1. No category

Vpliv medijev na otroke in
mladostnike
red. prof. dr. Karmen Erjavec
Namen in urnik
seznaniti udeležence z medijsko potrošnjo otrok in
mladostnikov ter njihovo medijsko pismenostjo, da bi
jih znali nagovoriti in pritegniti k branju.
Urnik
9.00-9.30: Predstavitev udeležencev
9.30-10.30: predavanje: Vpliv medijev in medijska potrošnja
otrok in mladostnikov
10.30-10.45: odmor
10.45-12.15: delavnica: Medijska pismenost otrok in
mladostnikov
12.15-13.15: kosilo
13.15- 14.45: predavanje: Knjiga vs. novi mediji,
delavnica: Pritegnitev otrok in mladostnike k branju knjig
Predstavitev
Kdo ste,
od kod prihajate
in
kaj pričakujete od
seminarja?
I. Vpliv medijev
Prednostno tematiziranje
Ključen vpliv medijev na otroke
odrasle je vzpostavljanje
družbeno pomembnih tem.
in
KAR NI V MEDIJIH, NE OBSTAJA!
Mediji določajo, o katerih družbenih
temah razmišljamo, se pogovarjamo in
delujemo.
Vpliv medijev
Na vrednostni ravni mediji oblikujejo skupek
vrednot in prepričanj o tem, kaj je v
družbi (ne)normalno in želeno oz.
prepovedano,
npr. kako se obnašamo kot ženske in moški,
kaj v družbi velja kot
uspešno/normalno/želeno, kaj je biti “pravi
Slovenec”, kakšne so ključne družbene
vrednote.
Vpliv medijev
1.
2.
3.
4.
posredovane vsebine (sporočila, pogostost
rabe),
osebnosti prejemnika (starost, spol,
pismenost, kognitivna in čustvena
sposobnost),
socialnega dejavnika (vpliv skupine, družine,
šole, razreda, širšega okolja in družbe),
konteksta (neposredne okoliščine
sprejemanja vsebine).
Kakšen je torej vpliv medijev?
Pomemben in dolgoročen, toda če
otroku celotno okolje sporoča, da je
besedno ali fizično nasilje (ali kraja
javnega premoženja …) družbeno
želen proces, bi bilo nesmiselno
krivca za njegovo nasilno obnašanje
(ali krajo …) iskati v medijski
realnosti.
II. Medijska potrošnja
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
pomlad 2011; 12-18 let; reprezentativni vzorec;
povprečje; težko časovno ovrednotiti; želeni odgovori!
Medijska potrošnja je velika (povprečje: dve uri med
tednom, tri za vikend), a primerljiva z drugimi vrstniki
(s starostjo se manjša, a je bolj izrazita!);
Najpomembnejši medij: računalnik;
Najpomembnejša funkcija: razvedrilo;
Najpogostejša in pomembnejša med.dejavnost: večina
anketiran med tednom igra igrice približno uro na dan,
ob koncu tedna pa tudi do tri ure;
Radio: zanemarljivo poslušanje glasba (TV in
internet);
Televizija: zanemarljivo gledanje, a pri posameznih
programih redno: resničnostne oddaje, filmi (z
družino), športni prenosi (fantje), glasba;
Medijska potrošnja
8.
Tisk: zanemarljiv,
razen: dekleta kupujejo in berejo življenjskostilne revije;
8. Knjige: 60 % mladostnikov redko bere oziroma sploh
ne bere; z veseljem se jih branju posveča le okoli 16
odstotkov (več deklet).
9. Internet: 90 % mladostnikov, splet uporablja redno,
večkrat na dan (vsaj okrog 15 min).
10. Najpomembnejše spletne dejavnosti otrok v Sloveniji
in EU: spletne igre (60 %; 95 % fantov; 32 %
deklet), Facebook (45 % vsi);
11. Multimedijski svet, ki nima fizičnih meja
“zaslonarji”: uporabljajo predvsem zaslone!
Problemi medijske potrošnje
Enostranska medijska potrošnja:
•
Pri odraslih: Uporaba interneta ne gre na račun gledanja TV,
ampak branja!
•
Otroci in mladostniki: manj gledajo TV, a tudi berejo malo;
2. Otroci so na internetu izpostavljeni nevarnostim: vsak deseti
mladoletnik je povedal, da je na internetu obiskoval strani, za
katere si ne bi želel, da bi zanje izvedeli starši.
3. Dostop do problematičnih strani: pornografija;
Starši otrokom v glavnem ne onemogočajo dostopa do
problematičnih strani!
2. 25 % učencev je na Facebooku objavilo svoje zasebne
podatke na javen način (tel. številko, naslov …); problem
igre vlog;
1.
Problemi medijske potrošnje
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Vedno več: kraja identitete, obrekovanja,
nadlegovanja, nasilja, samomorov;
Starši ne poznajo svojih otrok: problem percepcije
branja!
Problem Facebooka, starostna meja 13. let!
Motiv: zabava, višjih razredi prepisovanje nalog,
posebej obnov (Wikipedija)!
Učitelji spodbujajo rabo Wikipedije in ne iskanja po
knjigah!
EU: četrtina učencev (8-14 let) je odvisnih od rač.
igric:
NASVET: Ali sem spletni
odvisnik?
Če preživiš na spletu kot 30 min na dan in zaradi tega
trpijo tvoje delo, učenje, zdravje, odnosi z družino …,
pomisli, ali si morda e-odvisnik?
ZNAKI:
1. Utrujenost in nervoza pri poskusu
prenehanja uporabe interneta;
2. Uporaba interneta kot pripomočka za
beg od problemov ali ublažitev
slabega razpoloženja, npr. strah;
3. Laganje sorodnikom ali prijateljem z
namenom prikriti pretirano uporabo
spleta.
4. Kljub porabi pretirano visoke vsote
denarja za spletne usluge, oseba ne
preneha z uporabo.
Ali sem spletni odvisnik?
Če imaš občutek, da si zasvojen z internetom:
1. si sam določi natančna pravila in se svojih pravil
tudi strogo drži,
2. si organiziraj svoj čas s ciljem prekiniti staro
navado; poišči si kak nov hobi,
3. poišči pomoč,
4. vedi, da internet ni vse, ampak obstajajo tudi
druge interesne dejavnosti, zato sodeluj tudi v
njih.
III. Medijska pismenost
Medijska pismenost je zmožnost dostopa,
analize, kritične ocene in ustvarjanja sporočil v
najrazličnejših medijih.
Tako slovenske kot mednarodne raziskave kažejo,
da so vse generacije (multi)medijsko slabo
pismene:
•
starejši imajo primanjkljaj veščinskega
znanja,
•
otroci in mladostniki pa refleksivnega znanja
za kritično rabo informacij.
Otroci: medijska pismenost kot pogoj za izbiro
kakovostne medijske vsebine in več branja!
Prvine medijske pismenosti
DOSTOP: problem uporabe IKT
ANALIZA in KRITIČNO OCENJEVANJE:
temelji na širokem znanju o družbenem,
kulturnem, ekonomskem, političnem in
zgodovinskem kontekstu.
PRODUKCIJA: otroci bolje razumejo
medije, če so se sami preizkusili v
ustvarjanju medijskih tekstov.
V skupini s primerom pojasnite
naslednje trditve:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Mediji konstruirajo stvarnost.
Ljudje na svoj način dojemajo misli,
izražene v medijih.
Mediji so tržno usmerjeni.
Mediji posredujejo ideološka sporočila in
sporočila o vrednotah.
Mediji imajo družbeni in političen vpliv.
Medijska oblika in vsebina sta tesno
povezani.
Mediji = radio, tisk in TV
16
1. Mediji konstruirajo stvarnost
1. Večino informacij o družbenih dogodkih
dobimo prek MM.
2. Mediji predstavljajo skrbno načrtovane
konstrukcije, saj so odvisni od;
1.
tehnoloških in
2.
ekonomskih značilnosti medija,
3.
profesionalnih načel in
4.
objavne vrednosti (geografska bližina,
aktualnost, pomembni narodi/ljudje,
konflikt ipd.).
KVIZ
17
2. Ljudje na svoj način dojemajo
misli, izražene v medijih
Vsak izmed nas najde ali skuša najti
pomen na drugačen način, kar je
odvisno od mnogih dejavnikov:
spola,
starosti,
znanja,
religioznega/kulturnega/razrednega
okolja …
18
3. Mediji so tržno usmerjeni
Medijska produkcija je posel, ki mora
prinesti dobiček!
Oglasi določajo preostalo vsebino;
“potrošniška naravnanost”;
Malo število posameznikov/koncernov
nadzoruje to, kar spremljamo v medijih:
10 konglomeratov večji del globalne medijske
pokrajine: AOL Time Warner, Viacom, Vivendi
Universal, The Wald Disney, Bertelsmann, News
Corporation International (Murdoch), Sony
Corporation, Reed Elsevier, Gannett in Pearson.
19
4. Mediji posredujejo ideološka
sporočila in sporočila o vrednotah.
Vsi medijski izdelki so oglasni –
oglašujejo sebe, vrednote ali način
življenja.
Mediji posredujejo nedvoumno ali dvoumno
ideološka in vrednostna sporočila: kdo je
uspešen v družbi, kaj je “dobro življenje”,
kaj je smisel in cilj življenja, kako se naj
obnašamo kot moški/ženske ...
20
5. Mediji imajo družbeni in
političen vpliv
Tesno so povezani s politiko in družbenimi
spremembami. Izberejo lahko predsednika
na podlagi njegove podobe v družbi.
Mediokracija: Kennedy, Reagan, Blair,
Sarkozy, Berlusconi … sodobni politiki
morajo biti “televizični”.
21
6. Medijska oblika in vsebina
sta tesno povezani
Vsak medij ima svojo slovnico in
predstavlja realnost na svoj način. Tako
bodo različni mediji – ko bodo poročali o
istem dogodku – ustvarili različne pomene.
22
Kako na internetu odkriti
napačne informacije?
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Ugotoviti, kakšen je namen spletne strani, ki si
jo našel? Je za zabavo? Informacije?
Izobraževanje?
Preveriti osnovne identifikacijske informacije:
avtorstvo, lastništvo in drugi preverljivi podatki.
Preveriti internetne informacije tudi pri
drugih spletnih virih, vsaj dveh.
Preveriti pri neinternetnih virih, npr. v knjigah,
časopisih.
Naučiti se učinkovito iskati informacije na
internetu. Uporabljati več brskalnikov,
namesto le enega.
Narediti si seznam preverjenih, kakovostnih
strani.
IV. Knjiga vs. novi mediji
Zgodovina medijev nas uči, da tiskana knjiga ne bo
izumrla.
1. Kulturno-sociološki argument:
Tisk je star 500 let; format zapisanega kodeksa
prenosa informacij je star 2000;
Ker je dolgo del naše kulture, je ni mogoče hitro
nadomestiti z elektronskimi viri;
2. Tehnološki argument: varnost: elektrika in zapisi le
na posameznih strežniki!
Varneje je shranjevati tudi v tiskanih in v različnih
prostorih;
3. Oseben argument: tisk ponuja percepcijo večnosti
in posedovanja; elektronske naprave: neosebne in
krhke.
Vpliv tehnologije na mišljenje
•
•
•
Tehnološko-ekonomske omejitve = cenzura,
300 let: založniki so izdajali knjige od 48
strani do 1000 strani za več kot 500/1000
izvodov:
Stara Grčija: Iliada, pesnik je razdelil
zaključene enote glede besedila glede na
velikost zvitkov;
TEHNOLOGIJA določa naš način oblikovanja
besedil;
Vpliv tehnologije na način
razmišljanja
Raziskave kažejo, da
• branje knjige: enakomerno gibanje oči;
• uporaba spleta: histerično skakanje oči po ekranu;
• strani se ne berejo od leve proti desni in od zgornjega
do spodnjega roba, ampak se preletavajo;
• splet spodbuja:
• površno branje (hiperpovezave nas poženejo drugam
in odvračajo pozornost od enega besedila),
• raztreseno mišljenje (ne vidimo “gozda” oz. celote,
ampak le delčkov besedila; stran je razdrobljena) in
• površinsko mišljenje (ni poglobljenega branja)
Kako raba spleta vpliva na način razmišljanja?
Branje in avtorstvo
tiskane knjige vs. e-knjige
Raziskave kažejo, da ko smo na ipadu ali računalniku,
ki sta priklopljena na splet, knjige ne beremo
kontinuirano, ampak nenehno gledamo e-pošto,
deskamo po internetu: beremo večopravilnostno in
dekoncentiralno;
Prvi e-bralnik: amazonov Kindle: zgolj branje;
Zadnji modeli amazonovega e-bralnika omogočajo
dodatno spletno podporo, npr. v Wikipediji dobimo
informacije, ki jih ne poznamo, priključimo se k
bralcem na Facebooku, ki razlagajo pomen knjige …
Problem: Ali beremo knjigo, ki jo je napisal avtor?
Ne, ker je polno opomb, ki jih avtor ni vpisal.
Skrita promocija
Primer: Če beremo knjigo na mobilnem
telefonu in omogočimo delovanje vseh
komunikacijskih funkcij, lahko vidimo, koliko
ljudi bere knjigo in se lahko povežemo z
njimi na Facebooku;
Marketinško orodje: ko kupujemo knjigo in
vidimo, koliko bralcev bere knjigo, jo prej
kupimo;
Nadzor: veliki brat
Največji ponudniki bralnikov za vsakega bralca
vedo, kaj, kako in koliko bere;
Še bolj problematično, ker npr. Amazon svojim
bralcem tega ne sporoči; nekateri drugi
ponudniki (Kobo) so bolj transparentni;
Prodajalci bralnikov poznajo naše intimne
opombe in nas lahko nadzorujejo – zato
tiskana knjiga ne bo propadla.
Učenje in splet


Splet ni nekaj povsem negativnega, a tudi ni
edino zveličavno orodje;
Raziskave med študenti v ZDA: ko želijo
študirati kompleksno gradivo, se vračajo k
tiskanim knjigam; vaje in hitro učenje je z
uporabo spleta.
Učenje in splet
Pogost argument: Za kritično razmišljanje
se nam ni treba učiti na pamet, saj imamo
že vse dostopne informacije na internetu;
 Kako lahko kritično razmišljam, če ne
poznam številna dejstva? ŠIRINA!
 Določena dejstva se je potrebno tudi učiti
na pamet, da si razvijemo stopnjo
kritičnega mišljenja, a nam teh informacij
ni treba zadržati v glavi;
Obstoj knjig doma
Ameriška in skandinavska raziskava na
podlagi PISE:
Otroci, ki živijo v družini, kjer so starši
formalno neizobraženimi, a imajo doma
več kot 500 knjig, imajo trikrat več
možnosti, da bodo končali srednjo šolo,
kot tisti, ki imajo manj knjig: posreden
pomen branja!
Toda, ne vemo, ali je učinek isti pri eknjigah.
Je Google dober ali slab?
Oboje: imamo boljši dostop do informacij,
a določa način iskanja;
 Nevarnost: iskanje istih informacij!
 Ameriška raziskava: republikanci iščejo
republikanske internetne strani in
demokrati demokratske: niso spremeni
svojih stališč;
 Paradoks: raznolikost ponudbe, a
utrjevanje lastne percepcije sveta;
enodimenzionalnost;

Google ne odpira novih obzorij
Problem: Google generira ponudbo na
podlagi naših predhodnih iskanj;
 Malo novosti!
 Zato moramo preprečiti: namensko
iskanje raznolikih informacij in uporaba
različnih iskalniki!

Prihodnost







Zaradi hitrega razvoja je težko predvidevati
prihodnost.
Tiskana knjiga bo obstajala;
Spremenil se bo naš način branja: večino bomo brali
v digitalni obliki.
Soobstoj tiskane knjige in e-knjige oz. tiska,
televizije in spletnih medijev.
V prihodnosti bo še večji problem z angleškim
jezikom;
Ali bomo sploh pisali v slovenščini? Že zdaj
profesorji pišemo v angleščini in 1/3 izdaj knjig je v
angleških;
Problem: ne bo izdaj v slov. jeziku; problem razvoja
slovenskega jezika; na to se bo treba pripraviti;
V. Kako pritegniti in motivirati
otroke in mladostnike k branju
knjig,
ko prevladujejo elektronski mediji?
V skupini skušajte odgovoriti na zgornje
vprašanje
na osnovi obstoječih informacij (vpliv
medijev, medijska potrošnja, tehnološke
razlike …) s poudarkom na vlogi knjižnice.
15 min, nato predstavitev.
Motivacija za branje
Notranja motivacija:
radovednost (želja brati o posebni temi, ki posameznika zanima),
zatopljenost (užitek, ki ga posameznik doživi pri branju določenega
besedila),
Pomembnost (posameznikovo prepričanje, da je branje pomembno in
vredno).
Zunanja motivacija:
priznanje (užitek v prejemanju materialnih priznanj pri branju),
branje za ocene (dobra ocena),
tekmovalnost (želja premagati druge).
Socialni vidik branja:
socialnost (branje zaradi socialnih razlogov, npr. druženje),
ustrežljivost (beremo zaradi pričakovanja drugih).
Knjižnice kot ponudnice interneta
Informacija za premislek:
Novi javni knjižnični center v NY (Knjižnični center v
Bronxu):
V štirih nadstropjih so knjižne police ob zunanjih stenah,
na sredini je velik prostor za mize, na katerih so
računalniki s širokopasovnim dostopom do interneta.
Knjižničarji odgovarjajo na vprašanja in organizirajo
tekmovanja v igranju spletnih igric;
Tako knjižnice ohranjajo svojo pomembnost.
Namesto sklepa:
1) Ali je knjiga sploh množični medij?
2) Zakaj morajo otroci brati knjige?
1) Odvisno od definicije medijev.
Večina definicij vključuje naslednje elemente: MM
istočasno posredujejo aktualne informacije
velikemu, raznolikemu in anonimnemu občinstvu;
Nekateri: ker posreduje sporočila, je medij;
2) Otroci potrebujejo celovit razvoj možganov, ne le
desne hemisfere, ampak tudi leve (jezikovne
dejavnosti) jezikovne veščine so ključne za
celovit razvoj otrok;
Ravnotežje dejavnosti v življenju raznoliki mediji!