smernice za taborne šole 2010 - Združenje slovenskih katoliških
GRADIVO ZA VODITELJE TABORNIH ŠOL APRIL 2011 VSEBINA SMERNICE ZA TABORNE ŠOLE 2011 ................................................................................ 2 SHEMA USPOSABLJANJA VODITELJEV V ZSKSS .......................................................... 3 PRAVILNIK O USPOSABLJANJU IN IMENOVANJU VODITELJEV V ZSKSS ....................15 POSLOVNIK TABORNIH ŠOL .............................................................................................23 NABOR VSEBIN ZA TABORNE ŠOLE ................................................................................29 LIST OSEBNEGA SPREMLJANJA ......................................................................................38 TABORNA ŠOLA IN PISARNA – navodila SVOD-om TŠ 2011 ............................................39 EKO STANDARDI (stacionarna TŠ s hišo) ..........................................................................41 EKO STANDARDI (potovalna TŠ) .......................................................................................45 MINI PRIROČNIK ZA TEHNIČNE VODITELJE TŠ ...............................................................49 PREDLOG ZA IMENOVANJE VODITELJA VEJE ................................................................56 PRIJAVA PROJEKTA VODITELJA ......................................................................................59 PREVERBATŠ .....................................................................................................................62 POROČILO IZVEDENE TABORNE ŠOLE ...........................................................................63 ODGOVORNOST SKAVTSKIH VODITELJEV .....................................................................64 ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI .....................................................................................65 ODŠKODNINSKA IN KAZENSKA ODGOVORNOST VODITELJEV V ZSKSS.....................66 NAVODILO ZA OBVEŠČANJE OB VEČJI NESREČI NA SKAVTSKI DEJAVNOSTI............68 1 SMERNICE ZA TABORNE ŠOLE 2011 I. GLAVNI POUDARKI Taborne šole naj bodo izpeljane v duhu trenutnega vzgojnega namena (2008-11, čut do narave in sočloveka, dejavno odgovarjanje na potrebe), hkrati pa naj poudarjajo tudi prihajajoči vzgojni namen (2011-2014, ustvarjalnost in pobudništvo). Vsebine naj bodo usmerjene tudi h koreninam (spodbujanje slovenstva, katolištva, skavtstva), vsaka taborna šola pa naj bo zgled enotnosti dela (npr. npr. enotnost v smislu nošenja kroja) in naj krepi čut pripadnosti in enotnosti ZSKSS. Voditelje vseh TŠ pa bi radi spomnili tudi na to, da je lahko Kočevski rog pravi prostor za izvedbo taborne šole. II. VSEBINE Vsebinski sklop Mentorstvo je obvezen na TŠ Metoda PP, na TŠ Pripravnik pa se lahko okvirno predstavi pri temi Priprava na voditeljstvo. Priporočljivo je, da temo Mentorstvo vključite tudi na vse ostale TŠ Metoda in na TŠ Zdruţenja. Na vseh TŠ Metoda se izvede tudi preverba dela letošnjih pripravnikov = udeleţencev TŠ Metoda (navodila dobite pri Jaki Matičič, [email protected] ali [email protected]). SVOD-i TŠ Pripravnik najkasneje na preverbi taborne šole (preverba z udeleţenci) naredite seznam pripravnikov in njihovih mentorjev. Seznam pošljite prav tako Jaki. III. DOKUMENTI Vsi dokumenti, povezani z usposabljanjem v ZSKSS, so zbrani v knjiţici. Knjiţico lahko dobite skopirano na ZSKSS ali v pdf obliki na spletni strani http://zskss.skavt.net. IV. KONTAKTI Marko Drnovšek in Nežka Klemenčič (vodji tropa za TŠ): [email protected], 040469-360 ali [email protected], 041-661-424. Irena Mrak (poverjenica za usposabljanje voditeljev): [email protected], 031-725-327. Pisarna: [email protected], [email protected], 01/433 21 30, 040-429-456, 031-210944. 2 ZDRUŢENJE SLOVENSKIH KATOLIŠKIH SKAVTINJ IN SKAVTOV SLOVENSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA SHEMA USPOSABLJANJA VODITELJEV V ZSKSS Dokument se povezuje s Pravilnikom o usposabljanju in imenovanju voditeljev v ZSKSS. Sprejeta: marec 2010 PUV 3 1. UVOD Skavtskega voditelja v vsako vejo! Tako je bilo zapisano v uvodu v prvi delovni dokument o prenovi Sheme usposabljanja voditeljev ZSKSS, ki je bila sprejeta leta 2007. Shema, ki jo boste našli v tem dokumentu, vsebuje predloge in popravke, ki smo jih v obdobju 2007–10 zaznali v poverjeništvu za usposabljanje voditeljev na podlagi različnih preverb. Bistvo sprememb sheme je bilo teţišče usposabljanja prenesti iz dogodkov usposabljanja, kot so taborne šole, v čas konkretnega delovanja v vlogi skavtskega voditelja. Delo in učenje v SKVO sta najpomembnejša elementa usposabljanja voditelja. Na tabornih šolah lahko dobimo ogromno koristnih informacij, vendar pa je za kvaliteto našega dela najpomembnejše vprašanje, kako to znanje spraviti v vsakdanje skavtsko ţivljenje. Druga pomembna točka je odnos skavtskih voditeljev do lastnega sluţenja, odgovornost in zavzetost za kvalitetno delo z mladimi skavti in sposobnost videti usposabljanje in osebno rast kot bistveno orodje za dobro opravljanje svojega sluţenja. Usposabljanje ne bi smelo biti niti breme niti predvsem zabava, ampak neločljivi del odgovorne odločitve, da ţelim sluţiti otrokom in mladim kot skavtski voditelj in da jim ţelim sluţiti dobro. Da bi lahko dosegli ta dva bistvena premika, se poverjeništvo za usposabljanje voditeljev posveča krepitvi skupnosti voditeljev, kar skušamo dosegati predvsem z usposabljanjem stegovodij, izkušenih voditeljev in trenerjev. V ta namen je shema bolj kakor v začetne stopnje usposabljanja, za katere mora vse bolj prevzemati odgovornost domač steg oziroma lokalna skupina, usmerjena v krepitev strategij, znanj in veščin, potrebnih, da bomo lahko ta prenos osnovnih znanj in usposobljenosti na lokalni ravni tudi dosegli. Shema predpostavlja in poudarja osebno odgovornost voditelja in ključno vlogo SKVO pri oblikovanju voditeljev, pri podpori učenju z delom ter pri rasti in napredovanju voditeljev (pomen dela mentorjev, uporaba Napotnika). Osnovna znanja o skavtstvu smo v dosedanjem obdobju pridobili in se jih naučili relativno uspešno prenašati na mlajše brate in sestre. Sedanje stanje pa od nas zahteva, da naredimo korak naprej in najprej osvojimo, nato pa prenesemo in ponotranjimo nova znanja, ki nam bodo omogočila kvalitetnejše, varnejše, bolj učinkovito in kar najbolj zadovoljujoče delo z mladimi skavti. Shema usposabljanja voditeljev opredeljuje področje dela (opredeljuje različne vrste usposabljanja v ZSKSS in se podrobneje ukvarja z usposabljanjem skavtskih voditeljev), določa stopnje voditeljstva, ustrezne dogodke usposabljanja ter minimalne kriterije za udeleţbo na njih. Shema temelji na izhodiščih, ki smo jih izbrali na podlagi izsledkov analize stanja v organizaciji. Pri njenem oblikovanju smo se naslonili na primere dobre prakse v sorodnih skavtskih organizacijah. Shema je namenjena vsem, ki ţelijo razumeti sistem usposabljanja v ZSKSS. Menimo, da bi moral vsak voditelj ZSKSS poznati sistem usposabljanja in pomen letega. Upamo, da bo k vsemu temu pripomogel tudi pričujoči dokument. 4 5 2. TEMELJNA IZHODIŠČA Usposabljanje temelji na potrebah skavtov, skavtskih voditeljev in skavtske organizacije. Z usposabljanjem voditelju posredujemo tisto, kar potrebuje za začetek delovanja v novi vlogi (odgovornosti, naloge, veščine in znanja ...). Temeljna metoda dela na usposabljanjih je skavtska metoda. Kombinira se z drugimi uspešnimi metodami izobraţevanja odraslih, ki spodbujajo aktivno vlogo udeleţenih. Usposabljanje temelji na osebnem pristopu, predajanju odgovornosti udeleţencem, prevzemanju iniciative in prevzemanju odgovornosti za osebno rast in delo. Te poudarke vidimo kot zelo pomemben del osebnega napredovanja voditelja. Le-ta naj jih zato med usposabljanjem izkusi in reflektira, da jih bo znal čim bolje prenašati na delo z otroki in mladimi, ki so mu zaupani. Usposabljanje poteka na več načinov: o z dogodki usposabljanja (taborne šole, drţavna srečanje, seminarji, regijska srečanja, delavnice ...), o s stalno voditeljsko rastjo med samim sluţenjem (zanjo dobiva spodbudo predvsem v SKVO, pa tudi na dogodkih usposabljanja). Tako spodbujamo učenje z delom in samovzgojo v času sluţenja. Voditelj načrtuje svojo voditeljsko pot in prepozna potrebo po dodatnem usposabljanju, ki ga umesti na svojo pot. Najpomembnejši del usposabljanja voditelja poteka med sluţenjem samim, dogodki usposabljanja pa so namenjeni predvsem refleksiji preteklih izkušenj ter pridobivanju osnovnih informacij za posameznikovo vlogo ali področje odgovornosti in nekaj praktične pomoči, da posameznik laţje prične s sluţenjem. Skavtski voditelji dobro poznajo skavtsko metodo. Imajo skavtska znanja in izkušnje. Z veseljem ţivijo skavtsko ţivljenje in poznajo osnovne skavtske veščine, kot so ţivljenje na prostem, preţivetje v naravi, pioneristika, orientacija, stezosledstvo, signalizacija ipd. Voditelji poznajo osnovno skavtsko literaturo (Dvigni peruti, priročnik Bodi pripravljen, BadenPowllove knjige Priročnik za skavtske vzgojitelje, Priročnik za delo z volčiči, Skavtstvo za fante, Popotovanje k sreči), ki jasno označuje lik voditelja, način skavtske vzgoje in smernice skavtstva v ZSKSS. Voditelj je pri svojem delu kot starejši brat, sestra. Ima več izkušenj in znanja na nekaterih področjih. Hkrati pa je tako kot skavti, ki jih vodi, tudi sam del procesa učenja. Zavedamo se, da ni enoznačnih odgovorov na konkretne situacije v vzgoji. Hkrati pa ţelimo, da voditelji v procesu usposabljanja pridobijo čim več konkretnih in uporabnih znanj, veščin. Zato na dogodkih usposabljanja ter v mentorskem odnosu voditelji odkrivajo različne vidike, rešitve, moţne načine razmišljanja ipd. 3. USPOSABLJANJE V ZSKSS Usposabljanje v ZSKSS kot najširši pojem zajema tri področja, za katera sta prvenstveno odgovorni poverjeništvi za program in usposabljanje voditeljev: 3.1 Usposabljanje skavtov usposabljanje s kvalitetnim izvajanjem vzgojnega programa 6 posebni dogodki usposabljanja: Tečaj za vodnike, tečaji za popotnike in popotnice, skavtska šola Ţivljenje v naravi 3.2 Usposabljanje voditeljev obdobja voditeljstva, z njimi povezano usposabljanje in dogodki usposabljanja 3.3 Dodatna usposabljanja veščinska usposabljanja za skavte in voditelje priloţnostna usposabljanja (usposabljanje za prvo pomoč, usposabljanje za delo z otroki s posebnimi potrebami, usposabljanja drugih mladinskih organizacij; organizirano znotraj ali izven ZSKSS) Dokument se prvenstveno ukvarja z usposabljanjem voditeljev (3.2). Vsak skavt si zasluži usposobljenega voditelja! Vsak voditelj si zasluži usposabljanje, da bo lahko uspešno izvajal-a skavtski program! (uvodna misel na trenerskih straneh organizacije Boy Scouts of America) 1. OBDOBJA NA POTI SKAVTSKEGA VODITELJA 1.1 Pripravništvo Obdobje pripravništva V času pripravništva se posameznik seznanja z osnovnimi voditeljskimi veščinami (v SKVO, s sluţenjem in/ali udeleţbo na TŠ Pripravnik). Pripravnik je lahko PP na sluţenju ali član SKVO, najniţja starost za začetek obdobja pripravništva je 19 let. Opravlja naloge v veji (kjer sluţi ali je pomočnik voditelja). Ob tem mu pomaga mentor, izkušnje pa vpisuje v Napotnik. Pripravništvo traja najmanj 6 mesecev, časovno navzgor obdobje ni omejeno (priporočeno je 1 leto pripravništva). Obdobje se konča z udeleţbo na TŠ Metoda izbrane veje. Vloge v ZSKSS Pripravnik lahko deluje v stegu kot pomočnik voditelja ali PP na sluţenju (ki je ţe sprejel odločitev o odhodu iz klana v SKVO). Oblike usposabljanja V stegu: mentorstvo in Napotnik. Poudarek je na praktičnem delu, ne na pisanju. Dogodek: TŠ Pripravnik, TŠ za voditelje brez izkušenj Imenovanje 1.2 Voditeljstvo Obdobje voditeljstva V obdobju voditeljstva je posameznik: 7 - voditelj veje (glede na osebno situacijo ali situacijo v stegu je lahko tudi pomočnik v veji) oziroma skavtski voditelj (lahko je imenovan za stegovodjo …). Voditelj je član SKVO in poleg vodenja veje opravlja tudi druge zadolţitve v SKVO (priprava projektov, funkcije in naloge v SKVO). Časovno obdobje voditeljstva ni omejeno. Vloge v ZSKSS - delo v veji (odgovorni voditelj), stegovodja, mentor - delo na lokalni, regijski in drţavni ravni (projekti, organizacija …) Oblike usposabljanja - Taborna šola Metoda VV/IV/PP - Taborna šola Prekvalifikacija (za posamezno vejo) - Taborna šola Zdruţenje Imenovanje Imenovanje za voditelja veje pridobi kandidat po narejenem koraku voditelja (bolj podrobno: glej Pravilnik o usposabljanju in imenovanju voditeljev). Imenovanje za skavtskega voditelja pridobi kandidat po opravljenem projektu voditelja (bolj podobno: glej Pravilnik o usposabljanju in imenovanju voditeljev). 1.3 Trenerstvo Obdobje trenerstva Kot trener ali mednarodni trener lahko posameznik sluţi kot voditelj tabornih šol na vseh stopnjah. Deluje lahko kot programski ali odgovorni voditelj tabornih šol. Trener je lahko član SKVO in poleg trenerstva opravlja naloge voditelja veje ali skavtskega voditelja, lahko pa v ZSKSS sluţi samo kot trener. Časovno obdobje trenerstva navzgor ni omejeno. Vloge v ZSKSS - priprava in vodenje tabornih šol - druge aktivnosti na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ZSKSS Oblike usposabljanja - Taborna šola Trener Imenovanje Imenovanje za trenerja pridobi kandidat po enem sodelovanju na kateremkoli dogodku usposabljanja in opravljeni TŠ Trener (bolj podrobno: glej Pravilnik o usposabljanju in imenovanju voditeljev). Imenovanje za mednarodnega trenerja kandidat pridobi po enem sodelovanju na kateremkoli mednarodnem dogodku usposabljanja in opravljeni TŠ Trener. 8 2. DOGODKI USPOSABLJANJA VODITELJEV 2.1 Redna usposabljanja voditeljev 2.1.1 Taborna šola Metoda Pogoji za udeleţbo na TŠ: starost vsaj 20 let, dopolnjena v koledarskem letu, odločitev za voditeljstvo v ZSKSS, odhod iz klana, osnovno poznavanje skavtske metode in skavtskih veščin, vsaj pol leta intenzivne priprave na voditeljstvo v izbrani veji ob podpori mentorja (obvezna priloga k prijavnici na TŠ je potrdilo mentorja in izpis iz NaPOTnika). Namen usposabljanja je ponuditi posamezniku: Nuditi udeleţencem potrebna znanja in veščine, da bi znali razumeti potrebe mladostnikov v posameznem obdobju, znali na te potrebe odgovoriti s skavtsko metodo, lastno posamezni veji ter pripraviti voditelja na kompetentno delo v veji (po skavtski metodi). Poznavanje skavtskega gibanja: dobro poznavanje uporabe skavtske metode v izbrani starostni skupini, pregledno poznavanje vseh treh vej (celotne vzgojne poti) v skavtstvu, poznavanje lika, vloge in odgovornosti skavtskega voditelja pri neposrednem delu z otroki in mladostniki. Spodbude za osebno in duhovno rast: preverjanje in poglabljanje svoje poklicanosti za sluţenje kot skavtski voditelj; ţivljenje po skavtskih zakonih, obljubi ter vrednotah; načrtovanje lastne voditeljske poti; oblikovanje stališč in kritičen pogled na predstavljene vsebine (npr. lik voditelja, vrednote skavtske vzgoje ipd.). Oblika: TŠ METODA VV in IV trajata min. 72 (6 dni), PP pa min. 84 (7 dni) pedagoških ur. Organizirana je v obliki, ki je značilna za posamezno vejo (PP – pot, IV – tabor, VV – svet dţungle). Lahko je izvedena tudi v dveh vikendih. Izvajanje: TŠ se izvaja redno – vsakoletno, v sodelovanju z drţavnimi vodstvi vej in poverjeništvom za usposabljanje voditeljev. Prenos znanja: TŠ sledi izdelava koraka voditelja ter imenovanje. Korak voditelja je povezan s konkretnim delom ter nalogami voditelja v veji in lokalni enoti. Priprava koraka voditelja traja vsaj tri mesece. 2.1.2 Taborna šola Prekvalifikacija TŠ Prekvalifikacija je namenjena imenovanim voditeljem vej ali voditeljem z opravljeno TŠ Metoda, ki nameravajo v prihodnje delovati v novi veji in si ţelijo podrobneje spoznati način dela v izbrani veji. Pogoji za udeleţbo na TŠ Prekvalifikacija: opravljena TŠ Metoda ene od drugih dveh vej, osnovno poznavanje skavtske metode. Namen usposabljanja je omogočiti posamezniku pridobiti specifična znanja in veščine, pomembne za laţji začetek in za kompetentno opravljanje nove vloge v novi veji. Oblika: vikend usposabljanje ali več popoldnevov. Trajanje: min. 16 pedagoških ur (2 dni, 3 popoldnevi). 9 Izvajanje: TŠ se izvaja po potrebi, ki jo prepoznavajo drţavna vodstva posameznih vej. Pri pripravi TŠ sodelujejo DVV in PUV. 2.1.3 Taborna šola Zdruţenje Dogodek usposabljanja TŠ Zdruţenje: splošni del in usmeritev: usmeritev 'stegovodja' (namenjeno tistim, ki ţe delujejo ali bodo delovali v tej vlogi), usmeritev 'steg' (predvsem o delu na lokalni ravni; namenjeno tistim, ki ţelijo svoje znanje prenesti na mlajše voditelje (mentorstvo), vodijo projekte …), usmeritev 'organizacija' (predvsem o delu na regionalni in drţavni ravni; delo v regijskem odboru, vodje tropov, delu v poverjeništvih in drugih organih ZSKSS). Pogoji za udeleţbo na TŠ : starost vsaj 21 let, dopolnjena v koledarskem letu, opravljena TŠ Metoda in ustrezno imenovanje za voditelja veje, vsaj 2 leti delovanja kot voditelj veje ali v drugih podobno zahtevnih vlogah v okviru ZSKSS, izkušnje v izbrani vlogi (stegovodja, mentor, delo v regijskem odboru, katerem od poverjeništev …) ali resen namen delovati v tej vlogi v bliţnji prihodnosti, jasna vizija lastne skavtske poti. Namen usposabljanja je ponuditi posamezniku: Znanja in veščine, pomembne za laţji začetek in za kompetentno opravljanje nove vloge v ZSKSS. Dobro poznavanje skavtskega gibanja: skavtsko gibanje, skavtska metoda, ZSKSS (razvoj, struktura, poslanstvo, vizija, odločitve, dokumenti ipd.) Spodbude za osebno in duhovno rast: poglabljanje svoje poklicanosti za sluţenje kot skavtski voditelj, prevzemanje odgovornosti, dober odnos s sovoditelji in soskavti, oblikovanje in poglabljanje lastnih stališč in kritičnega pogleda na skavtstvo, skavtsko metodo, lik skavtskega voditelja in aktualne teme v ZSKSS. Oblika: TŠ Zdruţenje je sestavljena iz splošnega dela in usmeritve. Traja minimalno 72 pedagoških ur (6 dni). Izvaja se lahko na več načinov: Splošni del za vse udeleţence skupaj, nato pa za vsako usmeritev posebej (hkrati ali pa zaporedno). Tabor; splošni del programa je skupni, popoldnevi po usmeritvah, 2 dela, splošni del skupni, na drugem pa se pri večjem delu programa delijo po usmeritvah. Prenos znanja: Udeleţenci znanje prenesejo v prakso s pomočjo projekta voditelja. Projekt voditelja je končan v enem letu in je tesno povezan s konkretno vlogo, ki jo posameznik prevzema v ZSKSS in za katero se je usposabljal. 2.1.4 Taborna šola Trener Pogoji za TŠ Trener: imenovan skavtski voditelj, starost vsaj 22 let, dopolnjena v koledarskem letu, vsaj 3 leta delovanja kot voditelj v veji, od tega vsaj 1 leto kot odgovorni voditelj veje ali stegovodja, kvalitetno delo na lokalni ali širši ravni, mnenje ali povabilo PUV, 10 interes in/ali izkušnje z usposabljanjem odraslih članov, ter resen namen delovati na tem področju. Izjemoma se lahko usposabljanja udeleţi imenovani voditelj veje, ki ţe ima opravljeno TŠ Zdruţenje, vsaj 1 leto uspešno sodeluje pri projektih in tropih poverjeništva za usposabljanje voditeljev in hkrati izpolnjuje vse ostale pogoje. Posebni pogoji za udeleţbo duhovnih asistentov: opravljena TŠ Zdruţenje, vsaj 3 leta delovanja kot duhovni asistent v stegu, kakovostno delo na lokalni ali širši ravni, priporočilo PUV ali generalnega duhovnega asistenta, interes in izkušnje z usposabljanjem odraslih članov ter resen namen delovati na tem področju. Trajanje: min. 60 pedagoških ur (5 dni). Taborna šola Trener se izvede vsaj vsaka tri leta. 2.2 Druga usposabljanja voditeljev 2.2.1 Taborna šola Pripravnik TŠ Pripravnik je namenjena mladim odraslim, ki ţelijo aktivno sluţiti otrokom in mladostnikom v okviru ZSKSS kot skavtski voditelji. Namen usposabljanja je opremiti pripravnika z osnovnimi informacijami, ki zagotavljajo, da: - zaradi pomanjkanja znanja ne spravlja v nevarnost sebe in drugih, - se zaveda namena skavtskega gibanja, temeljnih načel gibanja in skavtske metode, - v obrisih pozna podporne strukture v skavtstvu in dobro pozna neposredno pomembne dele strukture. Pridobi tudi nekaj praktičnih znanj, veščin in izkušenj, ki mu olajšajo prve korake pri sluţenju skavtom. Namen usposabljanja je ponuditi posamezniku: Znanja in veščine, pomembne za laţji začetek in za kompetentno opravljanje nove vloge v ZSKSS: lik in vloga skavtskega voditelja, priprava na voditeljstvo, skavtska metoda, skupina, veščine vodenja. Poznavanje skavtskega gibanja: skavtski voditelj, skavtska metoda, steg, veje ipd. Udeleţenci pogledajo na skavtstvo z vidika vodenja ter se zavejo, da je več kot igra in druţenje. Spodbude za osebno in duhovno rast: preveriti svojo poklicanost za sluţenje kot skavtski voditelj, ţivljenje po skavtskih zakonih, obljubi ter vrednotah; oblikovati stališča do vsebin usposabljanja, kritičen pogled na predstavljene vsebine, načrtovanje priprave na voditeljstvo. Pogoji za udeleţbo na TŠ: starost vsaj 19 let, dopolnjena v koledarskem letu, odločitev za voditeljstvo v ZSKSS, osnovno poznavanje skavtske metode in skavtskih veščin, v zadnjem letu pred udeleţbo na TŠ je udeleţenec popotnik v lokalnem stegu. Oblika: TŠ traja min. 60 pedagoških ur (5 dni) in se izvede v obliki potovalnega ali stacionarnega tabora. Izvajanje: Izvaja se redno, vsakoletno. 11 Prenos znanja: TŠ sledi intenzivna, nekaj mesečna priprava na voditeljstvo, ki poteka v domači ali bliţnji enoti. 2.2.2 Taborna šola za voditelje brez izkušenj TŠ za voditelje brez izkušenj je namenjena odraslim in mladim odraslim, ki skavtstva še ne poznajo ali pa ga poznajo premalo, ţelijo pa aktivno sluţiti otrokom in mladostnikom v okviru ZSKSS kot skavtski voditelji. Pogoji za udeleţbo na usposabljanju: starost vsaj 19 let, odločitev za voditeljstvo v ZSKSS. Namen usposabljanja je ponuditi posamezniku: Znanja in veščine, pomembne za laţji začetek in za kompetentno opravljanje nove vloge v ZSKSS: skavtska metoda v vseh treh vejah, voditeljske veščine. Seznaniti se s skavtskim gibanjem: razvoj, temeljna načela in namen, skavtska metoda, slovensko skavtstvo, skavtski voditelj. Spodbude za osebno in duhovno rast: prepoznavati in preveriti svojo poklicanost za sluţenje kot skavtski voditelj; ţivljenje po skavtskih zakonih, obljubi ter vrednotah; oblikovati stališča do vsebin usposabljanja, kritičen pogled na predstavljene vsebine. Oblika: TŠ traja min. 16 pedagoških ur (2 dni ali 3 popoldneve) in se izvede v obliki potovalnega ali stacionarnega tabora. Izvajanje: Izvaja se po potrebi, ki jo ugotavljajo regijska vodstva in PUV. Prenos znanja: Usposabljanju sledi intenzivna priprava na voditeljstvo v domači ali bliţnji lokalni enoti. 2.2.3 Taborna šola za duhovne asistente1 TŠ za duhovne asistente (TŠ DA) je namenjena duhovnim asistentom, duhovnikom in diakonom, redovnikom, bogoslovcem, redovnikom in redovnicam (v nadaljevanju: duhovnim asistentom). Namen usposabljanja je, da udeleţenec: - spoznava skavtstvo in se zanj navdušuje, - odkriva vlogo DA v laiškem ZSKSS, - oblikuje pastoralno duhovni vidik skavtstva (kot prostor mladinske pastorale). Trajanje: min. 60 pedagoških ur (5 dni). TŠ DA v sodelovanju s PUV izvede poverjeništvo za duhovnost. Imenovanje voditeljev Imenovanje voditeljev je vključeno ţe v prejšnja poglavja. Zaradi laţjega razumevanja pa je celoten sistem imenovanj voditeljev predstavljen v tabeli 1: 1 Besedna zveza “duhovni asistent” vedno vključuje tudi duhovnega animatorja. 12 Imenovanje Voditelj veje Vloga /postane kdor … uspešno konča TŠ Metoda, dodatno lahko še TŠ Prekvalifikacija, si med imenovanimi voditelji izbere sopotnika, uspešno izvede korak voditelja po TŠ Metoda ali po TŠ Prekvalifikacija, je vsaj 6 mesecev sodeloval pri vodenju v eni od vej, se je v zadnjih 12-ih mesecih udeleţil vsaj enega drţavnega srečanja voditeljev veje, je sposoben izvajati kakovostno vzgojno delo po skavtski metodi, je sposoben poskrbeti za varnost otrok, mladostnikov in sovoditeljev med izvajanjem programa, pozna osnovne skavtske veščine, ki mu omogočajo načrtovati in izvajati kakovosten program v skladu s skavtsko metodo, lastno posamezni veji. Duhovni asistent/duhovni animator, ki izpolnjuje zgornje pogoje, pridobi imenovanje duhovni asistent/duhovni animator veje. Skavtski voditelj Trener Mednarodni trener uspešno konča TŠ Zdruţenje, si med imenovanimi voditelji v ZSKSS izbere sopotnika, uspešno izvede projekt voditelja, je vsaj tri leta sodeloval pri vodenju v stegu, se je v zadnjih 12-ih mesecih udeleţil vsaj enega sveta Zdruţenja, prevzame vsaj eno odgovorno nalogo in vlogo v ZSKSS (delo v stegu /mentor, sopotnik, stegovodja, projektni voditelj/, delo v regijskih vodstvih, vodenje zahtevnejših projektov in tropov, delo v organih ZSKSS, delo s trenerji, delo v drţavnih vodstvih vej). je imenovan skavtski voditelj in opravi TŠ Trener ali enakovredno usposabljanje za trenerje katere koli druge mladinske organizacije, je po uspešno opravljeni TŠ Trener uspešno sodeloval pri vsaj enem projektu usposabljanja voditeljev na drţavni ravni, je dejaven na področju usposabljanja voditeljev, lahko tudi izven ZSKSS, dobro razume in sprejema namen, temeljna načela in metodo skavtstva pri usposabljanju voditeljev, sodeluje pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju projektov usposabljanja voditeljev, je sposoben uspešnega sodelovanja z drugimi voditelji, s svojim zgledom spodbuja udeleţence TŠ k osebni in duhovni rasti, samovzgoji in samoizobraţevanju. je imenovan trener, opravi usposabljanje za mednarodnega trenerja, je uspešno sodeloval pri vodenju vsaj dveh projektov usposabljanja voditeljev na mednarodni ravni, je uspešno vodil vsaj en projekt usposabljanja voditeljev na mednarodni ravni, je dejaven na področju mednarodnega usposabljanja voditeljev, lahko tudi izven skavtskih organizacij, dobro razume in sprejema namen, temeljna načela in metodo skavtstva pri mednarodnem usposabljanju voditeljev, sodeluje pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju mednarodnih projektov usposabljanja voditeljev, 13 je sposoben uspešnega sodelovanja z drugimi voditelji mednarodnih usposabljanj, s svojim zgledom spodbuja udeleţence mednarodnih usposabljanj k osebni in duhovni rasti, samovzgoji in samoizobraţevanju. Tabela 1 Izredna imenovanja Izjemoma in redko se sme uporabiti izredno imenovanje, in sicer kadar kandidat ne izpolnjuje vseh pogojev za redno imenovanje, vendar si s svojim večletnim delovanjem in osebnim zgledom to zasluţi. Izredno imenovanje se sme uporabiti tudi v primeru, ko zaradi utemeljenih razlogov s strani voditelja (kandidata) ali ZSKSS imenovanja ni mogoče izpeljati na predpisani način. Pobude za izredno imenovanje in utemeljitve zbira poverjeništvo za usposabljanje voditeljev. O izrednem imenovanju in načinu podelitve na predlog poverjenika za usposabljanje voditeljev s sklepom odloči izvršni odbor ZSKSS. Nabor vsebin za taborne šole Se nahaja v posebnem dokumentu. Zaključek Od skavtskih voditeljev ter kandidatov za skavtske voditelje se pričakuje določena mera odgovornosti ter pripravljenosti pridobiti znanja in veščine, potrebna za varno ter kvalitetno delo z otroki in mladostniki. Zavedamo se, da na vsak dogodek usposabljanja prihaja raznolika skupina voditeljev, bogata zaradi različnih izkušenj, talentov ter predhodno pridobljenih znanj in veščin. Kljub temu pa imajo voditelji tabornih šol zahtevno nalogo, da omogočijo udeleţenem kar najbolj učinkovito učenje. Zaradi tega je pomembno, da imajo vsi udeleţenci usposabljanja vsaj osnovno znanje in izkušnje, ki se pričakujejo za to stopnjo usposabljanja. Prav zato je Shema usposabljanja voditeljev ZSKSS gibljiva struktura – spreminja se glede na potrebe, ki jih zaznamo v Zdruţenju. Pred vami je prenovljena verzija; prijaznejša za uporabo v smislu preglednosti, jasnosti, poenotenja izrazov in podobno. Shema je usklajena s Pravilnikom o usposabljanju in imenovanju voditeljev v ZSKSS. Upamo pa, da bosta čez nekaj let oba dokumenta dobila svojo novo podobo. 14 Svet Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je na podlagi 14. in 33. člena Statuta ZSKSS na spomladanskem zasedanju dne 13. 03. 2010 sprejel PRAVILNIK O USPOSABLJANJU IN IMENOVANJU VODITELJEV V ZSKSS 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen VSEBINA Pravilnik o usposabljanju in imenovanju voditeljev v ZSKSS (v nadaljevanju: pravilnik) ureja usposabljanje in imenovanje voditeljev v ZSKSS. V celotnem besedilu pravilnika izrazi v moški slovnični obliki označujejo oba spola. 2. člen VODITELJ V ZSKSS Voditelj v ZSKSS lahko postane vsak, kdor se odloči, da si bo s svojim zgledom in sluţenjem v skupini prizadeval vzgajati mlade v skladu z vrednotami, ki so opredeljene v skavtski obljubi, skavtskih zakonih, Zavezi Zdruţenja in pravnih aktih ZSKSS. Izhajajoč iz besedila skavtske obljube naj voditelj s svojim ţivljenjem pričuje, da sluţi Bogu in domovini ter pomaga svojemu bliţnjemu. Voditelj ZSKSS je katoliške veroizpovedi. Poklican je, da dejavno in odgovorno sooblikuje skupnosti, katerim pripada: ZSKSS, slovensko drţavo in Katoliško cerkev na Slovenskem. Voditelji v vejah so odgovorni voditelji in pomočniki voditeljev. Vsaka veja v stegu mora imeti vsaj enega odgovornega voditelja veje, ki mu lahko pri delu pomaga pomočnik. Minimalni pogoj za odgovornega voditelja v veji je najmanj opravljena TŠ Metoda. Minimalni pogoj za pomočnika odgovornega voditelja v posamezni veji je najmanj 19 let in odhod iz klana. Minimalni pogoj za stegovodja je najmanj opravljena TŠ Zdruţenje. Odgovorne voditelje in stegovodje v stegu v začetku vsakega skavtskega leta potrdi izvršni odbor ZSKSS. 2. USPOSABLJANJE VODITELJEV 3. člen VRSTE USPOSABLJANJ VODITELJEV Usposabljanja voditeljev so redna usposabljanja voditeljev in druga usposabljanja voditeljev. 2.1 Redno usposabljanje voditeljev 4. člen TABORNE ŠOLE Taborne šole so temeljna oblika rednega usposabljanja voditeljev v ZSKSS. Taborne šole so organizirane na drţavni ali regijski ravni. Izvajajo se po načelih okoljske vzgoje. Taborne šole (v nadaljevanju: TŠ) so: - na prvi stopnji usposabljanja: TŠ Metoda in TŠ Prekvalifikacija 15 - na drugi stopnji usposabljanja: TŠ Zdruţenje na tretji stopnji usposabljanja: TŠ Trener. V vodstvu vsake taborne šole so odgovorni voditelj, odgovorna voditeljica in duhovni asistent. Vse tri na predlog poverjenika za usposabljanje voditeljev potrdi izvršni odbor ZSKSS. Glede na vrsto in program taborne šole odgovorna voditelja sestavita skupnost voditeljev dogodka (SVOD), ki skupaj pripravlja, izvede in vrednoti taborno šolo. O sprejemu udeleţencev na posamezno taborno šolo in njihovem izpolnjevanju pogojev v skladu s pravilnikom in usmeritvami poverjeništva za usposabljanje voditeljev odločata odgovorni voditelj in odgovorna voditeljica taborne šole ob posvetovanju z drugimi člani SVOD-a. 5. člen TABORNA ŠOLA METODA TŠ Metoda je namenjena voditeljem, ki neposredno vzgajajo otroke in mladostnike v vejah. Namen usposabljanja je, da posameznik pridobi: potrebna znanja in veščine, da zna razumeti potrebe otrok in mladostnikov v posameznem obdobju ter na te potrebe odgovoriti s skavtsko metodo, lastno posamezni veji, zadostne kompetence za delo v veji po skavtski metodi, podrobne informacije o skavtskem gibanju, spodbudo za osebno in duhovno rast. Pogoji za udeleţbo na TŠ : starost vsaj 20 let, dopolnjena v koledarskem letu, odločitev za voditeljstvo v ZSKSS, odhod iz klana, osnovno poznavanje skavtske metode in skavtskih veščin, vsaj pol leta intenzivne priprave na voditeljstvo v izbrani veji ob podpori mentorja (kot pomoč pri pripravi na voditeljstvo lahko sluţi tudi udeleţba na usposabljanjih TŠ Pripravnik ali/in TŠ za voditelje brez izkušenj). TŠ Metoda traja 72 ali 84 pedagoških ur oz. 6–7 dni. Organizirana je v obliki, ki je značilna za posamezno vejo (PP – pot, IV – tabor, VV – svet dţungle). TŠ Metoda je lahko izvedena tudi ob dveh koncih tedna. TŠ Metoda posamezne veje se izvede vsako leto, in sicer v sodelovanju s pristojnim drţavnim vodstvom veje ter poverjeništvom za usposabljanje voditeljev. Po končani TŠ Metoda udeleţenec ob spremljanju sopotnika (ki je imenovani voditelj veje) izvede korak voditelja, ki je povezan s konkretnim delom ter nalogami voditelja v veji in stegu. Priprava koraka voditelja traja najmanj 3 mesece. Odgovorni voditelj in voditeljica TŠ Metoda morata biti vsaj imenovana skavtska voditelja. Duhovni asistent TŠ Metoda mora imeti opravljeno vsaj TŠ DA, kot pomočnik mu lahko pomaga tudi duhovni asistent, ki še nima opravljene TŠ DA. 6. člen TABORNA ŠOLA PREKVALIFIKACIJA TŠ Prekvalifikacija je namenjena imenovanim voditeljem veje ali voditeljem z opravljeno TŠ Metoda, ki nameravajo v prihodnje delovati v drugi veji in si ţelijo podrobneje spoznati način dela v izbrani veji ter njeno specifično metodo. Namen usposabljanja je, da posameznik pridobi specifična znanja in veščine, pomembne za laţji začetek in za kompetentno opravljanje vloge v novi veji. 16 Pogoji za udeleţbo na TŠ Prekvalifikacija: opravljena TŠ Metoda ene od drugih dveh vej, osnovno poznavanje skavtske metode. TŠ Prekvalifikacija se izvede kot usposabljanje v obsegu najmanj 16 pedagoških ur. TŠ Prekvalifikacija se izvede po potrebi, v sodelovanju s pristojnim drţavnim vodstvom veje ter poverjeništvom za usposabljanje voditeljev. Odgovorni voditelj in voditeljica TŠ Prekvalifikacija morata biti vsaj imenovana skavtska voditelja. 7. člen TABORNA ŠOLA ZDRUŢENJE TŠ Zdruţenje je namenjena nadaljnjemu usposabljanju izkušenih voditeljev na različnih področjih v ZSKSS. Namen usposabljanja je, da posameznik pridobi: znanja in veščine, pomembne za laţji začetek in za kompetentno opravljanje nove vloge v ZSKSS, poglobljeno poznavanje skavtskega gibanja, spodbude za osebno in duhovno rast. Pogoji za udeleţbo na TŠ Zdruţenje: starost vsaj 21 let, dopolnjena v koledarskem letu, opravljena TŠ Metoda in ustrezno imenovanje za voditelja veje (DA ima opravljeno TŠ za DA oz. TŠ Metoda, pri kateri je sodeloval kot pomočnik DA-ja taborne šole), vsaj 2 leti delovanja kot voditelj veje ali v drugih podobno zahtevnih vlogah v okviru ZSKSS oziroma vsaj 2 leti delovanja kot duhovni asistent, izkušnje v izbrani vlogi (stegovodja, mentor, delo v poverjeništvu, regijskem odboru, tropu ipd.) ali resen namen delovati v tej vlogi v bliţnji prihodnosti, jasna vizija lastne skavtske poti. TŠ Zdruţenje obsega splošni del in 3 različne usmeritve: STEGOVODJA, STEG IN ORGANIZACIJA: o usmeritev 'stegovodja': namenjeno tistim, ki ţe delujejo ali bodo delovali v tej vlogi; o usmeritev 'steg': namenjeno tistim, ki delujejo na lokalni ravni (podpora bodočim voditeljem, vodenje projektov itd.); o usmeritev 'organizacija': predvsem o delu na regionalni in drţavni ravni; delo v regijskem odboru, vodje tropov, delu v poverjeništvih in drugih organih ZSKSS. TŠ Zdruţenje traja 6 dni, en del (2–3 dni) je namenjen splošnemu delu, drugi del (3–4 dni) pa posamezni usmeritvi. Izvede se vsako leto. Po končani TŠ Zdruţenje udeleţenec ob spremljanju sopotnika (ki je imenovani skavtski voditelj) izvede projekt voditelja. Projekt voditelja je praviloma končan v enem letu in je tesno povezan s konkretno vlogo, ki jo posameznik prevzema v ZSKSS in za katero se je usposabljal. Odgovorni voditelj in voditeljica TŠ Zdruţenje morata biti vsaj imenovana trenerja. 8. člen TABORNA ŠOLA TRENER TŠ Trener je namenjena voditeljem, ki se ţelijo usposobiti za delo z voditelji oz. za delo z odraslimi in mlajšimi odraslimi. Namen usposabljanja je, da posameznik pridobi: 17 znanja in veščine, pomembne za laţji začetek in kompetentno opravljanje trenerske vloge v ZSKSS, poglobljeno razumevanje namena, temeljnih načel in metode skavtstva pri usposabljanju voditeljev, podrobno poznavanje sheme usposabljanja voditeljev v ZSKSS, spodbude za osebno in duhovno rast. Pogoji za udeleţbo na TŠ Trener: - starost vsaj 22 let, dopolnjena v koledarskem letu, - imenovanje skavtski voditelj, - vsaj 3 leta delovanja kot voditelj veje v stegu, od tega vsaj 1 leto kot odgovorni voditelj veje ali stegovodja, - kakovostno delo na lokalni ali širši ravni, - mnenje ali povabilo poverjeništva za usposabljanje voditeljev, - interes in/ali izkušnje z usposabljanjem odraslih članov ter resen namen delovati na tem področju. Posebni pogoji za udeleţbo duhovnih asistentov: - opravljena TŠ Zdruţenje, - vsaj 3 leta delovanja kot duhovni asistent v stegu, - kakovostno delo na lokalni ali širši ravni, - priporočilo poverjeništva za usposabljanje voditeljev ali generalnega duhovnega asistenta, - interes in izkušnje z usposabljanjem odraslih članov ter resen namen delovati na tem področju. Izjemoma se lahko usposabljanja udeleţi imenovani voditelj veje, ki ţe ima opravljeno TŠ Zdruţenje, vsaj 1 leto uspešno sodeluje pri projektih in tropih poverjeništva za usposabljanje voditeljev in hkrati izpolnjuje vse ostale pogoje. Taborna šola Trener traja minimalno 60 pedagoških ur oz. 5 dni. Izvede se vsaj vsaka 3 leta. 2.2. Druga usposabljanja voditeljev 9. člen DRUGA USPOSABLJANJA VODITELJEV Druga usposabljanja voditeljev so usposabljanja za bodoče voditelje in duhovne asistente, seminarji, delavnice in druge oblike usposabljanj za skavtske voditelje v okviru ZSKSS in v drugih mladinskih organizacij. 10. člen USPOSABLJANJA ZA BODOČE VODITELJE Usposabljanji za bodoče voditelje sta TŠ Pripravnik in TŠ za voditelje brez izkušenj. 11. člen TABORNA ŠOLA PRIPRAVNIK TŠ Pripravnik je namenjena mladim odraslim, ki se odločijo aktivno sluţiti otrokom in mladostnikom kot voditelji v ZSKSS. Namen usposabljanja je, da posameznik pridobi: znanje o namenu skavtskega gibanja, temeljnih načelih gibanja in skavtski metodi, znanje o podpornih strukturah v skavtstvu, praktična znanja, veščine in izkušnje, ki mu olajšajo opravljanje nove vloge in omogočajo varno vodenje skupine. spodbude za osebno in duhovno rast 18 Pogoji za udeleţbo na TŠ: starost vsaj 19 let, dopolnjena v koledarskem letu, odločitev za voditeljstvo v ZSKSS, osnovno poznavanje skavtske metode in skavtskih veščin, v zadnjem letu pred udeleţbo na TŠ je udeleţenec popotnik v lokalnem stegu. TŠ Pripravnik traja minimalno 60 pedagoških ur oziroma 5 dni in se izvede enkrat letno v obliki potovalnega ali stacionarnega tabora. TŠ sledi intenzivna, nekaj mesečna priprava na voditeljstvo, ki poteka v domačem ali bliţnjem stegu ob pomoči mentorja, ki je imenovani voditelj veje. Odgovorni voditelj in voditeljica TŠ Pripravnik morata biti vsaj imenovana voditelja veje. 12. člen TABORNA ŠOLA ZA VODITELJE BREZ IZKUŠENJ TŠ za voditelje brez izkušenj je namenjena odraslim in mladim odraslim, ki skavtstva še ne poznajo ali pa ga poznajo premalo, ţelijo pa aktivno sluţiti otrokom in mladostnikom v okviru ZSKSS kot skavtski voditelji. Namen usposabljanja je, da posameznik pridobi: znanje in veščine, pomembne za laţji začetek in kompetentno opravljanje nove vloge v ZSKSS, osnovno znanje o skavtskem gibanju, spodbudo za osebno in duhovno rast (prepoznavati in preveriti svojo poklicanost za sluţenje kot skavtski voditelj; ţivljenje po skavtskih zakonih, obljubi in vrednotah); oblikovati stališča do vsebin usposabljanja, kritičen pogled na predstavljene vsebine). Pogoji za udeleţbo na TŠ: starost vsaj 19 let, odločitev za voditeljstvo v ZSKSS. TŠ za voditelje brez izkušenj traja minimalno 16 pedagoških ur (2 dni ali 3 popoldneve) in se izvede v obliki potovalnega ali stacionarnega tabora. Izvede se po potrebi, ki jo ugotavljajo regijska vodstva in poverjeništvo za usposabljanje voditeljev. TŠ sledi intenzivna priprava na voditeljstvo v domačem ali bliţnjem stegu. Odgovorni voditelj in voditeljica TŠ za voditelje brez izkušenj skupaj morata biti vsaj imenovana voditelja veje. 13. člen TABORNA ŠOLA ZA DUHOVNE ASISTENTE Besedna zveza 'duhovni asistent' vedno vključuje tudi duhovnega animatorja. TŠ za duhovne asistente (TŠ DA) je namenjena duhovnim asistentom, duhovnikom in diakonom, redovnikom in redovnicam, bogoslovcem (v nadaljevanju: duhovnim asistentom). Namen usposabljanja je, da udeleţenec: - spoznava skavtstvo in se zanj navdušuje, - odkriva vlogo DA v laiškem ZSKSS, - oblikuje pastoralno-duhovni vidik skavtstva (kot prostor mladinske pastorale). TŠ za duhovne asistente traja minimalno 60 pedagoških ur oz. 5 dni. TŠ DA v sodelovanju s poverjeništvom za usposabljanje voditeljev izvede poverjeništvo za duhovnost. V SVOD-u TŠ DA sodelujeta vsaj dva laika (voditelj in voditeljica), ki sta vsaj imenovana voditelja veje. 19 3. IMENOVANJE VODITELJEV 3.1 Redna imenovanja voditeljev 14. člen VODITELJ VEJE Voditelj veje postane, kdor: uspešno konča TŠ Metoda, dodatno lahko še TŠ Prekvalifikacija, si med imenovanimi voditelji izbere sopotnika, uspešno izvede korak voditelja po TŠ Metoda ali po TŠ Prekvalifikacija, je vsaj 6 mesecev sodeloval pri vodenju v eni od vej, se je v zadnjih 12-ih mesecih udeleţil vsaj enega drţavnega srečanja voditeljev veje, je sposoben izvajati kakovostno vzgojno delo po skavtski metodi, je sposoben poskrbeti za varnost otrok, mladostnikov in sovoditeljev med izvajanjem programa, pozna osnovne skavtske veščine, ki mu omogočajo načrtovati in izvajati kakovosten program v skladu s skavtsko metodo, lastno posamezni veji. Duhovni asistent/duhovni animator, ki izpolnjuje zgornje pogoje, pridobi imenovanje duhovni asistent/duhovni animator veje. Sopotnik predlog za imenovanje voditelja veje posreduje pristojnemu drţavnemu vodstvu veje skupaj s povzetkom koraka voditelja. Drţavno vodstvo veje s sklepom odloči o izpolnjevanju pogojev za voditelja veje, podeli imenovanje voditelj veje ter o tem obvesti strokovno sluţbo ZSKSS in poverjenika za usposabljanje voditeljev. 15. člen SKAVTSKI VODITELJ Skavtski voditelj postane, kdor: uspešno konča TŠ Zdruţenje, si med imenovanimi voditelji v ZSKSS izbere sopotnika, uspešno izvede projekt voditelja, je vsaj tri leta sodeloval pri vodenju v stegu, se je v zadnjih 12-ih mesecih udeleţil vsaj enega sveta Zdruţenja, prevzame vsaj eno odgovorno nalogo in vlogo v ZSKSS (delo v stegu /mentor, sopotnik, stegovodja, projektni voditelj/, delo v regijskih vodstvih, vodenje zahtevnejših projektov in tropov, delo v organih ZSKSS, delo s trenerji, delo v drţavnih vodstvih vej). Sopotnik predlog za imenovanje skavtskega voditelja skupaj s povzetkom projekta voditelja posreduje poverjeniku za usposabljanje voditeljev. Poverjenik za usposabljanje voditeljev preveri izpolnjevanje pogojev za skavtskega voditelja in svoje mnenje posreduje izvršnemu odboru ZSKSS. Izvršni odbor ZSKSS na podlagi mnenja poverjenika za usposabljanje voditeljev s sklepom odloči o imenovanju. Imenovanje skavtski voditelj podelita načelnica in načelnik ZSKSS. 16. člen TRENER Trener postane, kdor: 20 je imenovan skavtski voditelj in opravi TŠ Trener ali enakovredno usposabljanje za trenerje katere koli druge mladinske organizacije, je po opravljeni TŠ Trener uspešno sodeloval pri vsaj enem projektu usposabljanja voditeljev na drţavni ravni, je dejaven na področju usposabljanja voditeljev, lahko tudi izven ZSKSS, dobro razume in sprejema namen, temeljna načela in metodo skavtstva pri usposabljanju voditeljev, sodeluje pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju projektov usposabljanja voditeljev, je sposoben uspešnega sodelovanja z drugimi voditelji, s svojim zgledom spodbuja udeleţence TŠ k osebni in duhovni rasti, samovzgoji in samoizobraţevanju. Poverjenik za usposabljanje voditeljev predlaga izvršnemu odboru ZSKSS v imenovanje trenerja, ki izpolnjuje pogoje v skladu s tem pravilnikom. Izvršni odbor ZSKSS na podlagi predloga poverjenika za usposabljanje voditeljev s sklepom odloči o imenovanju. Imenovanje trener podelita načelnica in načelnik ZSKSS. 17. člen MEDNARODNI TRENER Mednarodni trener postane, kdor: je imenovan trener, opravi usposabljanje za mednarodnega trenerja (v ZSKSS ali izven), je uspešno sodeloval pri vodenju vsaj dveh projektov usposabljanja voditeljev na mednarodni ravni, je uspešno vodil vsaj en projekt usposabljanja voditeljev na mednarodni ravni, je dejaven na področju mednarodnega usposabljanja voditeljev, lahko tudi izven skavtskih organizacij, dobro razume in sprejema namen, temeljna načela in metodo skavtstva pri mednarodnem usposabljanju voditeljev, sodeluje pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju mednarodnih projektov usposabljanja voditeljev, je sposoben uspešnega sodelovanja z drugimi voditelji mednarodnih usposabljanj, s svojim zgledom spodbuja udeleţence mednarodnih usposabljanj k osebni in duhovni rasti, samovzgoji in samoizobraţevanju. Potrdilo o izvedenih usposabljanjih s povzetkom vsebin teh mednarodnih usposabljanj ter priporočilom mednarodnega trenerja katere koli mladinske organizacije, ki dobro pozna njegovo delo na področju mednarodnega usposabljanja, trener predloţi poverjeništvu za usposabljanje voditeljev. Poverjenik za usposabljanje voditeljev izvršnemu odboru ZSKSS v imenovanje predlaga mednarodnega trenerja, ki izpolnjuje pogoje v skladu s tem pravilnikom. Izvršni odbor ZSKSS na podlagi predloga poverjenika za usposabljanje voditeljev s sklepom odloči o imenovanju. Imenovanje mednarodni trener podelita načelnica in načelnik ZSKSS. 3.2 Izredno imenovanje voditeljev 18. člen IZREDNO IMENOVANJE Izjemoma in redko se sme uporabiti izredno imenovanje, in sicer kadar kandidat ne izpolnjuje vseh pogojev za redno imenovanje, vendar si s svojim večletnim delovanjem in osebnim zgledom to zasluţi. 21 Izredno imenovanje se sme uporabiti tudi v primeru, ko zaradi utemeljenih razlogov s strani voditelja (kandidata) ali ZSKSS imenovanja ni mogoče izpeljati na predpisani način. Pobude za izredno imenovanje in utemeljitve zbira poverjeništvo za usposabljanje voditeljev. O izrednem imenovanju in načinu podelitve na predlog poverjenika za usposabljanje voditeljev s sklepom odloči izvršni odbor ZSKSS. 4. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 19. člen PREHODNE DOLOČBE Voditelji, imenovani v skladu s Pravilnikom o usposabljanju in imenovanju voditeljev z dne 22. marca 1997, ohranijo svoja imenovanja, razen imenovanih pomočnikov trenerjev, ki na podlagi novega pravilnika postanejo trenerji, in trenerjev, ki na podlagi novega pravilnika postanejo mednarodni trenerji. Začeti koraki in projekti voditelja se izvajajo v skladu z novim pravilnikom. Minimalne pogoje za odgovornega voditelja veje in stegovodja (2. člen) morajo vsi stegi izpolniti najkasneje v obdobju 3-eh let od začetka veljavnosti Pravilnika o usposabljanju in imenovanju voditeljev v ZSKSS z dne 8. marca 2008. Stegi, ki v prehodnem obdobju ne bodo izpolnili minimalnih pogojev glede odgovornih voditeljev vej, ne bodo smeli izvajati skavtskih aktivnosti v vejah, v katerih nimajo usposobljenih odgovornih voditeljev. Stegi, ki v predhodnem obdobju ne bodo izpolnili minimalnih pogojev glede stegovodja, ne bodo smeli izvajati skavtskih aktivnosti v teh stegih. 20. člen KONČNE DOLOČBE Evidenco o imenovanjih vodi strokovna sluţba ZSKSS. Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po sprejemu na svetu Zdruţenja in objavi na spletni strani ZSKSS. Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o usposabljanju in imenovanju voditeljev v ZSKSS z dne 8. marca 2008. 22 V skladu s 36., 39.,43., 45., 46., 49. in 56. členom Statuta ZSKSS je Izvršni odbor ZSKSS na redni seji dne 4. 4. 2011 sprejel POSLOVNIK TABORNIH ŠOL SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen (poslovnik) S tem poslovnikom izvršni odbor ZSKSS (v nadaljevanju: izvršni odbor) ureja organizacijo tabornih šol kot rednih usposabljanj znotraj ZSKSS ter druga vprašanja, povezana s tabornimi šolami. V celotnem besedilu poslovnika izrazi v moški slovnični obliki označujejo oba spola. Razlaga kratic v besedilu: TŠ – taborna šola SVOD – skupnost voditeljev (taborne šole) PUV – poverjeništvo za usposabljanje voditeljev IO – izvršni odbor DA – duhovni asistent POD – poverjeništvo za duhovnost TABORNE ŠOLE V ZSKSS 2. člen (vrsta in dolţina tabornih šol) Vrsto in dolţino tabornih šol določa Pravilnik o usposabljanju in imenovanju voditeljev v ZSKSS. OBLIKOVANJE SVOD-a 3. člen (sestava SVOD-a) SVOD TŠ sestavlja 7 voditeljev oz. voditeljic: odgovorni voditelj in voditeljica, duhovni asistent, programski voditelj in voditeljica ter tehnični voditelj in voditeljica. SVOD TŠ Metoda lahko sestavlja 8 voditeljev oz. voditeljic: poleg naštetih še dodatni programski ali tehnični voditelj oz. voditeljica. SVOD TŠ Prekvalifikacija sestavlja 5 voditeljev oz. voditelji: odgovorni voditelj in voditeljica, duhovni asistent, programski voditelj oz. voditeljica in tehnični voditelj oz. voditeljica. O vseh ostalih izjemah (več ali manj voditeljev oz. voditeljic) presoja PUV. V primeru, da se na TŠ prijavi DA, je priporočljivo, da kot pomočnik DA TŠ postane del SVOD-a. 4. člen (izbira odgovornih voditeljev) PUV (trop za taborne šole) pregleda poročila TŠ v preteklem letu. Voditelje in voditeljice TŠ preteklega leta se osebno vpraša, če so pripravljeni voditi katero izmed TŠ tudi v prihodnjem letu. S pomočjo regijskih odborov in drţavnih vodstev vej PUV pripravi vsakoletni nabor potencialnih voditeljev tabornih šol. PUV odgovorno prouči potrebe za TŠ v prihajajočem letu in izbere odgovorne voditelje in voditeljice tabornih šol. Voditelji, voditeljice in DA-ji TŠ morajo biti pripravljeni delati v skladu s Poslovnikom TŠ. Pri izbiri odgovornih voditeljev TŠ Metoda in TŠ Prekvalifikacija PUV sodeluje z drţavnimi vodstvi vej. Odgovorni voditelji TŠ so imenovani vsaj eno stopnjo višje od TŠ, ki jo vodijo. Odgovorne voditelje (voditeljico, voditelja in DA) posameznih TŠ za tekoče leto potrdi IO. 5. člen (izbira sovoditeljev) 23 SVOD za TŠ Pripravnik in TŠ za voditelje brez izkušenj skupaj izberejo odgovorni voditelji in imena sporočijo PUV. SVOD za TŠ Metoda in TŠ Prekvalifikacija izberejo odgovorni voditelji po dogovoru z drţavnim vodstvom veje in PUV. SVOD za TŠ Zdruţenje izberejo odgovorna voditelja in PUV. SVOD za TŠ Trener izbere PUV v soglasju z odgovornima voditeljema. SVOD za TŠ za duhovne asistente izberejo odgovorni voditelji po dogovoru s POD in PUV. 6. člen (kriteriji za izbiro voditeljev SVOD-a) Voditelje za SVOD se izbira po naslednjih kriterijih: - voditelj je sposoben sodelovanja in je v preteklosti svoje projekte, zadolţitve odgovorno opravil; - imenovanje voditelja mora biti stopnjo višje od TŠ, ki jo vodi, izjemoma (po dogovoru s PUV) je lahko enako; - voditelji na TŠ Pripravnik in TŠ za voditelje brez izkušenj imajo opravljene različne TŠ Metoda (vse 3); - voditelji se dopolnjujejo po izkušnjah vodenja TŠ ali drugih dogodkov usposabljanja v ZSKSS, priporočena sestava SVOD-a: 1. odgovorni voditelj z izkušnjo odgovornega voditelja, 2. odgovorni voditelj brez izkušnje odgovornega voditelja, 3. programski voditelj z izkušnjo vodenja TŠ, 4. programski voditelj brez izkušnje vodenja TŠ; - enaka zastopanost spolov; - priporočljivo je, da je vsaj en voditelj pedagog ali andragog; - voditelji praviloma niso iz istih stegov (v izjemnih primerih največ 2); - voditelj se je v celoti pripravljen udeleţiti načrtovanih priprav, TŠ in preverbe s SVOD-om ter udeleţenci. 7. člen (dolţina vodenja tabornih šol) Vizija dela TŠ je, da bi vsak voditelj v SVOD-u ene taborne šole zaporedno sodeloval tri leta. Moţnosti: - prvo leto kot programski, drugo in tretje leto kot odgovorni voditelj - prvo in drugo leto kot programski, tretje leto kot odgovorni voditelj - prvo leto kot programski, drugo leto kot odgovorni in tretje leto kot tehnični voditelj - prvo leto kot tehnični, drugo kot programski in tretje leto kot odgovorni voditelj, če gre za tehničnega voditelja, ki je trenersko naravnan V tem času naj bi za to sluţenje pripravil in uvedel nove voditelje. DELO SVOD-a 8. člen (odgovorni voditelj) 1. Prevzame odgovornost za potek priprav in izvedbe TŠ v skladu s sprejetimi dokumenti in usmeritvami ZSKSS. 2. Skupaj z DA izbira sovoditelje. 3. Načrtuje delo SVOD-a. Ţe v začetku skupaj določijo datume srečanj za priprave in preverbo. 4. Koordinira delo v SVOD-u in o njem poroča PUV. 5. V skladu s skavtskimi zakoni in obljubo je odgovoren za pripravo zaupanih vsebin in nalog na TŠ. 6. Odgovoren je za to, da imajo voditelji v SVOD-u vse vsebine v celoti pripravljene pred TŠ. 7. V času TŠ redno preverja dogajanje in program ter skrbi za večerne refleksije SVOD-a. 8. Sovoditeljem je sopotnik: skrbi za zdravo ţivljenje in razpoloţenje v SVOD-u v času priprav in na TŠ. 9. Osebno spremlja skupino udeleţencev. 10. Oblikuje smiselne in jasne vloge tehničnih voditeljev. 11. Odgovoren je za finančno poslovanje, povezano s TŠ, kar vključuje pošteno in racionalno izplačevanje potnih in drugih stroškov za SVOD. 12. V tednu dni po TŠ pokliče ali napiše prve vtise o TŠ vodji tropa za TŠ (nekaj stavkov). 24 13. Odgovoren je za pravočasno oddajo poročila. 14. Udeleţuje se rednih srečanj za voditelje tabornih šol. 15. Pozna dokumente in pravilnike ZSKSS. 9. člen (duhovni asistent) 1. Odgovoren je za katehezo in duhovnost na TŠ. 2. Je duhovnik za udeleţence TŠ in SVOD. 3. Udeleţi se in dejavno sodeluje pri vodenju TŠ v celoti: pri načrtovanju, izvajanju in preverjanju TŠ. 4. V skladu s skavtskimi zakoni in obljubo je odgovoren za pripravo zaupanih vsebin in nalog na TŠ. 5. Skrbi za duhovno podporo voditeljev v SVOD-u. 6. Osebno spremlja skupino udeleţencev. 7. Udeleţi se srečanja za DA tabornih šol. 8. Odgovorno napiše svoj del poročila najkasneje mesec dni po TŠ. 9. Pozna dokumente in pravilnike ZSKSS. 10. V svoje delo uvaja pomočnika DA, če je ta prisoten na TŠ. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. člen (programski voditelj) V skladu s skavtskimi zakoni in obljubo je odgovoren za pripravo in izvedbo zaupanih vsebin in nalog na TŠ. Udeleţi se in dejavno sodeluje pri vodenju TŠ v celoti: pri načrtovanju, izvajanju in preverjanju TŠ. Osebno spremlja skupino udeleţencev. Udeleţi se srečanj za voditelje TŠ. Najkasneje mesec dni po končani TŠ napiše svoj del poročila. Pozna dokumente in pravilnike ZSKSS. 11. člen (tehnični voditelj) V skladu s skavtskimi zakoni in obljubo je odgovoren za tehnično podporo TŠ. Je del SVOD-a. V njem sodeluje kot enakovreden voditelj, a po dogovoru z odgovornima voditeljema. Če mu čas dopušča, se vključuje v program in po dogovoru s SVOD-om lahko skrbi tudi za pripravo in izvedbo posamezne vsebine ali naloge. Na TŠ sodeluje v pripravah in na večernih preverbah voditeljev. Vodi finance in pri tem sodeluje s tajnikom. Sestavi in odda finančno poročilo. V stiku z udeleţenci se zaveda, da je voditelj TŠ in se v skladu s tem tudi obnaša. Skrbi za odnose z javnostmi in po TŠ poskrbi za objavo članka o TŠ v skavtskih medijih. Poskrbi za prijavo taborne šole. 12. člen (priprave SVOD-a na taborno šolo) Se začnejo z dnem uradnega imenovanja IO. Odvisne so od načina dela. Priporočamo vsaj: - eno enodnevno pripravo celotnega SVOD-a, - eno dvodnevno pripravo celotnega SVOD-a, - dve dodatni srečanji odgovornih voditeljev (prvo pred vsem dogajanjem in zadnje tik pred začetkom TŠ). SVOD se udeleţi skupnih pripravljalnih srečanj vseh tabornih šol v tekočem letu, ki jih organizira PUV. 13. člen (osebne priprave na taborno šolo) 25 Za vsako srečanje SVOD-a voditelji preučijo gradivo in napišejo svoj del za TŠ. Celoten program, ki ga bo voditelj izvajal na TŠ, mora biti pripravljen pred TŠ. - - - 14. člen (zbiranje prijavnic) Prijavnice morajo biti oddane najmanj šest tednov pred začetkom TŠ. Pogoji za udeleţbo na posamezni TŠ so napisani v Pravilniku o usposabljanju in imenovanju voditeljev v ZSKSS. V primeru prevelikega števila prijavljenih mora SVOD upoštevati pravočasno in popolno oddane prijave. Priporočljivo število udeleţencev na TŠ je najmanj 12 in največ 25, na TŠ Prekvalifikacija najmanj 6. Če je udeleţencev, ki ustrezajo vsem pogojem, več kot je priporočljivo število za eno TŠ, potem SVOD skupaj s PUV poišče drugačno rešitev za izvedbo TŠ (npr. razširitev SVOD-a, izpeljava TŠ v 2 podtaborih itd.). SVOD v roku enega tedna od roka za prijave na TŠ obvesti prijavljene o (ne)sprejetju na TŠ. Sprejeti imajo nato 14 dni časa, da poravnajo celotno prijavnino. Če kdo ne more na prijavljeno TŠ, o tem obvesti SVOD vsaj 3 dni pred pričetkom TŠ. V tem primeru je vrnjenih 80 % prijavnine. V primeru, da SVOD ni obveščen, se prijavnine ne vrne. 15. člen (izvajanje vsebin) Vsi voditelji so praviloma v celoti navzoči pri programu, dejavnostih in vsebinah TŠ. Vsebine morajo biti podane tako, da spoštujejo dostojanstvo udeleţencev in upoštevajo, da so udeleţenci odrasle osebe s svojimi potrebami. Aktivno dogajanje na TŠ je praviloma zaključeno do 22.00, večerne refleksije SVOD-a pa do 23.00. SVOD v program dnevno vključi 30 minut prostega časa za udeleţence, ki ga ti lahko uporabijo za osebno refleksijo. SVOD mora upoštevati higienski minimum za ţivljenje: poiskati moţnost kopanja oz. tuširanja za udeleţence vsaj vsak tretji dan ipd. SVOD poskrbi, da ima na voljo vse za prvo pomoč. 16. člen (sprotno preverjanje) SVOD vsak večer opravi preverbo dneva: kako je ţivela skupnost SVOD-a, kako je ţivela skupnost udeleţencev, ali so bili doseţeni cilji, kako so metode podanih vsebin odgovarjale situaciji, izjemni dogodki, pregled programa za naslednji dan idr. 17. člen (končno preverjanje v SVOD-u) Končna preverba SVOD-a je lahko enodnevna ali dvodnevna, opravi pa se jo najkasneje štiri tedne po končani taborni šoli. Na njej preverijo: 1. vse elemente načrtovanja, 2. delo SVOD-a, 3. počutje in delo udeleţencev 4. po točkah strnejo nekaj ključnih idej, pripomb ... (za prihodnje TŠ), 5. pripravijo skavtsko praznovanje. SVOD se udeleţi skupne preverbe vseh tabornih šol v tekočem letu, ki jo organizira PUV. 18. člen (končno preverjanje z udeleţenci) 26 Preverba z udeleţenci naj bi bila izvedena vsaj po 1 mesecu od časa, ko udeleţenci ţe opravljajo funkcijo, za katero so se usposabljali na TŠ, oz. najkasneje v roku pol leta od TŠ. Preverbe po navadi potekajo od petka zvečer do sobote. TŠ Metoda imajo preverbo lahko tudi dan pred jesenskim drţavnim srečanjem veje v novembru, če se to začne šele v soboto. Preverba vsebuje: 1. pogovor osebnega spremljevalca in spremljanega udeleţenca (voditelj udeleţencu izroči list osebnega spremljanja) 2. preverbo, kako ţivijo udeleţenci ključne vsebine, podane na TŠ, 3. vmesno preverbo koraka oziroma projekta voditelja, 4. izročitev potrdil udeleţencem o udeleţbi na TŠ, 5. praznovanje. 19. člen (pisanje poročil) SVOD napiše poročilo v skladu z navodili za izdelavo poročila taborne šole. Poročilo mora vsebovati: potek načrtovanja TŠ, prijavnice udeleţencev, seznam članov SVOD-a, seznam udeleţencev (ki ga podpišeta odgovorna voditelja), program usposabljanja, preverbe posameznih vsebin in dejavnosti (glej prilogo), preverbo udeleţencev, preverbo SVOD-a, finančno poročilo, izbor 10–15 fotografij. Poročilo v tiskani in elektronski obliki (CD, DVD) oddajo v tajništvu najkasneje 30 dni po končani taborni šoli, 2 tedna po preverbi pa oddajo še vrednotenje iz preverbe z udeleţenci. FINANČNO POSLOVANJE 20. člen (financiranje tabornih šol) Taborne šole se financirajo iz proračunske postavke PUV in prispevka udeleţencev. Proračunsko postavko, ki je za vse taborne šole enaka, vsako leto določi PUV v sodelovanju z IO. Višino prispevka udeleţencev/noč za naslednje koledarsko leto IO določi na svoji redni septembrski seji. Pri tem je treba upoštevati, da so v to vsoto vključene tudi fotokopije, potni stroški voditeljev, pošta, preverbe itd., kar pomeni, da se neposredno na TŠ ne porabi toliko denarja. SVOD upravlja s financami v skladu s skavtskimi zakoni. 21. člen (potni stroški) Voditelji TŠ imajo pravico, da se jim povrnejo potni stroški priprav, izvedbe in preverbe TŠ. Odgovorni so, da v skladu s skavtskimi zakoni smiselno in racionalno načrtujejo prevoze (dogovor o skupni voţnji voditeljev iz istega kraja). Finančno poslovanje poteka po dogovoru s tajnikom. 22. člen (denarna poročila) Denarno poročilo se odda skupaj s poročilom taborne šole, in sicer na ustreznem obrazcu, ki je na voljo v pisarni oz. na spletni strani, Za pripravo finančnega poročila sta odgovorna tehnična voditelja. Priloga: Obrazec za poročilo o izvedbi vsebine/dejavnosti na TŠ 27 PREDLOG OBRAZCA ZA POROČILO O IZVEDBI VSEBINE/DEJAVNOSTI NA TŠ TABORNA ŠOLA: Naslov: (vsebina/dejavnost) Voditelj: Čas trajanja: Namen: Cilji: Tehnični pripomočki: Potek: Osebna preverba: Vrednotenje udeležencev: 28 NABOR VSEBIN ZA TABORNE ŠOLE Nabor vsebin za TŠ za voditelje brez izkušenj OBVEZNI SKLOPI SKLOP Namen (Udeleţenci …) Vsebinski poudarki SKAVTSKO GIBANJE - se zavedajo namena in temeljnih načel skavtstva, - poznajo zgodovino skavtskega gibanja (poudarek na razvoju gibanja, da bi odgovarjalo na spreminjajoče se potrebe družbe). - začetki in razvoj skavtskega gibanja -vloga skavtstva v današnjem svetu -temeljna načela in namen skavtstva -temelji in vrednote skavtske vzgoje ZSKSS SKAVTSKA METODA V VSEH 3 VEJAH -dobijo izkušnjo skavtstva (po vejah) in skavtske metode, -dobijo praktično pomoč,da lažje pričnejo s služenjem. -izkušnja skavtske metode v vsaki veji (poudarek na PP in IV) – praktična izkušnja, pri kateri se uporabi kateri od elementov -kratka predstavitev nekaterih tipičnih metodoloških pripomočkov in veščin -glavne razvojne značilnosti ter potreb otrok in mladostnikov v posamezni veji SKAVTSKI VODITELJ -poznajo vlogo, odgovornosti, naloge in pravice skavtskega voditelja, -spoznajo in kritično vrednotijo lik skavtskega voditelja v ZSKSS, -preverijo svojo poklicanost za služenje kot skavtski voditelj, -razvijejo reflektiven in kritičen odnos do lastnega dela ter predstavljenih vsebin in znanj. -predstavitev služenja kot skavtski voditelj -poklicanost skavtskega voditelja -vloga skavtskega voditelja -odgovornosti (in pravice) skavtskih voditeljev -lik skavtskega voditelja -pot oblikovanja voditelja SKUPNOST VODITELJEV -spoznajo namen in pomen skupnosti voditeljev v ZSKS, -spoznajo potek življenja in dela v skupnosti voditeljev, -spoznajo pomen in načine usposabljanja voditeljev. -namen, vloga in naloge SKVO -srečanje SKVO -SKVO in bodoči voditelj - vloga stegovodje in voditeljev -timsko delo v SKVO -mentorstvo, usposabljanje v SKVO in na TŠ STRUKTURA ZSKSS -spoznajo podporne strukture v skavtstvu -okvirna predstavitev strukture -podrobna predstavitev: steg, regija SLOVARČEK SKAVTSKIH IZRAZOV -dobijo informacije o osnovnih skavtskih izrazih in njihovem pomenu, -poznajo in razumejo osnovne drže. razlaga pogosto uporabljanih pojmov in kratic (npr. ZKSS, steg, SKVO, DA, metodološki pripomoček, DVV, RO, IO, WAGGGS, WOSM, TŠ,…), -osnovne drže. IZBIRNI SKLOPI (X od naštetih) SKLOP Namen (Udeleţenci …) Vsebinski poudarki NASTAJANJE NOVIH SKAVTSKIH SKUPIN -dobijo osnovne informacije za svojo vlogo/ področje odgovornosti in nekaj praktične pomoči, -spoznajo pomen in vloga regijskega odbora. -navodila za ustanavljanje novih skavtskih skupin (Pravilnik o stegih) -primeri dobre prakse -načrtovanje za lastno skupino SKAVTSKA OBLJUBA -se zavedajo pomena skavtske obljube -pomen obljube in zakonov -besedilo obljube in zakonov -obred skavtske obljube IZBRANE VEŠČINE -dobijo osnovna znanja o veščinah -dobijo osnovna znanja, potrebna za poučevanje praktičnih veščin. -spoznavanje nabora veščin: zgradbarstvo, orientacija, vozli ipd. -mesto veščin v skavtski metodi -predstavitev, urjenje in uporaba izbrane veščine NAČRTNO DELO V SKAVTSTVU -spoznajo pomen načrtnega dela v skavtstvu, -pridobijo osnovna znanja iz načrtovanja -zakaj načrtno delo v skavtstvu -pomen izrazov, povezanih z načrtovanjem -načrtovalna rutica (koraki) -zgradba in načrtovanje skavtskega srečanja SKAVTSKE IGRE IN PESMI - se zavedajo pomena iger in pesmi - se učijo iger in pesmi za pomoč pri njihovem služenju -izkušnja in refleksija daljše skavtske igre -namen in pomen skavtskih iger in pesmi -vrste skavtskih iger -izbira, načrtovanje in vodenje iger -viri skavtskih iger in pesmi -preizkušanje, učenje DRUGO V skladu s potrebami udeležencev ali organizacije. 29 Nabor vsebin za TŠ Pripravnik OBVEZNI SKLOPI SKLOP Namen (Udeleţenci …) Vsebinski poudarki KOMUNIKACIJA -se zavedajo pomena komunikacije pri vzgoji, -spoznajo tipe in načine komunikacije. -vrste komunikacije -veščine poslušanja -komunikacija z otroki in mladostniki -komunikacija s sovoditelji in starši NAČRTNO DELO V SKAVTSTVU -spoznajo model vzgojnega načrtovanja v ZSKSS, -spoznajo pomembnost in praktičnost sistematičnega načrtovanja. -zakaj načrtno delo v skavtstvu -pomen izrazov, povezanih z načrtovanjem -koraki načrtovanja (model v ZSKSS) SKAVTSKI VODITELJ -spoznajo in ozavestijo lik skavtskega voditelja v ZSKSS, -preverijo svojo poklicanost za služenje kot skavtski voditelji v ZSKSS, -razvijajo reflektiven in kritičen odnos do lastnega dela ter predstavljenih vsebin in znanj. -lik skavtskega voditelja -poklicanost skavtskega voditelja -kdo je lahko skavtski voditelj? -odgovornosti, naloge (in pravice) pripravnikov v primerjavi z voditelji vej SKAVTSKA METODA -se zavedajo namena, temeljnih načel in skavtske metode, - -dobijo osnovne informacije in nekaj praktične pomoči, da lažje pričnejo s služenjem. -izkušnja in refleksija skavtske metode -predstavitev elementov skavtske metode -osnovne informacije o skavtski metodi v vsaki veji -ideje za program SKUPNOST VODITELJEV -spoznajo namen in pomen skupnosti voditeljev, -spoznajo potek življenja in dela v skupnosti voditeljev. -namen, vloga in naloge SKVO -srečanje SKVO -SKVO in bodoči voditelj STRUKTURA ZSKSS -v obrisih poznajo strukturo ZSKSS in dobro poznajo neposredno (za svojo vlogo) pomembne dele strukture. -pregled strukture ZSKSS -steg, SKVO, sovoditelji regija, kratice SKAVTSKA DUHOVNOST -spoznajo značilnosti in načine skavtske duhovnosti, -se zavedajo pomembnost in pomena duhovnosti v ZSKSS. PRIPRAVA NA VODITELJSTVO -spoznajo namen in način priprave na voditeljstvo v ZSKSS, -si pripravijo osebni načrt (Napotnik), ki temelji na zahtevah za njegove vloge in upošteva njihove potrebe. -potek priprave na voditeljstvo -pot oblikovanja voditelja -predstavitev Napotnika -odnos z mentorjem -osebni načrt priprave na voditeljstvo SKAVTSKO GIBANJE -dobijo vpogled v zgodovino skavtskega gibanja (poudarek na razvoju gibanja, da bi odgovarjalo na spreminjajoče se potrebe družbe). -začetki in razvoj skavtskega gibanja -temeljna načela in namen skavtstva -temelji in vrednote skavtske vzgoje -oblike skavtske duhovnosti -spoznavanje virov skavtske duhovnosti -priprava duhovnosti in katehez IZBIRNI SKLOPI (X od naštetih) SKLOP Namen (Udeleţenci …) Vsebinski poudarki MEDNARODNA RAZSEŢNOST -spoznajo razširjenost skavtskega gibanja v svetu. -predstavitev mednarodnega gibanja v Sloveniji in izven -WAGGGS in WOSM OTROCI IN MLADOSTNIKI -dobijo veščine in znanje, potrebna za učinkovito voditeljstvo. -razvoj in značilnosti otrok in mladostnikov -potrebe otrok in mladostnikov -skavtska metoda kot odgovor na del potreb SKAVTSKO GIBANJE Priskrbeti pregled zgodovine skavtskega gibanja s poudarkom na razvoju gibanja, da bi odgovarjalo na spreminjajoče se potrebe družbe. začetki in razvoj skavtskega gibanja temeljna načela in namen skavtstva temelji in vrednote skavtske vzgoje ZSKSS SKAVTSKO SREČANJE -poznajo zgradbo skavtskega srečanja in vlogo pripravnika pri načrtovanju in izvedbi srečanja -zgradba -načrtovanje -namen in pomen SKAVTSKE IGRE IN PESMI -izkusijo in reflektirajo skavtske igre in pesmi. -izkušnja in refleksija daljše skavtske igre -namen in pomen skavtskih iger in pesmi -vrste skavtskih iger -izbira, načrtovanje in vodenje iger -viri skavtskih iger in pesmi -preizkušanje, učenje VODITELJSKE VEŠČINE -spoznajo veščine, znanje in drže, potrebne za učinkovito voditeljstvo, -razvijajo reflektiven in kritičen odnos do lastnega dela ter predstavljenih vsebin in znanj. -dajanje navodil -vodenje iger in dejavnosti -odnos s skavti -vprašanja avtoritete MOTIVACIJA -spoznajo načine uspešnega motiviranja, -se zavedajo pomena motivacije v razvoju otrok in mladostnikov. notranja in zunanja motivacija motiviranje otrok in mladostnikov skavtska metoda kot sredstvo motivacije motivacija za služenje, samomotivacija DRUGO V skladu s potrebami udeležencev ali organizacije. 30 Nabor vsebin za TŠ Metoda OBVEZNI SKLOPI SKLOP Namen (Udeleţenci …) Vsebinski poudarki SKAVTSKA METODA -se zavedajo namena, temeljnih načel in skavtske metode, -dobijo izkušnjo skavtske metode in jo reflektirajo, - skavtsko metodo poznajo in jo znajo uporabljati pri delu s skavti. -elementi skavtske metode v povezavi z metodološkimi pripomočki v izbrani veji -podkrepljeno s konkretnimi primeri -vključenost posameznega elementa v srečanje -metodološki pripomočki izbrane veje.* -druge vzgojne vsebine (sovzgoja) -izkušnja in refleksija skavtske metode.** SKAVTSKI VODITELJ -poznajo vlogo, odgovornosti, naloge in pravice lik skavtskega voditelja v izbrani veji poklicanost skavtskega voditelja kdo je lahko skavtski voditelj? odgovornosti, naloge in pravice skavtskega voditelja osebna rast voditelja 6 področij osebnostnega razvoja (udeležencev in njih samih) odnos do ZSKSS (udeležba srečanj na ravni ZSKSS) skavtskega voditelja, -spoznajo in kritično ovrednotijo lik skavtskega voditelja v ZSKSS, -preverijo in poglobijo svojo poklicanost za služenje kot skavtski voditelj, -razvijajo reflektiven in kritičen odnos do lastnega dela ter predstavljenih vsebin in znanj. SKUPNOST VODITELJEV -so pripravljeni in usposobljeni za timsko delo, -znajo učinkovito delovati kot člani tima odraslih, -poglobijo razumevanje vloge SKVO v ZSKSS, -kritično vrednotijo dejansko in želeno stanje v skupnostih voditeljev, iščejo poti za izboljšanje. namen, vloga in naloge SKVO srečanje SKVO timsko delo v SKVO, kako biti učinkovit član tima sodelovanje s sovoditelji v veji reševanje problemov v SKVO vloga voditelja v SKVO OTROCI IN MLADOSTNIKI DANES -se usposobijo za delo v vejah, ki bo odgovarjalo na potrebe otrok in mladostnikov, -razvijajo sposobnost vživljanja v vlogo skavtov v izbrani veji, hkrati pa o svojih izkušnjah razmišljajo s položaja skavtskega voditelja, -so usposobljeni za preprečevanje in obvladovanje izzivalnega vedenja v izbrani veji. značilnosti, vplivi na in potrebe otrok in mladostnikov v izbrani veji osebni odnos z otrokom oz. mladostnikom in osebni pristop vzroki, preprečevanje in obvladovanje vedenj, ki izzivajo. konkretni problemi v izbrani veji. STRUKTURA ZSKSS -poznajo (za svoje služenje in vlogo) pomembne dele strukture v ZSKSS. -predstavitev strukture ZSKSS, -podrobnejša predstavitev POPR-a (veja, državno vodstvo), PUV-a ((pot usposabljanja, mentorstvo, korak voditelja), IO (načelništvo ZSKSS, načelništvo regije, steg + svet stega, SKVO), SZ in delegati -aktualno v ZSKSS VODITELJSKE VEŠČINE -pridobijo veščine, znanja in drže, potrebna za učinkovito voditeljstvo. -sistematično načrtovanje -akcijsko usmerjeno vodenje (stili vodenja) -motivacija (primeri dobrih praks) -orodja za samovrednotenje KATEHEZA IN DUHOVNOST V VEJI -raziskujejo odnos do religije (lasten odnos ter odnos skavtstvo-vera), -iščejo povezave med vrednotami, izraženimi v namenu, temeljnih načelih, skavtskih zakonih in obljubi ter skavtski metodi, uravnotežene programu, -pridobijo veščine in znanja za izvedbo kateheze. - začutijo, da je duhovnost osnovni gradnik skavtskega programa. religija in skavtstvo pojmi, povezani z duhovnostjo neverujoči skavti liturgija, obredi in ceremonije molitev veje in zavetnik veje načrtovana in izkopana kateheza vloga DA v ZSKSS konkretna izkušnja priprave kateheze ADMINISTRACIJA -se seznanijo z dokumentacijo in postopki, nujnimi za učinkovito administracijo veje (finančna dokumentacija, zavarovanje, postopki v primeru nesreče/poškodbe, prijava večdnevnih aktivnosti). vodenje dokumentacije dokumentacija, potrebna za vodenje veje finančne odgovornosti prijava nezgod prijava večdnevnih aktivnosti. NAČRTNO DELO V SKAVTSTVU -poznajo model (vzgojnega) načrtovanja v ZSKSS, ga znajo uporabljati in hkrati kritično vrednotiti, -spoznajo načine, na katere lahko v vejo vpeljejo učinkovit in uravnotežen program. zakaj načrtno delo v skavtstvu načrtovalni koraki (vzgojnega) načrtovanja (načrtovalna rutka) izzivi pri načrtovanju dela (spodbujanje pobudništva skavtov, predajanje odgovornosti mladim, problem ciljne usmerjenosti). uravnotežen program. vzgojni namen praktično preizkusiti načrtovanje KORAK VODITELJA -načrtujejo lastno voditeljsko pot, ki temelji na njihovi vlogi in upošteva njihove potrebe, -spoznajo podporo, ki je bodo lahko deležni pri pripravi koraka ter urnik napredovanja, -prepoznavajo in uresničujejo svojo poklicanost in interese v skavtskem gibanju, -so motivirani za korak voditelja. predstavitev in načrtovanje koraka voditelja. poudariti, da si za korak voditelja izberejo področje, kjer lahko sami napredujejo, vendar upoštevati tudi potrebe izbrane veje, ki jo vodijo. vloga sopotnika IZBIRNI SKLOPI (X od naštetih) SKLOP LITERATURA IN VIRI Namen (Udeleţenci …) -dobijo osnovne informacije za njihovo vlogo ali področje odgovornosti in nekaj praktične pomoči, da lažje pričnejo s služenjem. Vsebinski poudarki osnovna skavtska literatura literatura izbrane veje drugi viri 31 VARNOST PRI DELU V VEJI -dobijo osnovne informacije, ki zagotavljajo, da odrasli, vključeni v skavtstvo, zaradi pomanjkanja znanja ne spravljajo v nevarnost sebe in drugih, -dobijo znanja za načrtovanje in vodenje večdnevnih dejavnosti za otroke in mladostnike, - dobijo znanja za načrtovanje in izvajanje privlačnih, varnih in za razvoj koristnih dejavnosti za otroke in mladostnike v veji. -varnost pri izvajanju programa -varnost na taborih, zimovanjih in drugih dogodkih s prenočevanjem -primerna uporaba, hranjenje in prevoz orodja -osnove prve pomoči (osnovna pravila pri poškodbi, nesreči, »evakuaciji«) -načrtovanje in izvedba večdnevnih aktivnosti. -praktične veščine za večdnevne dejavnosti. -dovoljenja. -ocena tveganja -načrt kriznega komuniciranja v ZSKSS NASTANEK IN RAZVOJ IZBRANE VEJE -pregled zgodovine izbrane veje in njene metode s poudarkom na razvoju gibanja, da bi odgovarjalo na spreminjajoče se potrebe družbe. kratka zgodovina skavtstva in izbrane veje PRAKTIČNE VEŠČINE -dobijo veščine, znanje in drže, potrebna za poučevanje praktičnih veščin, -se usposobijo za pridobivanje in razvijanje praktičnih veščin za dobro otrok in mladostnikov v izbrani veji. poučevanje veščin (poudarek na veščinah, pomembnih za izbrani vejo) varnost učenje z delom SKAVTSKA OBLJUBA V IZBRANI VEJI -poznajo temeljne vrednote skavtstva in skavtske vzgoje. pomen obljube in zakonov v izbrani veji besedilo obljube in zakonov v izbrani veji priprava na obljubo obred skavtske obljube izbrani veji MEDNARODNA RAZSEŢNOST -so pozorni na mednarodni vidik, primeren za njihovo vejo, da se bodo zavedali in znali ceniti globalno naravo skavtstva. mednarodni vidiki (v povezavi z vejo) primeri dobrih praks iz tujine (v povezavi z vejo) mednarodni dogodki in dejavnosti, relevantni dokumenti načrtovanje mednarodne odprave (prijava, izvedba) gostiteljstvo tuje odprave MENTORSTVO -poznajo vlogo mentorstva -se zavedajo pomena prenašanja znanja na pripravnike. vloga mentorstva. naloge in vloge mentorja delo z NaPOTnikom razlika osebno spremljanje/mentorstvo. DRUGO Specifično glede na vejo oziroma glede na potrebe organizacije. * Koliko in katere metodološke pripomočke se predstavi, je odvisno od potreb udeležencev. ** Udeleženci lahko že s sabo prinesejo načrte srečanj. Nabor vsebin za TŠ Prekvalifikacija OBVEZNI SKLOPI SKLOP Namen (Udeleţenci …) Vsebinski poudarki SKAVTSKA METODA V VEJI Spoznajo temeljne značilnosti skavtske metode v izbrani veji. elementi skavtske metode v luči izbrane veje temeljne značilnosti izbrane veje (npr. gradniki veje PP – pot, skupnost, služenje ) SKAVTSKI VODITELJ V VEJI Spoznajo vlogo voditelja v posamezni veji. specifična vloga skavtskega voditelja in pristop do posameznika v izbrani veji stili vodenja, priporočljivi za posamezno vejo varnost pri izvajanju programa v izbrani veji OTROCI IN MLADOSTNIKI V VEJI Spoznajo značilnosti otrok in mladostnikov v izbrani veji. Znajo prepoznati potrebe otrok in mladostnikov v izbrani veji. Razvijajo sposobnost vživljanja v vlogo skavtov v izbrani veji, hkrati pa o svojih izkušnjah razmišljati z vidika skavtskega voditelja. značilnosti in potrebe otrok in mladostnikov v izbrani veji tipična odklonska obnašanja osebni odnos z otrokom oz. mladostnikom in osebni pristop k vsakemu posamezniku DUHOVNOST V VEJI Seznanijo se s temeljnimi značilnostmi duhovnosti v izbrani veji. molitev in zavetnik izbrane veje kateheza v izbrani veji dojemanje vere in vloga duhovnosti v izbrani veji tipični obredi v veji vloga DA v izbrani veji NAČRTNO DELO V VEJI Preverijo in poglobijo poznavanje modela vzgojnega načrtovanja in spoznajo posebnosti načrtovanja v izbrani veji. koraki načrtovanja (model v ZSKSS) sooblikovanje programa in prenašanje odgovornosti na otroke in mladostnike v izbrani veji (krivulja odgovornosti) OSEBNO NAPREDOVANJE V VEJI Seznanijo se z metodo osebnega napredovanja v izbrani veji. sredstvo in potek osebnega napredovanja v izbrani veji (pleni, veščine, služenje) osebno spremljanje v izbrani veji METODOLOŠKI PRIPOMOČKI V VEJI * Spoznajo metodološke pripomočke izbrane veje. namen, način, primernost uporabe posameznega metodološkega pripomočka v izbrani veji izkustveni primeri uporabe metodološkega pripomočka v izbrani veji 32 IZBIRNI SKLOPI (X od naštetih) SKLOP Namen (Udeleţenci …) DRUGO V skladu s potrebami udeležencev ali organizacije. Vsebinski poudarki * Sklop je obvezen, koliko in katere metodološke pripomočke se predstavi pa je odvisno od potreb udeležencev Nabor vsebin za TŠ Zdruţenje OBVEZNI SKUPNI SKLOPI SKLOP Namen (Udeleţenci …) Vsebinski poudarki SKAVTSKI VODITELJ -poglobijo svojo poklicanosti za služenje kot skavtski voditelj, -dobijo vpogled v odnos »jaz – ZSKSS« -prepoznajo obstoječe in iščejo nove priložnosti za nadaljnjo rast in služenje na lokalni, regijski, državni in mednarodni ravni. - poklicanost in poslanstvo skavtskega voditelja -skavtski voditelj v ZSKSS -delovanje skavtskih voditeljev na lokalni, regijski, državni in mednarodni ravni ZSKSS -poglobijo poznavanje matične skavtske organizacije, -kritično razmišljajo o učinkovitosti in pomenu strukture. -poslanstvo, vizija in struktura ZSKSS -strateški izzivi, vzgojni namen -delovanje ZSKSS (priprava VN, proračuna, letnega načrta …) -sprejemanje odločitev (steg, regija, ZSKSS, SZ) -pomembne odločitve in dokumenti (zakaj katolištvo, sovzgoja, WAGGGS, vrednote in poslanstvo) -sodelovanje z drugimi skavtskimi (WAGGGS, WOSM, ZTS) in mladinskimi organizacijami (MSS,NA, največji projekti z drugimi organizacijami …) KATOLIŠTVO V SKAVTSTVU -poglobijo pomen katolištva v skavtstvu (čemu katolištvo v poslanstvu), -razmišljajo o skavtskih in katoliških vrednotah (tudi katolištvo v družbi), -razmišljajo o vlogi skavtskega voditelja kot aktivnega katolika. -listina katoliškega skavtstva, listina slovenskega katoliškega skavtstva, priznanje ZSKSS od slovenske škofovske konference -aktivni katolik, vpetost katolika v družbo, -katoliške vrednote -vloga skavtov v slovenski Cerkvi DRUŢBENA VLOGA SKAVTSTVA -razmišljajo o bistvu skavtstva (skavtstvo kot družbeni fenomen v svetu, preseganje družbenih razredov, verstev, okolij), -poznajo skavtsko gibanje (poudarek na zgodovinskem razvoju gibanja, da bi odgovarjalo na spreminjajoče se potrebe družbe), -prepoznavajo vlogo skavtstva in pomen v slovenskem družbenem okolju. -temeljna načela in namen skavtstva -skavtstvo v spreminjajočem se svetu (BiPi-jeve odločitve) -skavtstvo v slovenskem družbenem okolju (prenos BiPi-jevih idej v slovensko okolje) -aktivno državljanstvo (odnos do države) SKAVTSKA METODA - razumejo skavtsko metodo na filozofski ravni, -iščejo odgovore na izzive pri delu z otroki in mladostniki v okviru skavtske metode, -kritično pogledajo na našo »prakso« skavtske metode. -zakaj ravno ti elementi skavtske metode, odgovarjanje na potrebe mladih in okolja -kako skavtska metoda vpliva na aktivno državljanstvo mladih -kontinuiteta (in diskontinuiteta) v skavtski vzgoji -skavtska metoda v vsakdanjem življenju posameznika - odločitev za sovzgojo in pomen tega PROJEKT VODITELJA -se zavedajo pomena in smisla projekta voditelja. -Shema usposabljanja voditeljev v ZSKSS -projekt voditelja (teme, prijava, izvedba) STEGOVODJA - OPOMBE: Celoten sklop bolj navezati na priročnik »Delo v SKVO« Si vzeti dovolj časa (simulacija SKVO, napišejo zapisnik; se vse komentira) SKLOP Namen (Udeleţenci …) Vsebinski poudarki TIMSKO DELO V SKVO -dobijo veščine, znanja in drže, ki prispevajo k učinkovitemu in modremu vodenju skupnosti voditeljev. SKVO: skupina ali skupnost Stopnje razvoja skupine Skupinska dinamika Gradnja tima in timskega duha Sodelovanje med sovoditelji Razdeljevanje nalog Reševanje konfliktov v SKVO Vodenje tima UPRAVLJANJE IN VODENJE STEGA -razjasnijo vlogo in naloge stegovodje (pravice in dolžnosti stegovodje) Odnosi s starši, župnijo, občino, Združenjem Administracija Naloge in vloge SKVO-ja Človeški viri (REKRUTACIJA) VODENJE SKVO-ja -spoznavajo, kako uspešno voditi SKVO. Delo z odraslimi Motivacija (za delo in usposabljanje) Srečanje skvo-ja (potek srečanja, naloge, zapisnik…) Elementi kvalitetnega dela v skvo-ju Usposabljanje voditeljev v SKVO 33 PROJEKTNO DELO -spoznavajo, kako projektno načrtovati projekte znotraj stega. Projekti znotraj stega (vsebinsko in organizacijsko načrtovanje) STRATEŠKO NAČRTOVANJE -pridobijo znanja za uspešno strateško načrtovanje stega. Strateško načrtovanje za steg Strateški svet in strateški izzivi DRUGO Glede na potrebe udeležencev in organizacije. ORGANIZACIJA SKLOP Namen (Udeleţenci …) Vsebinski poudarki ZSKSS IZ VIDIKA MENEDŢMENTA -dobijo osnovne informacije za svojo vlogo (področje odgovornosti) v ZSKSS, -razmišljajo o pojmu menedžer znotraj ZSKSS, -razmišljajo o pomenu rasti organizacije ter uvajanju sprememb. -organizacijska struktura in kultura organizacije -dolžnosti in odgovornosti posameznika v svoji vlogi - menedžer, vodenje, menedžment - naloge menedžerja (načrtovanje, organiziranje, vodenje, kontroliranje) + povezava z ZSKSS -načrtovanje razvoja ADMINISTRACIJA -dobijo vpogled v dokumentacijo in postopke, potrebne za učinkovito administracijo različnih tropov ter organov organizacije glede na posameznikovo vlogo. -vodenje dokumentacije -dokumentacija, zahtevana za posamezno vlogo -finančne odgovornosti ČLOVEŠKI VIRI - dobijo vpogled, kaj sploh so človeški viri, zakaj je ta tema pomembna, -se seznanijo z načini pridobivanja in ohranjanja članov timov/tropov, -razmišljajo o pomembnih pojmih v povezavi s ČV (delegiranje, motivacija, usposabljanje, izgorevanje, potrebe …). -človeški viri v ZSKSS (znanje, izkušnje, veščine, sposobnosti …) -pomen človeških virov (nasledniki, viri moči …) -pridobivanje ČV (osebni stik, motivacija, iskanje po kompetencah …; koraki) -ohranjanje ČV (motivacija …) -delegiranje, usposabljanje, izgorevanje, potrebe … TIMSKO DELO -spoznajo timske vloge in svojo prevladujočo vlogo, -pridobijo veščine, znanja in drže za učinkovito izbiranje in vodenje tropa (oziroma tima), -dobijo vpogled v učinkovito vodenje tropa oziroma tima. -tim/skupina, vrste timov -gradnja tima (timbilding) -vloge v timu -izbira tropa -vodenje tropa -reševanje konfliktov -motivacija PROJEKTNO DELO -pridobijo znanja za učinkovito pripravo, izvedbo in vrednotenje projektov na lokalni/regionalni/državni ravni, -vrednotijo lastno že izvedeno projektno načrtovanje, -poznajo razlike med vrstami načrtovanja (projektno, strateško, vzgojno). -koraki in pomen projektnega načrtovanja, -najpogostejše težave (finance, vrednotenje) STRATEŠKO NAČTOVANJE -pridobijo znanja za strateško načrtovanje v ZSKSS -koraki in pomen strateškega načrtovanja -zakaj, kdaj in kje strateško načrtovanje -strateški svet, strateški izzivi ZSKSS MEDNARODNO SKAVTSTVO -poznajo osnovna področja, kjer se delovanje ZSKSS povezuje z mednarodnimi skavtskimi organizacijami, -dobijo vpogled v možnosti sodelovanja z mednarodnimi organizacijami na posameznih področjih programa, -se seznanijo s primeri dobrih praks iz tujine. - prakse v tujini (na posameznih področjih, npr okoljska vzgoja, usposabljanja …)iz tujine -možnosti mednarodnega sodelovanja na posameznih področjih delovanja ZSKSS -mednarodni seminarji, usposabljanja SKLOP Namen (Udeleţenci …) Vsebinski poudarki DELO Z ODRASLIMI -razmišljajo o delu z odraslimi (v primerjavi z delom z otroki in mladostniki), -pridobijo spretnosti za vodenje odraslih. -značilnosti odraslih (motivacija za delo, izobraževanje – razlike z otroki in mladostniki), -metode dela z odraslimi DRUGO Glede na potrebe udeležencev in organizacije. IZBIRNI SKLOPI (X od naštetih) STEG NAMEN USMERITVE: Za tiste, ki delujejo še predvsem na lokalnem nivoju, vendar si želijo poglobiti znanje o ZSKSS na splošno in pridobiti nova znanja za delo na lokalni ravni (predvsem: projektno delo, mentorstvo). SKLOP Namen (Udeleţenci …) Vsebinski poudarki VLOGE V SKVO IN PODPORA SOVODITELJEM -se podrobneje seznanijo z vlogami v SKVO oziroma stegu. - predstavitev vlog, nalog in odgovornosti SKVO oz. stega - vloga stega in SKVO pri oblikovanju novih voditeljev - rekrutacija, usposabljanje in spremljanje - učenje z delom v SKVO PROJEKTNO NAČRTOVANJE -pridobijo znanja za učinkovito pripravo, izvedbo in vrednotenje projektov na lokalni (ter regionalni/državni) ravni, -koraki in pomen projektnega načrtovanja, -najpogostejše težave (finance, vrednotenje) 34 -vrednotijo lastno že izvedeno projektno načrtovanje, -poznajo razlike med vrstami načrtovanja (projektno, strateško, vzgojno). VODENJE PROJEKTA -pridobijo znanja, potrebna za učinkovit vodenje projektov. -delegiranje nalog -reševanje konfliktov -motivacija sodelavcev pri projektu -monitoring, dajanje in sprejemanje povratnih informacij -vodenje administracije -finančni vidik projekta (vodenje in spremljanje financ) -vodenje sestankov tropa/tima -sodelovanje z zunanjimi deleženiki na ravni stega (starši, občina, župnija, druge mladinske organizacije, mediji), pridobivanje sponzorjev, -osebna refleksija tekom projekta TIMSKO DELO PRI PROJEKTNEM DELU -spoznajo timske vloge in svojo prevladujočo vlogo v timu, -pridobijo veščine, znanja in drže za učinkovito izbiranje in vodenje tropa (oziroma tima), -dobijo vpogled v učinkovito vodenje tropa oziroma tima. - vloge, delitev dela - gradnja tima(timbilding) -tim/skupina, vrste timov -izbira tropa MENTORSTVO V ZSKSS -poznajo vlogo SKVO za usposabljanje voditeljev, -se zavedajo pomena mentorstva (drža starejšega brata), -poznajo sistem mentorstva v ZSKSS. - dokumenti, ki govorijo o mentorstvu - Shema usposabljanja - motivacija za usposabljanje VLOGA IN NALOGE MENTORJA - poznajo vlogo in naloge mentorja v ZSKSS. - razlike osebni spremljevalec/mentor/sopotnik - navodila za mentorje DELO S PRIPRAVNIKOM - pridobijo znanja in veščine za učinkovito podporo pripravnikom v stegu. - načrtovanje pripravništva - vrednotenje dela - Napotnik - komunikacija s pripravnikom -izzivi pri mentorstvu (primeri dobrih praks, najpogostejše težave) IZBIRNI SKLOPI (X od naštetih) SKLOP Namen (Udeleţenci …) Vsebinski poudarki MLADI S POSEBNIMI POTREBAMI -dobijo osnovna znanja za delo z mladimi s posebnimi potrebami. -mladi z manj priložnostmi (s posebnimi potrebami) -posebnosti pri delu za posamezne specifike (glede na potrebe udeležencev!) -dobre prakse STRATEŠKO NAČRTOVANJE -pridobijo znanja za strateško načrtovanje v ZSKSS -koraki in pomen strateškega načrtovanja -primeri dobre praks strateškega načrtovanja za steg -zakaj, kdaj in kje strateško načrtovanje -strateški svet, strateški izzivi ZSKSS DRUGO Glede na potrebe udeležencev in organizacije. Nabor vsebin za TŠ Trener OBVEZNI SKUPNI SKLOPI SKLOP Namen (Udeleţenci …) Vsebinski poudarki USPOSABLJANJE VODITELJEV V ZSKSS Udeleženci poglobijo poznavanje sheme usposabljanja voditeljev v ZSKSS. Shemo kritično ovrednotijo in usmerjajo v izboljšave. Pridobijo veščine, znanja in drže za izvajanje usposabljanj v ZSKSSS. Pot usposabljanja skavtskega voditelja Vrednotenje in nadziranje kvalitete sheme Uvajanje sprememb in novi trendi v usposabljanju WAGGGS training guidelines Vizija PUV LIK TRENERJA V ZSKSS Udeleženci kritično ovrednotijo lik trenerja v ZSKSS in poglobijo poklicanost za služenje v tej vlogi. Zavejo se različnih vlog, ki jih zavzemajo kot trenerji. Poznajo dolžnosti trenerja. Lik, poklicanost in poslanstvo trenerja Pristnost trenerja Dokumenti, ki orisujejo lik trenerja Vloge trenerja Dolžnosti trenerja DELO Z MLAJŠIMI ODRASLIMI Udeleženci spoznajo razlike pri delu in učenju otrok in odraslih. Razlike v delu z otroki in odraslimi Značilnosti učenja mlajših odraslih Vrednotenje učne izkušnje MAKRONAČRTOVANJE Udeleženci spoznajo proces makronačrtovanja. Opredelijo namene in cilje konkretnega usposabljanja. Opredelijo vsebine in jih razvrstijo v smiselno zaporedje. Proces makronačrtovanja Analiza stanja Opredelitev namenov in ciljev Tok vsebin Tehnike vodenja SVOD-a pri načrtovanju MIKRONAČRTOVANJE Udeleženci spoznajo proces mikronačrtovanja. Seznanijo se s potrebami udeležencev dogodka in načini odgovarjanja na nepredvidene situacije. Mikronačrt in faze načrtovanja Potrebe udeležencev dogodka Soočanje z nepredvidenimi situacijami + 35 METODE DELA Z MLAJŠIMI ODRASLIMI IN SKAVTSKA METODA PRI DELU Z NJIMI Udeleženci spoznajo in znajo uporabiti določene metode dela z mlajšimi odraslimi. Poglobijo skavtsko metodo in jo ovrednotijo v kontekstu usposabljanja. Različne metode dela z mlajšimi odraslimi Poglobljeno poznavanje skavtske metode kot prevladujoče metode dela pri usposabljanju v ZSKSS DINAMIKA SKUPINE Udeleženci spoznajo značilnosti skupine ter faze razvoja skupine in jih znajo prepoznati ter ovrednotiti. Udeleženci spoznajo, kako komunicirati s skupino med usposabljanjem. Značilnosti skupine Faze razvoja skupine Komunikacija med usposabljanjem KOMUNIKACIJA IN MODERACIJA/FACILITA CIJA Udeleženci spoznajo praktično pripravo na izvedbo usposabljanja in ustrezno uporabo načinov oz. pripomočkov. Udeleženci ovrednotijo svoj komunikacijski stil in način nastopanja v javnosti. Pridobijo veščine in znanja za učinkovitejše podajanje vsebin. Komunikacija z udeleženci usposabljanja Moderacija, facilitacija Priprava prostora in pripomočkov za usposabljanje Uporaba avdiovizualnih pripomočkov. Načrtovanje in izvedba nastopa Povratne informacije o nastopu VREDNOTENJE DOGODKOV USPOSABLJANJA Udeleženci spoznajo namen in različne oblike ter vrste vrednotenj dogodkov usposabljanja. Pomen vrednotenja Vrste vrednotenj Tehnike vrednotenja TIM TRENERJEV Udeleženci poglobijo pripravljenost in usposobljenost za učinkovito sodelovanje v timu trenerjev. PUV kot tim Skupnost trenerjev (SKUTR) SVOD TŠ (vloge, naloge, delovanje) Dinamika SVOD-a IZBIRNI SKLOPI (X od naštetih) SKLOP Namen (Udeleţenci …) Vsebinski poudarki DUHOVNOST NA TABORNIH ŠOLAH Udeleženci spoznajo pomen in vključitev duhovnosti na dogodkih usposabljanja. Različne oblike duhovnosti na tabornih šolah Rdeča nit, simboli OSEBNO SPREMLJANJE Udeleženci se zavejo pomena osebnega spremljanja in se praktično preizkusijo v tem Namen, pomen osebnega spremljanja Vrste in tehnike osebnega spremljanja MOŢNOSTI TRENERSTVA IZVEN ZSKSS Spoznajo možnosti za trenerstvo izven ZSKSS. LITERATURA ZA TRENERJE Se seznanijo s koristno in priporočljivo literaturo za trenerje. DRUGO V skladu s potrebami udeležencev ali organizacije. Nabor vsebin za TŠ DA Opomba: nameni pri tej taborni šoli niso napisani, ker so potrebe udeležencev za vsako izvedbo TŠ zelo specifične! Namesto namena so vpisane opombe. OBVEZNI SKLOPI SKLOP Namen (Udeleţenci …) Vsebinski poudarki SKAVTSKO GIBANJE začetki in razvoj skavtskega gibanja vloga skavtstva v današnjem svetu temeljna načela in namen skavtstva temelji in vrednote skavtske vzgoje skavtska obljuba in zakoni DUHOVNI ASISTENT lik duhovnega asistenta vloga duhovnega asistenta kdo je lahko duhovni asistent v ZSKSS? steg in domača župnija SKUPNOST VODITELJEV DA-ji naj se zavedajo da so del tima in enakovredni sovoditelji, zato naj tudi sami prispevajo v SKVO in veje. namen, vloga in naloge SKVO vloga in lik skavtskega voditelja vloga in pomen duhovnega asistenta v SKVO vloga stegovodje in voditeljev srečanje SKVO timsko delo v SKVO SKAVTSKA METODA Predstavitev posameznih vej v skavtstvu. Iz predstavljenih metodoloških pripomočkov črpati skavtsko metodo. Pomembna je izkušnja. izkušnja in refleksija skavtske metode (vključno z razvojem in potrebami udeležencev) skavtska metoda v vseh treh vejah izbrani metodološki pripomočki: puščava, bdenje, tabor, obredi in ceremonije KATEHEZA IN Potrebno se je osredotočiti na skavtsko katehezo! DA mora dojeti pomen njihove prisotnosti v celoti na vseh pomen, oblika in priprava kateheze kateheza, duhovna misel 36 DUHOVNOST V SKAVTSTVU srečanjih, taborih … izkopana kateheza pomen skavtske izkušnje za katehezo življenjskost in povezanost z izkušnjo skavtov molitve vej, svetniki - zavetniki vej rdeča nit (večdnevne aktivnosti) SKAVTSTVO IN CERKEV NA SLOVENSKEM listina katoliškega skavtstva laiškost skavtskega gibanja povezanost s cerkvijo STRUKTURA ZSKSS okvirna predstavitev strukture podrobna predstavitev: GDA in njegovo poverjeništvo, steg, regija srečanja in sodelovanje duhovnih asistentov NAČRTNO DELO V SKAVTSTVU zakaj načrtno delo v skavtstvu pomen izrazov, povezanih z načrtovanjem koraki načrtovanja (model v ZSKSS) IZBIRNI SKLOPI (X od naštetih) SKLOP Namen (Udeleţenci …) Vsebinski poudarki SLOVARČEK SKAVTSKIH IZRAZOV IN KRATIC Lahko se vključi v kakšno gradivo. Voditelji TŠ DA se morajo zavedati, da udeležencem kratice niso samoumevne! razlaga pogosto uporabljanih pojmov in kratic (npr. ZSKSS, steg, SKVO, DA, GDA, TŠ, metodološki pripomoček, DVV, RO, IO, WAGGGS, WOSM …) SKAVTSKI OBREDI IN CEREMONIJE obred obljube skavtsko ime obredi prehodov obredi v veji VV, IV, PP SKAVTSKO SREČANJE zgradba skavtskega srečanja načrtovanje skavtskega srečanja skupaj s skavti namen in pomen skavtskega srečanja IZBRANE VEŠČINE Lahko samo ozaveščanje ob ostalem programu. spoznavanje nabora veščin: zgradbarstvo, orientacija, vozli ipd. mesto veščin v skavtski metodi predstavitev in uporaba izbrane veščine SKAVTSKE IGRE IN PESMI Lahko samo ozaveščanje ob ostalem programu. izkušnja in refleksija daljše skavtske igre namen in pomen skavtskih iger in pesmi vrste skavtskih iger izbira, načrtovanje in vodenje iger viri skavtskih iger in pesmi preizkušanje, učenje odprtost skavtskega gibanja in ZSKSS kot organizacije mesto vere v skavtski tradiciji praktični vidiki: obljuba in zakoni, udeležba pri liturgiji, molitvi, katehezi … NEVERUJOČI V ZSKSS DRUGO V skladu s potrebami udeležencev ali organizacije. 37 ZDRUŢENJE SLOVENSKIH KATOLIŠKIH SKAVTINJ IN SKAVTOV SLOVENSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA Poverjeništvo za usposabljanje voditeljev LIST OSEBNEGA SPREMLJANJA ______________________________________________________________________ UDELEŽENEC (ime in priimek) ______________________________________________________________________ TABORNA ŠOLA, KRAJ IN DATUM ______________________________________________________________________ SPREMLJEVALEC (ime in priimek) SPOROČILO SPREMLJEVALCA/KE ________________________ podpis spremljevalca/ke 38 TABORNA ŠOLA IN PISARNA – navodila SVOD-om TŠ 2011 PRIJAVNICE 1. Zbirno mesto – prijavnice se zbirajo v pisarni Zskss, kjer zaposleni preverjajo tudi članstvo prijavljenih (plačana članarina) in to označijo na prijavnici. 2. Sprotno preverjanje prijav – pred rokom SVOD občasno preveri, koliko prijavnic je ţe prispelo (da lahko načrt prilagaja stanju). 3. Prevzem prijavnic – po roku v pisarni prevzamete seznam prijavljenih (lahko ga dobite tudi v elektronski obliki) in prijavnice. 4. Arhiviranje prijavnic – ko pregledate in analizirate prijavnice (najkasneje pa po končani preverbi TŠ), jih obvezno vrnete v pisarno. OBVESTILO O SPREJETJU NA TŠ 1. Obveščanje prijavljenih – po roku za oddajo prijavnic SVOD TŠ obvesti vse prijavljene, če so oz. niso sprejeti (iz poslovnika: SVOD v roku enega tedna od roka za prijave na TŠ obvesti prijavljene o (ne)sprejetju na TŠ. Sprejeti imajo nato 14 dni časa, da poravnajo celotno prijavnino.). 2. Navodila za plačilo – dopis mora poleg drugih podatkov vsebovati navodilo o načinu plačila in načinu vračila denarja v primeru odjave >>> plačilo je mogoče opraviti s poloţnico ali prenakazilom, vračilo denarja pa se lahko opravi izključno s prenakazilom, ki ga podpiše odgovorni voditelj TŠ. 3. Rok plačila – pri postavljanju roka za plačilo bodite pozorni na to, da mora biti plačano še preden tehnični pridejo po denar v pisarno! 4. Način pošiljanja – dopis (obvestilo o sprejetju) skupaj s seznamom sprejetih udeleţencev posredujete pisarni, ki ga potem s poloţnico pošlje udeleţencem. DVIG DENARJA IN OPREME 1. Proračun TŠ Proračun TŠ je sestavljen iz prispevka za posamezno TŠ, ki je določen v proračunu Zskss, in prispevkov udeleţencev: > iz proračuna Zskss je prispevek odvisen od dolţine in prostora (hiša/na prostem) TŠ, l. 2011 velja: - za TŠ Pripravnik: 5 eur/osebo/noč - za TŠ Metoda VV, TŠ Zdruţenje, Prekvalifikacija in TŠ za DA: 6 eur/osebo/noč - za TŠ Metoda IV: 4,5 eur/osebo/noč - za TŠ Metoda PP: 4 e eur/osebo/noč * prispevek se računa tako za udeleţence kot za člane svoda > prispevek udeleţenca je 8 eur/noč Proračun TŠ vključuje denar za izvedbo TŠ in denar za preverbo. Predujem denarja za izvedbo TŠ tehnični v tajništvu prevzame pred TŠ. Ta predujem mora zapreti najkasneje v 30-ih dneh od prevzema! Preostanek, ki je namenjen preverbi, pa lahko prevzame šele pred preverbo. Ne pozabite skrbno shranjevati vseh računov, z davčno seveda! 2. Oprema za TŠ – standardna oprema za TŠ, ki se jo dobi v pisarni: rutke s kriţci, mape z gradivom, značke, zastave, didaktični kovček, plakati in papir, prva pomoč. Ostala tehnična oprema, ki je na razpolago na Zdruţenju, je navedena v priročniku za tehnične, pri čemer pa je pomembno upoštevati, da se včasih v istem terminu odvija več usposabljanj, zato razpoloţljivost preverite dovolj zgodaj. 39 Za potrebe TŠ lahko rezervirate kombi ZSKSS. Ob prevzemu boste dobili tudi navodila za ravnanje s kombijem, ki ste se jih dolţni drţati. Če hkrati poteka več tabornih šol, se je priporočljivo dogovoriti o moţnosti kombiniranja (da imajo vsi moţnost vsaj pripeljati ali odpeljati opremo na kraj TŠ). Pozor: Če si opremo (šotori ipd.) sposodite pri stegih in vam to zaračunajo, jim najema ne izplačate v gotovini, ampak tehnični ob zapiranju predujma izpolni zahtevek za prenakazilo! Vsekakor pa najprej preverite, če je oprema na voljo na Zdruţenju. 3. Mape za TŠ – mape bodo ţe vsebovale gradivo, ki je na seznamu za vsako TŠ. Če ima svod glede tega posebne, dodatne zahteve, ki zahtevajo večje količine kopiranja ipd., mora to pravočasno sporočiti v pisarno, sicer ta zadolţitve ne bo mogla opraviti 4. Seznam potrebne opreme – naloga odgovornih voditeljev je, da tehničnim pravočasno sporočijo, kaj vse potrebujejo na TŠ, tehnični pa to pravočasno sporočijo v pisarno. Tehnična končni seznam potrebščin pošljeta po elektronski pošti v pisarno najmanj 14 dni pred taborno šolo. 5. Kdaj po denar in opremo – tehnična se morata v pisarni vnaprej dogovoriti, kdaj bosta prišla po denar in opremo, da si zaposleni to lahko načrtujejo znotraj delovnega časa. Vsekakor naj se dogovorita najmanj teden dni pred taborno šolo, da še pravočasno ugotovite, kaj je na voljo. POROČILO 1. Vsebina poročila – poročilo mora vsebovati poročilo o izvedenih vsebinah na TŠ, podpisan seznam udeleţencev, ki so opravili TŠ (podpiše odgovorni voditelj) in denarno poročilo na ustreznem obrazcu s priloţenimi računi. 2. Oddaja poročila – popolno poročilo mora biti oddano v tajništvo po preverbi TŠ. 40 EKO STANDARDI (stacionarna TŠ s hišo) Pri posameznih standardih je moţno točke pridobiti ali izgubiti. Pri standardih, ki vsebujejo več opisov, vsak opis prinese določeno število točk. Primer: 2.5a Shramba je primerno locirana, je čista, ţivila so smiselno in praktično razporejena. 3*5 Skupno število točk je tu 15. Če je shramba primerno locirana, dobijo 5 točk; če je zraven še čista, dobijo še 5 točk … itd. 1. 1 2 3 4 2. 1a 1b 1c 2 3a 3b 3c 4a 4b 5a 5b 6a 6b 6c LOKACIJA Hiša je na primerni lokaciji – odmaknjen od naselij vsaj 100 m2, v kopalnici ali v polmeru 50 m od hiše je voda za umivanje in kuhanje (stoječa, tekoča, iz pipe).3 Podtalnica in druga (pitna) voda zaradi dejavnosti na taboru ni ogroţena. Hiša je na idealni lokaciji – odmaknjen od naselij vsaj 200 m, tekoča voda je v neposredni bliţini. Podtalnica in druga (pitna) voda zaradi dejavnosti na taboru ni ogroţena.4 Okolica hiše je dostopna za vozila – omogočen je dovoz ali dostop v neposredno bliţino po cesti ali poti.5 Domačini se ne pritoţujejo nad hrupom.6 HIŠA Na hiši na zunanji strani ni naslonjena nobena skavtska oprema ali orodje, ki so ga skavti prinesli s sabo (kolesa, macole, sekire…). Na hiši je naslonjena oprema, ki ni teţka oz. trda (leskova palica, smetišnica, metla…) Na hišo so naslonjene teţke stvari (macola, lopata, sekira…). Vhod v hišo je prost in ni oviran. Shramba je čista, ţivila so smiselno in praktično7 razporejena. V shrambi je hrana na tleh in ni postavljena tako, da preprečuje mravljam, glodalcem ter ostalim ţivalim dostop do hrane. Hrana NI shranjena le v shrambi, ampak se nahaja tudi v sobah in drugih neprimernih mestih. Posoda NI pomita in pospravljena. V hiši so priključene elektronske naprave, ki delujejo v prazno (radio, ventilator…). V hiši so priţgane luči v prazno. Taboreči se za v hišo preobuvajo pred vrati oz. v za to namenjenem prostoru.8 Udeleţenci hodijo v umazani obutvi po hiši. Po hiši se najdejo manjše smeti (papirčki, manjši ovitki…) Po hiši se najdejo večje smeti (papirnate vrečke, tetrapaki…) Po hiši se najdejo nevarne smeti (odprte konzerve, prozorne vrečke, folije…)9 + 2*5 - 3*5 5 5 10 -5 -10 10 2*5 2* -10 -5 -15 -20 30 -10 -10 -15 -25 2 100 m je razdalja, izbrana na podlagi izkušenj. Tabor je še vedno precej blizu naselja, obenem pa še vedno dovolj daleč, da ni preblizu . Razdalja se lahko spreminja na podlagi izkušenj. 3 50 m je razdalja, ki tudi najhujšim lenobam omogoča preživetje (pitje vode). 4 Glede tal in geološke podlage tabornega prostora je stanje težko preverljivo. Kraška tla so najbolj občutljiva. 5 Prevozna sredstva (avtomobili, kolesa idr.) so parkirani največ 5 m stran od vozišča, dovoljenje za parkiranje je potrebno pridobiti od lastnika prostora (Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS 16/95)). 6 Hrup, ki prihaja iz tabora, je težko preverljiv. Posebno opozorilo naj velja za nočne aktivnosti (med 22.00 in 6.00), ki ne smejo biti glasne oz. moteče za vaščane). 7 Praktično ni mišljeno to, da je sladkor na polici nad čajem. 8 Pomeni, da se iz superg in gojzarjev obujejo v copate ali pa gredo bosi (razen če imajo tudi noge umazane). 9 Tu so mišljene take stvari, na katere se lahko porežeš, spotakneš, spodrsneš… 41 3. 1a 1b 1c 2a 2b 2c 2d 2e 3a 3b 3c 3d 3e 4a 4b 4c 4d 4e 5 6 7 3. 1a OKOLICA HIŠE V okolici hiše ni zaznati raznih smeti. Okolica je sicer čista in urejena, vendar se pojavljajo manjši papirčki ali druge smeti11. Iz okolice so skavti odstranili smeti, ki so se prej tam nahajale.12 Kosi travne ruše so bili izkopani (za kurišča, luknje…) tako, da omogočajo ponovno zasaditev brez neravnin in večjih posledic za travnik. Travne ruše so primerno zloţene in vlaţne (po potrebi zalite) ter nimajo posledic sončne pripeke. Travna ruša je sicer umaknjena, vendar ni bila primerno odstranjena – razsuti kosi, premajhne zaplate, nepravilni rezi. Posledično bo obnovitev še mogoča, vendar ne bo brez škode. Ruše so sicer zloţene, vendar niso vzdrţevane (presuhe ali prevlaţne). Travna ruša NI bila umaknjena, kurjenje neposredno na ruši. Kurišče je oddaljeno od gozda 50 m in od gorljivih snovi vsaj 10 m.13 Kurišče je oddaljeno od roba krošnje najbliţjega drevesa manj kot 10 m.14 Taboreči NE upoštevajo visoke poţarne nevarnosti in kurijo na odprtem ognju15. Kurišče NI ustrezno zaščiteno s kamni (ali drugim negorljivimi materiali tako), da se ogenj ne more razširiti. Taboreči kurijo v močnejšem vetru16. Taboreči kurijo plastiko17 in za seţig neprimerne materiale. Drva niso zloţena in so preblizu (v dosegu) ognja18. V okolici kurišča leţijo vnetljivi materiali (suha trava, praprot, listje ipd.). Na dosegu roke imajo pripravljene pripomočke za gašenje (ni nujno, da ravno gasilni aparat).19 Po vsakem izhodu iz tabora ognji pogasijo. Taboreči ne kurijo oz. sploh nimajo kurišča. Taboreči imajo program tam, kjer ne uničujejo dreves ali posajenih roţ. Taboreči imajo avtomobile parkirane na travi.20 10 VODA Pri pomivanju posode NE odlivajo umazanije in čistil v čistilni filter21 (ali vsaj v jamo za organske odpadke). 5 -5 10 10 3*5 -10 -5 -25 5 -5 -15 -20 -5 -15 -15 -10 5 5 30 15 X* -10 -25 10 Taborni prostor je jasno omejen in je prostor, za katerega so taborovodje odgovorni. Za taborni prostor se smatra celotna najeta parcela. 11 Menda ja je jasno, kaj so manjši papirčki in smeti. 12 Če v okolici niste našli smeti, sodite med redke izbrance na svetu, ki taborijo na čistem tabornem prostoru. Težko preverljivi standardi so že upoštevani pri končnem seštevku. 13 Kurišče je od dreves in šotorov oddaljeno 10 m, od gozda 50 m in 100 m od objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo požarno nevarne snovi, in večjih naselij ter pomembnih prometnih poti (Uradni list RS 62/95, 5. člen). 14 Rob krošnje je projekcija krošnje na tla. 15 Odprti ogenj je ogenj, ki ni zavarovan. V primerih, ko je odprt ogenj prepovedan, mora imeti kurišče le eno odprtino za nalaganje. 16 V nerealnem zakonu v Uradnem listu RS 62/95 piše, da se ne sme kuriti pri hitrosti vetra 6 m/s (kar pomeni zmerno pihanje). 17 Pri sežigu plastike nastajajo kancerogene snovi, ki povzročajo raka. To je le eden izmed razlogov, zakaj se plastike ne sme sežigati. 18 Drva morajo biti od kurišča oddaljena dvakrat toliko, kolikor meri širina kurišča (v primeru neokroglih kurišč, se upošteva najdaljša širina). 19 Strogo prepovedano je pa imet pripravljen škaf vode za primer, če zagori kaka električna naprava. 20 X pri ocenjevanju pomeni, da se za vsak avto na travi napiše 10 kazenskih točk. 21 Nekaj predlogov za izdelavo čistilnih filtrov najdete na primer v Skavtskem priročniku Bodi pripravljen ali v knjižici Naš tabor - del narave (ZTS : Ljubljana 1997, str. 56). 42 1b Pri pomivanju se uporablja dve veliki posodi (ali škafa) za umivanje22 1c Udeleţenci umivajo in spirajo posodo pod tekočo vodo iz pipe 1d Pri pomivanju uporabljajo okolju prijazna čistilna sredstva biološko hitro razgradljiva čistila s pH med 5.5 in 8, ki je NAPISAN23 na embalaţi. Pri pomivanju posode in ostalem čiščenju uporabljajo zmerno in varčno količino čistilnih sredstev ter druge naravne odmaščevalce (mivka, pesek …). Pri napeljavi pitne vode iz vodovoda napeljava ne dopušča, da bi voda tekla v prazno cevi so nepoškodovane. Ko vode ne potrebujejo, je pipa zaprta. Pipe v hiši in okolici niso dovolj zaprte in iz njih teče ali kaplja voda ODPADKI Ločeno zbiranje odpadkov NI zagotovljeno (vsaj 5 kategorij: embalaţa, steklo, papir, biološki oz. organski odpadki, nevarni odpadki)24. Smeti v košu so med seboj pomešane in ne ustrezajo oznakam na koših (ločeno zbiranje odpadkov NI izvedeno). Odpadkom se zmanjša prostornina, preden se jih vrţe v koš (plastenke stisnemo …).25 Koši za ločenje zbiranje odpadkov se nahajajo vsaj na treh lokacijah, in sicer v glavni kuhinji, v skupnem prostoru in pred vhodom (ali WC-ju). 26 Koši so nedvoumno označeni, za kakšne odpadke so namenjeni. Taboreči koše praznijo sproti oz. po potrebi. Organska jama mora biti dovolj velika in globoka. Pri zakrivanju mora biti zgornja plast zemlje debela 20 cm. 27 Organska jama NI na primerni lokaciji (je preblizu vode, visoka podtalnica …).28 Vsaj polovica vzorčenih baterij je takšnih, ki se lahko ponovno polnijo (rechargable). Kupujejo izdelke brez odvečne embalaţe, v embalaţi z moţnostjo recikliranja oz. z moţnostjo večkratne uporabe (škatle, povratne plastenke, steklenice …). Večje količine nekega izdelka se kupuje zapakirane v velike embalaţe (ena velika konzerva namesto več manjših ipd.). SANITARIJE Sanitarije so primerno urejene (neoviran dostop, neprijetne vonjave se ne širijo navzven, čistoča…). Školjka ni očiščena.29 Na stranišču ostajajo rolice in vrečke od WC papirja. 1e 2a 2b 4. 1a 1b 1c 2a 2b 2c 2d 3 4a 7. 1a 1b 1c 8. 1 2a VEDENJE Aktivnosti na taboru (delavnice, igre, duhovnost …) vključujejo eko vidik (prijazen odnos do okolja, rastlin, ţivali, povezanost z naravo …). Do prisotnih ţivali imajo prijazen odnos (zaščita oz. označba mravljišč, 20 2* -10 15 10 5 -20 -25 -20 5 15 5 5 -5 20 2* 10 5*3 -10 -5 10 5 22 V eni se nahaja voda s čistilom, v drugi pa se spira posodo. Veljajo tudi napisi "nevtralen pH" ipd. 24 Glej priloge o ločenem zbiranju odpadkov in prilogo oznak za reciklažo (priloge 1, 2, 3 in 4). Organski odpadki (olupki, listje, trava …) sodijo v organsko jamo; ostanke hrane se da kmetu za živali, če je to mogoče. Papir in ostale odpadke, ki so primerni za sežig, se lahko sežge. Pod nevarne odpadke sodijo baterijski vložki, zdravila, barve in laki, jedilna olja v večjih količinah, topila, razpršilci ... Nevarne odpadke je potrebno odložiti na ustrezne zbirne centre (zdravila se vrne v lekarno, baterije v trgovino …). Nevarne snovi so ustrezno označene na embalaži. 25 Steklenicam ne zmanjšujte prostornine! 26 Na naštetih lokacijah se morajo nahajati koši za vse kategorije, razen za organske odpadke (zato je organska jama) in nevarne odpadke (dovolj je le eno odlagališče). 27 Lahko se uporablja tudi ena posoda za zbiranje, če bodo taboreči organske odpadke odnesli kakemu kmetu za prašiče, vendar morajo to posodo izpraznit po vsakem obroku. 28 Enako velja za posodo, če stoji po obroku polna organskih odpadkov nekje v hiši ali okolici. 29 To pomeni, da eni ne znajo uporabljat metlice oz. če fantje med lulanjem slabo ciljajo, da potem ne pobrišejo svojih »zgrešenih curkov«. 23 43 2b 2c 3 4a 4b 5 neuničevanje gnezdišč, osjih gnezd ...). Rastlin (cvetje, gozdna podrast, gobe …) se ne trga, puli ali kako drugače nepotrebno uničuje. Do grmovja in dreves se NE obnašajo v skladu z razpoloţljivimi viri in načelu neškodovanja (količina sečnje, posekane drevesne vrste, obvejevanje brez potrebe, luščenje lubja z dreves, metanje sekir ali noţev v debla …). Oprema je skrbno vzdrţevana, orodje je bodisi v uporabi, bodisi pospravljeno.30 S prevoznimi sredstvi (vključno s kolesi) se vozijo izven za to namenjenih površin (cesta, pot, steza).31 Taboreči so na tabor prišli z javnimi prevoznimi sredstvi (avtobus, vlak) ali drugimi prevozi, ki so še posebej prijazni naravi (peš, kolo ipd.). Na taboru ne uporabljajo škodljivih razpršilcev, barv (dovoljena minimalna količina) ali drugih kemičnih substanc (ličila ipd.), ki jih skavti ne potrebujemo. 5 -15 5 -15 15 10 Pri ocenjevanju lahko doseţete 300 pozitivnih in -300 negativnih eko-točk. Glede na doseţeno število točk se uvrstite v lestvico priznanj – Zeleni Jurček, zahteven Zeleni Jurij in prestiţni Zeleni Jure! Napisani standardi in porazdelitev točk za posamezno priznanje veljata za leto 2006, saj se lahko vsako leto spreminjajo, dopolnjujejo in izboljšujejo. ZELENI JURE JURIJ JURČEK 30 31 + 230 150 100 -30 -100 -200 Standard se ne dotika eko področja, zato vsebuje le 5 skromnih točk. Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS 16/95). 44 EKO STANDARDI (potovalna TŠ) Pri posameznih standardih je moţno točke pridobiti ali izgubiti. Pri standardih, ki vsebujejo več opisov, vsak opis prinese določeno število točk. Primer: 7a Prostor, kjer se shranjuje ţivila, je čist, ţivila so smiselno in praktično32 razporejena. 3*5 Skupno število točk je tu 15. Če je shramba primerno locirana, dobijo 5 točk; če je zraven še čista, dobijo še 5 točk … itd. POTOVALNA TABORNA ŠOLA LOKACIJA + Potovalna trasa je na primerni lokaciji. Podtalnica in druga (pitna) voda 1 2*5 2 3 4a 4b 4c 4d 5a 5b 5c 5d 5e 6a zaradi dejavnosti na taboru ni ogroţena. Potovalna trasa je dostopna za vozila – omogočen je dovoz ali dostop v 5 neposredno bliţino po cesti ali poti.33 Domačini se pritoţujejo nad hrupom.34 TRASA35 Trasa je sicer čista in urejena, vendar se pojavljajo manjši papirčki ali druge smeti36. V okolici tabornega prostora in poti ni smeti. 5 Taboreči so med potjo pobrali smeti. Taboreči so med potjo pobrali večje smeti.37 Kadar taboreči kurijo, so kosi travne ruše (v nadaljevanju zaplatice) izkopane (za kurišča, jarke …) tako, da omogočajo ponovno zasaditev brez neravnin in večjih posledic za travnik. Če skupina tabori na enem mestu 2 dni ali več, poskrbi da so zaplatice primerno ohranjene (zloţene in primerno vlaţne ter nimajo posledic sončne pripeke). Zaplatice so sicer umaknjene, vendar niso bile primerno odstranjene – razsuti kosi, premajhne zaplate, nepravilni rezi. Zaplatice so sicer zloţene, vendar niso vzdrţevane (so presuhe ali poteptane (nova beseda: so poteptanke)) – to velja takrat, kadar skupina tabori na enem mestu 2 ali več dni. Zaplatice NISO bile umaknjene, kurjenje neposredno na ruši. Glavno kurišče je oddaljeno od gozda 50 m38 in od šotorov (ter drugih gorljivih snovi) vsaj 10 m.39 -5 -5 10 30 10 5 -5 - 5*2 - 20 5 32 Praktično ni mišljeno to, da je sladkor na polici nad čajem. Prevozna sredstva (avtomobili, kolesa idr.) so parkirani največ 5 m stran od vozišča, dovoljenje za parkiranje je potrebno pridobiti od lastnika prostora (Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS 16/95)). 34 Hrup, ki prihaja iz tabora, je težko preverljiv. Posebno opozorilo naj velja za nočne aktivnosti (med 22.00 in 6.00), ki ne smejo biti glasne oz. moteče za vaščane). 35 Pri standardih, ki se navezujejo na travno rušo (zaplatice), se za taborni prostor ali njegove dele, kjer ni trave, standardi in točkovanje prilagodijo. 36 Menda ja je jasno, kaj so manjši papirčki in smeti. 37 Večje smeti so smeti, pri katerih je za odstranitev potrebna več kot ena oseba. Infrastrukturne naprave (telefonski drogovi, železniški tiri, krmišča ipd.) pustite pri miru, ker ne sodijo med smeti . 38 Včasih taborni prostori ne omogočajo izpolnitev tega pogoja, zato naj se v takem primeru naredi glavno kurišče tam, kjer je najmanj nevarnosti za požar (s tem ni mišljeno da kuriš pod smreko, ki ima krošnje 5 m visoko) 39 Kurišče je od dreves in šotorov oddaljeno 10 m, od gozda 50 m in 100 m od objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo požarno nevarne snovi, in večjih naselij ter pomembnih prometnih poti (Uradni list RS 62/95, 5. člen). 33 45 6b 6c 6d 6e 6f 6g 6h 6i 7a 7b 7c 8a 8b 8c 9a 9b 9c 9d 9e 9f 9g 10 Glavno kurišče je oddaljeno od roba krošnje najbliţjega drevesa manj kot 10 m.40 Taboreči NE upoštevajo visoke poţarne nevarnosti in kurijo na odprtem ognju.41 Kurišče NI ustrezno zaščiteno s kamni (ali drugim negorljivimi materiali tako), da se ogenj ne more razširiti.42 Taboreči kurijo v močnejšem vetru43. Taboreči kurijo plastiko44 in za seţig neprimerne materiale. Drva so preblizu (v dosegu) ognja45. V okolici kurišča leţijo vnetljivi materiali (suha trava, praprot, listje ipd.). Kadar taboreči kurijo, imajo na dosegu roke pripravljene pripomočke za gašenje (ni nujno, da ravno gasilni aparat). Prostor, kjer se shranjuje ţivila, je čist, ţivila so smiselno in praktično46 razporejena. Ţivila NISO shranjena na takem mestu, ki preprečuje mravljam, glodalcem ter ostalim ţivalim dostop do hrane (avtomobil, hiša, šotor, nahrbtnik…)47. Posoda NI pomita. Jarki so skopani le v primeru, da je travnik na bolj poplavnem območju oz. da tabor poteka v času padavin48. Jarki so neučinkoviti (premajhni oz. preplitki, na nepravilnih mestih pri šotorih morajo biti vkopani na mestu, kamor odteka voda s strehe šotora). Taboreči nimajo skopanih jarkov, čeprav se nahajajo na poplavnem območju oz. ko tabor poteka v času padavin. VODA Pri pomivanju posode NE odlivajo umazanije in čistil v čistilni filter49 (ali vsaj v jamo za organske odpadke). Filtri so pojavni50 in učinkoviti. Pri pomivanju uporabljajo okolju prijazna čistilna sredstva biološko hitro razgradljiva čistila s pH med 5.5 in 8, ki je NAPISAN51 na embalaţi. Pri pomivanju posode in ostalem čiščenju uporabljajo zmerno in varčno količino čistilnih sredstev. Pri pomivanju NE uporabljajo čistilnih sredstev, temveč le naravne odmaščevalce (mivka, pesek, otrobi …). Umivanje ali pomivanje s kemikalijami (čistili) poteka neposredno v vodotokih (studenci, reke, potoki ...).52 Oprema in pripomočki so preblizu vodotoka tako, da jih voda lahko odnese. -5 - 15 - 10 -5 - 15 -5 -5 5 2*5 - 10 -5 5 - 10 -5 - 25 20 15 10 40 - 20 - 20 40 Rob krošnje je navpična projekcija krošnje na tla. Odprti ogenj je ogenj, ki ni zavarovan. V primerih, ko je odprt ogenj prepovedan, mora imeti kurišče le eno odprtino za nalaganje. Pri tem standardu je potrebno tudi usklajevanje s pristojnimi organi. 42 Kamni morajo biti zloženi en ob drugem ter primerne velikosti. 43 V nerealnem zakonu v Uradnem listu RS 62/95 piše, da se ne sme kuriti pri hitrosti vetra 6 m/s (kar pomeni zmerno pihanje). 44 Pri sežigu plastike nastajajo kancerogene snovi, ki povzročajo raka. To je le eden izmed razlogov, zakaj se plastike ne sme sežigati. 45 Drva morajo biti od kurišča oddaljena dvakrat toliko, kolikor meri širina kurišča (v primeru neokroglih kurišč, se upošteva najdaljša širina). 46 Praktično ni mišljeno to, da so makaroni in omaka v dveh škatlah. 47 Saj veste: če boste čez noč pustili zunaj na šotorki odprt med, se lahko zgodi, da vas pride obiskat sladkosnedi medo. 48 Točke se dobi tudi v primeru, da jarkov ni oz. da taboreči taborijo na takem mestu, kjer ni nevarnosti poplave. 49 Nekaj predlogov za izdelavo čistilnih filtrov najdete na primer v Skavtskem priročniku Bodi pripravljen ali v knjižici Naš tabor - del narave (ZTS : Ljubljana 1997, str. 56). Dovolj uporaben čistilni filter se da naredit v navadni 1.5 l plastenki. 50 Pojavni = inovativni. 51 Veljajo tudi napisi "nevtralen pH" ipd. 52 Splakovanje v potokih je dovoljeno, če pri tem v potoke ne odteka večja količina detergenta. 41 46 11a 11b 11c 11d 11e 11f 11g 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22a 22b 22c ODPADKI Ločeno zbiranje odpadkov NI zagotovljeno53 (vsaj 5 kategorij: embalaţa, steklo, papir, biološki oz. organski odpadki, nevarni odpadki). Kategorije se prilagodijo lokalnim komunalnim zahtevam.54 Smeti so med seboj pomešane in ne ustrezajo oznakam (ločeno zbiranje odpadkov NI izvedeno). Odpadkom se zmanjša prostornina, preden se jih vrţe v koš oz. vrečo za smeti (plastenke stisnemo …).55 Koši/vreče za ločeno zbiranje odpadkov se nahajajo vsaj na eni priročni lokaciji. Koši so nedvoumno označeni, za kakšne odpadke so namenjeni. Taboreči med potjo zbirajo smeti (lahko tudi v eno vrečko) in jih na postojankah ločujejo Organska jama mora biti dovolj velika in globoka. Pri zakrivanju mora biti zgornja plast zemlje debela 10 cm56. V okolici so razmetani organski odpadki taborečih (se ne nahajajo v za to namenjeni posodi ali vreči) Vsaj polovica vzorčenih baterij od svetilk je takšnih, ki se lahko ponovno polnijo (rechargable). Taboreči kupujejo izdelke brez odvečne embalaţe, v embalaţi z moţnostjo recikliranja oz. z moţnostjo večkratne uporabe (škatle, povratne plastenke, steklenice …). Večje količine nekega izdelka se kupuje zapakirane v velike embalaţe (ena velika konzerva namesto več manjših ipd.). SANITARIJE Taboreči opravljajo nujno potrebo vsaj 50 m stran od poti in vsaj 100 m stran od tabora Taboreči svoje izločke prekrijejo, da se jih ne da zaznati (mah, zemlja, pesek, listje, kamenje…)57. Izločki in wc papir so vidni in niso prekriti Taboreči opravljajo nujno potrebo v bliţini stanovanjskih objektov (hiše, počivališča, kolibe, vikendi…) Taboreči opravljajo nujno potrebo na odprtem prostoru (travnik, pesek, obala…) Taboreči opravljajo nujno potrebo v tekočo vodo VEDENJE Aktivnosti na potovalnem taboru (delavnice, igre, duhovnost, pot …) vključujejo eko vidik (prijazen odnos do okolja, rastlin, ţivali, povezanost z naravo …). Taboreči hodijo po nepokošeni travi namesto po urejenih poteh za hojo (stezice, ceste, kolovozi…)58. Do prisotnih ţivali imajo prijazen odnos (neuničevanje gnezdišč, osjih gnezd, taborjenje stran od ţivalskih gnezd ...). Rastline (cvetje, gozdna podrast, gobe …) se trga, puli ali kako drugače nepotrebno uničuje. Do grmovja in dreves se taboreči NE obnašajo v skladu z razpoloţljivimi viri in načelu neškodovanja (količina sečnje, posekane drevesne vrste, obvejevanje brez potrebe, luščenje lubja z dreves, metanje sekir ali noţev v - 25 - 20 15 2*5 5 15 - 10 10 20 10 - 10 - 15 - 15 -5 - 10 15 - 10 5 -5 - 15 53 Tu je predvsem naloga tehničnih, da poskrbijo za ločeno zbiranje odpadkov. Glej priloge o ločenem zbiranju odpadkov in prilogo oznak za reciklažo (priloge 1, 2, 3 in 4). Organski odpadki (olupki, listje, trava …) sodijo v organsko jamo; ostanke hrane se da kmetu za živali, če je to mogoče. Papir in ostale odpadke, ki so primerni za sežig, se lahko sežge. Pod nevarne odpadke sodijo baterijski vložki, zdravila, barve in laki, jedilna olja v večjih količinah, topila, razpršilci ... Nevarne odpadke je potrebno odložiti na ustrezne zbirne centre (zdravila se vrne v lekarno, baterije v trgovino …). Nevarne snovi so ustrezno označene na embalaži. 55 Steklenicam ne zmanjšujte prostornine! 56 Kot organsko jamo imate lahko tudi eno posodo ali vrečo, katero potem spraznite pri kakem kmetu v prašičje korito. 57 To pomeni, da morajo biti tako skriti, da jih ne vidiš, četudi zagaziš v njih. 58 »Nepokošena trava« naj bi bila visoka 10 cm. 54 47 23 24 25 26 27 debla …). Taboreči so na začetek potovalnega tabora prišli z JAVNIMI prevoznimi sredstvi (avtobus, vlak)59. Taboreči potujejo na naravi prijazne načine (kolo, peš, kanuji…). Na taboru je kot spremstvo in prevoz tehničnih stvari prisotnih več kot 2 avtomobila60. Na taboru ne uporabljajo škodljivih razpršilcev, barv (dovoljena minimalna količina) ali drugih kemičnih substanc (ličila ipd.), ki jih skavti ne potrebujemo. Stvari, ki niso bile zajete v zgornje točke. 15 15 x*-15 10 Pri ocenjevanju lahko doseţete 315 pozitivnih in - 335 negativnih eko-točk. Glede na doseţeno število točk se uvrstite v lestvico priznanj – Zeleni Jurček, zahteven Zeleni Jurij in prestiţni Zeleni Jure! Napisani standardi in porazdelitev točk za posamezno priznanje veljata za leto 2007, saj se lahko vsako leto spreminjajo, dopolnjujejo in izboljšujejo. ZELENI JURE JURIJ JURČEK + 230 180 100 -30 -50 -180 59 Najeti avtobusi niso javno prevozno sredstvo. Tisti »x« pomeni število avtomobilov, ki jih je več kot je dovoljeno (primer: če so avtomobili 4, dovolj pa je imeti samo 2, se točke štejejo 2*-15). 60 48 MINI PRIROČNIK ZA TEHNIČNE VODITELJE TŠ NAMESTO UVODA Priročnik je nastal na podlagi izkušenj voditeljev, ki so kot tehnični voditelji pomagali pri pripravah in izvedbah tabornih šol; njegov namen pa je bolje opredeliti vlogo tehničnega voditelja v ZSKSS in mu pri njegovem sluţenju na TŠ pomagati s smernicami in izkušnjami tehničnih voditeljev, ki so to sluţenje ţe opravljali. Vloga tehničnega je na TŠ zelo pomembna, saj s svojim sluţenjem razbremeni ostale voditelje, tako da se ti lahko popolnoma posvetijo programu in usposabljanju novih voditeljev. Kot tehnični imaš torej precej pomembno vlogo in veliko odgovornost, saj moraš skrbeti, da so pripomočki, ki jih drugi voditelji potrebujejo, vedno ob pravem času na pravem mestu, da udeleţenci TŠ niso lačni, da so urejene denarne zadeve in še za mnogo stvari - tudi nepredvidenih; na TŠ boš asistenca voditeljem in velikokrat (če ne kar vedno) tudi »deklica za vse«, zato moraš biti iznajdljiv in poln skavtskega duha. Bistroumni ježek PRIPRAVE NA TŠ Dobre priprave so tehničnemu najboljša garancija za uspeh. Na sluţenje se pripravljaj: - z redno udeležbo na srečanjih SVOD-a: To ti bo pomagalo, da se boš s SVOD-om spoznal in spoprijateljil. Zelo pomembno je tudi, da poznaš program in veš, kaj se bo na TŠ dogajalo, da boš drugim voditeljem lahko pravočasno pripravil tisto, kar potrebujejo. - pripravi si spisek orodja in drugih stvari, ki jih boste na TŠ potrebovali: Na srečanjih vprašaj voditelje, kaj potrebujejo na TŠ za izvedbo programa. Skupaj z njimi se dogovori za potrebno orodje, posodo, plakate, zastave, pisarniški material in drugo … Sestavi si spisek teh potrebščin, da ne boš pred TŠ, ko boš vse te stvari tlačil v avto, česa pozabil doma. - iskanje in zbiranje potrebščin za TŠ: Pred TŠ priskrbi vse, kar si se s SVOD-om dogovoril, da na TŠ potrebujete. Če se le da, opreme ne kupuj, temveč si jo sposodi (na Zdruţenju, v stegih,…). Če pa opremo ţe kupuješ, poskrbi, da bo po koncu TŠ prišla nazaj na Zdruţenje in da bo tako koristila še na naslednjih TŠ. - evidentiranje opreme: Obvezno si delaj spisek opreme, ki jo imaš, napiši si tudi, kdo ti je kaj posodil, kaj si kupil itd., da boš po koncu TŠ vedel, komu moraš opremo vrniti, in da se ti kaj ne izgubi. - časovni načrt: Na podlagi programa, ki ga SVOD pripravi na svojih srečanjih, si izdelaj svoj časovni načrt in ga daj SVOD-u, da ga potrdi in po potrebi popravi. V njem si določi, kdaj boš kaj počel (kdaj boš šel v trgovino, kdaj boš kuhal, kdaj opravljal razna opravila, kdaj počival, kje boš kupil mleko, jajca, kruh itd.) in katere rekvizite moraš dati voditeljem (kdaj in kje potrebuješ zlate knjiţice, vrv, značke, plakate, flomastre, kdaj boš šel po orodje itd.). - jedilnik: Sestavi ga ţe pred začetkom TŠ. Razdelaj ga po dnevih in po obrokih. Natančno si zapiši, kaj bo za jesti pri določenem obroku. Na podlagi jedilnika si napravi spisek hrane, ki jo moraš kupiti (več o tem v nadaljevanju). - kupovanje hrane: Nepokvarljivo hrano kupi ţe pred začetkom TŠ. - ogled terena: Pred TŠ si obvezno (skupaj s SVOD-om) oglej prostor, kjer bo TŠ. Na vsakem mestu, kjer boste prenočili (če je TŠ stacionarna, bo to kar vedno isti prostor, sicer se bo spreminjal), si oglej, kje je pitna voda, če je kje v bliţini kakšna kmetija in če je, se pozanimaj, ali lahko tam kupiš mleko, zelenjavo, krompir, sadje ipd. Vedno moraš tudi vedeti, kje je najbliţji zdravstveni dom (če se komu kaj zgodi), kje je pošta, kje je najbliţja trgovina oz. če je kje v bliţini malo večja in cenejša trgovina, da boš tam kupoval hrano. Če je TŠ v hiši, se prej obvezno pozanimaj, ali imajo dovolj 49 posode in dovolj veliko posodo, kajti rado se zgodi, da prideš v kuhinjo in ugotoviš, da imaš za 25 udeleţencev na razpolago le litrski lonec. Pozanimaj se tudi, kje je v bliţini TŠ ali na poti TŠ kakšna reka, potok ali kaj takega, da se bodo udeleţenci lahko vsaj enkrat med TŠ tudi skopali. ODNOS TEHNČNI - SVOD Posebej se zavedaj, da je prva skupnost, ki ji pripadaš (čeprav nisi trener) skupnost voditeljev in ne skupnost udeleţencev. Sodeluj s SVOD-om pri pripravi programa, SVOD naj ti ţe prej pove ţelje glede materialov, da se lahko pripraviš. Na TŠ bodi prisoten pri preverbah SVOD-a, predvsem pri tistem delu, ko se pregleduje program za naslednji dan, da se znaš pripraviti. Voditelji naj ti povedo, kaj bodo naslednji dan potrebovali in kdaj bodo to potrebovali, da boš stvari lahko pravočasno pripravil in da jih ne boš zadnji trenutek iskal v avtu oz. v sobi za tehnične stvari. SVOD opozori, naj ti sporoči vsaj pol ure prej, če bo kdo od voditeljev potreboval kaj takega, kar niste načrtovali pri nočni preverbi, da boš lahko stvar v miru poiskal in pripravil in da bo tako program nemoteno tekel. Zavedaj se, da si edini, ki imaš občutek za "realni čas", zato si dolţan opomniti SVOD, če se program zavleče v čas, ki je namenjen za obroke - udeleţenci morajo tudi zaradi zahtevnosti programa dobivati redne obroke (naj se ne dogaja, da je po zajtrku kosilo šele ob 17.00 ali pozneje). Kot tehnični si bliţe udeleţencem, zato si lahko dober most med udeleţenci in SVOD-om; SVOD-u lahko "prineseš" tisto, kar se dogaja med udeleţenci in jim tako pomagaš, da udeleţence in TŠ bolje začutijo. Pri tem pa nikar ne pozabi, da je SVOD prvi, ki je odgovoren za TŠ, zato ne sprejemaj odločitev sam in ne dajaj kočljivih odgovorov brez posveta s SVOD-om. Najprej opravi svoje delo in potem (če nisi utrujen) se pridruţi kakšni temi med udeleţence. DENAR Ko boš opravljal sluţenje tehničnega voditelja, boš moral skrbeti tudi za denar. Skrbno se seznani z Navodili za denarno poslovanje, ki je objavljen na spletni strani ZSKSS. Čeprav denar ni tvoj, moraš imeti odgovorno drţo do njegove porabe. Pozoren pa moraš biti na sledeče stvari: - prispevek udeležencev: Prispevek za TŠ se lahko plača po poloţnici na TRR, s prenakazilom ali izjemoma ob prihodu na TŠ. Vsaka TŠ ima znotraj TRR svojo sklicno številko, na kateri tajnik vodi ves denarni promet. V obvestilo o sprejetju na TŠ je treba udeleţencem napisati, kolikšna je višina prispevka, določiti način plačila in rok, do kdaj naj ga plačajo. Pri tem se posvetuj s tajništvom, ki poskrbi za pošiljanje obvestila in poloţnice ter knjiţi prejeta vplačila. Pri tajniku boš torej zvedel, kdo je plačal prispevek za TŠ. Z njim se dogovori, kdaj boš ta denar dvignil. Poleg vplačil udeleţencev, boš dobil še denar, ki je v proračunu namenjen za posamezno TŠ (višina je določena glede na število članov in SVOD-a ter glede na trajanje TŠ). Prispevki udeleţencev oziroma kotizacija in proračunski denar so namenjeni za pripravo, izvedbo in preverbo TŠ, zato skrbno načrtuj izdatke. Če kateri od udeleţencev plača ob prihodu na TŠ, mu izdaj potrdilo v dveh izvodih. Blok »Potrdilo o vplačilu« dobiš na tajništvu. Če pride kdo od udeleţencev na TŠ, pa ne plača prispevka, ti poskrbi za to, da bo to naknadno uredil in tega ne prelagaj na tajnika. - finančno poročilo: Na koncu TŠ boš moral napisati finančno poročilo (koliko denarja si prejel, koliko si ga porabil in za katere stvari si ga porabil), zato si sproti zapisuj, za katere stvari porabiš denar. Obrazec za poročilo skupaj z navodili za izpolnjevanje dobiš na tajništvu oziroma je objavljen na spletni strani ZSKSS pod » Dokumenti in obrazci« Dobro je, da imaš narejeno razpredelnico in v njej stalno vodiš trenutno denarno stanje. Posebej pazi, da boš pri vsakem nakupu vzel originalni račun, ki mora vsebovati naslov Zdruţenja (ZSKSS, Ulica Janeza Pavla II. 13, 1000 Ljubljana) in davčno številko Zdruţenja (26611066). Zdruţenje je zavezanec za DDV. Račune skrbno hrani, ker jih boš moral oddati skupaj s finančnim poročilom. Če kupuješ pri kmetih, zaprosi vsaj za kakšno potrdilo o plačilu (ker ti večina kmetov ne more izdati računa), sicer pa si ta izdatek samo skrbno zapiši. Priporočljivo je, da ne greš za vsak »zobotrebec« v trgovino, ampak da čim več stvari kupiš na en račun. 50 Vsak večer preglej denarno stanje in ne mešaj svojega denarja z denarjem udeleţencev - imej ga v posebni pisemski ovojnici ali kakšnem etuiju. - varčevanje: Da prihraniš, kupuj v večjih diskontih (nepokvarljivo hrano je priporočljivo kupiti ţe pred TŠ). Določene stvari lahko kupiš tudi v tovarnah (če se to splača - če ne bi pri tem porabil preveč za kilometrino); spisek ugodnih diskontov in tovarn je naveden tudi v tem priročniku. Poveţi se še s tehničnimi drugih TŠ - če se bo kupovalo večje količine hrane (recimo testenine, riţ v tovarni - npr. v Mlinotestu), boste gotovo dobili vsaj količinski popust. Veliko hrane pa se da dobiti tudi s sponzorstvom. Da prihraniš na kilometrini, uporabi telefon: Določene stvari se lahko dogovoriš tudi po telefonu (prvi dogovor za vodo, prostor,…). Za urejanje nekaterih stvari pa lahko po telefonu pokličeš na pomoč skavte iz kraja, kjer bo TŠ, tako lahko opravijo tam kakšno stvar namesto tebe in ti zato ni treba navijati nepotrebnih km. Če je mogoče, fotokopiraj vse pred TŠ, in sicer na tajništvu, ker je sicer teţko najti poceni fotokopiranje. LOGISTIKA Svojo "tehnično sluţbo" na TŠ zastavi tako, da bo delovala brezhibno in bo voditeljem omogočala največjo pomoč ter da ne bo odpovedala niti v primeru, ko bo program potekal drugače, kot je bilo predvideno. Pri tem naj ti bodo v pomoč naslednje stvari: - avto: Če je TŠ potovalne narave, je priporočljivo, da sta na TŠ dva avtomobila. To pride zelo prav v primeru, ko je treba nekoga peljati k zdravniku in lahko zato drugi še vedno nemoteno opravlja svoje dolţnosti, pa tudi takrat, ko je treba voditelje pripeljati predčasno na določeno točko. Poleg tega sta dva avtomobila posebej na TŠ potovalne narave priporočljiva zaradi prostorske stiske. Sicer pa je za prevaţanje opreme bolje imeti en večji avto, ker sta tako oba tehnična skupaj in se lahko tudi med voţnjo dogovarjata, kako izpeljati stvari. Ker na potovalnih TŠ po navadi zmanjka prostora v avtu, je priporočljivo imeti prtljaţnik za na streho; posebej v primeru, ko udeleţenci šotorov ne nosijo sami. V času TŠ vozi počasi in previdno, saj se ob čustveni vznesenosti, utrujenosti in naglici kaj hitro pripeti nesreča. - razporejanje stvari: Če sta na TŠ dva tehnična, se dogovorita, kdo od vaju bo za kakšno stvar skrbel (npr.: prvi naj skrbi za hrano, drugi za opremo in pripomočke). Predvsem je pomembno, da vsak trenutek vesta, kje imata spravljene stvari, ki jih potrebujete na TŠ, zato jih imejta sistematično urejene. Poleg tega je nujno, da daje voditeljem in udeleţencem stvari iz avtomobila ali iz skladišča le en tehnični in da ne pusti nikomur, da bi tam brskal sam, ker s tem povzroči zmešnjavo. Vse stvari imej vedno skrbno pripravljene v škatlah, saj boš le tako lahko našel tisto, kar bodo voditelji potrebovali za svoje delo. - GSM: Z njim si lahko precej olajšaš dogovarjanje, vendar bodi pripravljen tudi na to, da ne boš vedno mogel polniti baterije in da vsa območja niso pokrita s signalom. - potovanje z vlakom: Če na TŠ potujete z vlakom si ţe pred TŠ priskrbi obrazec z ţigom za skupinsko karto. Karte kupi dan ali dva dni prej, da se tako izogneš teţavam, ki lahko pri kupovanju skupinske karte nastanejo. - naročanje hrane: Popoldne preglej jedilnik in kupi ali naroči hrano za naslednji dan. Če si v manjšem kraju, se zavedaj, da ne moreš izprazniti trgovine: recimo kruh, meso, jajca, jogurte - to naroči prej, da bodo te manjše trgovine lahko naročile nekoliko večjo količino in tako domačini ne bodo ostali brez teh stvari. - veščine: Koristno je, da je eden od tehničnih izurjen v skavtskih veščinah, ker lahko te v praksi dobro uporabi - in s tem daje zgled vsem. 51 - razno: Dobro je, da tehnični skrbi le za tehnične stvari in da ne vodi kakšnega dela programa. Tehnične stvari opravljaj zunaj vidika udeleţencev. Drobni material imej v eni škatli; o tem naj bodo obveščeni vsi voditelji TŠ, da si lahko te stvari jemljejo sami. HRANA Hrana je zelo pomembna skrb tehničnega, saj sta lahko razpoloţenje in uspešnost na TŠ zelo odvisna tudi od nje. Jedilnik sestavi pred taborno šolo, med sestavljanjem pa si zapisuj količino hrane, ki jo moraš nakupiti. Pri sestavi jedilnika, naj ti bo v pomoč: - časovna in vsebinska skladnost s programom: Izkaţe se, da ob zahtevnejših dejavnostih udeleţenci pojedo nekoliko več. Preizkušeno pa je tudi dejstvo, da udeleţenci prve tri dni pojedo manj kot pozneje (razlika je okrog 20 %). - domneve o okusu udeležencev in SVOD-a: Poskušaj predvideti, kaj je udeleţencem všeč in sestavi jedilnik na osnovi tega. Pozoren bodi, če kdo v prijavnico napiše, da je na določeno hrano alergičen ali pa da je vegeterijanec. Predvsem pa pazi, da bo pri obedih dovolj sadja in pijače. - razpoložljive surovine na sedežu Združenja: Preden nakupuješ hrano za TŠ, se pozanimaj na sedeţu Zdruţenja, ali je tam kaj primerne hrane, ki je ostala od drugih TŠ. - ustvarjalnost: Pri sestavljanju jedilnika bodi ustvarjalen. Tudi z ne pretirano drago hrano se namreč da sestaviti zelo dober in okusen jedilnik. - enostavnost priprave: Pazi, da boš jedilnik sestavil tako, da se bo dalo hrano dovolj enostavno pripraviti, kar bo omogočilo, da priprava kosila ne bo vzela preveč časa. To je posebej pomembno takrat, ko je narava TŠ taka, da si udeleţenci kuhajo sami. - znanje, opremljenost in izkušnje: Jedilnik sestavi tako, da boš znal dati udeleţencem primerna navodila za pripravo hrane. Upoštevaj tudi opremo, ki jo imaš pri kuhi na razpolago. - ambientacija: Ko sestaviš jedilnik, ga daj še voditeljem TŠ, da ga pregledajo in da se uskladite, če je pri kakšnem obedu predvidena ambientacija. OPREMA Glede opreme se dogovori s SVOD-om. Predvsem glede specifičnih stvari. Vprašaj jih, koliko plakatov potrebujejo, če potrebujejo za izvajanje svojega programa kakšne posebne pripomočke, nekaj stvari pa je splošnih in jih potrebuješ praktično na vsaki TŠ. Te stvari so: - lekarna: Tu imej vsa sredstva za prvo pomoč. Ne sme ti manjkati antialergik v mazilu in tabletah (synopen, fenistil, claritine...). S seboj imej elastični povoj (v primeru zvina), obliţe za ţulje, razkuţilo, gaze, kremo za sončenje z velikim faktorjem (predvsem spomladi), repelent (za odganjanje klopov in komarjev), analgetik -sredstvo proti bolečinam (bonifen), mio spray (pomaga pri pretegnjenih mišicah), mazilo za laţje opekline (ribje mazilo, dermazin), posebna gaza za večje opekline in nekaj, kar pomaga pri bolečinah v grlu (septolete, neoangin). S seboj imej tudi aspirin in lekadol. Vse skupaj spravi v nepremočljivo škatlo in poskrbi, da bo vedno tam, kjer so udeleţenci. Večino tega dobiš na tajništvu v kovčku za prvo pomoč. - rutke, značke, mape: Na TŠ dobijo udeleţenci posebno rutko z desetko (roţnim venčkom), značko in mapo z gradivom. Vse to dobiš na sedeţu ZSKSS. Gradivo, ki ga določijo odgovorni, pošlji vsaj nekaj dni prej na tajništvo, kjer ga bodo natisnili. - kanistri za vodo: Če na kraju TŠ ni v bliţini vode, je nujno, da imaš posode za vodo, da se lahko udeleţenci oskrbijo s pitno vodo ter umijejo. Priporočljivo je, da imaš dve 15-20-litrski posodi s pipico in še dve 20-25-litrska brez nje. Nekaj tega dobiš na tajništvu. Posodi s pipico postaviš v umivalnico, tisti brez nje pa nekam na grič. S seboj imej tudi 10 m dolgo cevko. Tako ti ne bo potrebno tolikokrat 52 po vodo. Ko bo namreč vode v posodah s pipico zmanjkalo, jo boš s pomočjo cevke natočil iz posode brez pipice. - šotori: Na nekaterih TŠ se potrebuje šotore. Lahko igluje, lahko jamboree (odvisno od vrste TŠ). O tem se dogovori s SVOD-om. SVOD naj ti tudi pove, kje boste šotore dobili (si jih boste izposodili, ali jih bodo prinesli udeleţenci). Osem šotorov jamboree in 6 iglujev za potrebe TŠ je na tajništvu. - 20-litrski lonec in večji gorilnik: Dobro je, da imaš s seboj večji lonec in gorilnik (razen če je TŠ v hiši, kjer posodo ţe imajo), da na njem lahko skuhaš čaj ali podobne stvari. (trije taki lonci, dve plinski bombi in štirje gorilniki in zajemalke so na tajništvu) - lopata, kramp, sekire, žage: O tem orodju se pogovori z vodstvom. Vsekakor pa kakšno sekiro, lopato ali kramp potrebuješ za izdelavo WC-ja. Dobiš v tajništvu. - polivinil ali šotorke: Potrebuješ ga (jih) predvsem za izdelavo stranišča. - flomastri, svinčniki, listi A 4, škarje, lepilni trak, barvice, luknjač, lepilo, budilka: To so nepogrešljivi pripomočki na TŠ. To dobiš v didaktičnem kovčku na tajništvu. Drobni material imej v eni škatli in o tem naj bodo obveščeni tudi SVOD-ovci, da si lahko sami jemljejo stvari. - slovenska, evropska in skavtska zastava: So nepogrešljivi pripomočki, predvsem pri ceremonijah. Dobiš na tajništvu. - plinska svetilka z rezervnimi bombicami plina: Je nepogrešljiva pri večernih preverbah, pa tudi pri večernem programu pride velikokrat prav. Dobiš na tajništvu. - kresila in kompasi -"set" za pomivanje posode: Nujno boš potreboval gobico za posodo, pomivalni prašek in kakšno krpo za brisanje. SPISEK OPREME, KI JO DOBIŠ NA TAJNIŠTVU - Kanister okrogel s pipico 25 l , 2x Kanister okrogel s pipico 50 l, 2x Kanister okrogel s pipico 50 l, 1x Kanister navaden s pipico 20 l, 2x Kanister navaden s pipico 25 l, 2x Plastične posode za pomivat posodo (različne velikosti) 10x Lok in puščice, 1x Vrv 10 mm, 1x 100 m, 2x 50 m Vrv 8 mm, 4x 50 m Lonci 30 l, 4x Lonci 10 l, 7 x Lonci mali, 11x Pokrovke velike, 2x Pokrovke male, 12 x Kuhalnice manjše + druga suha roba (precej) Plehnate posode 4x + 1 pokrov Armafleks, 3x Šotor jamboree ferrino 4x Šotor jamboree Brownsea, 4 x Šotor iglu, 6 x - Sekira 8 x Ţaga mala lokarca, 9 x Ţaga velika lokarca, 2 x Grablje ţelezne, 2 x Lopata vrtna 8 x Lopata velika 3x Lopata za sneg 1x Kramp 8x Macola 4x Grelci za plin 4x (z ventili in cevko) Plinska bomba velika 2x Vrvica bela plastična, 4 koluti Smetišnica + metlica plastična, 6x Kresilo 2x Kompas 4x Didaktični kovček 4x Kovček prva pomoč 3x Zastava SLO 3x Zastava EU 3x Zastava ZSKSS 3x Zastava WAGGGS 1x HIGIENA NA TŠ 53 Higiena je na TŠ zelo pomembna. Ob slabi higieni se namreč prav hitro zgodi, da veliko udeleţencev TŠ tako ali drugače zboli, zato bodi posebej pozoren na sledeče stvari: - čistoča posode: Pazi, da je posoda skrbno pomita in pospravljena. - voda: Vode iz rek raje ne uporabljaj za pitje in kuhanje (razen če imaš zagotovilo domačinov, da je voda neoporečna). - kopanje: Voda je zato, da jo uporabljamo - kadar gredo skavti mimo vode, naj jo uporabijo za umivanje. Udeleţenci morajo imeti moţnost, da se v času TŠ umivajo in vsaj enkrat okopajo (v reki se namočijo, potem pa se z oblivanjem na travniku sperejo, da mila ne povzročijo ekološke škode v vodi - nastajanja alg; na travniku namreč razpadejo, preden pridejo v neposreden stik z vodo.) - stranišče: Tudi za enodnevno prenočevanje je dobro postaviti stranišče. Stvar namreč vzame le pol ure dela, saj ne potrebujemo prav globoke jame. Če nameravate najeti kemična stranišča, se obrni na tajništvo, ki bo to uredilo. KOLIČINA HRANE NA UDELEŢENCA Ta podatek je vzet iz TŠ POTA 2 (l. 2000), pri tem upoštevaj vse nasvete iz poglavja "Hrana": Čudeţna številka je 1/8 kg (12,5 dag). Točno to je količina testenin, ki jo potrebuješ na osebo, prav tako je z riţem, kruhom (pri zajtrku) in mogoče še kje. Čokoladnega namaza potrebuješ pribliţno 3,5 dag na osebo. Mleka za zajtrk naj bo 3 dl na osebo, če pa je za zajtrk čokolešnik (5 dag na osebo), potrebuješ 4 dl mleka. PRIMERA JEDILNIKA Prvi primer: To je jedilnik iz TŠ POTA 2 (l. 2000): Nedelja: zajtrk, kosilo: / malica: piškoti večerja: testenine s paradiţnikom, omako in sirom, čebula Ponedeljek: zajtrk: kruh, mleko, nutela, pašteta kosilo: (drugačna aktivnost) malica: piškoti večerja: riţ, tuna, panceta, grah in paradiţnikova mezga, gobice, sir Torek: zajtrk: čokolešnik, mleko, benko, bebi piškoti kosilo: testenine z bešamelno omako, olive (črne in zelene) malica: / večerja: juha, dušena zelenjava Sreda: zajtrk: kruh, mleko, nutela, benko kosilo: kruh, pašteta, topljeni sirčki, napolitanke (suho kosilo za na pot) malica: lubenice večerja: zelenjava, hrenovke, jajca, kruh Četrtek: zajtrk: kruh, mleko, pašteta, nutela kosilo: polenta z ragujem, čebula malica: sadje in piškoti 54 večerja: kosmiči na mleku Petek: zajtrk: kruh, čaj, marmelada, margarina, pašteta kosilo: pire, francoska, hrenovke, palačinke malica: čokoladna rezina večerja: testenine s tuno Sobota: zajtrk: kruh, mleko, nutela, vse kar je ostalo kosilo: sataraš, kruh malica: frutabela, banane Drugi primer: To je jedilnik iz TŠ POTA 3 (l. 1999): Ponedeljek: malica: piškoti, grozdje, hruške, sok večerja: mleko, čokolino Torek: zajtrk: čaj, mleko, kruh, margarina, marmelada, eurokrem kosilo: makaroni, mesni ragu, sok malica: lubenica, piškoti, sok večerja: jajca, sir, šunka, kruh, sok Sreda: zajtrk: čaj, mleko, kruh, marmelada, margarina, eurokrem kosilo: juha, kruh, sok, breskve, piškoti malica: kruh, pašteta, sir, sok večerja: twist, hrenovke, raţnjiči, majoneza, ajvar, sok Četrtek: zajtrk: čaj, mleko, kruh, marmelada, margarina, eurokrem kosilo: polenta, margarina, sol, jogurt, piškoti malica: grozdje, banane večerja: goveja juha, mleko, sadna kupa, sladoled Petek: zajtrk: čaj, mleko, kruh, marmelada, margarina, eurokrem kosilo: makaroni, tunino meso, margarina, solata malica: piškoti, sadje večerja: čokolešnik, mleko, sadna kupa, sladoled Sobota: zajtrk: čaj, mleko, kruh, marmelada, margarina, eurokrem kosilo: grozdje, piškoti, kruh, pašteta, sir, sok NAMESTO EPILOGA To je torej konec tega minipriročnika. Gotovo je še mnogo stvari, ki so izpadle in bi jih bilo treba dopolniti, popraviti. Zato si zdaj na vrst ti - ki boš letos opravljal sluţenje tehničnega na eni izmed TŠ. Na koncu TŠ napiši podrobno poročilo o svojem delu, vključi opis svojih priprav, jedilnik, svoje izkušnje, doţivljanja pa tudi predloge in spoznanja, za katera si kot tehnični postal bogatejši. Vse to bo namreč pripomoglo k izpopolnjevanju tega priročnika. 55 PREDLOG ZA IMENOVANJE VODITELJA VEJE (poslati vse tri strani do 1. marca oziroma 1. novembra državnemu vodstvu veje) VV IV PP (ustrezno obkroži) izpolni kandidat ime in priimek ___________________________________________ datum rojstva _____________________ telefon __________________________ e-naslov ____________________ ____________________ _________ steg _____________________________________________ leto obljube ____________________ ________ udeležba na tabornih šolah: vrsta TŠ leto kraj _______________________ ______________ _______________________ _______________________ ______________ _______________________ _______________________ ______________ _______________________ izkušnje vodenja skupine: pomočnik/voditelj veja v letih ___________ _____________________ ___________ _____________________ ___________ _____________________ udeležba na državnih srečanjih veje: (vpiši zadnje tri) vrsta DSV leto kraj _________________ ____________ ______________________ _________________ ____________ ______________________ _________________ ____________ ______________________ Izjava voditelja ZSKSS Kot voditelj/ica Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov izjavljam, da si bom prizadeval/a s svojim zgledom in služenjem v skupini vzgajati mlade v skladu z vrednotami, ki so opredeljene v skavtski obljubi, skavtskih zakonih, Zavezi Združenja in drugih odločitvah ZSKSS. podpis kandidata:________________________ 56 izpolni sopotnik ime in priimek ___________________________________________ datum rojstva _____________________ telefon ____________________ steg ____________________________ leto obljube __________________ imenovan voditelj veje skavtski voditelj trener trener mednarodni Menim, da kandidat izpolnjuje pričakovana merila in je primeren za vodenje skavtske skupine, zato predlagam, da se mu podeli imenovanje »voditelj veje«. datum:____________ podpis sopotnika:________________________ izpolni voditelj ali voditeljica državnega vodstva veje Državno vodstvo veje je sprejelo sklep o imenovanju 'voditelja veje'. datum:____________ odgovorni voditelj:________________________ podpis:________________________ Priloga (obvezno izpolni kandidat) 1. Na kakšen način je korak voditelja pripomogel k moji osebni rasti skavtskega voditelja: _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ 2. Koraki načrtovanja: _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ 57 _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ 3. Povzetek izvedbe koraka voditelja: _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ 4. Preverba ciljev: _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ 58 PRIJAVA PROJEKTA VODITELJA izpolni kandidat ime in priimek ______________________________________ datum rojstva ________________________ telefon ____________________________ e-naslov _____________________________________________ steg ___________________________________________ leto obljube _____________________________ kraj in leto udeležbe na TŠ Združenje ________________________________________________________ Naslov projekta: Povzetek: Izjavljam, da bom projekt voditelja izvedel v skladu s Pravilnikom o usposabljanju in imenovanju voditeljev v ZSKSS. kraj, datum: ________________________ podpis kandidata: _______________________________ izpolni sopotnik ime in priimek __________________________________________ datum rojstva ____________________ telefon _________________________ steg __________________________________________________ leto skavtske obljube _________________ leto imenovanja (skavtski voditelj) ________________________ Menim, da kandidat izpolnjuje pričakovana merila in se zavezujem, da bom služenje njegovega sopotnika častno opravil. datum:____________________ podpis sopotnika:________________________________ 59 NAVODILA ZA PRIPRAVO PROJEKTA VODITELJA (Pripravil Matjaţ Kocjančič; posodobljeno: januar 2009) Pravilnik o usposabljanju in imenovanju voditeljev v ZSKSS v 16. členu pravi, da postane skavtski voditelj kdor: uspešno konča TŠ Zdruţenje, si med imenovanimi voditelji v ZSKSS izbere sopotnika, uspešno izvede projekt voditelja, je vsaj tri leta sodeloval pri vodenju v stegu, se je v preteklem letu udeleţil vsaj enega sveta Zdruţenja, prevzame vsaj eno odgovorno nalogo in vlogo v ZSKSS (delo v stegu (mentor, sopotnik, stegovodja), delo v regijskih vodstvih, vodenje zahtevnejših projektov in tropov, delo v organih ZSKSS, delo s trenerji, delo v drţavnih vodstvih vej). Opravljena taborna šola Zdruţenje je prvi korak k imenovanju skavtskega voditelja. Skavtski voditelj s svojim znanjem, izkušnjami in drţami odgovarja za obstoj in razvoj ZSKSS kot celote. Projekt voditelja je zaključena naloga, ki je pripravljena in realizirana po vzorcu vzgojnega načrta. S tem projektom kandidat s pomočjo sopotnika prepriča poverjeništvo za usposabljanje voditeljev, da je pripravljen za sprejem sluţenja kot skavtski voditelj. Sopotnika lahko izbere izmed imenovanih skavtskih voditeljev, ki bodo poskrbeli, da bo projekt voditelja narejen po vzoru vzgojnega načrta. Projekt voditelja se na koncu (ko je projekt realiziran in preverjen) strne v pisni dokument, ki ga podpišeta kandidat in sopotnik. Poverjenik za usposabljanje voditeljev preveri izpolnjevanje pogojev za skavtskega voditelja in svoje mnenje posreduje izvršnemu odboru ZSKSS. Izvršni odbor ZSKSS na podlagi mnenja poverjenika za usposabljanje voditeljev s sklepom odloči o imenovanju. Sopotništvo je oblika sluţenja, s katero sopotnik potrjuje svojo skavtsko usposobljenost in z njo izpolnjuje svoje sluţenje Zdruţenju. Praktični potek: 1. Kandidat si na TŠ Zdruţenje izbere projekt, s katerim bo prispeval k razvoju skavtstva v Sloveniji. (Lahko v svojem okolju, vendar na temo, ki bo zanimiva za vse Zdruţenje. Pisni projekt voditelja bo dostopen voditeljem po vsej Sloveniji.) 2. Kandidat si po taborni šoli Zdruţenje do preverbe te taborne šole poišče sopotnika (ta mora biti imenovan skavtski voditelj) v svojem skavtskem okolju, ki ga je pripravljen spremljati. 3. Na preverbi taborne šole Zdruţenje kandidat prijavi naslov projekta voditelja (obrazec: Prijava projekta voditelja). Kandidat, ki ne prijavi projekta na preverbi taborne šole, ga lahko prijavi poverjeništvu za usposabljanje voditeljev. 4. S prijavo začne teči enoletno obdobje (365 dni), v katerem mora kandidat projekt končati. Če ga v tem času sopotnik ne predlaga za imenovanje, se projekt voditelja z izbranim naslovom ustavi in razveljavi. Poverjeništvo za usposabljanje voditeljev je pristojno za individualno reševanje moţnih objektivnih sprememb pri poteku projekta. 60 5. Vsebina projekta voditelja: - kandidat in sopotnik izdelata časovni načrt - kandidat opravi analizo in z njo opredeli problem, ki ga namerava reševati - kandidat opredeli cilje, ki jih pregleda in potrdi sopotnik - kandidat pod spremstvom sopotnika izdela program za dosego ciljev - kandidat pod spremstvom sopotnika izpelje program - kandidat skupaj s sopotnikom vrednoti opravljeno delo, glede na cilje - kandidat napiše POROČILO o projektu voditelja; poročilo (v tiskani in e-verziji) je obvezna priloga k vlogi za imenovanje. Dolgo naj bo vsaj 3 strani, vsebuje naj: a) opis korakov načrtovanja b) kratko poročilo o izvedbi projekta c) opis doprinosa projekta k ZSKSS d) opis kandidatovega osebnega napredovanja e) morebitne predloge za nadaljnje delo na področju projekta Sopotnik pregleda poročilo, predlaga popravke in dopolnitve. 6. Sopotnik predlaga poverjeništvu za usposabljanje voditeljev imenovanje kandidata za skavtskega voditelja (obrazec: Predlog za imenovanje 'skavtskega voditelja'). Globina projekta (zahtevnost) ZSKSS je vzgojno zdruţenje, zato mora projekt doseči vzgojne cilje. Vzgojni cilji pa so doseţeni, ko pride do spremembe obnašanja, drţe, razmišljanja. Za spremembo tega mora prej priti do spoznanja, sprejetja neke vrednote in nato obnašanja v skladu z njo. Projekt voditelja pomeni 'spremembo' pri osebah, ki jim je projekt namenjen, in kar je še pomembnejše, spremembo pri kandidatu za skavtskega voditelja. Ena od nalog TŠ Zdruţenje je sproţitev osebne rasti, ko posameznik v sebi začuti poklicanost in jo nato prek projekta voditelja sprejme kot način ţivljenja. 61 PREVERBA DNEVNA TŠ (UU+SVOD) VMESNA (UU+SVOD) VROČA UU UDELEŢENEC/ KA UU postavi zrcalo samemu sebi (os. spremljanje); UU zna kritično presojat delo SVOD-a, vrednotenje posamezne vsebine, počutje udeleţencev UU so zrcalo drug drugemu (os. spremljanje); opazovanje dinamike skupine in gradnja skupine Kaj je UU odnesel od TŠ? Česa še ne zna?; vpliv TŠ na UU (formacija) SVOD vrednotenje posamezne vsebine; počutje udeleţencev; počutje SVOD-a in njegovo delo vrednotenje makronačrta TŠ, opazovanje dinamike skupine in gradnja skupine počutje udeleţencev; formacija udeleţencev BODOČI SVOD PUV VROČA SVOD finančno vrednotenje; počutje SVOD-a in njegovo delo; preizkus znanja (ŢVN) MLAČNA (SVOD) vrednotenje posamezne vsebine; vrednotenje makronačrta TŠ; preverba finančnega poročila; počutje SVOD-a in njegovo delo predlogi SVOD-a za bodoči SVOD (lokacija, os. spremljanje, poudarki posamezne teme, potek dneva...) poraba financ na TŠ; preverjanje ustreznosti nabora vsebin; kompetentnost trenerjev SKUTR pregled teţav/dilem, ki se porajajo na TŠ ZSKSS opredelitev značilnosti ciljne skupine (nove generacije voditeljev) HLADNA (UU)(SVOD) UU postavi zrcalo samemu sebi (os. spremljanje); Kaj je UU odnesel od TŠ?, Česa še ne zna?; kritično presojanje dela SVOD-a; obuditi spomin na lepe trenutke formacija UU; stanje koraka/projekta, Česa UU še ne znajo, kritično presojanje dela SVOD-a; dopolni vsebinsko in finančno poročilo in ga oddaj PUV-u LEDENA (PUV) povratna informacija s strani PUV-a sestava SVOD-a ponovno razmisli o kompetentnosti trenerjev usklajevanje nabora vsebin med različnimi TŠ; preverjanje sheme usposabljanja; kompetentnost trenerjev; skladnost usposabljanj s strateškimi cilji ZSKSS reševanje teţav/dilem, ki se pokaţejo na TŠ v povezavi s PUV-om kako UU čutijo podporo ZSKSS pri svojem delu in kako vidijo delovanje ZSKSS značilnost ciljne skupine (nove generacije voditeljev); kako UU čutijo podporo ZSKSS pri svojem delu in kako vidijo delovanje ZSKSS 62 POROČILO IZVEDENE TABORNE ŠOLE Poročilo ni namenjeno le kupu papirja, ki se nabira na Zdruţenju. Poročilo sledi kot izhodišče za PUV – kako poteka samo načrtovanje in kaj v fazi načrtovanja in izvedbe TŠ potrebujejo voditelji TŠ, ovrednotenje tem in posodabljanje Nabora vsebin vseh TŠ, vrednotenje Sheme usposabljanja in odgovarjanje na potrebe voditeljev v ZSKSS, predlogi in nasveti SVOD-om v prihodnje, kompetentnost voditeljev TŠ in potreba po izvedbe TŠ Trener (pa tudi ostalih TŠ) v prihodnje … Poročilo mora zato vsebovati: - potek načrtovanja TŠ (datumi srečanj, dnevni red srečanj, morebitna vprašanja), - prijavnice udeleţencev (kdo so prijavljeni/sprejeti/zavrnjeni voditelji), - seznam članov SVOD-a (ime, priimek, steg, mail, telefon – posodabljanje nabora voditeljev), - seznam udeleţencev (ki ga podpišeta odgovorna voditelja), - program usposabljanja (tabela z razporejenimi vsebinami, odmori, hojo), - mikronačrti in preverbe posameznih vsebin in dejavnosti (glej prilogo Poslovnika tabornih šol), - preverbo udeleţencev (analiza morebitnega vprašalnika, povzetki komentarjev, slike z vrednotenja …), - preverbo SVOD-a (vrednotenje poteka načrtovanja, vrednotenje posameznih vsebin, vrednotenje delovanja SVOD-a kot celote, vrednotenje dinamike skupine udeleţencev), - finančno poročilo, - izbor 10–15 fotografij. Poročilo v tiskani in elektronski obliki (mail, CD, DVD) oddate v tajništvu najkasneje 30 dni po končani taborni šoli, 2 tedna po preverbi pa oddate še vrednotenje iz preverbe z udeleţenci. 63 ODGOVORNOST SKAVTSKIH VODITELJEV TŠ PRIPRAVNIK I. Kako poskrbeti za varnost na skavtskih aktivnostih Na kaj vse je treba pomisliti in pripraviti: - primernost lokacije (posebnosti, nevarnosti, sanitarno-higienski pogoji) - primernost dejavnosti - ustrezno opremo - zmoţnost skavtov (psihofizična pripravljenost, zdravstvene posebnosti) predpriprave s skavti na izvedbo aktivnosti ţe na predhodnih srečanjih - obvestiti starše tabor prijaviti na ZSKSS (obrazec) in drugam (policija itd.) II. Usposobljenost voditeljev za izvajanje dejavnosti - skrb za lastno pripravljenost (psihofizično, pridobivanje znanj, informacij, podatkov itd.) - znanje iz prve pomoči - obvladanje tehničnih veščin III. Zavarovanje odgovornosti (glej prilogo) TŠ METODA I. Kako poskrbeti za varnost na skavtskih aktivnostih Na kaj vse je treba pomisliti in pripraviti: - primernost lokacije (posebnosti, nevarnosti, sanitarno-higienski pogoji) - primernost dejavnosti - ustrezno opremo - shranjevanje in nakupovanje hrane (velika moţnost zastrupitve) - zmoţnost skavtov (psihofizična pripravljenost, zdravstvene posebnosti) predpriprave s skavti na izvedbo aktivnosti ţe na predhodnih srečanjih - obvestiti starše tabor prijaviti na ZSKSS (obrazec) in drugam (policija itd.) II. Usposobljenost voditeljev za izvajanje dejavnosti - skrb za lastno pripravljenost (psihofizično, pridobivanje znanj, informacij, podatkov itd.) - znanje iz prve pomoči - obvladanje tehničnih veščin III. Zavarovanje odgovornosti (glej prilogo) IV. Odškodninska in kazenska odgovornost voditeljev (glej prilogo) V. Navodilo za obveščanje ob večji nesreči na skavtski dejavnosti (glej prilogo) PRILOGE Zavarovanje odgovornosti Odškodninska in kazenska odgovornost voditeljev Navodilo za obveščanje ob večji nesreči na skavtski dejavnosti 64 ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI 1. ZSKSS ima pri Adriatic Slovenia sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škode, ki izvirajo iz naše dejavnosti. 2. Zavarovanje splošne odgovornosti krije škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov tretjih oseb, nastalo pri izvrševanju zavarovančeve dejavnosti (dejavnosti ZSKSS), za katero je zavarovanec odgovoren. Pri tem se za tretje osebe štejejo tudi vsi člani ZSKSS. Zavarovanje splošne odgovornosti krije odgovornost za škodo zaradi poškodovanja oseb (tj. telesnih poškodb, okvar zdravja in smrti) ter škodo na stvareh (tj. uničenje, poškodbo ali izginitev). 3. Zavarovanje je razširjeno tudi na dodatne nevarnosti, ki ne izvirajo iz dejavnosti ZSKSS (npr. poškodba pri menjavanju ţarnice v prostorih ZSKSS, poškodba zaradi mokrih tal …). 4. Pri zavarovanju je plačano doplačilo za povišanje zavarovalne vsote (zavarovalna vsota je dogovorjeni znesek, ki predstavlja zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice, če nastane zavarovalni primer). 5. Plačano je tudi doplačilo za valorizacijo zavarovalnega kritja, kar pomeni, da se zavarovalna vsota usklajuje z rastjo ţivljenjskih stroškov. 6. Zavarovanje pokriva vse tisto, kar je navedeno v Splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti PG-odg/99-12, razen zavarovanje za čisto premoţenjsko škodo (tj. škodo, ki nastane zaradi dejanja, opustitve ali napake in ki ni nastala niti na osebah niti na stvareh), ki je na podlagi sklenjene zavarovalne police izključeno. 7. Na podlagi zavarovalne police se krije zavarovanje odgovornosti le za nesreče, ki se zgodijo v Sloveniji. 8. Po nastanku škodnega primera odgovornosti oziroma zavarovalnega primera je treba zavarovalnico takoj obvestiti o nesreči in izpolniti "Prijavo škodnega primera odgovornosti". Najbolje je, da se za izpolnitev obrazca obrnete za pomoč kar na zavarovalnico, saj ima zavarovalnica pravico udeleţbe pri ugotavljanju okoliščin, ki so pripeljale do zavarovalnega primera in višine škode. Zavarovancu lahko daje nasvete in obvezna navodila za tako ravnanje, ki bo učinkovalo na višino škode. Prijave vseh zavarovalnih primerov zavarovalnici morajo biti pisne. Zavarovanec in druga oseba, ki je dolţna obvestiti zavarovalnico o zavarovalnem primeru, zadosti zahtevam Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89) in zavarovalne pogodbe, če to stori po telefonu ali na kakšen drug podoben način, vendar mora tako prijavo pisno potrditi takoj, ko je to mogoče. Pisno prijavo lahko pošlje po pošti na organizacijsko enoto, pri kateri je bilo sklenjeno zavarovanje, ki krije prijavljeni zavarovalni primer ali osebno pri kateri koli organizacijski enoti zavarovalnice. 9. Na podlagi dosedanjih izkušenj je postopek za prijavo škodnega primera sledeč. Skavt, ki se mu je nekaj zgodilo, o tem obvesti ZSKSS. Po končanem zdravljenju skavt, (če gre za mladoletno osebo, to zanjo storijo njegovi zakoniti zastopniki) napiše odškodninski zahtevek, v katerem je treba točno opisati, kako se je stvar zgodila (ura, kraj ...) in kako so postopali. V zahtevku (priporoča se, da ga utemelji odvetnik) naj napiše višino odškodnine, ki jo zahteva od ZSKSS. Višina odškodnine se uveljavlja za prestano bolečino, strah, izgubo zdravja, časa za študij, trajno poškodbo … Zahtevku je treba priloţiti fotokopije vseh izvidov, ki jih je dobil od zdravnikov v postopku zdravljenja. Ta zahtevek se naslovi na ZSKSS ali kar na zavarovalnico. Če pošljete zahtevek na tajništvo, to skupaj z izpolnjeno Prijavo škodnega primera pošlje na zavarovalnico, sicer to tajništvo stori naknadno na podlagi zahtevka zavarovalnice. Če torej zahtevek pošljete naravnost na zavarovalnico, je treba tajništvo o tem obvestiti oziroma na ZSKSS poslati kopijo zahtevka, ki ste ga poslali na zavarovalnico. 65 10. Zavarovani so vsi skavti, ki so za tekoče leto plačali članarino (člani ZSKSS), in sicer izključno pri dejavnostih, ki jih pripravlja ZSKSS oziroma posamezne enote – stegi. 11. Bistvo tega zavarovanja je, da zavarovalnica izplača odškodnino na podlagi priznanja odgovornosti določene osebe (voditelja, Zdruţenja). ZSKSS/voditelj mora prevzeti odgovornost za nastalo škodo, sicer zavarovalnica ne izplača ničesar. S priznanjem odgovornosti se voditelju/Zdruţenju ni treba bati, da ga bo za to zavarovalnica toţila, razen v primeru, če je kršil zakon ali odredbo (npr. pride do poţara kljub splošni prepovedi kurjenja na prostem). Če pride do poškodbe izključno zaradi nerodnosti posameznika, to ni predmet tega zavarovanja! Zavarovalnica torej izplača odškodnino, kadar pride do škodnega primera, pri čemer so voditelji na primer pozabili člane na kaj bistvenega opozoriti, so kaj pomembnega opustili ali ne storili oziroma zagotovili, da bi skavtska dejavnost potekala varno. Zavarovalnica izplača odškodnino tudi v primeru, ko kljub zagotovljenim varnostnim ukrepom pride do nenadnega, presenetljivega dogodka (nenadzorovano gibanje), ki ima za posledico poškodovanje oseb ali stvari. 12. Zaradi narave tega zavarovanja je teţko napisati, kdaj je kdo upravičen do odškodnine, ampak se vsak primer rešuje in obravnava posebej, pri čemer je treba upoštevati vse dejavnike in okoliščine, ki so do nesreče pripeljale. Kadar do nesreče pride, je najbolje takoj poklicati na tajništvo, kjer boste dobili podrobnejša navodila oziroma se bo tajnik pozanimal pri naši zavarovalni referentki. ODŠKODNINSKA IN KAZENSKA ODGOVORNOST VODITELJEV V ZSKSS ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST (Obligacijski zakonik Republike Slovenije) Voditelj odgovarja za škodo, ki jo je na skavtski aktivnosti povzročil otrok (do 18 let), če je zanjo odgovoren (če npr. da otroku navodila). Za škodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo, se šteje, da izvira iz te stvari/dejavnosti, razen če se dokaţe, da ta ni bila vzrok. Za škodo od nevarne stvari/dejavnosti odgovarja voditelj. Organizator skavtske aktivnosti, ki se je udeleţi večje števila ljudi (v zaprtem prostoru ali na prostem) odgovarja za škodo, nastalo s smrtjo ali telesno poškodbo, ki nastane zaradi izrednih okoliščin, ki lahko nastanejo ob takih priloţnostih, kot je gibanje mnoţic, splošen nered in podobno. Voditelj, ki brez nevarnosti zase ne pomaga nekomu, čigar ţivljenje ali zdravje je očitno ogroţeno, odgovarja za škodo, ki iz tega nastane, če bi jo glede na okoliščine primera moral predvideti. KAZENSKA ODGOVORNOST (Kazenski zakonik Republike Slovenije) a) POVZROČITEV NEVARNOSTI Kdor povzroči smrt drugega iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom od 6 mesecev do 5 let. Povzročitelj lahke telesne poškodbe se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do 1 leta. Če je poškodba prizadejana z oroţjem, nevarnim orodjem, z drugim sredstvom ali na tak način, s katerim se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, se storilec kaznuje z zaporom do 3 let. Povzročitelj hude telesne poškodbe se kaznuje z zaporom od 6 mesecev do 10 let. Malomarnost se kaznuje z zaporom do 2 let. 66 Kdor pusti koga brez pomoči v smrtni nevarnosti, ki jo je sam povzročil, se kaznuje z zaporom do 2 let. Kdor pusti osebo, ki mu je bila zaupana ali za katero je sicer dolţan skrbeti, brez pomoči v razmerah, ki so nevarne za ţivljenje ali zdravje, se kaznuje z zaporom do 2 let. Kdor ne pomaga komu, ki je v neposredni smrtni nevarnosti, čeprav bi to lahko storil brez nevarnosti zase ali za koga drugega, se kaznuje z zaporom do 1 leta. b) KAZNIVA DEJANJA ZOPER SPOLNO NEDOTAKLJIVOST Kdor z zlorabo svojega poloţaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni stara petnajst let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, varstvo in oskrbo, se kaznuje z zaporom od 1 do 10 let. Kdor kako drugače prizadene spolno nedotakljivost osebe, ki še ni stara petnajst let, se kaznuje z zaporom do 5 let. Kdor z zlorabo svojega poloţaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, staro nad petnajst let, ki mu je zaupana v učenje, vzgojo, varstvo in oskrbo, se kaznuje z zaporom od 1 do 8 let. c) KAZNIVA DEJANJA ZOPER SPLOŠNO VARNOST LJUDI IN PREMOŢENJE Kdor protipravno poškoduje ali uniči stvar, ki je posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena, naravno vrednoto ali drugo zavarovano naravno bogastvo ali stvar, ki je javna dobrina, se kaznuje z zaporom do 5 let. Kdor tujo stvar poškoduje, uniči ali napravi nerabno, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do 2 let. Če je povzročena škoda velika, se storilec kaznuje z zaporom do 5 let. Kdor s poţarom, povodnijo, eksplozijo, strupom ali strupenim plinom, z ionizirajočim sevanjem, z motorno silo, električno ali kakšno drugo energijo ali s kakšnim drugim splošno nevarnim dejanjem ali sredstvom ali z opustitvijo dejanja, ki bi ga bil dolţan storiti za zagotovitev splošne varnosti ljudi in premoţenja, povzroči nevarnost za ţivljenje ljudi ali za premoţenje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom do 3 let. Kdor stori takšno dejanje iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do 1 leta. Kdor ne naznani pravočasno pristojnemu organu ali organizaciji ali sicer ne stori vsega, kar je potrebno, da se odvrne poţar, povodenj, eksplozija, prometna nesreča, ekološka nesreča, ali kakšna druga nevarnost za ţivljenje ljudi ali za čezmerno obremenitev okolja ali za premoţenje večje vrednosti, čeprav bi to lahko storil brez nevarnosti zase ali za koga drugega, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do 1 leta. Kdor v nasprotju z odredbo pristojnega organa ali organizacije brez upravičenega razloga ne sodeluje pri odvračanju splošne nevarnosti ali pri odpravljanju posledic, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do 6 mesecev. Kdor vedoma proti predpisom ali odredbam pristojnih organov v večjem obsegu krči ali seka na golo gozd ali ga kako drugače uničuje, pa pri tem niso podani znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja, se kaznuje z zaporom do 1 leta. 67 NAVODILO ZA OBVEŠČANJE OB VEČJI NESREČI NA SKAVTSKI DEJAVNOSTI (Priloga in povzetek načrta kriznega komuniciranja ZSKSS) ZSKSS vsako leto izvede veliko taborov, zimovanj, izhodov, izzivov in drugih dejavnosti, na katerih se lahko pripeti nesreča. Na to moramo biti pripravljeni, saj lahko pride tudi do nesreče večjih razseţnosti, ki se lahko razvije v krizo. O krizi govorimo, kadar pride do resnega, nenačrtovanega in nezaţelenega dogodka, ki vpliva na človekovo varnost, okolje ali na ugled ZSKSS (npr. nesreče s teţjimi poškodbami ali s smrtjo, zloraba otrok ipd.). Nesrečni dogodek praviloma preraste v krizo, ko se vanj vpletejo mediji. Ob neustreznem ravnanju lahko pride do izgube zaupanja v skavtsko organizacijo. Če je ukrepanje ob kritičnem dogodku pravilno, do krize ali do (obseţnejših) medijskih objav praviloma sploh ne pride. V ta namen so spodaj napisana navodila, kako ukrepati, ko na skavtski dejavnosti pride do večje nesreče. Kako ukrepati v primeru večje nesreče na skavtski dejavnosti? V primeru večje nesreče oziroma potencialne krize morajo tisti, ki so ji priča ali izvedo zanjo, nemudoma poklicati reševalce (112), takoj nato pa obvestiti vodstvo ZSKSS. Najprej se obvesti načelnika, če to ni moţno, pisarno, če tudi ta ni dosegljiva, pa poverjenika za odnose z javnostmi: - načelnica ZSKSS: Barbara Pavlakovič, 031 215 025, [email protected] - tajništvo ZSKSS: 01 433 21 30 ali 040 429 456, [email protected] - poverjenik za odnose z javnostmi: Matej Balantič, 051 807 716, [email protected] V primeru smrtnih ţrtev je treba nemudoma obvestiti tudi policijo (113). Načelnica bo po potrebi sklicala krizni tim, ki bo sodeloval pri komuniciranju z mediji in pri reševanju morebitnih zapletov. Temeljna pravila, ki se jih je treba drţati pri kriznem komuniciranju: Takoj ko izveš za večjo nesrečo, ki bi se lahko razvila v krizo, obvesti vodstvo ZSKSS. Čim bolj zgodaj se odzoveš, tem več časa bo za odločitev. Pripravi vse razpoloţljive informacije o nesreči – kraj, čas, imena, vzroki, potek nesreče ipd. – ter jih sporoči načelnici. Vse podatke se vključi tudi v končno poročilo. Organizacija mora govoriti z enotnim glasom, konsistentno in jasno. V ZSKSS je za komuniciranje z mediji v primeru krize pooblaščena načelnica (izjemoma lahko pooblasti koga drugega). Pri komuniciranju z mediji uporabljaj samo preverjena in resnična dejstva, brez ugibanj (tudi 'off the record' oz. neuradno ne). Po moţnosti ne izpostavljaj imen, niti morebitnih krivcev. O vzroku nesreče govori samo, če je ta uradno dokazan in potrjen. Če informacij še ni, je dovolj, da poveš, da se informacije še zbirajo. Obenem izrazi skrb za člane. Nikdar ne prikrivaj dejstev ali krivcev, če so nedvoumno znani. Prikrivanje informacij je vedno sumljivo. Če ne poveš sam, bodo mediji izbrskali in povedali po svoje ali vprašali koga, ki bo povedal enostransko. Napake in posledice je treba začeti popravljati še preden je to zahtevano. Morebitni krivci morajo biti kaznovani, ZSKSS pa mora sprejeti ustrezne ukrepe, ki bodo preprečili podobne dogodke v prihodnosti. Prizadete, svojce morebitnih ţrtev je treba obvestiti in z njimi komunicirati prednostno, tako da za nesrečo ne izvedo šele iz medijev. Sodeluj z morebitnimi prizadetimi za skupno rešitev problema. Pri komunikaciji z mediji je pomembno, da se predvidijo vprašanja, ki jih bodo ti postavljali, in vnaprej pripravi odgovore nanje. Poloţaj moramo definirati sami in se ne pustiti zavesti vprašanjem novinarjev. Bolje je delati premore, kot povedati nekaj, kar bi pozneje obţalovali. Poudariti je treba tudi pozitivne vidike, npr. kaj se je naredilo za varnost ipd. Bodi dostopen, pošten, človeški, umirjen in komunikativen. Kriza je priloţnost za izboljšavo strukture organizacije, vodenja, za nov začetek. 68
© Copyright 2024