku predstavlja 176 TEUR. Stroške vzdrţevanja vozil spremljamo po posameznih vozilih in jih ustrezno analiziramo, kar je osnova za ukrepe racionalizacije. Stroški zunanjega vzdrţevanja predstavljajo v strukturi le 0,7 % in so v primerjavi z letom 2011 vrednostno porastli za 3,0 %. Stroški podizvajalskih prevozov predstavljajo v strukturi 8,0 % od prihodkov iz poslovanja in so v primerjavi z letom 2011 višji za 2,7 %. Podizvajalce najamemo v primerih, ko ne zmoremo opraviti vseh občasnih (turističnih) prevozov, z nekaj podizvajalci pa imamo sklenjene tudi pogodbe o prevozih dijakov in osnovnošolcev. Zavarovalne premije imajo 2,1 %-ten deleţ od prihodkov iz poslovanja in so se v primerjavi z letom 2011 zniţale za 8,1 %. Zavarovalne premije so bile obračunane na enak način kot v letu 2011 z uveljavljanjem popusta. V letošnjem obračunu zavarovalnih premij je upoštevana tudi odjava vozil, ki smo jo naredili za meseca julij in avgust v letu 2011 za vozila, ki so med počitnicami nepotrebna. Odjavo iz zavarovanja za vozila, ki v poletnih mesecih mirujejo, smo naredili tudi v letu 2012, kar bo priznano pri obračunu premij za naslednje leto. Preko poletja vozila razporedimo tako, da mirujejo tista vozila, ki imajo višjo porabo goriva. Drugi poslovni odhodki imajo 4,8 %-ten deleţ od prihodkov iz poslovanja in so v primerjavi z letom 2011 niţji za 6,6 %. Med drugimi poslovnimi odhodki so: Parkingi in cestnine v znesku 172.682 EUR in so v primerjavi z letom 2011 niţji za 4,9 % zaradi manj opravljenih občasnih prevozov. Stroški po pogodbah o delu in najema za avto šolo so v letu 2012 znašali 54.546 EUR in so za 45,2 % niţji kot v letu 2011 zaradi manjšega obsega storitev. Stroški električne energije in ogrevanja so v letu 2012 znašali 51.250 EUR in so bili za 3,9 % niţji kot v letu 2011. Stroški vzdrţevanja osnovnih sredstev – zgradb so v letu 2012 znašali 27.943 EUR in so bili v primerjavi z letom 2011 niţji za 54,1 %. Stroški reklame in reprezentance so v letu 2012 znašali 20.891 EUR in so bili v primerjavi z letom 2011 niţji za 56,8 %. Z mesecem septembrom 2009 so z novim avtobusnim postajališčem v Velenju na novo nastali stroški upravljanja, ki so v letu 2012 znašali 12.572 EUR in so v primerjavi z letom 2011 višji za 22,0 %. Zemljiški prispevki so v letu 2012 znašali 29.615 EUR in so bili v primerjavi z letom 2011 višji za 3,5 %. Peronizacija za uporabo avtobusnih postajališč (preteţno v Ljubljani) je v letu 2012 znašala 20.201 EUR in je v primerjavi z letom 2011 višja za 15,2 %. Stroški informatike – nadgradnje programov in mesečno vzdrţevanje so v letu 2012 znašali 68.258 EUR in so primerjalno višji za 132 %. Ostali stroški kot so pisarniški material, telefonski stroški, gorivo za sluţbena vozila, komunalne storitve, cestna taksa in drugi stroški niţjih vrednosti so se v primerjavi z letom 2011 zniţali oz. so se gibali v okviru inflacijske rasti. 21 Prevrednotovalni poslovni prihodki in prevrednotovalni poslovni odhodki so prikazani posebej, ker nimajo stalnega mesečnega značaja. Prevrednotovalni poslovni prihodki so v letu 2012 znašali 45.595 EUR in predstavljajo prihodke od prodaje osnovnih sredstev. Prevrednotovalni poslovni odhodki so v letu 2012 znašali 42.627 EUR in predstavljajo znesek odpisa neizterljivih terjatev do kupcev v višini 39.653 EUR in znesek sedanje vrednosti izločenih osnovnih sredstev v višini 2.974 EUR. Prevoţeni kilometri in vozila Doseţeno za leto 2012 Doseţeno za leto 2011 Indeks 12/11 Povprečno število vozil po stanju konec m. Povprečno število voznikov po stanju konec m. 217 201 223 206 97 98 Število prevoţenih kilometrov Število prepeljanih potnikov Poraba goriva v litrih Poraba goriva v litrih na 100 km Število kilometrov/vozilo povprečno mesečno Število kilometrov/voznika povprečno mesečno 9.512.575 7.273.668 2.626.337 27,6 3.653 3.944 9.784.020 7.465.753 2.785.098 28,5 3.656 3.958 97 97 94 97 100 100 Povprečno število vozil je bilo v letu 2012 za pet niţje kot v letu 2011, prav tako tudi povprečno število voznikov, zaradi česar se kazalci izkoriščenosti vozil – prevoţeni kilometri na vozilo in na voznika niso opazno spremenili. Kazalec število kilometrov na vozilo izkazuje nizko število kilometrov ţe dlje časa iz razloga, ker smo ukinjali vse nerentabilne linije in dele linij, število vozil pa je tako visoko zaradi obvladovanja terena (iz veliko krajev je potrebno zagotoviti prihode v center na isto uro – šola, sluţba). Kazalec povprečne porabe goriva upada ţe šesto leto zapored, vplivnih faktorjev pa je več. Na porabo goriva najbolj vplivajo nabava sodobnejših vozil, dosledna uporaba vozil z manjšo kapaciteto in niţjo porabo goriva v času, ko je potnikov manj in izobraţevanje voznikov za varno in varčno voţnjo. Vozni park Dejavnost prevoza potnikov smo v letu 2012 izvajali s povprečno 217 vozili. Povprečna starost vozil za prevoz potnikov na dan 31. 12. 2012 je znašala 7,8 let in takšno z rahlimi nihanji ohranjamo zadnjih nekaj let. V letu 2012 smo iz avtoparka izločili 13 starejših vozil za prevoz potnikov. Prodali smo 11 avtobusov in dve sluţbeni vozili. Prodajna vrednost vseh vozil je znašala 71.295 EUR. Od prodanih vozil sta imeli dve vozili knjigovodsko vrednost v višini 20.238 EUR. V letu 2012 smo na osnovi poslovnih potreb, sklepa nadzornega sveta in pogodb z dobavitelji nabavili 7 vozil za prevoz potnikov: dva avtobusa znamke MAN, štiri minibus vozila znamke MERCEDES SPRINTER in eno kombi vozilo znamke PEUGEOT BOXER. 22 Prikaz števila vozil za prevoz potnikov po znamkah na dan 31. 12. Znamka vozila MERCEDES MAN TAM IN MARBUS IVECO DAILY IRISBUS RENAULT MASTER NEOPLAN OSTALI SKUPAJ 31.12.2012 73 39 24 19 33 7 31.12.2011 Ind.12/11 72 101 40 98 24 100 19 100 33 100 7 100 7 13 8 18 88 72 215 221 97 Graf 2: Stanje vozil za prevoz potnikov po znamkah na dan 31. 12. 2012 23 8.3.3 Področje delavnic (v EUR) Prihodki internega vzdrţevanja Zunanji prihodki iz dejavnosti Drugi poslovni prihodki PRIHODKI IZ POSLOVANJA Material za vzdrţevanje vozil (interno) Interno vzdrţevanje - reţijski str. Material za zunanja naročila Stroški mat. in energije Stroški storitev Odpisi vrednosti - amortizacija Stroški dela Drugi poslovni odhodki ODHODKI IZ POSLOVANJA IZID iz poslovanja Prevrednotovalni poslovni prihodki Prevrednotovalni poslovni odhodki POSLOVNI IZID SKUPAJ 1 Doseţeno za leto 2012 2 Načrtovano za leto 2012 3 Doseţeno Indeks za leto 2011 1/2 1.942.502 75.091 7.009 2.024.601 754.649 75.922 9.852 79.874 91.746 142.369 952.839 39.061 2.146.313 -121.711 0 9.044 2.104.151 253.616 0 2.357.767 844.359 0 12.554 76.533 109.508 145.563 965.088 4.255 2.157.859 199.908 … … 2.223.630 105.738 9.317 2.338.685 902.069 90.883 11.832 65.393 103.028 129.722 943.493 44.188 2.290.608 48.078 0 0 92 30 … 86 89 … 78 104 84 98 99 … 99 … 0 … 87 71 75 87 84 84 83 122 89 110 101 88 94 … 0 … -130.755 199.908 48.078 … … Indeks 1/3 Sestava prihodkov na področju Delavnic Prihodki internega vzdrţevanja predstavljajo preteţen del vseh prihodkov iz poslovanja Delavnic (95,9 %). Deleţ je v primerjavi z letom 2011 višji za 0,8 strukturnih točk, vrednostno pa so prihodki niţji za 12,6 %, v primerjavi z načrtovanimi pa za 12,2 %. Zaradi ugotavljanja uspešnosti posameznih enot znotraj Delavnic vrednostno obračunavamo tudi razmerja med njimi, zato odpremo delovne naloge tudi za interno vzdrţevanje v Delavnicah, pri čemer se stroški materiala in dela usmerijo na stroške internega vzdrţevanja in oblikuje interni račun za ustrezno stroškovno mesto. Na ta način lahko ugotovimo uspešnost posameznih stroškovnih mest, za EE Delavnice kot celoto pa se poslovni izid ne spremeni (na eni strani strošek, na drugi prihodek v enaki višini). Med prihodke internega vzdrţevanja smo na ta način zajeli 75.922 EUR prihodkov internega vzdrţevanja v posameznih enotah Delavnic in so za 16,5 % niţji kot v preteklem letu, ker je bilo potrebnega manj vzdrţevanja. Prihodki iz zunanjih naročil so v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 ponovno upadli in sicer za 29,0 %, v primerjavi z načrtovanimi pa za 30,4 %. Deleţ zunanjih prihodkov je za leto 2012 znašal le 3,7 % od vseh prihodkov iz poslovanja in je občutno prenizek. V letu 2012 smo podpisali pogodbo o izvajanju internega servisa s proizvajalcem vozil Iveco Irisbus, vendar pooblastila za izvajanje zunanjega servisa, še vedno nimamo. Sestava stroškov na področju Delavnic Bistvena stroškovna postavka na področju Delavnic so stroški dela, ki predstavljajo 47,1 % od prihodkov iz poslovanja in so v primerjavi z letom 2011 višji za 1,0 % ter niţji od načrtovanih za 1,3 %. V letu 2012 smo povprečno število zaposlenih zniţali za dva. V oktobru in novembru smo število zaposlenih dodatno zniţali, vendar zniţanje še ne vpliva na letne vrednosti, v stroških dela pa so zajete tudi odpravnine iz poslovnih razlogov. Ukinili smo namreč delovno mesto vratar-čuvaj in imamo tehnično varovanje. Skupen znesek vseh odpravnin v letu 2012 24 bremeni stroške dela v višini 43.288 EUR. Učinek zmanjšanja števila zaposlenih v stroških dela bo viden v letu 2013. Material za interno vzdrževanje vozil je v strukturi druga največja stroškovna postavka in je za leto 2012 znašal 37,3 % od vseh prihodkov iz poslovanja. V primerjavi z letom 2011 so stroški materiala občutno niţji, in sicer za 16,3 %, v primerjavi z načrtovanimi pa za 10,6 %. Ponovno smo pregledali ponudbe dobaviteljev in uspeli s pogodbami določiti ugodnejše pogoje, kar bo imelo učinek v letu 2013. Stroški internega vzdrževanja so znašali 3,8 % od vseh poslovnih prihodkov, znašajo 75.922 EUR in so v primerjavi z letom 2011 niţji za 16,5 %. Večje postavke internega vzdrţevanja so: popravila in tekoče vzdrţevanje v avtopralnici, popravila naprav v delavnicah, predvsem dvigal in kompresorjev, vzdrţevanje pnevmatične – zračne instalacije, vzdrţevanje in popravila elektro in vodovodnih instalacij ter odtokov, popravilo oljnih gorilnikov v ličarski komori, izdelava električne instalacije za vhodna vrata in zapornice, priklop in vzdrţevanje toplotne črpalke, sanacija jaškov na dvorišču, druga manjša popravila in vzdrţevanje na objektih in napravah, popravila sklopov zajemajo popravila zavornih oblog in bobnov, menjalnikov, diferencialov, kardanskih gredi, prem pri volanskem mehanizmu in drugo. Sklope popravljamo predvsem za starejša vozila, kjer imamo teţave z nabavo rezervnih delov, se pa ta strošek z izločanjem starejših vozil iz uporabe vsako leto zniţuje. Odpisi vrednosti predstavljajo v strukturi 7,0 % od vseh prihodkov iz poslovanja in so v primerjavi z letom 2011 višji za 9,7 %, povečala se je namreč osnova za amortizacijo zaradi prevrednotenja nepremičnin po stanju december 2011. V letu 2012 so se glede na leto 2011občutno povečali stroški ogrevanja, in sicer za 22 TEUR. Poleti 2011 smo namreč preuredili sistem ogrevanja in prešli s kurilnega olja na plin, prvo polovico leta pa smo še ogrevali po starem sistemu, vendar so bili stroški kurilnega olja upoštevani ţe v letu pred tem. Stroške električne energije smo uspeli zmanjšati za 19,5 %. Drugi poslovni odhodki so vsi tisti odhodki, ki jih v preglednici nismo posebej prikazali. V primerjavi z letom 2011 so niţji za 11,7 %, med večjimi pa so zavarovalne premije, stroški informatike, stroški komunale in porabljene vode, zemljiški prispevek in drobni inventar. Vsi stroški, ki jih nismo posebej opisali, so v letu 2011 enaki oz. so upadli, predvsem iz razloga doslednega izvajanja racionalizacijskih ukrepov. Interni prihodki in interni stroški so pri prikazu uspešnosti po poslovnih področjih upoštevani, pri izdelavi bilanc pa jih izločimo, da se izniči podvajanje podatkov. Prevrednotovalni poslovni odhodki so prikazani posebej, ker nimajo stalnega mesečnega značaja. Ugotovljeni so bili v višini 9.044 EUR in predstavljajo odpis neizterljivih terjatev do kupcev. Poslovni izid Delavnic je za leto 2012 negativen predvsem iz razloga racionalnejšega vzdrţevanja vozil, ki se kaţe tudi v prihranku pri materialu za vzdrţevanje. Poudarjamo, da vse od oktobra 2009 nismo spreminjali cenika in bi ob upoštevanju spremembe cen delavnice pri internem ugotavljanju uspešnosti imele pozitiven izid iz poslovanja. 25 8.3.4 Turistična agencija (v EUR) 1 Doseţeno za leto 2012 2 Načrtovano za leto 2012 464.521 397.006 666 61.298 12.538 471.509 -6.988 0 -1.358 615.200 494.134 1.316 110.269 4.961 610.680 4.520 … … 578.383 478.637 1.199 113.316 20.998 614.150 -35.767 0 998 76 80 51 56 253 77 0 … 80 83 56 54 60 77 20 0 … -5.630 4.520 -36.766 … 15 PRIHODKI IZ POSLOVANJA Stroški izvedbe aranţmajev Odpisi vrednosti - amortizacija Stroški dela Drugi poslovni odhodki ODHODKI IZ POSLOVANJA IZID iz poslovanja Prevrednotovalni poslovni prihodki Prevrednotovalni poslovni odhodki POSLOVNI IZID SKUPAJ 3 Doseţeno Indeks Indeks za leto 2011 1/2 1/3 Sestava prihodkov na področju Turizma Na področju Turizma so bili prihodki v letu 2012 za 19,7 % niţji od prihodkov v letu 2011 in za 24,5 % niţji od načrtovanih. V primerjavi s preteklim letom so se občutno zniţale doseţene razlike oz. zasluţki pri organizaciji potovanj v tujino in po Sloveniji, kar je posledica hude konkurence na eni strani in padanja standarda prebivalstva na drugi strani. Večino prihodkov v turistični agenciji doseţemo z organizacijo potovanj v tujino (85,8 %), zato ima doseţena razlika velik vpliv na izid iz poslovanja. Zasluţek oz. neto prihodki pri potovanjih v tujino so bili v letu 2012 za 32,2 % niţji kot v letu 2011. Pri enakem odstotku zasluţka kot v letu 2011 ne bi ugotovili izgube iz poslovanja. Pri organizaciji potovanj v tujino in po Sloveniji je oblika prevoza večinoma avtobus, torej so turistične storitve pri nas nadgradnja prevoznih storitev. Sestava stroškov na področju Turizma Med stroški zavzemajo največji deleţ stroški izvedbe aranžmajev, ki predstavljajo 85,5 % od vseh prihodkov iz poslovanja in so v primerjavi z letom 2011 vrednostno niţji za 17,1 %, zaradi manjšega obsega storitev. Stroški dela predstavljajo 13,2 % od vseh prihodkov iz poslovanja in so v primerjavi z letom 2011 niţji za 45,1 %, v primerjavi z načrtovanimi pa za 44,4 %. Spomladi 2012 smo število zaposlenih zniţali za enega zaposlenega, stroški dela enega zaposlenega pa so zaradi daljše bolniške odsotnosti pol leta bremenili ZZZS. Drugi poslovni odhodki so vsi tisti, ki niso posebej prikazani v zgornji preglednici. V primerjavi z letom 2011 so niţji za 40,3 %. Gre za stroške električne energije, ogrevanja, pisarniškega materiala, tonerjev, telefonske stroške, poštnino, reklamo in stroške upravljanja za poslovne prostore na avtobusni postaji Velenje. Poslovni izid na področju Turizma je bil v letu 2012 negativen, vendar se je v primerjavi z letom 2011 izboljšal, to pomeni, da je izguba bistveno niţja kot v preteklem letu. Ocenjujemo, da je takšen rezultat posledica upadanja prihodkov in upadanja zasluţkov pri posameznih storitvah, kar je posledica gospodarske krize in upadanja standarda prebivalstva. 26 8.3.5 Strokovne sluţbe in skupni stroški (v EUR) PRIHODKI IZ POSLOVANJA Stroški ogrevanja, elektrike Pisarniški mat. strokovna literatura Odpisi vrednosti - amortizacija Stroški dela Rezervacije za odpravnine in jub.nagrade Stroški bančnih storitev Svetovalne storitve Stroški informatike Članarina GZS, druge članarine Stroški reklame in reprezentance Drugi poslovni odhodki ODHODKI IZ POSLOVANJA IZID iz poslovanja Prevr. posl.prih. in odprava rezervacij str. Prevrednotovalni poslovni odhodki POSLOVNI IZID SKUPAJ 1 Doseţeno za leto 2012 2 Načrtovano za leto 2012 3 Doseţeno Indeks za leto 2011 1/2 28.924 27.684 136.172 104 21 6.718 6.139 23.696 736.636 107.095 61.753 89.313 85.360 9.312 43.142 25.172 1.194.337 -1.165.413 396.655 17.435 6.013 7.471 17.520 769.469 … 121.729 72.000 99.767 … 25.883 110.481 1.230.333 -1.202.649 … … 6.785 8.219 9.195 742.333 89.585 112.220 139.804 102.611 6.497 42.450 120.361 1.380.061 -1.243.889 50.000 689.524 112 82 135 96 0 51 124 86 … … … 97 97 … … 99 75 258 99 120 55 64 83 143 102 21 87 94 793 3 -786.193 -1.202.649 -1.883.413 65 42 Indeks 1/3 Prihodki iz poslovanja so v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 upadli za 78,8 %, v primerjavi z načrtovanimi pa so višji za 4,5 %. Prihodke smo dosegli iz naslova storitev po pogodbah s podjetjem Integral Stojna Kočevje, ki smo jo pričeli izvajati v letu 2009. Ker ima druţba novega lastnika, je bila pogodba o izvajanju opravil s področja računovodstva, kadrovskih opravil in varstva pri delu odpovedana z januarjem 2012 in v letu 2013 teh prihodkov ne bo več. V preglednici smo posebej prikazali prevrednotovalne poslovne prihodke, prihodke iz naslova odprave rezervacij stroškov za povečan del prispevkov za benefikacijo iz preteklih let in prevrednotovalne odhodke, ker imajo postavke enkraten značaj. V strukturi stroškov iz poslovanja imajo največji deleţ stroški dela, ki so primerjavi z letom 2011 niţji za 0,8 % in v primerjavi z načrtovanimi za 4,3 %. Število zaposlenih je bilo v primerjavi z letom 2011 za enega zaposlenega manjše. V letu 2012 smo dodatno oblikovali rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade, kar znaša 107.095 EUR in povečuje skupne stroške druţbe. Ocenjujemo, da bo potrebna masa rezervacij v prihodnje niţja zaradi spremenjenih pogojev upokojevanja in zaradi zakonskih sprememb glede višine odpravnin. Stroški revizijskih in svetovalnih storitev so za leto 2012 znašali 89.313 EUR in so v primerjavi z letom 2011 niţji za 36,1 %, v primerjavi z načrtovanimi pa višji za 24,0 %. Med stroške svetovalnih storitev uvrščamo tudi stroške pravnega svetovanja, za katerega imamo sklenjeno pogodbo z odvetniško pisarno Grubar iz Maribora od meseca januarja 2007 dalje, vrednost pa je ves čas enaka. Pogodba je bila s februarjem 2013 odpovedana. Stroški storitev so še vedno visoki zaradi odvetniških storitev v zvezi s toţbami zaradi danega poroštva in zastav za povezane druţbe. 27 V letu 2012 so stroški informatike znašali 85.360 EUR in so se v primerjavi z letom 2011 zmanjšali za 16,8 %. Stroški informatike zajemajo nadgradnjo programov in povezave posameznih programov v informacijski sistem znotraj druţbe, kar omogoča boljšo organiziranost dela. Stroški reklame in reprezentance so za leto 2012 znašali 43.142 EUR in so v primerjavi z letom 2011 višji za 1,4 %. Večina podjetij, ki za nas izvajajo reklamo, so po drugi strani naši kupci. Gre za najeme reklamnih panojev, oglasnih prostorov in izvajanje prevozov. Drugi poslovni odhodki so vsi tisti odhodki, ki niso posebej prikazani v preglednici in so za leto 2012 skupaj znašali 25.172 EUR. V primerjavi z letom 2011 so niţji za 79,1 %. Prevrednotovalni poslovni prihodki v višini 6.026 EUR so prihodki iz naslova prodanega izločenega sluţbenega vozila. Prihodki iz naslova odprave rezervacij so: odprava rezervacij stroškov za povečanje prispevkov za beneficiran staţ iz preteklih let v višini 389.780 EUR, odprava rezervacij za jubilejne nagrade v višini 849 EUR. Prevrednotovalni poslovni odhodki v višini 17.435 EUR so odhodki zaradi odpisa neizterljivih terjatev do kupcev. Stroške strokovnih sluţb in skupne stroške za interno ugotavljanje uspešnosti posameznih področij in enot razdelimo na posamezna stroškovna mesta po ključu zaposlenih. Finančne prihodke in odhodke ter druge prihodke in odhodke, ki se nanašajo na podjetje kot celoto in so prikazani v izkazu poslovnega izida bomo obrazloţili v računovodskem delu letnega poročila. 28 9 OBVLADOVANJE TVEGANJ Pri poslovanju druţbe nastajajo različna tveganja, ki jih zmanjšujemo z različnimi ukrepi. Tveganje pri poslovanju s terjatvami in obveznostmi Tveganja pri poslovanju s terjatvami in obveznostmi zmanjšujemo: s spremljanjem bonitete kupcev, z rednim planiranjem in spremljanjem denarnih tokov, s spremljanjem prihodkov ter ugotavljanjem in analiziranjem odstopanj, s spremljanjem odprtih terjatev, s poudarkom na zapadlih terjatvah, z aktivnostmi izterjave neplačanih terjatev in uporabo e-izvršb, s spremljanjem valut terjatev in obveznosti in analiziranjem odstopanj. V druţbi poslujemo z večjim številom manjših kupcev, kar tveganje za plačilo storitev razprši. Večji kupci so proračunski porabniki, ki redko zamujajo s plačili obveznosti. V strukturi terjatev po stanju 31. 12. 2012 je 79,8 % nezapadlih terjatev in 6,1 % terjatev z zapadlostjo nad 90 dni. Glede na značilnosti terjatev do sedaj nismo uporabili moţnosti zavarovanja terjatev pri zavarovalnici, ker bi bili stroški zavarovanja večji od koristi. V kolikor se bodo značilnosti terjatev spremenile, bomo uporabili tudi to moţnost. V strukturi obveznosti je po stanju 31. 12. 2012 83,1 % nezapadlih obveznosti. Tveganje pri zadolţevanju Tveganje pri zadolţevanju nastaja predvsem pri nabavi vozil, kjer plačila urejamo z leasingi. Stroški financiranja so v zadnjem letu upadli deloma zaradi zmanjšanja zadolţenosti pri bankah in zmanjšanja dolgov do leasingodajalcev, deloma pa zaradi zmanjšanja EURIBOR-a. Tveganje zmanjšujemo z vsakokratnim povpraševanjem pri različnih leasingodajalcih in izbiro najugodnejšega ponudnika. Dogovorjene obveznosti plačujemo skladno z dogovori in imamo boniteto kot zelo kvalitetno podjetje. Na področju nabave goriva in materiala letno preverjamo ugodnost pogojev, vendar smo zaradi stečaja Skupine Viator&Vektor d. d. ter dejstva, da druţba še vedno nima strateškega lastnika, v slabšem poloţaju. Dobavitelji zaradi tega skrajšujejo plačilne roke, zahtevajo avanse ali pa ţelijo zavarovanje terjatev, ki jih imajo do nas. Zavarovanje premoţenja in druga zavarovanja Največji deleţ premoţenja predstavljajo zemljišča in zgradbe (47,0 % vseh sredstev). Nepremičnine imajo v naši evidenci trţno vrednost, ki je bila ovrednotena po stanju decembra 2011. Trţno vrednost bomo ponovno preverili, v kolikor bo na trgu nepremičnin prišlo do večjih sprememb cen. Tveganja z upravljanjem zgradb zmanjšujemo z rednim vzdrţevanjem, racionalnim koriščenjem in zavarovanjem premoţenja pri zavarovalnici. Velik deleţ premoţenja predstavlja vozni park in oprema (27,9 % vseh sredstev). Vozni park je nosilec prevozne dejavnosti in je izpostavljen tveganju z vidika moţnega poškodovanja oz. uničenja, tehnološkega zastaranja in okvar. Tovrstna tveganja obvladujemo z rednim vzdrţevanjem, racionalnim koriščenjem in zavarovanjem vozil. Vsa vozila mlajša od pet let imamo kasko zavarovana. Z vidika izvajanja dejavnosti obstaja tudi tveganje poškodb potnikov, tovrstno tveganje pa zmanjšujemo s posebnim zavarovanjem potnikov v prevozu. Zavarovanja imamo urejena pri Zavarovalnici Triglav. Tveganja v zvezi z izvajanjem prevozne dejavnosti zmanjšujemo tudi z ozaveščanjem in stimulacijo voznikov v okviru akcije »varen voznik«, kjer vsako leto podeljujemo skupaj z Zavarovalnico Triglav nagrade voznikom, ki niso 29 imeli prometnih nezgod v preteklem letu. Še posebej obravnavamo voznike, ki niso imeli nezgod daljše časovno obdobje (pet, deset, petnajst let). Za zmanjšanja tveganj poškodb pri delu imamo urejena zavarovanja: nezgodno zavarovanje delavcev, nezgodno zavarovanje vodilnih delavcev, zavarovanje voznikov iz naslova avtomobilske odgovornosti. Poslovna tveganja Med poslovna tveganja uvrščamo: spremembe gospodarskih razmer v panogah, s katerimi je druţba tesno povezana (panoge v okviru katerih izvajamo dejavnost, panoge v katerih nabavljamo material), spremembe v višini stroškov na katere nimamo neposrednega vpliva, konkurenčno tveganje. Poslovna tveganja zmanjšujemo s pravočasnimi in verodostojnimi informacijami iz zunanjega in notranjega okolja in s čim bolj aktivnim obvladovanjem in vplivanjem na dogodke. Poslovanje redno analiziramo in tekoče sprejemamo ukrepe za boljšo organiziranost dela in racionalizacijo poslovanja. V druţbi se na trţne spremembe tekoče odzivamo. 10 NALOŢBE Naloţbe v letu 2012 obsegajo naloţbe v neopredmetena osnovna sredstva, opredmetena osnovna sredstva (vozni park in druga oprema). Naloţbe v opredmetena osnovna sredstva so znašale: v vozni park 661.778 EUR, v opremo za inkaso na vozilih 4.759 EUR, v računalniško opremo 12.502 EUR in v ostalo opremo 15.897 EUR. V letu 2012 smo z amortizacijo ustvarili 2.115.303 EUR odhodkov in s prodajo nepotrebnih osnovnih sredstev (odpisana vozila) 51.621 EUR prihodkov. V letu 2012 smo plačali 1.405.624 EUR glavnice leasingov in kreditov za avtobuse in dobaviteljem za opremo v vrednosti 136.8115 EUR. 11 ZAPOSLENI V druţbi je bilo na dan 31. 12. 2012 zaposlenih 308 delavcev, kar je za 4 % manj kot 31. 12. 2011 in za 5 % manj kot leto poprej. Število zaposlenih smo z racionalizacijo dela zniţali na vseh področjih dela. Druţba zaposluje 24 invalidov (od skupno 308 zaposlenih), kar presega kvoto po zakonu in prejemamo iz tega naslova nagrado. 30 Prikaz števila zaposlenih povprečno na zadnji dan meseca POTNIŠKI PROMET od tega: - vozniki - avto šola - reţija DELAVNICE TURISTIČNA AGENCIJA STROKOVNE SLUŢBE Leto 2010 259 210 6 43 49 5 22 Ind. 12/11 98 98 83 100 98 60 95 Ind. 12/10 95 96 83 95 96 60 91 335 97 95 31.12.2012 31.12.2011 31.12.2010 243 249 252 197 203 205 5 5 6 41 41 41 43 47 47 3 4 5 19 21 21 Ind. 12/11 98 97 100 100 91 75 90 Ind. 12/10 96 96 83 100 91 60 90 96 95 Leto 2012 Leto 2011 247 252 201 206 5 6 41 41 47 48 3 5 20 21 SKUPAJ 317 326 Prikaz števila zaposlenih na dan 31. 12. POTNIŠKI PROMET od tega: - vozniki - avto šola - reţija DELAVNICE TURISTIČNA AGENCIJA STROKOVNE SLUŢBE SKUPAJ 308 321 325 Prikaz izobrazbene strukture zaposlenih na dan 31. 12. Izobrazba Leto 2012 % Leto 2011 % Ind. 12/11 I.-III. IV. V. 58 179 47 18,8 58,1 15,3 62 184 51 20,0 56,0 16,3 94 97 92 VI. VII. 10 14 3,2 4,5 10 14 3,7 4,0 100 100 308 100,0 321 100,0 96 SKUPAJ Graf 3: Izobrazbena struktura zaposlenih na dan 31. 12. 2012 31 Prikaz povprečne starosti zaposlenih v letih na dan 31.12. Leto 2012 Leto 2011 Vozniki Ostali Skupaj Vozniki Ostali Skupaj 44 49 47 43 48 45 Kadrovanje in izbiranje Osnovna naloga kadrovske funkcije je zagotavljanje ustreznega kadra z ustrezno izobrazbo, delovnimi izkušnjami in veščinami za ustvarjalno, inovativno delo. V letu 2012 je druţbo zapustilo 22 zaposlenih, od tega 13 voznikov. Od skupnega števila 22 delavcev je druţbo zapustilo 8 zaposlenih zaradi upokojitve, 6 zaposlenih zaradi poslovnih razlogov, 7 zaposlenim je prenehala zaposlitev za določen čas in enemu zaposlenemu zaradi drugih razlogov. Na novo smo zaposlili 9 voznikov, drugih zaposlenih nismo nadomeščali z novimi zaposlitvami. Pri izbiri in zaposlitvi voznikov upoštevamo, razen zakonskih, še druge kriterije kot so: dobro opravljena poskusna voţnja, komunikativnost, pripravljenost za delo z ljudmi, osebna urejenost in druge. Kriterijev v prihodnosti ne bomo spreminjali. Izobraţevanje in usposabljanje Uresničevanje ciljev podjetja zahteva nenehno pridobivanje novih znanj in izpopolnjevanje. V druţbi skrbimo za izobraţevanje tako, da se naši sodelavci udeleţujejo seminarjev in delavnic s področja dela. Tako so se zaposleni udeleţili izobraţevanj s področja avto šole, delavniškega področja, kadrovskega področja in gospodarsko finančnega področja, organizirali pa smo tudi izobraţevanja s področja varstva pri delu in poţarne varnosti. V letu 2012 smo za zaposlene voznike organizirali izobraţevanje v okviru podaljšanja veljavnosti temeljne poklicne kvalifikacije voznikov in izobraţevanje v okviru akcije »varen in varčen« voznik. Širjenje znanj in izkušenj spodbujamo s sodelovanjem med zaposlenimi. Zadovoljstvo zaposlenih Zadovoljstvo zaposlenih v veliki meri vpliva na doseganje dobrih izidov poslovanja. Na zadovoljstvo zaposlenih zelo vpliva višina prejemkov, ki pa so v druţbi povprečni glede na panogo. Zato zadovoljstvo zaposlenih povečujemo z različnimi ukrepi: stalno izboljševanje delovnih pogojev, skrb za primerno urejenost voznikov s sluţbenimi oblekami, nagrade voznikom v akciji »varen voznik«, moţnosti športne rekreacije, moţnosti letovanja v počitniškem domu v Dramalju po ugodnih cenah. Sistem nagrajevanja To področje je eno izmed najbolj občutljivih področij za vsako podjetje, ne glede na njegovo dejavnost. Sistem nagrajevanja prispeva k večjemu zadovoljstvu zaposlenih, k večji učinkovitosti in kakovosti dela, s tem pa k dobrim poslovnim izidom. Pri obračunu plač in nagrajevanju uporabljamo kot osnovo zakonske predpise in podjetniško kolektivno pogodbo. V tej pogodbi so izdelane osnove za sistem napredovanja, predvidene pa 32 so tudi stimulacije in ocenjevanje posameznikove uspešnosti in uspešnosti skupine, kar tudi izvajamo. S tem je zagotovljena povezanost nagrajevanja z doseganjem dobrih poslovnih izidov in ostalih kratkoročnih in dolgoročnih ciljev druţbe. Načrti ravnanja z zaposlenimi Vsaka druţba se mora zavedati pomembnosti ravnanja s človeškimi viri in negovati dialoge znotraj druţbe. Iz pregleda upravljanja tega področja smo začrtali smeri ravnanja v prihodnje. Dodatno skrb bomo namenili izobraţevanju zaposlenih (še posebej na področju vodenja zaposlenih), medsebojnemu komuniciranju in informiranju, ustvarjanju dobrih medsebojnih odnosov, spodbujanju boljših rezultatov dela, razvoju karier in vodenju letnih razgovorov z zaposlenimi. S temi aktivnostmi bomo izboljšali strokovni in osebni razvoj zaposlenih in vplivali tudi na razvoj druţbe. 12 AKTIVNOSTI DRUŢBE PRI RAZISKOVANJU IN RAZVIJANJU Uspešno poslovanje druţbe je neločljivo povezano z nudenjem kakovostnih storitev našim kupcem, obenem pa tudi z zadovoljitvijo zahtev lastnikov in zaposlenih ter z odgovornostjo do okolja. V druţbi še nismo pristopili k pridobitvi certifikatov kakovosti, da bi s tem tudi uradno verificirali kakovost naših storitev. Kakovost naših storitev tekoče spremljamo in se odzivamo na morebitne pritoţbe kupcev. Največ pritoţb izhaja iz prometnega področja zaradi premajhne pogostosti voţenj v javnem linijskem prevozu in sporov voznik – potnik. Vse pritoţbe rešujemo sproti. Zavedamo se, da je naš voznik tudi prvi komercialist in predstavnik druţbe na terenu, zato bomo z motiviranjem in izobraţevanjem vplivali, da bo pritoţb čim manj. Na prometnem področju je kakovost naših storitev odvisna tudi od kakovostne ponudbe vozil. V zadnjih letih si prizadevamo za izboljšanje ponudbe z nabavo boljših vozil, ki so izdelana v skladu z zahtevami večje kakovosti, so bolj udobna in manj obremenjujejo okolje. Sočasno izločamo iz obratovanja vozila, ki bolj obremenjujejo okolje (imajo večjo porabo goriva in višje emisije izpušnih plinov). Vozila smo opremili s sodobno računalniško opremo za inkaso in med drugimi pozitivnimi učinki, izboljšali potek plačevanja voznine. Tako od leta 2011 na vseh mestih uporabljamo brezkontaktne mesečne vozovnice, ki omogočajo hitrejše vstopanje potnikov v vozilo po eni strani in izdelavo različnih analiz po drugi strani Na področju delavnic imamo pridobljeno koncesijo za kontrolo in ţigosanje tahografov, za pridobitev pa je bilo potrebno izpolnjevanje določenih standardov, doseganje teh pa tekoče vzdrţujemo. V delavnicah skrbimo za kakovost naših storitev predvsem z usposabljanjem tehničnega kadra in sledenju v razvoju novih tehnologij. V Delavnicah imamo tudi pooblastila za izvajanje internega servisa za avtobuse znamk Mercedes, Man in Iveco irisbus in lahko vozila popravljamo sami tudi v garancijskem roku. Načrtovali smo tudi pridobitev pooblastila za izvajanje zunanjega servisa za avtobuse znamke Iveco Irisbus v letu 2012, vendar se je pridobivanje zamaknilo zaradi zaostrenih pogojev na področju potrebnih investicij v opremo. Informatika je usmerjena v nemoteno zagotavljanje komunikacijske infrastrukture. Večina aktivnosti je bila usmerjena v nadgradnjo programov na prometnem področju, ki so povezali v celoto ves sistem od izstavitve potnega naloga, razporeda voznikov, delovnih nalog, do vseh vrst obračunov in analiz. Medsebojno so povezani tudi programi prometnega, delavniškega in računovodskega področja, kar omogoča boljšo organizacijo dela. 33 13 RAVNANJE Z OKOLJEM V druţbi se zavedamo vse večjih pritiskov na okolje, ki nastajajo zaradi prekomernega izkoriščanja naravnih dobrin in nenadzorovanega poseganja v naravo. Ne glede na dejstvo, da druţba še nima pridobljenega nobenega standarda kakovosti, smo visoko ozaveščeni glede ravnanja z okoljem. V letu 2012 smo izvajali vrsto aktivnosti, ki imajo stalen značaj: Nabavljamo sodobna vozila, ki imajo niţjo porabo goriva in niţje emisije izpušnih plinov. Varčno porabljamo vse vrste energije. V delavnicah smo v letu 2011 preuredili sistem ogrevanja. V starem sistemu smo uporabljali ogrevanje s kurilnim oljem, v novem sistemu imamo ogrevanje s plinom, kar ima manjši obremenjevalni vliv na okolje. V delavnicah imamo v pralnici sistem regeneracije porabljene vode. Redno vzdrţujemo in čistimo jaške v avtopralnici in drugod v delavnicah. Delno ločeno zbiramo odpadke (plastika, kovina, kemikalije, ostalo). Imamo izdelan sistem uporabe obnovljenih gum, načrtujemo pa še analiziranje tega področja in redno izobraţevanje voznikov v okviru akcije »varčen voznik«. Z dodatnimi ukrepi v sklopu racionalizacije skrbimo za manjšo porabo energije (goriva, električne energije in ogrevanja) in vsega materiala (tudi pisarniškega, še posebej papirja). Poudarjamo pomen dejavnosti prevoza potnikov za prometno in okoljsko razbremenitev pokrajine in mestnih središč, ki se je na ravni drţave vse premalo zavedajo, kljub opominom EU. 14 LASTNIŠTVO DRUŢBE Druţba je organizirana kot delniška druţba. Osnovni kapital je razdeljen na 227.031 kosovnih delnic. Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 2012 je znašala 37,83 EUR. Vse informacije o poslovanju druţbe dobijo lastniki na rednih letnih skupščinah, med letom pa preko zastopnikov v nadzornem svetu. Naziv lastnika Skupina Viator & Vektor d.d. v stečaju Sklad lastnih delnic Izletnik Celje Manjši delničarji (9) SKUPAJ Število delnic 207.710 17.005 2.316 % 91,5 7,5 1,0 227.031 100,0 Skupina Viator&Vektor d.d. je v juniju 2010 vse svoje delnice Izletnika Celje zastavila za zavarovanje svojih obveznosti pri Gorenjski banki d.d. Kranj. Na 207.710 delnicah Izletnika Celje (oznaka IZCG) je bila ustanovljena zastavna pravica v korist Gorenjske banke. Gorenjska banka je v prijavi v stečajno maso uveljavljala ločitveno pravico, kar je stečajni upravitelj priznal. Stečajni upravitelj je naročil vrednotenje druţbe Izletnik Celje d.d. s hčerinskimi druţbami pri druţbi KPMG, Gorenjska banka pa pri druţbi Deloitte, ki je izvedla poleg vrednotenja tudi skrbni pregled. 34 15 POROČILO O POVEZANIH POSLIH Druţba Izletnik Celje d. d. je začela poslovati z druţbo Skupina Viator & Vektor d. d. in njenimi povezanimi druţbami dne 21. 2. 2007, ko je Skupina postala večinski lastnik druţbe Izletnik. Na osnovi 541. do 548. člena Zakona o gospodarskih druţbah smo v letnem poročilu za leto 2011 podrobneje prikazali posle s povezanimi druţbami. V letu 2012 nismo imeli novih poslovnih razmerij s povezanimi druţbami. V letu 2012 je bila za Izletnik Celje d. d. ugodno rešena toţba iz naslova poroštvene izjave Abanki Vipa za dolgove Skupine Viator&Vektor d. d. v višini 2.184.633,77 EUR. Nasprotna stran se je na sklep sodišča pritoţila, obravnave pa še ni bilo. V letu 2012 je bila vloţena izpodbojna toţba stečajnega upravitelja Viator&Vektor Logistika skupaj z upnikom Shell Adria zaradi vpisa lastništva Izletnik-a Celje na 100%-tni deleţ druţbe Viator&Vektor Romunija, čeprav se je Izletnik Celje kot lastnik vpisal na ta deleţ na osnovi pravnomočnega sklepa sodišča. Izletnik Celje d.d. je druţbo Tovarna vozil Maribor d. o. o. v stečaju toţil zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve v višini 936.937,99 EUR. Terjatev izhaja iz danih posojil v višini 800.000,00 EUR, obresti na dana posojila v višini 133.455,39 EUR in terjatev za opravljene storitve v višini 3.482,60 EUR, vse po navodilih obvladujoče druţbe Skupina Viator&Vektor d. d. Terjatve niso bile zavarovane in smo jih v bilancah za leto 2009 in 2011 v celoti slabili. Stečajna upraviteljica je na osnovi Zakona o gospodarskih druţbah zavrnila terjatve iz razloga, ker smo v druţbi Tovarna vozil Maribor d. o. o. lastniki deleţa v višini 0,0228 % in bi naj kot lastniki druţbo dokapitalizirali. Odvetnik, g. Urbančič, je podal mnenje o zadevi, na osnovi česar smo umaknili toţbo, saj bi v nasprotnem primeru povzročili le stroške sodnega postopka, ki bi bili v primeru negativnega sklepa še večji. Ob negativnem sklepu bi namreč morali povrniti sodne stroške tudi druţbi Tovarna vozil Maribor d. o. o. v stečaju. Tudi v primeru, da bi bil sklep sodišča pozitiven, je stečajna masa občutno premajhna za poplačilo vseh ločitvenih in prednostnih terjatev, naše terjatve pa so bile zgolj navadne. Na sodiščih so kot posledice poslovnih razmerij s povezanimi druţbami v obravnavi še naslednje toţbe: Izpodbojna toţba za priznavanje ločitvene pravice, ki jo je stečajni upravitelj Viator&Vektor Logistika priznal upniku Adria Shell kot pravico za vpis zastave na druţbi Viator &Vektor Romunija, kjer je Izletnik Celje ţe vpisan kot lastnik. Na romunskih sodiščih so bile vse toţbe Adrie Shell za vpis zastave zavrnjene. Toţba za ničnost zastave delnic druţbe Koratur pri Factor banki za obveznosti druţbe Viator&Vektor Logistika. Toţba zaradi oškodovanosti Izletnik-a pri unovčenju poslovnih deleţev v druţbah Integral Stojna Kočevje in Integral Zagorje, ki ju je preko draţbe na osnovi zastave in neposredne izvršljivosti prodal SIJ za poplačilo neporavnanih obveznosti Skupine Viator&Vektor d. d. Pri prikazu oškodovanosti druţbe Izletnik Celje nismo posebej izpostavili oškodovanosti kot posledico teţav Skupine, ki so vplivale na zmanjšanje ugleda druţbe Izletnik Celje, na teţje pridobivanje poslov na prihodkovnem področju, manjših doseţenih ugodnostih pri dobaviteljih ter teţjem in draţjem financiranju poslovanja in virov financiranja investicij. 35 16 IZJAVA POSLOVODSTVA Poslovodstvo potrjuje letno poročilo druţbe Izletnik Celje d. d. za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2012. Poslovodstvo potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da letno poročilo predstavlja resnično in pošteno sliko premoţenjskega stanja druţbe in izidov njenega poslovanja za poslovno leto 2012, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki jim je druţba izpostavljena. Poslovodstvo je odgovorno tudi za ustrezno vodenje računovodstva, za vzpostavitev, delovanje in vzdrţevanje notranjega kontroliranja, povezanega s pripravo in pošteno predstavitvijo računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake ter za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoţenja in drugih sredstev ter potrjuje, da so računovodski izkazi s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju druţbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in Slovenskimi računovodskimi standardi. Direktor druţbe Darko Šafarič mag. posl. ved 36 RAČUNOVODSKO POROČILO 37 1 RAČUNOVODSKE USMERITVE Računovodski izkazi druţbe IZLETNIK CELJE d. d. so pripravljeni v skladu z določili Zakona o gospodarskih druţbah in prenovljenimi SRS 2006. Izdelava računovodskih izkazov za leto 2012 je zasnovana na temeljnih računovodskih predpostavkah v okviru Slovenskih računovodskih standardov, in sicer: 1. časovni neomejenosti poslovanja, 2. dosledni stanovitnosti, 3. strogem upoštevanju poslovnega dogodka, in ob upoštevanju zahtev: previdnosti, prednosti vsebine pred obliko, pomembnosti postavk v računovodskih izkazih. Izbrane računovodske usmeritve in priprava računovodskih izkazov zagotavlja njihovo razumljivost in primerljivost. Računovodsko obravnavanje ekonomskih kategorij in računovodske usmeritve so opredeljene s Poslovnikom o računovodstvu, ki se praviloma ne spreminja. V primeru sprememb so razlogi za takšne spremembe in njihove posledice ustrezno obrazloţeni. Računovodski izkazi vsebujejo vse postavke, ki pomembno vplivajo na ocene in odločitve njihovih uporabnikov. Poslovno leto je enako koledarskemu. Računovodski izkazi so pripravljeni v evrih, vse računovodske informacije v poročilu so predstavljene v celih številih. Neopredmetena sredstva Neopredmeteno sredstvo je razpoznavno nedenarno sredstvo, ki fizično ne obstaja in se praviloma pojavlja kot neopredmeteno dolgoročno sredstvo. Neopredmetena sredstva se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost neopredmetenih osnovnih sredstev povečujejo tudi stroški izposojanja do njegove usposobitve za uporabo. Za neopredmetena sredstva v knjigovodskih razvidih ločeno izkazujemo nabavno vrednost in posebej amortizacijski popravek vrednosti, v bilanci stanja pa izkazujemo knjigovodsko vrednost. V računovodskih usmeritvah je za merjenje pripoznanja neopredmetenih sredstev izbran model nabavne vrednosti. Knjigovodska vrednost neopredmetenih sredstev se sprotno preverja. Druţba samostojno določa letne amortizacijske stopnje glede na dobo koristnosti posameznega neopredmetenega sredstva. Določena je končna doba koristnosti in amortizacijske stopnje od 10 – 50 %. Opredmetena osnovna sredstva Kot pomembne skupine opredmetenih osnovnih sredstev smo opredelili zemljišča, zgradbe, druge naprave in opremo ter drobni inventar, katerega doba koristnosti je daljša od enega leta. 38 Opredmetena osnovna sredstva se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po modelu nabavne vrednosti, ki jo sestavljajo nabavna cena z morebitnimi nevračljivimi dajatvami ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za uporabo. Nabavno vrednost povečujejo tudi stroški izposojanja opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo. Kot povečanje nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva se izkazujejo stroški, ki povečujejo njegove prihodnje koristi in stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe koristnosti osnovnega sredstva. Ostali stroški, ki so tudi povezani z osnovnimi sredstvi in so posledica rednega vzdrţevanja, se pripoznajo kot odhodki v času nastanka. Osnovna sredstva, merjena po modelu prevrednotenja, se amortizirajo, prevrednotujejo na pošteno vrednost in slabijo. Za osnovna sredstva, ki se prevrednotujejo na pošteno vrednost na podlagi trţne vrednosti, smo opredelili zemljišča in zgradbe. Pogostost prevrednotenja je odvisna od gibanja vrednosti sredstev, zato je potrebno sprotno spremljanje trţnih dogajanj. Če se poštena vrednost prevrednotenega sredstva pomembno razlikuje od knjigovodske, je nadaljnje prevrednotenje potrebno, če pa spremembe poštene vrednosti niso pomembne, se prevrednotenje opravi vsakih 5 let. Opredmetena osnovna sredstva se tudi slabijo, če je njihova knjigovodska vrednost večja od nadomestljive. Če se knjigovodska vrednost opredmetenega osnovnega sredstva poveča na pošteno vrednost, se povečanje pripozna neposredno v kapitalu kot preseţek iz prevrednotenja (PPK). Amortizacijske stopnje so upoštevane na podlagi ocenjene preostale ţivljenjske dobe koristnosti nepremičnin. Prevrednotena vrednost sredstva se bo s stroški amortizacije poračunavala v poslovnih izidih v njegovi preostali dobi koristnosti. Preseţek iz prevrednotenja se bo letno prenašal v poslovni izid v skladu z obračunano amortizacijo od prevrednotene vrednosti zgradb. Zmanjšanje knjigovodske vrednosti iz prevrednotenja bremeni neposredno preseţek iz prevrednotenja do velikosti stanja preseţka iz prevrednotenja pri istem sredstvu. Preseţek iz prevrednotenja omogoča tudi kritje morebitne kasnejše oslabitve istih sredstev. Za opredmetena osnovna sredstva se v knjigovodskih razvidih izkazuje posebej nabavna oz. prevrednotena nabavna vrednost in posebej amortizacijski popravek vrednosti, v bilanci stanja pa zgolj knjigovodska vrednost. Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko je razpoloţljivo za uporabo. Kot metoda amortiziranja se uporablja metoda enakomernega časovnega amortiziranja. Doba amortiziranja je usklajena z dobo koristnosti opredmetenih osnovnih sredstev. Amortizacija se obračunava posamično. Preostale vrednosti pri pomembnejših osnovnih sredstvih niso določene. Druţba letno preverja dobo koristnosti pri pomembnejših postavkah opredmetenih osnovnih sredstev, amortizacijske stopnje pa glede na to preračuna na sedanja in bodoča obdobja, če so pričakovanja bistveno drugačna od ocen. Učinek take spremembe opiše v poročilu v obračunskem obdobju, v katerem pride do nje. 39 Pregled letnih amortizacijskih stopenj po pomembnejših amortizacijskih skupinah: Amort. stopnje GRADBENI OBJEKTI gradbeni objekti - avtobusne postaje gradbeni objekti - delavnice OPREMA - AVTOBUSI avtobusi turistični linijski avtobusi (nad 40 sedeţev) linijski avtobusi (do 40 sedeţev in kombiji) osebni avtomobili - avto šola tovorna vozila - prikolice kombinirana vozila - kombiji OSTALA OPREMA računalniška oprema za inkaso voznikov računalniki univerzalni stroji klimatske naprave pisarniško pohištvo telefonske postaje in telefoni oprema, drobni inventar programska oprema, licence 0,30-5,00% 0,89-10,00% 7,00% 12,50% 15,00% 12,50% 12,50% 12,50% 50% 50% 14,30% 16,50% 12,50% 20% 20% 50% Od 1. 1. 2012 dalje smo pričeli uporabljati nove amortizacijske stopnje za zgradbe, ki so bile izračunane na osnovi ocene preostale ţivljenjske dobe zgradb, ki jo je opredelil cenilec in znaša od 10 do 58 let. Pri odtujitvi opredmetenega osnovnega sredstva se razlika med čisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, če je čisti donos ob odtujitvi večji od knjigovodske vrednosti oziroma med poslovne odhodke, če je knjigovodska vrednost večja od čistega donosa ob odtujitvi. Finančne naloţbe Finančne naloţbe so sestavni del finančnih instrumentov druţbe in so finančna sredstva, ki jih ima druţba, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, povečala svoje finančne prihodke. Finančne naloţbe so finančna sredstva, ki jih v bilanci stanja izkazujemo kot dolgoročne finančne naloţbe in kratkoročne finančne naloţbe. Dolgoročne finančne naloţbe so tiste, ki jih namerava imeti druţba v posesti v obdobju, daljšem od enega leta. Kratkoročne finančne naloţbe so naloţbe, ki naj bi jih druţba posedovala manj kot leto dni ali s katerimi naj bi se trgovalo. Po začetnem pripoznanju se glede na namen ob pridobitvi v skladu s SRS razvrstijo v naslednje skupine: 1. Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 2. Finančne naloţbe v posesti do zapadlosti v plačilo 3. Finančne naloţbe v posojila 4. Za prodajo razpoloţljiva finančna sredstva. 40 Finančne naloţbe v delnice in deleţe, za katere ni objavljena cena na delujočem trgu in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, se vrednotijo po nabavni ceni. Finančne naloţbe v delnice in deleţe, katerih poštena vrednost se določa na delujočem trgu, se vrednotijo po pošteni vrednosti. Pri odpravi pripoznanja finančne naloţbe se razlika med izkazano vrednostjo in doseţeno prodajno vrednostjo pripozna v poslovnem izidu kot finančni prihodek oziroma odhodek. Oslabitev finančnih naloţb Vrednost finančne naloţbe je potrebno zmanjšati, če obstaja objektivni dokaz o oslabitvi zaradi dogodka po njenem začetnem pripoznanju. Zaloge Zaloge materiala se izvirno vrednotijo po nabavni ceni, ki je enaka nabavni ceni, zmanjšani za takojšnje popuste. Nabavno ceno tvorijo tudi stroški, ki jih je mogoče takoj pripisati, to so neposredni stroški v zvezi z nabavo materiala, stroški dostave ipd. Zaloge drobnega inventarja z ţivljenjsko dobo do enega leta in z vrednostjo posamezne enote v času nakupa do največ 100 EUR ne izkazujemo ločeno. V uporabo dani drobni inventar se v celoti odpiše v breme stroškov. Evidenca o nabavi, porabi, osebah, zadolţenih za drobni inventar in odpisih, se vodi izven-knjigovodsko. Pri izkazovanju zalog uporabljamo metodo povprečnih drsečih cen. Najmanj na koncu poslovnega leta druţba preveri, ali se zaloge zaradi oslabitve prevrednotujejo. Poslovne terjatve Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin in je mogoče izvirno vrednost zanesljivo izmeriti. Vrednost terjatev, izraţenih v tuji valuti, se preračuna v domačo valuto na dan nastanka po takratnem srednjem tečaju Banke Slovenije. Terjatve se obrestujejo z zakonsko zamudno obrestno mero ali pogodbeno dogovorjeno obrestno mero. Popravki vrednosti terjatev se oblikujejo z letnim preverjanjem in ugotavljanjem po principu posameznih terjatev na osnovi individualne presoje. Terjatve se odpišejo in izločijo iz evidence le v primeru, če obstajajo ustrezne dokazne listine, kot so sklepi prisilne poravnave, likvidacije, stečajnega postopka, zavrnitev potrditve stanj terjatev in drugo. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se štejejo kot dvomljive. V primeru, da se je pričel sodni postopek, pa kot sporne terjatve. Terjatve do kupcev so nezavarovane. Pri večjem obsegu storitev in pri neznanih kupcih je dogovorjeno poslovanje z avansi. 41 Denarna sredstva Denarna sredstva se v bilanci stanja pripoznajo na podlagi ustreznih listin. Opredeljujemo jih kot: gotovina v blagajni in prejeti čeki denar na poti denarna sredstva na računih pri banki Denarna sredstva se ob začetnem pripoznavanju izkaţejo v znesku, ki izhaja iz ustrezne listine. Devizna sredstva se prevrednotijo v domačo valuto po menjalnem tečaju oziroma po srednjem tečaju Banke Slovenije. Tečajna razlika, ki se pojavi pri preračunu, poveča ali zmanjša prvotno izkazano vrednost in se pripozna kot redni finančni prihodek ali odhodek. Aktivne časovne razmejitve Aktivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odloţene stroške in kratkoročno nezaračunane prihodke. Kratkoročno odloţeni stroški vsebujejo zneske, ki ob svojem nastanku še ne bremenijo dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja ter takrat tudi še ne vplivajo na poslovni izid. Kratkoročno odloţeni stroški se sčasoma pojavijo v okviru vračunanih stroškov oziroma odhodkov. Prehodno nezaračunani prihodki se pojavijo, če se pri ugotavljanju poslovnega izida ţe utemeljeno upoštevajo tudi prihodki, za katere podjetje do takrat še ni prejelo plačila in jih tudi ni moglo nikomur zaračunati. Posebna vrsta aktivnih časovnih razmejitev so vrednotnice: poštne znamke in druge vrednotnice, ki jih druţba hrani v blagajni. Odloţene terjatve za davek Odloţene terjatve za davek se pripoznajo v višini verjetnega prihodnjega razpoloţljivega dobička, v breme katerega bo v prihodnosti mogoče uporabiti odloţene terjatve. Odloţene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek odprave, za katere so bile pripoznane. Kapital Celotni kapital sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preseţek iz prevrednotenja, preneseni čisti dobiček / izguba iz prejšnjih let in še nerazporejen dobiček oz. še ne poravnana čista izguba poslovnega leta. Za odkup lastnih delnic in deleţev, ki se izkazujejo kot del kapitala, se znesek vplačanega nadomestila skupaj s stroški, ki se neposredno nanašajo na odkup, pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice ali deleţi se izkazujejo kot lastne delnice in se odštejejo od kapitala. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Namen rezervacij je v obliki vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov zbrati zneske, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov. 42 Med takšne rezervacije uvršča druţba rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan bilance stanja in temeljijo na aktuarskem izračunu. Druţba pripozna dolgoročne pasivne časovne razmejitve za dolgoročno odloţene prihodke, če bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke. Odloţene obveznosti za davek Odloţene obveznosti za davek so zneski davka, ki jih bo potrebno poravnati v prihodnjih obdobjih glede na obdavčljive začasne razlike. Druţba pripozna odloţene obveznosti za davek za bistvene obdavčljive začasne razlike v breme popravka vrednosti preseţka iz prevrednotenja zemljišč in zgradb. Dolgovi (obveznosti) Dolgovi so finančni in poslovni, kratkoročni in dolgoročni. Kratkoročne in dolgoročne obveznosti vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ko ob upoštevanju pogodbenega datuma ali datuma prejemov nastane obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu. Dolgoročni dolgovi so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v obdobju, daljšem od leta dni. Deli dolgoročnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v obdobju do leta dni po datumu bilance stanja, se v njej izkaţejo kot kratkoročne obveznosti. Obresti se obračunajo v skladu s pogodbo. Obresti se za pretečena stanja obdobja izkazujejo kot obveznost v znesku, obračunanem v skladu s pogodbo oziroma z zakonom, ne glede na to ali so ţe zapadle v plačilo ali ne. Praviloma se izkaţejo kot posebna vrednost in se ne pripišejo glavnici. Obresti od dolgov so finančni prihodek. Dolgovi do tujine se preračunajo v domačo valuto po srednjem tečaju Banke Slovenije. Morebitni odpisi dolgov zaradi zastaranja, privolitve upnikov ali končanih postopkov prisilne poravnave, stečaja oziroma sodnega sklepa, se izkazujejo med prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške in kratkoročno odloţene prihodke, ki jih druţba izkazuje in razčlenjuje po pomembnejših vrstah v okviru skupine konta 29. Pripoznavanje prihodkov Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstev ali z zmanjšanjem dolga in je to povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni ţe ob nastanku. Prihodki in povečanje sredstev oziroma zmanjšanje dolgov se pripoznavajo hkrati. Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke. 43 Pripoznavanje odhodkov Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali s povečanjem dolgov in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Razčlenjujemo jih na poslovne odhodke, finančne odhodke in druge odhodke. 44 BILANCA STANJA (v EUR) SREDSTVA A. I. DOLGOROČNA SREDSTVA Neopredmetena dolgoročna sredstva 1. Dolgoročne premoţenjske pravice II. Opredmetena osnovna sredstva 1. Zemljišča in zgradbe a) Zemljišča b) Zgradbe 3. Druge naprave in oprema IV. V. VI. Pojasnilo 2.1.1 %v 31.12.2012 sredstvih 31.12.2011 24.480.135 100,0 27.170.118 Indeks 12/11 90 18.404.514 6.602 6.602 75,2 23.605.681 0,0 14.800 0,0 14.800 78 45 45 2.1.1.2 18.325.952 11.501.912 6.297.718 5.204.194 6.824.040 74,9 19.883.113 47,0 11.731.643 25,7 6.297.718 21,2 5.433.925 27,9 8.151.470 92 98 100 96 84 Dolgoročne finančne naloţbe 1. Dolgoročne finančne naloţbe,razen posojil a) Delnice in deleţi v druţbah v skupini c) Druge delnice in deleţi 2. Dolgoročna posojila b) Dolgoročna posojila drugim 2.1.1.3 9.014 9.014 0 9.014 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 3.143.212 3.143.212 3.134.198 9.014 0 0 0 0 0 100 0 0 Dolgoročne poslovne terjatve 3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih 2.1.1.4 1.813 1.813 0,0 0,0 3.990 3.990 45 45 2.1.1.5 61.133 0,2 560.566 11 2.1.1.6 5.993.901 300.920 300.920 24,5 1,2 1,2 3.562.634 289.240 289.240 168 104 104 Odloţene terjatve za davek 2.1.1.1 B. II. KRATKOROČNA SREDSTVA Zaloge 1. Material III. Kratkoročne finančne naloţbe 1. Kratkoročne finančne naloţbe, razen posojil a) Delnice in deleţi v druţbah v skupini b) Druge delnice in deleţi c) Druge kratkoročne finančne naloţbe 2. Kratkoročna posojila a) Kratkoročna posojila druţbam v skupini b) Kratkoročna posojila drugim 2.1.1.7 2.671.870 2.360.185 2.360.185 0 0 311.685 310.023 1.662 10,9 9,6 9,6 0,0 0,0 1,3 1,3 0,0 324.419 0 0 0 0 324.419 310.023 14.396 824 0 0 0 0 96 100 12 IV. Kratkoročne poslovne terjatve 2.1.1.8 1. Kratkoročne poslovne terjatve do druţb v skupini 2. Kratkoročne terjatve do kupcev 3. Kratkoročne terjatve do drugih 2.977.273 1.469 2.638.572 337.232 12,2 0,0 10,8 1,4 2.677.389 8.274 2.366.037 303.078 111 18 112 111 V. Denarna sredstva 2.1.1.9 43.838 0,2 271.586 16 C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČAS. RAZMEJITVE 2.1.1.10 81.720 0,3 1.803 … 21.915.042 92 ZUNAJ BILANČNA SREDSTVA 20.257.335 45 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A. I. KAPITAL Vpoklicani kapital 1. Osnovni kapital II. 1. 2. 3. 5. Preseţek iz prevrednotenja V. Preneseni čisti poslovni izid VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta REZERVACIJE IN DOLGOROČNE RAZMEJITVE 1. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve DOLGOROČNE OBVEZNOSTI Dolgoročne finančne obveznosti 2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 4. Druge dolgoročne finančne obveznosti Č. II. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI Kratkoročne finančne obveznosti 2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 4. Druge kratkoročne finančne obveznosti III. 1. 2. 4. 5. D. Indeks 12/11 90 35,1 3,9 3,9 8.166.245 947.384 947.384 105 100 100 2.226.781 9,1 3.474.287 64 94.738 94.738 214.492 -214.492 0 0,4 0,4 0,9 -0,9 0,0 2.838.993 693.295 214.492 -214.492 2.145.698 3 14 100 100 0 5.107.929 20,9 4.897.342 104 92.127 0,4 287.661 32 120.666 0,5 -4.279.422 …. 2.1.2.2 878.580 793.158 85.422 3,6 3,2 0,3 742.029 741.771 258 118 107 … 2.1.2.3 6.570.356 5.668.958 3.784.874 1.884.084 26,8 23,1 15,4 7,7 8.916.596 7.692.261 5.095.804 2.596.457 74 74 74 73 901.398 3,7 1.224.335 74 8.155.180 6.310.385 5.069.550 1.240.835 33,3 25,8 20,7 5,1 8.722.037 6.811.131 5.581.413 1.229.718 94 93 91 101 1.844.795 0 1.137.472 8.501 698.822 7,5 0,0 4,6 0,0 2,8 1.910.906 4.033 1.156.792 12.363 737.718 97 0 98 69 95 1,2 623.211 46 21.915.042 92 Odloţene obveznosti za davek III. % v obv. do vir.sr. 31.12.2011 100,0 27.170.118 8.589.625 947.384 947.384 Rezerve iz dobička Zakonske rezerve Rezerve za lastne delnice in lastne posl. deleţe Lastne delnice in deleţi kot odbitna postavka Druge rezerve iz dobička IV. C. I. 2.1.2.1 Kapitalske rezerve III. B. 2.1.2 31.12.2012 24.480.135 2.1.2.4 Kratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne poslovne obv. do druţb v skupini Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev Kratkoročne poslovne obv. na podlagi predujmov Druge kratkoročne poslovne obveznosti KRATKOROČNE PASIVNE ČAS. RAZMEJITVE 2.1.2.5 286.394 ZUNAJ BILANČNE OBVEZNOSTI 2.1.2.6 20.257.335 46 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (v EUR) Indeks Leto 2012 16.364.342 13.026 16.291.443 59.873 Leto 2011 16.906.598 22.348 16.801.185 83.065 12/11 97 58 97 72 Drugi poslovni prihodki (s prevred.poslov.prihodki) 3.487.689 3.024.679 115 5. b) c) Stroški blaga, materiala in storitev Stroški porabljenega materiala Stroški storitev 7.657.561 3.954.991 3.702.570 7.964.640 3.964.324 4.000.316 96 100 93 6. a) b) c) č) Stroški dela Stroški plač Stroški socialnih zavarovanj Stroški pokojninskih zavarovanj Drugi stroški dela 7.800.544 5.546.221 409.295 697.902 1.147.126 8.208.486 5.757.086 419.615 916.708 1.115.077 95 96 98 76 103 7. a) b) c) Odpis vrednosti Amortizacija Prevrednotovalni poslovni odhodki pri osnovnih sredstvih Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 2.183.050 2.115.303 2.981 64.766 2.999.881 2.309.185 521.472 169.224 73 92 1 38 8. Drugi poslovni odhodki 229.303 250.089 92 9. č) Finančni prihodki iz deleţev Finančni prihodki iz drugih naloţb 0 0 0 0 0 0 10. Finančni prihodki iz danih posojil a) Finančni prihodki iz posojil, danih druţbam v skupini b) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 1.944 0 1.944 152.207 80.085 72.122 1 0 3 11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev a) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do druţb v skupini b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 9.327 0 9.327 6.063 0 6.063 154 0 154 12. Finančni odhodki iz oslabitve finančnih naloţb 774.013 4.602.227 17 13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank č) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 729.053 544.829 184.224 858.218 667.524 190.694 85 82 97 14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti b) Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 3.096 2.861 235 1.686 1.423 263 184 201 89 15. Drugi prihodki 217.622 168.919 129 16. Drugi odhodki 35.483 61 … 17. Davek iz dobička 68.945 0 0 18. Odloţeni davki 479.210 -347.400 … 19. Čisti poslovni izid iz obračunskega obdobja 120.666 -4.279.422 … 1. a) b) d) Čisti prihodki od prodaje Na domačem trgu iz razmerij do podjetij v skupini Na domačem trgu iz razmerij do drugih Na tujem trgu iz razmerij do drugih 4. 47 IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA Izkaz drugega vseobsegajočega donosa je sestavljen po različici I. (v EUR) Leto 2012 120.666 Leto 2011 -4.279.422 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 20. 302.714 0 4.897.342 0 0 0 23. Spremembe preseţka iz prevrednotenja neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev Spremembe preseţka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo Dobički in izgube, ki izhajajo iz prevedbe računovodskih izkazov podjetij v tujini (vpliv sprememb deviznih tečajev) Druge sestavine vseobsegajočega donosa 0 0 0 0 24. Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja 423.380 617.920 21. 22. 48 IZKAZ DENARNEGA TOKA ( v EUR) A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a) Postavke izkaza poslovnega izida Poslovni prihodki (razen za prevred.) in finančni prih.iz poslovnih terjatev Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevr.) in fin. odh.iz poslov.ob. Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih b) Spremembe čistih obratnih sred.(in časov.razmejitev, rezervacij ter odloţenih terj. in obvez. za davek) poslovnih postavk bilance stanja Začetne manj končne poslovne terjatve Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve Začetne manj končne odloţene terjatve za davek Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo Začetne manj končne zaloge Končni manj začetni poslovni dolgovi Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije Končne manj začetne odloţene obveznosti za davek c) Prebitek prejemkov pri poslovanju (a manj b) ali prebitek izdatkov pri poslovanju (b manj a) B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŢBENJU a) Prejemki pri naloţbenju Prejemki od doblj.obresti in deleţev v dob., ki se nanašajo na naloţbenje Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev Prejemki od odtujitve naloţbenih nepremičnin Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naloţb Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naloţb b) Izdatki pri naloţbenju Izdatki za pridobitev neopredmetenih osnovnih sredstev Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev Izdatki za pridobitev naloţbenih nepremičnin Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naloţb Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naloţb c) Prebitek prejemkov pri naloţbenju (a manj b) ali prebitek izdatkov pri naloţbenju (b manj a) C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Prejemki pri financiranju Prejemki od vplačanega kapitala Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti b) Izdatki pri financiranju Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje Izdatki za vračila kapitala Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti Izdatki za izplačila dividend in drugih deleţev v dobičku c) Prebitek prejemkov pri financiranju (a manj b) ali prebitek izdatkov pri financiranju (b manj a) Č. Končno stanje denarnih sredstev x) Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) Y) Začetno stanje denarnih sredstev 2012 2011 3.688.452 20.027.360 -15.790.753 -548.155 3.756.649 20.003.435 -16.594.186 347.400 -176.471 -297.707 -79.917 499.433 0 -11.680 -66.111 -200.266 -20.223 3.511.981 -231.791 578.743 -485 -347.400 0 30.933 -1.905.177 187.260 1.224.335 3.524.858 215.205 1.944 0 200.527 0 0 12.734 -701.832 -6.896 -694.936 0 0 0 691.971 152.169 0 105.952 0 0 433.850 -2.533.546 -8.692 -1.991.475 0 0 -533.379 -486.627 -1.841.575 9.467.020 0 565.020 8.902.000 -12.720.122 -729.053 0 -2.763.189 -9.227.880 0 11.698.033 0 1.726.833 9.971.200 -13.153.686 -858.219 0 -3.032.727 -9.262.740 0 -3.253.102 43.838 -1.455.653 271.586 -227.748 227.630 271.586 43.956 49 IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA POSLOVNO LETO 2012 Osnovni kapital A.1 Stanje konec prejšnjega poročevalskega Kapitalske rezerve Zakonske rezerve Rezerve iz dobička LD in lastni poslovni deleţi Preseţek iz prevredn. Druge rezerve iz dobička Rezerve za LD Preneseni čisti poslovni izid Čisti poslovni izid poslovnega leta Skupaj kapital 947.384 3.474.287 693.295 214.492 -214.492 2.145.698 4.897.342 287.661 -4.279.422 8.166.245 947.384 3.474.287 693.295 214.492 -214.492 2.145.698 4.897.342 287.661 -4.279.422 8.166.245 B.1 Sprem em be lastniškega kapitala transakcije z lastniki 0 0 0 0 0 0 B.2 Celotni vseobsegajoči donos 0 0 0 0 92.127 120.666 423.380 120.666 120.666 obdobja a) Preračuni za nazaj b) Prilagoditve za nazaj A.2 Začetno stanje poročevalskega obdobja 0 0 0 210.587 poročevalskega obdobja a) c) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja Sprememba preseţka iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev B.3 Sprem em be v kapitalu a) 0 -1.247.506 -598.557 0 0 -2.145.698 210.587 92.127 0 -287.661 302.714 4.279.422 Razporeditev čistega dobička primerjalnega 0 0 obdobja na druge sestavine kapitala č) Poravnava izgube kot odbitne postavke -1.247.506 -598.557 2.226.781 94.738 -2.145.698 -287.661 4.279.422 0 92.127 120.666 8.589.625 kapitala C. Končno stanje v poročevalskem obdobju 947.384 214.492 -214.492 0 5.107.929 IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA POSLOVNO LETO 2011 Osnovni kapital A.1 Stanje konec prejšnjega poročevalskega Kapitalske rezerve Zakonske rezerve Rezerve iz dobička LD in lastni poslovni deleţi Preseţek iz prevredn. Druge rezerve iz dobička Rezerve za LD Preneseni čisti poslovni izid Čisti poslovni izid poslovnega leta Skupaj kapital 947.384 3.474.287 693.295 214.492 -214.492 2.145.698 0 280.227 7.434 7.548.325 947.384 3.474.287 693.295 214.492 -214.492 2.145.698 0 280.227 7.434 7.548.325 B.1 Sprem em be lastniškega kapitala transakcije z lastniki 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B.2 Celotni vseobsegajoči donos 0 0 0 0 0 0 4.897.342 0 -4.279.422 617.920 -4.279.422 -4.279.422 obdobja a) Preračuni za nazaj b) Prilagoditve za nazaj A.2 Začetno stanje poročevalskega obdobja poročevalskega obdobja a) c) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja Sprememba preseţka iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev B.3 Sprem em be v kapitalu a) 4.897.342 0 0 0 0 0 Razporeditev čistega dobička primerjalnega 4.897.342 7.434 -7.434 0 7.434 -7.434 0 287.661 -4.279.422 8.166.245 obdobja na druge sestavine kapitala č) Poravnava izgube kot odbitne postavke kapitala C. Končno stanje v poročevalskem obdobju 947.384 3.474.287 693.295 214.492 -214.492 2.145.698 4.897.342 50 2 BILANCA STANJA 2.1 POJASNILA K BILANCI STANJA Bilanca stanja je izdelana v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi 2006 (SRS) in razčlenjena z upoštevanjem 65. člena ZGD-1 . Računovodske usmeritve so ostale nespremenjene. Druţba po datumu bilance stanja nima takšnih poslovnih dogodkov, ki bi pomembno vplivali na stanje sredstev in obveznosti. 2.1.1 Sredstva Sredstva so izkazana v bilanci stanja če: je verjetno, da bo imela druţba od njih določene gospodarske koristi, je mogoče njihovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti. 2.1.1.1 Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR Neopredmetena sredstva na dan 31. 12. 2012 se nanašajo na dolgoročne premoţenjske pravice. V letu 2012 je druţba z nakupom računalniških programov in licenc (programski paket TACHOSCAN DIGITAL, program REZERVACIJE MRS 19, ATFC2/IT-9000, …) povečala dolgoročne premoţenjske pravice za 6.896 EUR. Gibanje neopredmetenih sredstev v letu 2012 (v EUR) Druga neopredmetena dolgoročna sredstva NABAVNA VREDNOST Stanje 1. 1. 2012 Nabava, aktiviranja Odtujitve,odpisi Stanje 31. 12. 2012 POPRAVEK VRENOSTI Stanje 1. 1. 2012 Odtujitve,odpisi Amortizacija Stanje 31. 12. 2012 NEODPISANA VREDNOST Stanje 1. 1. 2012 Stanje 31. 12. 2012 189.550 6.896 0 196.446 174.750 0 15.094 189.844 14.800 6.602 2.1.1.2 Opredmetena osnovna sredstva Na dan 31.12.2012 opredmetena osnovna sredstva predstavljajo 74,9 %-ten deleţ sredstev druţbe. Struktura opredmetenih osnovnih sredstev je naslednja: 51 (v EUR) 31.12.2012 18.325.952 6.297.718 5.204.194 6.824.040 0 Opredmetena osnovna sredstva Zemljišča Zgradbe Oprema Opredmetena osnovna sredstva v pridobivanju %v sredstvih 74,9 25,7 21,3 27,9 0 31.12.2011 19.883.113 6.297.718 5.433.925 8.151.470 0 Indeks 12/11 92 100 96 84 0 Pri nepremičninah imamo vknjiţeno zastavo v korist Banke Celje. Podrobnejša obrazloţitev hipotek je navedena pod postavko zunaj bilančne evidence. Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev je 59,76 %. Gibanje osnovnih sredstev (v EUR) NABAVNA VREDNOST Stanje 1. 1. 2012 Nabava Sprememba vrednosti Odtujitve, odpisi Stanje 31. 12. 2012 POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 1. 1. 2012 Amortizacija Sprememba vrednosti Odtujitve, odpisi Stanje 31. 12. 2012 NEODPISANA VREDNOST Stanje 1. 1. 2012 Stanje 31. 12. 2012 Zemljišča Zgradbe Oprema Skupaj 6.297.718 0 0 0 6.297.718 9.970.327 0 0 0 9.970.327 30.370.676 694.936 0 1.797.357 29.268.255 46.638.721 694.936 0 1.797.357 45.536.300 0 0 0 0 0 4.536.402 229.731 0 0 4.766.133 22.219.206 1.870.478 0 1.645.469 22.444.215 26.755.608 2.100.209 0 1.645.469 27.210.348 6.297.718 6.297.718 5.433.925 5.204.194 8.151.470 6.824.040 19.883.113 18.325.952 Pridobitve opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2012 (v EUR) Glavne skupine Zemljišče Zgradbe Avtobusi, tovorna in osebna vozila Računalniška oprema Računalniška oprema za inkaso Ostala oprema Skupaj 0 0 661.778 12.502 4.759 15.897 694.936 Nabavo osnovnih sredstev je druţba financirala z lastnimi viri in s finančnimi najemi, ki smo jih za namene nabave avtobusov pridobili pri PORSCHE Leasing Ljubljana in UNICREDIT Leasing Ljubljana. 52 Podrobnejša obrazloţitev finančnih obveznosti je navedena v postavki dolgoročne obveznosti iz financiranja. Prevrednotenje na trţno vrednost Prevrednotenje zgradb in zemljišč je bilo izvedeno na dan 31. 12. 2011. Okoliščine se od zadnjega ocenjevanja niso bistveno spremenile, zato z ozirom na našo računovodsko usmeritev ni bila opravljena ponovna preverba trţne vrednosti nepremičnin na dan 31. 12. 2012. Obračunana amortizacija od prevrednotenega dela zgradb je znašala 112.350 EUR, kar je imelo vpliv na prevrednotovalni popravek kapitala. Odtujitve, odpisi Zmanjšanje nabavne vrednosti osnovnih sredstev v višini 1.797.357 EUR se nanaša na izločitev zastarele oziroma neuporabne opreme in prodajo iz uporabe izločenih avtobusov. Razliko med čisto prodajno vrednostjo in neodpisano vrednostjo izločenih osnovnih sredstev smo prenesli med prevrednotovalne poslovne prihodke v višini 51.621 EUR. Izločen poškodovan avtobus znamke Neoplan je ob izločitvi imel sedanjo vrednost v višini 131.417 EUR. Zavarovalnica Triglav je priznala odškodnino v višini 129.233 EUR, razliko v višini 2.184 EUR pa smo poknjiţili na prevrednotovalne odhodke. Prevrednotovalni poslovni odhodki znašajo 2.981 EUR in predstavljajo sedanjo vrednost vseh izločenih neuporabnih osnovnih sredstev. Druţba obračunava amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Vse amortizacijske stopnje so v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb, ki se pri izračunu davčne osnove priznavajo kot odhodek, razen pri zgradbah, kjer so zaradi določitve preostale dobe koristnosti, ki jo je opredelil cenilec pri prevrednotenju nepremičnin na trţno vrednost, amortizacijske stopnje različne oziroma tudi višje, kar pa ima vpliv pri izračunu davka od dohodka pravnih oseb. Nepriznani odhodki za obračunano amortizacijo, ki presega amortizacijo, obračunano po metodi enakomernega časovnega amortiziranja in na podlagi predpisanih (davčno priznanih) stopenj, znašajo 4.483 EUR. Osnovna sredstva, pridobljena na podlagi finančnega najema na dan 31. 12. 2012 imajo: nabavno vrednost popravek vrednosti sedanjo vrednost 7.790.040 2.499.780 5.290.260 Za zavarovanje najetih leasingov je nastopilo jamstvo in vknjiţba lastništva leasingodajalca v prometno dovoljenje vozila do poplačila. Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi v tujini ima druţba še počitniški dom Dramalj v sedanji vrednosti 473.561 EUR. 2.1.1.3 Dolgoročne finančne naloţbe Dolgoročne finančne naloţbe na dan 31. 12. 2012 znašajo 9.014 EUR. V primerjavi s preteklim letom so se zmanjšale zaradi prerazvrstitve dolgoročnih finančnih naloţb med kratkoročne finančne naloţbe, in sicer zaradi namere po dezinvestiranju s ciljem poplačila obveznosti iz naslova prejetih posojil do Banke Celje. 53 (v EUR) Dolgoročne finančne naloţbe Dolgoročne finančne naloţbe, razen posojil a) Delnice in deleţi v druţbah v skupini c) Druge delnice in deleţi Dolgoročna posojila b) Dolgoročna posojila drugim 31.12.2012 9.014 9.014 0 9.014 0 0 %v sredstvih 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 31.12.2011 3.143.212 3.143.212 3.134.198 9.014 0 0 Indeks 12/11 0 0 0 100 0 0 Gibanje dolgoročnih finančnih naloţb (v EUR) Stanje 1. 1. 2012 Povečanje Zmanjšanje Prevrednotenje - slabitev Zmanjšanje-prenos na kratkoročne Stanje 31.12.2012 Delnice in deleţi v druţbah v skup. 3.134.198 0 0 774.013 2.360.185 0 Druge delnice Dolgoročna pos. in deleţi 9.014 0 0 0 0 9.014 drugim 0 0 0 0 0 0 Skupaj 3.143.212 0 0 774.013 2.360.185 9.014 Prevrednotenje – slabitev dolgoročnih finančnih naloţb se nanaša na slabitev naloţbe v deleţ druţbe Koratur Prevalje v višini 774.013 EUR. Osnova za slabitev je bila cenitev, preračunana na stopnjo našega lastništva. 2.1.1.4 Dolgoročne poslovne terjatve Med dolgoročnimi poslovnimi terjatvami izkazuje druţba terjatve do delavcev za prodana stanovanja v višini 1.813 EUR in so se v primerjavi z letom 2011 zmanjšale za odplačane obroke stanovanjskih posojil v višini 2.177 EUR. 2.1.1.5 Terjatve za odloţeni davek Osnova za oblikovanje Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade Kratkoročno posojilo TVM Maribor Terjatev za obresti iz posojil TVM Maribor Terjatev do Skupine V&V iz danih zastav STANJE 31.12.2011 Koriščenje rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine Po obračunu rezervacij za odpravnine od pripisa Odprava rezervacij od jubilejnih nagrad Odprava odloţenih davkov zaradi spremembe davčnih stopenj na 15 % Odprava odloţenih terjatev za davek od TVM Maribor Odprava odloţenih terjatev za davek od zastav Skupini Viator&Vektor STANJE 31.12.2012 409.710 800.000 133.455 1.459.662 Odloţene terjatve za davek 81.942 160.000 26.691 291.933 560.566 -9.875 9.639 -153 -20.420 -186.691 -291.933 61.133 54 Odloţene terjatve za davek, ki izhajajo in naslova rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, smo po pripisu in odpravi za leto 2012, preračunali na 15 %-tno davčno stopnjo. Poslovodstvo druţbe je na podlagi opravljenih analiz oziroma na osnovi mnenja davčnih svetovalcev ocenilo, da obstaja dvom o davčno upravičenih odhodkih iz naslova slabitev terjatev za posojilo in obresti do druţbe TVM Maribor in terjatev do Skupine Viator&Vektor iz danih zastav ob zaključku stečajnih postopkov. Zato se je poslovodstvo odločilo, da po načelu previdnosti v celoti odpravi ţe v preteklih letih oblikovane odloţene terjatve za davek iz prej omenjenih slabitev. Stanje odloţenih terjatev za davek konec leta 2012 znaša 61.133 EUR in je za 499.433 EUR manjše kot na začetku leta ter zmanjšuje poslovni izid. 2.1.1.6 Zaloge Zaloge so se v letu 2012 povečale za 4 % in na dan 31.12.2012 predstavljajo 1,2 % vseh sredstev druţbe. Povečanje izhaja predvsem iz porasta cen pri nekaterih rezervnih delih. Med pomembnejšimi vrstami zalog glede na njihovo vrsto ločeno izkazujemo zaloge rezervnih delov za popravilo in vzdrţevanje avtobusov, zaloge maziva, olja in avto plaščev ter zaloge obnovljenih nadomestnih delov. Pri popisu materiala so bili ugotovljeni inventurni manjki v višini 355 EUR in inventurni viški v višini 330 EUR. Za zaloge oblikovani popravek vrednosti v višini 35.073 EUR se je med letom zmanjšal za 6.066 EUR in sedaj znaša 29.007 EUR. Zaloge niso zastavljene kot jamstvo za obveznosti. 2.1.1.7 Kratkoročne finančne naloţbe V bilanci stanja jih izkazujemo kot delnice in deleţe v druţbah v skupini in kot kratkoročna posojila dana druţbam v skupini in drugim. (v EUR) Kratkoročne finančne naloţbe Kratkoročne finančne naloţbe, razen posojil a) Delnice in deleţi v druţbah v skupini b) Druge delnice in deleţi c) Druge kratkoročne finančne naloţbe Kratkoročna posojila a) Kratkoročna posojila druţbam skupini b) Kratkoročna posojila drugim 31.12.2012 2.671.870 2.360.185 2.360.185 0 0 311.685 310.023 1.662 %v sredstvih 10,9 9,6 9,6 0,0 0,0 1,3 1,3 0,0 31.12.2011 324.419 0 0 0 0 324.419 310.023 14.396 Indeks 12/11 824 0 0 0 0 96 100 12 55 Gibanje kratkoročnih finančnih naloţb (v EUR) Stanje 1. 1. 2012 Povečanje - prenos iz dolgoročnih Zmanjšanje Prevrednotenje - slabitev Prevrednotenje - odprava slabitve Stanje 31.12.2012 Delnice in deleţi v druţbah v skupini 0 2.360.185 0 0 0 2.360.185 Kratkoročna posojila druţbam v skupini 310.023 0 0 0 0 310.023 Kratkoročna posojila drugim 14.396 5.641 18.375 0 0 1.662 Skupaj 324.419 2.365.826 18.375 0 0 2.671.870 Delnice in deleţi v druţbah v skupini predstavljajo naloţbo v druţbo Viator&Vektor Romunija in oslabljeno vrednost druţbe Koratur Prevalje, ki smo jih v bilanci iz dolgoročnih finančnih naloţb prenesli med kratkoročne finančne naloţbe. Saldo kratkoročnih posojil druţbam v skupini predstavlja kratkoročni kredit po pogodbi druţbi Viator&Vektor Romunija v višini 310.023 EUR. Kratkoročna posojila drugim so se povečala za novo odobrene kredite v Avto šoli v višini 5.641 EUR in zmanjšala za odplačila v višini 18.375 EUR, tako da na koncu 2.1.1.8 Kratkoročne poslovne terjatve (v EUR) Kratkoročne poslovne terjatve Kratkoročne poslovne terjatve do druţb v skupini Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 31.12.2012 2.977.273 1.469 2.638.572 337.232 %v sredstvih 12,2 0,0 10,8 1,4 31.12.2011 2.677.389 8.274 2.366.037 303.078 Indeks 12/11 111 18 112 111 Kratkoročne terjatve do druţb v skupini Kratkoročne terjatve do druţb v skupini so nastale iz poslovnih terjatev do kupcev iz naslova naših opravljenih storitev v višini 1.469 EUR. Kratkoročne terjatve do kupcev Kratkoročne terjatve do kupcev znašajo 2.638.572 EUR, od tega je nezapadlih 79,82 %. V letu 2012 so se povečale za 12 %, predvsem iz naslova neplačanih zapadlih terjatev do naših kupcev – proračunskih uporabnikov naših storitev. Odprte terjatve niso zavarovane s plačilnimi instrumenti. Izpostavljenost tveganj se obvladuje s sprotnim spremljanjem in nadzorom nad izterjavo, s spremljanjem bonitete kupcev in drugimi ukrepi. Zamudne obresti obračunavamo v primeru zamud pri plačilih po zakonski ali dogovorjeni obrestni meri. Kratkoročne terjatve so zastavljene kot zavarovanje prejetih posojil Banke Celje. 56 Stanje terjatev do kupcev po rokih zapadlosti na dan 31. 12. 2012 (v EUR) Znesek 2.107.363 269.311 48.731 72.166 69.846 43.884 118.420 2.729.721 89.680 2.640.041 Nezapadlo do 30 dni od 31 do 45 dni od 46 do 60 dni od 61 do 90 dni od 91 do 180 dni nad 180 dni Bruto vrednost Popravek vrednosti Čista vrednost Kratkoročne poslovne terjatve do drugih Kratkoročne poslovne terjatve do drugih v višini 337.232 EUR so: kratkoročno dane varščine, kratkoročne terjatve za vračilo DDV, terjatve za vračilo trošarine, terjatve do zavarovalnic za poškodbe in zavarovalnino avtobusov, akontacije zaposlenim, plačilne kartice, terjatve za pologe voznine, refundacije boleznin… 2.1.1.9 Denarna sredstva Predstavljajo 0,2 % v vseh sredstvih druţbe. (v EUR) Denarna sredstva Gotovina v blagajni in prejeti čeki Denar na poti Denarna sredstva v banki Depoziti 31.12.2012 43.838 5.254 19.406 19.178 0 %v sredstvih 0,2 0,0 0,1 0,1 0,0 31.12.2011 271.586 9.009 16.796 10.974 234.807 Indeks 12/11 16 58 116 175 0 Med denarnimi sredstvi izkazujemo evrsko in devizno gotovino. Druge vrednotnice se obravnavajo kot kratkoročno odloţeni stroški. 57 2.1.1.10 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve Na kontih aktivnih časovnih razmejitev izkazujemo stanje kratkoročno odloţenih stroškov za naročnine strokovne literature (revija IKS, …) za leto 2013 v višini 692 EUR. Nezaračunani prihodki v višini 81.028 EUR se nanašajo predvsem na kompenzacijo oziroma na poračun prevoţenih kilometrov v letu 2012 na osnovi koncesijske pogodbe za opravljanje gospodarske javne sluţbe javnega linijskega prevoza potnikov. (v EUR) Aktivne časovne razmejitve Kratkoročno odloţeni stroški Kratkoročno nezaračunani prihodki 31.12.2012 81.720 692 81.028 %v sredstvih 0,3 0,0 0,3 31.12.2011 1.803 1.568 235 Indeks 12/11 4.532 44 … 2.1.2 Obveznosti do virov sredstev 2.1.2.1 Kapital Deleţ kapitala druţbe do virov sredstev znaša 35,1 %. (v EUR) Kapital Osnovni delniški kapital Osnovni kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Zakonske rezerve Rezerve za lastne delnice Lastne delnice (kot odbitna postavka) Druge rezerve iz dobička Preseţek iz prevrednotenja Preneseni čisti poslovni izid Čisti poslovni izid poslovnega leta 31.12.2012 8.589.625 947.384 947.384 2.226.781 94.738 94.738 214.492 -214.492 0 5.107.929 92.127 120.666 % v obv.do virov sred. 35,1 3,9 3,9 9,1 0,4 0,4 0,9 -0,9 0,0 20,9 0,4 0,5 31.12.2011 8.166.245 947.384 947.384 3.474.287 2.838.993 693.295 214.492 -214.492 2.145.698 4.897.342 287.661 -4.279.422 Indeks 12/11 105 100 100 64 3 14 100 100 0 104 32 …. Osnovni kapital druţbe je v računovodsko izkazani višini opredeljen v statutu in v ustrezni višini registriran na sodišču. Njegova vrednost znaša 947.383.58 EUR. Razdeljen je na 227.031 kosovnih delnic. V primerjavi z letom 2011 se je celotni kapital povečal zaradi vnosa čistega poslovnega izida poslovnega leta v višini 120.666 EUR, prenesenega dobička od preseţka iz prevrednotenja v višini 92.127 EUR in povečanega prevrednotovalnega popravka kapitala v višini 210.587 EUR. Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 2012 znaša 37,83 EUR kot razmerje med celotnim kapitalom in celotnim številom delnic. 58 Čisti poslovni izid po preračunu kapitala Za poslovno leto 2012 je druţba v izkazu poslovnega izida ugotovila čisti dobiček v višini 120.666 EUR. Če bi prevrednotila kapital s stopnjo rasti cen ţivljenjskih potrebščin, ki za leto 2012 znaša 2,7 %, bi izkazan čisti dobiček/izguba znašala -107.996 EUR. (v EUR) Znesek kapitala Kapital - vse kategorije, razen tekočega dobička (za preračun EUR) Kapital - vse kategorije, razen tekočega dobička (za preračun z rastjo cen ŢP) % rasti Izračunan učinek 0 0 2,7 228.662 8.468.959 Zmanjšan poslovni izid -107.996 2.1.2.2 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve V kapitalu predstavljajo rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine 3,3 % v obveznostih do virov sredstev, dolgoročne pasivne časovne razmejitve pa 0,3 %. (v EUR) Rezervacije in dolgoročne PČR Dolgoročne rezervacije za odpravnine Dolgoročne rezervacije za jubilejne nagrade Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 31.12.2012 878.580 687.968 105.190 85.422 % v obv.do virov sred. 3,6 3,0 0,3 0,3 31.12.2011 742.029 624.866 116.905 258 Indeks 12/11 118 110 90 … Gibanje rezervacij (v EUR) Saldo 1.1.2012 Koriščenje med letom Pripis 31.12.2012 Odprava rezervacij Saldo 31.12.2012 Odpravnine 624.866 43.993 107.095 0 687.968 Jubilejne nagrade 116.905 10.866 0 849 105.190 Skupaj 741.771 54.859 107.095 849 793.158 V letu 2012 smo za izplačila jubilejnih nagrad in odpravnin črpali oblikovane rezervacije v višini 54.859 EUR. Po stanju 31. 12. 2012 smo z upoštevanjem fluktuacije in finančnih predpostavk (diskontne stopnje in ocene prihodnje ravni plač) in izdelanega aktuarskega izračuna rezervacij za dolgoročne zasluţke naših zaposlenih delavcev, v breme stroškov pripisali rezervacije za odpravnine v višini 107.095 EUR in v dobro prihodkov odpravili rezervacije za jubilejne nagrade v višini 849 EUR. 59 Dolgoročne pasivne časovne razmejitve Saldo dolgoročnih pasivnih razmejitev v višini 85.422 EUR so še neizkoriščena sredstva iz naslova odstopljenih prispevkov, ki smo jih na podlagi priznane pravice do oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov obračunali, vendar jih nismo plačali. Za delavce – invalide nad kvoto, nam je bila priznana oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 47.175 EUR, prav tako smo prejeli tudi nagrado za zaposlovanje invalidov nad kvoto,ki je za leto 2012 znašala 38.247 EUR. Neizkoriščena sredstva prenašamo v naslednja obdobja, ko bomo nabrana sredstva tudi namensko uporabili. 2.1.2.3 Dolgoročne obveznosti Druţba izkazuje dolgoročne finančne obveznosti do bank, druge dolgoročne obveznosti in odloţene obveznosti za davek. Deleţ dolgoročnih obveznosti do virov sredstev je 26,8 %. (v EUR) % v obv.do DOLGOROČNE OBVEZNOSTI Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne finančne obveznosti do bank Druge dolgoročne finančne obveznosti Odloţene obveznosti za davek 31.12.2012 6.570.356 5.668.958 3.784.874 1.884.084 901.398 virov sred. 31.12.2011 26,8 8.916.596 23,2 7.692.261 15,5 5.095.804 7,7 2.596.457 3,7 1.224.335 Indeks 12/11 74 74 74 73 74 Dolgoročne finančne obveznosti so dolgoročni krediti pri Banki Celje in KD Banki, ki se je v letu 2012 priključila Factor banki. Za zavarovanje najetih kreditov je nastopila pravna omejitev oziroma zastava na nepremičninah, kar je evidentirano v zunaj bilančni evidenci. Obrestne mere za dolgoročne finančne obveznosti iz naslova posojil v višini 5.095.804 EUR znašajo od 6-mesečnega EURIBOR-ja s pribitkom od 3,5 do 4,2 % in do 7,25 %-tne fiksne obrestne mere. V bilanci stanja so izkazane dolgoročne finančne obveznosti do bank v višini 3.784.874 EUR, ker je del dolgoročnih obveznosti, ki bodo plačane v letu 2013 v višini 1.310.930 EUR, prenesen med kratkoročne finančne obveznosti. Med drugimi dolgoročnimi finančnimi obveznostmi so izkazane dolgoročne obveznosti iz finančnega najema v višini 3.124.919 EUR. Druţba ima vodeno analitično evidenco obveznosti po posameznih leasing pogodbah. V bilanci stanja je del dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2013 v višini 1.240.835 EUR izkazan med drugimi kratkoročnimi finančnimi obveznostmi. Obrestna mera je oblikovana na osnovi 3 - 6-mesečnega EURIBOR- ja z dodatkom od 4,2 do 6,41 %. Zavarovanje je zagotovljeno z bianco lastnimi menicami in vpisom leasingodajalca kot lastnika v prometno dovoljenje. Odloţene obveznosti za davek so bile izračunane v višini 20 % od vrednosti prevrednotenja zemljišč in zgradb in so se v letu 2012 zmanjšale za 322.937 EUR. Zaradi spremembe davčne 60 stopnje, smo odloţene obveznosti preračunali na 15 %-tno davčno stopnjo, kar je zmanjševalo obveznost za davek in hkrati povečevalo prevrednotovalni popravek kapitala v višini 302.714 EUR. Odprava obveznosti za davek od amortizacije prevrednotenega dela zgradb v višini 20.223 EUR pa je imela vpliv na poslovni izid (prihodki iz odloţenih davkov). 2.1.2.4 Kratkoročne obveznosti Kratkoročne obveznosti so finančne in poslovne obveznosti in v obveznostih do virov sredstev znašajo 33,3 %. (v EUR) % v obv.do KRATKOROČNE OBVEZNOSTI Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti do bank Druge kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne posl.obv.do druţb v skupini Kratkoročne posl.obv.do dobaviteljev Kratkoročne posl.obv.na podlagi predujmov Druge kratkoročne poslovne obveznosti 31.12.2012 8.155.180 6.310.385 5.069.550 1.240.835 1.844.795 0 1.137.472 8.501 698.822 virov sred. 31.12.2011 33,3 8.722.037 25,8 6.811.131 20,7 5.581.413 5,1 1.229.718 7,5 1.910.906 0,0 4.033 4,6 1.156.792 0,0 12.363 2,9 737.718 Indeks 12/11 94 93 91 101 97 0 98 69 95 Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti do bank so kratkoročna posojila v višini 3.758.620 EUR, najeta pri Banki Celje in Probanki Maribor po 6 do 7 %-tni fiksni obrestni meri. Med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi do bank smo prikazali tudi dolgoročne finančne obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2013 in sicer v višini 1.310.930 EUR. Med drugimi finančnimi obveznostmi pa izkazujemo kratkoročni del dolgoročnih obveznosti iz finančnega najema, ki bodo plačane v letu 2013 v višini 1.240.835 EUR. Kratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti do druţb v skupini in do dobaviteljev znašajo 1.137.472 EUR, od tega je nezapadlih 83,13 %. Obveznosti do dobaviteljev so v primerjavi z 31.12.2011 manjše zaradi manjšega števila podizvajalcev in spremembe načina plačevanja – direktno plačevanje podizvajalcem s strani proračunskih porabnikov, deloma pa tudi zaradi varčevanja in niţjih ugotovljenih obveznosti. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov so prejete varščine naših kupcev za najem poslovnih prostorov v višini 8.501 EUR. Druge kratkoročne obveznosti v višini 698.822 EUR sestavljajo: − obveznosti do delavcev za neto plače in nadomestila plač za XII/2012, izplačanih v januarju 2013, − obveznosti za prispevke in davke iz bruto plač za XII/2012, plačanih v januarju 2013, − obveznosti za druge prejemke iz delovnega razmerja za XII/2012, 61 izplačanih v januarju 2013, obveznost za prispevke izplačevalca (bruto II) za XII/2012, plačanih v januarju 2013, − obveznost za davek od dohodkov pravnih oseb, − kratkoročne obveznosti za obresti bank za december 2012, plačanih v januarju 2013 in − druge poslovne obveznosti. − Starostna struktura obveznosti do dobaviteljev je naslednja: (v EUR) Nezapadlo do 30 dni od 31 do 45 dni od 46 do 60 dni od 61 do 90 dni od 91 do 180 dni nad 180 dni Bruto vrednost Popravek vrednosti Čista vrednost Znesek 945.566 180.009 3.495 955 802 3.333 3.312 1.137.472 0 1.137.472 2.1.2.5 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve Kratkoročne pasivne časovne razmejitve predstavljajo 1,2 % v obveznostih do virov sredstev. (v EUR) % v obv.do Kratkoročne PČR Kratkoročno vnaprej vrač. stroški Kratkoročno odloţeni prihodki 31.12.2012 286.394 222.563 63.831 Indeks virov sred. 31.12.2011 1,2 623.211 1,1 532.357 0,1 90.854 12/11 46 42 70 Kratkoročne pasivne razmejitve so: Vrsta razmejitve Vnaprej vračunani stroški neizkoriščenega letnega dopusta za 2012 Predprodaja mesečnih vozovnic od 25. decembra dalje za januar 2013 Vnaprej plačane ure v avto šoli za opravljanje vozniškega izpita Obračun malic v delavnicah Kratkoročno odloţeni prihodki v turistični agenciji Znesek 222.562 46.864 1.413 1.755 13.800 Skupaj 286.394 62 2.1.2.6 Zunajbilančna evidenca V zunajbilančni evidenci smo izkazali: Vknjiţba hipoteke z zastavo nepremičnin, ki so vpisane v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Celju, pri vloţku št. 571,k.o. Celje, št. 45,47/1, 47/2, 49, 50 in 33/3 v višini 4.200.000,00 EUR se nanaša na pogodbo, sklenjeno dne 18.7.2007 z Banko Celje kot zastavno upnico, za zavarovanje denarnih terjatev Banke Celje za ţe nastale in bodoče finančne obveznosti. Po pogodbi z dne 10. 6. 2008 je na parcelah št. 199/3, 443/9 in 443/10 k.o. Bukovţlak narejena vknjiţba maksimalne hipoteke v korist Banke Celje do višine 2.587.400,00 EUR za zavarovanje denarnih terjatev iz naslova kreditnih pogodb in izdanih garancij za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in resnost ponudb. Po pogodbi z dne 19. 8. 2009 z Banko Celje je na vloţku 2343 (AP Celje) vpisana maksimalna hipoteka v višini 1.000.000,00 EUR za vse bodoče in pogojne terjatve na podlagi novo odobrenih kreditov, obnove kreditov, garancij, akreditivov in limitov. Po pogodbi z dne 23. 10. 2009 z Banko Celje je za isti namen vknjiţena zastava AP Velenje v višini maksimalne hipoteke 2.200.000,00 EUR . Po pogodbi z dne 30. 11. 2009 so zastavljene nepremičnine na naših drugih lokacijah do maksimalne hipoteke v znesku 4.500.000,00 EUR za pridobljene dolgoročne kredite, za vse bodoče kreditne pogodbe, garancije in ostala obligacijska razmerja, ki jih bosta pogodbeni stranki v okvirih te zastave šele sklenili. Na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Velenju št. 4028/2010 in sklepa št. 8000069110/2011 Okroţnega sodišča v Postojni, je za zavarovanje denarne terjatve pri Adria Bank Wien za posojilo, ki ga je najela Skupina Viator&Vektor pri vloţku št. 3792810, k.o. Velenje vpisana skupna hipoteka. Hipoteka je vpisana na drugo mesto. V zunaj bilančni evidenci je prikazana v višini sedanje vrednosti zastavljene nepremičnine, ki na dan 31. 12. 2012 znaša 2.010.049,43 EUR, čeprav je hipoteka vpisana v višini 2.893.742,00 EUR. Za najeto posojilo druţbe Skupina Viator&Vektor pri Factor banki, je na podlagi pogodbe o zastavi vrednostnih papirjev št. 130/2010 vpisana zastavna pravica na delnice druţbe Koratur Prevalje. Za najeto posojilo druţbe Viator&Vektor Logistika pri Factor banki, je na podlagi pogodbe o zastavi vrednostnih papirjev št. 172/2010 vpisana zastavna pravica na delnice druţbe Koratur Prevalje, ki jih ima Izletnik Celje izkazane med naloţbami. Nabavna vrednost naloţbe v 79,75 % delnic druţbe Koratur je ob pridobitvi znašala 3.000.000,00 EUR, knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2012 pa znaša 1.575.252,00 EUR. Factor banka je Izletnik Celje pozvala na poravnavo tega dolga, vendar je Izletnik Celje vloţil izpodbojno toţbo. Postopek na sodišču po naših informacijah miruje do zaključka stečaja Viator&Vektor Logistike. Za posojilo, ki ga je Skupina Viator&Vektor najela pri Abanki Vipa je vknjiţeno poroštvo po pogodbi št. 1310968 z dne 17. 9. 2010 v višini 2.184.633,77 EUR. Toţba glede poroštva Abanki Vipa je bila na prvostopenjskem sodišču rešena v korist Izletnik-a Celje, vendar se je nasprotna stran na sklep sodišča pritoţila. Višje sodišče obravnave še ni razpisalo. Stečajni upravitelj druţbe Viator&Vektor Logistika – v stečaju je v letu 2012, skupaj z druţbo Shell Adria d.o.o. vloţil na okroţnem sodišču v Ljubljani toţbo, s katero izpodbija lastništvo druţbe Izletnik Celje d. d. v druţbi SC Viator r.o.s.r.l. Romunija, čeprav je bil vpis lastništva narejen na osnovi pravnomočnega sklepa sodišča. 63 3 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 3.1 POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA Izkaz poslovnega izida je sestavljen v skladu s 66. členom ZGD-1 oziroma po različici I in SRS 25.5, v kateri so stroški prikazani po naravnih vrstah, členitev stroškov po funkcionalnih skupinah pa je naslednja: (v EUR) Čisti prihodki od prodaje Proizvajalni stroški prodanih proizvodov Kosmati poslovni izid iz prodaje Stroški prodajanja Stroški splošnih dejavnosti - normirani stroški splošnih dejavnosti - prevrednot.poslovni odhodki osnovnih sredstev - prevrednot.poslovni odhodki pri obratnih sredstvih Drugi poslovni prihodki Poslovni izid iz rednega delovanja 2012 16.364.342 15.641.825 722.517 967.864 1.260.769 1.193.022 2.981 64.766 3.487.689 1.981.573 2011 16.906.598 16.173.864 732.734 1.178.803 2.070.429 1.379.734 521.472 169.223 3.024.679 508.181 Indeks 12/11 97 97 99 82 61 86 1 38 115 390 V strukturi prihodkov predstavljajo poslovni prihodki 98,9 % deleţ, finančni prihodki 0,1 % in drugi prihodki 1,1 %. 3.1.1 Poslovni prihodki V letu 2012 smo ustvarili 19.852.031 EUR poslovnih prihodkov, kar je za 0,4 % manj kot v letu 2011. (v EUR) Poslovni prihodki Čisti prihodki od prodaje storitev Prihodki od odprave PČR Prihodki povezani s poslovnimi učinki Prevrednotovalni poslovni prihodki 2012 19.852.031 16.364.342 390.629 3.045.439 51.621 2011 19.931.277 16.906.598 76.164 2.795.691 152.824 Indeks 12/11 100 97 513 109 34 Čisti prihodki od prodaje storitev znašajo 16.364.342 EUR, od tega smo do podjetij v skupini ustvarili 13.026 EUR prihodkov. Prihodki, povezani s poslovnimi učinki v višini 3.045.439 EUR izhajajo iz kompenzacije, ki jo prejemamo od RS - Ministrstva za promet za izvajanje javnega prevoza potnikov na registriranih linijah. Prevrednotovalne poslovne prihodke v višini 51.621 EUR smo ustvarili z razliko med čisto iztrţljivo vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo prodanih osnovnih sredstev. Prihodki od odprave pasivnih časovnih razmejitev v višini 390.629 EUR pa so nastali kot posledica odprave rezervacij za jubilejne nagrade v višini 849 EUR in odprave vnaprej vračunanih stroškov obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v višini 389.780 EUR. 64 3.1.2 Finančni prihodki (v EUR) Finančni prihodki Finančni prihodki iz deleţev Finančni prihodki iz danih posojil Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 2012 11.271 0 1.945 9.326 2011 158.270 0 152.207 6.063 Indeks 12/11 7 0 1 154 Prihodke iz danih posojil je druţba ustvarila s prejetimi obrestmi na depozitna sredstva pri bankah. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev so obračunane obresti našim kupcem od nepravočasno plačanih kratkoročnih terjatev in prejeti popusti. 3.1.3 Drugi prihodki (v EUR) Drugi prihodki Subvencije, dotacije in drugi prihodki Prejete odškodnine in bonusi Zavarovalnica Triglav Ostali prihodki 2012 217.622 164.137 43.860 9.625 2011 168.919 146.641 19.470 2.808 Indeks 12/11 129 112 225 343 Iz členitve drugih prihodkov predstavljajo največji deleţ prihodki od vračila trošarin za gorivo v višini 124.202 EUR, prejeti bonusi in sredstva za preventivo od Zavarovalnice Triglav v višini 42.740 EUR, razlika pa se nanaša na refundacije sodišč, prejete odškodnine, izterjane odpisane terjatve iz prejšnjih let in razne druge prihodke niţjih vrednosti. 65 3.1.4 Poslovni odhodki Poslovni odhodki so v primerjavi z preteklim letom niţji za 8 %. Stroški materiala, blaga in storitev (v EUR) Stroški blaga, materiala in storitev Stroški pomoţnega materiala Stroški porabljene energije Stroški nadomestnih delov Odpis drobnega inventarja Stroški pisarniškega materiala in strokovna literatura Stroški brezkontaktnih - čip kartic za vozovnice Drugi stroški materiala Stroški podizvajalskih prevozov Stroški storitev vzdrţevanja Stroški najemnin Povračila stroškov zaposlencem Stroški plačilnega prometa in zavarovalne premije Stroški intelektualnih in osebnih storitev Stroški reklame, reprezentance Stroški storitev fizičnih oseb Stroški za turistične aranţmaje Stroški drugih storitev 2012 7.657.561 53.426 3.065.811 719.569 6.815 29.589 20.200 59.580 1.549.552 222.427 6.534 176.282 476.876 228.168 65.932 60.361 397.006 519.433 2011 7.964.640 57.340 2.952.711 875.653 8.080 34.943 10.900 24.697 1.513.510 248.276 5.920 184.870 564.913 283.393 97.542 106.447 478.637 516.808 Indeks 12/11 96 93 104 82 84 85 185 241 102 90 110 95 84 81 68 57 83 101 Stroški materiala in storitev so v primerjavi s preteklim obdobjem niţji za 4 %. Največji deleţ v strukturi stroškov materiala predstavljajo stroški energije, na katere pa zaradi rasti cen goriva ne moremo vplivati. Stroške storitev smo obvladovali z različnimi ukrepi in jih v primerjavi s predhodnim letom zniţali za 7 %. Stroški dela (v EUR) Stroški dela Stroški plač Delodajalčevi prispevki od plač Stroški za prevoz Stroški prehrane Regres za letni dopust Odpravnine iz poslovnih razlogov Nagrade voznikom za varno voţnjo Drugi stroški dela 2012 7.800.544 5.546.221 1.107.197 205.657 481.561 341.822 61.321 33.624 23.141 2011 8.208.486 5.757.086 1.336.323 224.920 499.752 353.558 0 28.755 8.092 Indeks 12/11 95 96 83 91 96 97 0 117 286 Pri stroških dela so upadli stroški prispevkov od plač in sicer zaradi spremenjenega načina obračunavanja in plačevanja prispevka za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje voznikov od 1. 8. 2012 dalje, kar smo obrazloţili v poglavju 8. poslovnega poročila. 66 Odpis vrednosti (v EUR) Odpis vrednosti Amortizacija neopredmetenih sredstev Amortizacija gradbenih objektov Amortizacija avtobusov in ostale opreme Prevrednotovalni poslovni odh.osnovnih sredstev Prevrednotovalni poslovni odh.obratnih sredstev 2012 2.183.050 15.094 229.731 1.870.478 2.981 64.766 2011 2.999.881 46.180 225.455 2.037.550 521.472 169.224 Indeks 12/11 73 33 102 92 1 38 Odpis vrednosti je ob uporabi enakih amortizacijskih stopenj manjši, ker so se nekatera sredstva ţe dokončno amortizirala, razen pri zgradbah, kjer so bile zaradi prevrednotenja na trţno vrednost uporabljene nove amortizacijske stopnje, izračunane na podlagi določene preostale dobe koristnosti zgradb. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri opredmetenih osnovnih sredstvih izhajajo iz razlike med knjigovodsko sedanjo vrednostjo in prodajno vrednostjo izločenih osnovnih sredstev. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih so odpisi terjatev do naših kupcev, pri katerih je bila izterjava dokončno neuspešna. Drugi poslovni odhodki (v EUR) Drugi poslovni odhodki Rezervacije za odpravnine Prispevki za zemljišča Članarine Davek od mednarodnega potniškega prometa Ostali stroški (Dramalj, stroški za human.namene,…) 2012 229.303 107.095 59.754 9.312 5.687 47.455 2011 250.089 89.585 56.378 6.747 8.271 89.108 Indeks 12/11 92 120 106 138 69 53 3.1.5 Finančni odhodki (v EUR) Finančni odhodki Finančni odhodki iz oslabitve finančnih naloţb Odhodki za obresti od posojil, prejetih od bank Odhodki iz drugih finančnih obveznosti Odhodki iz obveznosti do dobaviteljev Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 2012 1.506.162 774.013 544.829 184.224 2.861 235 2011 5.462.131 4.602.227 667.524 190.694 1.423 263 Indeks 12/11 28 17 82 97 201 89 Finančni odhodki so niţji od predhodnega obdobja zaradi niţje slabitve finančnih naloţb. Prav tako so se zniţali tudi stroški obresti za posojila pri bankah in tudi odhodki iz drugih finančnih obveznosti, predvsem zaradi vse niţjih dolgoročnih in kratkoročnih finančnih obveznosti. 67 3.1.6 Drugi odhodki (v EUR) Drugi odhodki Denarne kazni in odškodnine Sodne takse Drugi odhodki 2012 2011 Indeks 12/11 35.483 1.530 33.844 109 61 0 0 61 … 0 0 179 Drugi odhodki so višji zaradi spremenjenega načina izkazovanja stroškov sodnih taks, ki smo jih v preteklem obdobju izkazovali med poslovnimi odhodki. 3.1.7 Poslovni izid pred obdavčitvijo Poslovni izid pred obdavčitvijo znaša 668.821 EUR. Zmanjšuje ga obveznost za davek iz dobička v višini 68.945 EUR in odloţeni davki v višini 479.210 EUR, tako da znaša čisti poslovni izid 120.666 EUR . 3.1.8 Davek iz dobička Obračun davka od dohodka pravnih oseb je izdelan v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. Osnova za davek je znašala 383.029 EUR. Davek je bil izračunan po 18%-tni davčni stopnji, ki velja za leto 2012 in znaša 68.945 EUR. 3.1.9 Odloţeni davki Izkazani znesek odloţenih davkov v višini 479.210 EUR predstavlja učinek odloţenih terjatev in odloţenih obveznosti za davek. Zmanjšuje poslovni izid in je sestavljen iz učinka odprave terjatev za odloţeni davek v višini 478.624 EUR (od slabitve terjatev iz poroštev do druţbe Skupina Viator&Vektor ter slabitve danega posojila in obresti na posojila druţbi TVM Maribor), učinka iz odprave in pripisa dolgoročnih rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine in preračuna na 15 %-tno davčno stopnjo v višini 20.809 EUR ter odprave obveznosti za odloţeni davek od popravka prevrednotovalnega popravka zgradb zaradi obračunane amortizacije prevrednotenega dela zgradb in prenosa na preneseni poslovni izid v višini 20.223 EUR. 4 IZKAZ DENARNIH TOKOV 4.1 POJASNILA K IZKAZU DENARNIH TOKOV Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi (različica II.) in ima obliko zaporednega izkaza, kjer so izkazani denarni tokovi v obdobju, nastali pri poslovanju, naloţbenju in financiranju. Izdelan je za obdobje 01. 01. 2012 do 31. 12. 2012 na podlagi podatkov iz poslovnega izida ter bilance stanja in dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev prejemkov in izdatkov ter ustrezno razčlenitev pomembnejših postavk. 68 Denarni tokovi pri poslovanju izkazujejo prebitek prejemkov v višini 3.511.981 EUR. Denarni tokovi pri naloţbenju izkazujejo prebitek izdatkov v višini 486.627 EUR. Največji deleţ odpade na izdatke za pridobitev osnovnih sredstev. Tudi pri financiranju izkazujejo denarni tokovi prebitek izdatkov in sicer v višini 3.253.102 EUR iz naslova prejetih in odplačanih finančnih obveznosti in plačanih obresti iz tega naslova. V letu 2012 ima druţba negativen denarni izid v višini 227.748 EUR, ki se v primerjavi z 31. 12. 2011 v bilanci stanja izkazuje kot zmanjšanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov. V postavko denarnih sredstev smo vključili vsa denarna sredstva na blagajnah, na transakcijskih računih, denar na poti, prejete čeke in tolarske depozite na odpoklic. Denarni izid v obdobju pomeni njihovo povečanje glede na začetno stanje. 5 IZKAZ GIBANJA KAPITALA 5.1 POJASNILA K IZKAZU GIBANJA KAPITALA Izkaz gibanja kapitala je sestavljen po II. različici iz SRS 27, ki prikazuje spremembe vseh sestavin kapitala, zajete v bilanci stanja. Prikaz je narejen v obliki sestavljene razpredelnice, iz katere je razvidno začetno in končno stanje vseh sestavin kapitala naše druţbe po vseh evidentiranih spremembah. Primerjalni podatki za leto 2011 so prikazani v ločeni razpredelnici. Iz izkaza gibanja kapitala je razviden vnos čistega dobička v višini 120.666 EUR, vnos razlike med začetnim in končnim stanjem PPK v višini 210.587 EUR in prenos preseţka iz prevrednotovanja na preneseni poslovni izid v višini 92.127 EUR. Preseţek iz prevrednotenja Preneseni čisti dobiček Čisti dobiček 2012 B.2 Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja 1c) Prenos preseţka iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev v preneseni čisti dobiček (amortizacija prevrednotenega dela teh sredstev) 2c) Odprava odloţenih davkov zaradi amortizacije prevrednotenega dela opredmetenih sredstev 3c) Sprememba popravka preseţka iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev za odloţeni davek zaradi spremembe stopenj davka 120.666 -112.350 112.350 20.223 -20.223 302.714 210.587 92.127 120.666 Druţba se je odločila, da bo del preseţka iz prevrednotenja prenašala v poslovni izid vsako leto sproti. Zmanjšanje preseţka iz prevrednotenja zaradi prenosa na preneseni čisti poslovni izid predstavlja hkratno povečanje prenesenega čistega poslovnega izida v višini amortizacije prevrednotenega zneska zgradb v višini 112.350 EUR, zmanjšanega za 20.223 EUR zaradi odprave odloţenih obveznosti za davek po 18 %-tni davčni stopnji. 69 Ker smo imeli v naših poslovnih knjigah izkazane obveznosti za odloţeni davek po 20 %-tni davčni stopnji, smo zaradi sprememb davčnih stopenj obveznosti preračunali na 15 %-tno davčno stopnjo, kar je povečevalo prevrednotovalni popravek kapitala v višini 302.714 EUR. Po sklepu skupščine se je izguba poslovnega leta 2011 pokrila iz prenesenega dobička v višini 287.661 EUR, drugih rezerv iz dobička v višini 2.145.698 EUR, zakonskih rezerv v višini 598.557 EUR in kapitalskih rezerv v višini 1.247.506 EUR. Dodatek k izkazu gibanja kapitala je bilančni dobiček: (v EUR) ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA PRENESENI ČISTI DOBIČEK PRENESENA ČISTA IZGUBA ZMANJŠANJEKAPITALSKIH REZERV ZMANJŠANJE REZERV IZ DOBIČKA 1. Zmanjšanje zakonskih rezerv 2. Zmanjšanje rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleţe 3. Zmanjšanje statusnih rezerv 4. Zmanjšanje drugih rezerv iz dobička POVEČANJE REZERV IZ DOBIČKA 1. Povečanje zakonskih rezerv 2. Povečanje rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleţe 3. Povečanje statusnih rezerv Povečanje drugih rezerv iz 4. dobička BILANČNI DOBIČEK/BILANČNA IZGUBA 2012 120.666 2011 0 0 92.127 4.279.422 287.661 0 0 0 0 0 0 212.793 -3.991.761 6 KAZALNIKI V skladu s SRS druţba razkriva kazalnike, ki so izračunani iz podatkov v izkazu poslovnega izida in iz podatkov v bilanci stanja. Kazalniki prikazujejo učinkovitost in uspešnost posameznih področij poslovanja na eni strani, na drugi strani pa omogočajo presojo finančnega in ekonomskega poloţaja druţbe. Priloga k izkazom vsebuje naslednje kazalnike: Stopnja lastniškosti financiranja Stopnja dolgoročnosti financiranja Stopnja osnovnosti financiranja Stopnja dolgoročnosti investiranja Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev Koeficient neposredne pokritosti kratk. obveznosti (hitri koeficient) Koeficient pospešene pokritosti kratk. obveznosti (pospešeni koeficient) Koeficient kratkoročne pokritosti kratk. obveznosti (kratkoročni koeficient) Koeficient gospodarnosti poslovanja Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala 2012 0,35 0,66 0,75 0,75 0,47 0,33 0,70 0,73 1,11 0,01 0,00 2011 0,30 0,66 0,73 0,85 0,41 0,07 0,38 0,41 1,03 -0,43 0,00 Indeks 12/11 117 100 103 88 115 471 184 178 108 0 0 70 7 DRUGA RAZKRITJA 7.1 PODATKI O SKUPINAH OSEB Nagrajevanje uprave druţbe je določeno s pogodbo, ki je bila sklenjena z nadzornim svetom druţbe. Individualna uprava: Šafarič Darko, direktor druţbe . Nadzorni svet: Vojko Medved (predsednik), Robert Ribič (član), Janez Voga (član), Šajn Milan, (predsednik do 7. 5. 2012). Prejemki, ki so jih v poslovnem letu prejele skupine oseb iz 16. točke prvega odstavka 69. člena ZGD-1 in SRS 15.21, so naslednji: Individualna uprava Nadzorni svet Zaposleni po individualnih pogodbah 130.761,00 EUR 5.565,44 EUR 780.044,00 EUR Prejemke uprave in zaposlenih po individualnih pogodbah predstavljajo denarna izplačila vseh prejemkov. Prejemke članov nadzornega sveta predstavljajo izplačila sejnin. Na dan zaključka računovodskega poročila ne izkazujemo terjatev in obveznosti (razen tekočih obveznosti iz naslova plač) do uprave in poslovodstva druţbe ter lastnikov. Prav tako ne izkazujemo obveznosti do članov nadzornega sveta. Pogodbeni znesek revidiranja računovodskih izkazov, ki ga izvaja druţba KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje d. o. o. Ljubljana, za leto 2012 znaša 15.500 EUR. 71 72 73 74
© Copyright 2024